364. štev. V Ljubljani, torek dne 31. decembra 1912. Posamezna številka 6 vinarjev. I l)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in 'jraznikih — ob 1. uri zjutraj; \ pondetjklli oa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: Leto I. i~Tij ••• • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• • •• Posamezna številka 6 vinarjev. Uredništvo in upravnfštvo: s: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: :: Telefon številka 118. ' ::: Eno leto Dan“. Vendar enkrat smo prišli tako daleč, da se najširše, mase našega ljudstva interesirajo za javna vprašanja. Kdor je imel eno leto opraviti v uredništvu »Dneva«, ta vidi, da ga ni skoro kraja na Slovenskem, kjer bi »Dan« ne imel svojega prijatelja. Nešteto rokopisov, ki prihajajo dan za dnem na »Dan«, so živa priča, da slovenskemu narodu ni potreba obupati, ker ima dovolj žilavosti, odporne sile in čilih ter požrtvovalnih narodnih delavcev, ki jim je preko zagrizenosti strankarstva korist naroda prva. Kako potreben je »Dan«, je izkazal ravno Čas zadnje vojne Jugoslovanov proti vsekaki tiraniji jugoslovanskih narodov. Naše ljudstvo hoče odkrite in jasne besede; hoče odločne sodbe! In »Dan« je pisal z veseljem maščevalno pesem jugoslovanskifi narodov Turkom za Kosovo polje; pisal je iz srca vsakega Jugoslovana, kajti ogenj, s katerim so šli naši jugoslovanski bratje v boj, je tlel in kričal že 500 let po maščevanju: in po 500 letih smo Jugoslovani začutili, da ni Še konca onih dni, ko bomo tudi mi svobodni! »Dan« hoče odločno pisati proti vsaki tur-činski tiraniji, proti vsem krivicam in krivcem tudi izven Turčije. Tudi mi smo potrebni osvoboditve! »Dan« ni organ nobene politične stranke, zato je prost in svoboden ter mu ni potreba imeti nobenih ozirov ne do oseb, če to zahteva korist slovenskega naroda in najmanj pa ozira do mnenja nam vedno neprijaznih vladnih krogov. In prav v zadnjem času smo lahko spoznali, ‘da se je korist našega naroda hudo križala s stremljenji krogov, ki hočejo po sili naš narod voditi; zato v takih trenotkih tembolj lahko cenimo neodvisen list in edino pravi glas o vseh dogodkih, s katerim je »Dan« poročal o položaju in naših koristih na jugu. Kot neodvisen političen dnevnik je postal >Dan« splošen slovenski dnevnik, ki združuje vse Slovence — preko deželnih mej — k narodnem boju, na tradicionalnem programu Velike Slovenije. Ko se poleže vihar, da nam ne bo .potreba stati samo na braniku naših skupnih jugoslovan-kih interesov, se povrnemo k našemu narodnemu, domačemu delu, da jih spravimo v sklad in se pečamo z našimi narodnimi razmerami v okrilju in kot del jugoslovanske celokupnosti. Le če bomo poedini narodi krepki v jedru ln zdravi, bo zdrava v podlagi Jugoslavija! Zato moramo vztrajno i nadalje braniti našo ■severno mejo proti nasilnim Nemcem, ki kot Turčin s pomočjo vlade in državno - vodilnih krogov hočejo zatirati in iztrebiti našo narodnost na Koroškem ln Štajerskem; anarhiji, podobni albanskemu divjaštvu nad Srbi pod pa-tronanco turške vlade, ki je zavladala pod sedaj še vodilno stranko na Kranjskem, mora »Dan« pripraviti za prihodnje volitve v letu 1914 tla za smrtni udarec; v Trstu mora biti leto 1913 zopet leto zmage Slovencev in pri predstoječih volitvah v mestni svet moramo izpričati, da je Trst slovensko-jugoslovanski; na Goriškem si moramo osvojiti zopet Gorico in v Istri mora pasti kamora v Pulju in mora Istra v svoji narodni barvi napredovati v sedanji smeri, 'da Ja ne bo dala izbiti s prvega mesta programa narodne točke in jo po stremljenju gotovih krogov ne pusti podvreči točki konfesionalnega inter-naoionalizma. LISTEK. M. ZEVAKO: -s v V senci jezuita. »Pa to še ni vse,« je povzel Kokarder. »Ohe!« je dejal Trikot ironično. »Ali sta nemara pogruntala, kako bi vlomili v kak bogat samostan?« »Tega ne!« — »Ali pa sta se naučila kovati denar kakor kralj francoski?« »To še manj, toda poslušaj! Za prijatelja gre, za brata, čeprav ni naš človek.« »Kdo je to?« je rekel Trikot in namršil obrvi. »Lantnč!« Trikot je nekoliko uobledel; obrvi so se mu strnile še bolj. »Ah, da,« je rekel, »ta pa, ta, bratec naš! No, kaj?« Kokarder je podrobno popisal ekspedicijo, ki se je bila tako sijajno p_osrečila njemu in Fanfarju. Izpustil ni ničesar, razen tega, koliko sta dobila pri menihih. Posebno pa je povdarjal besede, ki jih je bil prestregel. Trikot je poslušal z globoko pozornostjo. »Vse to se mi zdi kaj malo važno,« je rekel naposled. »Ti torej meniš, da je brez pomena, obvestiti Lantnčja?« »Tega ne pravim! Stori, kakor se ti vidi. Pravim samo. da se mi zdi vsa reč jako neznatna. Z Bogom. Opravka imam zunaj.« To rekši je Trikot vstal, obšel počasi gostilniško sobo in stoDil nato na ulico. »Dnevovi« prijatelji so priča, da ideje »Dneva« zmagajo, kajti ravno oni so širili glas »Dneva« med narodom, da je »Dan« tekom vojne dobil mnogo novih simpatij in nad 4000 novih vnetih prijateljev in naročnikov, tako da je v teku enega leta naraslo število iztisov, v katerih se tiska »Dan« na 7000. To je pojav v žurnalistiki, ki ga ni mogel zaznamovati noben slovenski strankarski list; le »Dan«, kot neodvisno glasilo slovenskega naroda, se je mogel povzpeti na to stopnjo in smo prepričani, da bo s pomočjo svojih prijateljev dosegel še višjo stopnjo in bo Čez leto dni dosegel vsaj 14.000 iztisov, kar bi za slovenske razmere pomenilo zmago politiške zrelosti. Ponosen je pa »Dan«, da se ga oklepajo najširši sloji. Ne-Ie meščanstvo, v prvi vrsti v delavstvu in kmetskem sloju ima svojega zvestega odjemalca, zato smo prepričani, da doseže v kratkem času zmago svojih ciljev in pribori slovenskemu narodu svobodo in boljše čase, kajti že tekom prvega leta se mora priznati, da je v marsikaterem kraju pripravil prerojeno življenje. Dan zmage slovenskega naroda bo pa dan zmage »Dneva«, zato prijatelji: Na delo za »Dan«! Položaj na Balkanu. NOVE FANTASTIČNE BAJKE O AFERI PROCHAZKA. Frankfurt, 29. decembra. »Frankfurter Zei-tung« prinaša sledečo fantastično bajko drugega Kavasa avstroogrskega konzulata v Prizrenu o aferi Prochazka: Konzul Prochazka je uredil v svojem konzulatu bolnišnico za ranjene Albance. Dne 4. novembra so se pojavile prve srbske čete v mestu. Vhod se je izvršil v popolnem redu. A ni dolgo trajalo, ko smo Čuli v konzulatu pokanje pušk in praskanje mitraljez. Prochazka je zavpil: »To je izdaja. Vi streljate na bolnike.« Hotel je zapustiti hišo in pozvati srbskega poveljnika k redu. Komaj smo ga zadržali. Konzul mi je ukazal, naj odprem vrata in spustim v hišo begunce. Kmalu sta bila konzulat in vrt polna beguncev, ki so bili priča največjih grozot. V konzulatu so se nahajali razven konzula dva tajnika, neki Nemec, neki italijanski trgovec, 'dva Kavasa, dva avstriiska trgovca, 22 ranjencev in 18 meščanskih rodbin. Vrli tega Je bila cela vrsta gospodov, ki so delovali kot bolniški strežaji in več otrok. Kar se je del srbske pehote nenadoma razvrsti! pred konzulatom. Srbski poveljnik je hotel prositi Prochazko* da sprejme njegove ranjence pod streho. Razen tega je hotel preiskati konzulat, »'da razkrije iz-daJice«. Prochazka Je odgovoril, da ie konzulat poln težko ranjenih, nakar mu je srbski častnik odgovoril, naj albansko blago pomeče na cesto. Prochazka ie odvrnil, da je teren nevtralen in da Je na zgradbi izobešena avstrijska zastava jn znak »Rdečega križa«. Srbski častnik mu odgovori: čemu toliko nepotrebnih besedi. Zapovedujem: Odorlte vrata. — Prochazka ni dal nobenega odgovora, ampak se ]e umaknil v svojo delovno sobo. Častnik je nato ukazal svo-lim vojakom, naj s silo odnro vrata. Srbi so kmalu po vhodu v konzularno poslopje vr^li v blato avstrijsko zastavo ln znamenje »Rdečega križa«. Albanske rodbine, ki so se nahajale v konzulatu, so bil,e umorjene, nekatere so Srbi relo silno mučili. Z ranlenc? se ie rodilo enako. Srbski vojaki so masakrirali ženske in otroke, no+em Vo so iili nocinii if> cirpr prote- stiral proti temu postopanju, a Srbi so sc mu smejali. Konzulu in konzularnemu osobju sc ni nič zgodilo. Prvi Kavas je bil sicer ubit, a ta jc proti dovoljenju konzula streljal na srbske vojake. Arhiv je bil popolnoma uničen, denar in dragocenosti ukradene. Konsulu je bilo zabra-njeno pisati in pošiljati šifrirane brzojavke. Konzul, njegovi tajniki in jaz srno bili odvedeni v srbski tabor kot vjetniki. Prochazki in meni se je konečno posrečilo pobegniti, nakar sva 14 dni preživela med vernimi Albanci. Naenkrat sva dobila sporočilo od beguncev, da naju išče neki gospod z Dunaja, najbrže konzul Edel. Tedaj sva odšla v Prizren, kjer so naju sprejeli z vojaškimi častmi. Vojaške oblasti so zahtevale od Pro-chazke, da podpiše neko izjavo, v kateri se je navajalo, da se mu ni ničesar žalega pripetilo in da ga pri njegovem odhodu ni nihče oviral, če je konzul to podpisal ali ne, ne vem. Dunaj, 29. decembra. Tukajšnje zunanje ministrstvo najodločnejše dementira resnicoljubnost poročila drugega Kavasa avstrijskega konzula v Prizrenu, ki so izšla v »Frankfurter Zei-tung.« CAR FERDINAND V BUKAREŠTU. Sofija, 29. decembra. Kakor se v tukajšnjih dobropoučenih krogih zatrjuje, odide car Ferdinand v najkrajšem času na obisk k kralju Ca-rolu v Bukarešt, da dovrši delo dr. Daneva, Dr. Daneva misija je imela samo namen, za ko-nečni sporazum pripraviti teren, dočim hoče delo dokončati kralj sam. OKUPACIJA DOBRUDŽE PO RUMUNSKI. Sofija. 29. decembra. Bolgarska posadka v Dobrudži je dobila ukaz, da se mora pred ru-munskimi četami, ki bodo v kratkem stopile v Dobrudžo. mirno umakniti. Dobrudžo bodo Bolgari najbrže prepustili Rumunski, da sc ji tako omogoči vstop v balkansko zvezo. GRŠKO • TURŠKA VOJNA. Kiiln, 29. decembra. »Kolnische Zeitung« najodločnejše dementira vesti, da je ob priliki zadnje pomorske bitke v Egejskem morju padlo na turški strani 37 častnikov in vojakov z nemške križarke »Gobben«. PRVI VLAK SOLUN — BELGRAD. Solun, 29. decemhra. Danes je krenil prvi direktni viak iz Belgrada v Solun s čisto srbskim materi jalom. SKRAJNO KRITIČNA SITUACIJA. VOJNA ALI MIR? London, 30. decembra. V političnih krogih presojajo položaj skrajno pesimistično. Mirovna konferenca namreč ne obeta prav nobenega uspeha. Turčija je dala svojim pooblaščencem navodila, naj vztrajajo na svojem stališču glede Odrina ter naj izjavijo, da Turčija nikakor pod nobenim pogojem in za nobeno ceno ne odstopi Odrina. Na drugi strani pa imajo balkanski delegati povelie, naj brez odlaganja prekinejo mirovna pogajanja, čim se Turčija ne uda na vsej črti. V tem slučaju bodo delegati zaveznih držav premirje odpovedali na štiri dni. Balkanske države so na zopetni izbruh vojne popolnoma pripravljene. Bolgarska je poklicala pod orožje vse novince, tako pa je spravila iz okupiranih dežela pred Čataldžo vse vojaštvo kar se ga neobhodno ne potrebuje v dotičnih krajih. Tako je n. pr. odšlo iz Soluna vse bolgarsko vojaštvo pred Čataldžo razen dveh bataljonov, ki še ostaneta v Solunu. Nemški listi pišejo, da Je vprašanje ?rlede Albanije med velesilami že rešeno. Slovenska umetnost ob koncu leta 1912. Temu pa ni tako. Prav glede albanskega vprašanja obstoje med trojnim sporazumom in med trozvezo ostri konflikti. Trojni sporazum hoče takozvano Malo Albanijo, dočim zahteva tro-zveza — to se pravi Avstro-Ogrska, da se Albaniji priklopijo Debar, Prizren, Peč, Djakova, Janina in Bitolj. Dunaj, 30. decembra. Med tripelentento in trozvezo obstojajo glede rešitve balkanskega vprašanja nove diference, ki se v glavnem osredotočujejo v albanskem vprašanju. Tripel-ententa zavzema stališče, da naj postane Albanija avtonomna pod sultanovo suvereniteto. Isto-tako naj prihodnji Albaniji pripadajo le oni deli, ki so zgodovinsko in etnografično resnično popolnoma albanski. Tripelententa je naziranja — in to naziranje se sklada z Balkansko zvezo, da naj pridejo pod države Balkanske zveze Debar, Prizren, Peč, Djakovica, Janina in Bitolj. Samo ob sebi razumljivo ie, da pride v območje Balkanske zveze tudi Skader. Slovenska zemlja. Iz Radovljice. Odkar ima v našem mestu zopet častiti kaplan prvo besedo, to se pravi, da sede pri občinskih sejah sami klerikalci, deluje vse nekam tiho m skrivnostno. In ne samo tu; tudi Mestna hranilnica polagoma zavija vse v neko opasno megk). Večino v direktoriiu imajo koritarji ali kimavci in glavni uradnik, ki zopet steza roke po vajetih, da bi vozil, kakor njemu prija, ni nič drugačen. Če je kaj razlike, je v tem, da je za nekaj stopinj slabši z ozirom na njegov netopirski značaj. Mogoče meni, da bo zopet lahko pro-longiral menice na svojo pest, kakor je bilo v »Zlomka,« je rekel Kokarder, »jaz pa le nisem takih misli kakor Trikot.« »A vseeno, Trikot je pametna glava.« »Prekanjenec je, a ne nezmotljiv, in rekel bi, da se to pot moti. Pojdiva k Lantnčju in povejva mu, kako in kaj.« Bralec ve, da je šel Lojola, odhajajc iz zagate, v nasprotno stran kakor meniha Tibo in Luben, to je, proti univerzi. Kmalu nato je pa zavil na desno in krenil proti Seni, bližaje se Malemu šatletu. Lojola je stopal počasi, s sklonjeno glavo. Premišljal je. Odkar je bil iztisnil slabotnosti Franca I. povelje za aretacijo Stefana Doleta, je imel vso glavo polno skrbi, kako bi bolje in popolneje izvršil svojo pobožno nalogo. In vzlasti zdaj, ko je imel v rokah pooblastilo, da sme početi z Doletom, karkoli se mu zdi primerno, ni vedel, kai bi ukrenil najprvo. Edino je bilo doslej to, da se je zglasil tisti dan v Konsjeržriji in obvestil mojstra Lema-huja, da bo drugi dan posetil jetnika. Obenem mu je pokazal povelje s kraljevim podpisom. Nato mu je zastavil o Doletu več vprašanj, in Lemahu je odgovarjal, kakor je vedel in znal. Odhaja je je omenil Lojola kratko: »Za poset, ki mu ga hočem napraviti, bi bilo dobro, da preselite jetnika v spodobno ječo. »To se zgodi, prečastiti oče,« je odgovoril Lemahu. Lojola se je še malo obotavljal, nato pa jc dodal: »Morda privedem nekoga s seboj.« »Sami ali brez spremstva, zmerom boste dobrodošli, prečastiti.« »Saj res, ali je y Konsjeržriji kaka mučilnica?« »Kaj pa, da je! In še bogato opremljena z vsem najmodernejšim!« se je pohvalil Lema-liu ponosno. »Dobro, dobro!« je rekel brezbrižno Ignacij De Lojola. Spremimo zdaj meniha na njegovem nočnem izprehodu. Rekli smo, da je premišljal. Lojola je ugibal, kakšna vprašanja naj zastavi drugi dan Štefanu Doletu in kakšna priznanja bi bilo dobro doseči; tako si je metodično pripravljal program svojega nameravanega razgovora z jetnikom. Ura je bila devet, ko je zavil Lojola v uličico blizu malega Šatleta in se ustavil pred enonadstropno hišo precej revnega lica. Vzdignil je železno kladivo, pritrjeno na vratih — masivnih hrastovih vratih, na debelo okovanih z železom in obitih z ogromnimi žeblji. Odprla se je majhna linica. »Kaj želite?« je vprašal osoren glas. »Z mojstrom Ledujem bi rad govoril.«. »Kdo ste?« »Kdo sem, vas nič ne briga. Govoriti hočem z mojstrom Ledujem, po kraljevem nalogu.« Linica se je zaprla. Lojola je slišal rožljanje zapahov in verig, ki jih je odpenjal stanovalec. Nazadnje so se vrata odprla. »Vstopite!« je rekel mož. Lojola je vstopil in se znašel na inostovžu, na koncu katerega so se mu odprla vrata v prostorno dvorano. »Kje je mojster Ledu?« je vprašal menih. »To sem jaz!« je rekel možak. Lojola ga je pogledal. Bil je mož slojih petdesetih let, majhen, čokat, z bikovim vratom, ogromnimi rokami in živinskim obrazom, obrobljenim s kuštravo brado. To bitje se je zdelo v vseh potezah izraz brutalne moči. Po možu si je začel Lojola ogledovati sobo. Glavni okrasek te sobe je bil velikanski kamin, v katerem so gorela ogromna polena. Zdelo se je, da je mojster Ledu zmrzljiv. Pred kaminom je stala lesena klop s hrbtiščem. Sredi sobe je bila miza, kjer so se valjali ostanki Ledujeve večerje. A tisto, kar je priklepalo v tej dvorani menihove poglede z neodoljivo silo in ga pretresalo s čudnim, mučnim občutkom, so bile stene. Te stene so bile pobarvane rdeče kakor volovska kri. človek bi bil dejal v resnici, da so pomazane s krvjo. Kroginkrog sobe je šla istotako rdeča polica z žeblji, zabitimi v enakomerni razdalji. In na teh žebljih je visela množica snažno negovanih in vzorno urejenih orodij; svetila so se v luči, in plapolajoči ogenj v kaminu jih je oblival z rdečimi bliski. Tu si videl imenitno zbirko sekir. Videl si prave orjakinje te vrste, z dvojnim rezilom; videl pa si tudi majhne, a zato masivne in težke. Poleg njih so visele klešče vseh velikosti, kladiva čudnih oblik, meči s širokimi klinami. Vse to se je pošastno lesketalo v svojem rdečem okvirju. Možakar je gledal svojega gosta od strani, z izrazom nekakšne plahe boječnosti v očeh. Potrpežljivo je čakal, da konča svoj ogled. Nazadnje so se .vrnile Lojolove oči k mojstru Leduju. onih lepih časih. Mogoče bi ta mož rad malo »špekuliral«? Recimo, da se kupi brez vednosti in pooblaščenja direktorija posestvo na svoje ime za hranilnico! Če bi kazalo, da je izguba, se ga naprti hranilnici, če kaže dobiček, se ga pa obdrži zase in spravi svetle groše. In, recimo, 'da se med uradnimi urami opravlja notarske po-sle proti mesečni plači! Pomislite, kam to meji? Zavod je, po domače rečeno, opeharjen za gotov delavni čas, katerega mora plačati. Sicer je to racionelno izrabljanje časa, ampak noben smrtnik ni zmožen, da bi služil dvem gospodarjem v tistem času, v enem in istem trenotku. Zato vprašamo, če je to mogoče, in v koliko je ta praksa pravilna. — In še nekaj, kar kaže v pravi luči ta slavni direktorij. Neki splošno spoštovan naprednjak je bil dekretiran po posebnem sklepu za oglednika, oziroma cenilca, nepreklicno za dobo petih let, ker je v tem oziru vrlo vršil svoj posel. Ali koritarji ne prenašajo ne lc nobene kontrole od objektivne strani, ampak so kar božjastni, če duhajo kakega liberalca. Kar lepo na tihem so naredili. Privlekli so enega svojih prvih »kapacitet« in bil je cenilec. Oni 'dekret, ki je črno na belem, so pa hvala Bogu pozabili kar na tihem. In v tem blatu sedita dva naprednjaka! In ta dva molčita! In kimata! Dovolj sedaj! Čez primeren čas jima povemo, kar zaslužita, če bosta še nadalje molčala in kakor oni mešala blato. Kot tolažilo koritarjem pa povemo, da je poskrbljeno, da njih drevesa ne pri-rasto v nebo in tudi drugim lahko povemo še več. Pismo iz Gradca. 25. t. m. je imelo tukajšnje hrvatsko društvo »Slavulj« božičnico. Sicer bi bilo brez pomena o tem pisati, a število slov. udeležencev mi sili pero v roko. 40 udeležencev iz slov. društva »Domovina« jasno govori, da se je tudi delavstvo zbudilo v tem kritičnem času. Zavest, da smo brati Hrvatov, to dejstvo jasno govori, da čimbolj nas tlači — kopito, tembolj se zbujamo, tembolj se združujemo. To število naj bo opomin slov. društvom, 'da naj nikar ne prirejajo zabav dneva, ko se 'delavcu ni mogoče udeležiti. — Ako sploh re-flektirajo na nje. Naj se ne izgovarjajo, da v soboto ali nedeljo ni mogoče dobiti prostorov. Le začasa se Je treba preskrbeti. Letošnje slov. prireditve stoje sploh pod kritičnim položajem, ker se čuti v splošnem kakor pri posameznih denarna kriza. Vsled tega smo še bolj navezani drug na drugega. Ko smo v pozni uri zapustili zabavo, smo šli v prijetni zavesti, 'da smo se par ur prav priletno zabavali z brati. Črtomir. DNEVNI PREGLED. Izprememba pri »Dnevu«, Prvotno smo nameravali izpremeniti obliko »Dneva« po uzorcu čeških listov. Oblika lista bi bila za pol manjša, a bi redno obsegal list osem strani. Ta oblika bi bila posebno pripravna za vnanje gostilne po deželi in bralce na ulici ali kupovalce po toba-karnah. Vendar se je pokazala tehniška ovira, ker v tako kratkem času ni bilo mogoče prirediti stroja, da bi bil list rezan. Nerezan list bi bil pa zelo nepriličen za odjemalce po tobakarnah, ker bi ga na gorenjem robu morali rezati na ulici. Zato smo za eno leto to obliko lista morali opustiti, pač pa smo upeljali v list več in ožje kolone. S tem Je list postal veliko preglednejši in bo za bralce bolj pripraven. Vsi večji amerikan-ski listi imajo zelo ozke kolone. To je pa le začetek, ker hočemo še v drugem oziru delovati ta Izpopolnjevanje »Dneva«. Zmaga lahko zakliče »Dan« ob koncu svojega prvega leta. Pred letom je nastopil »Dan« kot neodvisen list v »Učiteljski tiskarni« name sto »Jutra«. Ta boj so mnogi napačno razumeli in so ga pripisovali nekim intrigam. »Dan« je zato imel nekaj nasprotnikov. Tekom leta pa so se lahko prijatelji in nasprotniki prepričali, kje |e bila resnica In pravica. Tiskarna ni smela In ni mogla kriti deficite za tuje podjetje. Ker pa se |e v Ljubljani pokazala nujna potreba, da imamo neodvisen Jutranji dnevnik, se Je tiskarna odločila za »Dan«. Imela je pri tem najboljši na men. Tudi se ni ustrašila stroškov, da je nudila vsem primeren in zabaven list. Boji preteklosti so danes poravnani, mi smo na čistem in poi- demo svojo pot naprej. Predsodki, ki so jih hoteli natveziti nekateri naši nasprotniki, so izginili. Nismo imeli vzroka mnogo pojasnjevati — javnost je sama sodila. Stojimo skupno z našimi sotrudniki, naše delo leži odkrito pred javnostjo. Nimamo nikakih skrivnosti — list je tu in govori sam o sebi. Želimo, da bi zasvetil po vsej slovenski domovini — dan. Jutri Izide »Dan« na 8 straneh navadne oblike. Tako izpolnimo za prvi dan v polni meri svojo besedo. Pridejana bo listu humoristična riloga, ki bo podajala pregled o preteklem letu. iirite »Dan« med svojimi znanci! »Svobodna Misel«. Izšel je 5.-6. zvezek »Svobodne Misli« z bogato vsebino. Prinaša tudi obširno poročilo o monakovskem kongresu. t Škof Flapp. Naša domovina je vilajet, v katerem si množe svoje premoženje tuji mogoč-njaki. Tak je bil tudi poreški škof Flapp, ki je bil znan kot hud Italijan. Njegova oporoka kaže, da se škofom pri nas ne godi slabo. Pokojnik je zapustil milijon kron za štipendije bogoslovcem po 300 K na leto; najmanj polovico teh ustanov morajo dobiti italijanski bogoslovci. Legati znašajo 278.000 kron, med njimi 40.000 K sorodnikom. Ustanova 50.000 K je določena za podpiranje ubogih in bolnih duhovnikov poreško-puljske škofije. Ob obletnicah smrti se bo razdelilo po 200 K med mestne reveže. Flapp je bil Italijan — pred vsem Italijan — potem šele škof — to je tudi povedal. Slovenci so mu bili neprijetni. Vlada bi morala vedeti, da ravno na jug spada mož, ki ni proti narodu, kateremu mora biti dušni pastir. Radovedni smo, če se bo pri njegovem nasledniku to upoštevalo. Imamo žalostne skušnje. »Edinost« piše o tem: Odkar je prišel dr. Flapp v Poreč, je bilo vse narodno življenje in snovanje v škofiji poreško-puljski kakor ukovano v železne okove!! Čuvstva, ki jih zbujajo ti spomini v naši duši, so tako grenka in trpka, da nam niti v tem trenotku, ko leži pokojnik na mrtvaškem odru, ni možno ločiti pokojnega človeka, tudi ne pokojnega cerkvenega pastirja od osebe, ki je svoje dostojanstvo izrabljala v podpiranje politike, naperjene proti eksistenci in sreči našega naroda. Blejski obrtniki so se na nas obrnili z vprašanjem, zakaj niso dobili volilnih pozivnic za zavarovalnico proti nezgodam v Trstu. Morebiti se jim bo to od merodajne strani pojasnilo. Jesenice. »Sokol« priredi tudi letos svoj običajni' Silvestrov večer v hotelu »Triglav« na Jesenicah. Prijatelji »Sokola« pridite v obilnem številu! Obsodba goljufa. Ivan Mayerhofer, ki je bil uslužben kot sluga pri davčnem uradu v Ljubnem in ki je bil obtožen, da je izvršil več goljufij, da je izvabil od mnogih strank denar, dragocenosti in obleko v vrednosti 1900 K, da je neki graški gospe vzel hranilnično knjižico, naslovljeno na 700 K, je bil predvčerajšnjem obsojen na trinajst mesecev težke ječe. Vlak ga povozil in usmrtil. Iz Črnca se poroča: Čuvaja Franca Reisingerja, ki službuje na postaji št. 130 med Črncem in Selzthalom, je te dni povozil na železnični progi osebni vlak, ki je OdSel ob dveVl ponoti \r. Črnca. Reisin«et je bil na mestu mrtev, ker mu je vlak vso glavo razdrobil. Nesreča kolesarja. Kakor se poroča, se je zgodila te dni na železnični progi Melnik—Vše-taty—Privory velika nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Oni dan popoldne okrog štirih je vozil po železniškem nasipu od Všetat k Molniku neznan kolesar. Tu je nenadoma pri-drdral od Melnika osebni vlak, ki je kolesarja podrl in na mestu usmrtil. Strojevodja je vlak ustavil, nakar so truplo nesrečnega moža odpeljali v mrtvašnico. Grozen čin nesrečne ljubezni. Te dni se je pripetil na Dunaju grozen čin nesrečnega ljubimca. Dvajsetletni ključavničarski pomočnik Just Bily se je seznanil pred enim letom s 231etno deklo Julijo Kutikovo. Pred nekaj tedni je prišlo med obema zaljubljencema do prepira, po katerem Je Kutikova pretrgala stike z Bilym. Mladenič je težko prenašal to odvrnitev ljubezni in se je trudil, da bi obnovil ražmerje; toda zastonj, dekle ga ni maralo in mu je vedno odbilo njegove prošnje. Na dan sv. Štefana popoldne je prišel Bily za svojo ljubico v hišo, kjerje Kutikova služila pri bančnem zastopniku Spitzerju. Pritisnil je na zvonec v drugem nadstropju. — Kutikova je odprla vrata; ko pa le videla svojega bivšega ljubimca, iih je takoj zopet znprla. Bily je zazvonil drugič in je milo prosil hišno, ki mu je prišla topot odpirat, naj pošlje k vratom Kutikovo. Kutikova je prišla. Biiy jo je prosil, naj obnovi z njim razmerje. Ko Je dekle na vse njegove prošnje trdovratno odkimavala. Je Bily nenadoma potegnil iz žepa samokres in je dvakrat streljal na Kutikovo, ki je, laHko ranjena, zbežala nazaj v stanovanje. Bily je nato nameril samokres k svojemu sencu in je sprožil trikrat. Padel je nezavesten na tla. Preden pa so prihiteli domači ljudje s policijo, se je zopet zavedel, nakar se je vlekel k oknu na hodniku, ga odprl in se vrgel od tam, s tretjega nadstropja, na dvorišče, kjer ga je tudi policija, ki ga je iskala po celi hiši, slednjič našla v groznem stanju: nesrečni mladenič je priletel z glavo, trikrat prestreljeno, na tla, zlomil si je obe nogi, roki in dolnjo čeljust. Poškodbe so bile tako težke, da so zlomljene kosti prodrle kožo in odprle zevajoče rane. Nesrečneža so takoj odpeljali z rešilnim vozom v bolnišnico, kjer je malo časa nato izdehnil svojo izmučeno dušo. Divji lovci ga ubili. Kakor se s Krakova poroča, so divji lovci ustrelili veletrgovca Hu-nickega, ki jih je lovil. Samomor. V Zaleszyku je izvršil samomor stotnik 58. infanterijskega polka Vincencij My-slovec. Vzrok samomora je neznan. Roparski umor. Predvčerajšnjem ponoči je umoril v Rimu neznan mož ločeno ženo nekega nemškega polkovnika, ki je večkrat nastopila v nekem pariškem gledališču. Splošno mnenje je, da se je tu izvršil roparski umor. Aretiran vohun. V Bialistoku je tamošnja pplicija aretirala nekega vohuna, ki je fotografiral več trdnjav. Pri njem so našli več fotogra-fičnih plošč. Odvetnik pobegnil vsled dolgov. Pred nekaj dnevi je pobegnil z Dunaja odvetnik doktor Grauer. Za seboj je zapustil 40.000 K raznih dolgov. 86 tatic pred sodiščem. Iz Brna se Poroča, da je stalo predvčerajšnjem pred tamošnjim okrajnim sodiščem 86 žensk, ki so bile obdolžene zaradi tatvine v Modritzovi tovarni. Sodišče jih je obsodilo od 12 do 48 ur zapora. Iz črne kronike. Strašen čin se je izvršil v vasi Pekševu na Ruskem. Tam je živel znan tat Suhovilov. Dolgo časa je opravljal svoje nečastno delo, ne da bi ga dobili. Bil je preveč uren in pretkan pri svojih tatvinah. Slednjič pa se je ljudem vendar posrečilo, da so tatu zalotili. Kmetje so takoj napravili lov na škodljivca svojega imetja. Suhovilov je zbežal in se je na begu zatekel za nekaj časa v parno kopelj. Tam se je zaklenil in je grozil občinstvu s streli iz puške. Vaščani so se oddaljili. Ker je bil tat prepričan, da je sovražnik zbežal, je stopil iz ko-pelji. Toda tu je padel v past. Muziki so se skrili prav v bližini in so prijeli Suhovilova. Nastala je strašna ljudska sodba. Nesrečniku so odtrgali roke in noge, iztaknili oči. razrezali z noži celo njegovo telo in mu slednjič razbili lobanjo. Ko je prišla na mesto groznega dejanja policija, je našla samo maso kosti, krvi in mesa. Se vedno je temno v globinah brezmejne Rusije . . . Liubezen do domovine. V srbsko Osrednjo banko v Sarajevu je prišla revna, snroo otfle-čena deklica in je hotela oddati deset kron za ranjene Srbe. Uradnik jo je začudeno vprašal, kdo jo pošilja. »Imam na smrt bolno mater« — je odgovorila deklica — »prihranila si je za pogreb štirideset kron. Ko pa je slišala, kako se naši bratje bojujejo za svobodo in da je mnogo ranjenih, mi je rekla: Tu imaš petak, nesi ga. da ga dado ranjenim, po smrti mi zadostuje tudi trideset kron.« ... Gorkij Bolgarom. Čeprav leži slavni ruski pisatelj Maksim Gorkij na otoku Capri bolan, vendar je neprestano zasledoval balkanske bojne dogodke, o čemur priča pismo, ki ga je pisal svojemu prijatelju dr. K. Krstevu v Sofijo. Gorkij piše: Z veliko pozornostjo zasledujem dogodke na Balkanu. Občudujem uspehe močne Bolgarske. Vedno premišljujem, če ni morda vam BoL garom zgodovina dala velike naloge, zediniti vse Slovane. Majhen je bil David, a vendar je prišlo z njim novo življenje v Izral. Baritonist — poslanec. V teh dneh se je zgodilo prvič, da Je bil delaven gledališki pevec izvoljen za poslanca. Zgodilo se je to na Ruskem, kjer je bil poslan v četrto rusko dumo Holekov, član moskviške opere, ki spada med najboljše ruske baritoniste. Holekov Je pristaš frakcije oktobristov. Skrivnostni »Jezušček«. Oskrbniki londonske bolnišnice so bili v letošnjem božičnem času radostno presenečeni. »Jezušček« jim je namreč prinesel iz nebes darove. Oskrbniki popisujejo stvar takole: Na dan pred Svetim večerom je prišel v bolniško pisarno elegantno oblečen gospod. Najprej je vprašal po finančnem stanju zavoda in po številu bolnikov, nato pa je segel v žep, izvlekel ven zavitek bankovcev v ceni 12.000 K (500 liber šterlingov), položil ga je na mizo in izginil. Ravno toliko je dobil blagajnik neke krščanske misije; družba za razširjevanje evangelija v tujih krajih je dobila 20.000 K in ravno toliko zavod za uboge. Popis neznanega dobrotnika se je tako ujemal, da je bilo očividno, da je bil to eden in isti mož. Vse iskanje, da bi našli blagega dobrotnika, je bilo zastonj. Tako se mu še zahvaliti niso mogli. Naša prepotrebna Ciril-Metodova družba bi tudi rabila takega »Jezuščka«. Mascagnl in slavec. Slavni skladatelj Ma-scagni je skoro dokončal opero, h kateri mu je napisal libreto d’ Annunzio po Byronovi »Pari-zini«. Skladatelj je vsled libreta, ki ima silen dramatičen polet, ves navdušen. Le nekaj malega še manjka operi. V enem delu se mora namreč oglasiti pesem slavca. Ker pa Mascagni, kar je na svetu, ni slišal peti slavca in ker temu izbornemu pevcu med ptiči niti na misel np pride, da bi morda slavnemu komponistu na ljubo pel pozimi, bo moral Mascagni čakati z ono skladbo še precej dolgo časa, do poletja. Grozilno pismo slovenskemu župniku v Clevelandu. Pretekli ponedeljek popoldne je prinesel pismonoša v slovensko župnišče sv. Vida v Clevelandu župniku Ponikvarju pismo. Pisano je bilo v slovenskem jeziku, nekako srednje dobre pisave, brez podpisa. V njem je bilo nagroma-denih groženj, surovih besed in celo pretenje s smrtjo. Pisalec ali pisalci pisma so v surovem tonu zahtevali od župnika, da mora do srede zvečer prinesti na določeno mesto na severnem koncu E. 55. ceste, blizu jezera, zavoj, v katerem mora biti 2000 dolarjev gotovega denarja. Če se to ne zgodi, tedaj naj se pripravi župnik na svoj konec. Pismo je bilo pisano popolnoma v duhu italijanske črne roke ali mafije. Skozi in skozi so grožnje in zahtevanje ter pretenje s smrtjo. Pisatelj pisma je ali hudomušna oseba, v čemur si je pa izbral jako slabo šalo, ali pa v resnici nad vse korumpirani bandit, ki je zrel za ječo. Rev. Ponikvar je šel v sredo okolo nete ure zvečer, ravno tedaj, ko so se tovarne zapirale proti določenemu mestu in položil na do-tično mesto zavoj, v katerem je namišljena svota denarja. Za prostor ne ve nihče drugi kot župnik in mogoče one osebe, ki so pismo pisale, če se sploh drznejo tja. Župnik se je izjavil, da ne pozna nikogar, ki bi mu stregel po življenju, toda dobival je že večkrat grozilna pisma, toda ne tako resne vsebine. V zadnjem pismu se govori, da ga bodejo čuvali, zasledovali vsak njegov korak, dokler ne položi denarja. Vsak poskus, izdati kaj oblastem ali sporočiti vsebino pisma tretji osebi, pomeni smrt za Rev. Ponikvarja. Rev. Ponikvar ne sumi nikogar, kdo bi bil odpošiljatelj pisma. Morajo to biti pač ljudje najnizje vrste, navadili banditi. Ki au mogoče mislili, da pridejo zlepa do denarja. Smešno je pristavil Rev. Ponikvar: če bi zahtevali kako manjšo svoto, mogoče 50 dolarjev, se že lahko da, toda kje naj se vzame kar celih 2000 dolarjev! Rev. Ponikvar sam ne ve, kako je vse to prišlo na dan. On sam je molčal o zadevi, toda že tedaj, ko ie nesel zavoj z namišljenim denarjem, sta bila v bližini dva policista. Angleški časopisi so to stvar potem v četrtek zjutraj prinesli na dan. Naš poročevalec se je takoj podal v župnišče, kjer je izvedel za detajle. Gorje pa odpošiljalcu ali odpošiljalcem pisma, če pridejo v roke pošti Zjed. držav, ker zvezina sodnija’ kaznuje enake zločine z zaporom do 30 let. Od naše strani pa mislimo, da ima Rev. Ponikvar dovolj dobrih in neustrašenih faranov, ki se bodejo znali potegniti za svojega župnika v vsakem slučaju. Kar je imel Rev. Ponikvar »preveč« denarja, je dal za balkanske ranjence in' odposlal denar, a dotični bandit, ki je pismo pisal, gre lahko tudi svoj denar iskat. L}ubliana. — Cenjenim odjemalcem »Dneva« v Ljubljani naznanjamo, da smo pomnožili število raznaŠalcev »Dneva« v Ljubljani in okolici. S tem hočemo odpomoči. da bodo naročniki na »Morebiti boste Jutri potrebni, mojster Ledu.« »Pokažite mi najprej povelje,« je rekel mož z zamolklim glasom. Lojola Je razvil papir, in mož ga je prečital v luči kamina; zakaj v sobi ni bilo niti svetilj-ke niti svečnika. »Dobro!« Je rekel Ledu in vrnil Lojoli njegov papir. »Stvar Je Jako važna,« je rekel menih. »Jetnik Je zelo nevarna oseba.« Ledu Je zamahnil z roko, kakor da bi hotel reči; Zame so jetniki vsi enaki. »Treba bo postopati rahlo in polagoma,« je povzel Lojola. Ledujev obraz je preletel strašen smehljaj. »Jaz znam svoje delo,« je dejal. »Torej boste pripravljeni?« »Pripravljen sem vedno, samo da imam povelje.« »Nekdo pride po vas. Šli boste z njim, vodil vas bo.« »Po čem ga spoznam?« »Poreče vam: V imenu viteza Marije Device.« Ledu se Je naklonil. In Lojola Je odšel, ozrši se še enkrat na Leduja. V tem njegovem pogledu je bila čudna simpatija. »Takšnih ljudi bi nam trebalo mnogo,« Je jnlslil sam pri sebi Lojola, ko je bil zunaj. »Mo-Can je kakor Samson, In ugibati ne zna. samo Ubogati,,,* V v ' ’ *■ * . . ' " * " (Dalie.) LAVRA: Ob čaju. Moj prapor s tolpo ne vihra, moj prapor trojih barv ne nosi, moj prapor pomoči ne prosi, moj se besedam ne proda. Te verze je napisal človek, o katerem so naši kritiki trdili, da je pisatelj. Napisali so, in skoraj so se ustrašili, kajti, kadar so prišli do konca njegove knjige, so videli, da ni samo pisatelj, temveč umetnik, silna, nevzdržna, samonikla moč, velik duh in globok genij. Ampak povedali so nam tiho in neslišno, in bali so se, da se preveč razvpije. In njih volja se je izpolnila; danes ne piše več, ne proze in ne verzov, ali vsaj ne objavlja ničesar izvirnega beletrl-stičnega. Spominjam se dodobra časa, ko sem dobil slučajno v roke prve letnike »Slovana«. Tedaj ga je urejeval Fran Govekar, in marsikaj mi je ugajalo v njem, saj smemo smelo trditi, da so ti letniki najboljši; da prekašajo vso vsebino vseh treh beletrističnih mesečnikov slovenskih, vsaj v sodobnem času. Pisal je tedaj Zupančič, tih batjuška med časom, ko je brez pompa pripravljal za tisk svojo knjigo »Čez plan«; svoje globoke novele in marsikakšno študijo je napisal zanj naš Ivan Cankar, in v zadnjih številkah tistih letnikov sem opazil nekaj sonetov, pozneje tudj eno noveleto, pod jDseudonimom ^Vladimir*. Zanimal me je sprva zelo malo, ampak že prve številke prihodnjih letnikov so prinesle marsikaj lepega, dokler se ni podpisal s pravim imenom. Vedeli smo torej, kdo je, videli in opažali čudovito hitro spopolnjevanje tega človeka in razveselili smo se, kajti sklepali smo, da smo dobili človeka, ki nam ustvari veliko lepega, mogočnega, dela, katera bodo stala v sredi med sodobnim Cankarjem in Zupančičem. In pokazal je, da ni samo eden tistih pisateljev. ki pišejo takole »za razvedrilo ali v zabavo,« temveč da je, človek v pravem pomenu besede, da je resničen umetnik. Kadar jemljem v roke njegove stvari, kadar odprem kakšen letnik »Ljubljanskega Zvona« in »Slovana« prejšnje dobe in prošle dekade, vsikdar mi je čudno tesno pri srcu. Vprašam sam sebe: Ali je mogoče, da je odložil svoje pisateljsko pero, jeli resnica, da se ne povrne več v naše slovstvo? Ampak molčim, ker se bojim odgovora.., V jesenskih večerih in v zimskih nočeh, vselej, kadar buči na moji mizi samovar, me objamejo take misli. Da, tudi tukaj »grobovi tulijo.. •« Kdo je tisti, ki trdi, da smo majhni, da ne moremo ustvariti nič samoniklega, nič svojega, nič trajnega? Zločinec Je tak človek, zločinec, ki Je zakrivil delikt na samem sebi, ki hoče pokvariti še ostale ljudi, ki ga obdajejo. Idijot si upa napijati, da nimamo slovstva, da je naša umetnost malenkostna, da nimamo sami ljudi, katere lahko pokažemo svetu. In epigon je tisti, ki ima v sebi toliko hudobije, teti ponavlja, kako majhen je naš narod, kako ničeva njegova borba za svobodo, kako malen* kostna bode naša bodočnost, psevdočlovek ie bitje, ki se trudi, da nam dokaže, kam bi morala iti naša pot. Taki ljudje strašijo dandanes naokolo, malenkostne duše v resnici, navidezni intelekti m dalekovidneži. Ko bi takšni ljudje odprli knjigo našega slovstva, bi videli kaj imamo, in ne bi se gnali več takt> trmasto s svojimi idejami, ki nam le škodijo. Le udrihajte, le mlatite, le dvigajte bič nad lastnim narodom, nad lastno kulturo, nad lastno umetnostjo. Pridejo rodovi, ki ne bodo hirali v epigonstvu, ki ne bodo žalostno umirali, hoteči se povrhu tega še usmrtiti, porodili se bodo ljudje, veliki v duhu, razumevajoči bistvo vsega. In nasmejejo se nam, slabičem, žalosten bode nihov pohod čez grobove, nečasten za nas... . Rojeni bodo iz majhnih in bodo veiiKani. Ampak1 čemu toliko misli in besed? Koliko jih bode čitalo in uvaževalo to? Seštejem jih na prstih desnice. Morda dva, trije, kvečjemu štirje ... Morda, pravim, in nisem gotov, koliko jiK bode. Koliko poznavateljev umetnosti je med) nami, koliko ljudi? Resnično, človek Švigne Sesnico in gre, fconui »Dan« čim hitreje zjutraj dobili. S tem smo pa ustregli tudi onim odjemalcem, ki bi radi prejemali »Dan« na dom. a ga le vsled tega sedaj niso naročili na dom, ker so ga v toba-karni dobili preje. Sedaj smo to zapreko odpravili in smo ustregli želji »Dnevovih« odjemalcev, da si sedaj lahko vsakdo naroči »Dan« na doni. — Kaj pa to pomeni? Te dni je zborovalo »Društvo slovenskih profesorjev« Udeležilo se je zborovanja okolo 50 profesorjev — razmeroma iz Ljubljane najmanj. Društvo ima 219 članov. V poročilu o tem zborovanju čitamo v uradnem listu, da se je vršila posebna pismena enketa glede slovenskega učnega jezika na slovenskih srednjih šolah. Tu pa čitamo naravnost neverjetne številke, da je biio namreč le 52 slovenskih profesorjev — od 182, ki so se cnketc udeležil,i, odločno za slovenski učni jezik — dočim je bilo 31 slovenskih profesorjev odločno proti slovenskemu učnemu jeziku na naših srednjih šolah — drugi pa so pri svojih izjavah pridali pogoje, pod katerimi so za slovenski učit’ jezik. To je naravnost značilno za nas in za naš profesorski stan. Le pomislimo, kakšen boj so od 70tih let sem vodili naši poslanci za slovenske srednje šole — da celo za slovensko univerzo. Tu pa pridejo profesorji in so proti slovenščini kot učnemu jeziku na gimnazijah. Kaj bi rekli n. pr. ko bi bili slovaški profesorji za to, da se uči v srednjh šolah po mažarsko? — Rekli bi jim, da so mažaroni — ako bi Hrvatje zahtevali, da se uči nemško, bi t'o bili Bachovi huzarji — ako bi macedonski Bolgari pred letom bili zato, da se v srednji šoli uči po turško — bi jim rekli izdajalci — pri nas pa je vse v redu — navajeni smo nern-SCine v šoli in v uradu tako — da se nam zdi, da brez nje ne moremo izhajati. In mi govorimo o samostojni slovenski kulturi ter hočemo biti celo — Jugoslovani!!! Pred nekaj leti smo z žalostjo gledali slovensko profesorsko lenobo in impotenco, ko niso mogli spraviti skupaj par slovenskih šolskih knjig. Potem smo zopet z radostjo zasledovali, kako so šli profesorji na delo, da konečno napišejo knjige, ki so bBe vladi dobro došel izgovor. Zdaj so knjige po večini končane in slovenski profesorji so morali knjige celo sami zalagati (za albanske šole je bilo seveda dovolj milijonov!) In sedaj, ko je težko delo za silo končano, se začenja zopet izpreminjati mnenje. Nemške srednje šole so In ostanejo nam za sramoto. Ne gre za to, da se učenec v njih več nemščine nauči — naš narodni ponos in razvo] naših narodnih sil zahteva slovenskih srednjih šol. Srednje šole so zato, da se v njih učenec uči tvarine — ne pa nemščine. Primerna reforma o pouku nemškega jezika popolnoma zadostuje, da si učenec prisvoji nemščine, kolikor jo potrebuje. Vsak učni predmet pa se da dobro podajati le v materinskem jeziku, to je povedal Komenski že pred 300 leti — samo slovenski učenec naj še govori v tujem jeziku. Tako se godi, da naši mladi ljudje, ko pridejo iz šol, ne obvladajo nobenega jezika. Ako stojimo na tem, da naj bodo nemške srednje šole — potem ne vemo, čoniu še jadikujemo u iirtiuJuili pravicah? In zakaj zahtevamo na meji slovenskih srednjih šol — če jih niti v sredini ne maramo! — Iz gledališke pisarne. Spored akademije 'dne 31. decembra: Čajkovski: Arija kneza Gremina iz opere »Evgenij Onjegin« — poje g. Križaj. 2. Adelin avtomobil — poje gdč. Fantova. 3. Usoda narodne pesmi »Dideldudel« —. poje g. Bohuslav. 4. Novotny: Mešiček sviti; Primi: Tul&cka* Vymetal: To naše staveni — poje gdč. Richterjeva. 5. Češka narodna pesem »Mne darovalo devč&tko prstynek« — poje g. Harfner Karaš. 6. Mominszko: Arija iz opere »Halka« — poje gdč. Lowczynska. 7. Jaz in moje kolo, humorističen potopis — poje gosp. Povhe. Vse točke spremlja na klavirju gospod I)tiko Štritof. — Nato Courtelinova enodejanka »Neizprosni stražnik«. — Predstava bo izven Sibonementa, za lože nepar, ob zelo znižanih Cenah. Na novega leta dan popoldne »Pepelka« z godbo, izven abonementa, za lože par, zvečer opera »Traviata« s tenoristom gosp. Harf-lierjem v vlogi Alfreda (nepar). — Preložitev roka za oddajo napovedi v svrho priredbe osebne dohodnine in plačarlne ter rentnine za leto 1913. Z ozirom na v uradnem delu »Laibacher Zeitung« priobčeni razglas tukajšnjega c. kr. finančnega ravnateljstva z dne 1. decembra 1912 št. A I 4223 se naznanja, da je c. kr. finančno ministrstvo z odlokom z dne 23. decembra 1912 št. 94696 rok za oddajo napovedi v svrho priredbe osebne dohodnine in plačarine ter rentnine za leto 1913 na dobo od 15. februarja do 15. marca preložilo. — Iz Zelene jame. Klerikalni kompromisar Ivan Mavsar, kurjač južne železnice, moščan-——— —a i i mm —!^gi njo preko čela, preko trudnega, preko mračnega, preko neveselega... Koliko? Tam zunaj divjajo jesenske vihre, in mi $mo popotniki, hiteči čez pustti polje; čez poljano brez zvezd, brez ciljev, brez luči. Usoda se je zaklela, da nam ne daruje ničesar več, da nam vzame še to, kar imamo. In mi počivamo in gledamo ... Zakaj ne bi rešili svojih najboljših ljudi, čemu Jih pehamo sami v temo in brezdanj? Kaj je res, da mora biti slovenski literat reva, od ysih zapuščena, od vsih obsovražena; obso-vražena do dna mrzlih in mrtvih src? * * * Toda, škoda je vsake besede, slehernega vprašanja. Če si hočemo skopati grob, povem, da je za to še prezgodaj, če hočemo življenja, je zadnji trenutek skoraj ubeglega časa sedaj. In pokličimo nazaj ljudi, katerim je na čelu ie smrtni pot, privoščimo jim prisrčno besedo in prijazen pogled, podajmo jim bratsko roko, bodimo samozavestni. Kajti resnica je, da imamo bore malo energije, da je naša moč velika, a naša volja pol-ubita, poluničena.,, ski odbornik klerikalnih posavskih kmetov, odv-padnik socijalnih demokratov in član nem. Schulvereina etc. etc. se trudi na vso moč, kako bi s svojim maščevanjem dosegel nad posestniki v Zeleni jami svoj namen. Možakarja strašno jezi, da niso volilci v Zeleni jami šli za njim čez drn in strn. Ko je prosil Oražma in vse klerikalce, naj ga sprejmejo v svojo sredo, jim je obljubil celo demokratično stranko na razpolago. Ker pa socijalisti v Zeleni jami tega niso storili, je od tod taka peklenska jeza. Možakar je bil seveda izvoljen, ali njegovi volilci so posavski klerikalni kmetje. In kadar ga bodo ti njegovi volilci tako poznali, kakor ga poznamo mi, v' Zeleni jami, tedaj bo konec njegovega odborništva. Možakar je zelo častihlepen, mislil si je, ako bode izvoljen, se mu bodemo vsi že na dvajset korakov daleč odkrivali. Sedaj možakar uvideva, da je malo več kakor vsak drugi volilec. Ker je mož v cestnem odboru, oziroma odseku, je nekaj ograj, ki ga prav v oči bodejo in najbrže ga bodo tudi še bodle, ko on ne bo več odbornik. Da bi pa opozoril one v Zeleni jami, da je odbornik, hodi ob svojem prostem času inspicirat blato in luže po Zeleni jami namesto, da bi porabil svoj prosti čas za počitek. Možakar ne zna ne citati, ne pisati. Zato je Oražmu dobro došel, a klerikalci se ga bodo kmalu naveličali, ker jim prinaša vseh vrst čenčarije, tako je ovadil tri naprednjake, da nimajo svojih stanovalcev naznanjenih, dalje da nimajo poslopja v redu itd. Sedaj je obljubil, da bode podiral ograje, stopnice, ki štrlijo na cesto — seveda bo moral on svoje naj-pivo podreti, potem pride na vrsto njegov ožji kolega in tovariš Lovrenc Stojan, ki ima celo pet stopnic na občinski cesti. Tako se bo stvar mogla začeti najprvo pri občinskih odbornikih, potem se bo nadaljevala pri drugih, če bodo dobili zato primerno odškodnino. — Mavsar pa naj nikar ne misli, da je on tako mogočen, da bi nas deval pod klop. Mi dobro vemo, da boljše stranke njemu ni bilo treba iskati, da bi bila v lastnostih tako njemu enaka, kakor je klerikalna, to je on že dolgo časa želel, kar je sedaj dosegel, seveda čakati je moral priložnosti. Poskusil je že pri vseh strankah — in če bi mu kaj neslo, prodal bi svojo maščevalno dušo tudi hudiču, samo da bi mogel škodovati svojemu bližnjemu sosedu. Za seboj nima skoraj nobenega poštenega človeka, le samo nekaj zahrbtnežev, ki so pa skoraj njemu enaki v lastnostih. Kdor je njegov sosed, ga dobro pozna. — Iz Most. Hud poper je dobil Oražem, ko je upravno sodišče razsodilo v zadevi Hamberger, da ne sme njegove ograje podreti. Stvar je namreč takale: Ko je kupil g. Hamberger hišo ob Zaloški cesti na Selu, in jo je dobil prav po ceni, se Oražmu to seveda ni dopadlo. Hamberger je debil ukaz od Oražma, da mora takoj v 14 dneh podreti ograjo in se umakniti za cela dva metra od ceste na škodo kupovalca. Oosp. Hamberger se je pritožil «a deželni odbor, tudi deželni odbor je razsodil, da se mora ograja podreti, in tako je prišla stvar pred upravno sodišče. To je razveljavilo obe razsodbi. Ako hočt Oražem, da bode g. Hamberger podrl ograjo, mora isto občina plačati in tudi ves svet ki ga za cesto odstopi. To je za vas hud poper, kaj ne da, in še stroške mu morate povrniti, ne Vi, ampak na račun občinske blagajne. Ubogi Občinarji, koliko je nepotrebnih izdatkov. Hamberger je naprednjak in zato ga je mislil -Oražem oškodovati — dočim pri prvem posestniku ni niti najmanj to zahteval. Delajte v blagor občine, delajte to, kar ste pri volitvah obljubljali. Šola bode spomladi pokrita menda iz ribniško streho. Vodovod smo imeli pred nekaj dnevi v Vodmatu. ko smo gazili do kolena po vodi in blatu. Posestniki v Zeleni jami so morali sami cesto posipavati, če so hoteli, da niso otroci, ki hodijo v šolo, ostali v blatu. Imamo nekaj občinskih mož, ali za delo niso sposobni, čakajo in dremljejo doma za pečjo najbrže se sramujejo svojih volilcev. Možakarji izpolnujte svoje obljube — čas prihaja. Mi vemo dobro, da imate prihranjen izgovor, da so tega naprednjaki krivi, da se ni ničesar naredilo, vemo pa tudi, da so bile Vaše obljube veliko pretirane. Občina Moste ima vendar lepe dohodke, izdatkov pa skoro nikakih, ne za šole, ne za vodovod, ne za kanalizacijo, ne za ceste. Saj je že Oražem pred volitvami prihranil 22.000 K denarja — saj on je vendar dober gospodar (za sebe). Gospodje, nikar ne drem-Ijati začnite! Ne podirati ograj, ampak delajte v korist in blagor občine, mi vas bodemo pri tem delu podpirali — nikakor pa ne, ako bodete gospodarili nespametno. Kmalu bode preteklo že eno leto. Kaj ste storili? Prav ničesar, par ovadb, to je vse, pa mirna Bosna. — »Kinematograf Ideal«. Spored za torek 31. decembra, sredo 1. in četrtek 2. januarja 1913: 1. Ladijski most. (Zai;imivo.) 2. Sedem hčera gospoda profesorja. (U :nkovita veseloigra.) 3. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd. 4. Življenje podlasice. (Znanstveno. Kolorirano.) 5. Pred nevarnostjo. (Drama.) 6. Moriceva baroka. (Komična učinkovitost.) 7. Četa Schia-voni. (Kolorirana varietetna slika.) — Samo zvečer. 8. Gospod vojvoda. (Učinkovita francoska veseloigra v 2 delih.) — Samo zvečer. Slavno občinstvo se opozarja, da se danes zadnjikrat predstavlja vojni film. Telovadno društvo »Sokol« v Šiški ima danes svoj Silvestrov večer v salonu pri Kan-kertu v Spodnji Šiški. Spored je obilen. Pridite, prijatelji Sokolstva, v obilnem številu. Na zdar! — Podporno društvo uslužbencev električne cestne železnice v Ljubljani priredi danes zvečer po 8. uri Silvestrov večer v gostilni J. Jeleniča pri Majarončku, Stara pot št. 1. Vstopnina 40 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. — Hotelski uslužbenci priredijo danes na Silvestrov večer, v restavraciji Šteker, Južni kolodvor, zabavni večer. Vljudno vabimo vse prijatelje za obilen obisk. Godba na meh. Vstopnina prosta. Pikantno -amuzantno — pa resnično. (Neka gospa v Ljubljani, pripadajoča najboljšim krogom nemške gospode, je pred kratkim dobila z Dunaja pismo, ki ga prinašamo tu v dobesednem prevodu.) Preljuba sestra v Kristu! Gotovo ste že iz časnikov (liberalnih) poizvedeli o aferi Neu-mayer, županu našega glavnega mesta. Kam smo prišli? In kam plovemo? Najintimnejše razmere privatnega značaja naših prvih katoliških stebrov se vlečejo na dan. Liberalizem, socializem in prostomavtarstvo so začeli s podvojeno silo naskakovati naše ljudi, svete ustanove, zavode in navade. Zdaj so se spravili na moža plemenitega značaja in iskrene bogaboječnosti, da ga uničijo. In tega blagega našega voditelja ni nič druzega spravilo v neprijeten položaj, kakor njegova ljubezen do bližnjega, posebno pa ljubezen do svojih krščanskih sester. Priprost in nedolžen v duhu, je občeval z nekaterimi vnetimi krščanskimi sestrami v stanju v kakršnem nas ie ljubi Bog, naš Stvarnik, na svet poslal. Vrgel je raz sebe vsa znamenja njegove posvetne velikosti in moči, ter se je prijetno v polni nedolžnosti posvetoval s svojimi sestricami v duhu, o vzvišenih rečeh naše svete vere. Njegovo goreče src=! do bližnjega je plavalo radosti in zadoščenja pri takih prilikah, vsaj je vedel, da s tem služi naši sveti stvari. Pa peklenšček nikdar miruje, če je treba škodovati sveti veri. Nova veda, nove iznajdbe, sad hudičeve prekanjenosti, je kriva temu položaju — ona, ta moderna veda, daje našim sovražnikom orožje v roke, s katerim nas hočejo uničiti. In zakaj liberalni in socijalistični listi kriče: dajte nam več in boljših šol, plačajte učitelje tako, da bodo mogli udobno živeti in sc sami še bolj izo-brazovati! Zakaj tako upijejo? Zato, da bi še več orožja znanstvene vrste proti nam kovali. In vidi se, kako modro in premišljeno naši krogi ravnajo, da šola in učiteljstvo ne vzrastejo do nebes. Človeške in bogoljubne shode, katere je Neumeyer prirejal, so njegovi peklenski sovražniki privlekli v javnost s tem, ker so z Rontge-novimi žarki in malimi avtomatičnimi fotografskimi aparati manevrirali. Ali more biti večje zavrženosti in peklenske zvitosti, kot te nakane! Kakor veste, dražestna gospa, Rontgenovi žarki prederejo skozi stene in zagrinjala, automa-tični fotografski aparati pa so tako mali, kakor navaden gumb. Labko se postavi v sobi, brez da bi ga kdo opazil. Naj vam glede tega povem le-to dogodbico, katera se je nedavno tu zgodila: Lepa, mlada in v krščanskih višjih dunajskih krogih mnogo čislana knjeginja —inska, je v svojem buduvarju neki večer sprejela prelata —oux. To se je zgodilo, ker se cel večer ni dobro počutila. Ko se je nekoliko časa z veleča-Stitim pogovarjala, ji je postalo slabše in ker je hotela vleči se na posteljo, se je začela razpravljati. Razume se, da ji je navzoči gospod kot kavalir pri tem pomagal. Ravno, ko ji je gospod slačil ponočno srajco, poči nekaj na toaletni mizici, stoječi pri postelji. Oba sta se — ni čuda — zelo prestrašila ter sta začela iskati vzrok tega poka. In glej! Okraski na škatljici z bonboni, katera je stala na mizi, so bili razdrti. Ti ornamenti so bili vtisnejni v debel papir, iz katere je bila škatljica narejena, v teh ornamentih pa je bil skrit avtomatični fotografični aparat nič večji kakor ena krona. Preiskovala sta dalje in našla sta, da je dno škatlje votlo. V tej votlini pa je bil mali diktatograf pritrjen, kateri je njih govor zaznamoval. Le-to bonboniero je knjeginja dobila od grofice T...au — in sicer po pošti. Zvedela pa je pozneje, da je le neka druga oseba zlorabila ime grofice. Ker sta prelat in knjeginja vdana in iskrena pristaša cerkve in sta v svrho povišanja njene časti imela večkrat shode, se ne more druzega misliti, da so liberalci ali socijalisti, kot zakleti sovražniki naše svete stvari, to naredili. Preljuba sestra, ali si morete misliti večje zadrege, ako bi se pogovor med temi dvemi plemenitimi osebami svetu prijavil?! Osobito, ker je tudi prelat vsled velike vročine v budoarju odložil vnanja znamenja svoje časti in je bil v nedolžnem stanju, v kakoršnem se je porodil. Le milost božja in pomoč svetnikov jih je rešila velike nesreče in Odprto dobili ter zaprli ali posredovali, da so se zaprla: hišnih vrat '2246 dvoriščnih ali vrtnih vrat 1655 oken 282 rulet 395 trgovin in trgovskih prostorov 35 izložbenih oken 48 pisaren 60 skladišč 180 tovarn 32 delavnic 180 sob 106 kuhinj in shramb 160 kleti 180 hlevov 200 ključev y. vratih 360 zato naj bo hvaljen J. K. Dražestna gospa! Spominjam se vas prav velikokrat in želim, da bi se mogel kmalo zopet čuditi vaši lepoti in... Varujte se liberalcev, socijalistov in prostomav-tarjev, kateri so tudi v vaši leji Ljubljani začeli tako hudo proti naši stranki razsajati. Posvarite vse sestre in brate v K., da naj nikdar ne pozabijo, da imajo stene ušesa in zdaj tudi oči in jezik. Blagoslavljam vas, dražestna, vi mi pa pišite kmalu. Vaši krščanski ljubezni vam vdan pater — in Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. GOSPOSKA ZBORNICA. DR. BAERENREI-THER PROTI BERGHTOLDOVI POLITIKI. Dunaj, 30. decembra. Gosposka zbornica je danes rešila proračunski provizorij in sprejela še par drugih manjših predlog, o katerih je že razpravljala poslanska zbornica. Pri debati o proračunskem provizoriju je govorilo več govornikov. Interesanten je bil govor dr. Baeren-rejtherja, ki je razpravljal o mednarodni situaciji in najostrejše kritiziral zunanjo politiko grofa Berchtolda. Povdarjal je, da mora kot dober poznavalec jugoslovanskih razmer javno in odkrito priznati, da je protijugoslovanska politika zunanjega ministra že v temelju napačna, vsled česar nikdar ne bo dosegla kakih trajnih vspe-hov. Avstrijska jugoslovanska politika mora kreniti čisto druga pota* ako sl hoče pridobiti simpatije Jugoslovanov. Specijalno kar se f*če Albanije, je dr. Baerenrelther svaril AvstriQ+->+; ladija še nadalje v luki. Kapi* ” • outjovi.nl, da je itali- janska ladija v <" L/.icijo italijanskemu konzulatu in sporočil srbskemu oficirju, naj se Srbi obrnejo za nadaljno informacijo na italijanski konzulat. Srbi tega niso storili. Včeraj zjutraj Je italijanski kapitan s par oficirji hotel stopiti na suho, a Srbi so mu to zabranili in zahtevali, da se ima takoj vrniti na ladijo. Konzul ni dobil nobenega obvestila o tem dogodku. Ker pa je moral na vsak način priti v dotiko z italijanskim konzulom, je poslal popoldne h konzulu nekega oficirja, ki je informiral konzula o vseh dogodkih. »Agenzia Stefani« koncem svojega poročila izjavlja, da morajo Srbi priti do prepričanja, da je bilo njih postopanje nepravilno in proti mednarodnemu pravu. Italijanski konzul je baje že protestiral pri srbskem poveljniku proti takemu postopanju in mu izročil posebno protestno noto. (Cela »štorija« smrdi precej po Prochazkijadi. On. uredn.) PRED DRINOPOLJEM. IJRŠKI BEGUNCL Sofija, 30. decembra. »Mir« poroča, da prihaja danzadnem iz Drinopolja več turških beguncev. Pred osmimi dnevi je 30 turških vojakov pobegnilo v b 'lgarski tabor. Begunci poročajo, da je polo aj drinopoljske posadke naravnost neznosen. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. | prostih konj privezalo, oziroma iz nevar- nih položajev rešilo 97 gorečih luči ugasnilo 250 popolnoma odprtih vodovočlov zaprlo 89 požare pogasilo 4 sumljivih oseb prepodilo 135 tatov zasačilo oziroma tatvin preprečilo 123 pomoči pri nezgodah ________ 3 tedaj skupaj 6820 proti 5548 slučajev leta 1911. Dalje: denarja, draguljev, koles, obleke, perila, konjskih oprav in drugega raznovrstnega blaga našlo ter izgubiteljem izročilo ali oddalo oblast-nijain. iV Ljubljani, dne 31. 'decembra 1912. Poslovno poročilo 1.1'ublfanskega zavoda za straženje in zaklepanje. Stražniki zavoda so leta 1912 Imeli priliko v nastopnih slučajih službeno poslovati: Novo došla v kavarni „Central od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta. iaisla lailirašia taiifila „GBEA" K . , . H, , , . , . , „ me- Kavarna je celo noc odprta. koncertuje od danes naprej vsaki dan Za ,nn0g0t,r0jnj owsk vljudno prosi m Mikolič. Ves svet gleda z občudovanjem na Balkan. Vse se zanima za razmere na Balkanu. ^Slovenski Tlustrovani Tednik „Za svobodo in ljubezen". V tem romanu so verodostojno in -m ■» pretresljivo opisane z idealne in J'a*\ ^VOSlflOO bo priobčeval prihodnje leto izviren roman z Balkana ^ w v ~ ------j—- realne strani razmere na Balkanu. VMUUU 1 ^ • // • > • ' ki ga je spisal odličen slovenski pisatelj, ki je prepotoval ves Balkan in ki so mu razmere tam dobro znane. V romanu „Za svobodo in In lillh^7Airk Je ▼eiezamnnv, ljubezen** so z veščo roko opisane krute razmere, ki so vladale na Balkanu pod turškim jarmom. Divji zatiralci slovanskega življa na 1.8.1 1J O. %3\DaLi*G i! krasen roman, eni, junaški vstaši (komite) na drugi strani, velika napetost dejanja -- vse to bo gotovo ustreglo mnogostranskim željam občinstva, po kaki leni in zanimivi povesti z bližnjega juga. — Med temno in viharno scenerijo romana „Za svobodo in ljubezen** se vije kot rudeča nit nežna ljubezen mladih src, ki se po mnogih genlji-ostih in pretresljivih dogodbah pribori do zaželjene zmage. — Kdor hoče leta 1913 čitati velezanimiv roman o naših junaških bratih ln sestrah na Balkanu, naj se naroči na „Slovenski Ilu-trnvani Tednik** ki začne takoj po novem letu‘priobčevati ta roman. — „Slovenski Tlustrovani Tednik** stane za četrt leta le 2 K, za en mesec pa samo 70 h. Razen romana „Za svobodo in Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje nc preneha in da dobe vse številke „D A N“ velja v Ljubljani na doni dostavljeni Vse leto ... K 18-— Četrt leta ... K 4-50 Po! leta ... K 9*—■ En mesec . . . K 1’60 V upravništvu prejeman na mesec K P20. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 20‘— Četrt leta ... K 5*— Pol leta ... I< 10*— En mesec ... K l*7g Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a likratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. List se ustavlja 10. dan po potekli uaročniui brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Brzojavka. V italijanski kuhinji hotela pri Maliču nasproti glavne pošte se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd. Upravništvo „DNEVA“. ! Pozor trgovci! Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ladovika Dolenca, v Prešernovi nlici pod tovarniško ceno. Največjo izbiro razglednic za praznike od 2 vinarja naprej priporoča Marija Tičar Ljubljana, Sv. Petra c. nasproti ,Zlate kaplje". O Vabila trimu Letake Plakate Poročne karte Mrliške liste s Račune J? 1 Ozirajte se ki oglašajo v „Dnevu“. Velika božična okassion prodaja damskih paletojev, raglanov, kosi umov in bluz v vseh najmodernejših barvah in fazonali. — Nadalje ogromna zaloga raglanov, oblek in klobukov za gospode in tlečke. Cene priznano nizke! Postrežba solidna! „Angleško skladišče oblek“ O Bernatovič, Ljublj tna, Mestni trg štev. Letne zaključke Hranilniške knjižice Cenike Razglednice Koledarje s i. t. d. *• priporoča Učiteljska tiskarna v Ljubljani, r. z. z o. z. les lita hranilnica ljubljanska v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3. Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa koncem leta 1911: 614*5 milijonti v kron. Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 K, Rezervni zaklad nad 1,300.000 K. Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po 4U brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljansa z vsem svojim premoženjem-in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Izključeni* je vsaka Speknlaclja ln izguba vloženega denarja. Posoja na zemljišča in poslopja proti 5°/« obrestim in najmanj ‘/a0/® amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične d-oz^a-a.če Icuoa^il:aJL3se- Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani I>elniška glavnica K 8,000.000. Keservni fond K 800.000. (Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica in Celje.) naznanja svojim vlagateljem, da bo zvišala od 1. januarja 1913 obrestno mero od starih in novih vlog na knjižice na letnih 4V|o Rentni davek od vlog na knjižice plača banka sama. — Sprejema vloge na tekoči račun proti 30 dnevni odpovedi po 5°|« in proti 60 dnevni odpovedi po Preskrbuje nakup in prodajo vseh vrst vrednostnih papirjev, deviz, valut; zavaruje srečke proti kurzni izgubi pri žrebanjih; izvršuje vse bančne transakcije točno in kulantno.