PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Lex Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 58 Maribor, petek 30.10.2015 OBČINA CIRKULANE 761. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o priznanjih Občine Cirkulane Na podlagi 16. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/07, 5/08, 9/15), je Občinski svet občine Cirkulane, na 7. redni seji, dne 12.10.2015, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRIZNANJIH OBČINE CIRKULANE 1. člen 12. člena Odloka o priznanjih občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/07,11/10) se spremeni tako, da se glasi: Veliko priznanje občine Cirkulane se podeljuje podjetjem, zavodom, društvom ter drugim organizacijam in skupnostim s sedežem v občini Cirkulane, in sicer za večletne izjemne uspehe na posameznih področjih družbenih dejavnosti in gospodarstva, ki so prispevali k razvoju in ugledu občine Cirkulane. Končna določba 2. člen Te spremembe odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XI Številka : 007-53/2015 Datum : 12.10.2015 Občina Cirkulane Janez Jurgec, župan OBČINA DORNAVA 762. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2015 Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 16. člena statuta Občine Dornava ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14), je Občinski svet Občine Dornava na 7. seji, dne 29.10. 2015 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE DORNAVA ZA LETO 2015 1. člen V odloku o proračunu Občine Dornava za leto 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 13/2015 se spremeni 1. člen odloka tako, da se glasi: Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Proračun leta 2015 Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2,105.455,00 TEKOČI ODHODKI (70+71) 1,767.738,00 70 DAVČNI PRIHODKI 1,540.679,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1,387.852,00 703 Davki na premoženje 104.600,00 704 Domači davki na blago in storitve 48.227,00 706 Drugi davki - 71 NEDAVČNI PRIHODKI 227.059,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 74.929,00.929,00 Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik 711 Takse in pristojbine 2.000 712 Denarne kazni 5.230,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 144.900,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 127.527,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 70.791,00 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerial. premož. 56.736,00 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 210.190,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 210.190,00 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 1,764.170,00 40 TEKOČI ODHODKI 783.203,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 161.400,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 24.420,00 402 Izdatki za blago in storitve 562.783,00 403 Plačila domačih obresti 34.600,00 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 670.265,00 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 361.315,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 40.050,00 413 Drugi tekoči domači transferi 268.900,00 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 310.702,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 310.702,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 341.285,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 352.844,00 550 Odplačila domačega dolga 352.844,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) - 11.559,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) - 352.844,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) - 341.285,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 11.559,00 2. člen Občina Dornava Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Rajko Janžekovič, župan glasilu slovenskih občin. _ Številka : 410-11/2015 Datum : 29.10.2015 OBČINA LOVRENC NA POHORJU 763. Popravek Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2015 V Odloku o spremembi Odloka o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 52/2015) se v naslovu doda: »(1. rebalans)«, tako da se glasi: »ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2015 (1. REBALANS)«. Uradno glasilo slovenskih občin Uredništvo OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 764. Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Ravne na Koroškem Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 in 30/11 odl. US, 90/12) in 16. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 20/2013) ter Strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Maribor za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Občino Ravne na Koroškem (februar 2013) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 9. redni seji dne 30. 9. 2015 sprejel ODLOK O RAZGLASITVI KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM I. Splošne določbe 1. člen (namen odloka) Občina Ravne na Koroškem razglaša s tem odlokom kulturne spomenike lokalnega pomena na območju občine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno ali zgodovinsko vrednost, z namenom da zagotovi ohranitev in družbeno varstvo njihovih kulturnih, arheoloških, urbanističnih, etnoloških in umetnostno-zgodovinskih vrednot. 2. člen (določitev elementov) Odlok v svojih določbah za vsak kulturni spomenik posebej določa: • evidenčno številko dediščine (v nadaljevanju: EŠD), • natančno lokacijo spomenika, • opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, • varstveni režim spomenika, • merilo, v katerem so vrisane meje kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij na digitalnem in preglednem katastrskem načrtu. II. Arheološka najdišča 3. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi arheološko najdišče: EŠD: 7627 Ime enote: Kotlje - Rimska cesta Celeia - Virunum Lokacija : Trasa poteka preko naslednjih parcel: Parc. št.: 591, 602/1,705, 706, 707/1, 711, 767, 782, 795/1, 795/3, 795/4, 797/1, 797/4, 797/5, 841/1, 841/2, 842/1, 843/1, 850, 856/2, 858, 906/1, 915, 916, 917, 918/1, 918/2, 919, 920 k.o. Brdinje. Parc. št.: 768/1, 768/2, 769, 770, 772, 780 k.o. Podgora. Parc. št.: 31/1, 31/2, 31/7, 31/10, 32, 34, 35, 63/1, 63/2, 63/3, 64, 67/2, 67/3, 71, 486/1 k.o. Kotlje. Parc. št.: *48, 161/1, 164/1, 169/1, 169/2, 169/4, 169/5, 169/6, 176/1, 177, 180, 181, 183/1, 183/2, 189/3, 193/1, 193/2, 195/1, 239/1, 281, 282, 287, 293, 300/1, 307/1, 307/3, 310/1, 479, 488, 489/1, 489/2, 505/1, 508 k.o. Preški vrh. Parc. št.: 223/1, 246, 249, 257/1, 259, 260/1, 367, 368, 381, 382, 383, 384, 385, 386/6, 395, 396/1, 396/2, 398/, 398/2, 400/2, 445/1, 446, 452, 453, 454, 486/1, 500, 501, 508/3, 508/5, 508/7, 508/8, 540/1, 541, 611, 612, 816/1, 866/3, 866/4, 873, 874, 876, 877, 878, 879, 880, 881, 882, 883/3, 883/4, 884/1, 884/2, 884/5, 884/6, 884/7, 885/1, 887, 889, 890, 893, 898, 919/1, 920, 921, 922, 923, 924, 925/1, 925/2, 926/1, 926/2, 927/1, 928/1, 928/2, 930, 931, 932, 933, 934, 1173, 1200/1, 1202/2, 1202/3, 1202/4, 1203/1, 1208, 1217/1, 1233, 1234, 1228 k.o. Ravne. Parc. št.: *16/2, 139/3, 139/5, 141/2, 178/2, 178/24, 178/25, 178/44, 178/45, 178/46, 178/58, 178/69, 178/70, 178/88, 182/2, 182/3, 182/10, 182/11, 182/12, 182/13, 182/16, 182/81, 182/44, 182/96, 182/115, 182/124, 182/125, 182/143, 182/164, 182/165, 182/166, 182/171, 184/1, 185/2, 186/5, 189/1, 189/2, 190, 219/3, 220/13, 220/14, 220/15, 223/1, 223/2, 223/3, 223/10, 223/12, 223/13, 223/15, 223/16, 223/17, 223/19, 250/3, 252/1, 268 k.o. Dobja vas. Utemeljitev razglasitve: Delno ohranjena trasa rimske ceste iz Celeie v Virunum na Koroškem. Ponekod je še zaznavna kot pobočni usek širine 5 - 6 m ali pa kot nasip enake širine. Spomenik je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiv. Še vidne spomeniške sestavine ceste so pomembne za proučevanje gradnje in poteka trase. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; • zemljišča se načeloma ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev; • v zemljišča izven urbaniziranega okolja se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa; v takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; • po predhodnih in/ali vzporednih arheoloških raziskavah v urbaniziranih območjih je možna pozidava plomb, sanacija obstoječih objektov in nadomestna gradnja; • v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo 1:2880 4. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi arheološko najdišče: ESD: 7629 Ime enote: Preški Vrh - Arheološko najdišče Turške šance Lokacija : Parc. št.: 139, 140, 142, 156/2, 156/7, 156/8, 157/1, 157/2, 54 k.o. Preški vrh. Utemeljitev razglasitve: Ostanki okopov in petih stolpov (dva okrogla, dva kvadratna in podkvasti) so vidni na grebenu od dvorca Šrotnek nad Kotljami do gradu Javornik oz. do hriba Pigl nad Ravnami. Spomenik je kot člen v sklopu fortifikacij proti turškim vpadom na Koroško širše zanimiv, obenem pa je tudi pomemben krajinski element. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; • zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način; • prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; • v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa; • v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; • v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo 1:1000 5. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi arheološko najdišče: EŠD: 7628 Ime enote: Ravne na Koroškem - Arheološko najdišče Javornik Lokacija : Parc. št.. zahodni del 45/1, 45/2, 46, 55/1, 56, 57, 58, 59, 60/1, 60/2, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 72, 75/1, južni del 1172/1 k.o. Ravne. Utemeljitev razglasitve: Strmo nad sotesko Votle peči (reka Meža) se dviguje hrib, imenovan Pigl. Na celotni površini se nahajajo sledovi prazgodovinske naselbine, katere pomen je bil tudi strateškega značaja, saj je nadzorovala prehod iz Mežiške doline proti Mislinjski in Dravski. Na vrhu hriba so opazni sledovi stolpa, ki nakazujejo povezavo fortifikacij proti turškim vpadom. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; • zemljišča se ohranjajo brez novih gradbenih posegov in brez spreminjanja konfiguracije terena; z gozdom se gospodari na tradicionalni način, ostale površine naj se zatravijo s čim manjšo uporabo kemijskih sredstev ter uredijo s primerno enotno urbano opremo; • prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; • v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa; • v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; • v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo 1:1000 6. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi arheološko najdišče: ESD: 7626 Ime enote: Stražišče - Gradišče Lokacija : Parc. št. 1247/1 k.o. Tolsti vrh. Utemeljitev razglasitve: Gradišče leži severno nad železniško postajo Ravne, na Tičlerjevem vrhu na Stražišču (pri kmetiji Čičman). Ovalno razširjen plato je obdan z neizrazitim nasipom, kjer je bila najdena prazgodovinska keramika. Utrjena naselbina je nosilec železnodobne poselitve teh krajev. Spomenik je zaradi svoje lege z vsebino širše zanimiv in predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; • zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način; prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak ter izkopavanje panjev in skal; • v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa; • v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; • prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; • v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo 1:2880 7. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba: EŠD: 30075 Ime enote: Ravne na Koroškem - Grad Grinfels Lokacija : Parc. št.: 38, 39/1, 39/2, 40/3, 41, 42, 43 k.o. Ravne Utemeljitev razglasitve: Pri zemeljskih delih so bile jeseni 2014 odkrite ostaline temeljev pozno srednjeveškega gradu Grinfels (Gruenfels). Grad naj bi v poznem 16. oz. v 17. stol. prezidali v renesančni dvorec. O izgledu gradu priča Valvasorjeva upodobitev iz leta 1688. V povezavi z dvorcem se omenjajo guštanjski baroni Gaisrucki, ki so bili njegovi lastniki vse do prve tretjine 18. stoletja. Viri navajajo, da naj bi bil dvorec že v drugi polovici 18. stoletja v ruševinah, na franciscejskem katastru ga najdemo upodobljenega že v razvalinah. Pred 2. svetovno vojno je bil lastnik zemljišča z grajskimi ostanki trgovec Brundula. Ostaline gradu predstavljajo arheološki spomenik v prvotni legi in markanten element ob samem vstopu v mesto iz dravograjske smeri. Za natančnejše podatke o strukturi in obsegu še ohranjenih arhitekturnih ostalin ter kulturno zgodovinsko ovrednotenje najdb in celote so potrebne nadaljnje raziskave. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; • prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; • v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa; v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne in konstrukcijske zasnove, lege in materialov; • v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ«, jih primerno označiti in vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja; • če se poseg, ki je v interesu znanstvenega proučevanja, opravlja na deloma že prezentirani lokaciji, mora posegu slediti prezentacija odkritega z ustreznimi konservatorsko -restavratorskimi materiali in metodami; stroški prezentacije morajo biti v tem primeru predvideni in jasno razpoznavni del raziskav. III. Stavbna dediščina 8. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:_ ESD: 42 Ime enote: Brdinje - Domačija Kurtnik Naselje: Brdinje Hišna številka: 4 Lokacija: Parc. št. 11, 12, 13/1, 909/1, 909/2 k.o. Brdinje. Utemeljitev razglasitve: V razloženem naselju ob makadamski cesti stoji domačija, ki jo sestavljajo stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in kašča. Hiša, ki je postavljena v pobočje, je pritlična, delno podkletena stavba krita s šotorasto skodlasto streho. V hišo vodita dva vhoda, na eni strani je vhod segmentno zaključen, na drugi strani je portal kamnit, polkrožno zaključen. Ob portalu je niša s kipom Marije z otrokom. Razporeditev notranjščine je tradicionalna. Osrednji prostor je prehodna veža, levo in desno sta po dva prostora. Gospodarsko poslopje je značilno leseno poslopje z mostovžem. Pokriva ga strma čopasto streha, krita s salonitom. Kaščo, ki je v kletnem delu zidana, zgoraj lesena, pokriva strma čopasta opečna streha. Vhod v kaščo vodi preko ganka skozi polkrožno oblikovan vhod. Pod strešnim napuščem stoji lesena preša. Stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in kašča so značilni in kvalitetno ohranjeni objekti ljudskega stavbarstva. Strehi na gospodarskem poslopju in kašči, ki so ju pred leti zaradi dotrajanosti skodel zamenjali s salonitnimi ploščami in opeko, je treba v prihodnosti ponovno zamenjati z originalno skodlasto kritino. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. Merilo 1:2880 9. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba EŠD: 3076 Ime enote: Kotlje - Cerkev sv. Marjete Lokacija: Parc. št.: 198, 199 k.o. Kotlje. Utemeljitev razglasitve: Cerkev sv. Marjete stoji v središču naselja Kotlje, pod vznožjem Uršlje gore, ob cesti Ravne -Slovenj Gradec. Obdaja jo nekdanje taborsko obzidje iz 15. stoletja, ki je bilo v 19. stoletju znižano do sedanje višine. Znotraj obzidja se nahaja pokopališče z nagrobnikom Prežihovega Voranca. Na mestu današnje cerkve je prvotno stala kapelica, posvečena sv. Neži, sv. Fortunatu in sv. Felicijanu, ki se prvič omenja leta 1367. Pravilno orientirano, v osnovi srednjeveško cerkev, tvori pravokotna ladja z ožjim in nižjim, tristrano zaključenim prezbiterijem, ki ima tri stopnjevane zunanje opornike. Severno stran ladje členi zvonik z vitko šilasto streho iz pločevine, južno stran pa 3/8 kapela z oktagonalnim stolpičem, katerega prekriva čebulasta streha. Med zvonikom in prezbiterijem se nahaja še zakristija. Na zahodni strani je dodana vhodna lopa. Strehe so krite z opečno kritino. V višini podstrešnega venca obtekajo cerkveno ladjo pasovi slikane ornamentike, ki se pojavljajo tudi na zvoniku. Gladke fasade členijo večinoma pravokotne okenske odprtine. Notranjost cerkve je banjasto obokana s sosvodnicami. Krasi jo kvalitetna oprema iz 18. stoletja, od katere velja izpostaviti zlasti vseh pet oltarjev. Glavni oltar je posvečen sv. Marjeti, ki je upodobljena z verigo in zmajevo glavo. Poleg sv. Marjete se na glavnem oltarju nahajajo še kipi sv. Štefana, sv. Mihaela in sv. Lovrenca. Levi, klasicistični stranski oltar je posvečen Materi Božji. Ob njej sta upodobljeni tudi sv. Helena in svetnica brez atributov. Desni stranski oltar je posvečen sv. Petru in Pavlu. V levi stranski kapeli se nahaja še oltar sv. Florijana iz leta 1662, v desni stranski kapeli pa oltar sv. Rešnje krvi iz okoli l. 1760, kjer sta upodobljena sv. Stanislav kot sejalec in svetnica s kruhom. Poleg glavnega oltarja pripisujejo Mersijevi delavnici še levi stranski oltar in oltar v desni kapeli. Razen oltarjev velja omeniti še psevdobaročno prižnico, katero pripisujejo kiparju Francu Bernekerju. Kor sloni na treh polkrožnih arkadnih lokih, katere podpirata dva toskanska stebra. Cerkev predstavlja kvaliteten primerek raščene stavbne zgodovine, katero zaokroža njena baročna podoba z zelo kakovostno notranjo opremo. Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: režima: • varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; • prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; • pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; • pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. Opis vplivnega območja spomenika: Znotraj vplivnega območja se nahaja tudi stavba župnišča. Parc. št.: 114, 115, 116/1, 116/2, 117, 118, 119, 120, 129, južni del 134/1, 134/2, južni del 134/3, 135/1, 135/2, 136/2, 136/4, 137, 191/1, 191/2, 192/3, 192/4, 192/5, 193/1, 193/2, 194/1, 194/2, 196, 197, 200, 201, 203/1, 205, 206, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, severni del 223, 224, severni del 225, 295, osrednji del 481/1, 481/18, 481/27, 482/1 del, 482/2, 482/3, severni del 487/1, 488 k.o. Kotlje. Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika. Merilo 1:1000 10. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba: ESD: 7700 Ime enote: Podkraj pri Ravnah - Domačija Lobas Naselje: Podkraj Hišna številka: 10 Lokacija: Parc. št.: *30, 471, severni del 472, 487, zahodni del 503/2, 509 k.o. Navrški vrh. Utemeljitev razglasitve: Stanovanjska hiša večje domačije je nekdanji Lobasov dvorec. Je nadstropna iz kamna zidana, delno podkletena stavba, krita s strmo opečno štirikapnico. Vhod v stavbo vodi skozi polkrožno zaključen kamnit renesančni portal. Okna so novejša. Vhodno in zadnjo stran stavbe poudarja v nadstropju po ena renesančna bifora (osrednja os s funkcijo hodnika). Na mestu nekdanje sončne ure je naslikana nova. Notranjščina pritličja in nadstropja je koncipirana tako, da zavzemata osrednji prostor veži. Veži sta obokani z grebenastim križnim obokom. V prvem nadstropju je deloma ohranjeno izvirno stavbno pohištvo iz 17. stoletja (poslikana vrata kamina, intarzirana vrata s podbojem). Stavba je podkletena z obokano kletjo, obok se opira na čokat steber. Renesančni dvorec Lobas, ki je skozi stoletja doživel manjše spremembe, je bil v Valvazorjevem času last gospodov Russdorfov. Pred tem ga je imel nekdanji prošt Winoschich iz Kraiga na Koroškem. Ob koncu 18. stoletja so bili lastniki Steinbergi. Leta 1912 ga je kupil Valentin Lečnik, prednik današnjih lastnikov. Zadnja leta je doživel več neustreznih posegov na zunanjščini (strešna kritina, fasada, okna, vrata) in v notranjščini. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. Merilo 1:2880 11. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba: EŠD: 3077 Ime enote: Podgora - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata Lokacija: Parc. št.: *5/1 k.o. Podgora. Utemeljitev razglasitve: Cerkev z mogočno lipo stoji ob lokalni cesti Kotlje - Podgora. Postavljena je na t.i. »turških šancah« - sistemu utrdb, ki so potekale po celotnem grebenu nad Kotljami in so služile v obrambne namene pred Turki ob njihovem vdoru na Koroško leta 1476 in onemogočale prehod v Podjuno. Arhivskih podatkov o nastanku cerkve ni. Z gotovostjo lahko trdimo, da je na tem mestu že v 15. stoletju stala gotska cerkvica, kar dokazuje še danes ohranjeni gotski prezbiterij. Cerkveno zasnovo sestavlja pravokotna ladja z ožjim, tristrano zaključenim gotskim prezbiterijem ter nečlenjen zvonik, ki stoji pred zahodno fasado. Na severu je med prezbiterij in ladjo prislonjena pravokotna zakristija. Ladja je kasnejšega nastanka. Na severni in južni strani jo členi po dvoje visokih, šilasto zaključenih oken ter dva šilastoločna portala na zahodni in južni stranici. Zahodni portal šilaste oblike ima kamniti, žlebasto profiliran okvir. Prezbiterij osvetljujejo tri rahlo zašiljena gotska okna s krogovičjem. Sicer gladke fasade krasijo poslikani šivani robovi in pasovi slikane ornamentike, ki potekajo pod podstrešnim vencem. Streha je prekrita z eternitom. Ob obnovi cerkve leta 1994 je bilo na južni fasadi odkrito zazidano romansko okno in ostenje gotskega portala, kar dokazuje, da stoji ladja iz 18. stoletja na srednjeveških temeljih. Enoladijski, rahlo šilasto obokan prostor notranjščine je od prezbiterija ločen s šilastim gotskim slavolokom s posnetimi robovi. V ostenju slavoloka sta ohranjeni konzoli piramidaste oblike. Vzhodna polovica prezbiterija je križno-rebrasto obokana, zahodna polovica ima zvezdasto obliko. Žlebasto profilirana rebra se dvigujejo iz čašasto stopnjevanih kapitelov polstebrov. Na oboku se rebra stikajo v dva sklepnika. Na severni strani prezbiterija vodijo v zakristijo pravokotna vrata s trikotnim zaključkom in angelsko glavico. Iz kora, ki sloni na treh potlačeno polkrožnih arkadnih lokih, je urejen dostop na zvonik. Cerkvena oprema je skromna in izvira iz druge polovice 19. stoletja. Leseni neogotski glavni oltar je posvečen sv. Mohorju in Fortunatu. Cerkev sv. Mohorja in Fortunata je gotska arhitektura, ki je bila kasneje baročno predelana. Pomembna je predvsem zaradi stavbne zgodovine, ki stopa v čas zgodnje gotike, kar dokazuje danes ohranjeni prezbiterij z zvezdastim obokom. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; • prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; • pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; • pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. Opis vplivnega območja spomenika: Znotraj vplivnega območja se nahajajo tudi ostanki stolpa srednjeveške utrdbe Šrotnek, katere je potrebno ohraniti in prezentirati kot razvalino. Parc. št.: *2, *8, *97, 1/1, 1/2, 3/1, 3/2, 6, 8, zahodni del 9, zahodni del 11, 13/1, 13/3, 14, 19/2, 21, 22/1, 22/2, 22/3, 23/1, 23/2, 23/3, 24 del, severni del 692, južni del 693/1, 693/2, 693/3, 693/4, 694/1, 694/2, 694/3, severni del 696/1 k.o. Podgora. Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika. Merilo 1:2880 12. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba: ESD: 3306 Ime enote: Ravne na Koroškem - Cerkev sv. Antona Puščavnika Lokacija: Parc. št.: 461, 463/2, 465 k.o. Ravne. Utemeljitev razglasitve: Cerkev, ki naj bi bila prvič omenjena leta 1403, stoji na rahli vzpetini v zahodnem delu Raven, tik ob cesti Ravne - Prevalje. Enoladijsko cerkev z odprto lopo pred glavnim portalom sestavljata še neogotski zahodni zvonik z vitko zašiljeno streho in severna zakristija s konca 17. stoletja. Nekoliko ožji in nižji, tristrano zaključen gotski prezbiterij s konca 14. stoletja osvetljujejo tri šilasta gotska okna s krogovičjem. Na južnem oknu je upodobljen štirilist, na srednjem ribji mehur in na severnem oknu trilist. Od nekdanjih štirih zunanjih opornikov sta danes ohranjena samo dva. Ladja je kasnejšega nastanka, iz let 1638/39. Členijo jo neogotsko zašiljena okenske in vratne odprtine. Cerkev prekriva dvokapna opečna streha. Enoladijski prostor notranjščine je bil ob prezidavi v letih 1638/39 križno-grebenasto obokan. Iz ladje vodi v prezbiterij šilasti gotski slavolok s kamnitim robom. Prezbiterij členijo močna rebra žlebastega profila, ki se na vseh straneh stekajo v geometrične konzole v obliki ajdovega zrna. Na oboku se rebra združujejo v okrogel sklepnik s ščitkom. Cerkvena oprema izvira iz druge polovice 17. stoletja. Od nekdanjih treh baročnih oltarjev je danes ohranjen le glavni oltar, posvečen zaščitniku cerkve. Oltar hrani pet oltarnih slik. Izpostaviti velja oltarno sliko sv. Antona iz leta 1674, delo Janeza Straussa. Stranska oltarja sta neogotska, verjetno s konca 19. stoletja. Cerkev sv. Antona Puščavnika je plod raščene gradnje, ki se je kontinuirano odvijala skoraj pol tisočletja. Z gotskim prezbiterijem s konca 14. stoletja, zakristijo in ladjo iz 17. stoletja ter neogotskim zvonikom predstavlja zanimiv preplet različnih arhitekturnih obdobij, ki se odražajo v usklajeni cerkveni podobi. Nedvomno največjo posebnost cerkve predstavljajo srednjeveške freske na severni notranji strani prezbiterija iz okoli leta 1400, ki so jih odkrili v 50.-ih letih 20. stoletja. Freske ločeno upodabljajo prizore Oznanenja, Pohoda in priklona sv. Treh kraljev in so najverjetneje del poslikave, ki je nekdaj obsegala celoten prezbiterij, kar dokazujejo tudi fragmenti na južni steni. Freske se pripisujejo Mojstru iz Nonče vasi v Podjuni oziroma njegovi delavnici, ki je v prvi četrtini 15. stoletja delovala na področju širše Koroške. Leta 1970 je bilo staro pokopališče na Ravnah ukinjeno in opravljen prekop na pokopališče Barbara v Zagradu. Žrtvam, fašističnega nasilja, ki so padle med II. svetovno vojno, je še istega leta postavljen spomenik z urejeno ploščadjo, ki stoji ob zahodni strani cerkve sv. Antona Puščavnika. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; • prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; • pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; • pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. • v območju spomenika padlim med II. svetovno vojno je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Merilo 1:1000 13. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba: EšD: 3305 Ime enote: Ravne na Koroškem - Cerkev sv. Egidija Lokacija: Parc. št.: južni del 328/1, južni del 329, 330 k.o. Ravne. Utemeljitev razglasitve: Cerkev se prvič omenja leta 1331. Stoji v severnem delu Raven, na griču nad mestom, okoli katerega se je v 13. stoletju razvil pravokotni trg. Pravilno orientirano cerkveno zasnovo sestavljajo ladja z dvoladijsko notranjščino, severna in južna kapela ter vzhodni zvonik s čebulasto pločevinasto streho, ki služi kot oltarni prostor. Zvonik je bil leta 1622 prezidan na osnovi prvotnega. Severna Križeva kapela je iz leta 1680, južna Florijanova pa iz leta 1681. Istega leta je bila pod Križevo kapelo urejena tudi grobnica guštanjskega grofa Matije Sichtena. Med zvonikom in severno kapelo je bila leta 1735 prizidana pravokotna zakristija. Pred glavnim vhodom stoji veža s tremi vhodnimi loki. Cerkev pokriva opečna streha. Fasade členijo zašiljena neogotska okna in baročna pravokotna okna z mrežami. Notranja prostornina cerkve je razdeljena na dve križnogrebenasto obokani ladji, ločeni s tremi kamnitimi toskanskimi stebri s podstavki iz leta 1622. Kapeli imata križni in sosvodnični obok. Kor s tremi arkadnimi loki sloni na dveh kamnitih toskanskih stebrih. Njegovo dno je križno obokano. Kapasto obokan prostor prezbiterija je od ladij ločen s šilastoločnim slavolokom. Na severni strani prezbiterija vodi kamniti portal v zakristijo. Bogata cerkvena oprema izvira iz 17. in 18. stoletja. Cerkveno notranjščino krasi pet oltarjev. Glavni oltar sv. Egidija, oltar sv. Florijana v Florijanovi kapeli iz leta 1682, oltar Kristusove smrti v Križevi kapeli iz leta 1755 ter oba slavoločna oltarja - desni oltar Srca Jezusovega iz leta 1754 in levi Marijin oltar. V cerkveno notranjščino je vzidanih več renesančnih in zgodnjebaročnih nagrobnikov. Zaradi izredne dvoladijske notranjščine, bogate stavbne zgodovine s poznoromanskimi zasnovami, kvalitetne opreme in lege uvrščamo cerkev sv. Egidija med najkvalitetnejše spomenike v tem delu Slovenije. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; • prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; • pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; • pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. Opis vplivnega območja spomenika: Parc. št.: 167, 168/1, 168/2, 169/1, 169/2, 170, severni del 257/1, 260/10, 260/4, 260/6, 260/7, 260/8, 267, 268, 269, 270/1, 271/1, 271/2, 271/3, 271/4, 271/5, 271/6, 271/7, 272/1, 272/2, 273, 274/1, 274/2, 274/3, 274/4, 275/1, 275/2, 276, 277/1, 277/2, 278, 279/1, 279/2, 280, 281/1, 281/2, 281/3, 281/4, 281/5, 281/6, 282, 283/1, 283/2, 284/1, 284/2, 284/3, 284/4, 285, 286, 288/2, 288/3, 289/1, 289/5, 293, 294, 295, 296/1, 296/2, 297/1, 297/2, 298/2, 298/3, 298/4, 299/1, 299/2, 300/1, 300/2, 301/1, 301/3, 301/4, 301/5, 302, 303, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 310, 311, 312, 313, 314/1, 314/2, 315, 318/6, 318/7, 318/8, 318/9, 318/10, 318/11, 319, 320, 321, 322, 323/1 del, 324, 325, 326, 327, 328/1, 328/2, 329, 330, 331, 332/1, 332/2, 333/1, 333/2, 333/3, 333/4, 333/5, 333/6, 333/7, 333/8, 333/9, 333/10, 334/1, 334/2, 334/3, 334/4, 336/2, 338/1, 347, 348, 349, 350, 352/1, 352/2, 353/1, 353/2, 354/2, 354/3, 345/4, 355/1, 355/2, 355/3, 355/4, 356, 357/1, 357/2, 358/1, 358/2, 359/1, 359/2, 359/5, 360, 361/1, 361/2, , 362, 363, 364/1, 364/2, 365/1, 365/2, 366/1, 366/2, 367, 368, 369/10, 369/11, 369/2, 369/3, 369/4, 369/5, 369/8, 369/9, 370/1, 370/10, 370/11, 370/12, 370/13, 370/14, 370/15, 370/2, 370/5, 370/6, 370/7, 370/8, 371/2, 381, 382, 383, 384, 385, 386/1, 386/2, 386/3, 386/6, 387, 388, 389, 390, , 391/2, 391/3, 391/4, 391/5, 391/7, 391/8, 392, 393, 394, 395, 396/1, 396/2, 396/3, 397/1, 397/2, 398/1, 398/2, 399/1, 399/2, 400/1, 400/2, 400/3, 401, 402, 403, 404, 405, 406, 407, 408, 409, 410, 411, 412, 413, 414, 415, 416, 417/2, 417/3, 417/4, 418, 419, 420/1, 420/2, 420/3, 421, 422/1, 422/2, 422/3, 1172/7, vzhodni del 1201, 1206, severni del 1208, severni del 1228 k.o. Ravne. Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika. Merilo 1:1000 14. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba: EšD: 7644 Ime enote: Ravne na Koroškem - Dvorec Javornik Lokacija: Parc. št.: 110/4 k.o. Ravne. Utemeljitev razglasitve: Dvorec stoji na terasasti vzpetini vzhodno od jedra naselja. V osnovi izvira z začetka 16. stoletja. Leta 1540 je nekdanji Prušnikov dvor postal last Luke Gamsa, po katerem je dobil ime Gamsenegg. Dvor je bil takrat obnovljen in opremljen z obzidjem in stolpi. Med drugo polovico 16. stoletja in drugo polovico 18. stoletja je bil dvorec v lasti rodovine Jabornegg, po kateri je dobil slovensko ime Javornik. Pozneje je bil dvorec v lasti rodovin Wayersber in Gačnik -Schlangenburg, od konca 19. stoletja do leta 1910 pa je bil v lasti Franca Ksaverija Schmieda. Nato je bil do leta 1946 lastnik dvorca Ernest Ossiander, ki je po letu 1910 celoto temeljito prenovil. Takrat se je deloma spremenila poznorenesančna zasnova, ki je dokumentirana na Franciscejskem katastru iz leta 1825 in dvorec je dobil značaj romantičnega gradiča z vrtom in gospodarskimi poslopji okoli obzidanega dvorišča. Takrat izoblikovana dovolj ambiciozna in celovita zasnova se je brez bistvenih sprememb ohranila do danes. Zahodno, reprezentančno oblikovano trško fasado dopolnjuje veranda na zidanih slopih z izpostavljenim osrednjim rizalitom, ki ga zaključuje neorenesančno čelo. Od prvotne zasnove iz 16. stoletja je ohranjeno še celotno jedro dvorca, le stolpiča sredi zahodne in južne fasade sta izginila za prizidki iz časa po letu 1910. Zahodni rob terase dvorca je omejevalo eskarpasto obzidje, ki je v temeljih deloma še ohranjeno in se na južnem koncu zaključuje z objektom paviljona ob nekdanjem osrednjem vhodu v kompleks dvorca. S svojo dominantno lokacijo predstavlja dvorec Javornik pomemben urbanistični poudarek, s katerim zaokroža historično identiteto naselbinskega jedra Ravne na Koroškem. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturno-zgodovinskih, arhitekturnih, likovnih ter drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • prepoved vseh posegov v zaščitene stavbne tlorise in gabarite, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov; • na območju spomenika vzhodno od dvorca so na prostih površinah po predhodno opravljenih arheoloških raziskavah dovoljene novogradnje. Te je mogoče pozidati pod pogojem, da se zazidalni raster omeji na posamične obodne objekte okoli notranjega dvorišča, ki v volumnu, oziroma tlorisnih in višinskih gabaritih ter naklonu strešine učinkujejo kot dvorcu podrejene gospodarske enote stavbne celote spomenika. Mogoča je njihova stanovanjska vsebina; • na območju spomenika zahodno od dvorca, ki vpliva na veduto mesta, pozidava ni dopustna, možna je krajinsko arhitekturna ureditev; • na območju spomenika južno od dvorca zaradi dojemanja južne fasade je pozidava nedopustna, možna pa je ureditev vrtne zasnove pred njo v maniri historicističnih vil. Merilo 1:1000 15. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:_ EŠD: 7656 Ime enote: Ravne na Koroškem - Hiša Stara ulica 1 Lokacija: Parc. št.: 297/1, 297/2 k.o. Ravne. Utemeljitev razglasitve: Vogalna enonadstropna stavba stoji v jedru naselja. Ulična fasada je štiriosna, stranska fasada ima šest osi. Pritličje členi rustika in predelane pravokotne izložbene odprtine. Nadstropje krasijo kanelirani pilastri, dodaten poudarek tvorijo gladke okenske obrobe s profiliranimi karnisami in cofi v parapetih. Dvokapna streha s čopi je krita z opečno kritino. Objekt predstavlja enega kvalitetnejših primerov zgodnjega historicizma v mestu. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; • prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; • pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; • pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. Merilo 1:1000 16. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba: EŠD: 7657 Ime enote: Ravne na Koroškem - Hiša Stara ulica 2 Lokacija: Parc. št.: 299/1 k.o. Ravne. Utemeljitev razglasitve: Enonadstropna vogalna stavba z zamaknjenim portalom stoji znotraj starega mestnega jedra. Glavna fasada je triosna, v zamaknjeni osi se nahaja polkrožno zaključen portal. Stranska fasada ima štiri osi. Sicer gladko fasado členijo pokončno pravokotne odprtine. Dvokapno streho s čopi pokriva opečna kritina. V notranjosti je ohranjena veža s kapastim obokom. Poznobaročna stavba tvori pomemben sestavni del ambienta Stare ulice. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; • prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; • pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; • pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. Merilo 1:1000 17. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba: EŠD: 7659 Ime enote: Ravne na Koroškem - Hiša Trg svobode 2 Lokacija: Parc. št.: 278 k.o. Ravne. Utemeljitev razglasitve: Enonadstropna vogalna stavba z dvokapno opečno streho tvori sestavni del starega trškega jedra. Glavna, trška fasada je štiriosna, stranska fasada ima tri osi. Gladko obrobljena okna imajo profilirane preklade in okenske police. Pritličje členijo neustrezne izložbene odprtine. Pravokoten portal v prvi osi je okrašen s temenikom. Mejni zidec in podstrešni venec sta profilirana. Stavba s konca 19. stoletja obvladuje prehod s trga v Malgajevo ulico in oblikuje pomemben element starega mestnega jedra. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; • prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; • pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; • pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. Merilo 1:1000 18. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba: EŠD: 7660 Ime enote: Ravne na Koroškem - Hiša Trg svobode 5 Lokacija: Parc. št.: 173/1 k.o. Ravne. Utemeljitev razglasitve: Enonadstropna stavba z opečno streho stoji ob potoku Suha. Glavna fasada s potlačeno polkrožnim portalom ima neusklajeno osno členitev. Stranska fasada ob potoku je triosna in brez okrasja. Notranjost je delno obokana. Zalomljeni tloris, ki se prilagaja komunikaciji, kaže na srednjeveški izvor hiše, ki pa zaradi neprimerno obdelane zunanjščine ni viden. Danes objekt s svojo stavbno maso determinira ambient na desnem bregu Suhe. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; • prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; • pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; • pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. Merilo 1:1000 19. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba: EŠD: 7661 Ime enote: Ravne na Koroškem - Hiša Trg svobode 11 Lokacija: Parc. št.: 277/1, 277/2 k.o. Ravne. Utemeljitev razglasitve: Enonadstropno, prostostoječo stavbo iz 19. stoletja pokriva dvokapna opečna streha s čopi. Asimetrična glavna fasada ima urejen stolpasti, plitvi rizalit s pločevinasto strešico. V drugo os je umeščen polkrožno zaključen portal z rustificirano obrobo. Okna imajo gladke okvirje, vogali stavbe pa so poudarjeni s šivanimi robovi v ometu. V pritličju so urejene neustrezne izložbene odprtine. V notranjosti je ohranjena križnogrebenasto obokana veža. Stavba predstavlja mogočno in kvalitetno arhitekturo z delno ohranjenimi elementi, ki kažejo na njen srednjeveški izvor. S svojo pojavnostjo tvori pomemben sestavni del mesta. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; • prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; • pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; • pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. Merilo 1:1000 20. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:_ EŠD: 7658 Ime enote: Ravne na Koroškem - Zupnišče Lokacija: Parc. št.: severni del 328/1, severni del 329 k.o. Ravne. Utemeljitev razglasitve: Enonadstropna prostostoječa stavba s trapezasto opečno streho stoji severovzhodno od cerkve sv. Egidija. Štiriosno glavno fasado členi pravokotni portal v drugi osi. Na dvoriščni strani je urejen »erker«. Stranski fasadi sta dvoosni. Sicer gladke fasade krasijo enostavne okenske obrobe. Stavba iz okoli leta 1700 je bila v 19. stoletju močno predelana, vendar je ohranila svojo prostorsko determinanto, saj še vedno tvori pomemben poudarek cerkvenega ambienta. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; • prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; • pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; • pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. Merilo 1:1000 21. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba: EŠD: 3397 Ime enote: Strojna - Cerkev sv. Urha Lokacija: Parc. št.: *1, 3 k.o. Strojna. Utemeljitev razglasitve: Cerkev sv. Urha stoji na vrhu Strojne, na nadmorski višini 1054 m. Obdaja jo pokopališče z obzidjem, znotraj katerega se nahaja tudi kapela. Arhivskih podatkov o nastanku cerkve skorajda ni. Župnijska kronika navaja, da je bila stara cerkev leta 1848 prezidana in povečana. Cerkveno zasnovo tvori pravokotna ladja, visok neogotski zvonik s šivanimi robovi in pločevinasto streho na zahodni strani, južna zakristija ter nižji in ožji, tristrano zaključen prezbiterij s predelano streho iz pločevine. Fasade členijo večinoma pokončno pravokotne odprtine z izjemo polkrožno zaključenega portala pod zvonikom. Enoladijska notranjščina ima kapast obok z oprogami, od koder vodi polkrožno zaključen slavolok v prav tako kapasto obokan prezbiterij. Zlasti velja izpostaviti baročno cerkveno opremo - glavni oltar iz leta 1774 z dvojnim tabernakljem je delo Jožefa Gotliba Reinnerja iz Velikovca. Posvečen je sv. Urhu, ki je upodobljen v škofovski opravi. Ob njem se nahajata še kipa sv. Janeza Krstnika in sv. Jakoba. Oba stranska oltarja sta nekoliko mlajša. V levem se nahajata kipa sv. Helene in sv. Magdalene. Cerkev je leta 1904 v celoti poslikal Alojzij Pronegg iz Arnfelsa na Štajerskem. Navzven historično popolnoma predelana cerkev se v svoji notranjosti predstavi kot harmonična celota, katere arhitekturo dopolnjujejo poslikave in bogata baročna oprema. Cerkev predstavlja skupaj z obzidanim pokopališčem in kapelo pomemben krajinski poudarek, katerega dodatno krasita obe lipi ob južnem delu obzidja. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; • prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; • pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; • pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. Opis vplivnega območja spomenika: Parc. št.: *2, *4, *49, 1, 2, 5/1, 5/2, 6, 7/1, 7/2, 8/1, 8/2, 9, 10/1, 10/2, severni del14/1, severovzhodni del 40, 54/3, 54/4, 380, 397/3, južni del 657, vzhodni del 658/1, 658/2, severni del 662, k.o. Strojna. Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika. Merilo 1:2880 22. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:_ EŠD: 702 Ime enote: Strojna - Domačija Janež Naselje: Strojna Hišna številka: 14 Lokacija: Parc. št.: *36, *37, 269, 270, 272, zahodni del 278, osrednji del 657 k.o. Strojna. Utemeljitev razglasitve: Hiša, skedenj, kašča in ostala gospodarska poslopja so izjemen primer ljudskega stavbarstva in predstavljajo enkratno pričo o načinu življenja v preteklosti (17. do 19. stoletje). Zanimiva je hiša, ki preseneča z drznimi prostorskimi rešitvami in smotrno, v tradiciji ukoreninjeno obliko (v dimenzijah prostorov se še sluti nekdanja dimnična tradicija), z ohranjeno črno kuhinjo s slopastim stebrom, ki nosi obok, z lesenimi rustikalnimi stropi in številnimi posameznimi arhitekturnimi detajli ter opremo in pohištvom. Tudi velik skedenj in kašča sta tipični, zelo kvalitetni stavbi te vrste. Domačija Janež na Strojni je redek primer velike samotne domačije in arhitekture bogatega kmeta. Je ena najstarejših v celoti ohranjenih domačij na Slovenskem Koroškem. Skrbno in lepo oblikovana poslopja ter posamezni detajli pričajo o domiselnosti, znanju in oblikovalskem čutu graditeljev. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. Merilo 1:2880 23. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba: EŠD: 7705 Ime enote: Strojna - Domačija Požeg Naselje: Strojna Hišna številka: 12, 13 Lokacija: Parc. št.: *42/1, *42/2, *42/3, 290, severni del 291, 294, 295, južni del 298, jugozahodni del 301/1, 301/2, 302, južni del 311, južni del 671, severni del 673 k.o. Strojna. Utemeljitev razglasitve: V pobočje locirano samotno domačijo sestavljajo: gospodarsko poslopje, kašča, preužitkarska hiša in nova stanovanjska hiša, ki je nadomestila staro, leseno, ki je bila datirana z letnico 1733. Lesena preša, ki je stala pod strešnim napuščem, stoji danes ob poti pri gospodarskem poslopju. Gospodarsko poslopje je na T oblikovano leseno, delno zidano večje poslopje, opremljeno z značilnim dovoznim mostom. Kašča je v kletnem delu zidan, v zgornjih dveh etažah lesen objekt, ki ga pokriva dvokapna, čopasta skodlasta streha. Prav tako lesena, delno zidana je preužitkarska hiša, opremljena z lesenim gankom. Objekti, razen nove hiše, so značilne stavbe koroškega ljudskega stavbarstva, locirani na dominantni legi nad cesto. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. Merilo 1:2880 24. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba: EŠD: 7706 Ime enote: Strojna - Mežnarjev skedenj Naselje: Strojna Hišna številka: 18 Lokacija: Parc. št.: *2 k.o. Strojna. Utemeljitev razglasitve: V neposredni bližini cerkve stoji pod cesto leseno, delno iz kamna zidano gospodarsko poslopje, ki ga pokriva strma dvokapna čopasta skodlasta streha. Skedenj ima tipični dovozni most. Zanimivi in umetelno izdelani so tesarski detajli: čelne rozete, stebri in konzole. Skedenj je tipičen in dobro ohranjen gospodarski objekt iz 19. stoletja in predstavlja kvaliteten etnološki spomenik. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. Merilo 1:2880 25. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba: EŠD: 7707 Ime enote: Strojna - Oplazova kašča Naselje: Strojna Hišna številka: 21 Lokacija: Parc. št.: vzhodni del 29/2 k.o. Strojna. Utemeljitev razglasitve: V okviru samotne domačije je ohranjena kašča. V kletnem delu iz kamna zidana kašča ima dvoetažni leseni zgornji del z značilnim gankom. Pokriva jo strma dvokapna, čopasta skodlasta streha. Vhod v kaščo je polkrožno zaključen. Pod podaljšanim napuščem stoji lesena preša. Klet, ki je služila za hrambo mošta je obokana. Kašča je na tramu datirana z letnico 1812. Kvalitetno ohranjena kašča, ki izvira iz 19. stoletja, predstavlja izjemen etnološki spomenik. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. Merilo 1:2880 26. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba: EŠD: 28087 Ime enote: Tolsti Vrh - Vidrihova kašča Naselja: Tolsti Vrh Hišna številka: 44 Lokacija: Parc. št.: jugovzhodni del 108 k.o. Tolsti vrh. Utemeljitev razglasitve: Kašča, ki stoji v okviru večje samotne domačije je postavljena na pobočju nad stanovanjsko hišo. Dvoetažno leseno stavbo z značilnim gankom, ki je v kletnem delu zidana iz kamna, pokriva strma dvokapna čopasta skodlasta streha. Na tramu je vrezana letnica 1871. Kašča je izvirno in kvalitetno ohranjen objekt ljudskega stavbarstva. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. Merilo 1:2880 27. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:_ EŠD: 7713 Ime enote: Zelenbreg - Račlova kašča Naselje: Zelenbreg Hišna številka: 11 Lokacija: Parc. št.: vzhodni del *16 k.o. Zelenbreg. Utemeljitev razglasitve: V okviru domačije je ohranjena velika, lepo oblikovana kašča. V kletnem delu je grajena iz kamna. Lesen, dvoetažni zgornji del obkroža gank, ki sloni na bogato oblikovanih konzolah. Skrbno izdelani so tudi stebri in ograja ganka. Bruna so posneta na ajdovo zrno. Vhodi v kaščo so polkrožni, robovi so dekorativno oblikovani. Na zunanjem tramu je vrezana letnica MDCCCLVI. Kaščo pokriva strma, dvokapna čopasta, skodlasta streha. K stenam kašče sta prislonjeni dve veliki preši. Kašča je nastala razmeroma pozno in izraža voljo po reprezentativnosti, ki se kaže v predimenzioniranju stare zasnove in kopičenju okrasja. Je kvaliteten primer ljudskega stavbarstva. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. Merilo 1:2880 IV. Stavba s parkom 28. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba s parkom: EŠD: 7643 Ime enote: Ravne na Koroškem - Grad Ravne Lokacija: Parc. št.: 587, 591, 592, 593, 594, 595, 596, 597, 598, 599, 600, 601, 602, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 615, 616, 617, 735, 736, 737, 738, 739, 740, 741, 742, 743, 744, 745, 746, 747, 748, 749, 750/1,750/2, 1211 k.o. Ravne na Koroškem. Utemeljitev razglasitve: Grad stoji jugozahodno od strnjenega naselja Ravne, na robu velikega parkovnega kompleksa. Sestavljajo ga osrednji renesančni objekt, baročna grajska kapela in nekdanja gospodarska poslopja na južni oziroma severni strani (nekdanja konjušnica). Grad je dobil današnjo neobaročno podobo leta 1863, ko je bil v lasti grofov Thurn - Valsassina. Isto leto so ob njem uredili park, ki je edina ohranjena historična vrtnoarhitekturna površina v občini in ena redkih na Koroškem. V tem času je bil neposredno ob gradu urejen formalni vrt. Na naravnem pomolu pa je park oblikovan v krajinskem slogu, zasajen v glavnem z bukovimi (Fagus sylvatica) drevesi. Ob poti proti Prevaljam je zasajen drevored divjega kostanja. V drugi polovici 20. stoletja je bil preoblikovan glavni vhod in izdelani lestenci za knjižnico. Leta 2004 je bil grad v celoti obnovljen, vključno z zunanjo ureditvijo. Obnova grajskega jedra je potrdila domnevo o njegovem nastanku v 16. stoletju. Grad odlikuje razgibana tlorisna zasnova, ki jo sestavljajo osrednji renesančni objekt z baročno grajsko kapelo in nekdanja gospodarska poslopja. S svojo neobaročno podobo, zaokroženo s parkom, tvori kvaliteten grajski ansambel. Z obnovo gradu se je ohranil pomemben kulturni spomenik, ki je z ustrezno vsebino ustvaril zanimiv ambient kulturnega dogajanja v mestu. Sredi zelenice v grajskem parku stoji spomenik Prežihovemu Vorancu, delo akademskega kiparja Draga Tršarja. Spomenik je ogromna bronasta gmota z graviranimi Prežihovimi izbranimi mislimi. Predstavlja drevo, morda ogromen list, iz njega pa izstopa pisateljev obraz, ki se zazira proti Uršlji gori. Na severnem robu grajskega parka, tik ob regionalni cesti Ravne - Prevalje, stoji utrdbeni objekt Rupnikove linije. Predstavlja ohranjen železobetonski bunker, sestavni del šestega sektorja linije, ki je potekal med Koroško in Mariborom. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; • prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; • na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; • pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. Poleg tega velja tudi splošni varstveni režim za vrtnoarhitekturno dediščino, ki prepoveduje: • spreminjati vrtno arhitektonsko zasnovo; • uničevati ali poškodovati drevje in/ali grmovje (veje, debla, korenine); • uničevati, odstranjevati ali premeščati druge vrtno arhitekturne objekte, ki so sestavni del oblikovne zasnove (skulpture, vodnjaki, portali); • spreminjati ekološke pogoje (talne, mikroklimatske), ki so potrebni za obstoj in razvoj dreves in grmovja (npr. zviševanje ali zniževanje talne vode, odpiranje gozdnih sestojev, spreminjati osončenosti dreves in grmov, odkopavanje ali zasipavanje terena); • graditi na oblikovani zeleni površini stavbe, poti ali naprave, ki niso v skladu z njenimi značilnostmi; • spreminjati okolico oz. posegati v varovano območje oblikovane naravne dediščine tako, da bi bila ta prizadeta ( npr. zapiranje pogledov, obzidava, postavljanje energetskih vodov, reklamnih in drugih tabel); • napeljevati žične in druge energetske vode čez oblikovano zeleno površino; • izvajati množične prireditve; • onesnaževati tla in zrak ter odlagati odpadke. Po predhodnem soglasju pristojne varstvene službe je izjemoma mogoče: • spreminjati sestav ter namembnost posameznih delov in površin (npr. zasaditev jas ali trat, spremeniti trate v grede); • izvajati zavarovalna dela in postavljati naprave za zavarovanje (ograje, zidovi); • spreminjati potek in obliko poti; • postavljati klopi, luči, tabel, urejati počivališča in razgledišča; • obnavljati ali postavljati stavbe in naprave, ki so povezane z vzdrževanjem oblikovane zelene površine (rastlinjake, drevesnice, gospodarska poslopja); • polagati podzemeljske cevne in energetske vode (vodovod, plinovod, kanalizacijske cevi, električne in telefonske kable). Za drevorede velja varstveni režim za drevorede, ki prepoveduje: • uničevati ali poškodovati drevje (veje, debla, korenine); • spreminjati oblikovano zasnovo drevoreda (npr, zasajati nova drevesa); • spreminjati ekološke pogoje, ki so potrebno za razvoj in obstoj drevja (zviševanje ali zniževanje nivoja talne vode, zniževanje ali nasipavanje terena, odkopavanje korenin, zasipavanje debel); • izvajati takšna gradbena dela, ki lahko prizadenejo posamezna drevesa ali drevored v celoti (npr. miniranja, vibracije, izkopi). Po predhodnem soglasju pristojne službe je izjemoma mogoče: • napeljevati žice (npr. električne, telefonske) in cevne vode (npr. plinovod, vodovod); • obnavljati drevored z dosajevanjem ustreznih dreves; • uvajati ali ohranjati omejen promet skozi drevored. Merilo 1:1000 V. Drugi objekti in naprave 29. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi kompleks tehniške dediščine: EšD: 7752 Ime enote: Ravne na Koroškem - Stara železarna Lokacija: Parc. št.: 481/2, 481/23 k.o. Ravne. Utemeljitev razglasitve: Kompleks Stare železarne tvorijo trije objekti. Krčilno kovačnico, imenovano tudi štauharija, so zgradili sredi prve svetovne vojne za potrebe vojaške industrije. V njem so izdelovali granate za avstrijsko mornarico. Po vojni so proizvodni program spremenili ter tu izdelovali podkve in vzmeti, v 90. letih 20. stoletja pa različne odkovke. Objekt je pritlična dvoranska zgradba, ki so jo pozneje dograjevali. Obodni zidovi so zidani iz opečnih zidakov. Konstrukcijske ojačitve se kot pilastri kažejo na glavni fasadi. Na južni strani je objekt dvignjen zaradi boljšega prezračevanja. Nad delom, kjer so nameščena kovaška ognjišča, je na južnem delu strehe še dodatna prezračevalna konstrukcija. V notranjosti prostora so v liniji razporejeni armiranobetonski stebri v razmaku 4,5 metra. Na njih in na pilastrih vzhodne notranje stene leži žerjavna proga. Zunanjost objekta je skromna. Fasada je obložena z vidno opeko, ki jo členijo pilastri v enakomernem ritmu nosilne konstrukcije. Okna so velika, sestavljena. Fasade so zasnovane osnosimetrično, toda simetrijo motijo predvsem poznejše dozidave Perzonal, večstanovanjska hiša, je ena najstarejših ohranjenih delavskih večstanovanjskih objektov pri nas. Zgrajen je bil med leti 1870 in 1872 v neposredni bližini obratov Thurnove jeklarne in cerkve svetega Antona. Hiša je pomembna priča o razmerah, v katerih je živelo železarsko delavstvo. Objekt je zasnovan v treh etažah z dvignjenim pritličjem in dvema nadstropjema. V sredini jugovzhodne fasade ima stopnišče, ki je odprto, a pokrito. Levo in desno je »gank«, s katerega je dostop v posamezna stanovanja. Večina stanovanj za delavce je obsegala kuhinjo in sobo, izjemoma dve sobi. Ob hiši so bile še skupna pralnica, prostor za peko kruha ter vrtički za zelenjavo. Nosilna konstrukcija objekta je opečna, prav tako predelne stene, stropi so leseni. Lesena je tudi podporna konstrukcija ganka, ki ima v nadstropjih sicer železno ograjo, ki je verjetno novejšega datuma. Stavba je skromno oblikovana, okrasja praktično ni, razen v ometu izdelanih sklepnikov nad vratnimi in okenskimi odprtinami ter preprostih tankih opečnih vencev vzdolž fasade. Laboratorij, je bil postavljen predvidoma v obdobju po prvi svetovni vojni. Pritlična stavba je grajena iz opeke, strešna konstrukcija je lesena, krita je z opečnimi zarezniki. Fasada je opečna. V notranjosti je bil objekt močno prezidan. Kompleks stare železarne predstavlja najstarejši, še avtentični del nekdanje železarne in je pomemben vir za proučevanje železarske tradicije v širšem prostoru. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje zgodovinskih, kulturnih, arhitekturnih, likovnih ter drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov; • prepoved posegov na dvorišču z dograjevanjem objektov ali spreminjanjem njegove tlorisne vizualne podobe, razen vzdrževalnih del; • v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. Merilo 1:1000 VI. Spominski objekti 30. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt: Popravek EŠD: 7664 Ime enote: Dobja vas - Znamenje pri hiši Dobja vas 88 Lokacija: Parc. št.: 150/1 k.o. Dobja vas. Utemeljitev razglasitve: Slopno znamenje z dvema poslikanima nišama stoji pri hiši Dobja vas št. 88. Členi ga močno profiliran mejni zidec in enak podstrešni venec. Prekrito je s streho iz skodel. Zgodnjebaročno znamenje iz 17. stoletja s kvalitetno poslikavo tvori pomemben prostorski poudarek. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; • prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; • na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. Merilo 1:1000 31. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt: EŠD: 28066 Ime enote: Dobrije - Spomenik Franju Malgaju in tovarišem, ki so padli v borbah za Koroško 1918 - 1945 Lokacija: Parc. št.: 443/2, 57/2 k.o. Koroški Selovec. Utemeljitev razglasitve: V brezovem gaju nad Blatnikovo domačijo je 6. 5. 1919 padel Franjo Malgaj (1894-1919), slovenski častnik, pesnik in borec za severno mejo. Na mestu, kjer je padel, je bil leta 1924 postavljen spomenik, ki pa so ga nacisti leta 1941 razbili in uničili. Leta 1947 je bil na istem mestu postavljen nov spomenik, ki je bil 1968. leta postavljen ob regionalno cesto Ravne - Dravograd, na današnjo lokacijo pa je bil prestavljen leta 2010.. Posmrtno je bil Malgaj leta 1920 odlikovan z visokim jugoslovanskim odlikovanjem, s Karađorđevo zvezdo z meči 4. stopnje. Spomenik je poleg Malgaju posvečen tudi borcem za severno mejo in borcem NOB. Spomenik predstavlja pomemben pomnik na dogodke po prvi svetovni vojni, ko se je na tem območju izoblikovala državna meja in na dogodke v drugi svetovni vojni, kjer so na tem območju potekali zaključne vojaške operacije. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam; Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Merilo 1:2880 32. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt: EŠD: 7727 Ime enote: Koroški Selovec - Spomenik NOB Lokacija: Parc. št.: severovzhodni del 366 k.o. Koroški Selovec. Utemeljitev razglasitve: Pri domačiji Vrhnjak stoji spomenik kvadrataste oblike. Sestavljajo ga granitni kosi. V sredini je vzidana bronasta plošča z napisom: Tu je konec mučeniške poti naše sami jame smo si izkopali padli vanje seme smo svobode vaše Sedem talcev, 12. 1. 1945 Spomenik je posvečen sedmim talcem, ustreljenim v neposredni bližini v gozdu na Vrheh. Spomenik so odkrili leta 1969. 15. decembra 1944 so gestapovci s tovornjakom pripeljali v Dobrije sedem talcev iz dravograjskih zaporov. Naprtili so jim zaboje z municijo, da so jih peš in bosi nesli k sv. Neži na Vrhe. Tam so jih zverinsko mučili in nato v gozdu pobili. Spomenik predstavlja spomin na tragične dogodke iz druge svetovne vojne. Opis varstvenega režima: Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Merilo 1:2880 33. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt: EŠD: 7728 Ime enote: Kotlje - Spomenik in grobišče NOB pri Rimskem vrelcu Lokacija: Parc. št.: osrednji del 441 k.o. Kotlje. Utemeljitev razglasitve: Severno od Rimskega vrelca, ob cesti proti Ivarčkemu jezeru stoji sredi gozda spomenik posvečen pobitim in tu pokopanim žrtvam fašističnega nasilja. Spomenik sestavljajo podstavek, granitna skala in napisna plošča s peterokrako zvezdo. Na plošči je napis: V policijski postojanki so bili zverinsko mučeni in pobiti ter tu pokopani: Apohalova Mica, Kotnikov Gustl, Rožankov Anza, Rožankov Zep in neznani talci. Leta 1943 je bil v Kotljah partizanski miting. V znak maščevanja so Nemci aretirali nekaj domačinov in jih nato zverinsko mučili v policijski postojanki na Rimskem vrelcu. Tako so križali z glavo navzdol Rožankovega Anzana, ostale pa mučili do smrti. Spomenik predstavlja spomin na tragične dogodke iz druge svetovne vojne. Opis varstvenega režima: Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Merilo 1:1000 34. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt: EŠD: 7731 Ime enote: Podgora - Sedež okrožja KPS Dravograd na Kozarnici Lokacija: Parc. št.: južni del 193/1 k.o. Podgora. Utemeljitev razglasitve: Na Kozarnici, visoko pod Uršljo goro, sta se ohranili dve leseni brunarici, v katerih je bil v času NOB sedež okrožja KPS Dravograd. Brunarici so leta 1980 pričeli obnavljati. V notranjosti so uredili stalno razstavo. Od decembra 1944 pa do osvoboditve je bil na Kozarnici sedež okrožja KPS Dravograd. S svojimi političnimi in vojaškimi odločitvami je odločilno vplival na potek NOB na Koroškem. Glede na pomen sedeža in samega delovanja, predstavljata postojanki pomemben del zgodovine II. svetovne vojne na Koroškem. Opis varstvenega režima: Varujemo obnovljene barake in spominsko razstavo. Merilo 1:2880 35. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt: EŠD: 7730 Ime enote: Podgora - Partizanska bolnišnica Mirta Lokacija: Parc. št.: južni del 91/1 k.o. Podgora. Utemeljitev razglasitve: V Rožankovem gozdu v Podgori na severnem pobočju Uršlje gore še danes stoji lesen objekt -nekdanja bolnišnica Mirta. Zaradi dotrajanosti so objekt obnovili, najprej leta 1975, nato pa še 1980. Poleti 1944 je Rožankov sin Fika zgradil pod sistemom zemljanke prehodno partizansko bolnišnico. V njej se je zdravila tudi njegova sestra Mirta, zato je po njej bolnišnica dobila ime. Do konca vojne se je v njej zdravilo precej partizanov iz bližnje in daljne okolice. Zraven pomembnosti same partizanske sanitetne oskrbe, je prav tako treba poudariti zaslugo okoliškega prebivalstva, zlasti pri pravočasnem obveščanju o nevarnosti, oziroma sami zaščiti lokacij partizanskih bolnišnic. Spomenik predstavlja spomin na humanitarno dejavnost v času druge svetovne vojne na tem območju. Opis varstvenega režima: Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Merilo 1:2880 36. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt: EŠD: 7729 Ime enote: Podgora - Spomenik NOB Lokacija: Parc. št.: 185, severni del 191/1 k.o Podgora. Utemeljitev razglasitve: Na travniku blizu Jurčkove domačije stoji spomenik NOB. Zgrajen je iz polkroglo sezidanih granitnih kock, prislonjenih na veliko granitno skalo, na katero je z vsake strani pritrjena po ena okrogla jeklena plošča z napisom: Ko greš na goro tu postoj - v svobodo pot ti pisal partizan je tu s krvjo - 1944. Spomenik so odkrili leta 1957. Decembra 1944 so Nemci napadli Jurčkovo domačijo, kjer so se zadrževali partizani. V boju so padli štirje partizani, dva pa so Nemci ujeli. Odpeljali so tudi gospodarja in njegovega sina. Spomenik predstavlja spomin na tragične dogodke iz druge svetovne vojne. Opis varstvenega režima: Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Merilo 1:2880 37. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt: EŠD: 14062 Ime enote: Podkraj pri Ravnah - Avguštinovo znamenje Lokacija: Parc. št.: jugozahodni del 525 k.o. Navrški vrh. Utemeljitev razglasitve: Znamenje kvadratnega tlorisa členijo štiri polkrožno zaključene niše z ostanki nekdanjih poslikav. Sestavljeno je iz kamnitega nastavka ter zgornjega, širšega dela, ki je od spodnjega ločen s konkavnim robom. Znamenje prekriva piramidasta strešica iz »šintlov«.. Baročno znamenje iz 18. stoletja tvori pomembno prostorsko dominanto krajine. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; • prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; • pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. Merilo 1:2880 38. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt: EŠD: 577 Ime enote: Preški Vrh - Prežihova bajta Lokacija: Parc. št.:, *33, 264/2, , 264/8, južni del 264/6, severni del 264/7, 264/8, 264/9, 264/10, 264/13 k.o. Preški vrh. Utemeljitev razglasitve: Na Preškem Vrhu nad Kotljami stoji stara kmečka hiša »cimprača«, v kateri so nekoč stanovali Vorančevi. Zaradi dotrajanosti objekta je bila potrebna rekonstrukcija. V obnovljenem objektu je urejena spominsko - etnografska zbirka Vorančev muzej. Severozahodno nad Kotljami se dviguje nizki Preški Vrh. Dobrih deset let so bili Prežihovi starši tam najemniki na gruntu. Po desetih letih je Prežihov oče prihranil toliko, da je kupil Prežihovo bajto, ki je sedaj preurejena v spominski muzej. Bajta je značilna koroška stavba, ki nas z urejeno notranjostjo spominja na značilno okolje Prežihove mladosti. Tik nad Prežihovo bajto stoji mogočen bronast Prežihov spomenik, ki ga je izdelal akademski kipar Stojan Batič. Sestavni del zaščitenega območja predstavlja tudi gospodarsko poslopje. Prežihova bajta priča o življenju malih kmetov v začetku 15. stoletja. To se odraža v arhitekturnem izrazu samega objekta (etnološke značilnosti). Hiša ima memorialni značaj, saj je neločljivo povezana z življenjem in delom pisatelja Prežihovega Voranca. Opis varstvenega režima: Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Merilo 1:1000 39. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt: EŠD: 30194 Ime enote: Ravne na Koroškem - Spomenik NOB Lokacija: Jugozahodni del parc. št. 341/1 k.o. Ravne. Utemeljitev razglasitve: V osrednjem križišču - krožišču (Dravograd - Ravne - Prevalje in Ravne - Kotlje), stoji spomenik, posvečen vsem znanim in neznanim junakom II. svetovne vojne - borcem narodnoosvobodilnega boja, ki so se borili za osvoboditev izpod nacifašističnega jarma. Spomenik, delo akademskega kiparja Petra Hadži Boškova iz leta 1977, predstavlja šest metrov visoka skulptura iz nerjavečega ravenskega jekla. Na spomeniku je napis: »Nikoli ne bomo pozabili 1941 - 1945 nikogar ne bomo pozabili.« Za tiste čase moderno oblikovan spomenik ima za kraj globok zgodovinski in simbolni pomen ter predstavlja pomembno dominanto v prostoru. Opis varstvenega režima: • trajno varovanje in ohranitev kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; • prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin spomenika, ki so ovrednotene kot del spomenika; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov. Merilo: M = 1: 1000 40. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt: EŠD: 7676 Ime enote: Ravne na Koroškem - Kapelica ob Suhi Lokacija: Parc. št.: vzhodni del 168/2 k.o. Ravne. Utemeljitev razglasitve: Kapelica stoji na Trgu svobode, ob mostičku čez potok Suha. Gre za kapelico zaprtega tipa z baldahinasto streho in polkrožno zaključeno nišo na glavni fasadi. V notranjosti stoji baročni kip sv. Janeza Nepomuka. Kvalitetna arhitektura predstavlja pomembno prostorsko dominanto Trga svobode in tvori skupaj s potokom svojevrsten ambient. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; • prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; • pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. Merilo 1:1000 41. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt: EŠD: 14070 Ime enote: Stražišče - Bromanova kapelica Lokacija: Parc. št.: jugovzhodni del 183 k.o. Stražišče. Utemeljitev razglasitve: Kapelica z baldahinasto streho stoji južno od domačije Broman. Glavno fasado členi šilastoločna vhodna odprtina z močno profiliranim robom, dvema trebušastima polstebroma in prav tako močno profiliranim fasadnim čelom. Na stranskih fasadah se pojavljajo tri polkrožno zaključene slepe niše, sloneče na pilastrih. Fasade krasi izrazito profilirana ornamentika, izražena tudi z geometrijskimi formami. V rahlo obokani notranjščini, z vidnimi ostanki nekdanjih poslikav, se nahaja plastika Križanega. Tla prekriva opečni tlak. Neogotska kapelica, nastala ob koncu 19. stoletja, tvori skupaj z mogočno lipo kvalitetno ambientalno komponento. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; • prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnos ti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; • pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. Merilo 1:2880 42. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt: EŠD: 7677 Ime enote: Strojna - Zerovnikova kapela Lokacija: Parc. št.: 106/2 k.o. Strojna. Utemeljitev razglasitve: Kapela pravokotnega tlorisa stoji zahodno od domačije Zerovnik, Strojna 27. Prekriva jo piramidasta lesena streha iz »šintlov. Členi jo potlačeno polkrožna niša glavne fasade, manjše poslikane stranske niše, konkavni podstrešni venec in gladek venčni zidec. Rahlo obokana notranjščina je poslikana s prizorom Križanja. Baročna kapela iz 18. stoletja predstavlja bistven sestavni del kulturne krajine. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; • prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; • pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. Merilo 1:2880 VII. Naselja ali njihovi deli 43. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naselbinsko območje: EŠD: 7636 Ime enote: Ravne na Koroškem - Trško jedro Lokacija: Parc. št.: 167, 168/1, 168/2, 169/1, 169/2, 170, severni del 257/1, 260/10, 260/4, 260/6, 260/7, 260/8, 267, 268, 269, 270/1, 271/1, 271/2, 271/3, 271/4, 271/5, 271/6, 271/7, 272/1, 272/2, 273, 274/1, 274/2, 274/3, 274/4, 275/1, 275/2, 276, 277/1, 277/2, 278, 279/1, 279/2, 280, 281/1, 281/2, 281/3, 281/4, 281/5, 281/6, 282, 283/1, 283/2, 284/1, 284/2, 284/3, 284/4, 285, 286, 288/2, 288/3, 289/1, 289/5, 293, 294, 295, 296/1, 296/2, 297/1, 297/2, 298/2, 298/3, 298/4, 299/1, 299/2, 300/1, 300/2, 301/1, 301/3, 301/4, 301/5, 302, 303, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 310, 311, 312, 313, 314/1, 314/2, 315, 318/6, 318/7, 318/8, 318/9, 318/10, 318/11, 319, 320, 321, 322, vzhodni del 323/1, 324, 325, 326, 327, 328/1, 328/2, 329, 330, 331, 332/1, 332/2, 333/1, 333/2, 333/3, 333/4, 333/5, 333/6, 333/7, 333/8, 333/9, 333/10, 334/1, 334/2, 334/3, 334/4, 336/2, 338/1, 347, 348, 349, 350, 352/1, 352/2, 353/1, 353/2, 354/2, 354/3, 345/4, 355/1, 355/2, 355/3, 355/4, 356, 357/1, 357/2, 358/1, 358/2, 359/1, 359/2, 359/5, 360, 3611, 361/2, , 362, 363, 364/1, 364/2, 365/1, 365/2, 366/1, 366/2, 367, 368, 369/10, 369/11, 369/2, 369/3, 369/4, 369/5, 369/8, 369/9, 370/1, 370/10, 370/11, 370/12, 370/13, 370/14, 370/15, 370/2, 370/5, 370/6, 370/7, 370/8, 371/2, 381, 382, 383, 384, 385, 386/1, 386/2, 386/3, 386/6, 387, 388, 389, 390, 391/2, 391/3, 391/4, 391/5, 391/7, 391/8, 392, 393, 394, 395, 396/1, 396/2, 396/3, 397/1, 397/2, 398/1, 398/2, 399/1, 399/2, 400/1, 400/2, 400/3, 401, 402, 403, 404, 405, 406, 407, 408, 409, 410, 411, 412, 413, 414, 415, 416, 417/2, 417/3, 417/4, 418, 419, 420/1, 420/2, 420/3, 421, 422/1, 422/2, 422/3, 1172/7, vzhodni del 1201, 1206, severni del 1208, severni del 1228 k.o. Ravne. Utemeljitev razglasitve: Naselje z izrazitim starim mestnim jedrom se razprostira na področju med Suho in Mežo ter južnim robom Trga svobode. Področje obsega Malgajevo ulico, Staro ulico, Ob Meži, Partizansko cesto, Prežihovo ulico in osrednji mestni prostor Trg svobode. Zupna cerkev sv. Egidija in grad Javornik predstavljata glavni dominanti mesta. Območje Raven na Koroškem je bilo naseljeno že pred letom 1007. Razvoj srednjeveške naselbine je povezan z bamberško škofijo, ki je postala njena lastnica na začetku 11. stoletja. Prvi podatek o obstoju Guttensteina pa sega v leto 1248, ko se omenjajo njegovi upravniki, po katerih je naselbina dobila ime. Guštanj je bil sprva vezan na grad istega imena. Večji razcvet je doživel v času Vovbržanov (1281 - 1322) in Auffensteinov, ki so Guštanj povzdignili v trg (1361). Trg je kmalu postal sedež deželnega sodišča. Za Auffensteini so postali lastniki ozemlja Habsburžani, v 16. stoletju Hebenstreiti, v 17. stoletju Thurn -Valsassini. 18. stoletje je zaznamoval pričetek razvoja manufakturnih dejavnosti (fužine, žebljarne). Zal je stari Guštanj leta 1854 prizadel močan požar. 1954 so Ravne na Koroškem pridobile status mesta. V mestnem jedru se je ohranil srednjeveški zazidalni raster s praznim prostorom ob Meži, kar predstavlja posebno kvaliteto naselbinskega območja Raven. Ob tem so ohranjeni tudi nekateri značilni gabariti. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: • varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; • prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; • za spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; • pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. Merilo 1:1000 VIII. Izvajanje odloka in nadzor 44. člen (katastrski načrt) Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij, navedenih v tem odloku, so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2880, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Občinska uprava Občine Ravne na Koroškem in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor. 45. člen (opravljanje strokovnih nalog) Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenikov, navedenih v tem odloku, opravlja na podlagi zakona Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor. 46. člen (upoštevanje varstvenih omejitev) Nosilci družbenega planiranja in uporabniki so dolžni pri oblikovanju in sprejemanju planskih aktov upoštevati varstvene omejitve in prepovedi za spomenike in njihovo neposredno okolico, ki se s tem odlokom varujejo kot kulturni spomeniki v Občini Ravne na Koroškem. 47. člen (posegi v spomenike) Za funkcijo spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje je treba predhodno pridobiti kulturno-varstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. . Vsako nedovoljeno spremembo varovanih spomenikov po tem odloku je potrebno vrniti v prvotno stanje v breme povzročitelja posega. 48. člen (določanje drugih ukrepov) Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa Zakon o varstvu kulturne dediščine. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika. 49. člen (dostopnost spomenikov) Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti. 50. člen (opravljanje nadzora) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine. IX. Prehodne in končne določbe 51. člen (vpis v zemljiško knjigo) Občina Ravne na Koroškem opravi na podlagi tega odloka postopek vpisa razglašenih spomenikov v zemljiško knjigo. Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status posameznega kulturnega spomenika in njegovega vplivnega območja na parcelah. 52. člen (obvestilo lastnikom) Občina Ravne na Koroškem v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka obvesti o razglasitvi lastnike oziroma imetnike pravice upravljanja spomenikov ter jih seznani z dejstvi, določenimi s tem odlokom in zakonom. 53. člen (prenehanje odloka) Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določbe Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ravne na Koroškem (Uradni list Republike Slovenije št. 103/2007, 81/2009). 54. člen (pričetek veljavnosti odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka : 622-0001/2013 Datum : 30.09.2015 Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan OBČINA RUŠE 765. Sklepi o uskladitvi cen komunalnih in drugih storitev v letu 2015 (odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda, oskrba s pitno vodo, ravnanje s komunalnimi odpadki) Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 87/12, 109/12) ter 14. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2011, 34/2012), je Občinski svet Občine Ruše na svoji 8. seji, dne 22.10.2015, sprejel SKLEPI O USKLADITVI CEN KOMUNALNIH IN DRUGIH STORITEV V LETU 2015 (ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNIH IN PADAVINSKIH ODPADNIH VODA, OSKRBA S PITNO VODO, RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI) 1. Sklep o potrditvi cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda 1. Občinski svet Občine Ruše potrjuje predloženi Elaborat odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ruše za leto 2015 (izdelal Nigrad, KP d.d., Zagrebška c. 30, Maribor, 09.06.2015). 2. Cena storitve gospodarske javne službe odvajanja komunalne odpadne vode in odvajanja padavinske odpadne vode z javnih površin znaša 0,2660 [EUR/m3]. 3. Cena za storitve gospodarske javne službe čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda z javnih površin znaša 0,2956 [EUR/m3]. 4. Mesečna tarifa omrežnine za odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda v odvisnosti od dimenzije vodovodnega priključka znaša: Vodomer Faktor omrežnine Mesečna omrežnina 0 odvajanje