Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 30O Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeljska Izdala celoleino v Jugoslaviji 1Z0 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec « Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici St. 61111 Rokopisi se ne vračalo, nefranklrano pisma se ne sprefemalo - Uredništva telefon št. 20S0. upravnlštva št. 2326 Ccneoglasov 1 stolp, petlf-vrsla mali oglasi po 150 ln 2 D, veCJI oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din d Pri večlem g Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo in dneva po prozniKu Informativen list za slovenski narod Uprava ic v Kopllarlevl ul.6l.ti - Čekovni račun: C/ubl/ana štev. lO.tiSO ln 10.349 f? Inserate. Saralevošl.7503. Zagreb S1. 39.011, Vraga ln Dunal št. 24.797 Za svobodno versko šoto Ta mesec obhajajo katoličani v Veliki Britaniji stoletnico zakona, s katerim se je izvršila takozvana emancipacija katoliške cerkve v Angliji. Te slavnosti so versko zavest angleških katoličanov jako poživile in posebno ojačile gibanje, ki gre za tem, da se končno reši tudi vprašanje katoliške šole. Kakor znano, morajo katoličani na Angleškem, ki izdajajo vsako leto za svoje lastne katoliške šole 400.000 funtov, vrh tega plačevati še davek za državno šolo, dasi je ta po svobodni (katoliški) šoli znatno razbremenjena. Kajti zraven 20.600 državnih šol, ki imajo 5,611.000 učencev in 157.000 učiteljev, obstoja 1144 katoliških ljudskih šol s 365.624 učenci in 10.000 učitelji. Dočim vse druge svobodne šole različnih krščanskih veroizpo-vedanj vsako leto padajo tako na številu učencev kakor učiteljev, pa se katoliška šola vedno bolj razvija in rezultati državnih izpitov kažejo, da katoliške šole ne prekašajo samo privatne protestantovske, ampak tudi državne. Zato je naravno, da se angleškim katoličanom zdi krivično če morajo vzdrževati brezversko državno šolo, katere po dolgu svoje vesti ne smejo obiskovati, vrh tega pa morajo šole za svoje otroke vzdrževati sami. Oni tudi niso zadovoljni s predlogom, da naj bi se vse svobodne šole ukinile, v državnih šolah pa uvedel fakultativni pouk, ker hočejo za svoje otroke imeti zasigurano popolno versko moralno vzgojo, katere jim, ako se ohrani princip svobodnega šolstva, nihče nikoli ne more vzeti. Zato zahtevajo, da prevzame vzdrževalni strošek za katoliško šolstvo, ki danes znaša 400.000, državna blagajna, ker imajo iste pravice do svoje šole, kakor jo ima državna anglikanska cerkev, ki dobiva od države subvencijo. Energični nadškof liverpolski dr. Downey je izjavil, da se bodo katoličani tudi z vsemi silami upirali prizadevanjem, ki gredo za tem, da bi se svobodno šolstvo ukinilo, ker bi to vedlo le k revoluciji in boljševizaciji. Da hočejo angleški katoličani to borbo z vso odločnostjo dejansko voditi, dokazuje to, da so angleški škofje sklenili, da morajo katoliški volivci vsakega kandidata obstoječih strank vprašati, kakšno stališče da zavzema glede svobodnega šolstva sploh in glede katoliške šole posebej. Ta akcija je že imela uspeh, ker je konservativna stranka glede te zahteve že podala oficijelno izjavo. V tej izjavi pravi konservativna stranka, da sc mora najti v šolskem vprašanju končno-veljavna rešitev, oziroma sporazum med tremi velikimi činitelji, ki pridejo pri vzgoji v poštev, to je med državo, lokalnimi samoupravnimi telesi in svobodnimi verskimi združenji. Vlada, oziroma konservativna stranka smatra, da je čas dozorel za zakon, ki ima vpoštevati brezsporno važnost verske vzgoje v soglasju z voljo staršev, ki so prvi vzgojni upravičenci. Svobodna verska šola, oziroma svobodna šola sploh mora ostati, kakor to odgovarja demokratičnim tradicijam angleškega naroda, katoličani pa morajo tudi v šolskem oziru uživati vse pravice, kakor drugi, in ne gre, da bi zato, da smejo svojo mladino vzgajati po načelih svoje vere, plačevati nekak kazenski davek državni šoli. Liberalna in delavska stranka nista še podali svoji izjavi, zlasti se obotavlja slednja, ker je med njo nekaj elementov, ki zahtevajo popolno podržavljanje in »nevtraliziranje« šolstva, v pogledu vere, vendar ni nobenega dvoma, da bodo katoličani v odločilnem momentu našli podporo večine parlamenta. Tako vidimo, da se po vsem svetu katoličani prizadevajo za to, da se ohrani in šc ojača princip verskomoralne vzgoje v šoli in da se princip svobodne šole brani in vzdržuje v tako napredni, nacionalno zavedni in demokratični državi kot je Anglija. Ta primer je zelo poučen. Uradniške plače bodo zvišane Belgrad, 29. maja. (Tel. »Slov.«) Kar se tiče novega uradniškega zakona, smo izvedeli, da vsebuje tudi naslednje. Glavno vprašanje bi bilo, razporeditev uradništva in povečanje njegove plače. Pri povišanju plač pridejo v poštev najbolj nižje kategorije in nižje skupine. Višjim kategorijam se bo povišala plača za 10 do 15 odstotkov. Razporeditev uradništva bi se izvršila po starem avstrijskem zgledu, tako da bi lahko mlajši uradnik poslal načelnik pred starejšim. Kako so padli usodni streli Nadaljne izpovedbe prič - „Ozračje je bilo strašno" - Najmanj dve Nobena priča ne zahteva odškodnine - Zasliševanje prič Belgrad, 29. maja. (Tel. »Slov.«) Zjutraj ob 8 se je pričelo nadaljevanje razprave proti Puniši Račiču. Nov predlog zagovornikov Zagovorniki so stavili predlog, da naj se zaslišijo še nekatere nove priče, ki bi izpovedale, da se je P. Račič pred 20. junijem z njimi razgovarjal in da niso mogle iz razgovora ničesar sklepati, da bi pripravljal Puniša Račič kako akcijo proti radičevcem. Razen tega so predlagali, da bi se kot priče zaslišali bivši narodni poslanci KDK Valjevec, Podhraški, Stuparevič, Košutič, Maštrovič, Vukovič in Jelašič ter da bi se po § 100 zakonika izvršila konfrontacija z okrivljenci. — Dalje so zahtevali, da se zasliši Svetislav Sav-kovič, ki bi pričal, da je P. Račič na seji radikalnega kluba 19. maja izjavil, da ne bo napadal opozicije. Nato se je prešlo na zasliševanje prič. — Prvi je bil zaslišan sluga bivše Narodne skupščine Berislav Ncdeljkovič. Opisuje dogodke in naglasa posebno ostro in natančno, kako je Vujičič hotel zagrabiti Račiča za roko, v kateri je imel revolver in kako je Basariček padel. Cul je, kako je Račič rekel: »Zahtevam od predsednika, da se Pernar opraviči in bom zahteval zadoščenje.« Naglaša, da se je bilo Račiču težko približati, ker je bil zavarovan po govorniškem odru. Njegovo mnenje je, da je bil P. Račič v silnem afektu, ker je izgledal kot popolnoma izven sebe. Na Račičev klic, da naj se Pernar opraviči, je dr. Pernar dvignil roko. Ni se moglo sklepati, da bi bil Pernar s tem hotel izvleči revolver iz žepa. Ko je padel Basariček, je videl, kako je letel Pavle Radič. Račič je vzkliknil proti Pavlu Radiču: »Ah, ravno tebe iščem.« Izstrelil je en strel. Nato se je Pavle Radič prijel za prsa in vzkliknil: »Ubil mc jo!« »Videl sem, «pravi Nedeljkovič, »kako je Račič stopil z govorniškega odra in vzkliknil. Vsi ostali poslanci so bežali. P. Račič je bil preplašen.« Predsednik senata vpraša Nedeljkoviča, ali ima še kaj povedati in ali vztraja pri svojih izpovedih. Nedeljkovič izjavlja, da vztraja ter pripoveduje razne podrobnosti, ki so znane iz prvih izpovedb prič. Odločno izjavlja, da je Račič rekel: »Kdor se postavi med mene in Pernarja, ga bom ubil.« Predsednik vpraša Nedeljkoviča, kje je bil dr. Basariček, ko je pričel Račič streljati. Priča odgovarja: »Basariček je vrgel roko na prsa in padel. V teni sem videl, da je Pernar omahnil. Nato se je Račič obrnil v tisto smer, kjer je sedel Pribičevič. Grandža jc imel v toni trcuutku roko naslonjeno na klop. Z desnico jo ščitil Radiča. Račič je ustrelil in ranil Grandžo. Grandža se je prijel za roko. Pred Radičem je ostal prazen prostor in pokazala so je cela Radičeva postava. Račič je ustrelil Radiča. Radič se sploh ni premaknil ves dan in ni spregovoril nobene be&ede.« Predsednik vpraša pričo, ali je videl Dra-gotina Jovanoviča-Luno. Nedeljkovič izjavlja, da ga ni videl. Dr. Ninko Pesrsc Predsednik je nato zaslišal bivšega skupščinskega predsednika dr. Ninka Perica. — V svoji izpovedi ni dr. Perič glede čina 20. junija izpovedal ničesar posebnega. Izjavlja, da je bila atmosfera strahovita in da so padale osebne žalitve druga za drugo. Izjavlja, da se je ta slučaj zgodil potem, ko je zaključil sejo. Na vprašanje, ali sta narodna poslanca Pavlovič Ante in dr. Basariček rekla, da ima Račič revolver, odgovarja dr. Perič: -Nobeni poslanci niso prišli k meni. Bil je silen hrup. Ako sta kaj rekla, nisem čul. Nisem videl, da jo Račič potegnil revolver. Ko sem prekinil sejo, sem odšel v ministrsko sobo in tam sem čul streljanje. Takoj sem odredil, da se pozove komisar skupščinske komisije. Ko sem videl Račiča, da gre skozi sobo, sem rekel, da ga aretira.« Predsednik: »Ali je bil Tomo Popovič navzoč?« Priča: Nisem videl. Vse kaže, da ni bil navzoč.« , Predsednik: »Ali ste imeli vtis, da so nekateri poslanci prihajali v parlament v. revolverji?:. Priča: »Morem reči, da nisem imel vtisa, da prihajajo z revolverji, niti mi ni kdo o tem poročal.« Obtoženec Puniša Račič: »Seja je bila prekinjena. Predsednik je bil dolžen sklicati drugo sejo za določen dan in določeno uro.« Predsednik senata: »Zakaj je to važno?« Obtoženec P. Račič: »Zato da se vidi, da se je vse to dogodilo v času, ko ni bilo seje.« Priča Perič: »To vse se je zgodilo potem, ko se je seja prekinila.« P. Račič: »Za kdaj je bila sklicana prihodnja seja?« Priča dr. Perič: »Za tisti dan ni bila seja več sklicana.« Predsednik stavlja Periču vprašanja. — Prav tako stavljajo vprašanja zagovorniki in Puniša Račič. Zlasti so stavili vprašanje, ali je res, da sta Pribičevič in Stjepan Radič zahtevala, da se vodijo zapisniki v treh jezikih. Priča dr. Perič: »Spominjam se, da se vodijo zapisniki v srbsko-hrvatsko-slovenskem jeziku. Ne morem pa reči, kdo bi bil ravno to zahteval v tistem trenutku.« Na vprašanje, kako je nastopala kinečko-demekratska koalicija, odgovarja priča Perič, da se je opozicija zadržala zelo ostro, da pa je bilo takih slučajev mnogo že prej. Opozicija je bila proti njemu (dr. Periču) vložila osebno obtožbo radi nekaterih prejšnjih dejanj, ko je bil minister. Radi tega mu je Pribičevič sam osebno izjavil, da bodo obtožnico umaknili, ker je političnega značaja. »Radi tega,« pravi dr. Perič, »ne more skupščinski predsednik vsega vzeti v ozir, kar se govori v skupšični, marveč mora soditi po drugih Okolnostili, ki se odigravajo.« Na vprašanje, ali je skupščinska oblast čutila, da grozi nevarnost, jc dr. Perič odgovoril z ne. Priča Velimir Kočonda. Predsednik pozove puškarja Velimirja Ko-čondo, ki izjavi, da mu jc njegov pomočnik nekega dne sporočil, da je Puniša Račič pred kakimi 12 ali 14 dnevi pred 20. junijem pri njem kupil patrone za revolver. Pričevanje puškarja Kcčcnde jc v nasprotju z Račičevo izjavo, da je naboje kupil že davno preje v Skoplju. Dr. V. Mašič Nato je bil zaslišan stenograf dr. Vlado Mašič, ki izpove, da 20. junija ni bil v skupščini. Prišel je vanjo potem, ko je bila seja prekinjena. Čul je, kako je Puniša Račič rekel: »Ako bo šlo tako dalje, ne preostane ničesar drugega, nego da se poslužimo drugega orožja.« Dr. Masič priča, da je Račič streljal preko njegove glave v Pavla Radiča, klicajoč: »Ravno tebe sem iskal.« Masič je mnenja, da jc Račič meril z mirno roko in naravnost in da je natančno zadel. Zatd si ne more misliti, da bi bil Račič streljal na slepo. Izjavlja, da je opazil, da je Stjepan Radič padel. V nadaljni izpovedi pripoveduje Masič, kak jc bil položaj, kje je bil Puniša Račič in kje so bili ostali poslanci. On (Mašič) je sedel na stenografskem stolu na levi od Račiča. Ko je pričel Račič streljati, so se vsi poslanci razbe-žali. Jaz sem bil prestrašen, ko sem videl, kako jc Basariček padel, toda nisem videl, kako ga je P. Račič zadel. P. Račič vpraša pričo Mašiča, kje je sedel. Priča Mašič: »Sedel 9cnt tako, da sem videl Račiča v profilu. P. Račič: »Odkod jc prišel Pavle Radič?« Priča Mašič: »Videl sem ga v tistem trenutku, ko je prišel pri levi strani v ministrske klopi.« Račič pripominja, tla je moral videti, čc jc videl Stjepana Radiča, tudi dr. Basarička. Priča: »Dr. Basarička sem zares zagledal, ko je padci poleg mene. Iz tega sklepam, da jc prišel z leve strani.« Eden izmed zagovornikov vpraša: 'S kako protekcijo je prišel stenograf v narodno skupščino, ker izgleda, da je pristranski. Priča Mašič: »To vprašanje je zanimivo. Pripomnil boni samo to, da sem bil 14 in pol leta stenograf v hrvatskem saboru. Predsednik: »Zakaj to?« Priča: Imenovan sem bil za stenografa brez vsake protek-cije .Gospodje, ki postavljajo to vprašanje, mislijo, da sem radičevec in da so mc radičcvci postavili za stenografa.« Eden izmed zagovornikov vpraša: »Kako dolgo je trajal ves dogodek v skupščini?« Priča Mašič: »Okroglo deset minut. Na prašanje, koliko časa je Račič meril tretjini poslancev sta imeli orožje bo v kratkem končano in ciljal, odgovarja priča, da je streljal strel za strelom in da naj si sodišče izračuna, kako dolgo je moglo to trajati. Nek zagovornik vpraša, ali jc priča v prijateljski zvezi z Radičevo družino. Dr. Mašič odgovarja: »V nobenem prijateljstvu. Spoznal sem se z nekaterniki. Dovolite, da pojasnim, ker so gospodje v zmoti, kakor da sem radičevec ali da sem pristaš kake politične stranke. Nisem pristaš nobene stranke. Ako mi cV>ka-žete, da sem pristaš kake stranke, izvajam vse posledice. Sem star nacionalist. Moj oče, ki je bil v avstrijski službi 10 let, je to službo zapustil in cdšel v Srbijo v službo. Jaz sem Srbija-nec in Hrvat. Na pokopališču pri Požarevcu najdete grob mojega očeta, profesorja Jovana Mašiča.« Dragotin Pecič in Sretan Sretenovič. Nato je bil zaslišan kot priča bivši minister Dragotin Pecič. V svoji izjavi izpove, da je po dogodku odšel iz dvorane. Sretan Sretenovič izpove, da je prišel za časa skupščinske seje 20. junija k Tomi Popoviču in mu dejal, da ga nekateri ljudje v skupščini napadajo. Gojko Božovič. Predsednik pozove Gojka Božoviča, skupščinskega stenografa in sotrudnika belgrajske »Politike«. Zasliševanje Božoviča je trajalo dve uri. Najprej je bil prečitan zapisnik, ki vsebuje njegovo izpoved pred preiskovalnim sodnikom. V današnji izpovedi opisuje Božovič sejo 19. junija, na kateri so Puniša Račič, Tomo Popovič in Selič grozili. Božovič zatrjuje, da je odšel iz skupščine preti uredništvu »Politike«, katere sotrudnik je bil. Spotoma je srečal Tomo Popoviča. Rekel mu je: »Za Boga, zakaj ste to napravili?« Popovič jc odgovoril: »To so zaslužili. Treba jih je bilo ubiti, da nekaznovani ne gazijo ugleda. Božovič mu je rekel: »Ali ni bilo drugega načina?« Tomo Popovič mu jc odgovoril: »Ni bilo drugega načina. Opozicija jc boljšcvizirala državo.« V nadaljni izpovedi Božovič podrobno razlaga mentaliteto in karakter posameznih obtožencev. Za Punišo Račiča trdi, da je bil miren in da ni nikdar reagiral na žaljivke, ki so padale v narodni skupščini. Ko je 13. junija prišlo do prepira s Stjepanom Radičem, je rekel Račič Stjepanu Radiču: »Zakaj ste izvolili Ni-kiča?« Radič mu je odgovoril: »Bolje bi bilo, da bi se bil v jezik ugriznil, kakor da sem branil čorbine čorbe čorbo.« To se jc nanašalo na to, ker je Radič rešil mandat Račiču. Radič Račiču: »Za vas jc kompliment, če vam rečem, da ste ničvrednež.« Na tc besede je Račič ostal popolnoma miren in ni reagiral. Glede Jcvanoviča-Lune izpove Božovič, da jc bil nereden, da se je vedno vtikal v prepire in je ves nemiren jurišal na opozicijo. Za Popoviča pravi, da je bil upornik, ki je bil zelo temperamenten. Razdražili so ga najmanjši medklici. Vedno je vodil boj proti opoziciji. Zagovorniki so stavili vso silo svojih vprašanj na Božoviča, ker so bile njegove izjave zelo pomembne za usodo Puniša Račiča in tovarišev. Gojko Božovič vztraja pri svojih izpovedih in zavrača vse iluzije. Za Božovičem so bili zaslišani gostilničar pri »Srpski kroni« Pcpara, brivec Slavko Čiž-m i č, brivski pomočnik Kosič. Poslednja dva sta izjavila, da jc prišla po Račičevcm umoru k njima neka gospa in rekla, da je bila včeraj pri »Srpski kroni« skupaj s Punišo Račičcm in da je Račič dejal, da bo ubil Stjepana Radiča. Po teh zaslišanjih jc predsednik sejo prekinil in odredil nadaljevanje za popoldne ob 4. Mitu iiitiimiiimiiitiiiiiif ii tu iiiiiiiiiiiiiiiii iiitiiitm tim tiiiiiiiiiiiimiiiit iiiit m titiiiiititiiiiiiitif i iimi^ I Preizkušeno zdravilišče j | za srčne, ledvične, mehurne in bolezni pre- | I bavnlh organov, protin, sladkorno bolezen, | kronične ženske bolezni in dr. I Slatina Radenci i s c 1 8 mineralnih vrelcev za pitno in kopeljno { I zdravitev, najmočnejše naravne ogljično-kisle j kopelji, železne mineralne kopelji. Sezona se |e pričelo 15. moja I Prospekt dobite nn zahtevo o I ravnateljstva Popoldanska razprava Belgrad, 29. maja. (Tel. »Slov.«) Pet minut po štirih se je razprava proti Punišu Račiču nadaljevala. Priča Miša Gjukanovič, rentier v Rako-vici, pravi, da je imel trgovske zveze z Ra-čičem. Za 20. junija pravi, da se je b;l dogovoril s Punišo, da gresta skupaj pregledat neko imetje. Rekel mu je, da mora podati v skupščini neko kratko pojasnilo in da bo kmalu po kosilu prišel k njemu. Naslednja priča Adolf Frank, hotelir pri »Srbskem carju«, češki podanik, izjavlja, da ne pozna Puniša Račiča. Priča Mladen Markovič, trgovski pomočnik, je izjavil, da je prišel Puniša Paiič nekako 14 dni pred dogodkom v skupščini v trgovino za orožje, v kateri je bil zaposlen in zahteval patrone za revolver. Puniša Račič pojasnjuje, da to ni bilo leta 1928., temveč že prejšnje leto, ko je iskal patrone za puško v več trgovinah. Priča: »Prav za prav ne vem, kakšne patrone je iskal; poznam ga iz skupščine, kjer sem ga nekoč videl iz galerije.« Priča Momčilo Radovanovič, šef steno-grafskega biroja bivše Narodne skupščine izpriča: »Seja 20. junija je bila zelo burna. Predsednik je zahteval med pavzo stenograf-ske beležke. Par minut pred streljanjem sem odšel iz dvorane v stenografski biro; pri dogodku nisem bil navzoč. Držanje Puniša Račiča je bilo med sejo hladno in objektivno. Imel je običaj, da je mnogokrat žalil člane vladne večine. Stenografskc beležke so popolnoma točne in se ni v njih ničesar popravljalo.« Obtoženi Tomo Popovič vpraša pričo, če fe prišel kak stenograf med govorom v njegovo bližino. Priča: »Izdal sem naredbo, da naj se radi velikega ropota poda vedno po en stenograf v najbližjo okolico govornika.« Priča Branko Stražičič, dopisnik zagrebških »Novosti«, pravi, da je bil v novinarski loži in da .je slišal Punišo Račiča, kako je rekel predsedniku skupščine: -Kaznujte ga Vi, ali pa ga bom jaz!- Ko je izgovarjal besede: »Kdor se postavi med mano in Per-narja bo poginil!« je dal revolver iz leve v desno roko. Videl sem. kako je streljal. Ste-pan Radič je sam vstal in šel nekoliko korakov proti izhodu, ko so mu pomagali njegovi skupščinski tovariši. Luna Jovanoviča nisem videl.« Puniša Račič vpraša pričo: »Ali je dvignil Pavle Radič roko, ko je šel proti meni?« Priča: Ko se je okrenil okoli klopi, je dvignil roko. Potem sem ga izgubil iz vida.« Advokat dr. Ljubič: Ali ste opazili, da je Puniša Račič za moment umolknil, ko ga je žalil Pernar?« Priča: »Da, ker je izgleda! v tem momentu zelo užaljen. Kajti preje je bil rekel, da se žali Srbija, Pernar pa je namignil, da taki lopovi ne bodo branili Srbije.« Advokat dr. Ljubič: »Ali dobro veste, da Je bil peti in šesti strel namerjen proti Grandži?« Priča: »Da!« Naslednja priča Svetislav Mihajlovič, biv-Si šef administracije Narodne skupščine pravi: »Bil sem 20. junija med sejo v dvorani Predsednik Perič se je radi ropota zelo or: toževal.« Priča ponavlja žalivke Pernarja. Pravi, da je bil Puniša Račič zelo razburjen, ves rdeč v obrazu ter se tresel od vznemirjenja. Prva dva strela, da je izstrelil preti Pernarju, nato je nameril na Stepana Radiča. Stepan Radič je izgledal ta dan precej zamišljen.« Puniša Račič: »Ali se je Stepan Radič dvignil izpod klopi toliko, da so se videla prsa?« Priča: »Ne!« Puniša Račič: »Ali ste videli, da sem točno nameril na Radiča?« Priča: »Namerili ste v smer proti Ra-diču!« Puniša Račič: >Ali priča lahko priseže na stvari, ki jih je izjavila glede streljanja?« Priča: Streljalo se je zelo hitro, toda mislim, da sem zapazil ta redi« Na vprašanje enega izmed advokatov, ali so nosili poslanci revolverje, pravi priča: »Vedelo se je, da nosi dve tretjini poslancev orožje,« Isti advokat: Kaj je delal Pernar. ko je šel Puniša na govorilnico?« Priča: »Pernar se je prijel z obema rokama za zadnji hlačni žep. Jovanoviča nisem videl. Nekoliko časa pred dogodkom je rekel Pernar Luni Jovanoviču: »Ti si lažni vojvoda! Klal si žene in deco!« Nato je predsednik zaprisegel dotedanje priče. Naslednja priča Nikola Radovič, stenograf bivše Narodne skupščine, ponavlja v glavnem vse kot prejšnja priča. Izjavil je: »Sede! sem za stenografskim stolom v dvorani Narodne skupščine ler gledal dogodke. Po streljanju sem slišal od nekega ranjenca besede: »Jao, ubil me je I« Ko sem pogledal v smer, od koder sem slišal ta klic, sem videl ležati na tleh Pavla Radiča.« Glede strelov proti prvi klopi, pravi, da je mogoče, da je bil zadet Stepan Radič že s prvim strelom. Strelov je ^adlo točno Sest. Priča nadaliuie: Ko sem pogledal Pernarja, je imel roke pod klopjo. Ne vem, ali jih je imel v žepu. Basa-riWk ie imel v trenutku, ko ga je pogodila krogla, eno nogo na stenografskem stolu ter je padel tako, da so ležale noge proti stenografski mizi, glava pa proti prvi klopi.« Priča Andrej Bedjanič ni bila prisotna. Ravno tako je manjkal Dimitrij Vujič, bivši zemljoradniški poslanec. Priča Voja Lukič, stenograf bivše Narodne skupščine, pravi, da so bile žalivke kakor: živina brez repa, lopovi itd. v skupščini vsak dan na dnevnem redu. Za časa pavze se je nahajal v skupščini in videl že tedaj velik prepir med posameznimi grupami. Jovanoviča ni tedaj nikjer videl. Glede izjave neke prejšnje priče, da je imel Sekula Drlje-vič revolver in grozil ž njim poslancu Škero-viču, pravi, da on tega ne ve. Priča Lenard Petrovič, bivši stražnik v Narodni skupščini, pravi, da kot stražnik ni smel v dvorano. Službo je imel pri glavnem vhodu v skupščino. Tam Puniša ni izšel. Isto izjavlja drugi stražnik, ki je imel službo ob glavnem vhodu v skupščino. Predsednik je nato zaprisegel te zadnje priče ter odredil ob pol 6 četrturno pavzo. Ob tričetrt na šest se je zaslišanje nadaljevalo. Prva priča je bil Dušan Ivančevič, bivši poslanec SDS. Ta je izjavil: Bil sem v dvorani med streljanjem. Po tretjem strelu sem šel na hodnik, odkoder sem se takoj vrnil. Vprašal sem Pernarja, na katerem mestu je ranjen. Ta mi je pokazal na prsi. Puniša Račič je pri prvem in drugem strelu izgledal popolnoma miren. Za število strelov se točno ne spominjam. Dobro sem slišal štiri strele. Ne morem se spominjati točno, ali sem sedel v peti ali šesti klopi.« Na vprašanje advokata dr. Ljubica, zakaj je podpisal v Narodnem valu« z dne 21. junija tako imenovani istorijski dokument, ki navaja malo druge podatke, pravi Ivančevič: »Tega članka nisem jaz napisal. Pač pa so mi ga prinesli v podpis. Velja pa to, kar izjavljam danes.« Advokat dr. Ljubič vpraša: »Ali je res, da je bil predsednik skupsčine še v dvorani, ko se jc streljalo, kakor ste to podpisali v »Narodnem valu«. Ivančevič pravi, da tega točno ne ve. Gledal je pred streljanjem in tudi med streljanjem Punišo Račiča; edini znak vznemirjenja na njemu je bil ta, da je sunil poslanca Obradoviča tako močno, da jc ta odletel za tri metre. Ni čul, da bi bil rekel, da bo ubil Stepana Radiča. Puniša Račič nato vpraša pričo: »Ali je izzval Pernar prepir?« Priča: »Ni mogoče vreči krivde na po-cdinca. Dogodek je bil posledica odnosov v zadnjem času v skupščini. Priznam, da je Puniša Račič napram opoziciji v prilično dobrih odnošajih in da se je trudil, da ostane parlament na višini svoje misije.« Ivančevič pravi, da Lune Jovanoviča med dogodkom ni videl. Pač pa je govoril ž njim med pavzo, ne spominja se pa o čem. Advokat dr Stojanovič: »Ali priča ve, da je streljal Puniša Račič drugič na Radiča?« Priča: »Ne vem. Vem pa, da je streljal v prvo klop. Spominjam se, da je po dogodku rekel Luna Jovanovič: »Tako se pere časti On je Črnogorec!« Eden izmed advokatov nato pravi, da je bilo med razpravo govora o grozilnih pismih. Vpraša pričo, ali je morda videl tako pismo. Priča to zanika. Advokat dr. Blagojevič: Priča pravi, cla jc splošna situacija bila taka, cla je Puniša Račič moral streljati. Ali je res moral streljati?« Predsednik: »Nc dopuščam tega- vprašanja!« Dragan Borovec bivši radikalni poslanec pravi, da je zaklical Puniši, ko je zagledal v njegovi roki revolver: »Nel Puniša! Za Boga ne!« Nadalje pravi: »Bil sem tako vznemirjen, da sem se zavedal o dogodku šele, ko sem videl ležati na tleh Ba-sarička. Po dogodku sem šel s poslancem Tr-bičem v restavracijo > Bristol«. Ko sem na to šel preko Tcrazij, sem srečal pri Praški banki hotelirja Poparo v avtomobilu, ki me je iz avtomobila poklical ter mc vabil, naj grem ž njim, češ, da me zove Puniša. Odšel sem ž njim ter našel Punišo Račiča v njegovi sobi. Pisal je neko pismo. Prosil me je, naj grem ž njim k ministru notranjih zadev, da se izroči oblastem. Še! sem ž njim k šefu kabineta ministrstva za notranje zadeve, kjer je bil Puniša aretiran.« Nato pravi priča: »Besede napram Pernarju v skupščini: »Oprosti se!« sem jaz čutil bolj kot prošnjo, kakor grožnjo.« Advokat dr. Orel: »Ali ste slišali 20. junija v skupščini kake klice?« Priča: »Čul sem, ko je Pernar rekel: »Lopov, oplačkal si begove.« Glede nošnje orožja v skupščini pravi: »Osebno mi je znano, da je veliko število poslancev nosilo revolverje, najmanj dve tretjini od njih je imelo orožje. Tudi jaz sem ga nosil. Pernar je istotako nosil revolver, ki mi ga je pokazal nekoč pri nekem spopadu v skupščini. Rekel sem mu tedaj: v Ti si strašen človek!« Globoko sem uverjen, kakor verujem v Boga, da Puniša ne bi bil streljal. če bi bil Pernar dal le kakršenkoli znak. da sc hoče oprostiti. Puniša Rafrič ni samo na tej seji imel revolver pri sebi, temveč ga ie tios.il vad,niO. Samo najožja okolica predsednika je mogla zapaziti, da je bil prekinil sejo. Pernar je imel v momentu, ko ga je Puniša pozval, naj se oprosti, roke pod klopjo; pred strelom se je nagnil naprej in bil sem uverjen, da bo ali naskočil ali ubežal. Pavle Radič je šel hitrih korakov v smeri proti Puniši Račiču. Puniša mu ni ničesar zaklical. Ves dogodek se je odigral v treh sekundah, in po mojem mišljenju Puniša Račič sploh ni vedel, kaj dela.« Advokat dr. Stojanovič: »Ali je bil 20. junija kdo v loži oblečen v črnogorski narodni noši?« Priča: »Ne spominjam se tegal« Predsednik: »Ali ste videli Luno Jovana-viča?« Priča: »Ne! Če bi bil v dvorani, bi ga bil moral videti.« Priča Kosta Timotijevič, ki je prišel na to na vrsto kot priča, pravi, da ni bil prisoten v trenutku, ko je Puniša Račič streljal. Puniša Račič vpraša Timotijeviča: »Ali se spominjate, kako je nekoč Pernar pokazal v skupščini na vas in rekel: »To je najpokvarjenejši človek!« Priča: »Že mogoče! 21 let sem bil poslanec. V parlamentu je nosil skoro vsak poslanec orožje, ne za ':'a napada, temveč, da se brani. Spomin:r:i da je prejšnji večer prinesel Puniša Račič v naš klub dva akta. V enem je zahteval, naj se Stepan Radič zdravstveno preišče, v drugem naj se dovoli po- slancem v skupščini dvobojevanje za razža-lenje časti Priča Milan Grol, bivši minister prosvete, pravi: »Imel sem pri drugem in tretjem strelu vtis, da ne strelja Puniša, ampak da nekdo v dvorani reagira in sem radi tega skril glavo.« Puniša Račič na to zahteva, naj pride v zapisnik, da je sedel Grol na skrajni levi v ministrski klopi in da so ministra zakrili v tem momentu poslanci, tako da njega ni mogel videti. Predsednik kliče nato naslednjo pričo dr, ivana Ribara, ki se pa ne javlja. Ob tričetrt na sedem je bil zaslišan Petar Gačič, načelnik ministrstva za javna dela, ki potrjuje, da je bil 20. junija med 10 in 11 dopoldne pri njem Tomo Popovič in prosil za načrt cerkve v vasi Glavičica. Ko jc bil Tomo še v gradbenem ministrstvu, mu je gospa Danica Novakovič povedala, da se je v skupščini streljalo. Zadnja priča gospa Danica Novakovič, uradnica gradbenega ministrstva potrjuje izjavo načelnika Gačiča. Nobena izmed dosedaj zaslišanih prič -4 zahtevala kake odškodnine aH povračila stroškov. Ko je predsednik zaprisegel zadnje priče, je prekinil ob 7 zvečer razpravo ter javil, da se vrši nadaljevanje jutri ob 8 zjutraj. Izvršitev lateranske pogodbe Rim, 29. maja. (Tel. »Slov.«) Prvi izhod papeža od časa ujetništva 1870 se je odgodil do srede junija, ker se izmenjava ratifikacij-skih listin o lateranskih pogodbah ne more izvršiti pred procesijo sv. Rešnjega Telesa. Papež Pij XI. se bo ob priliki kongresa kle-rikov udelžil procesije na trgu sv. Petra. Med italijansko vlado in Vatikanom so se dogovorile vse priprave za ta dogodek. Vojaško službo bo na ta dan opravljalo 15.000 vojakov. Trg sv. Petra bo zaprt in pristopen občinstvu samo z izkaznicami. Rim, 29. maja. (Tel. »Slov.«) Dasi se v vatikanskih krogih ne dajejo nobena pojasnila o dnevu izmenjave, vendar prevladuje mnenje, da se more izvršiti ta ceremonija šele tekom jutrišnjega dne. Papež je baje že podpisal besedilo listine, ki je določena za italijansko vlado. Uspeh konference strokovnjakov Pariš. 20. maja. (Tel. »Slov.«) Danes zvečer je prišlo na konferenci strokovnjakov do sporazuma in je bil že izdan tozadevni komunike. Po sporazumu se reparacijsko leto krije i nemškim proračunskim letom. V prvih 25 letih anuitete, začetkoma hitreje, potem počasneje narašča do svote 2.3 milijarde mark letno, nato pa pada. Prva dva obroka zapadeta 1. dec. 1929 in 31. marcu 1930, vsak po 742.3 milj. mark. Končni rezultat belgijskih volitev Bruselj, 29. maja. (Tel. »Slov.«) Koneno-veljavna razdelitev mandatov je sledeča: vladna večina ima 104 mandate, in sicer katoličani 76, liberalci pa 28, sicer pa ostanejo v veljavi že javljene številke. Ministrski predsednik Jaspar je v Liegeu sledeče navajal o programu vlade po volitvah: Med drugim je rekel, da v vprašanju reparacij ne bo pripustil nobenega trgovanja, vprašanje dolgov se mora rešiti v belgijskem smislu. Kar se tiče notranje politike, bo vlada posvetila posebno pozornost gospodarskim in socialno-politlčnim vprašanjem. Smatra, da lahko napove odpust davkov za 1.5 milijarde frankov. Vprašanje Flamcev bo prva skrb vlade. Treba je priznati pravice Valoncev in Flamcev, da se bo stoletnica neodvisnosti Belgije proslavila v edinstvu in miru. Dunaj ima brezmesne dni Dunaj, 29. maja. (Tel. »Slov.«) Na Dunaju imajo sedaj zopet, kakor med vojno, brezmesne dneve. Dasi je na trgu dosti blaga, je opnžati, da ljudje radi previsokih cen ne kupujejo mesa, katero uživajo skoro samo še bogataši. Na tržnicah v mestu in predmestjih se prodaja v glavnem samo zelenjava in krompir, v gostilnah pa so cene za mesne jedi silno poskočile. Listi pišejo o tem zelo obširno, nekateri napadajo vlado, češ da je radi svoje agrarne politike kriva podražitve mesa, nekateri pa pišejo pomirjevalno. Drobne vesli Atene, 29. maja. (Tel. »Slov.«) »Ethnos« poroča iz Londona, da je turška vlada že sklenila dogovor o višini stroškov za turške vojne ladje, ki so bile naročene v italijanskih ladjedelnicah. Naročilo pa baje še ni končno-veljavno. London, 29. maja. (Tel. »Slov.«) Na včerajšnji volilni borzi je delavska stranka za pet točk poskočila na 250, konservativci za šest točk na 266, šance liberalcev so se zvišale za pet točk na 100, šance neodvisnih pa so od osem točk padle na sedem. Rim, 29. maja. (Tel. »Slov.«) Msgr. Bor-gonzini Duca, ki je določen za nuncija pri Kvirinalu in ki sedaj vodi pogajanja za za-ključitev več konkordatov, med drugimi tudi z Nemčijo, je glasom vesti prosil papeža, naj mu ne poveri te nuncijature, da bo mogel končati delo, katero je začel. Smatra se, da bo za nuncija pri italijanski vladi imenovan msgr. Ciriaci, sedaj nuncij v Pragi. V zvezi z izmenjavo ratifikacijskih listin se širi v vatikanskih krogih vest, da bo italijanski kralj v zadoščenje za doseženi sporazum v rimskem vprašanju priredil na Kvirinalu velik sprejem, katerega se bodo udeležili kurijski kardinali, diplomatski zbor, prelati in poveljniki papeževe garde, vsi v veliki uniformi. Sprejem bo priredil tudi ministrski predsednik Mussolini v Palazo Venezia. Za dvig perutninarstva Belgrad, 29. maja. (Tel. »Slov.«) Že svoje-časno jc ministrstvo za kmetijstvo sklenilo, da naj se posveti čim več pažnje reji kokoši t?r izbiranju posameznih rac. Minister za kmetijstvo je odredil, da se bodo na državnih in samoupravnih posestvih, dalje na šolah, na postajah in železniških stražnicah ter sploh na večjih centrih postavili kurniki za gojitev čistokrvnih kokoši. V ta namen je ministrstvo votiralo zelo velik kredit za gojitev čistokrvne pasme te domače živali, in sicer iz naše države, kakor tudi iz drugih. V poštev prih i-jajo pasme: štajerska, rod-island ter plymot. Štajerska pasma pride v poštev za severoza-padue kraje naše države, rod-island za po-dunavje, posavje; plymot pride v poštev za Srbijo. Ministrstvo za kmetijstvo je z namenom, da bi se ta akcija čim uspešnejše vršila, stopilo v zvezo z ministrstvom za promet, ki se je temu gibanju priključilo s tem, da mu iz svojega proračuna določilo gotove zneske za napravo vzornih kurnikov na postaiah in železniških stražnicah. Posebno bo to veljalo /.a Srbijo, kjer dosedaj reje kokoši ali sploh ni bilo, ali pa je bilo silno pomanjkljiva. Ministrstvo študira dalje, kako bi se čim intenzivneje izkoristil letošnji proračun, da bi imelo kmetijstvo od njega čim več dobička. Minister dr. Frangcš namerava vstaviti gotove zi.eske proračuna ministrstva za kmetijstvo samoupravnim edinicam, da bi kmetijstvo naše države v posameznih krajih čim več napredovalo. Računa se, da bo to našemu kmetijstvu zelo veliko pomagalo in bo prišlo do čim intenzivnejše izvedbe delovnih programov. Minister misli odstopiti precejšen del proračuna samoupravnim edinicam. Mesto pogorelo Varšava, 29. maja. (Tel. »Slov.«) Včeraj je skoro popolnoma pogorelo majhno vzhod-nopoljsko mesto Nižniov. Do tal je porušenih 200 poslopij, med njimi 70 stanovanjskih hiš. Preiskava je dognala, da je požar nastal radi eksplozije ročne granate. S poizvedbami se je ugotovilo, da se je nahajalo v mestu večje skladišče orožja in municije ukrajinskih bojnih organizacij. Kongres SSSU Moskva, 29. maja. »Tel. Slov.«) Na kongresu vseh držav ruske sovjetske unije je na zadnji seji osrednjega izvrševalncg.i odbora od 600 članov izvolil več kot dve tretjini starih članov. Med drugimi so bili zopet zvo-Ijeni Stalin, Buharov. Rikov in Tomski. KONCERT ORKESTRALNEGA DRUŠTVA Sinoči jc bil v Filharmoniji koncert O. D. Prof. L. škerjanc jc dirigiral skladbe Bossija, Mahlerju. Akerjuiiea. Hoiiii-mim. Pmileiu i in S-.jut Siiensa. O koncertu, ki ie bil sred 11 ie obiskan, več jutri. Mladina se vrača v centrum 0 s n a b r u c k , 27. maja. Pretekli leden, od 22. do 26. maja so v Osna-brucku zborovale Windthorstove organizacije, v ka-teiih je politično včlanjena nemška katoliška mladina. Ta dogodek je eden najpomembnejših v političnem življenju nemškega centruma iz zadnjega •"asa. Dobro je še v spominu, da je pri lanskoletnih majskih volitvah centrum utrpel nad 400.000 glasov. Bil je to zunanji simptom velikih notranjih pretresljajev, ki jih je preživljalo mogočno politično zastopstvo katoliških Nemcev v povojnih letih. Nekdanjega, trdno sklenjenega Windthorsto-vega centruma tudi v zadnjih letih pred vojno ni bilo več, vendar je trajno padajoče število glasov, ki so izkazale vsake volitve po vojni presenetilo politične motrilce. — Kajti, tudi če prištejemo glasove, ko so bili oddani za Bavarsko ljudsko stranko, vseeno še ne dobimo zadovoljivega števila. Če bi iskali za vzrokom, bi jih mogli ugotoviti več. A eden poglavitnih je docela spremenjen političen položaj nemških katolikov po vojni. — Pred vojno je v Nemčiji vladalo protestantstvo in prusko junkerstvo. Katoličani so bili kot manjvreden element povsod prikrajšani in na vseh poljih jih je vladajoče protestantovstvo pritiskalo k steni. Skupni nasprotnik je katolikom narekoval skupno fronto. V neprestani opoziciji so stali trdno organizirani v centrumu, ki jih je politično ščitil pred drugoverci. Kulturni boj je še posebno vzbudil katoliško zavest in čeprav ni bil centrum kenfesionalna stranka, je dejansko desetletja in-korporiral nemški katoliški element. S cesarstvom je padlo vladajoče junkerstvo fn vveimarska ustava je vsem prinesla tudi dejansko enakopravnost V tej mladi svobodi, ko je tradicionalni pritisk nenadno odnehal, se je naravno razbohotilo politično življenje katoličanov in naenkrat je nastalo polno struj, ki so poizkušale s samostojnimi koraki v politični svet. Tudi ni manjkalo takih, ki so naravnost propagirali misel, dn je centrum svojo zgodovinsko vlogo dovršil in da je prišel čas, ko lahko mirno zaspi na lavori-kah, dočim naj bi bila naloga katoličanov, da gredo v vse politične stranke, da jih s svojim vplivom — pekristjanijo. Ta naivna ideja, ki jo je propagirala zlasti mladina, je zelo mnogo škodovala enotnosti centruma. Med mladimi je nastalo pravo organizirano gibanje v tendenco: proč od centruma, ki se je polagoma izkristalizirala v skupino V i t u s II e 11 e r j a. Ta skupina se je v pričetku skušala približati levičarsko orientiranemu delavstvu, a brez uspeha, in so se nato pretvorili v stranko :n ptd imenom krščanskih socialistov pričeli ljuto n;,padati baš centrum in Bavarsko ljudsko stranko. Centrum je preživljal najtežja leta. Ljudstvo Je bilo po izgubljeni vojni utrujeno in skeptično. Za leti pomanjkanja prihajajo težka leta reparacij, ki jih mora ljudstvo odrajtovati največ na davkih. — In centrum je bil do danes skoraj brez presledka v vladi. Udarjali so se mladi republiki novi zakoni, ki bodo odločilni za desetletja in cenlru-ir.aši so v koaliciji sedaj z levico sedaj z desnico skušali preprečiti katoličanom neljube zakone. Zato pa so seveda morali biti pripravljeni na razne koncesije in kompromise, ki so često jako nemilo odjeknili med volilci. — Gospodarsko politična vprašanja so povzročila posebno težka trenja in ko je šlo za odškodnino bivših knezov in za ureditev uradniških plač, tedaj se je zdelo, da bo prišlo do definitivnega razkola v centrumu. Po lanskem volilnem neuspehu pa se je vsepovsod pričela mobilizacija novih sil s tendenco združiti se in združeno iti med krščansko ljudstvo. Povojna politična romantika je izpuhtela. Tudi mladostni idealisti uvidevajo, da imajo stranke pač lahko različno taktiko, a da vsako v ozadju giblje čisto določen svetovni nazor. Akcija krščanskih socialistov izginja v pesku. Po drugi strani pa centrum, ki predstavlja stranko sredine, tudi ne more z eno roko rezati beli, z drugo pa črni kruh. Kot stranka na krščanskem temelju more biti samo stranka krščanske pravičnosti — in danes so široke, delovne ljudske mase, ki so pravico žejne in lačne. Nemec, ki je pod heglijanskim vplivom desetletja oboževal državo, jako nagiba, da mu bo poslej stranka in organizacija postala drugi idol. Njegovo abstraktno mišljenje vedno rabi zelo konkretne in kar moč dovršene forme, v kateri pa potem rad okosteni. Mnogi izmed starejše centruma-ške generacije so bili žalostni radi Stegervvaldove opozicije in sunka, ki ga je naredil z delavstvom. A je bilo vse na mestu. To je bila revolucija v stranki, ki je razširila njeno platformo in poglobila njene korenine med ljudstvom. To uvidevajo danes vsi. Velika zaupna zborovanja v Breslavu za vzhodno Nemčijo in v Essenu za zapad, ki so se vršila v zadnjem času, so pokazale toliko enotnost in str-njenost, kakor je centrum že več let ni mogel izkazati. Ostaja torej še vprašanje, kako katoliško mladino politično organizirati, ki pri lanskih volitvah povečini ni več volila kandidatov centruma. V tej perspektivi vidimo važnost zadnjih mladinskih zborovanj v Osnabrucku. \Vindthorslove zveze so poslale nad 400 delegatov iz vse Nemčije, a njihovemu povabilu se je odzvalo tudi mnogo onih, ki politično danes niso več pri centrumu. Centrum je odbral svoje najboljše, oziroma ene, o katerih se sodi, da imajo kredit med mladino: Joosa, \V i rt ha, S t e g e r vv a 1 d a , D e s s a u e r j a i. dr. — In res je mladina govor ministra dr. VVirtha ponovno prekinila z ogromnim odobravanjem in ga kvitirala z več minut trajajočim aplavzom Pozneje se je izkazalo, da odobra-vpnje ni veljalo toliko stranki in politiki, kakor Wirthovi govorniški nedosežnosti in njegovi osebi. Macdonald o odnošajih s Francijo Napoveduje razgrnitev vprašanja francoskih dolgov Angliji Pariz, 29. maja. (Tel. »Slov.«) V intervjuju je izjavil Macdonald, da naj se Francija zaveda, da denar, ki si ga je Anglija izposodila v vojni zato, da ga dalje posodi Franciji, leži danes na angleškem gospodarstvu kot težko breme, kljub temu, da je blagostanje francoske industrije zelo napredovalo, se angleške žrtve in bremena ne priznavajo po zaslugi. Dolgovi Anglije, ki so bili napravljeni večinoma v interesu zaveznikov, obtožujejo angleško gospodarsko obnovo. Če bi Macdo-ald po volitvah prevzel vlado, bi na novo načel problem dolgov in poskušal vzpostaviti resnično antanto in prijateljsko sodelovanje med Francijo in Anglijo. Angleška delavska stranka ni proti Franciji, sentimentalna pa tudi ni. Zeli si dobrih odnošajev brez žrtvovanja lastnih interesov. Gospodarski dogovor zaveznikov glede Rusije Praga, 29. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča socialnodemokratski »Pravo Lidu«, se je trgovinski minister Novak, ki je bival v Franciji kot zaupnik narodnih demokratov in čeških agrarcev, s pozitivnim uspehom pogajal s francoskimi industrijskimi krogi o ustanovitvi francosko-angleško-italijansko-češke-ga gospodarskega bloka v sovjetski Rusiji. Izpraznitev Porenja še ni aktualno Pariz, 29. maja. (Tel. »Slov.«) Glede bodočega zasedanja Sveta Društva narodov v Madridu izjavlja »Echo de Pariš«, da se spričo notorično slabe volje nemških posredovalcev v Parizu sedaj v Madridu še ne more odločati o vprašanju izpraznitve Porenja, ker se pogajanja o zavarovanju in o poravnalnem odboru ravno zaradi zavlačevanja reparacijskega vprašanja še niso mogla začeti. Briand ni več vezan na nobeno obljubo, ki jo je dal Nemčiji za izpraznitev Porenja. Nadir Kan se izklical za emirja London, 29. maja. (Tel. »Slov.«) Po vesteh iz Pešavarja se je Nadir kan dal izklicati za afganistanskega emirja. Habib Ulah je radi poravnave spora začel pogajanja in poslal k Nadir kanu posredovalca. Protest francoskih časnikarjev Pariz, 29. maja. (Tel. »Slov.«) Republikanski časnikarji protestirajo v »Ere nouvel-le« proti aretaciji diplomatskega urednika lista »Humanite« Perija, ki je bil, kakor se ču-ju, aretiran radi razžalitve Mussolinija. Italijanski ministrski predsednik nima pravice, preganjati francoske časnikarje, in je zločin, če se mu francoska vlada v tej stvari stavlja na razpolago. Sodba nad upornimi topničarji Madrid, 29. maja. (Tel. »Slov.«) Vojno sodišče je na razpravi proti častnikom v Ciu-dad Realu obsodilo enega polkovnika in dva kapetana na smrt, tri kapetane in enega nad-poročnika na dosmrtno ječo, ostalih 27 obtožencev pa je bilo oproščenih. , Ponesrečena prekooceanska poleta Nevv York, 29. maja. (Tel. »Slov.«) Letali »Green Flach« in »Yellov Bird« sta danes popoldne startali za polet čez ocean. Prvo letalo se je že pri startu poškodovalo in se je moralo takoj vrniti. Poškodba jc majhna in bo letalo morda še danes zopet lahko startalo. Drugo letalo pa se je moralo vrniti po polurnem letu, ker se je poškodovala cev za dovajanje plina, in bo moglo startati zopet šele v četrtek. Rad'oeinanaelJsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE (Toplice pri Novem mestu) so edino in trajno sigurno zdravilno sredstvo pri rbeuinatlzmu, neuralgijah, ženskih boleznih i. t.d. — Kopališfine nanrave so vseskozi neposredno na izvirkih. — Sezona od 1, maja do 30. septembra. — Železniška postaja Straža-Toplicc, dolenjska železnica. — Zahtovajto prospeleto. — Ceno znižane, posebno v prid- in po sezoni. Dunajska vremenska napovod. Po širnih J nevihtah bo nastalo hladnejše vreme, večinoma oblačno, kar velja najbrž tudi še za petek. Amerikanska pustolovščina pretkanega sleparja Maribor, 29. HUIJtt. Danes prcdpoldne jo sedel v Rosenbergcr-jevi gostilni nasproti jctnišnice tukajšnjega okrožnega sodišča tuj gost in zrl preko ceste proti iznodu. Hipoma je zagledal avtomobil, ki je zdrvel mimo ter v poslednjem trenutku zapazil obraz publicista Jakoba Ž. Ostalih dveh oseb sicer ni mogel spoznati, toda zaslutil je dalekosežnost položaja, ki je tu-le: L. 1927. je v Piitsburgu v Ameriki neki Franc Lušin, i/, ribniške okolice doma, pod napačnim imenom Franca Lesarja ogoljufal Matevža Bombača (to je namreč ime dotičnega gosta v Hoscnbergerjevi gostilni) za 14.000 dolarjev pod zvito pretvezo, tla hoče z njim skupaj kupiti hotel. Ogoljufal ga je na ta način, da je v ugodnetn trenutku zamenjal svoj kovčeg s čisto sličnim Bombačevim. Pozneje jc Lesar, za kateregu se je izkazalo, da se piše Lušin, pobegnil iz Amerike v Evropo, in sicer na Kranjsko. Matevž Bombač pa mu je sledil in ga končno izsledil. Bil jc pri novomeškem sodišču radi goljufije obsojen nu dva in pol letu ječe. Pozneje pu je bil omenjeni Franc Lušin 26. aprila 1928 tudi zaradi goljufije obsojen pri mariborskem okrožnem sodišču na šest mesecev težke ječe. 28. maja 1929 je Lušinu potekla zaporna kazen. Med tem se je zgodilo to-le: Bombač se je vrnil v Ameriko. Tam je zvedel od nekega Ameriknncu Johna Spilerja, da je tudi njega Franc Lušin ogoljufal za 3000 dolarjev s tem, da ga je omamil, nato pa v času, ko je bil nezavesten, izginil in pobegnil iz Amerike. Spiler jc Bombača pooblastil, cla izterja 3000 dolarjev. Bombač se je vrnil v Evropo in prišel v Maribor. Oglasil sc je pri Francu Lu-! sinu v Mariboru v celici tukajšnjega okrožnega sodišča. Lušin je Bombača pregovoril, cla omenjenega slučaja goljufije 3000 dolarjev ne ovadi j oblastem pod obljubo, cla vrne 28. maja Lušinov brat Lojze Matevžu Bombaču ves ogoljufuni denar. Bombač naj bi bil omenjenega dne čakal pred jctnišnico okrožnega sodišča, kjer bi dobil denar. To se je Francu Lušinu posrečilo predvsem zaradi tega, ker je bil najel v Ljubljani Jakoba Ž. kot posredovalca, ki je Bombača dejansko pregovoril, da je pristal na omenjeni dogovor. Jakob '/.. naj bi za to dobil 1000 Din odškodnine. 28. maja je Bombač čakal v dotični gostilni. V trenutku, ko jc opazil avtomobil, si je bil v svesti položaju, cla se nahaja Ž. v družbi obeli Lušinov Franca in Lojzeta. To se je pozneje iz-kazulo kot resnično. Nu podlagi izpovedi dotičnega šoferja se je Lušin Franc po necarinski poti preko Svcčine odpeljal čez mejo Jakob Ž. in brat Lojze Lušin sta se vrnila v Maribor, kjer je bil Lojze Lušin aretiran. Pri njem so dobili 5000 Din. Razen tega pa pobotnico zu 1000 Din, ki jo je prejel od Jakoba Ž. za posredovanje. Mariborska policija je o stvari takoj obvestila avstrijske oblasti, da izsledijo Francu Lušina. 20.000 bolgarskih delavcev stavka Sofija, 29. maja. (Tel. : Slov. ) Tobačnim delavcem v Kaškovu, ki jih stavka 5(K)0, so se pridružili še delavci v Stanjanuiti in Krd-jaliju, tako da sedaj stavka vsega skupaj nad 20.000 delavcev. Računati je s len:, da se bo gibanje še bolj razširilo. Vlada je odposlala v one kraje zastopnika finačnega ministrstva na posredovanje, ki pa so bila dosedaj brezuspešna, ker delodajalci zahtevajo, da se pred začetkom pogajanj vrnejo delavci na delo. — Poskusi komunistov, dobiti ta pokret v svoje roke, so se dosedaj izjalovili. Seja mariborske občinske uprave Izvolil sc je no\ disciplinski odsek, ki se mora voliti vsako leto. V tem odseku ostanejo dosedanji člani razen bivšega občinskega svetnika Eržena, na čegar mesto stopi občinski svetnik Jelen, /a mestne uradnike prideta v imenovani odsek gradbeni nudsvetnik inž. Čeme in mag. uradnik Brundtner. V prvi iu četrti odsek pride namesto Eržena občinski svetnik Petejan, v gledališki odsek pa Grčar. V zadevi lakiranja mestnih avtobusov se pooblnuča upravni odbor, dn nabavi primerne aparate. Naprosi se koncesija za uvedbo avtobusnega prometa na sledečih progah: Dravograd—Slovenjgraclec, Dravograd—Preval je, Maribor—Gornji Duplek—Sv. Martin. Tvrdki Scherbaum se dovoli gradnja dveh prodajnih paviljonov na vogalu Koroške in Aleksandrove ulice. Pred spomenikom mujniške deklaraci je v novem delu mestnega parka se na polovici omenjenega travnika uredi otroško igrišče. Izvede se tudi finančna strun za kolektivno pogodbo, in sicer z veljavnostjo z dne 30. maja 1929. V Vrhanovi ulici se prodajo 22 prosilcem parcele pod običajnimi kupnimi pogoji. Kopališče OUZD zgladita samo OUZD in Delavska zbornica za vsoto 7 milijonov dinarjev, ker je ministrstvo odobrilo samo toliko kredita. V tem kopališču se bo nahajalo tudi majhno čistilno kopališče. Prostor naj si poiščeta OUZD oziroma Delavska zbornica, občina pa pojile pri tem obema na roko. Zelo živahna je bila tudi debata o tem, ali naj se izvede tudi druga etapa v kopališču na Felbcrjevem otoku. Seja traja ob zaključku lista iic dalje. ki ga vsi priznavajo kot eno najsilnejših političnih glav sodobne Nemčije. Tekom zborovanj se je čisto nedvoumno pokazalo, da katoliška mladina, ki politično vztraja pri centru, ne stori tega zato, ker je manj mlada ali manj socialno razborita, ampak zato, ker je politično uvidevnejša. Zgodovinsko in v katoliškem ljudstvu ukoreninjeno politično formo hoče porabiti kot sredstvo za intenzivnejšo socialno in ljudsko politiko. — Kdor je opazoval njihovo demo-kiatičnost in discipliniranost tudi napram tistim, ki so politično zastopali nasprotno stališče, njih stvarnost, s katero so posegali v gospodarska vprašanja (naseljevalna politika, volilna reforma, stanovanjski zakon) in potem enodušnost, v katero s-) vsi brez razlike podčrtavali skupnost svetovnega nazora, — ta je moral verjeti, da se mladina jako resno pripravlja za vstop v politično areno. Zastopniki krščanskih socialistov in katoliških socialistov, ki so se ves čas živahno udeleževali debele, so mogli spoznali, da so problemi socializma med centrumaškimi tovariši dokaj predebatirana reč, le da ti slednji posegajo dalje in iščejo mnogo globje, tja, kamor bi tudi socializem in komunizem rada, pa ne moreta, ker sla problem človeka in stvari vzela premehanično in preplitko. Sklenili so se ponovni sestanki med katoliško mladino raznih političnih struj. Kar so Windt-horstlerji posebno zahtevali od svoje stranke, je bil poudarek na idejni politiki, ki naj se izraža v nedvoumni miroljubnosti ne le napram Franciji, ampak tudi nasproti Poljski, za Nemce gotovo zelo skeleče vprašanje, kjer se ludi centrumaško časopisje često informira pri llugenbergovem koncer- nu Nadaljne zahteve po razorožitvi, volilni reformi, po socialni politiki širokih ljudskih slojev so le znamenje, da mladina pridno prisluškuje ljudski duši. Predvsem pa so zahtevali, da se jim z ozirom na njihovo številčnost in delavnost širše odpro vrata k strankinim funkcijam in tudi v parlamentarno zastopstvo, kar se bo tudi zgodilo. Saj je dr. Stegervvald, ki je predsednik centrumaško parlamentarne skupine izjavil, da mu je sedanja sestava centruniaSkih poslancev prestara, ker se od ljudi, ki pridejo s 50 leti v parlament, ne more zahtevati, da bodo pokretaši in nosilci svežih idej med ljudstvom. Seveda bodo tudi mladi kuhali — z vodo. Sedaj v polnem idealizmu zahtevajo absolutno, ko pa bodo stopili v življenje in k političnemu odlo-čevanju, bodo spoznali, da je relativnost večen zakon vsega življenja. Zaenkrat imajo lep in obširen deloven program, ki šele čaka na uresničenje. A kdor se odpove programu, se odpove ludi njegovi izpolnitvi. Najbrže jih bo tudi sedaj dosti takih v cen-trumaških vrstah, ki z mladinskim zborovanjem v Osnabrucku, ne bodo zadovoljni. A objektiven opa-zovalec bi sodil, da se vrši naraven in zelo zdrav proces. Inpulzivnost in volja do ustvarjanja, ki jo kaže njihova mladina, me more čisto varati. Prihajajo z mnogimi novimi, svežimi idejami, ki so jih kot otroci gospodarskega stoletja bolje doživeli v sebi kot starejša generacija. In kar je glavno: globoko verni so in vdani Cerkvi, ki ie v svoiih idejah večno mlada. l)r. A ličili Odbor »Udruženja rezerv, oiicira i ratnika« pododbor Ljubljana se je konstituiral tuko-le: predsednik Stanko Velkovrh, podpredsednik dr. SI. Žitko, tajnik Leop. Šptrhakl, namestnik Jos. Stukelj, blagajnik Anton Kos, namestnik dr. li. Kurbus, gospodar St. Pristovšek, namestnik Orosl. Uešič. Nadzorni odbor: predsednik Karlo Fabiani ter člana g g. dr. Aleks. Grobelnik in Viktor Schvveiger, namestnika P. Bergant in Fr. Ra-dešček. Pisarna je začasno v Kapiteljski ulici 7-1, kjer dobe člani inforipaeije vsak dan od četrt na 7 do četrt ua 8 zvečer z izjemo sobot in nc-necllj. —_ Pozivamo gg. rez. častnike, da se glede uniform in legitimacij čim prej prijavijo odboru na omenjeni naslov. — Odbor. Primorske vesti Duhovskc vesti. č. g. Janko Pišot jc konč-uoveljavno potrjen za župnika na Planini pri Vipavi. — č. g. Albin Marlitičič, kaplan v Tolminu. je. odšel na svojo novo mesto v Solkan. Požar. V č rnem vrhu je ogen j uničil Francv Pircu senik, škoda znaša 5000 lir. Utonil je v Vipavi Ivan Mcnnolja i/ Bukov ice. Slavlje hrvatske industrije Letos slavi, kakor smo že poročali, »Zemalj-ski Savez industrijalaea v Zagrebu 25 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki je izdal okusno poročilo za občni zbor 2. junija t. 1. v proslavo 25 letnice > zanimivimi podatki. Iz poročila posnemamo: Zveza hrvatskih industrijcev je bila osnovana 1904 v težkih gospodarskih prilikah: industrija je bila še v povojih in njen razvoj je ovirala budim-peštanska gospodarska politika, proti kateri boriti se je bila ena glavnih nalog nove zveze. Številc članstva se je večalo. Po vojni pa je šele nastopil odločen razvoj hrvatske industrije in pričakovati je, da se bo industrializacija po (i. januarju v še večji meri nadaljevala. Leta 1910 je štela Hrvatska s Slavonijo 37!) industrijskih podjetij, ki so imele 38.000 IIP pogonske sile in 26.041 delavcev. — Od teh je bilo 58 deln. družb, ki so imelo 51.1 milj. kron kapitala, investicij 62 milj. in čistega dobička 6.6 milj. kron. Skupna vrednost produkcije hrvatske industrije je znašala 170.3 milj. kron. Za leto 1928 so zbrani podatki okrog 100 ind. deln. družb, katerih kapital znaša 504.9 milj. Din, investicije 668.2 milj.; 35 družb izkazuje pasivne bilance za 16.2 milj. Din, 65 aktivne za 27.2 milj dinarjev. Skupno cenijo, da je v Hrvatski in Slavoniji v industriji zaposlenih okrog 100.000 oseb. Zveza šteje sedaj 18!) članov, največ lesne, mlinske, gradbene, tekstilne, kovinske in kemične stroke. Prvi predsednik Zveze je bil Gustav vite?, Pongratz, sedanji (drugi) pa jo Samuel D. Ale->:ander. Zahtevajte v vseh špecerijskih trgovinah t / aj/e novega Koledar četrtek, 30. maja. Presv. Rešnje Telo. — Petek, 31. maja. Angela, Kocijan. Za Cankarjev spomenik Le malemu delu naše javnosti je znano, da obstoja, a tiho in marljivo deluje že 11. leto odbor za zgradbo spomenika Ivanu Cankarju ua Vrhniki. Svoje delo je razširil odbor tudi med rojake v Ameriki, ki so se radevolje odzvali in nam nudili svojo pomoč. Pred kratkim so nam poslali iz De-troita po g. Antonu .lurci vsoto 540 dolarjev, ki je znatno pomnožila naš sklad; najlepša jim hvala! Ta njihova plemenita gesta nam daje upanje, da se bo tudi uaše ljudstvo odzvalo in nam prišlo ua pomoč, četudi z malimi zneski — vsak po svoji moči. Darove, prosimo, pošljite prej ko mogoče na g. Frane Jurca, Kmetska posojilnica Vrhnika. Odbor se je namreč na željo naših rojakov Amerikancev odločil, odkriti spomenik v juliju leta 1930, ko poseti staro domovino več tisoč Amerikancev. Njihova želja je tudi, da naj stoji spomenik v Cankarjevem rojstnem kraju, v dolini Šentflor-janski. Tako bo dana prilika vsakemu, ki pride, pogledati spomenik, videti tudi kraie o katerih je Cankar pisal in ki so mu bili neusahljivi vir njegovih nevenljivih del. Ko boš videl sanjavi Močil-nik, enajsto šolo pod mostom, golobico—sv. Trojico, Alešovo domačijo, Betajuovo itd., boš lažje razumel velikega pisatelja. Odbor razpolaga z najlepšim prostorom, zagotovljen je kamen 7,a podstavek in tudi vsota za spomenik je že prec jšna Ker pa hočemo postaviti Cankarju lep in dostojen spomenik, kar bo seveda zvezano z velikimi stroški, apeliramo ponovno na našo cenj. javnost za pomoč. Obenem prosimo za nakazila zneskov, ki so v tem ali onem kraju nabrani v ta namen. Delajmo in pokažimo, da smo vredni sinovi naroda iz katerega je izšel svetovno-znani, nedosegljiv' velikan, naš Ivan Cankar. Od Martuljka - roke proč! Kranjska gora, 28. maja. V nedeljski številki iJutra« gotovi iluristov-sk> krogi« (ki obstoje po našem skromnem mnenju iz dveh oseb), pozdravljajo načrt, po katerem b; postavila Jožica Smolej iz Gozda v Martuljeku planinsko kočo, po domače oštarijo, češ, gre se za povzdigo tujskega prometa. Naši nabori so pa po-poLnoma drugi. V naših prekrasnih Alpah imamo edini kotiček, kjer vlada pravcati božji mir in ta kotiček je impozautna Martuljekova .skupina. Pod nedostopnimi vrhovi je krasen teren z dvema sia-povoma, katerega obhodiš v dveh. treh urah. Tukaj uživaš prirodo v vsej svoji prvoti. Ta kotiček je za ljudi, ki imajo smisel za prirodo in smisel za odpočitek, ne pa skomine po alkoholu. Zato upamo, da govorimo v imenu vseh pravih planincev z dr. Kugyjem: Od Martuljeka roke proč! Martuljek naj ostane, knkor ga je ustvaril Stvarnik, naš narodni park. Zato proč od njega z vsako barvo, proč s klini in žicami, proč tudi z vsako planinsko oštarijo. Špikove in sosednje severne stene naj ostanejo nedotaknjene samo za močne in Junaške plezalce, ki so vajeni zreti smrti v obraz! — Za tujski promet pa naj skrbita dve gostilni v Gozdu, ki se nahajata obe v neposredni bližini te lepe skupine z najlejišim pogledom na naše Dolomite. Žalostni sprehodi po vinogradih Sv. Miklavž pri Ormožu. 28. maja. Šele sedaj se vidi, kako žalostne sledove je zapustila toča, ki je padala v soboto popoldne, v vinogradih. Ponekod, zlasti pri Jeruzalemu, in deloma v Kajžarju, je trgatev že sedaj končana. Človeka kar srce boli. ko vidi opustošene vinognde in sliši tožbe gospodarjev. Star možakar se je sprehajal po vinogradu — No, očka, kako je? — Slabo, gospod, slabo — Žalostno je zmajeval z glavo. — Ali je zelo pobila? — Saj veste, kaj pravijo? s>Če točo v vreči nesejo mimo, pa škoduje.« — Je močno padala, — Ko da so jo iz škafa vsuli. Nad 25 minut je klestila ubogo trsje. Tla so bila bela, kakor da je zapadel sneg — Umolknil je in se žalostno ozrl po vinogradu, ki mu je bil dražji, ko vse drugo na svetu. — Morda pa ne bo tako hudo. Vse se še lahko popravi. — O ne, gospod. Glejte, saj je vse uničeno. Vršički so odtrgani. Kako naj potem trs raste? — Kako pa je vinograd velik? — Krog dva orala obsega. — In pravite, da je to vse uničeno? — Večinoma. Za ta jesen se nam že obeta slaba trgatev, ker je mnogo trsja zmrznilo. Kakih šest polovnjakov pa sem vkljub temu pričakoval. Sedaj pa bom moral biti vesel, ako dobim par sto litrov. — To bo velik udarec, kaj ne? — Velik, velik udarec bo to. Saj nas vinograd vzdržuje. Težko se bomo preživljali. Bog nas varuj take zime, kakor je bila lanska! Ne bomo je mogli prenesti. Kdor ni izpostavljen elementarnim nezgodam In se brez skrbi vseda za polno mizo, se težko vživi v razpoloženje kmeta, ki vidi svoje upanje uničeno in s strahom zre v bodočnost, od katere ne more pričakovati nič dobrega. ORGHfllZHTOR - LJUBLJHNR ALEKSANDROVA CESTA 8 SAR10IEKA m SPEMMEIA Veleseiem pauilfofi H, St. 441-445 Predsezona na Bledu Bled, 29. maja. Letošnjo spomlad beležimo izredno toplo in suho vreine, ki Je vsekakor podkrepilo med tujci gosti reklamo, ki jo delajo blejski tujskoprometni podjetniki. Krasni maj se je dan za dnem odlikoval in pripomogel, da je solnce napravilo bivanje prijetno že v predsezoni. Nemci iz Avstrije in Nemčije in Jugoslovani prihajajo v največjem številu semkaj in so vzhičeni nad j>rirodno lepoto Bleda. Rano zjutraj so na nogak i« delajo krajše in daljše izlete. Vozijo se po jezeru, hodijo na stari grad, po bližnjih hribčkih in v Vintgar. Z avtobusi odhajajo v Bohinj in Kranjsko goro. Rajhovei so popularni gostje Bleda in sploh nnše Gorenjske. Zadovoljni so pri nas tudi glede prijaznosti, ki jim jo izkazujejo tako obmejna policija in cariniki, kakor tudi domačini. Zadnji teden se je otvorila kopalna sezona. Jezero se je segrelo na 18 stopinj, kar je za kopanje in deloma za plavanje v teh solnčnih dnevih že prav prijetno in j>opolnoma zadostuje. V prvih dneh junija so napovedani novi, številni gostje. Dosedanja statistika izkazuje 1597 gostov, in sicer 11 Angležev, 3 Amerikanci, 110 Avstrijcev, 34(j rajhovcev, 4« Čehov, 2 Francoza, 1 Holandec, 13 Italijanov. 1040 Jugoslovanov, 8 Madjarov, 8 Poljakov, 4 Hutjj iu 2 Švicarja. Izletniški vlaki Generalna direkcija državnih železnic je odobrila vpeljavo izletniških (kopalnih) vlakov po znižani ceni pod sledečimi pogoji: Izletniški (kopalni) vlaki vozijo lc ob ugodnem vremenu v dobi od 2 junija do 15. sept t. 1. Za izletniške (kopalne) vlake se izdajajo povratne vozne karte s 50% popustom. Te vozne karte so veljavne izključno le za izletniške (kopalne) vlake. Potnik z izletniško vozno kurto, ki bi potoval z drugim vlakom, plača v vlaku doplačilo, kakor potnik brez vozne karte. Prekinje-nje vožnje ni dovoljeno. Kot izletniške (kopalne) vlake je smahati sledeče vlake: 1 Na progi Ljubljana gl. kol. — Jesenice izletniški vlak št. 920, odhod Ljubljana gl. kol. 5.15, prihod Jesenice 7 16 ter v nasprotni smeri vlak št. 919, odhod Jesenice 20.36, prihod Ljubljana gl. kol. 22.26 — le ob nedeljah od 2. junija do 15 junija t I 2. Na progi Ljubljanu gl. kol. — Jesenice-Bistnca Boh iez. v dobi od 16. junija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih izletniški vlak št. 920, odhod Ljubljana gl. kol. 5.15, prihod Bistrica Boh. jez 8.25 ter v nasprotni meri vlak št. 919. odhod Bistrica Boh. jez. 19.18, prihod Ljubljana gl kol. 22.2t>. 3. Na progi Ljubljana gl. kol. — Rateče-Pla-nica izletniški vlak št 928-8628 dne 27. junija in meseca julija in avgusta ob sobotah, odhod Ljubljana gl. kol 15.53, prihod Rateče-Planica 19.28 ter v nasprotni smeri vlak št. 8619-919, odhod Rateče-Planica 19.31, prihod Ljubljana gl. kol. 22 26, ob npdeliah in praznikih od 28. junija do vključno t septembra. 4. Na progi Ljubljana gl kol. — Škofja Loka kopaini vlak št 924, odhod Ljubljana gl kol. 12.57, prihod Škofja Loka 13.38. ter v nasprotni smeri vlak št. 925, odhod Škofja Loka 18, prihod Ljubljana gl. kol. 18,43, dnevno v dobi od 15. junija do vključno 8, septembra. 5 Na progi Ljubljana gl. kol. — Kamnik izletniški vlak št 8418, odhod Ljubljana gl, kol. 5.40, prihod Kamnik 7,03 ter v nasprotni smeri vlak št 8419. odhod Kamnik 19.50, prihod Liub-liana gl kol. 21.03. ob nedeljah in praznikih v dobi od 2. junija do 15 septembra t. 1. Vozni redi izletniških (kopalnih) vlakov so razvidni na postajah na posebnih lepakih »Izletniški (kopalni vlaki« z veljavnostjo od 2 jun. 1929. SfenVrcosf na konzulovem vrtu Sarajevo, 29. maja. Čudui dogodki se dogajajo po svetu in nemara bo že prava tista Shakespearova, da je mnogo med zemljo in nebom stvari, ki jih naša šolska učenost ne razume. Toda to kar se dogaja te dni v našem mestu, je pa le malo preveč čudno in stafe ženske imajo sedaj pri nas mnogo »jezikovnega. dela, da natančno prerešetajo in se do dni poglobijo v skrivnostne dogodke, ki se vrše na vrtu angleškega konzul i Charlesa Greiga iu v njegovi vili v mestnem, delu Bjelavi. Gospod konzul rad obdeluje sam svoj vrt. Te dni je kopal na vrtu in naletel na kosti človeka, ki jc moral biti že davno tam pokopan. Naročil je. naj se te kosti zberejo in ponovno zakopljejo v kotu vrta. Drugega ali tretjega dne potem pa pribiti v očetovo pisarno hči in mu pove: »Očka! Sedaj je bil tu neki star Bosanec z revolverjem za pasoin ter dolgimi, širokimi rokavi. Dejal mi je, da so one kosti na našem vrtu človeške ter da jih je treba dostojno pokopati, tako, kot to vsak človek zasluži. Samo to mi je rekel in odšel.« To je konzula presenetilo, to pn tem bolj, ker je le malo ljudi vedelo o teh kosteh. Se bolj ga je presenetilo, ko je kmalu za tem prišel v pisarno njegov sin in mu povedal isto. Tudi on je esnako opisal neznanega človeka kot hči. Dodal je samo to, da se mu je zdel neznanec kot kak bogat beg, oblečen v starinsko obleko bosanskih plemičev. Konzul Greig je sklenil, da neznančevi želji ugodi. Poklican je bil duhovnik. V kotu vrta je bil izkopan ponovno grob, katerega je duhovnik blagoslovil. Dočim je duhovnik čital molftve, je stala poleg njega konzulova žena ln molila. Konzul kot strasten amater fotograf je oba, duhovnika in svojo ženo fotografiral. Ko pa je ploščo pozneje razvil, ni na negativu opazil ne duhovnika in ne svoje žene, temveč dve stari muslimanki, katerih poteze so se jasno razlikovale. Konzul se je zavzel in lasje so mu stopili pokonci: Da ne bi te koste izvirale od teh dveh žen? Toda odkod prideta na mojo ploščo?« Za to dogodbo je izvedel tudi dr. Ibrahlm Ha-džlvmerovlč, ki je j>ovedaI, da je bilu njegova stara mati pokopana nekje tfliii, kjer je konzul naše! človeške kosti. On celo dopušča možnost, da so te kosti prav od nje Toda odkod potem skrivnostni stari Bosanec? Odkod sprememba na fotografski ecjl SAPun plošči? S tem si beli glavo sam gospod angleški konzul, ki je morda pri razvijanju zamenjal ploiče, na katero je kdaj ujel kako uiusiimauko. Iu sedaj ga je strah. Slovanski vseučiliški seminar na Dolenjskem O binkoštnih praznikih je priredil slovanski seminar svojo vsakoletno literarno-poučno ekskurzijo pod vodstvom g prof. dr. Ivana Prijatelja, in sicer to pot na Dolenjsko. Z jutranjim vlakom v soboto ie šla cesta skozi dolenjske njive in travnike, skozi gozdove in hribe v Mirno peč, odkoder smo zavzeti prvo postojanko našega programa grad Hmeljnik. G. dr. Prijatelj nam je razložil njegov pomen, ki ga ima v zgodovini, posebno v francoski dobi, in ko smo si ga dobro ogledali, smo odrinili na Trško goro. Tu nas je že čakal naš stari znanec g. prof. Stidl, ki nam je razložil geologijo novomeške okolice in nam pokazal njeno lepoto; po kratkem odpočitku smo odhiteli naprej med vinskimi goricami na belo cesto, ki vodi na Otočce. Leno se vije Krka okoli njega, zaspano, in majhni otočki ga obdajajo. Krka teče in teče vedno naprej, grad pa je utonil v sedanjost, ki ga ubija. Le v daljino, preteklost zre in le spomini so še, ki ga oživljajo. Tu se je začela Tavčarjeva povest, pri Strugi končala. Struga-Gospa baronica pl. Fichtenau nas je ljubeznivo sprejela in bili sino nieni gostje nekaj ur. Dolenjska je polna idil, in ena neštetih so Struge. Mi: ie večen in sem pa tam pride kdo, ki udari v to tišino. Šli smo v to tišino. Šli smo dalje. Popoldne je hitelo v mrak. Bela cesta se je vila med njivami, ki so kipele k solncu in klicale Jakaca, naj pride kmalu nazaj iz Amerike. Prišli smo v Šmar-jiSke toplice. Noč je padala in na nebo je stopil mesec, ki je odgrnil te dolenjske noči v vseh svojih lepotah in miru. Prišlo je jutro. Prvi pozdruv Novega mesta jc prinesel g. profesor Kovač in njegova gospa soproga, ki nas je poživil, da pridemo činipreic k cilju, v Novo mesto. Pohitela sta nam nasproti Mimo Bele cerkve čez Krko, mimo tolikih vasic, med poljem, polnim zorenja, je šla pot. Stopili smo v Gracerjev turn, v grad Rudežev, kjer je kraljeval Dragotin Rudež, naš drugi Cojz Gospod Josip in gospa Marija Rudež so nas ljubeznivo sprejeli in gospa Schopplova nam je s svojo veselestjo stregla, da smo se okrepčali in oddahnili in veselju in petju ni bilo konca. Nato smo si ogledali grad, številna pisma, ki so jih pisali naši kulturni delavci Dragotinu Rudežu, ogledali »Ravbarje« in kapilo in po intimnem slovesu smo odrinili proti metropoli Dolenjske Novo mesto — ti staro mesto, kjer je živelo toliko naših pesnikov, pisateljev, pozdravljeno! Bih smo gostje občinskega sveta, gg. župana dr. Režka, dr, Vasiča, prof Kovača in mnogih drugih odličnih Novomeščanov. Tu smo se spomnili Ketteja, mladega ptiča enega gnezda, pevca iste spomladi. Ogledali smo si grob Primcove Julije in Jakčev atelje, kjer govori mnogo slik o delu našega mladega slikarja. Šli smo. V Ljubljani naB ie noč objela, nepozabni pa so dnevi tam doli, v novomeški okolici, nepozabna bo prisrčnost, ki je govorila in naredila mnogo, mnogo. Vse to pa je bilo omogočeno po skrbi in delu našega g prof dr Ivana Priiatlja, po dobroti gg. župana dr. Režka, prof, Kovača, dr. Vasiča. Vsem tem in vsem, ki so pripomogli k lepo uspeli ekskurziji: Iskrena hvalal Nc mučite svojih otrok z ribjim oljem, dajmo jim mesto tega okusni |)rašek ki se jemlje s sitssifo 3ud> poleti. Opustošena polja Sv. Urban pri Ptuju, 26. maja. Preteklo soboto dne 25. maja t. 1. popoldne ob 4 je prihrumela od severne strani huda nevihta z debelo in dolgotrajajočo točo in močnim nalivom čez naše občine Drstelja, en del občine Janežovci, Dolič in Zgornji Mestni vrh. Uničeno je v teh imenovanih občinah vinske gorice in žitno polje — popolnoma. Najhuje prizadeta so Drsteljska iu Pla-carski vrh, kjer morajo občani žitna polja pokositi — ui drugi nasad nasaditi. Nekemu malemu posestniku v Drstelji je vodni naliv vzel krompirjev nasad z zemljo vred i/1 vse skupaj v dolino na travnik — »poštupak —• Drugi posestnici je v Janežovcih istotako vodni naliv vzel njivo s koruznim nasadom hi vse skupaj odnesel na drugo parcelo Sadonosniki, hišni vrtovi in fižol je končano splošno vse — česar uajstrejši ljudje tukaj ne pomnijo. Naknadno se nam poroča, da je en del občine Dolič in Janežovskf vrh istotako hudo trpel pod to elementarno katastrofo Priporočamo omenjene občine oblastim za nujno pomoči KopaliSte Olelcftenfienž Avstrija, štajerska Sloviti zdravilni vrelci, moderne zdraviliške naprave. — Odlični zdravilni uspehi pri katartti, astmi, emphysemu, boleznih src« Najlepše okrevališče! Zahtevajte prospekt! Pod Krimom najden zaklad Tam pod Krimom so izkopali zaklad, pravi pravcati »šac« — pa brez Kolomouovega žegna. Zgodilo pa se je to takole: Franc Bezlaj, posestnik v Vrbljanjah št. 22, je sklenil izkopati si in zgraditi novo klet. Začel je kopati in podirati staro zidovje. Med kopanjeifi »■> naleteli na lonec. Ko so lonec — seveda z vso previdnostjo iu radovednostjo — dvignili, so videli, da je j>recej težak. V njem so našli srebrn denar, kakršnega nihče ni poznal. Ko so zaklad natančnejše pregledali in prešteli, so našteli 43 velikih, starih srebrnikov iz druge fiolovice 17. stoletja, to je Iz časov neposredno po 30 letni vojni. Srebrni denarji so stari do 270 let. Verjetno je, da je denar kdo zakopal in skril v klel svoje hiše pred tolpami razbojnikov, ki se jih je v onih povojnih in razdivjanih časih polno klatilo )>o naših krajih. Predno je mogel svoj zaklad zopet dvigniti, ga je najbrže dohitela smrt — kdo ve: ali pod nožem, ali od kuge ali nesreče? Svojo skrivnost je nesel seboj ua oni svet. Tega, bržčas nesrečnega bogataša — la vsota je za liste Čase pomenila bogastvo — dedič je po 270 letih postal g. Franc Bezlaj. Danes imajo ti srebrni novci vrednost v prvi vrsti le za ljubitelje starega denarja in za muzeje Tem se nudi sedaj lepa prilika, da obogatijo svojo zbirko z redkimi starinskimi novci precej stare preteklosti. Osebne vesti •k Odličen obisk. 28. maja zvečer »e je pripeljal v Ljubljano g. Seton-VVatson, veliki prijatelj našega naroda iu države, da ol išče svoje številne znance in zopet vidi naše kraje, ki so mu tako ljubi. Uglednemu angleškemu kulturnemu delavcu in publicistu, kojega pero in beseda sta v tako veliki meri pomagala Jugoslovanom pri osvoi>oditvi in ze-dmjenju, in ki z največjo ljubeznijo zasleduje alejkoprej naš razvoj ler zastavlja svoj veliki vpliv v mednarodnem svetu za nas, želimo, dM bi med nami preživel čim prijetnejše dneve Gospoda Seton-VVatsona je p »netil včeraj 29. maja naš glavni ureduik in ga v imenu našega uredništva najprisrčneje pozdravil. . if Iz vojaške »lužbe. Imenovani so zti vojni gu atašeja v Parizu konjeniški polkovnik za generalštabne posle Dimitrije Predič; za vojnega atašeja na Dunaju generalštabni polkov-! nik .Vlilivoj Alimpič in za vojnega atašeja v Piagi topniški podpolkovnik /a generalštabne posle Uroš Tesanovič. Za vršilcu dolžnosti načelnika topniškega oddelka poveljstva osješke divizijske oblasti topniški podpolkovnik Nenad Priča. — Upokojeni so in obenem prevedeni v rezervo peh, kapetan l. razredu Franjo Žijku; inženjerski podpolkovnik Edvard fttefiti: pehotni kapetan f. razreda Josip Pubovič: admlni-stiativni kapetan II. razreda ekonomske stroko Milan Globočnik in administrativni poročnik ekonomsko stroke Štefan Taček. -k V naše državljanstvo sta sprejeta Milan Snrtori, učiteli iz Ljubljane, in Alojzij Kofol iz Zgornje Šiške. — Izstop iz državljanstva kraljevine SI IS je dovol jen trgovcu Karlu Vtihincu, pristojnemu v Mokronog, oklu j Krški, Ostale vesti •k Pogreb g. župnika Alojzija Jarea se je včeraj dopoldne izvršil v HoCedršici tako, da je jasno pokazal, kaj je bil tihi in dobri gospod župnik svojim župljanom in kako drag je bil svojim tovarišem. Kljub veliki oddaljenosti je prišlo k pogrebu petnajst duhovnikov, dva celo iz Italije, namreč idrijski katehet g. Osvvald in godoviški župnik g. Dežela, iz Ljubljane pa univ. prof. dr. Fr. Grivec iu prof. dr. Alfouz Levičnik. Pogrebno slovesnost z mašo in pridigo je opravil vrhniški dekan g. Ivan Kette, ki se je spominjal predvsem duhovnih dobrot, ki jih je pokojni g. župnik delil pet in dvajset let župljanom. Za svojim župnikom je žalovala dobesedno vsa Hotedršica brez izjeme, vse je pustilo svoje delo in celo stari trdi možje so ločili solze. Kajti rajni g. župnik Jarec je brez zunanjega šuma znal župljatie združiti v prijateljstvu, dvignil jih je gospodarsko in prosvetno; ustanovil jim je hranilnico in pobudi 1 vrsto cerkvenih in prosvetnih organizacij; vse te so s svojimi zastavami polnoštevilno stopale pred krsto svojega ustanovitelja. Pogreba se je udeležila tudi šolska mladina z učiteljstvoin, ognjegasci, finančna straža in orožništvo; pevci so lepo zapeli Iri žalostinke. Kako je rajnik posebno ljubil svojo Hotedršico, kjer je delal 25 let, se vidi odtod, da je odločno zahteval iz Leonišča domov, kakor hitro je sam zaslutil, da ne ho ozdravel. Naj v miru počiva, Bog naj mu bo obilen plačnik! * Svetovaclavski orlovski dnevi v Pragi. Sprejmemo še nekaj prijav za III. razred po prvotni ceni Din 650 za telovadce in Din 750 za ostale udeležence, kakor je to že objavil g. župnik Hafner. Zlasti opozarjamo vse one, ki so se že odločili, da gredo v Prago in bodo tam tudi nastopili pri telovadbi, pn se Se vedno niso prijavili, naj nemudoma vpošljejo svoje prijave na naslov: Jugoslovanska Orlovska Zveza, Ljubljana, Ljudski dom. V prijavi ter. Barometer 764.1, toplomer 27 stopinj. — Split: Lepo, mirno. Barometer 760.1, toplomer 29 stopinj Celziju. it Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Cliicugu je uinrl Martin Krcmesec v starosti 3») let. — V Clevclondu je umrla Neža Bizjak, mati štirih otrok. — V Milhvnukee je umrl Frank Zuičnik, doma iz Luč v Savinjski dolini. •k Ameriška zapuščina. Pred kratkim je umrl v mestu Pueblo, država Colorado, Martin L d e. r v starosti 60 do 70 let, o katerem se ve samo, da je bil rojen na Češkem. Zapustil jc premoženje, ki znaša več milijonov dinarjev. Iščejo sc sedaj dediči, ker nima nikakih sorodnikov v Ameriki. Če bi kdo mogel dati kaka pojasnila o dedičih, naj blagovoli to sporočiti na naslov: Dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna. Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. it Dogodki 1. decembra v Zagrebu pred sodiščem. Pred zagrebškim sodiščem se je v torek dopoldne pričela razprava proti Gabrijelu šmitu, ki je obtožen, da je na Jurišičevi ulici | streljal na stražnike. Stražniki so gnali neke I aretirane demonstrante. Pri tej priliki je bil ! smrtno ranjen vajenec Slovenec Stanko Pctrič j iz Kranjske gore, ki je za poškodbo pozneje umrl, dalje sta bila dva policista težje, dva pn lažje ranjena, šmit se je, kot znano, zagovarjal že pred državnim sodiščem v Belgradu, ki se pa ni izjuvilo za pristojno. Šinit jc pri razpravi pred zagrebškim sodiščem izjavil, da ni streljal, ker ni imel pri sebi niti revolverja. Zaslišanih je bilo več prič. Neka Marija Peternei je izja- j vila, da je prav s sigurnostjo spoznala v Šmitu I tistega, ki je streljal dne t. decembru na straž- . nike in detektive. Nasprotno pa trdi Jakob Vrkljan, du je stal ves čas zraven Šmitn, ki pa jc vedno tiščal roke v žepih in ni streljal. it Je li Alojz Stock morilec škorjanca? Našim čitatcljem je gotovo šc v spominu grozovit roparski umor v Zagrebu, ki je bil izvršen nad Slovencem, branjevcem škorjancem. Policija jc tedaj aretirala Alojzu Stocka, stu-rega potepuha. Stock je kar sam na policiji, ne da bi ga kdo vprašal, pričel pripovedovati, da je on morilec Škorjanca. Pred sodiščem pu jc prav vse zanikal. Tc dni sc je pričela proti njemu razprava. Zaslišana je bila ne.ka Marija Prstinek, ki jo jc navedel Stock, češ, dn jc bil kritični čas pri njej. Prstinekova pravi, da se ne more točno spomniti, kdaj je bil Stock pri njej. Stock sam pravi pri preiskavi, da jc on lahko policiji naivezil, kar je hotel, da pa to še ni nikak dokaz za njegov zločin. Naj mu predložijo dokaze za njegov zločin, potem sc bo dal šele obesiti. O izidu razprave bomo šc poročali. it Magistrov avtopromet otvori 1. junija redni promet Ljubljana—Medno. 5924 it »Schulz Universnl« tehtnica jc vsakemu trgovcu,^ obrtniku in mesarju neobhodno po-trebra. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali pose t zastopnika. Jugo Schulz, d. z o. z., Ljubljana. 5644 it Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje in se priporoča za cenj. naročila ključavničarstvo Avgust Martinčič v Ljubljani, Rimska cesta 14. Več v današnjem oplasu na zadnji strani! it Zvonarna Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani lx> kukor dosedaj vsnko leto tudi letos na ljubljanskem velcscjmu od 30. ma ja do 10. junija razstavila svoje zvonove. Letos so razstavljeni zvonovi D od 1250 kg, G od 550 kfj, A od 400 kg in II od 280 kp. Zvonovi D, G in II so namenjeni za župno cerkcv Sv. Treh kraljev ni Vrhu pri RoVtali nad Logatcem, zvon A pa drugo podružno cerkev. Zvonovi so res pravi mojstrski izdelek edine ljubljanske zvonurnc. * Pri lenivosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega Črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz-Josef« grenčiea naglo vsako zastajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnicah dokazujejo, da raba »Franz-Josef« vode izborno urejuje delovanje črev. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Od solnca zagorelo zdravo kožo hočete Imeti 1 Zato ua-drgnite svoje telo z NIVEA-CRENE In nato ven v naravo, zrak in solnce. Nivea-Crema pospešuje zagorelost potom solnčnih žarkov in zmanjšuje nevarnost bolestnih solnčnih opeklin. Ali suho mora biti Vaše telo. Ne sinete je nikdar mokrega izpostaviti solnčnim žarkom. In zmeraj pre|e nadrgniti. Samo Nivea-Crenia vsebuje za nego kože potrebni eucerit in v tem tiči njen učinek. , Dozo po Din 3'—, 10— ln % /ilu>žala in neprestano naravnavala gube na beli obleki. Ko se je poslovila od miljenca, mu je stisnila v žep zavojček bonbonov. Medtem je privedla svojega sinčka še ena mati, revna, skromno oblečena, v črni ruti. Fantek je imel drobno svečko, povešen cvet je sameval na njej. Njegova obleka se ni svetila, bila je zaprana, brez svilene ovratnice, nogavičke so bile preširoke, čeveljčki brez bleska. Gospo dična ga je ljubeznivo sprejela in zagotovila mater, da bo čuvala sinčka. Peljala ga je naravnost k onemu gosposko oblečenemu fantu z bisernimi gumbi na ovratniku. Prikupno jima je sklenila roki in potrepljala sinčka bogatinke po ramenih: »Glej! Pripeljala sem ti prijatelja, da bo-deta skupaj svetila. Le spodobno se obnašajta. Gosposki fant pa jc skremžil obraz in nc-voljno odrinil revnega tovariša: češ, beraček si, odstrani se, da nc oskruniš moje žalosti in lepote! Tvoj revni obraz mi ne prija, nisi za nas... »Fantek, zakaj pa zaničuješ ubogega prijatelja?« je posvarila gospodična malega gizda-linčka. Ta pa jc ves užaljen zardel, se obrnil proč ter začel krčevito ihteti. Odnekod je prihitela gosposka mamica ter ga spraševala, zakaj joče. Fantek se je burno stresal in kazal uporno jezo. Z rezkimi besedam je nato zavrnila gospa gospodično, da njen sinček nc bo hodil za procesijo z berači. Vzela mu jc svečo ter ga potolažila, da pojdeta v kavarno. Zgubila sta se med množico. Tisti gizdavi fant je danes visok gospod, v človeški družbi zavzema odlično mesto. Tudi zlate gumbe nosi... Bogve kakšni spomini ga spreletavajo današnji praznik, ko se je Kristus ponižal med zcmljane in postal revnim brat. Fdino spomin na ta-le dogodljaj je malce zagrenjen. Predobro sem občutil, da je ta giz- davi, užaljen fant otrok druzega sveta! Svet rož, ozaljšanih sveč in tihe, skromne sreče ga ni razvnel. Praznični zvonovi so zastonj trkali na njegovo srce; milost in ugodje svetlih trenutkov ga nista obsijala. Bratstvo sionskega občestva mu je ostalo tuje, on ni doumel, da sc icmi beli kruh za nas vse enako, velike in male, bogate in revne, gospodarje in hlapce ... Spomini, spomini! Lepi so bili tisti večeri pred praznikom presvetega Rešnjega Telesa. Pričakovanje in radost sta polnila naša srca. Še angeli so sklepali roke od veselja, ko so nas gledali... Naša soba jc bila polna medene vonjave. Šc sicer mrke in temačne stene so bile svetle in prijazne, razdrapani strop je bil oblit z zlato lučjo. Na omarah so ležale skrbno pripravljene oblekcc s svilenimi petljami, zlikani šolnei, široki, mehki ovratniki, vse očiščeno in belo, pripravljeno za nežno svečanost. Na mizi pa so se smehljale sveče, vdane žrtve našega detinskega veselja, ovite s svilenimi trakovi in cvetjem, pripravljene za darovanje ... Pa temu je že davno! Sveče so že davno dogorele, nežno ljubko cvetje je že davno zvenelo, trakovi so že davno porjaveli. Šc tisti kostanj v grajski rebri so posekali, ostala jc le gola reber, brez scnce in zatišja ... Samo spomin se zbudi v teh prazničnih dneh, prelesten in sladak je! Prav kot tedaj! Solnce bo dvignilo bele roke in objelo gore, trate, drameče sc vasi. Zopet bo zvonilo. Pri sv. Jakobu sc bo veličastno razmajal velik zvon; orjaški zvoki se bodo gnali preko strmih streli, v skrite vrtove, budili rože, trkali na nizka okcnca. Na Gradu bo začelo prizvanjati, drobno cingljanje sc bo stresalo v jutranje ozračje. V Trnovem sc bede prebudil bronasti brat in dvignil slavospev. Oj spomini! V zlat medaljonček bi vas skril, angelom bi vzel pesem iz ust. Vsaj je hodil Gospod v beli halji tistikrat z nami, med svečami in cvctjcm, med ubogimi in ponižnimi brati.., □ Regulacijski uačrt za magdalensko predmestje obsega zemljišča v obsegu Tržaška cesta— Stritarjeva — Belgrajska — tvetovo — Radvanjska ulica ter južna mestna meja. Omenjeni regulacijski načrt predvideva tudi ob Betnavski cesti dvoje tržišč. ki prideta približno v središče magdalenskega predmestja. V kolikor pa se razteza ta načrt preko mestnih meja pa je bilo naprošeno okrajno glavarstvo za Maribor desni breg, da posreduje pri okoliških občinah v smislu regulacijskega načrta. □ O dalmatinskih otokih predava jutri v Ljudski univerzi hrvatski zgodovinar dr. H. Horvat. Predavanje, ki je zadnje v tekoči seziji, pojasnjujejo lepe skioptične slike. □ Slavo obhaja 5. junija tukajšnji 32. topniški polk kot spominsko svečanost na dan, ko so baterije tega jx>lka prvikrat dospele ob priliki koroške ofenzive 1. 1Q19 na G os po s vet s ko polje. Predpisani cerkveni obredi, ki jih bosta opravila garnizijski duhovnik Za vadi al za katoliško veroiz|x>ved in prota Trbojevič za pravosl vero-izjxived, se prično ob polil v vojašnici Vojvode Putnika. Slovesnosti se udeleže predstavniki raznih oblasti in pa povabljeni gostje. Popoldne pa se vrši na vojašniškem dvorišču vojaško slavlje. □ katol. izobraževalno društvo v Krčevini VDrizori danes ix>poldne ob običajni uri trodejanko »Vraže«. Med odmori predstave, ki se vrši v društvenem domu, sodeluje godba Kat. omladine. □ Preminuli sta: Alojzija Dvoršak, vdova po josestnikti, stara 02 let. Pogreb jutri ob io iz mrtvašnice ua mestnem pokopališču v Pobrežju. — Re-gina Kuntner, šivilja, stara 22 let. Pogreb danes ob 17 na pobreškeni pokopališču. □ Dne 3. junija prispe v Maribor akademski pevski zbor iz Ljubljane, ki nastopi pod odličnim vodstvom skladatelja Fr.. Marolta v veliki uni-onski dvorani z izbranim ter izredno pestrim pevskim programom. Višek programa tvori biezdvom-no Kogojev »Requiem«, ena najglobljih in najveličastnejših slovenskih zborovskih skladb. □ Izlel k Sv. Arehti priredi v nedeljo, dne 2. junija tukajšnji angleški klub. Odhod zjutraj z vlakom do Ruš, nato peš k ruški koči, kjer opravi član Aljaževega kluba službo božjo. Vabljeni vsi klu-bovi prijatelji. □ Zaključek gospodinjsko-nadaljevalnega tečaja za uradnicc pri šolskih sestrah se vrši dne 8. junija. Z zaključkom je združena razstava izdelkov na polju domačega gospodinjstva. Vsekakor so vspehi tečaja zelo zadovoljivi in vlada med mariborskimi uradnicami že sedaj precejšnje zanimanje za drugi tečaj, ki se bo otvoril jx> zaključku prvega gospcdinjsko-nadaljevalnega tečaja te vrste. □ Ža higijeno. Dva tukajšnja obrtnika sta i izumila patent in sicer higijenično napravo za pecivo Iiipain«. Odslej ne bedo več žemeljčke, kaj-zerce in drugi pekovski izdelki izloženi otipavanju in izbiranju; seve je odvisno to od dobre volje ka-varnarjev. gostilničarjev ter drugih jrodjetnikov (zajtrkovalnice, točilnice, mlekarne itd.). Konstrukcija je sila enostavna; zaprta jx>scda, opremljena od vseh štirih strani s prozornimi steklenimi ploščicami. V notranjščini je razdeljena poseda na posamezne prekate, ločene po j:osamcznih steklenih ploščicah in namenjene za posamezne vrste namiznega p>eciva. Na spodnji strani vsakega prekata pa jc pritrjena ploščica, ki se s pritiskom na poseben podaljšek s sprednje strani odjjira ravno za toliko, da ti zdrči komad zaželjenega peciva v roko. Patent ima priporočilo od zdravstvenih oblasti iu predstavlja velik napredek v javni higijeni. □ Smarnice v tukajšnji stolnici so bile letos tekom meseca majniške kraljice tako lepo obiskane kakor še nobeno leto v povojnem času. Mnogoštevilni verniki, ki so večer za večerom napolnjevali hram božji, so z zgledno pobožnostjo in občutjem sledili prelepim šmarničnim pridigam. Jutri pa se ob običajni uri vrši slovesen zaključek letošnjih šmarničnili jDobožnosti. □ Nezgoda v delavnici drž žel. Včeraj dopoldne je prišel 28 letni delavec Mihael Ekart iz Sv. Janža na Dravskem polju pri premikanju tako nesrečno p>cd kolesa mimovozecega voza. da mu jc zdrobilo stopalo desne noge. Rešilni oddelek jc ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. □ V smrt je šel 78 letni zasebnik France Pi-javec. Tam v gozdičku pred Balonovo gostilno se je obesil. Našli so pri njem samo delavsko knjižico. Kaj ga je gnalo v smrt ni znano. □ Mariborska porota. Za 5. junij je razpisana obravnava proti ciganu Antonu Horvatu iz Murske Sobote, ki se obtožuje, da je v času od 29. : decembra 1920 do 2. januarja 1921 v Lipi izvršil umor nad Uršulo Vincetič. Kakor znano se je že I 10. aprila t. I. vršila pred tukajšnjo p>oroto razpra-! va proti obdolžencu; radi njegovega zatrjevanja, da umorjena še živi v Zagrebu, pa se je morala razprava na predlog drž. pravdnika preložiti. Radi silne ciganove zgovornosti bo bržkone tudi sedanja razprava nudila dovolj zanimivih momentov. □ Poglavje o vzorcih brez vrednosti. Prideš na podeželsko pošto in ti brez nadalnjega sprejmejo vzorec brez vrednosti, namenjen v inozemstvo. Na tukajšnji glavni pošti pa te odslovijo in prijazno opozore, da se vzorci brez vrednosti za inozemstvo sprejmajo samo na ko'odvorski pošti. Stara je že ta storija in hudo nerodna; prizadeto občinstvo pa se vedno iznova povprašuje: bogsiga-vedi čemu tako poslovanje. In se množe pritožbe i iz dneva v dan. Celie Tadi našisniši isadlEci bodo imeli bele, zdrave zobe | in stalno sveža usta, ako vporabljajo vsak dan Odis pasbO. 'vso škodo, ki jo tez dan napravi na Vaših zobeh nikotin, Vam zvečer odstrani JZr Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 4. junija t. 1. od 8 do 12 predpoldne v ravna-teljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se vabijo, da se pri njeni v določenem času zg'ase. & Članstvo katoliških organizacij se udeleži današnje procesije v lastni skupini. Vabimo Orle, Krekovce ter članstvo Kat. prosvetnega društva in Celjskega družabnega kluba, da se zbere vsaj do pol 9 pred onatijsko cerkvijo ob Glasbeni matici. Sr Velika udecžba pri proslavi papeževega i jubileja. Kakor je nepojmljiva sila, ki veže narode J z notranjo nujo na stol sv. Petra, tako privablja j tudi s skromnimi sredstvi prirejena in udanosti pa-j:eštvu posvečena proslava stotine vernikov, da ob misli na nezmagljivost Cerkve zažare novega življenjskega optimizma in nove ljubezni do cerkvene edinosti. In tako se je zgodilo tudi s proslavo, ki jo je prošli ponedeljek priredi'o v prostorih Alest-nega kina Katoliško prosvetno društvo. Popoldne ob 4 so le s težavo objeli prostori do 600 mladih src, učencev in učenk celjskih šol. Kljub neznosni vročini in soparici v dvorani je mladina z napeto jjozornosfjo sledila plastični besedi glavnega tajnika ljubljanske Prosvetne zveze, ki je ob filmskih slikah tolmačil veličino jiapeštva ter neprecenljive umetnostne zbirke, ki jih jc papeštvo kot pravi resnični prijatelj umetnosti in znanosti tekom stoletij zbralo v varnem zatišju Vatikana. — Nič dosti manjša ni bila udeležba pri večerni bolj oficijelni proslavi. Z zadoščenjem moremo ugotoviti, da so proslavi prisostvovali vsi sloji celjskega prebivalstva, a tembolj obžalovati, da so izostali na proslavo j:osebej j^ovabljeni predstavniki javnih kor-poracij. Večerno proslavo je uvedel mešani zbor Kat. prosvetnega društva z dvema Marijinima pes-minia, uvodno besedo je govoril g. prof. Peter Ko-vačič, nakar je zbor zapel veličastno »Povsod Boga«. Glavna točka proslave jc bilo filmsko preda-vanje glavnega tajnika g. Zora. Na navzoče jc proslava naredila globok utis, gradbeni odbor za cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku pa bo dobil od proslave lep prispevek. & Pclkovna slava 39. pešpolka. V' torek 28. maja je celjski 39. pešpolk proslavil svojo slavo v spomin na zavzetje vasi Črna na Koroškem px> bivšem celjskem pešpolku ob priliki koroške ofenzive v 1. 1919. Posebnost proslave je bila letos zlasti številna udeležba s strani celjskega občinstva, ki je pri dopoldanski proslavi na Glaziji naravnosl zajelo obširni prostor. Cerkveni obred sta opravila mil. g. opat Peter Jurak ter vojaški jiravoslavni duhovnik g. Manojlo Ctidič. Obilo priznanja je žel z govorniškim elanom in toplim prepričanjem govorjeni govor |x>lkovnika-domačina g. Voj. Kostiča. Po oficijelnem delu je bilo občinstvo pogoščeno. Popoldne se je vršila vojaška zabava, kateri je lo-|:et prisostvovalo mnogo občinstva zvečer pa se je v Narodnem domu zbral okoi oficirskega zbora cvet celjske javnosti na družabni večer. Proslava je še bolj utrdila zaupanje državljanov v neo|>o-rečnost in zdravi duh naše armade. gr Proslava 10 letnega obstoja slovenske univerze, ki sc vrši v nedeljo dne 2. junija ob 4 jx>-poldne v Celjskem domu in na kateri nastopi 55 joevcev Akademskega pevskega zbora ljubljanske univerze ter solista g. Marjan Rus in gna Meze-tova, bo praznik velike ideje, katero predstavlja uresničenje slovenske vseučiliške misli, obenem pa praznik slovenske p»smi, izvajane po najboljših slovenskih sinovih. Celje in okolica mora ta praznik proslaviti s polnoštevilno udeležbo piroslave. Predprodaja vstopnic je v Slomškovi tiskovni zadrugi ter v knjigarni Goričar & Leskovšek. & Kmetijska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo dne 2. junija ob osmih skupen ogled skladišča Kmetijske družbe pri celjskem kolodvoru, ki ima v zalogi vse vrste umetnih gnojil, razna semena ter razne stroje in gospodarsko orodje. K temu sestanku se vabijo vsi člani kakor tudi nečlani, da si ob tej priliki ogledajo zaloge tega skladišča. cs Hmeljarji! Mrčes se že pojavlja na hmelju. Ugonobite ga najsigurneje z kvasijo raztopino. Točno navodilo za pripravo te raztopine, kvasija les in mazilno milo dobite stalno v drogeriji »Sanitas« v Celju. SS Gostilničarjem priporočamo, da si žigosajo steklenico sami. Jedkovica za pisanje na j steklo se dobi v drogeriji »Sanitas« v Celju. 10R NA PAVILJON E 5-17 LJUBLJANSKEGA VELESEJMA KJER RAZSTAVLJA < 5E 05 £> O >-5 KIUIG0UEZI1ICH K.T.D. JUGOSLOVANSKE TISKARNE, PREJ PRVOVRSTNE IZDELKE SVOJE INDUSTRIJE Dopisi Tržič Izleti. Pomladanski meseci, zlasti majnik, prinesejo v naše skrito mesto vsako leto novo življenje. To je vrvenje po ulicah prav kakor v kakem velemestu- Motocikli, avtomobili, turisti vseh vrst ga radi posečajo, zlasti odkar je otvor-jen naš planinski hotel na Kofcnh. Šole na svojih majniških izletih si ga rade izbirajo za svoj cilj i in ni ga skoro dneva, da se ne bi po ulicah gla- i silo veselo vriskanje in petje brezskrbne mladine, ki se je navžila svežega gorskega zraka. Preteklo nedeljo je obiskala Iržič godba in pevski zbor železničarskega društva »Sloga«, da tu proslavi svojo lOletnico. Od U do 12 je priredila godba na trgu promenadni koncert in že tu smo mogli ugotoviti, do kake dovršenosti se je povzpela tekom svojega lOletnega obstoja. Veliko zanimanje je vladalo za popoldanski koncert, ki je bil napovedan na vrtu gostilne »Krvin« na Slapu; žal je nevihta prekrižala vse lepe načrte tako gostom kakor Tržičanom. Vodovod. Občina postavlja po trgu te dni nove večje vodovodne cevi, radi česar je promet zelo oviran. Delo, ki ga je prevzela znana ljubljanska tvrdka ing. Dedek, pa hitro napreduje in bo cesta zopet kmalu prosta. ' Nagrajena varčnost. Na občnem zboru hranilnice in posojilnice je bilanca pokazala zopet lep napredek; promet stalno narašča od leta do leta. Vredno je omeniti, da so predvsem manjši hranilci, ki nalagajo v njej. Da nagradi njihovo dobro voljo, je bila hranilnica razpisala 10 primernih nagrad, ki so bile na občnem zboru tudi izplačane. Da se število varčevalcev pomnoži in da se zavest varčevanja čimbolj utrdi, so podobne nagrade razpisane tudi za prihodnje leto, kar moramo spričo dejstva, da bo predvsem varčnost mogla omiliti splošno delavsko bedo, samo pozdraviti in pohvalno omeniti. 40Ietnica. V nedeljo, 2. junija obhaja tukajšnja Vincencijeva konferenca 401etnico svojega blagoslovljenega delovanja. Za to priliko prirede gojenci tuk zavetišča akademijo, da se poklonijo in obenem zahvalijo svojim dobrotnikom. Akademija se vrši ob pol 4 popoldne v »Našem Domu«. ORMOŽ. Smrt najstarejše žene. Preteklo nedeljo je bila pri Svetinjah pokopana Marija Rakuša, stara mati domačega g. organista in gojenca konserva-torija v Ljubljani. Kolikor je znano, je bila najstarejša žena v župniji. Dosegla je izredno starost 95 let. Pred desetimi leti je zgubila vid, drugače je bila do zadnjega čila. Osebna vest. Pri Sv. Miklavžu sta se poročila Fr. Kikec, trgovec in posestnik iz Ljutomera in Milika Mohorič, hči daleč na okrog znanega posestnika Jurija Mohoriča v Ilovcih, ki je bil vedno odločen in agilen pristaš Slovenske ljudske stranke, MOTNIK. Letošnjega skupnega romanja Slovencev v Binkoštih na Trsat se je iz našega kraja udeležilo lepo število 20 romarjev, kateri so se vsi prav zadovoljni vrnili domov z izjavo, da bodo še pohiteli na božjo pot na Trsat. Najbolj zanimivo je pa to, da se je tega skupnega romanja udeležil tudi 80Ietni starček z imenom Janez Pi-skar p. d. »Perbarjev oče«, kateri je ravno na binkoštno nedeljo na Trsatu praznoval čil in zdrav svoj 80letni rojstni dan v krogu svojih prijateljev. Dne 23. maja t. 1. se je vršil v Motniku komisijski ogled za novo šolsko poslopje v Motniku, ker z žalostjo se mora pripomniti, da še nima trg Motnik svojega lastnega šolskega poslopja. S pomočjo znatnih podpor bode mogoče v par letih pričeti z zgradbo, kajti stavbišče je določeno, načrti so napravljeni in potrjeni, samo denarja še manjka, zatorej se obračamo na vse oblasti s prošnjo, naj nam bodo v tem oziru naklonjeni, ker edinole z znatnimi podporami nam bo mogoče postaviti nujno potrebno šolsko poslopje. Rogaška Slatina Otvoritev planinske koče na Donački gori se je vršila v nedeljo 26. t. m. zelo svečanostno. Na predvečer je gorel na gori kres, žgal se je umetni ogenj in pokali so topiči. Zbralo se jc na vrhu nad 300 turistov in domačinov. Sv. mašo je opravil predsednik Aljaževega kluba v Mariboru, g. dr. A. Jehart, ki je potem blagoslovil kočo in imel temperamenten govor o ljubezni slovenskega ljudstva do gora in Stvarnika, ki je Slovenijo tako bogato obdaril s krajevnimi lepotami. Po sv opravilu se je razvil na gori pravcati planinski tabor, ki ga je otvoril z daljšim govorom predsednik domače podružnice SPD g. dr. Šter. Za njim je govorii starosta slovenskih planincev, zaslužni dr. Tominšek iz Ljubljane, g. Pasarič iz Zagreba, g. Jakšič je govoril za agilne »Sljemc-naše« in dr. Senjor je govoril kot nadzornik podružnice. Dr. Šter, ki je še zboru sporočil pozdrave oblastnega komisarja g. dr. Leskovarja in zaprosil navzoče domačine, da tudi oni prevzamejo varstvo nad kočo, ker jim bo ista gotovo služila kot vir dohodkov s porastom turistovske-ga prometa v tem okolišu. Govon so bili navdušeno aplavdirani. Pri celokupni slavnosti je lepo prepevalo slatinsko pevsko društvo »Sloga«. Cerkveni vestnih SPORED PKOCESIJE PRESV. REŠNJEGA TELESA V STOLNICI. 0 osmih slovesna p>ontifikalna sv inaša. Po maši gre ob vedrem vremenu procesija: Pred Škofijo, Stritarjeva ulica, pred frančiškansko cerkvijo I. blagoslov. — \Volfova ulica, Kongresni trg, pred spomenikom presv. Trojice II. blagoslov, ki se ga udeleži že prej tam zbrana šolska mladina. — Emonska cesta, Cojzova cesta, čez most, pred šentjakobskim znamenjem III. blagoslov. — Stari trg, Mestni trg, pred mestno hišo IV. blagoslov. Razvrstitev. I. Društva: 1. Prosv. zveza z zastavo, Stolna prosveta. 2. Krščansko žensko društvo 3. Kat. mladeniško društvo. 4. Kat društvo rokodelskih pomočnikov 5. Krekova mladina in krščanski socialisti 6. Akademska društva Danica, Zarja, Borba, Starešinstvo. II. Ženske Marijine družbe: 1. Dekliška iz Lichtenthurna. 2. Dekliška iz križank 3. Uršulin-ska tretja 4 Marije Pomočnice. 5. Notranja uršu-linska. 6. Stolne. 7. Gosi>odičen in gospa pri oo. jezuitih III. Bandcro Naše Ljube Gospe: ženske svetilke. narodne noše. IV Bandcro presv. Rcšnjcga Telesa: moški svetilci, moške Marijine družbe, stolna Vincencijeva konferenca. V. Dečki in deklirc. VI. Prva četa vojske z godbo. VIL Mestni magistrat, trg. zbornica, uradništvo, univerza, oblastni odbor. VIII. Uo. frančiškani, duhovščina, Presvetli z Najsvetejšim. IX. Veliki župan in divizijonar, uradniki in častniški zbor. X. Druga četa vojske. Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, se naprošajo, da iz spoštovanja do evharističnega Boga okrase in razsvetle okna na cesto. Občinstvo naj procesije ne trga. Krščanski takt zahteva, da verniki poldeknejo, ko neso mimo Najsvetejše. Sv. maše so od 4. do 8. vsake pol ure, ob 9. in pol 12. Devetdnevna pobožnost na čast presv. Srcu v cerkvi sv.Jožefa se bo obhajala od 1. do 9. junija. Vsak večer bo ob pol 8 kratek govor in blagoslov. Ves mesec junij bo ob 6 zjutraj sv. maša z blagoslovom. Križanska moška in mladeniškn Marijina družba se udeleži danes dopoldne procesije v stolnici (zbirališče med cerkvijo in semeniščem pri zastavi), popoldne ob 5 pa slovesnosti kri-žunske dijaške kongregucije v cerkvi, oziroma samostanski viteški dvorani. Prosimo polnoštevilno in z družbenimi znaki. V kongregaciji Marije Morske Zvezde v Križankah izvrši danes 30. maja presvetli gosp. pomožni škof dr. Gregor Rozman sprejem novih članov. Sprejem se zaključi v križevniški viteški dvorani s kratko pomembno proslavo zlato-mašniškegu jubileja Pija XI., ki praznuje naslednji dan 31. maja svoj 72. rojstni dan. K sprejemu in proslavi so vse dijaške, akademske in druge mladinske in moške kongregacije i rijaz-nov vabljene. Posebnih vabil ni. Slovesnost sc začne ob 5 popoldne in se završi ob pol 7. Radio Programi Radio-Ljubljana s Četrtek, 30. maja. 9 Slovesno pritrkavanje iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. — 10.30 Trio Glasb. Matice iz Ptuja: Smetana: Trio G-mol op. 15, Suk: Trio C-niol op. 2. — 11.30 Otvoritev ljublj. velesejma. Govor preds. lj veles. g. Fr. Bonača. Otvoritveni govor vlad n. zastopnika; nato promenadni koncert Dravske div. godbe: 1. Muhvič: Srb, Slovenec in Hrvat, marš. 2. Parma: Pozdrav z Gorenjske, valček. 3. Čižek: Iz srbske šume i utrinc. 4. Ganne: La czarine, konc. mazurka. 5. Čerin: Dlaj dekle pušeljc! marš. — 15 Reprod. glasba. — 15.30 Calderon: StanoviUii kraljevič, drama v treh dej Izvaja ljublj. kat. društvo rok. pomočnikov. — 16.30 Petje ljublj. katol. društva: 1. Jenko: Rojakom. 2. Vodopivec: Na poljani. 3. Vodopivec: V večerni uri. 4. Ipavic: Imel sem ljubi dve. 5. Schvvab: Usehli cvet. 6. Mirk: Na trgu. 7. Krek: Ljubezen in pomlad. 8. Hajdrih: Slabo sveča je brlela. 9. Kocjančič: Popotna pesem. Vmes godba terceta ljublj. katol. društva. — 18 0 pomenu rokodelskih društev, predava prof. dr. J. Lavrenčič. — 20 Evharistični oratorij, izvaja cerkveni zbor iz Viča: 1. Goller: Slavospev. 2. Sattner: 0 Jezus naših src radost 3. Hochreiter: Praznika sveta. 4. Mav: Moli zemlja. 5. Ilochreiter: Beseda večna. 6. Dr. Kimovec: Srce Kraljevo. 7. Premrl: Do Marije. 8. Sattner: Vijemo ti vence. 9. Vodopivec: Imaeulata. 10. Bunc: Spomni se. 11. Sattner: Zdrava morska zvezda. 12. Rihar: Zbogom dan's Marija pravi. — 21 Religiozna glasba, izvaja Radio-ork.: Schubert: Prošnja, Gounod: Ave Marija, Noren: Arija Religiosa, Schubert: Ave Marija, Beethoven: Narava slavi Boga, Kreutzer: To je Gospodov dan, Mozart: Zbor duhovnov iz op. Čarobna piščal, Men-delsohn: Bartholdy, Liszt: Consolation, Chopin: Preludij. — 22 Časovna napoved in dnevna poročila. Potek, 31. maja: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borzna poročila in reproducirana glasba. — 17 Koncert Radio-orkestra: Del-linger: Don Cesar, Ertl: Velikomestna deca, Flo-tov: Fantazija iz op. Martha, Uhl: Dunajski boheme. — 18 Primerjajoče verosjovje, vseuč. prof. dr. Ehr-lich. — 18.30 Gospodinjstvo, gdč. Cilka Krekova. 19 Francoščina, dr. Leben. — 19.30 Iz glasbenega sveta, dr. Vuruik. — 20 Pevski večer gdč. Rohrman-nove: 1. Škerjanc: Pred ogledalom. 2. Škerjanc: Počitek pod goro. 3. Čajkovskij: Naj pade tvoj glas. 4. R. Straufi: Tajni poziv. 5. J. Pavčič: Uspavanka. 6. Dvorak: Rusnlka. 7. Leoncavallo: Ba-jazzo: Nedda. 8. llalevy: Židinja: Romanca Rehe. 9. Weber: Čarostrelec. Vmesne točke izvajata na citre gg. Loeskeja: 1. Gozdni odmevi. 2. Girlov valček. 3. Zlata Elza. 4. Dunajski izvoščki. 5. Večerni spomini, fantazija. 6. Mlinarica, valček. 7. Veji ček slovenskih pesmi. 8. Lepa naša domovina. Koncert Radio-orkestra: Per aspera ad Astra, Straufi: V ljubezenskih sferah, Rossini: Sernira-rnis, Beethoven: Andante iz 5. simp, Bro\vn-Ayer: Ohio Trik-Trot. — 22 Časovna napoved in dnevna poročila. Drugi programi s Četrtek, 30. maja. Praga: 9 Cerkvena glasba. — 11 Glasbena akademija. — 12 Opoldanski koncert. — 16.30 Lahka glasba. — 18.05 Nemška oddaja: Severno češki komponisti. — 19.05 Koncert mandolin in kitar. — 20 Vesela ura. — 21 lierodiada, igra. — 21.30 Petje s klavirjem. — 22.20 Lahka glasba. — Katovice: 12.10 Koncert. — 16 Poljuden koncert iz Varšave. — 20.30 Večerni koncert iz Krakova. — 23 Plošče. — Rim: 13.15 Trio. — 17.30 Koncert. — 21 Koncert simfoničnega orkestra. — Berlin: 15.30 Umetnost pripovedovanja. — 17 Zabavna glasba. — 19 Umetnost, okus in moda. — 20.45 Orkestralni koncert; nato jilesna glasba. — Dunaj: 10.20 Orgelski koncert. — 11 Koncert ženskega simf. orkestra. — 15.45 Orkestralna glasba. — 17.40 Skozi afriško stepo. — 19.20 Komorna glasba. — 20.15 Ljudski večeri. - Milan: 11.15 Plošče. — 13.35 Jazz. — 16.30 Otroško petje. — 17 Jazz. — 20.30 Mascagni: Lodoletta, opera. — 23.15 Jazz. — Budapest: 10.30 Cerkvena glasba. — 12 Koncert opernega orkestra. — 16 Glasba in predavanja. — 17.45 Lahka orkestralna glasba. — 18.50 Stnre ogrske pesmi s ciganskim orkestrom. — 20.10 Igra v studiu. — 22.10 Ciganski orkester. Gospodarstvo Velesejem Danes se otvori 9. ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem, stojimo torej skoro neposredno pred desetletnico te institucije, ki si je v tej razmeroma kratki dobi znala pridobiti tako popularnost. V celi naši državi, po najzakotnejših krajih poznajo ljubljanski velesejem, ki vsako leto privabi nad 100.000 obiskovalcev. Tujski promet nam ne pritegujejo samo naša letovišča, ampak največ velesejem. Izračunali so že tudi koliko profitira Slovenija ob velesejmu: svota gre v težke milijone. Tako je postal ljubljanski velesejem za Slovenijo ena najprivlačnejšiji točk. Tisoči tujih gostov bo prišlo ogledati si bogato založeni velesejem in marsikdo si bo privoščil še kak dan oddiha v naših krajih, da tako spozna tudi še nekaj drugih lepot Slovenije, ki je pravzaprav skoro vsa tujcu iz Ljubljane v prav kratkem času pristopna. Kljub gospodarski stagnaciji, ki je v zvezi s težkim položajem našega kmetijstva, privabi ljubljanski velesejem vsako leto več kupcev in ruz-stavljalcev. Tako je bilo na prvem velesejmu leta 1!)21 470 razstavljakev, od teli samo 29 iz inozemstva. Letos pa je na sejmu zastopanih okrog 700 tvrdk od teh okrog 200 iz inozemstva. Te številke kažejo naraščajoči pomen te institucije, kar se mora tem bolj povdariti, ker so se mnogi po vojni ustanovljeni veiesejmi kaj kmalu zaprli, le malo-kateri so mogli zdržati konkurenco, ali pa celo napredovati tako kakor je pač napredoval naš velesejem. Naš velesejem je naša najveličastnejša revija, pregled dela mnogobrojnih rok v naši obrtni in industrijski delavnosti, ki kaže vedno lepše uspehe. Ne vidimo pa na velesejmu samo splošnih uspehov našega gospodarstva v povojnih letih, ampak dejstvo je tudi, da je tudi proizvod našega delavca precej napredovat, da postaja naš delavec vedno boljši in se približuje svojim tovarišem iz kulturno in civilizatorično visoko stoječih držav. Žalibog moramo omenjati, da marsikako, zlasti pa 7. inozemskim kapitalom delujoče podjetje, nima smisla za razstavo na velesejmu, čeprav leže koristi za tvrdko na dlani. Tako moramo javno povedati na ves glas, da ne vidimo 11. pr. treh velikih tekstilnili tvrdk na naših velesejmih, čeprav njih lastniki vlečejo težke milijone iz države, uživajoč izredno visoko carinsko zaščito. Tem gospodom se zdi vse skupaj, kakor da so industrialci v kaki koloniji, zato pa jih ne vidimo v vrstah onih gospodarjev, ki se zavedajo, da so sicer tujci, pa vendar delajo in služijo na naši zemlji, od naših delavcev. Končno moramo (>ovdariti. da so veiesejmi Slovenijo bolj zbližali z ostalo državo kakor marsikatere druge institucije. Posebno na to moramo polagati veliko važnost in če bi veiesejmi imeli samo ta uainen, bi bili potrebni in vredni vsake podpore tako Slovencev kakor tudi naših bratov in države kol celote. Zato je iskrena želja vse Slovenije, da naj bo tudi deveti velesejem uspela prireditev kakor vse dosedanje, še bolj pa da bo prihodnji velesejem. deseti in jubilejni najbolj impozanten in manifestacija deset let naše- trgovske, obrtne in industrijsko delavnosti! Bencin Avtomobilski klub Kraljevine S. H. S. Sekcija Ljubljana nas naproša za priobčenje sledečih vrstic. Že itak visoke cene bencina so bile /.tasti v Sloveniji zelo pretirane in so znašalo 8.50 Din ali celo več za liter. Vsled toga je ljubljanska Sekcija Autolduba ppkrenila akcijo v svrho znižanja teh cen ter stopila v ta namen v stik z raznimi dobavitelji, da doseže od njih za svoje člane vsaj 10% znižanje na dnevni ceni. Sklepalo se je o tem tudi na letošnjem občnem zboru ljubljanske Sekcije. Takoj nato so jc tudi bencinski kartel, obstoječ iz Anglo-Jugosl. petrolejske d. d. (Shell), Standard Oil Co. in Varuum Oil Co. stavil v pregovore z ljubljansko Sekcijo Autouiobilskega kluba in ponudil 1.5%, odnosno o%-no bonifikacijo članom Aulokluba Sekcije Ljubljana na vseh črpalkah v Sloveniji. Kljub številnim razgovorom in dolgotrajnim pogajanjem višjo bonifikacije ni bilo mogoče doseči, ker se je s strani dobaviteljev zastopalo stališče, da tega lastna cena no dopušča. — Upravni odbor Aulomobilskega kluba Sekcije Ljubljana se je zato odločil sprejeli to ponudbo, čeravno je bila bonifikacija samo 5%-11 a. Vodilo ga je pri tem dejstvo, da so bile pritegnjene v pogodbo vse. črpalke v Sloveniji in ne samo one v Ljubljani in da je bilo na tak način ustreženo vsemu, torej tudi izvenljubljannskeinu članstvu. Čeravno je bil dogovor s kartelom sklenjen, se ga s strani kartela iz neznanih vzrokov ni pričelo izvajati, šele po tadnih je počela tvrdka Standard Oil Co., kot prva, priznavati dogovorjene popuste. Medtem je pa ljubljanska tvrdka Viktor Bo-hinee, dovršivši montažo svojo črpalke, ponudila članom ljubljanske Sekcije Autokluba 10%-no bonifikacijo. tako, da bi znašala cena bencina, upoštevaje medtem tudi znižano trošarino, 7 Din za liter. Tvrdka je prevzela razun tega tudi še gotovo dobrodošlo obvezo, da bo bencin eden najlažjih v Ljubljani, z garantirano težo 715—720°. Upravni odbor, ki po vsebini dogovora s kartelom ni bil vezan, monopolizirati odjem pri kartelu, je seveda tudi to zelo dobrodošlo inu ponudbo z veseljem sprejel. Čim je pričela črpalka tvrdke Bohinec oddajati bencin po tej dogovorjeni ceni. je pa kartel v Ljubljani takoj znižal ceno na 6 Din za liter. Kartel pa nudi bencin po 6 Din samo na črpalkah v Ljubljani, ne pa tudi povsod drugod v Sloveniji, koder drži cene še vedno nad 7 Din. Cilji, ki jih s tem zasleduje, so nam sicer neznani, značilno pa je zanje tudi dejstvo, da sinejo prodajati kartelove črpalke bencin po 6 Din le v omejeni množini in se ga ne more dobiti, zlasti ne na zalogo v barelih. Ena kartelova črpalka je pa dne 23. t. m. žo ustavila oddajo. Ne glede na cilje, ki jih kartel zasleduje, pa moramo ugotoviti, da nedvoumno in dokončno dogovorjenih bonifikacij članom Autokluba Sekcije Ljubljana pri ceni 0 Din ne priznava več. Ugotavljamo pa z zadovoljstvom, da se je tako posrečilo znižnti ceno bencinu in sicer nc samo za razliko vsled znižane trošnrine od Din 0.80 za liter, temveč tudi še za nadaljnjih Din 1.70 zn liter. Na drugi strani pa nam ni ostalo neopaženo, da kartelu svnjčas lastna cena ni dopuščalo pristati na več nego 5%-ten popust, dočim je v momentu, ko je ena črpalka mogla nuditi samo članstvu naše sekcije — torej žal še zelo malemu številu odjemalcev — 10%-ni popust, mogp! znižali ceno kar za celih 22%. Tudi javnosti to poslovanje ne bo ostalo neopaženo. Vsekakor pa ne bo dalje razmišljevaln o tem, ako bo kartel sedanjo cono od 6 Din držal trajno tudi v bodoče. Cilj ljubljansko Sekcije Automobilskega kluba — zagotoviti automobilistoin, predvsem pa svojemu članstvu zmernejše cene za bencin — bo s tem dosežeu. Automobilski klub Kralj. S. H. S. Sekrija Ljubljana Predsednik: August Praprotnik, 1. r. Tajnik: Rado Hribar, 1. r. Nadaljevalno šol sivo V ministrstvu trgovme in industrije se pripravlja zakon s pravilniki za vse nadaljevalno šolstvo. Ker je nevarnost, da bi bila z novim zakonom združena obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo v eno celoto s skupnim pravilnikom, je Gremij trgovcev v Ljubljani predložil občnemu zboru zveze trgovskih gremijev tozadevno resolucijo, ki je bila soglasno sprejela, navaja pa v glavnem sledeče: Za vse nadaljevalno šolstvo naj se sestavi okvirni zakon oziraje se na kulturne, socialne in gospodarske prilike, s katerih se bo moglo razvijati nadaljevalno šolstvo v posameznih pokrajinah po danih prilikah in po že obstoječem razvoju. Na podlagi tega zakona naj sc izdajo za vsako kategorijo nadaljevalnega šolstva, tako za trgovsko, obrtno, kmetijsko in gospodinjsko spo-cialni pravilniki, ki naj se ozirajo predvsem na že dane razmere o posameznih pokrajinah in ki naj nudijo možnost nadaljnemu razvoju tega šolstva. Pri sestavi zakona in pravilnikov naj sodelujejo vsi prizadeti, posamezno strokovne organizacije in šolski strokovnjaki, da podajo svoje mnenje glede šolstva, ki tangira posamezne stroke. Nadalje zastopajo slovenski trgovci stališče, da mora ostati trgovsko nadaljevalno šolstvo najmanj na isti strokovni višini in neokrnjeno kakor dosedaj in da se učni načrt, ki je predpisan za celo Slovenijo ne sme niti najmanj prikrajšati, temveč naj se še izpopolni. Končno izražajo željo, da se potrdi svoječasno predložen pravilnik za trgovsko nadaljevalno šolstvo. BILANCA DRŽ. HIPOTEKARNE BANKE Iz bilance za 30. april je razvidno, da so se sredstva banke v aprilu po svoji sestavi le malo izpremenila: vsled amortizacije se je zmanjšal obtok založnic, pač pa so se povečale vloge javnih ustanov in privatnikov. Na drugi strani pa so se povečala posojila na nepremičnine, zlasti pa lombardna posojila (od 94.3 na 107.3 milj. Din), zato so se pa ludi zmanjšale naložbe pri Narodni banki in Poštni hranilnici. Bilančna svota je v aprilu narasla od 2983.95 na 3002.5 milj Din. V ostalem izkazuje bilanca z dne 30. aprila naslednjo postavke (v milj. Din; v oklepajih stanje z dne. 31. marca 1929). Ak t i v a : blagajna 14.2 (16), žiro pri Nar. banki 111 Poštni hranilnici 150.5 (195.8), posojila na premičnine 1999.3 (1903.9), na doklade in dohodke 283.9 (284.2), vodnim zadrugam 78.7 (79.5), za gradbo 5.2 (4.3), lombard 107.3 (94.3), menice 51.0 (49.0), akt. tekoči računi 75.7 (65.4), nepremičnine 32.2 (32.2), fondi 7.9 (7.5), kavcije 20.9 (26.4), razno 109.1 (105.2); pasiva: samostojni fondi 73 (73.1), tonili in kapitali javnih ustanov 926.5 (914.3), privatni kapitali in vloge 404 (100.3), založnice in obveznice 957 (965.7), predli mi 1913 5 (5), 1928 50.8 (50.8) in 1929 65.7 (05.7), rez. fond 29.1 (29.1), amort. fond 2.3 (2.3), pas. tek. računi 327 (329.8), kavcije 20.9 (26.4), razno 128.2 (115.0). * Carine in industrija. Pri našem včerajšnjem članku s tem naslovom je pomotoma izostalo izjasnilo: Iz referata tajnika Ivana Mohoriča na konferenci Zbornic v Novem Sadu«-, kar s tem popravljamo. K občnemu zlioru Hmelj, društva. Udeleženec nedeljskega občnega zbora Hmeljarskega društva za Slovenijo nam piše: Letno poročilo, ki ga je podal društveni tajnik g. Petriček, ie bilo samo hvala dosedanjemu vodstvu društva. In jc je bilo te hvale toliko, da so delegati kar prezrli ugotovitev, da sta se neke seje udeležila komaj dva cela odbornika. Namigavalo se je tudi, kakor da je opozicija izhajala iz čisto političnih motivov. — Ogledali naj bi si natančneje kandidatno listo opozicije in ono dosedanjega vodstva, pa bi dobili pravičnejše pojme o tej stvari. Večina hmeljarjev bo še naprej vodilo najostrejšo borbo zoper dosedanji način delovanja Hmeljarskega društva in je. tudi prepričana, da bode končno vendarle dosegla popoln uspeh. Poslovne ure na letošnjem ljubljanskem velesejmu. IX. Mednarodni vzorčni velesejem bo odprl za promet nepretrgoma cd 8:' do 19. ure vsak dan cd 31. maja do 9. junija t. 1. Na dan olvorilve dne 30. maja bo sejmišče splošno pristopno od 12. ure dalje. Providnost v Zagrebu. Že v soboto je ravnateljstvo »Previdnosti*, zavarovalne zadrugo v Zagrebu zahtevalo otvoritev korikurza, ki pa še do danes ni bil razglašen. Izgleda pa. tla bo prišlo do sanacije zadruge. — Pri tej zavarovalni zadrugi so sedele v upravi vodilne osebnosti hrvatskega kmetskega zadružništva (zvezi v Zagrebu in Sarajevu ter Splitu), pa tudi izrazito politične osebnosti iz bivše HSS. Zavod je bil ustanovljen 1909 kot zavarovalna ustanova hrvatskega zadružništva. — Skupno je P. do 1927 izplačala hrv. zadružništvu 372.500 zl. kron ter 1.25 milj. Din. Zavarovana glavnica je znašala 1927 579.9 mili Din (1920 pa 487.7 milj. Din) pri deležih 2.R milj. in rezervah 1.3 milj. Din. Deležev pa je bilo vplačanih samo 0.87 milj. Din. Zadruga je' izkazala za 1927 4337 Din čislega dobička. Konkurz jc razglašen v Belgradu o imovini Jakoba Alkalaja, kolon ijalna trgovina na debelo, Kraljev trg 28. Pasiva znašajo okrog 5 milj., robo je v skladišču za 4.5, terjatev za 0.35 mil.]. Din, hiša 35 na Kraljevem trgu ima vrednost 2 milj. Din in je zadolžena 741 0.9 milj. Din. Carinski dohodki v drugi polovici maja so znašali 40.3 milj. Din napram 45.5 milj. v prvi desetini meseca. Borza DENAR 29. maja 1929. Tendeuca na našem deviznem tržišču je čvrsta. — Tako beležijo učvrstitev: Berlin, Dunaj, London in Trst, druge devize so ostale v glavnem neizpremenjene. V vseh zaključenih devizah je intervenirala Narodna banka. — Jutri ljubljanska borza ne posluje. 'Zagreb. Berlin 1355.75-1358.75, Bruselj 789.18 do 792.18, Budimpešta 990.99—993.99, Dunaj 798.00 do 801.00, Curih 1094.40-1097.40, London 275.70 do 276.50, Newyork 56.71—50.91, Pariz 221.58 do 223.58, Praga 168.20—109, Trst 296.87-298.87. Ourih. Belgrad 9.125, Berlin 123.87, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.0825, Dunaj 72.94, London 25.195, Madrid 73.50, Newyork 519.48, Sofija 3.755, Pariz 20.3125, Praga 15.385, Trst 27.1925, Varšava 58.25. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.50875, (valuta) 12.48, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 29. maja 1929. povpraš. pon. srednji sr. 28. V. Amsterdam 2285.50 2291.50 2288.50 _ Berlin 1355.75 1358.75 1357.25 1356.25 Bruselj — 790.68 — — Budimpešta — 992.49 — — Curih 1094.40 1097.40 1095.90 1195.90 Dunaj 798.C6 801.06 799.56 799.45 London — 276.10 — 276.05 Newyork — 56.81 56.80 Pari/ — 222.58 _ _ Praga I68.?0 169.— 168.6:1 _ Trst — 297.92 — 297.7b Dr. Med. Univ. Hribar Francš špecijalist za zobne in ustne bolezni v Krškem ordinira od 1. iunija vsak delavnik od 8—12 in od 2—5 VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 123 den., Prašlediona 850 den., Kr. zav. 170 den., Strojne 70 den., Vevče 123 den., Ruše 230—240. Stavbna 50 den., šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 399—400 (400), kasa 398.50-400 (400, 899, 398.50), termini: 6. 402-403, 7. 407 bl„ 12. 422—423 (423, 422), 7odst. inv. pos. 84.75—85.25 (85), agrari 51.50 bi. Bančni pap.: Union 202—203 (202), Pol jo 15.50 do 15.75 (15.75), Hrv. 50—55, Kred. 93 bi., Jugo 83 do 84, Lj. Kr. 123 den., Medjun. 55.50, Nar. 7650, Prašted. 852.50—855 (852.50), Srpska 150—152, Zem. 140—145, Etno 164. Ind. pap.: Guttmann 200 do 210, Slavonia 190—195, Slaveks 103—110, Danica 130—140, Drava 410 bl„ šederana 407.50 do 425 (420), Osj. ljev. 175—185, Brod. vag. 125 do 140, Union 170—180, Ragusea 525 bi., Oceania 190 den., Trbovlje 405—470 (470.), Vevče 126 den., Piv. Sar. 215 bi., Nar. mlin. 20 den. Dunaj. Don. sav. jadr. 81.30, Wiener Bankve-rein 22.20, Bodencredit 100.25, Creditanstalt 53.20, Escompteges. 21.70, Živno 107.25, Union 24.80, Aussiger Chemische 248.90, Mundus 185.50, Alpine 41.70, Trboveljska 58.90. Rima Murany 112.75. Žito Položaj na žitnem trgu se tekom današnjega dne ni izpremenil, le promet v pšenici se jc nekoliko izboljšal. Značilno je, da na inozemskih tržiščih besa še vedno traja in da so tečaji v Či-kagi še nazadovali. Cena za koruzo bačko in srem-sko se je znižala na 220, za pšenično moko srednje bačke znamke pa na 327.50 nakl. postaja. Slovenija ne kupuje. Kupci se držijo rezervirano v pričakovanju še nižjih cen. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni): pšenica bačka 80 kg 2% ml. tr.r. 267.50-270, junij 275.50—278.50, moka Og vag. bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 390—395, koruza laplatska prompt ocar. 312.50—315, za junij 307.50 do 310, julij, avgust in september 302.50—305, bačka času prim. suha 297.50—300, ječmen bar. 08—09 kg 342.50—345, bački oz. 07 —08 kg 320 do 325, oves bafki 205—270. Tendenca slaba. Novi Sad. Pšenica: par. Vršac 207.50—212.50 Koruza: bč. 215—220. Moka: Og 322.50—327.50. št. 2 297 50—307.50, št. 5 282.50—292.50. št. 6 277.50 do 282.50, št. 7 265—270, št. 8 180—185. Otrobi: bč., sr. in bn. 160—165. Tendenaca slaba. Promet: 50 vagonov pšenice, 7 koruze in 4 moke. Skupaj: 61 vagonov. Budimpešta. Tendenca mirna. Pšenica: okt. 22.25-22.68, zaklj. 22.68—22.69, marec. 23.92 do 24.50, zaklj. 24.50-24.55. Rž: okt. 18.20—18.40. zaklj. 18.39 -18.40, marec 20.10-19.88. zaklj. 19.88 do 19.90. Koruza: julij 22.85-23.30, zaključek 23.30—23.34. Les Na ljubljanski borzi je blio zaključeno: pet vagonov tramov, šest vagonov bukovih neobrob-ljenih plohov, dva vagona testonov, I vagon desk in cn vagon bordonalov, skupaj 15 vagonov. Tendenca mirna. ekspozitura na Velesejmu prevzema vsa naročila, naročnino in oglase za dnevnik Slovenec. - Cenjeni obiskovalci velesejma, poslužujte se je. Spori II. Tekma aeroplanskilt modelov, zvrnjenih o Ljubljani. Aero-klub »Naša krilat — Oblastni odbor v Ljubljani, je tudi letos priredil tečaj za gradnjo in konstrukcijo modelov, pa bo ob svojem zaključku javno polagal obračun delu svojih gojencev. Danes v četrtek 30. t. m. se vrši na Stadionu tekma z modeli, ki se je bo udeležilo 12 do 15 modelov, ob pol 17. Vabimo vso naklonjeno javnost na udeležbo posebno pa še ndadino, ki naj pokaže zanimanje za napredek tehnike na ]>olju letalstva. Vstop prost. Propagandni lahkoatlelski meeling SK Ilirije. Edina današnja večja športna prireditev je laliko-atletski meeling SK Ilirije. Prireditev je bila naj-prvo zamišljena kot internacionalna, pa je morala Ilirija internacionalno prireditev preložiti na poznejši čas; zanimivost meetinga pa pri tem ne bo trpela, ker kljub temu startajo poleg številnih domačih ludi atleti iz Zagreba. Ilirija postavi poleg svoje stare garde v boj množico novih atletov, ki si jih je vzgojila v zadnjem času in s katerimi upa doseči še mnogo uspehov. Konkurenca je v vseh disciplinah velika in upali je, da bodo iz tega sledili tudi dobri rezultati. Meeting prične ločno ob 15; vstopnina je propagandno nizka. Motoklub *Ljubljana« naznanja vstaji članom, da priredi v teku meseca maja oziroma junija sledečo izlete: I. Dne 30. maja na Krko, Stično in Višnjo goro oziroma po dogovoru na startu. Odhod ob 14 iz Kongresnega trga. II. Dne 2. junija na Golico. Z motorji do Sv. Križa, potem pa pešizlet na Golico. Start ob 5 zjutraj od kavarne :>Evropa< na Dunajski cesti. IU. Dne 9. junija izlet s piknikom v pragozdove na Dolenjskem. Provijant naj vsak s seboj vzame. Odhod iz Kongresnega trga ob šestih zjutraj. IV. Dne 10. junija izlet v Kamniško Bistr ico. Start ob 0 zjutraj od kavarne »Evropa« na Dunajski cesti. Člani se opozarjajo, dn se izleti no vrše, ako ni najmanj 10 vozačev na startu. Odbor. Današnje nogometne tekme v Ljubljani. Na prostoru ASK Primorja se odigra danes predzadnje kolo prvenstvenih tekem I. B razreda. Nasprotnika sta si Slavija in Reka. Rezervi nastopita ob 15.30, I. moštvi ob 17. Za SK Reko, ki je še vedno resen tekmec za I. mesto v tem razredu, je izid današnje tekme zelo važen. Vendar nikakor ni gotovo, da si pribori iz srečanja s Slavijo obe'točki, ker ima opraviti z žilavim in požrtvovalnim nasprotnikom. Koži manjka pri solnčenju maščobe. Bakreno temno polt in lepo gladko kožo dobite le, ako nama-žete lelo pri solnčenju z originalnim Niggerol (Patent št.5922) oljem ali kremo za solnčeuje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogeri-Drogerija Gregorič, Ljubljaua, Prešernova 5. h. Službene objave LNP. (Iz seje poslovnega odbora 28. maja.) Današnji prvenstveni tekmi Slavija: Reka (rezerva ob 15.30 in 1. moštvo ob 17) se vršita na prostoru ASK Primorja (ne na prostoru Ilirije). Služba: odbornik LNP g. Malovrh, blagajna in bi-Ijelerji SK Slavija, vsak klub po 3 reditelje, str. sodnika za obe tekmi Černivec in Pišlar. — V nedeljo 2. junija se vrši ob 17 na prostoru ASK Primorja drž. prvenstvena tekma Primorje:Gradjanski, kot predtekma ob 15.15 prvenstvena tekma Svoboda: Reka. Služba: blagajna g. Kovač in ASK Primorje, biljeterje postavi podsavez; rediteljstvo g. Cimper-man ter 7 rediteljev ASK Primorja in 3 reditelji SK Svobode. Stranska sodnika za predtekmo gg. Vi-čič in Pišlar. Za delegiranje stranskih sodnikov k glavni tekmi se naproša sekcija ZNS. — Nastop službe ob 14.45. — Rezervna prvenstvena tekma Svoboda:Reka se vrši ob 10 na prostoru SK Ilirije. Služba: odbornik LNP g. Novak, vsak klub po tri reditelje, sir. sodnika postavita kluba sama. — Juniorskemu moštvu ZSK Hermesa izreka poslovni odbor 14-dnevno zabrano do 13. junija po pravilniku za odigranje juniorskih prvenstvenih tekem zaradi nastopa z igr. Glavačem, ki je igral proti SK Iliriji že rezervno tekmo, v tekmi dne, 20. I. m. proti juniorjem SK Ilirije. Prvenstvena tekma Hermes jun. : Slovan jun. dne 2. jun. vsled tega odpade in so verificira s 3 :0 v korist SK Slovana. Verificirajo se s pravico nastopanja dne 7. jun. za SK Svoboda. Ljubljana: Krivačič Mirko, Ma-kovec Rudolf; zu SK Jadran: čemažar Stanko, Goli Milan. Jerančič Franc, Koman Ivag, Oven Viktor, Šaus Franc, Zadel Ivan in Zaje Ivan. — Poslovni odbor je odklonil verifikacijo igr. Kalaš Ladislava in šušteršič Franc, ker prijavnicam nista priloženi odpustnici prejšnjih klubov SK K rakova oz. SK Natakarja. — Klubi Ilirija, Primorje, Slovan in Hermes sc naprošajo, da vrnejo lajuiku II tekom 5 dni kontrolne karle. ki so jih prejeli za turnir v korist JNS. — Klubi Klan, Disk in javornik se obveščajo, da se prično prvenstvene tekme podeželskih klubov dne 9. junija. Tozadevno prejmejo navedeni klubi sub 29. t. m. poseben dopis podsaveza. — Tajnik II. Borba za vstop v državno prvenstvo. Predno se prične tekmovanje v nogometu za državno prvenstvo, odigrajo vsi prvaki nogometnih podsavezov in drugoplacirana kluba Zagreba in Beograda kvalifikacijske tekme. Oni klubi, ki bodo iz teh tekem, ki so odigrajo po dvojnem cup-silemu, odnesli boljšo diferenco golov, bodo nadaljevali tekmovanje in sicer po točkah. — Koliko klubov tekmuje v prvih dveh kolih? Kakor že zgoraj rečeno vsi pod-savezni prvaki — osem po številu ter kluba Zagreba in Belgrada, ki sta na II. mestu prvenstva, I. j. lelos Jugoslavija (Helgrad) in Gradjanski (Zagreb), torej vseh klubov je 10. V smislu sklepa savezne skupščino se sestane slovenski prvak z zagrebškim Gradjanskim, ki jo doslej že mnogokrat osvojil državno prvenstvo, med drugim tudi za prošlo leto. Že to dejstvo dovolj jasno dokazuje, da je zagrebški Gradjanski eden najbolj nevarnih klubov v naši državi. Ne bo torej lahka borba ASK Primorja, kateremu je poverjena naloga, da reprezenlira nogom. šport Slovenije. Vendar naj ima moštvo prod očmi dejstvo, da je ta naloga tem bolj častna, ker se sestane z državnim prvakom. Če se bo moštvo zavedalo te svoje nalogo v popolni meri, tedaj je del uspeha zagotovljen. Turisiiha Podmžnira SPI) ta IIorjaško Slatino in okolico javlja vsem izletnikom Donačke gore, da so nahaja ključ od nove planinske koče pri posestniku A. Ko-resu, vulgo Polajžarju, ped vrhom. Plačati je predpisane pristojbine. Istofam jo na razpolago tudi vpisna knjiga. Slovensko Planinsko druitvo naznanja, da se otvori 30. t. m. Orožnova in Malnerjeva koča na Črni Prsli. Preskrbljena bode z vsem potrebnim. Odbor Tnrislnrskegn kluba Skala obvešča svoje člane, da se vrši občni zbor dne 14. junija t. I. ob osmih zvečer v damski sobi kavarno..Evrope. Pogled na Angoro. Novo glavno mesto Turčije se modernizira. Pozidavo mesta vodi prot. Jansen iz Berlina (v desnem kotu). &2 llv/ht o)veid UVIJ9DJ910 vrvenjem »s s Če gospod profesor stanuje v hotelu. Pregled trupla č. Janeza Bos ca Cvetlična preproga toviti, da so v Amarillu pogrešane prizore že od nekdaj črtali po celem svetu in da je skladatelj Massenet to že pred leti dovolil. In ko je operno osebje poslalo menico v plačilo, je prišla s protestom poštnoobratno nazaj. Še danes dolguje Amarillo čikaški operi 1600 dolarjev. Igra s smrtjo Devetnajstletni Jean Marienne je bil zaposlen v neki pariški kavarni kot natakar. Gotovo ni nobeden številnih gostov, ki so vsak dan prihajali v kavarno, slutil, s kakšnimi nespametnimi mislimi se muči mladi mož. Hotel je postati filmski igralec. Ali kaj naj pač naredi, da bi obrnil nase pozornost filmskih podjetnikov? Končno je prišel na idejo, da bi mogoče s posebno drznim činom dobil angažman. Nekega večera se je odločil, da izvrši svoj načrt: hotel je skočiti s strehe vozečega avtobusa na drugi mimo vozeči avtobus. Čisto na tihem se je podal v spremstvu nekaterih prijateljev na cesto, da izvrši svoj načrt. Prijatelji so ga zaman skušali odvrniti od tega vratolomnega dejanja. Stopil je avtobus, splezal po stopnicah na streho in čakal, da bo pripeljal mimo drug avtobus. Ko se je to zgodilo, se je pognal s strehe proti strehi inimovozečega avtobusa. Hitrost avtobusa pa je bila prevelika, mladenič je zgrešil svoj cilj in padel na tla, kjer je obležal z zlomljenim tilnikom. Svojo drznost jc plačal s smrtjo. Poročila iz Afganistana. Amanulah zgoraj — Habibullah spodaj. Habibullah zgoraj — Amanullali spodaj. Po potrebi obrnite sliko. karte v roke in takoj po mešanju so videli, da je strokovnjak. Predsednik jc nato izjavil, da bo z njim igral »ajne«. Začela se je zanimiva pred Vatikanom, partija. Bela Rybar je imel banko. Dal je predsedniku karto, sam si je vzel as. Predsednik je dosegel 15, Rybar 21. Nova igra. Sodni predsednik 17, Rybar zopet 21. Nato je igral z Ry-barjem nek zagovornik. Tudi ta jo izgubil vse igre. Rybar je vedno napravil 21. Spor med ivashingtonskimi damami V sporu med washingtonsko družbo radi zahtev gospe Gann, sestre podpredsednika Curtisa, se je zadnje dni pripetil komičen dogodek. Gospa Gann oziroma njen brat, ki jc samec, stoji na stališču, da ji pripadajo pravice soproge podpredsednika, tako d» ima prednost pri vseh oficielnih prireditvah. Cur-tis je izjavil, da ima gospa Gann prednost tudi pred damami diplomatskega zbora, kar je naletelo na živahen ugovor, vendar ne toliko pri diplomatih in njihovih soprogah samih, kakor pri soprogah senatorjev, ki ne trpe, da bi navadna gospa Gann imela prednost pred njimi. Nedavno je priredil nek ugleden državni uradnik poslovilni banket, na katerega je bila povabljena tudi gospa Gann. Gospa Alice Long-worth, soproga predsednika poslanske zbornice, pa je vabilo vrnila, ko je zvedela, da bo podpredsednikova sestra imela častni sedež. Nato je ostala doma tudi gospa Gann. Zelo iznenadeni pa so bili ljudje, ko so kmalu nato videli, kako so gospa Cann, gospod Curtis in gospa Alice Longvvorth mirno sedeli v isti loži senata in se med seboj ljubeznivo pogovarjali. Iz tega so sklepali, da je spor med obema damama končno vendarle poravnan. Pa so sc motili. Obe dami sta le slučajno prišli v isto ložo in sc nista prijateljsko razgovarjali, marveč prav pošteno prepirali. Seveda ne glasno, ampak lepo tiho, s smehljajem na ustnicah sta si pravili »levite« druga drugi. Spor za prednost washingtonskih dam pa traja dalje. Najdaljša šahovska igra Pred nekoliko dnevi se jc končala najdaljša in najdražja šahovska igra na svetu med gospodoma S. A. Robertsonom v New Yorku in C. Kaystoneom v Adelaidi v Avstraliji. Ta igra je trajala okrog šest let. Igralca sla si sporočala svoje poteze pismeno. Američan je pošiljal svoja pisma preko Evrope m Sueškega prekopa, Avstralec si je pa izbral pot preko Tihega oceana in ameriške celine. Po petletni igri je Američan izrazil željo, da se igra konča potom kabelskih brzojavk. Avstralski igralec je ta predlog sprejel. Kljub temu pa se je igra zavlekla še celo leto. Nazadnje se je končala z zmago Avstralca. Američan ima sedaj čast, da plača 6000 dolarjev kot stroške za brzojavke. Smešnice »Ubogi ptički,« je potožila Slavica, ki je prvič prišla iz mesta na deželo, »niti kletke nimajo, kjer bi ponoči spali.« * »Prosim par čevljev za mojega fanta.« »Katera številka?« »Še nima nobene številke. Doslej je bil vedno bos.« Sodišče igra „ajnc" s ciganom V ciganskem procesu v Košicah se je vršil lokalni ogjed v Zarnocu, kjer so cigani napadli trgovca Rotha. Cigani, ki so zelo svobodoljubni ljudje in ki v jetništvu silno trpe, so se neizmerno veselili, da so zopet enkrat prišli na svež zrak. Gluhonemi cigan Bela Rybar je prevzel vodstvo. Pokazal je neko drevo in z znamenji povedal, da so pri tem drevesu čakali na noč, v kateri so napadli Rotha. Gluhonemi je naštel vse, ki so se napada udeležili. On sam je le stražil. Filhe, vodja tolpe, si je prilastil veliko denarja. Rybarju so dali 200 čeških kron. Po ropu so šli v sosedno vas, kjer so igrali na karte. Predsednik sodišča: »Ali znaš sploh igrati na karte?« — Gluhonemi je z znamenji pokazal, da zna prav dobro. Predsednik je odredil, naj prineso karte. Prinesli so najprej »rum.iny-kartc«. Gluhonemi je z znamenji izjavil, da to niso nobene karte. Nato so pri- Kakor znano, bo častitljivi Janez Bosco, ustanovnik salezijanske družbe, prihodnjo nedeljo, 2. junija, slovesno proglašen za blaženega. Pred to proglasitvijo pa jc predpisana rekognicija trupla, t. j. natančna ugotovitev, v kakem stanju sc nahaja in podrobno poročilo o tem se mora poslati v Rim kongregaciji svetih obredov, v katere področje spadajo beati-fikacije in kanonizacije. Ta rekognicija trupla častitljivega Janeza Bosca se je izvršila dne 16. maja. Janez Bosco je imel svojo grobnico v sale-zijanskem vzgajališču misijonskih poklicev, ki se dviga sredi prijaznih gričev v dolinici Val-salice v neposredni bližini Turina. Rekognicija bi se imela vršiti tajno, brez vsake slovesnosti, toda turinske oblasti in častivci velikega apostola mladine so pritiskali na predstojništvo salezijanske družbe, naj se rekogniciji pripusti Komunistični župan v Strassbourgu. Za župana v Strassbourgu je bil izvoljen bivši komunistični poslanec Hueber. Ta volitev je sledila, ker se je odpovedal županstvu avtonomist dr. Roos, ki je v preiskovalnem zaporu. tudi javnost, v kolikor to dopuščajo tozadevni predpisi. Msgr. Salotti, promotor fidei rimske kon-gregacije, je zbral v posebni sobi zdravnike, strokovnjake in delavce, ki naj bi sodelovali pri rekogniciji in jih zaprisegel, da bodo v vsem točno in vestno postopali. Ob določeni uri so dvignili iz grobišča ob navzočnosti vernikov in zbranih bivših gojencev rakev s truplom. Ginljiv prizor je bil, ko so vrhovni predstojnik, tur kis k i nadškof kardinal Gamba in mestni župan polni spoštovanja pokleknili pred rakev in jo s solzami v očeh poljubili. Duhovniki salezijanske družbe so nato prenesli rakev v nalašč zato pripravljeno in primerno dvorano. Pred otvoritvijo rakve je promotor fidei opozoril navzoče, da je pod kaznijo izobčenja nepooblaščenim prepovedano dotaikniti sc trupla ali odnesti kak njegov del, na kar je prebral dekret s pooblastilom za izvršitev rekognicije. Najt o so odprli prvo rakev iz hrastovega lesa ter dvignili pokrov, ki je pokrival cin-kasto rakev s truplom. Očem navzočih so se prikazali zemeljski ostanki moža, ki vzbuja danes občudovanje vsega človeštva. Pred začetkom predpisanih formalnosti so navzoči množici dovolili, da je defilirala pred odprto rakvijo. Po defileju, ki je pričal o velikem spoštovanju do blaženega, so skrbno zaprli in zaklenili vrata dvorane, kjer so ostali le tisti, ki so bili določeni, da izvršijo delo rekognicije, vseli skupaj 12 oseb, med temi 6 zdravnikov. Nato se je pričelo delo rekognicije, ki je trajalo ves dan. Truplo so položili na veliko kristalno ploščo, odstranili vso obleko ter skrbno pregledali vse telesne dele ter o vsem sestavili natančen zapisnik. Kakor je iz tega zapisnika razvidno, je okostje popolnoma dobro ohranjeno. Tako so ohranjeni tudi nekateri deli mišičevja. Med mehkimi deli je posebno dobro ohranjen jezik. Truplo so nato zopet skrbno sestavili, posamezne dele prevezah s srebrnimi nitmi, ga položili v krasno kristalno urno ter ga odeli v bogata mašna oblačila. Sedaj čaka slovesnega prenosa v svetišče Marije Pomočnice, ki se bo izvršil 9. junija. Ameriški „purgarji" Operno osebje iz Chicaga je prišlo na gostovanje v Amarillo v državi Texas. Z slavno Mary Garden kot primadono in vsemi ostalimi šikanami. Peli so opero >>Thais< od Masseneta. V začetku se je zdelo, da so Ama-rilci zelo navdušeni. Šestnajst vodilnih trgovcev v mestu je prevzelo finančno jamstvo in podpisali so menico za 2500 dolarjev. Tako je mislil operni ravnatelj iz Chicaga, da je vse v najlepšem redu. Naenkrat pa je došlo do največjega škandala. Urednik časopisa :.'News-Globe« je razkril, da je bilo črtanih par prizorov zadnjega dejanja. Očividno je poprej natančno preštudiral liesedilo opere in je sedaj z vso silo začel vojno proti Mary Garden, ki da je Amarilce prikrajšala za važne dele opere. Mesto Amarillo je imelo svojo Spomenik za boksarske svetovne mojstre v New Yorku. Na spomeniku so imena vseh dosedanjih svetovnih mojstrov v boksanju. senzacijo. Šestnajst trgovcev je takoj izjavilo, da niti najmanj ne mislijo na to, da bi plačali manjkajočih 1600 dolarjev. Zupan je v občinskem svetu ostro protestiral in v svojem zgodovinskem govoru izvajal, da se Amarillo vsaj toliko razume na umetnost kakor Chicago. Sploh naj si Mary Garden nikar ne domišljuje, da si bodo Amarilci pustili kaj takega dopasti. Trgovci imajo čisto prav, če ne plačajo, kajti Amarilci niso dobili, kar jim je bilo obljubljeno. Ali celo :*Thais« ali I pa sploh nobene vThais«. Amarillo bi lahko živelo ludi brez opere >Thais«. Bil je resnično velik polom. Ko je Mary Garden to zvedela, se je močno začudila. Da bi prizore črtala? Amarilce prikrajšala? Ja, za vse na svetu! Takoj je bil mobiliziran prireditelj predstave, ki je moral notarsko ugo- duha tn svee mam- Nušič: Gospoda ministarka Belgrad je zopet doživel preinijero, to pot domačo, Nušičevo. Na brzo roko so pripravili njegovo nedavno napisano štiridej. komedijo »Gospoda ministarka«. Branislav Nušič danes morda od vseh najbolj pozna oni stari, patrijarhalni, malo-buržujski predvojni Belgrad. Saj je vrastel iz nje-g?. Cisto razumljivo je ,da je tudi pot do novega, vedno bolj zapadnjaškega (»vojnega Belgrada našel. Vse to dokazujejo njegova dela. »Gospo mini-sterko« bi vštel v ono obsežno vrsto Nušičevih politično-satiričnih komedij (Protekcija, Narodni poslanik, Sumnjivo lice), ki jx)mešane s čisto nuši-čevskimi domisleki in z do kraja smešnimi situacijami, še danes vzbujajo salve smeha in po cele sezone polnijo gledališče. Pravijo, da bo tudi ta poslednja, dolgo ostala na programu, ker si je občinstvo želi. Nušič je še vedno svež in mnogo ustvarja, ko Pred leti. Je čisto svojevrsten literaren tip pri nas. red vojno je ustvarjal in ustvaril morda najboljšo satiro javnega življenja srbskih srednjih in visokih stanov. Ne ouo elegantno, visoko umetniško, ki so jo cel6 izobraženci teže doumevali (kot je n. pr. Cankarjeva), ampak ono lahko, vsem razumljivo, do kraja preprosto, ali vendar tako svojevrstno in tipično satiro, iz katere so posamezne čisto prešle v narod in poslale njegove. Potem je Nušič pisal drame z zgodovinskim ozadjem, se prebil skozi svetovno vojno, ki je mnogo ležkega pustila v njem (Velika nedelja, ililjadudevetstopelnaesta, Nahod), napisal celo vrstno krajše proze in roman: Opštin-sko dete in prešel v tretjo, povojno Jazo ustvarjanja (Druga knjiga. Gospoda ministarka). Čudno sc zna vživeti v jsredmel, ga vedno podaja s smešne strani in zato dosega tolike uspehe. Kot svojevrstno in zelo zanimivo delo bi omenil njegovo: Autobio-grafijo. V gledališču ima Nušič čisto svoje občinstvo. Prav radi tega tudi one njegove stvari, ki umetniško niso neoporečne in najboljše dosežejo uspeh in aplavz. Uspeh ]>osebej z materijalne strani, ker kadar se daje Nušič, je gledališče polno. Tako je bilo tudi z njegovo sobotno premijero. Temperamentno ministerko je dala Žanka Stokič z velikim uspehom. Siccr |)a S'ovenci nušičevsko šalo in smeh žc poznate po nekaterih njegovih v slovenščino preloženih delih. Tone P. Slovenski Sisk »Zveza faktorjev v Sloveniji« je začela izdajati mesečnik »Slovenski tisk«, čigar urednik je Miroslav Ambrožič. — Dejslvo, da se je nas tiskarski obrt strokovno tako razvil, da jc nastala po-treba po strokovnem glasilu, je ne le za naše domače obrtništvo, ampak v tem posebnem slučaju v nekem oziru tudi za našo domačo kulturo velikega pomena. »Slovenski tisk« ima namreč v tesni zvezi s strokovnim napredkom obrti tudi dobršen del estetske kulturne naloge, kajti knjigotisk in tisk sploh živo posega v razvoj narodne estetike, čc moremo govoriti o narodnih posebnostih glede tiskarskega obrta. Pri nas se je v poslednjem času razvil tiskarski obrt jx> smernicah, ki so mu jih določili naši najodličneiši esteti: arh. Jožef Plečnik, Izidior Cankar, v novejšem času pa arhitekta Do-micijan Serajnik in Janko Omahen. Upravičeno tedaj govorimo o slovenskem tisku, o estetsko specifično narodnem tisku in pomembnost tega dejstva za splosno kulturni nivo našega naroda postane na mah vidna. Slovenski tiski, ki jih je pred vojno gojil Izidor Cankar (zlasti Dom in Svet) in kakršnih je po vojni vedno več in več, pričajo o tem, koliko smisla imamo Slovenci za lepe tiske. S strokovno revijo »Slovenski tisk« smo napravili važen korak naprej, kajti tako po strokovno-znan-stvenem, kakor po strokovno-praktičnem delu je to odlična publikacija, s katero se moremo po jiravici ponašati. Prva številka vsebuje: Uvodno besedo, prevod Jean Cocteaujeve pesmi »Slava tisku«, prof. dr. W. Schmidtov članek o tisku Dalmatinovega Sv. Pisma, prof. Davorina Volavška o|x>mbo o ljudski umetnosti in grafiki, študijo o različnih tehnikah tiska in njihovih posebnostih ter med drugimi bogatimi beležkami priobčuje »Slovensko bibliografijo 1929« prof. J. Slebingerja. Skratka, odlična revija ki bo vrlo dobrodošla vsakomur, ki se zanima za slovensko knjigo. s— š—. * Prešeren pri Italijanih. Prof. Uniberto Urba-nac-Urbani, ki je prevedel že več slovenskih in hrvatskih del v italijanščino, je napisal za tržaški leposlovni časopis »L'Arte« poljuden članek o Prešernu, »slovenskem Petrarki«. Članku je dodana pesnikova slika. Avtor je v prozi prevedel tudi podoknico »Luna sije«. Dr. Andrija Spilletak. Papa Pijo XI. Život i djela nantjesnika Kristova. — Društvo Sv. Jeroni- ma v Zagrebu (Tre kralja Tomislava 20) je izdalo elegantno, v belo platno vezano knjigo z zlatorezoin na 133 straneh, v kateri je opisano življenje in delo- vanje papeža Pija XI., in je okrašen z mnogimi podobami v bakrotisku. Cena 50 Din. * Knjiga »Državoznanstvo« od dr. Frana O g r i n a (Kamnik) je izšla (tisk tiskarne M. Hro-vatin) in se dobi v knjigarnah (izjemoma pri pisatelju). Obsega 156 strani velikega formata (z vsebino in kazalom) in slane broširan izvod 50 Din, vezan (omejena naklada) 62 Din, pri odvzemu od 10 komadov dalje primeren popust. Obsega splošne pojme o državi, oris naše državne organizacije, pregled zakonov pred in po 6. jan 1929 ter poglavje »Misli o novi državni ureditvi«. Potrebna je vsakomur, zlasti pa kmetijcem, obrtnikom in trgovcem, županstvom, župnim uradom in knjižnicam. Ljubljansko gledališče DRAMA Zučetek ob 20. 30. tniiju, četrteK: »Pegica mojega srca«. Ljud- ska predstava pri znižanih cenah. Izven. 31. maja, petek: »Greh«. Ilcd C. 1. junija, sobota: »Vdova Rošlinka«. l judska predstuvu pri znižanih cenah. Izven. OPERA Začetek ob pol 20. 3U. uiaja, četrtek: »Pri treh mladenkah«. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. 31 maja, petek: »Traviutac. Red B. 1. junija, sobota: »Mignon«. Red D. Mariborsko gledališče 30. maja, četrtek, ob 20: »Grofica Marica«. /,ni- žane cene. Kuponi. 31. maja, petek: Zaprto. t. juni ja, sobota, ob 20: »Oča Boštjan«. \b. B. Kuponi. Zadnja operetna predstava v mariborskem gledališču v tekoči sezoni bo morda žc danes zvečer. Vnrizori se tudi letos jako simputi'uo sprejeta kraljica operet »Grofica Marica« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. DOKTORJA FRANCETA PREŠERNA Zbrano delo je najlepši knjižni dar Slovencem v letu 1929. V neizpremenjeni obliki prvega natisa beremo tu P o-e z i j e našega velikana, njegov D o-datek slovenskih poezij, potem Nameček nemških in ponemčenih poezij in njegova P i s m a. Imamo tedaj vsega Prešerna, ki bo po tej knjigi prodrl v sleherni slovenski dom ter postal last vsega našega ljudstva. (Cena broš. 40, vez. 55, celo usnje 90 Din.) Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. STOHŽEK, spiral Lorenzini, Ljudske knjižnice 26. zvezek — najboljša italijanska mladinska povest v lepem prevodu Jožeta Lovrenčiča z nnngimi ilustracijami. Najlepši dar za otroke po svoji čisto otroški duši prikrojeni šegavosti. bujnosti in čudapolnosti. Broš. 14, vez. 22 Din. Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani HČI CESARJA MONTEZUME, spisa' Ridder H a g g a r d , Ljudske knjižnice 25. zv. — Povest iz bojev Mehikancev zoper španske osvajače, poučna, pisana z divno fantazijo, vpletajoča v borbo krvi in plemena zvesto ljubezen. Broš. 30, vez. 42 Din. Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. Naznanita Kalvurija (bojna ir/ra). Zveza slovenskih vojakov Ljubliana-Moste objavlja cenj. občinstvu, da ga po končani predstavi pričakujejo vozovi elek, trične cestne železnice, kakor tudi avtobusi za zvezo s kolodvorom in na ostale strani pred garnizijsko bolnico. Ponovno prosimo, da si vsakdo po možnosti nabavi vstopnice v predprodaji, da ne bo navala na blagajne in da se predstava ne zavleče. Odbor. Krekova proavela Z veza delavk« priredi šivalni tečaj, članice prosimo, naj se zglasijo 1. jun. od 7 do 9 zvečer v Alojzijevišču na Poljanski cesti številka 4. Odbor., Vinohradski) Hlahul je imel tekom svojega dolgoletnega obstanka kol dir. češke glasbenike, ki uživajo velik sloves ludi izven meja češke domovine. Bivši dirigenti Kovarovič, Nedbal in Zuna so bili in so še znameniti operni in simfonični diri-genli. češki skladatelji Aim, Bednar in Krička so bili njegovi vodniki. Današnji njegov dirigent Karel Sejna je nosilec idej slavnih prednikov in vodi Hla-hol kot reprezentativni češki umetniški zbor. Stavil si ,|e nalogo, da seznani s češko zborovsko literaturo tudi druge narode in je le popolnoma razumljivo, ako so vsled dolgoletnih ozkih kulturnih zvez uied Čehoslovaki in Jugoslovani usmerili svojo prvo koncertno pot ravno v Jugoslavijo. Njihovi koncerti v Subotici, Novem Sadu, Beogradu, Sisku, Splitu, Zagrebu, Mariboru in naposled v Ljubljani imajo izključno ta namen, seznaniti našo koncertno publiko s češko umetno pesmijo in njenim izvajanjem. Ker je zbor v resnici izvrsten, opozarjamo in vabimo naše občinstvo na ta koncert, ki bo v soboto ob 20 v Unionski dvorani. Pevski zbor Glasbene Malice ljubljanske. V petek, 31. maja ob osmih skupna vaja mešanega zbora. Nastopimo! Brez izjeme vsi. Odbor. Ustanovna skupiiina >Drnitva občinskih uslužbencev ljubljanske oblastu se vrši v nedeljo 2. junija t. I. ob 10. dopoldne v posvetovalnici ljubljanskega mestnega magistrata. — Nameščence vseli mestnih, trških in drugih večjih občin ljubljanske oblasti vabimo, da se v čim večjem številu udeleže sklicane skupščine. 4 zidarji, vajeni zidanja s kamnom, se iščejo za takoj. Kamnolom postaja Verd pri Borovnici Pšeniina kava Vidrove kave. ki jo jc pred vojno razpošiljala tudi v Slovenijo češka tvrdka Vidra iz Prage, se še marsikdo spominja. Vidra je ludi izdajal znani časopis »Domači prijatelj«. Vidrova kava je pseničnn kava in še sedaj zelo priljubljena na češkem, a v Jugoslavijo se zaradi visoke poštnine iu cari.ie nc pošilja več. V lleogrudu se izdeluje po isti metodi kot Vidra nn češkem, pšenična kava »Java«.. Bivši naročniki Vidrove kave v Jugoslaviji bodo brez dvoma radi naročevuli »JAVA« pšenično kavo, ker vedo, kako lizvrslnu jc pšenična kava. Pšenica je najžlahtnejšc žito, je boljša nego ječmen ali rž. — Iz pšenice se dela najboljša moka, /najboljši kruh in tudi najboljša kava. Kava iz pše-|nice je boljša nego iz ječmena ali rži. »Java« pšenična kava je žgana iz lepe bana-Ske pšenice po preizkušeni moderni metodi. »Java« pSeniina kava je izvrstna, zelo redllna, izdatna in zelo okusna. »Java« pšenična kava ne razburja živcev in srca, temveč krepi telo in duha. Je primerna zdrava hrana za otroke in odrasle, za slabotne in čvrste, za duševne in telesne delavce. »Java« pšenična kava je zelo okusna ter jo z užitkom pije vsak, tudi tisti, ki sicer ne mara kave. »Java« pšenična kava je zelo izdatna, se je ne sme preveč zakuhati in je torej zelo poceni. Razumna, štedljiva gospodinja uporablja torej le »Java« pšenično kavo. »Java« pšenična kava ima okus kakor prava kava. Za otroke se kuha sama, za odrasle tudi sama ali pa kot pridatek k pravi kavi. »Java« pšenično kavo razpošiljamo po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje, ali pn po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridejana lepa skodelica za kavo. Če hočete piti res dobro kavo in poceni, naročite »Java« pšenično kavo. Kdor poskusi, je zadovoljen in naš stalen odjemalec. Prepričajte se in naročite »Java« pšenično kavo. Priporočajte »JAVA, pšenično kavo svojim znuncem! Kdor pridobi deset naročnikov, dobi en 5 kg pnkcl »Java« pSeničn," kave brezplačno in poštnine prosto. PRŽIONA KAFE »JAVA« K. D. BEOGRAD, Lomina ul. il"a. Naznanila otvoritve. Slavno občinstvo iu svoje druge odjemalce vljudno obveščam, da otvorim s L junijem zopet svojo delikatesno trgovino na Sv. Petra cesti št. 24 in priporočam priznano dobro šunko, čajno maslo, razno pecivo in druge delikatese. r/ . •, ,. , Za obilen obisk prosim kar najvljudneje udarni Marija Kaluža delikatesna trgovina J\j MiibiJaKa, Sv. Petra cesta št. 24. prej Marijin trg, 8. Šoferska šolci oblastveno koncesijonirana I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiueisova 52 Praktične vožnje z modernimi automobili, teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov Prihodnji redni tečaj prične 1. junija. Dobro znana izdeloval-nica in razpošiljalnica I. ROZMAN LJUBLJANA Sv. Petra cesta 85 priporoča prvovrstne pristne kraniskeklobate lastnega izdelka na malo in veliko industrija volnenih izdelkov Peter Majdič, Celje razstavlja volnene posteljne odeje in koče na Ljubljanskem Velesejmu ..paviljon F štev. 228/30" S Cenjenim obiskovalcem Ljubljanskega Velesejma priporočamo, da si ob tej priliki ogledajo bogato zalogo tvrdke Schntider & ¥crov$eh trgovin«) i leteznlno. slroji ln orodlem v LJUBLIANI. »unaishft ccsla 16. ki se je ravno založila z vsakovrstnimi stroji in orodjem za poljedelstvo in vsako obrt v priznano najboljši kakovosti iz prvovrstnih tu- in iuozemskih tovarn. Velika zaloga tudi ostalega v to stroko spadajočegtt blaga, to je vsakovrstnega železa in posode, kakor tudi stavbene g, materijala, betonskega železa, žel. nosilk, cementa, raznega okovja, štuka-turja, itd., itd., itd., Vatn zasigura hitro dobavo in ugled tvrdke Vam jamči za točno postrežbo z zanesljivo dobrini blagom po najnižjih konkurenčnih cenah. 111=111= m -s 0) (3 n n n«. j 41 O «H 2 O > ^ X s o "S:0 ■-1 K! • ^ ■ v S »O o > c -a u a (d ' •c/O -J S? O) 'OO » .a > . š^uig a * ucjc-) eQ.s »j® w (\|Q nO . .■e?"- .Ow . 2 oo _ > S ig>3 ■S «2 ^ l^ll „ n «3 j jj - 2 uj < ^ » S »i ■sZKn. > Z a /-, eo n .s 3 Slv^.a I|g !?Q J2 H u oo • rc co o- (M IIIEIIIE Sam se požene na vejo, prav tako Jim in zavih-tita se na drevo baš še pravočasno, da uideta navalu divje črede. Toda Jimova bakla, ki jo je vrgel od sebe, je s plamenom zagorela, prav tedaj pa je tudi potegnil veter in pihnil plamen v visoko travo na jasi. Suha šara se pokljaje vname in zagori, rdeč žar plane preko jase in zalije temno listje dreves s škrlatno svetlobo. »Dobro si opravili« sopiha Sam, kajti strašna grmada je pekarije tako prestrašila, da so se cvileč in kruleč razbegnili med drevjem in izginili v mrak. Ogenj je pomete! jaso skoraj kot bi mignil, pa k sreči profesorjevega samotnega drevesa ni dosegel. Kakor hitro je plamen izginil, Jim zavpije in profesor se takoj oglasi, spleza 7. drevesa in pride hitro preko kadečega se pepela k njima. Jim mu v naglici stvar pojasni, češ, da je smatral za edino pot, iznebiti se pekarijev, ako zažge travo; dostavi pa tudi, da se ne smejo obotavljati, kajti poriniti morajo čoln v mlako, da ga ne doseže ogenj. Profesor Jima pozorno pogleda in napravi čuden obraz. >:Le nič ne skrbi, Jim,« reče nato ljubeznivo; »moral se boš nekoliko naspati.« Nato pa se obrne k Samu in mu pošepeta: Malo preveč napora je bilo zanj Ali misliš, da ga bova moglu sama spraviti v tabor?« »Da, gospod, odvrne Sam; »toda najptct moramo poskrbeti za čoln. Lahko se vname in poti -n bi bilo vse končano.*; Profesor pa kar zazija in vzklikne: »Kaj, tudi ti?« 45. Huda vožnja. Jim prasne v smeh, to pa ubogega profesorja skoraj stare, kajti zdaj mu je bilo jasno, da se je obema fantoma popolnoma zmešalo. /Vse je v redu, gospod,« reče Jim. /Nič čudnega ni, če mislite, da sva znorela, kajti nisem mislil na to, da vi najnovejše Samove iznajdbe še niste videli in ne slišali o njej. Stopite z nama, pa boste takoj vse razumeli!« Ogenj je šel po vetru skozi gozd in divjal tamkaj po suhi travi, proti vetru pa se je širil le počasi in lako za Samovo umetno vozilo še ni bilo nevarnosti. Profesor je kar obstal in strmel nad čudno prikaznijo. »Ali mi hočeš morda reči, da bos veter ujel in to stvar gnal?« vpraša nato. »Stopite gor, gospod!« pravi Sam s svojim navihanim muzanjem. »Sapa še vedno precej lepo pihlja. Torej se boste lahko sami prepričali, ali bo voz gnala ali ne.« Veter se navadno obenem s solnčnim zahodom poleže, ta večer pa je bil oblačen in veter je še vedno dosti krepko pihal. Sam potegne jadro gor, veter ga napne in čudni čoln se začne premikati. Ko pa pride neki sunek, se voz nagne in profesor je kar debelo gledal, kako ga je Sam komaj se obdržal, da »e ni prekucnil. »Prav žal mi je, gospod, da se ne morem bolje izkazati,« reče Sam. »Postaja namreč preveč temno, da bi ga mogel pravilno krmariti. Moral bom jadro sikrajSflti in voziti počasi.« Sam torej voz ustavi in z Jimom jadro skrajšata, nato pa «0 pot nadaljevali, le da počasneje. Pn vkljub temu in vkljub neugodnemu vetru so prišli v tabor prej ko v eni urL Profesor je bil kar ves iz sebe. »Častilam ti, Sam!« reče prisrčno. Ako bo ta čudni voz nesel vseh nas pet in našo prtljago, potem bo še boljši kot mule.« »Gotovo bo vozil precej hitreje,« mu pravi Greg. . Mislim, da ga na tem ozemlju tudi avto ne poseka. Tako za Gadsdenom ne bomo prav nič zaostali. Kaj misliš očka? Ali je potem Jimu sploh še treba uporabiti radio? Ali ne bo najbolje, da sklenemo iti s tem čolnom kar naravnost do reke?« »Da, tudi jaz mislim tako,« reče profesor. »Zato pa zdaj povečerjajmo in zaspimo! Današnji dan je bil precej razburljiv, pa kaže, da bo j u trenji še bolj zanimiv.« Ko je Sam zjutraj vstal, je v svojo žalost spoznal, da ni nobenega vetra. Kmalu po solnčnem vzhodu pa je lahen vetre razgnal jutranje megle; ko so pozajtrkovali ter vse pospravili, je pa pihni že kar dober veter. Samu prtljaga zlepa ni bila dosti trdno privezana; nato pa se skobacajo na voz in Jim in Sam potegneta jadro gor. Veter ga napne, kolesa se začno vrteti in odpotovali so. Sapa je bila sprva bolj šibka, kmalu pa je narastla in profesorju je kar srce igralo, ko so milje ginilo za njim. »Če bo ta veter stalno pihal, bomo lahko vso razdaljo v enem dnevu prevozili, pravi profesor. »Prav to tudi jaz upam, odgovori Sam. »Bojim se pa tudi, da bomo do večera strašno /biti in vsi trdi.« To je Sam prav povedal, kajti sunki so bili včasih jako hudi. Kolesa so bila seveda iz trdnega železa, peresa pa ne najboljša. Baš preči poldnem ugleda Sam spredaj pred seboj nekak udor; hitro torej obrne svoj čoln po vetru, in pravi: Jim, spusti ! jadro! Ne smemo drveti v lo reč, preden se je ne | ogledamo.« Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din.Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje.Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjst zneseklO Din. Pristojbina za šifro 2 Oin.Vsak oglas treba plačah pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana -10.3^9.Telefon stev.23-28. Pošten in priden mladenič, vešč slovenščine, nemščine, srbo-hrv. ter strojepisja, želi službe kot praktikant pri kakem podjetju. Ponudbe na upravo lista pod Agilen. Trgovski sotrndnik mlajša moč — vojaščine prost, želi službe v mestu ali na deželi v trgovino z mešanim blagom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5824. Zakonski par brez otrok išče mesta za peljedelska dela, kjer bi imel tudi stanovanje proti odslužku. Mož po poklicu krojač ter zna slovensko in nemško. Vprašati pri upravi »Slov.« v Mariboru pod 29—43. Družabnike sodelujoče, išče tvrdka za izdelovanje dobičkonosnega predmeta. Ponudbe na upravo pod šifro »Podjeten« št. 5575. Žagarja dobroizurjenega — sprejmem na vcnecijanski ga-ter. Samo resne ponudbe. Nastop takoj. Stanovanje na žagi. — Josip Borišek, Litija. Dobri zidarji dobe trajno delo pri stavbeniku Tomažiču. — Krstnikova ulica 5, Hra- nilniška ulica 12. Starejša ženska se išče kot samostojna gospodinja na srednje veliko posestvo. Vešča mora biti živinoreje in mlekarstva. - Naslov pove uprava »Slov. < št. 5896. Čevljarski vajenec se takoj sprejme. Anton Šinkovec, Pod trančo 1. Poslovodkinjo ki je zmožna samostojna voditi podružnico, s kavcijo ali garancijo najmanj 20.000 Din, sprejmem. -Ponudbe pod šifro »Špe-cerija Kranj« št. 5883. Kuharico perfektno, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, iščem proti dobri mesečni plači in oskrbi. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 5921, Kurjač k Lancovi lokomobili se išče. Le dobro izurjeni imajo prednost. Nastop službe takoj. Pod šifro: »Izurjen kurjač« št. 5915. Kolarsk. pomočnika za navadno delo, do 20 let starega, sprejmem takoj. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 5916. Prodamo Fine zelene barve se proda večja množina po 3 Din kg. Naslov v upravi pod št. 5677. PRODAJA KOŠNJE 1. Knez iz Ljubljane bo prodajal v nedeljo, dne 2. junija t. 1. svojo travo za obe letošnji košnji. Prodaja se prične ob 2 popoldne pri Ančnikovem kozolcu v Spodnji Šiški. Jeklene vrvi 17. 22, 35 mm - večjo množino - proda Mihael Kavčič, Zg. Šiška, Ljubljana VII, telef. 22—97. Gramofon sist. »Pathe«, brez igel, s 100 ploščami, se proda. Cena po dogovoru. Naslov v upravi štev. 58-18. Travnik v logu pri Čurnovcu naprodaj. -Več pove Fr. Čeme, Kožarje 7, p. Dobrova. Singerjev šival, stroj star, se proda. - Naslov v upravi Slov. št. 5847. Stoječa trava se proda na celem posestvu št. 102. Medved, Dobrenja, p. Pesnica. Harmonij 12 reg., v dobrem stanju, se proda. - Dobrejc, Maribor, Frančiškanska 21. Klavir dobro ohranjen ceno naprodaj. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 5879. Ajdovo moko prodam radi velike količine po znatno znižani ceni, kg po 3.50 Din. — Streliška ul. 33. Opel 4 16 HP skoro nov, dvosedežen, porabi 5 in pol 1 bencina, ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista pod št. 5919. Trgovske stelaše in pulte, dobro ohranjene, kateri so brez ali s steklom opremljeni, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5530. Kupi se: dobro ohranjena vodna turbina za ca. 2.1 metra padca vode, 1100 do 1500 lit./sek., stoječa ali ležeča, z regulatorjem (za pogon diname). - Dobro ohranjen Diesel motor za ca. 45 KS, kompleten, in istosmerni dinamo 230 V, 100 A s kompl. stikalno napravo. - Ponudbe na J. Hobel, Črna pri Pre-valjah. Pianino ali kratki glasovir, kupim. - Koren, Pobrežjc, Cankarjeva pri Mariboru. Auto limuzino ali odprt, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z opisom znamke in cene na ogl. odd. »Slovenca« pod »Autotaksi«. Razpis. Šclsko poslopje pri Sv. Petru pri Ljubljani (na polju) se bo zunaj prenovilo in okna, vrata ter strešni stol prepleskalo. Reflektanti naj si na licu mesta ogledajo. Pojasnila daje šolski upravitelj. — Ponudbe do 2. junija na krajni šolski odbor pri Sv. Petru, p. Moste. Pozor! Velika razstava slik in okvirjev na velesejmu — Paviljon H št. 439. — A. KOS, Ljubljana, Mestni trg 25. V vso oskrbo do smrti sprejmem starčka ali starko z majhnim kapitalom v Celju. Naslov v upravi štev. 5680. V soboto 1. VI. t. 1. bo Olepševalno društvo v Mariboru oddalo draž-benim potom košnjo v parkih. Reflektanti naj pridejo ob 11 dopoldne h godbenemu paviljonu v parku. Dražba premičnin konkurzne mase grofov Chorinski v Gor. Radgoni, se vrši dne 31. maja in naslednje dni, razen nedelje. — Upravitelj konkurzne mase. Trgovske lokale za železnino ali kako drugo podjetje oddam. Ponudbe pod: »Soliden trgovec«. Dobro idočo gostilno tik postaje - oddam na račun proti kavciji. Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 5893. Trgovina dam. klobukov v Ljubljani se da v začasni najem, pozneje proda. Sprejemni kapital do 15 tisoč dinarjev. - Dopise pod »Prometni prostor« na oglasni oddel. »Slov.« Majhna trgovina z modno in manufaktur-no koncesijo se odda v najem eventuelno proda. Sprejemni kapital do 30 tisoč dinarjev. - Dopise pod »20 letna trgovina« upravi »Slovenca«. Meblirano sobo s hrano oddam solidni gospodični. - Naslov v upravi »Slov.« št. 5878. Opremljeno sobo navadno, s posebnim vhodom, iščeta dva gospoda za takoj. — Pisma pod šifro a-b. Posestva Vodna moč dobičkanosna, dobro vpeljana obrt življenska eksistenca, mlin in žaga, stanovanje, gospodarsko poslopje, lepa lega in v bližini Ljubljane, ob glav. ni cesti, blizu postaje — vsled bolezni za 300.000 Din naprodaj. Resne dopise na upravo »Slov.« Ljubljana pod »Sigurna bodočnost«. Denar Zastopnikom pismeno garantiramo za zaslužek. Dnevno 100 dinarjev. Predmet potreben gospodinjstvu in družini. Delo lahko. »Del-mond«, Miklošičeva c. 14, Ljubljana, Pouk Pozor! Začetkom junija se prične nov tečaj v krojnem risanju in v prikrojeva-rju damskih oblek kakor tudi v izdelovanju. Kroji po meri. Pouk zajamčen. Krojno učilišče in modni atelje Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24, III. nadstropje, nasproti magistrata. Drva za kurjavo (odpadki od žage) v vsaki množini, se dobe pri: IVAN ŠIŠKA, parna žaga in tovarna parketov, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Fotograf, potrebščine in vsakovrstne aparate, tudi na obroke, kupi pri strokovnjaku. Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka 39. Lonene tropine in druga krmila nudi najceneje A. VOLK. LJUBLJANA Resljeva ccsta 24. eletrgovina žita in inlev škili izdelkov Arnika cvetje podleskovo seme in vsa druga zdravilna zelišča kupujem po najvišjih cenah. - Zahtevajte cenik brezplačno. - Ed. Pišler, Vrhnika. Klavirje in pianine prodaja in iz-posojuje najceneje, tudi na obroke Warblneh, LJubljana Gregorčičeva 5 (v bližini Glasbene Matice) lažno za m, hi imajo ftoleCe notic! ■^"TrJi "V * HMBl : Dr. Scholl-ov Bunion Reducer nčiti občutljivo mesto stiskanja in zabra-njuje povečanje slnjnla in razširjenje čevljev Utrujene in boleče noge, ploščate noge, slabe gležnje itd. olajša takoj dr. Scholl-ov Foot-Eazer. Dr. Scholl-ovi pripomočki za zdravljenje nog jamčijo za brezhibno oporo oslabelih nog, ker s tem obnovijo normalno delovanje mišic in cirkulacijo krvi in zabranjujejo vsako boleče stiskanje. Prodajo izvršuje strokovno izurjeno osobje. M " zaloga čevljev Ljubljana Kupim klavir (Stutzfliegel) modern, jeklena zvoč. greda (Stimm-stock) in z jekleno podlago. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5531. Foto - aparat 6X9 kupim. - Naslov v upravi »Slov.« št. 5891. Lokali trgovsko-pisarniški se oddajo na Miklošičevi cesti. Pojasnila daje pisarna dr. Frlana Fr., odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4. Dve sobi v centru mesta, v bližini magistrata, meblirani, snažni, s souporabo klavirja in kopalnice, oddam dvema učiteljicama v starosti 35 do 45 let, katerih želja je mirno in družinsko življenje. Cena dvakrat 300 dinarjev. Dogovor ust-meno. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Zdrav domači mir«. Prazno sobo v centru išče gospodična. - Naslov v upravi »Slovenca pod št. 5873. Kmetije do 50 oralov pri Mariboru, potem dobro idočo gostilno v Mariboru proda Zagorski, Maribor — Tatenbahova ulica št, 19 pri Petku. Vogalna hiša enonadstrop., velika delavnica, 7 sob s pritikli-nami, posebno stavbo za pralnico in drugo ter vrlem se proda za 300.000 Din. Potreben takojšen znesek 100.000 Din. Pojasnila v trgovini Seljak, Prešernova ul. 52. Eno ali dve sobi kabinet in kuhinjo išče za takoj zakon, par brez otrok. - Ponudbe pod »Mlad zakonski par« na upravo »Slovenca«. Posestvo z vsem inventarjem, ob kaki reki, se išče v najem event. se kupi. — Naslov se poizve v upr. »Slovenca« pod št. 5766. 'nserirajte v „ Slovencu "I Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov, njašlti teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Zas. krojno učilišče Ljubljana, Stari trg 19, sporoča, da otvori 10. junija v tej sezoni zadnji tečaj krojenja, šivanja damskih oblek in perila. Izrabite redko priliko, ker je honorar znižan. Izdelava krojev. Foto-Holynski Ljubljana, Dunajska cesta 6. - Solidno delol • Nizke cene! Za birmo Fotografski atelje novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. — Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39. Vsakovrstno zlatu Dunajsha cesta s-a. N. Sadlucki odpotuje! Hirosof in psihografolog Sadlucki sprejema vsak dan od 9 do 12 in od 14 do 19. Celje, Hotel »Evropa« št. 14. Ostane v Celju le še do 1. junija. Potem odide v Trbovlje, Laško in Dobrno. knpnje po oajvišiib cenah. ČERNE. iuvelir. Ljubljana. Woliova ulica št. 3. Fiat - auto 501 brezhiben in dobro ohranjen, štirisedežen, zamenjam za tonski tovorni auto. Prijave pod »Ugodna prilika« pri upravi »Slovenca«. Spedalnl zavod za vglaševanje ier popravila glosovirjev in harmonijev! Postrežba strokovnal Cene nizkel G. JURASEK Ljubljana, Ključavničarska ulica 3/II — vhod Mestni trg 22 in Cankar-jevo nabrežje 13, LJUBLJANA, Komenskega ulica 20 Cire ^^ mls Industrija stekla BEOGRAD, Carinska ulica tO TAKL Industrija s teki Rakek: Posestvo: hiša z moderno betonirano kletjo (do 1500 hI), enonadstropna, najboljše stanje, gospodarska poslopja, velika senožet in njiva, obe na Rakeku, 230.000 Din. Planina: Posestvo z dobro znano gostilno ob meji, gostilniški inventar in kuhinjska oprema, opremljene 4 spalne sobe, klet, ledenica, prostorna veranda, 6 oralov zemlje in 4 orali črnega gozda. Ugodna cena. Pojasnila za prodajo: Dr. Ivan Černe, gospodarska pisarna, Ljubljana — Miklošičeva cesta štev. 6. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvo-rim začetkom junija svojo čevljarsko delavnico in trgovino z lastnimi izdelki v Kranju v Likozarjevi hiši. S tem sem svojo že več let obstoječo delavnico in trgovino samo povečal, da omogočim svojim cenj. odjemalcem s čim točnejšo postrežbo. Izdelujem vseh vrst čevljev, od najfinejših do naj-trpežnejših gojzarjev in športnih čevljev po meri. Sprejemam vsa popravila, tudi čevlje, ki niso kupljeni pri meni. Skušal bom cenj. občinstvu ustreči s {im ločnojsn in solidno postrežbo ter se nai-topleje priporočam. IVAN HAFNER izdelovanje in prodaja čevljev, Šk. Loka — Kranj. ie za strol in o pleteni® Pričetek prvega tečaja 1. julija ter bo trajal dva ali tri mesece. Poučevalo se bo teoretično in praktično pletenje na raznih sistemih stiojev, krojenje, šivanje, izdelava in apretura pletenin, kalkulacija, določitev potrebnih surovin itd. Učilišče, ki je oblastveno prijavljeno, je pod nadzorstvom šolske oblasti za strokovno šolstvo, — Frijave sprejema in daje pojasnila FRANZL GI-ZELA, Ljubljana, Privoz 10. Pozor, ohistolci uelesejma! Ob priliki velesejma si oglejte mojo veliko zalogo POHIŠTVA krasne spalnice, jcdilnicc in kuhinjske oprave. - ii Solidno delo in nizke cene! :: Josip SCuhar splošno mizarstvo — zaloga pohištva, ŠT. VID štev. 79 — nad Ljubljano. Natečaj Administrativna šola bo sprejela tega leta 60 gojencev (učencev). Šola traja tri leta in prične 1. oktobra. Predpise glede natečaja in program za polaganje sprejemnega izpita bodo interesenti lahko videli v objavljenem natečaju, kateri je doposlan poljedelskim fakultetam (Poljoprivredni in Šumar-ski odsek), tehniškim fakultetam (odsek za inži-njere - tehnologe), ekonomsko - komercijalni visoki šoli, državnim trgovskim akademijam, državnim srednjim tehniškim šolam in vsem komandam vojnih okrugov. Prav tako se razpis lahko vidi ali pa dobi v administrativni šoli v Beogradu (Dolni grad). Prijave za sprejem v šolo se morajo poslati najpozneje do 15. avgusta 1929. Iz uprave administrativne šole št. 1304, 15. maja 1929. leta v Beogradu. Ivan Perdan nasledniki, Ljubljana Veletrgovina kolonijalnega in š- .erijskega blaga. Glavni založnik švedskih in vc .ienih vžigalic nudi po najnižji dnevni ceni: kav,, riž, najfinejše namizno olje, testenine, čaj, žganje in vse drugo špecerijsko blago. Postre :ba točna in solidna. Cyms Mg (on Prvovrstni francoski izdelek — Najložji tek Cene brez konkurence! Uiktsr Bchinsc Ljubljana, Dunajska cesta Zl Ceniki brezplačno! Hli Vam tekne Vaša jed, kadar ugledate v kuhinji la-Ie prizor? Gotovo ne! - Da se rešite tega neznosnega mrčesa k. Vam okužuje Vaso jed, vporabljajte najdovršenejše sredstvo za pokoučavanje * v • »»;. >y ■ v. . .'•!m» • Razpršuj SheIltox samo s Shelltox brizgalno, ki Vam zagotavlja naivečii imn«h riov.,,.5«., Shelltoxa Mfl^ljiVO usmni zasačeni £česterteiomnekSftuSt* " osvobodi vašo hišo muh, moSfcv, komarjev, bom sienic, mroveif, Turkov, njihovih zaleg Jn učinh. Tiskana navo lila dobite pri Vašem prodajalcu. Vporabljatl Shelltox znači vzdrževati v hiši bigijeno v najvišji meri. Dobiva se povsod. l¥a droftno? - m debeto! V) <0 z C s o © u ■o (O se Oglejte si naSo zalogo i unanMmnnnn * KuhliiSsKo posodo porcelan, steklenlno. leleznino, pločevino, nosilke, cement. Vse vrste orodja najceneje pri e so. s, rt O) e S I ® Denaiska cesto št. li (poleg figovca.) Linolej, zavese, posteljne odeje, namizni prti, ▼zglavja, tuhenti, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjala za mobilje, gradi za ma-trace, kakoi tudi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobilij po čudovito nizkih cenah pri: KAROLU PREIS. MARIBOR, Gosposka ulica štev. 20. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! Mineralno in blatno KepalBCc Darnvor radioaktivni topli izvirki 38 do 50° C Najuspešnejše zdravljenje: ZenSKih bolezni, revmatizma, podagre,išiasa, slabokrvnosti in splošne slabosti. Celo leto otvorjeno! Ugodno letovišče! Ziuerue cene! Ugodne železn.zveze! Izven glavne sezone /.naten popust! Zahtevajte prospekt« od R; vnateljltva kopalhčr Zahvala TOMAŽ BIZILJ se v svojem in v imenu svojih hčerk najiskreneje zahvaljuje za vse tolažilne dokaze sočutja in izraze sožalja, ki jih je prejel ob prerani izgubi svoje ljubljene soproge oziroma matere, gospe Francke Bizilj Posebno zahvalo pa izreka gg. zdravnikom, čč. sestram usmiljenkam, gg. pevcem »Ljubljanskega Zvona«, »Slavca«, »Krakovo -Trnovo« in »Glasbene Matice« za ganljivo žalno petje, vsem darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so blagopokojnico spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 30. maja 1929. nemški kvalitetni automobili najnovejše konstrukcije Tipa „FAVORIT", 4 cilindri, 2000 cm3 vsebine, 8/35 KS ........Din 69.000'- ........„ 82.500- .......... 82.500'- sasija............. odprt 4-5 sedežen s 4 vratmi . . limuzina 4-5 sedežna s 4 vratmi Tipa »STANDARD 6»», 6 cilindrov, 3000 cn»3 vsebine, 12/50 (iS odprt 2-sedežen, 2 vrat in rezervni sedeži.....Din 120.000 odprt 4-5 sedežen, 4 vrata ..............115.000 odprt 6-7 sedežen, 4 vrata...............135.000 kabriolet 2-sedežen, 2 vrata in rezervni sedeži..........137.000 kabriolet 4-5 sedežen, 4 vrata..........f) 145.000 limuzina 4-5 sedežna, 4 vrata...........M 125.000 Pullmann-limuzina, 6-7 sedežna. 4 vrata............145.000 limuzine v luksuzni opremi stanejo Din 8000"— več Vsi vozovj so opremljeni z 2 kompl. rez. kolesi razen lipe Tipa <,STANDARD 8", 8 cilindrov, 3800 cm vsebine, 15/70 KS odprt 6-7 sedežen, 4 vrata............Din 175.000'— Pullmann-limuzina, 6-7 sedežna, 4 vrata, luksuzna oprema..................... 195.000'— Tipa „L 6", tovorni 1-fonski, 50 KS, 6 cilindrov šasija......................Din 95000'-— odprt........................ 105.000-— zaprt.......................... 120.000-— Tipa „L 9", tovorni V/2 tonski, 32 KS, 4 cilindri šasija......................Din 105.000'— odprt........................ 115.000- zaprt........................ 129.000 — „FAVORIT" In tovornih automobiiov, ki imajo po eno rez. kolo Glavno zastopstvo In skladišče rezervnih delov: Ing. C. R. Luckmann, Ljubljana, flhacljeva cesta 10 Paviljon O no i lan ! i S i Ustanovljeno 1.1819 lelelon Sle*. 2553 Ključavničarstvo AVGUST PlARTINClC uusliana, Rimska cesta 14 prvo in edino podfeije za napravo jeklenih voljenih zostorov v Sloveniji priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. izdeluje ln se priporoča za naroČilo solčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst. razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, podpečnike iz železa in bakra. Slalna zaloga ŠledllnihOV v priznani vestni in solidni izdelavi! - Aviogeno vareme ln rezanje. KES KOSTANJEV LES asa tanln HRASTOV TAIVINSKI LES BUKOVA DHVA kupuje stalno najugodneje EHNEST MARINC. CELJE Zrinjskega ulica Stev. 4 Teleton štev. 136 Krajevne zastopnike v vseh krajih Hrvatske in Slavonije iščem za prvovrstni inozemski - tosezonski predmet. Zaslužek velik in siguren. Samo energične moči naj se javijo na PROMETNO AGENCIJO BEOGRAD, Wilsonov trg 107, pod šifro „LUNIKO - LONDON". Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so Šivalni stroji „Grltzner" in „Adler" za domačo obrt in industrijo Pouk vezenje breiplelen Le pri JOS. PETELINI Ljubljana poleg Prešernovega spomenika ob vodi Večletna garancija ! Zahtevajte ponudbe. Beogradska zadruga, Beograd, ima večjo množino Urnih in pocinkanih cevi nemškega izdelka — v dimenzijah — in sicer: Pocinkane cevi: Črne cevi: % >A 1 VA VA 2 20.000 metrov 30.000 metrov 15.000 metrov 6.000 metrov 3.000 metrov 2.000 metrov 'A 1 VA VA 2 2'A 3 VA 4.000 metrov 2.000 metrov 3.000 metrov 2.000 metrov 1.000 metrov 500 metrov 500 metrov 500 metrov ki jih želi prodati potom ponudbene licitacije. — Vabije se reflektanti, da pošljejo svoje ponudbe najkasneje do 10, junija z navedbo plačilnih pogojev. s« -p* . ; > d? t Beogradska zadruga, Beograd, ima naprodaj štiri poltovorne avtomobile znamke »Elite« -m: z nosilnostjo 2000 kilogramov. Vabijo se reflektanti, da pošljejo svoje ponudbe najkasneje do 10. j u n i ja 1929 z navedbo plačilnih pogojev. — Avtomobili se morejo pogledati vsak dan v Beogradski zadrugi. LJARSKA ZADRUGA KROPA TELEFON - PODNART 2 '^t-i.-*^ v.. . • t-: Jp,..' . . - ■ . ...... " •• i ;•• -'i«;;. • ... ...-.?> , ' * " : ' TKE Vedno |jr m višku ? Najnovejša moda Elegantni vzorci Bogata izbira •s 'g-l -tP mmi zzJEžt i i I Rips Ottoman za plašče Crepe de Chine modne barvi C h an tu n g j modne barvi j Rips doub/e za olašče Crepe de Chine imprime Chantung surov ! Satin j ondč za plašče Crepe Georgette modne barve Veioutine za olašče j Crepe Mongol Crepe Georgette tmpnme i Taftetas Crepe Riviera Japon modne barve Crepe Marocain % o