Uredništvo in uprava: Maribor, Alaktandrovi cesta it. 13 Oglasi po tarifu Oglas* tprejama tudi »glasni oddoisk .Julr*" V Ljubljani, Prsisrnova ullel H. 4 Izhaja razun nedelj« in praznikov v«ak dan ob 16. uri Račun pri poStnsm čsk. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mestčno, prsjo-nan v upravi ali po poiti 10 Dih, dostavtjan n» ddM p»12 Din Uredn. 2440 Uprava 245* Macdonald in Henderson Leto V. (XII.), Stev. 167 Izhaja raz Maribor, pondellek 27. Pred sklicanjem sobranja Z devetojunijskim prevratom leta 1923, ki .ie končal z nasiltlo smrtjo vodje zem-Wadniške stranke Stambolijskega in Padcem zeml.oradniškega režima ravno v trenutku, ko se je pripravljal, da si z Ustanovitvijo takozvanih zelenih čet kon-čtto zagotovi in zavaruje vodstvo državne uprave, je končala prva važna etapa razvoju Bolgarske po izgubljeni vojni Stambolijski je žal prepozno uvidel nevarnost, ki je pretila negovemu režimu od strani mogočne makedonske revolucionarne organizacije in oficirskega zbora, ki je bil najhujši nasprotnik njegove politike zbližanja 2 Jugoslavijo. Stambolijski je postal mučenik svojih Idej in dalekosežnih političnih načrtov, ki jih je hotel za vsako ceno realizirati. V njegovem stremljenju ga je podpiral sicer skoro ves narod, proti pa je bila posebno vojaška kasta, ki se je po porazil v svetovni vojni naslonila na vsemake-donsko revolucionarno organizacijo, ka-^re voditelji so Bili za nadaljevanje od ^oburžanov inavgurirane državne poli-tifce. T Čelih osem let po devetojunijski revo-‘iciji so imeli državno krmilo po padcu zemljoradnikov v rokah nacijonallsti in liberalci, ki so bili popolnoma pod vplivom Vanče Mihajlova in njegovih tovarišev. Demokratičeski Zgovor, ki je imel V sobranju močno večino, sicer nikakor ni predstavljal kake homogene organizacije, vendar pa so bile vse v njem združene stranke edine v terri, da je bodočnost Bolgarske v naslonitvi na nasprotnike naše države. To je bila n.;ih maksi-nia in po njej so vodilni bolgarski državniki usmerili tudi svojo zunanjo politiko. Dogodki, ki so se razvijali zadnja leta na Bolgarskem in so našli v naši državi močen odmev, so vsem Se živo v spominu. Ponovno je prišlo kljub naši Miroljubnosti do ostrih konfliktov z Bolgarsko in položaj je postal celo tako na-Pet, da sta se Francija in Anglija smatrali prisiljene, da intervenirate v Sofiji. Edina pozitivna točka dobe osemletnega Gospodarstva Cankova in Ljapčeva na Bolgarskem je bil niški sporazum z našo državo, ki je rešil vprašanje dvolast-ništva ob jugoslovansko-bolgarski meji. Gospodarska kriza, ki je zajela ves ®vet, je med tem vedno bolj pritiskala tudi na Bolgarska in jo spravila skoro 1,3 rob propada. Državne blagajne praz-J16, narod obubožan, tak je bil položaj, ko le Narodni blok pri zadnjih parlamentarnih volitvah obračunal z dosedamimi mogotci ter z ogromno večino obsodil do-edanjo politiko svojih državnikov. Lap-‘evu sicer razpoloženje naroda ni bilo eznano, vendar pa se mu ni niti sanja-°. da bo doživel tak poraz. Nerad se je ’cer umaknil, vendar pa je hočeš nočeš izročiti državno krmilo v roke DnVt-e ^ar°dnega bloka. Malinova, ki je v svojo vlado tudi zastopnike j°radnikov, ki so bili do tedaj na Ka«u kot veleizdaniki. ^japCeva oz. Demokratlče-skem „ 0v?rf nastopila na Bolgar* *,rev?i|C>VrtJ f Malinov je takoj, ko je vodstvo vlade, izjavil, da ie cilj v ucninu NADALJEVANJE FINANČNIH POGAJANJ 2 NEMŠKIMI DRŽAVNIKI. STIMSON PROUČUJE POLOŽAJ V NEMČIJI. BERLIN, 27. julija. Angleški zunanji tnhilster Henderson je prispel davi z vlakom v Berlin, Na kolodvoru so ga po-zdravili državni kancelar dr4 Briining in zunarill minister dr. Curtius, šef protokola groi Tattenbach In angles*i veleposlanik d poslaniškim osobjem. Henderson In nemški ministri so odšli nato v zunanje ministrstvo v Viljemovi ulici, kjer se je vršil najprej prvi razgo. vor. Ministrski predsednik Macdonald, ki Je nameraval prvotno poleteti z letalom V Berlin, je radi slabega vremena opustil svoj prvotni načrt, odpotoval iz Londona včeraj pozno zvečer ter je prispel v Berlin danes opoldne. Popoldne se bodo pogajanja nadaljevala in bodo aajbrže končana že do večera, ker se nameravata oba angleška državnika vrniti v London že v večernih urah. LONDON, 27. julija. Od današnjih ju-tran:ih listov se bavl le dnevnih »News Chronlcle« z berlinskim pOtovat^em Mac-donalda in Hendersona. Pred svojim odhodom je Izjavil Henderson, da se bo v Berlinu razpravljalo predvsem o finančnih vprašanjih. List naglaša važnost teh razgovor in opozarja na to, da bodo nemirni duhovi v Parizu gotovo' razlagali ta sestanek kot pričetek angleško-nem-Škega sodelovanja. O tem pa seveda ne tnore biti govora, kajti Anglija se ne bo nikdar zvezala z Nemčijo proti Franciji, toda tudi nikdar več s Francijo proti Nemčiji. BERLIN* 27. julija, Snočl je bil prirejen na čast ameriškega državnega tajnika Stimsona slavnostni banket. Stim-son je izjavil novinarjem, da se mudi le neuradno v Berlinu, da prouči politični in finančni položaj Nemčije in dobi smernice za stališče Washingtona napram nemški krizi. LONDON, 27. julija. Po sporazumu med pariškim In newyorškim denarnim tržiščem se je mogel angleški funt toliko okrepiti* da je prenehalo pošiljanje zlata v Francijo. Denarna zaloga Angleške banke je padla na 136 milijonov funtov, do* čim znaša zaloga Francoske banke 460 milijonov funtov. Finančni strokovnjaki so že v skrbeh, kam z vsem zlatom In se bavi o z načrti o reformiranju prometa z zlatom. Zeppelin nad polarno pokrajino PO PRISTANKU V LENINGRADU JE ODLETEL PREKO ARHANGELSKA NAD POLARNE POKRAJINE IN JE ŽE DOBIL ZVEZO Z »MALIGINOM«. LENINGRAD, 27. Julija. Včeraj, ob II. uri, je odplul Zeppelin na polet v polarne pokrajine. Med pristankom v Leningradu je dopolnil zaloge kuriva in živil ter vkrcal še nekaj znanstvenih aparatov. Zrakoplov leti proti Arhangelsku. od kjer bo krenil proti Franc Jožefovi zemlji, kjer ga že pričakuje ruski ledolomilec »Maligin«. LENINGRAD, 27. julija. Pri pristanku Zeppelina je bilo navzočih več kot sto tisoč ljudi, ki sO pozorno sledili manevriranju zračnega orjaka, krožečega skoro pol ure nad bivšo rusko prestolico. Zrakoplov je zapustil včeraj ob 11. uri leningradsko letališče ter odplul proti Arhangelsku. Pred odhodom Je sprejel profesor Samojlovič kot znanstveni voditelj odprave ruske novinarje ter jim izjavil, da je zrakonlov kar najboljše opremljen za polarna znanstvena raziskovanja. Program poleta ostane neizpremenjen, kakor je bil prvotno objavljen in bo trajal po vsej priliki kakih šest dni. Pred odhodom le Vzel zrakoplov §e 9000 kubičnih metrov kisika, večjo zalogo goriva in živil ter še nekaj znanstvenih aparatov. Ako bo potekal polet nemoteno kljub neugodnim vremenskim prilikam, bo zrakoplov danes zjutraj že nad Franc Jožefovo zem Ijo, kjer ga pričakuje ledolomilec njegove politike Izboljšanje obupnega gospodarskega položaja, v katerega je spravila bolgarski narod nesrečna politika njegovih dosedanjih državnikov in pa čim boljši odnošaji z vsemi sosedi, torej tudi z Jugoslavijo. Po zmagi Narodnega bloka je nastopilo sedaj v bolgarski politiki nekako zatišje. Nikjer še ni videti obrisov kake nove politike, vse pričakuje t hestrflnostjo sestanka sobranja, ko bo vlada Malinova razvila svoj notratije IR fcuiftinje-politlčni ter gospodarski program. ZgorftVisti, ki so bili po porazu silno preplašeni, so med tem zopet strnili svoje vrste in se pripravljajo na odločilni boj. Seveda pa tudi vlada ne počiva In sistematično pripravlja reorganizacijo vse državne uprave. Izpre-membi v vladi bodo sledile tudi izpre-membe v vseh važnejših panogah državne uprave, med drugimi tudi v diplomaciji. Kakor poročajo listi, bosta za poslanika v Rimu ia Prati imenovana dva pristaša zemljoradniške stranke, Vlkov, najmočnejša osebnost bivšega režima, pa bo odpoklican iz Rima. Največje zanimanje vlada seveda m stališče, ki Je namerava zavzeti napram noveihu režim« makedonska revolucljo-narna organizacija in obratno. V njenih vrstah vlada fca enkrat še precejšnja ne-orijentiranost, vendar pa prevladuje mnenje, da bo upliv makedonske revolu* eijonarne organizacije vedno manjši, samo če bo imela vlada dovolj energije. Vladi zadostuje že, da je ne podpira In ni treba, da bi njene člane preganjala, pa bo organizacija sam« po sebi razpadla. Malinov namerava že za drugo polovico prihodnjega meseca sklicati sobranje k izrednemu zasedanju. Splošno zatišje v bolgarski politiki, ki vlada sedaj, bo potem prenehalo in upajmo, da bo mogoče dobiti potem Jasnejšo sliko o dejanskem položaju, ki je nastal na Bnl-po zadnjih v«luv*fe, Maligin«. Po zadnjih vesteh brezžične postaje geofizičnega osrednjega observatorija je Zeppelin preletel včeraj ob 19. uri Arhangelsk. LENINGRAD, 27. julija. Po najnovejših poročilih se vrši ZeppelinOva vožnja na severni tečaj V najlepšem redu. Zračni orjak je včeraj ob 20.15 preletel polarno linijo, davi je bil že v brezžični zvezi s postajo na Franc Jožefovi deželi in ruskim ledolomilcem »Maliginom«. Dr. Eckener je brzojavil s Zeppelina, da je trdno prepričan, da se bo arktični polet popolnoma posrečil. Laual in Brianč pojdeta M Rim RIM, 27. julija. Fašistični tisk objav« !ja, očividno iz uradnega vira, vesti, da bosta v kratkem času obiskala francoski ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand Rim. Obisk bi se vršil po obisku francoskih državnikov v Bo-den-Badnu, kjer se bodo nadaljevali francoski-nemški razgovori za odstranitev medsebojnih sporov. Fašistični tisk stavlja v obisk francoskih državnikov velike nade ter namiguje, da ga je pripisovati posredovanju ameriškega državnega tajnika Stimsona, ki je po svojih razgovorih z Mussolinijem uveril pariške kroge o dobri volji Italije v vprašanju pomorske razorožitve ter toplo priporočil rešitev vprašanja razdelitve pomorskih sil med Italijo in Francijo, še pred sklicanjem splošne razorožitvena konference. Laval bi se sestal v Rimu i Mussolinijem ter na ta način prekinil s šestletno protiitalijansko politiko Francije, ki sta jo inavgurirala Herriot in Briand po sestavi vlade levičarskega kartela. Francoski tisk je zaenkrat še zelo rezerviran napram vestem o potovanja francoskih državnikov v Rim ter se zadovoljuje s tem, da samo ponatiskuj® vesti fašističnega tiska. Cilenški diktator pobegnil iz dežele SANTIAGO DE CHILE, 27. fulffa. Štiri leta trajajoča diktatura generala Ibaneza je včeraj klaverno končala. Pod pritiskom vedno večjega nezadovoljstva naroda in v strahu, da bi se mogla iz dosedanjih spopadov razviti revolucija, je državni predsednik general Ibanez nenadoma odstopil Ift pobegnil Čez mejo. Za njegovega naslednika je bil imenovan senator Ooa-zo. V pouličnih bojih je bilo zadnje dni 34 oseb ubitih, na stotine pa težko ali lahko ranjenih. PARIZ, 27. julija. V bližini TouIottU je zavozil s sodi obložen tovorni avto v čredo ovac in razmesaril pod kolesi nad 100 živali. Tovorni avto s6 je prevrnil končno v obcestni jarek, od-tam pa v 300 m globok prepad. Šofer in oba njegova spremljevalca sO bili akoj mrtvi, avto pa se je popolnoma razbil. NEWYORK, 27, julija Pri Caslakti Je padlo na tla neko letalo, ki je zgorelo. Pet moških in neki deset letni deček so pri tem postali žrtve katastrofe. BERLIN, 27. julija. Pri WUnsdorfU se je ponesrečilo letalo, katero Je vodil Siemensov inženjer Kolgefi. Pilot je obležal mrtev. Kaj je povzročilo w**rečo, ai ugotovljeno. pmnTna pfattiffir MtuibonM. Cena 1 Din :nt V r ■BKSSttS&fl Mariborski in dneoni drobiš Počastitev spomina prof. Chočounskega Letos spomladi je umrl v Pragi vneti prijatelj našega naroda, velezaslužni vse-'ičiliški profesor dr. Kari Chodounsky. Cele generacije slovenskega dijaštva, ki je študiralo v slovanski Pragi, so ohranile v svetlem spominu ime tega moža, ki je bil desetletja pravi oče praških slovenskih akademikov. Z globoko hvaležnostjo se številni naši izobraženci, ki zavzemajo danes ugledna mesta v javnem življenju, spominjajo darežljive roke in zlatega srca tega plemenitega učenjaka. Zato je njegova smrt bolestno odjeknila v mnogih srcih. Profesorju dr. Chodounskemu pa nismo dolžni hvale in pietete samo kot očetu praških slovenskih dijakov. Bil je goreč prijatelj naših krajev in posebej še naših gorenjskih planin; on in njegovi prijatelji so privedli češke turiste v naše gore, proti katerim se je takrat obrnila raznarodovalna ofenziva. Dolga 'e-ta je svoje počitnice prebival na naših t eh. V živem spominu so še prebivalstvu Jezerskega in okolice prisrčni stiki prof. Chodounskega z našim ljudstvom, ki ga ni samo vzpodbujal v narodni zavesti, marveč je kot zdravnik bil mnogim neprecenljiv svetovalec in rešitelj. Mirno lahko trdimo, da gre Čehom, zla sti pa prof. Chodounskemu, v znatni meri hvala za to, da so naši obmejni planinski kraji, osobito Jezersko z okolico kljubovali nemškemu navalu. ■ Častnemu članu bivše praške Ilirije in .velezaslužnemu pospeševalcu planinske misli na Slovenskem, ve’ikemu Slovanu prof. dr. Chodounskemu, nameravata Ju-gosiovensko-češkoslovaška liga in Slovensko planinsko društvo v Ljubljani pokazati hvaležnost našega naroda tako. da mu na Jezerskem odkrijeta spominsko ploščo. 'Svečanost odkritja te plošče je določena na dan 15. avgusta. Tega dne se bodo na Jezerskem zbrali številni prijatelji jugoslovenske-češkoslovaške vzajemnosti. Svojo udeležbo so že obljubile mnoge odlične osebnosti, med njimi predvsem čehoslovaški posanik v Beogradu g. dr. Robert Flider. Podpisani organizaciji opozarjata na to prireditev vso našo javnost. Posebno pa vabimo člane bivših praških akademskih društev, zla sti najstarejše »Ilirije«, »Adrije« in »Jugoslavije«. Bodi ta dan tovariški sestanek vseh, ki so ohranili hvaležnost in simpatije ne samo do mecena dr. Cho-donnskega, marveč do zlate Prage in češkega naroda sploh. Združimo se tega dne na naših lepih gorenjskih tleh in pokažimo z obilno udeležbo na tej svečanosti, kako globoke, nerazdružljive vezi spajajo oba naroda. Posebej še opozar jamo na to planinsko svečanost naše pla. nince in jih vabimo, da v čim večjem številu počaste spomin pionirja našega planinstva. Podroben program svečanosti na Je zerskem bo objavljen v listih. V .Ljubljani, dne 24. julija 1931. Jugoslovensko-češkoslovaška liga in Slovensko planinsko društva v Ljubljani. Uslužni gospod poštar mi je pripovedoval, da je dobila letos vas redno poštno zvezo, da pride celo teiefon, ter da se temeljito popravlja okrajna cesta iz Slovenske Bistrice, katero nameravajo podaljšati prav do Počitniškega doma. Vse to je zasluga društva, katero vzdržuje Počitniški dom, kateremu so Šmarčani hvaležni, ker je s tem dvignjeno Šmartno v enega najlepših letoviških krajev na Pohorju in prinešen Šmarčanom marsikateri zaslužek v teh težkih časih. Danes je vas prenatrpana letoviščarjev iz vseh krajev, celo iz Beograda in Dal macije in avtomobili z novimi gosti so v vasi letos dnevna prikazen. — Podpo-horec. S Šmartnega na Pohorju Prijazna planinska vasica Šmartno na Pohorju, ki je zadnja leta zaslovelo kot letovišče vsled počitniške kolonije za otroke, ki se nahaja tam v bližini, je točka, katero že nekaj let rad obiskujem. Tako sem se ustavil, v tem kraju po preteku dveh let tudi letos in opazil, nekaj razveseljivih izprememb, kakor nove lične plotove okrog vrtov, prenovljeno znano gostilno nasproti cerkve, trotoar pred poštnim poslopjem in celo del kanalizacije. Vse to napravi na tujca cjober vtis, znak, da se nekateri domačini po-trudijosvoj kraj olepšati in s tem privabljati goste. So pa še nedostatki, katere bo potrebno na vsak način odpraviti, kakor: pašo prašičev okrog hiš v vasi, na pol podrto hišo sredi vasi, posebno pa podirajoče se telovadne priprave na šolskem dvorišču in vrtno utico isto-tam. Zadnje je vsekakor znak neke malomarnosti merodajnih faktorjev, kateri bi bili v prvi vrsti poklicani, da dajo s pravilnim vzdrževanjem javnega poslop- Iz Slatine Račenceu Po nekolikšni stagnaciji se je tekom zadnjega tedna sezona razmahnila in razpoložljiva stanovanja so bila prve dni minulega tedna domala zasedena. Zbra-io se nas je tudi precej Mariborčanov: g. dvorni svetnik v p. dr. Toplak, g. dr. Mulej z gospo, polkovnika Radovanovič in Stojadinovič in še nekaj drugih. Nekaj Mariborčanov, ki so sicer že leta sem stalni gostje tekom sezone, še pogrešamo, a upamo, da se bodo kma u pojavili. Največ gostov — relativno — so dali doslej Zagreb, Beograd in Ljubljana. Tudi iz ostalih krajev Jugoslavije, zlasti iz Hrvatske in deloma iz Srbije, pa tudi iz raznih slovenskih krajev, zaznamuje zdravilišče letos že lepo število gostov. Na žalost pa doslej sezona še zaostaja za prejšnjimi — zdi se, da je to splošen pojav v vseh zdraviliščih, posledica krize. Te dni je bila kolavdacija nove šole, k: bo 16. avgusta slovesno blagoslovljena in otvorjena. Včeraj je bila tu komisija radi razširjenja skladiščnega prostora pri kolodvoru in radi nove dovozne ceste odnosno radi preureditve dovoza in odvoza k skladišču. Sinoči se je v prostorih zdraviliške restavracije vršila ustanovitev Zadružne elektrarne, ki ima nalogo, da uvede elektriko tudi v poslopju izven zdraviliškega rajona. Načelništvo zadruge je bilo poverjeno znanemu tukajšnjemu gospodarskemu delavcu g. magistru Poljaku, in je izven dvoma, da bo vprašanje elektrifikacije Radencev dobro napredovalo. Tako se gibljejo Radenci na vseh koncih in krajih in se razvijajo v lepo moderno zdravilišče. na drugo mesto se je plasirala Poljska 47 točk, na tretji Češkoslovaška 46 in pol, na četrto Jugoslavija 46 točk. Slede Letonska, Švedska in Nemčija 45 in po: Avstrija 45, Anglija 44, Madžarska 39 in pol, Nizozemska 35, Švica 34, Litva 30 in pol, Francija 29 in pol, Rumunija 28,. Italija 24, Danska 19 in pol, Norveška in Španija 15 in pol. Prihodnja šahovska olimpijada bo leta 1933 v Čikagu. Ustanovitev nove streljačke družine v Št. Juriju ob Pesnici. Včeraj se je vršil v prostorni dvorani ljudske šole v Št. Juriju ob Pesnici ustanovni občni zbor Streljačke družine. Predsednik oblastnega odbora, polkovnik g. Božidar Putnikovič, je v jedernatih besedah obrazložil organizacijsko delo tega viteškega športa. Občni zbor je po zdravil tudi sreski podnačenik g. Milan Makar, ki je izrazil svoje veselje nad tem, da so se pričele streljačke družine širiti tako intenzivno tudi na levem bregu. Izvoljen je bil odbor novo ustanovljene družine, kateremu predseduje požrtvovalni, znani narodni delavec, veleposestnik Stanko Terčelj. Novi streljački družini želimo obilo uspeha. Časten uspeh Jugoslavije na šahovski olimpijadi v Pragi Včeraj je bilo na meddržavni šahovski olimpijadi v Pragi odigrano zadnje kolo. Jugoslavija je igrala z Letonsko ter izgubila 1 in po!:2 in pol. Mattison, ki je dva dni poprej porazil svetovnega prvaka dr. Aljehina, je porazil tudi našega velemojstra dr. Vidmarja. Partija Ko-stič— Petrov je končala remis, Pirc je porazil Feigina, dr. Astaloš pa je zgubil proti Apsenkiesu. Naša država je imela najboljše izglede, da si osvoji letos Ha-milton-Russelov pokal in bi nedvomno tudi zasedla prvo mesto, da ni doživel naš prvak dr. Vidmar na olimpijadi kar 4 poraze. Kljub temu pa moremo biti z uspehom še vedno zadovoljni. Placirali smo se na 4. mesto in zaostajamo ' za zmagovalcem le za 2 točki. Hamiltonov pokal, ki ga je hranila dosedaj poljska Slabi kolek}. Iz krogov naših trgovcev prejemamo pritožbe, da so poslednje čase koleki ta' ko slabo gumirani, da kar odpadajo z ra čunov. Ker so trgovci radi tega v nevar nosti, da bi bili kaznovani zaradi neko-lekovanih računov, naprošajo finančno upravo, da posreduje na pristojnem mestu, da odpravi ta nedostatek. Na mejo — v Apače! Narodna Odbrana v Apačah priredi v nedeljo, dne 2. avgusta v Apačah svojo drugo večjo prireditev s sode'ovanjem sosednjih društev. S tem nam nudi ugod no priložnost spoznavati naše obmejne kraje in stopiti v stik z obmejnim preb! valstvom, ki pričakuje od nas moralne podpore. Naše vrlo pevsko društvo »Ja dran« ponese tudi letos tja našo pesem ki je lani Apačane in okoličane zadivila v zmagoslavnem pohodu. Tudi letos bo ob zadostnih prijavah vozil v nede'jo dne 2. avgusta iz Maribora v Apače preko Slov. goric in Gornje Radgone osebni avto tja in nazaj za 50 Din za osebo, odprti s krovom pa po 35 Din Priave sprejema pisarna Nar. Odbrane v Grajski ulici 5, drugo nadstropje vsak dan od 18. do 20. ure. Odhod iz Mari bora v nedeljo 2. avgusta ob pol 13. ur: izpred Trga svobode, povratek iz Apač ob pol 22. uri oziroma na zahtevo prej S prijavami se naj ne odlaga na zadnji dan, takrat ni več možno dobiti avtov Privoščimo si prijetni izlet po svoji do movini — na mejo! Pomočniški odbor trgovskega gremlja v Mariboru sklicuje svoj redni pomočniški zbor za dne 29. t. m. ob 20. v svojih prostorih na Slomškovem trgu št. 6. V slučaju nesklepčnosti se vrši ta zbor eno uro pozneje ne glede na število prisotnih članov. Dnevni red: 1. Poročila predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov. 2, Volitve novega odbora, 3. Trgovski pomočniki in penzijsko zavarovanje, 4. Raznoterosti. Potrebna je polnoštevilna udeležba. Gasilna vaja skupine Pobrežje. Preteklo nedeljo se je vrši!a lepo us-peia skupinska vaja pri Sv. Miklavžu na Drav. polju. Vodil jo je prav spretno župni odhornik tov. Pšeničnik. Udeležili pa so se je: gasilno društvo iz Pobrežja z motorko in malo brizgalno, Zrkovci z veliko brizgalno, Brezje z malo brizgal no, Dolgoše z malo brizgalno, Miklavž z veliko brizgalno in Sv. Janž na Dr. poiju kot gost z motorko. Situacija: gori županovo s slamo krito gospodarsko posiopje, v bližini cela skupina s s'amo kritih hiš. Na pol 3. je bil določen alarm. V tem času je vsako društvo odhajalo z doma. V pol uri so bila vsa društva na delu. Domače društvo je napadlo najprej požar, vsa druga društva so branila sosedne hiše. Ker pa je pihal močen za-hodnik, se je požar širil proti izhodu. Treba je bilo- pregrupacije društev. Tu bi moral videti, s kakšno vnemo so delovala posamezna društva! Vsak posameznik je hotel pokazati, da je svoji nalogi kos; vmes pa sta regetali turbinki, da je radovedno ljudstvo vrelo od vseh strani. Prav na mestu so bile tudi markirane sanitetne vaje. Tu je ležal mož, ki ga je zadušil dim, tam si je nekdo zlomil roko, ko so ga reševali izpod strešja in zopet tam je klicala pomoči deklica, ki se je nevarno ožgala pri požaru. Povsod je bii sanitetni oddelek takoj na razpolago in gasilni avto je odvažal ranjence v bližnjo gostilno, kjer so kmalu ozdraveli. P0 vaji je imel župni odbornik nagovor na gasilce — bilo jih ;e 94. — Razložil je pomen in potek vaje ter bodril moštvo k marljivemu složnemu delu. Pripominjamo, da je bilo tu vode dovolj na razpolago. V prihodnje si želimo vaje, kjer je pomanjkanje vode in ;o je treba po verigah dovajati na požar. Zaradi potepuštva . , , , J x ,e.ki.Da' si ie letos priborila Amerika, ki, je bil aretiran 321etni Ljubljančan Pokor- iš dober zgled ostalim vaščanom. —Isi je od 72 dosegljivih točk priborila 48; 1 ni Josip, brezposelni mizarski pomočnik. Iz železniške službe. Za šefa tovornega kolodvora v Mariboru je imenovan g. Leopold (i ruden, dosedaj načelnik postaje v Poljčanah, kontrolor na gl. klodvoru Ivan W u r z i n g e r, pa je premešč a v Ljubljano. Umrli so v Mariboru pretekli teden: v 35. letu Marija Frlt* nerič, rojena Domitar, soproga železničarja; 401etna žena krojaškega mojstra Gizela Ločičnik; 721etna zasebnica Ivana Verbič roj. Mede in 541etna soproga čevljarskega mojstra Ivan3 Cerny. Fantovski pretep v Račah. Včeraj se je vršila v Baumanovl gostilni v Račah prosta zabava, katere so se udeležili tudi fantje iz bližnjih vasi. Med fanti iz Rač in Podove, med katerimi vlada že staro sovraštvo, je padlo kmalu več psovk, nakar je sledil takoj splošen pretep. Bauman Josip iz Podove in Karel Paitler iz Rač sta bila pri tem težje ranjena in sta morala iskati zdravniško pomoč, več fcjHtov pa je odneslo lažje poškodbe, Orožniki so končno pretepače razgnali, glavna razgrajača Franceta in Josipa Pogorevca pa aretirali in izročili mariborskemu sodišču. S tihotapstvom saharina se še vedno pečajo gotove osebe kljub riskantnosti tega posla. Tako so prijeli orožniki iz Rač v soboto v vlaku, ki odhaja iz Maribora proti Celju ob 17.20 nekega moža in ženo ter zaplenili v niu-ni prtljagi 14 kilogramov saharina. Oba sta obsojena na veliko globo, ali pa na leto dni zapora v sluča u neizterljivosti., Istega večera so zaplenili carinski organi pri neki dami v v'aku med Št. Ujem in Mariborom 2 kilograma saharina, Bila je takoj po prihodu v Maribor obsojena po zakonu za pobijanje tihotapstva na 42.000 dinarjev globe. Kakor nam poročajo, so zaplenili finančni kontrolni organi večjo količino saharina tudi v Zidanem mostu. — Srečke za ni. razred državne razredno loterije so prispele in jih igralci lahko zamenjajo v upravi »Jutra« in »Večernika« v Ma. riboni. 16 vozov sadja je prispelo danes na naš živilski trs. Prevladujejo hruške vseh vrst. Mnogo je tudi prvih jabolk, ki so jih davi ponujali 6 komadov po Din 1. — Tudi prve zgodnje slive so našle pri naših gospodinjah mnogo kupcev. Z odprtim nožem v roki 'e bil aretiran 26Ietni brezposelni ključavničar iz Peker v Splavarski ulici, kjer se je sprl z neko fantovsko družbo ter jO pognal v beg. Pri aretaciji se je zelo surovo vedel in se upiral aretaciji. BiJ ie izročen sodišču. Izgubljeno. V soboto dopoldan je bil izgubljen ni Glavnem trgu pri avtomobilski postaji zavoj s fotografskimi slikami. Najditelj se naproša, da vrne zavoj v trgovini Jaš & Lesjak v Ulici 10. oktobra. Težka aretacija. V nedeljo zvečer sta se pričela na Glavnem trgu prepirati radi nekih čev-jev v močno vinjenem stanju 191etni de-avec-pohajač Garneš Edmund in 251et-ni klepar Koban Rudolf iz Rošpoha. Prepiru je sledil pretep, tekom katerega je Garneš izvlekel žepni nož ter z njim zamahnil proti Kobanu, ki se je v zadnjem lipu umaknil. Ko ie na vpitje pretepajočih se mladeničev prihitel policijski stražnik, sta oba pobegnila. Končno se je posrečilo stražniku v Dravski ulici ujeti * V (T. SOKLIČ) xt- Maribor £>} zastopniki so sprejmejo Dražbeni oklic. Dne 14 septemb, 1931 ob 10 ari dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: k. o. Grajska vrata vi. št. 407 Cenilna vrednost: Din 221. U3 33 Vrednost pritikline: Din 17*280 (ki so zgoraj vštete) Najmanjši ponudek: ad 1.) Din 83.766 66 ad 2.) Din 35.720 — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru odd. IX., dne 2. julija 1931. | Samo 3 dni II 1 FRANCOSKI CIRKUS II | Samo 3 dni II AMAR MAGDALENSKI TRG Sloviti francoski cirkus, ki sedal dale predstave v .Zagrebu * velikanskim uspehom, prispe v torek 38. tm. in bo prihodnjega dne ob 21. uri dal svoio prvo predstavo s popolnim sporedom. Obisk menaierile od četrtka, 30. tm. naprel ves dan ■■ ■■■■ = Zaslgurajte sl sedeže v predprodaji l ...................... Izdala Konzorcij »Jutra« V Ljubljani; predstavnik izdajatelja Ut urednik; PRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. A naslovnik ŽTANKu Uti ELA m Maribora.