PRIMORSKI DNEVNIK
^nina plačana v gotovini r®- postale I gruppo
- Cena 70 lir
Leto XXVI. St. 68 (7562)
TRST, sobota, 21. marca 1970
MANDATAR RUMOR SE JE VČERAJ SESTAL Z DELEGACIJAMI ŠTIRIH STRANK LEVE SREDINE
rajniki KD,
da obstajajo
PSI, PSU in PRI so ugotovili
možnosti za sestavo nove vlade
RIM, 20. — Predsednik republike Saragat Je danes ob 11. uri ^•1*1 na Kvirinalu predsednika vlade Rumorja. Predsednik republike
I	Pooblastil Rumorja, naj ugotovi, če obstajajo konkretne možnosti za '«av0 nove vlade na osnovi dosedanjih rezultatov, do katerih je jjl predsednik senata Fanfani. Predsednik republike je povabil ’"l'orja, naj mu sporoči svoje zaključke v ponedeljek.
, Rumor je mandat sprejel in je po 45 minutah razgovora s ‘if,9atom izjavil časnikarjem sledeče: «Razumljivo je, da sta mi 'ta vladna kriza in nujnost njene rešitvp narekovali, da sprejmem Jtat predsednika republike, ka->u se zahvaljujem za izkazano J taupanje, naj čim prej in kon-'••no ugotovim, na osnovi dose-’niih doseženih rezultatov, če so *'r' stranke leve sredine priprav-»"» na organsko sodelovanje. V Paedeljek bom svoje ugotovitve ^r°čil predsedniku republike*.
Takoj po 12. uri je Rumorja Jiel predsednik senata Fanfani.
? 20-minutnem razgovoru, Rumor r hotel dati časnikarjem nobene !liv«. Nato je novi mandatar odšel
II	Montecittorio, kjer je sporočil Jsedniku poslanske zbornice 'Piniju, da ga je predsednik repu S pooblastil, naj sestavi novo
. Ta sestanek, ki je bil sicer protokolarnega značaja, je trajamo 10 minut. Ko je Rumor _ Petrini jev urad, so mu čas-rji postavili nekaj vprašanj, in
Iv.: «Ali menite, da imate do-*‘i časa na razpolago za ugoto-
V	možnosti za sestavo štiristran-r8 vlade?*
'■Odg.: «Po enem mesecu in pol
V	je ta čas lahko zadosten. Mi-j Pa izkoristiti čas, ki ga imam f razpolago, na najboljši način*.
IV.	:	«Predvidevate skupni se-
Jek ali pa dvostranske sestan-
?dg.: »Nisem se še odločil*.
V: «Boste začeli že popoldne.* Odg.: «Ne vem.*
"ato se je Rumor sestal v pa-f Chigi z Morom, s katerim se fdlje časa zadržal.
.Vidne se je predsednik Ruji ki ima zelo malo časa na raz-Jgo za zaključna posvetovanja,
V	lotU dela. V zgodnjih vecer-* Urah se je najprej sestal z Jgacijo krščanske demokracije,
jo je vodil politični tajnik For-7- Po sestanku je Forlani izja-? časnikarjem, da so povedali Ruji«, da Krščanska demokracija
V.	da obstajajo pogoji za sesta-iJJtiristranske vlade. Takoj nato, Vg 19. ure, je Rumor sprejel delijo psi z De Martinom na 2«. Po enournem razgovoru je Jgacija zapustila Rumorjev u-7 in De Martino je časnikarjem Vil: «Predsedniku Rumorju smo JdUi vsebino sklepa osrednjega J Cističnega vodstva, na osnovi Vega so bile premoščene glavne V. ki so zavirale nadaljevanje
V	jan j. Zato smo povedali Ru-'iu, da smo pripravi ieni nadalje-
pogajanja za sestavo vlade*. Vtem je Rumor sprejel delega-> PSU, ki je zapustila palačo ?8i ob 21. uri. Tajnik Ferri je Vil: «Predsedniku Rumorju smo izvili stališče naše stranke, ki ! “ilo sprejeto na zadnji seji o-«jega vodstva pred dvema dne-in sicer, da so združeni so i pripravljeni sodelovati t [Ji leve sredine, ki mora imeti ji. °snovo dokument, katerega nam L Predložil predsednik Fanfani, in J celoti vsebuje, glede političnih U^anj, točke Forlanijevega dobita*.
j, ° so ga časnikarji vprašali, ali bilo na sestanku kaj novega v s Cerjavi s prejšnjimi sestanki, je %fi odgovoril, da so sedaj vpra-zelo jasna in enostavna, ter L ®at° pričakujejo samo kaj bo J«or napravil.
VUnji so bili na vrsti republi-(Vi- Predsednik Rumor je sprejel Vka stranke La Malfo in sena-Cifarellija. Po končanem se-Cju je La Malfa izjavil časni-i( ie«i, da so povedali Rumorju, da ..Ftl sprejela Forlanijev in Fan-Vcv dokument. »Zaskrbljeni smo zaradi dejstva, da ne bi kdo i|Va dokumenta, potem ko sta k* sprejeta, po svoje tolmačil. CJo, da ne bo prišlo do tega. V* tega vprašanja smo opozo-tj Predsednika Rumorja, da so člani osrednjega demo-l'3Janskega vodstva ter včeraj po Viziji tolmačili Fanfanijev do-ijfcnt glede razveze zakona, ki ne Izraža*.
|V končanih posvetovanjih liVtavniki štirih strank leve sre-Rumor sklenil, da bo jutri ^‘“J sestavil dnevni red nadalj
je dejal Zagari, bi pomenilo zaostriti krizo v okviru krize režama, z mnogo hujšimi posledicami, ki si jih morda kdo predstavlja glede predčasne razpustitve parlamenta.
Dopoldne se je sestalo tudi tajništvo PSU, ki je v glavnem sprejelo stališče, katerega so obrazložili socialdemokrati predsedniku Rumorju, da je PSU na razpolago za rešitev krize in za sestavo organske vlade leve sredine.
Danes se je sestalo tudi osrednje vodstvo PSI, ki je razpravljalo o vladni krizi in o ponovnem mandatu predsednika republike Rumorju, da sestavi novo vlado. Oh kancu seje je balo objavljeno poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da je v sedanjem napetem položaju nujno in neodložljivo ta-koj konkretno in demokratično rešiti vladno krizo, ki ne bo zavirala političnega razvoja v teku. «V sedanjem položaju — menijo ko-
Za predstavnike štirih strank so Fanfanijevi predlogi zgladili pot Rumorju - Stališče vodstva KPI in PSIUP - Zanimiv uvodnik «Avantija»
mundsti — je treba preprečiti poslabšanje političnega položaja in obdržati odprto pot za demokratično izhodišče z razpisom deželnih in upravnih volitev. Te voditve niso samo potrebne in neodložljive ea nadaljnji razvoj demokratičnega življenja, marveč predstavljajo tudi sredstvo, s katerim bodo volivci lahko izrazili svoje stališče in poudaril demokratično voljo države, ter s tem omogočili parlamentu In političnim silam, da bodo prišle do koristnih napotkov za sestavo vlade.
Poročilo KPI nadalje pravi, da je treba odločno zavrniti vsak poskus predčasnega razpusta parlamenta ter se obvezati, da bodo u-pravne in deželne volitve letos spomladi. Glede razveze zakona pa osrednje vodstvo KPI meni, da mo-ra vlada takoj sporočiti senatu vatikansko noto in vse druge elemente v zvezi z diplomatskimi stiki z Vatikanom, ter da mora senat nadaljevati z razpravo o tem vpraša nju, ki ne sme biti podrejeno poteku teh diplomatskih odnosov.
.i..
PO trditvah podpredsednika zah
Zahteva ZDA Izraelu: strmoglaviti Naserja
Moše Dajan ponovil zahtevo po novih dobavah ameriških letal
KAIRO, 20. — V torek bo predsednik ZAR Gamal Abdel Naser prebral daljšo analizo trenutnega položaja na Bližnjem vzhodu. Medtem pa je njegov namestnik, podpredsednik El Sadat razkril javnosti, da je egiptovska vlada izvedela v dobro informiranih krogih o zahtevi vlade ZDA Izraelu, naj ta ojača svoj pritisk, če treba tudi z novimi vojaškimi akcijami, za strmoglavljenje Naserjevega režima v ZAR do junija, ko bi se morala začeti evakuacija ameriškega vojaškega oporišča v Libiji.
V primeru strmoglavljenja Naser jevega režima bi seveda bila Libija osamljena in ošibljena, evakuacija oporišča pa bi se lahko sporazumno odložila.
Nadaljuje se medtem tudi pole mika z ZDA glede osrednjega vprašanja teh dni: dobave ameriških reakcijskih bombnikov »phantom* in «skyhawk» Izraelu. O tem bo po ročal tisku v ponedeljek ameriški zunanji minister William Rogers. Trenutno sodijo komentatorji, da bo odgovor negativen in da se bo šef State Departementa skliceval na ravnotežje sil na Bližnjem vzhodu. Ni slučaj torej, če Izraelci vztrajno govore o novih sovjetskih dobavah raket »sam*, ki naj bi Arabci postavili v bližini Sueškega prekopa.
.....,..........—n,.... ...-...—......*..»...—............“......
Sihanukove obtožbe proti novemu kamboškemu režimu
Proglas novega državnega poglavarja oboroženim silam ■ Še vedno tanki v Plinom Penhu ■ Položaj v Laosu
j.1; Je Rumor sklenil, da bo jutri J Sleoa
hskovnl urad tajništva PSI je 1 preč
K
srečanj, v^tovni u
iJjtt predpoldne sporočilo, v ka-pravi, da je bilo v poročilu stranke v zvezi s Fanfanije-k?* predlogi, ki ga je odobrilo J^dnje vodstvo, poudarjeno, «da i *>ile ovire, ki so preprečevale tjjjevanje pogajanj, v glavnem ganjene, ter da se pogajanja obnovijo.
Ulanec Zagari, ki pripada avto-kitični struji PSI, je danes iz-jej da so sedaj odpadle vse Jjjhe ovire, ki so preprečevale se-jjo nove vlade: vprašanje razve-»*®kona to odborov krajevnih u-Jfcv. v bistvu, je poudaril Žaga. j? h že prišlo do precej Obširne-J Sporazuma, ki ga je treba se-samo še rafiticlrati. Načeti vprašanja v tem trenutku,
Moše Dajan je vprašanje posta vil zelo ostro. Dejal je, da so v ZAR ruski tehniki, ki montirajo raketna oporišča proti Izraelu. Ta si bo moral zato zajamčiti varnost in nadzorstvo nad Sueškim prekopom in v ta namen okrepiti vojaško dejavnost na tem področju.
Podobno je med svojo tiskovno konferenco v Tel Avivu razvijal svoje misli tudi zunanji minister Aba Eban, ki je spet govoril o ravnotežju med ZDA in ZSSR v Sredozemlju.
Z druge strani kanala odgovarjajo arabski listi, kot »Al Ahram*, v katerem opozarja znani komen tator Hejkal na nevarnost interna cionalizacije konflikta med SZ in ZDA, če bi se nadaljevala gonja za «ravnotežjem» ob oboroževanju Izraela.
V	Libanonu se ponovno zapletajo odnosi med vlado in palestinskimi gverilci, ki iščejo opore med sindikati in naprednimi strankami, da bi preprečili nove mahinacije vo dilnih krogov.
V	osrednjih sionističnih krogih pa medtem razvijajo tezo o »tretji* Palestini na vzhodnem bregu Jordana. Tam naj bi se naselili sedanji begunci, del pa naj bi jih šel Izrael, kateremu bi morale, kot nekoč Švici, jamčiti suverenost ve iesile.
gajanj. Kar se nas tiče, bomo nadaljevali po poti, ki jo je začrtalo in odobrilo vodstvo stranke, po poti, ki je omogočila obnovitev in nadaljevanje potfajanj, kljub objektivnim težavam*. «Avanti» ugotavlja, da je kljub vsemu danes socialistični stranki omogočeno, da je na razpolago novemu mandatarju za sestavo vlade leve sredine.
Potem, ko list ugotavlja, da so vse ovire za sestavo nove vlade postavljale sile sovražne napredku in demokratičnemu razvoju države, zaključuje, da sedaj obstajajo pogoji za rešitev krize in da bo PSI storila vse kar je v njeni moči za čimprejšnjo pozitivno rešitev, »če pa to ne bo mogoče, naj si vsakdo prevzame svoje odgovornosti, narod pa naj razsodi.*
14. junija po vsej Sovjetski zvezi parlamentarne volitve v vrhovni sovjet in sovjet narodov. Dotlej bo potekal postopek za kandidiranje po tovarnah in organizacijah.
Mariano Rumor
Danes se je sestalo tudi osrednje vodstvo PSIUP. Sestanka so se u-deležili tudi deželni tajniki stranke. Ob koncu je bilo sporočeno, da predstavlja Fanfanijev uspeh za sestave štiristranske vlade po prejšnjih poskusih Rumorja in Mora, ki sta prav tako propadla, nadaljnjo potrditev globoke krize formule in politike leve sredine. Vodstvo PSIUP je sklenilo, da se bo delegacija stranke sestala z delegacijo KPI in z vsemi drugimi silami, ki so se postavile proti naklepom vodilne skupine demokristjanske in socialdemokratske stranke, da se uresniči in okrepi moč opozicije, ki bo sposobna tolmačiti voljo ljudskih množic za gospodarski in socialni napredek.
V palači Madama pa se je danes sestala neodvisna levičarska senatna skupina, ki je proučila položaj v zvezi z vladno krizo. Senatorji so ugotovili, da je pri vsem tem najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da vse, kar se nove vlade tiče, razvija izven parlamenta. Zato zahtevajo da je treba sedaj prenesti v parlament razpravo o vladni krizi in o njenih dejanskih vzrokih, kot je to poudaril sam predsednik senata.
Glasilo PSI «Avanti» objavlja jutri zanimiv uvodnik, v katerem najprej ugotavlja, da je Rumor danes ponovno začel z napornim delom. Če se bodo stvari razjasnile po korektni politični logiki, pravi list, im^ Rumor izglajeno pot ker so Fanfanijevo platformo v glavnem sprejele vse prizadete stranke. Pridržki obstajajo samo glede vprašanja tako imenovanega »direktorija*, se pravi prisotnosti v novi vladi vseh štirih tajnikov strank leve sredine*. Toda to vprašanje za Rumorja ne obstaja*.
»Kljub temu pa presenetljivi dogodki v preteklih tednih nam ne zagotavljajo, da bodo stvari šle naprej tako, kot bi morale iti, kot zahtevajo koristi delavcev in države, na katere se vsi sklicujejo, in ki kljub našim naporom zginejo, ko se je treba dotakniti jedra po-
14. junija v ZSSR parlamentarne volitve
MOSKVA, 20. — Tiskovna agencija TASS je sporočila, da bodo
Padla deželna vlada v Aosti
AOSTA, 20. — Deželna vlada, ki jo je vodil Mauro Bordon je padla. Vse je kazalo, da je levosredinska koalicija, ki je vodila deželo, pre verila svojo obstojnost v jutranjem glasovanju, ko je proti opoziciji strnila 18 glasov. Je pa prišlo do prevrata popoldne, ko je glasovanje o proračunu bilo tajno. Tedaj so trije člani večinske koalicije skrivaj glasovali proti in s tem je opozocija z 19 glasovi proti 15 zavrnila deželni odbor, ki so ga sestavljale stranke leve sredine. V opoziciji so bili svetovalci KPI, PSIUP in »Union Valdotaine*.
Sinoči opolnoči se je na tržaški univerzi zaključila zasedba, ki so jo začeli študentje 25. februarja. Na sliki že običajen pogled na veliko «aulo magno*, namenjeno prvotno svečanostim, sedaj pa prizorišče živahnih razprav tržaškega študentskega gibanja in njegovih predstavnikov. (Poročilo berite na tržaški kroniki)
......milil.umi.............umu.uuuuuuuuuuuuuuuuui.i...u......i.uma
PRVI KORAK K NORMALIZACIJI ODNOSOV MED ZRN IN NDR
Brandt in Stoph pozitivno ocenjujeta prvo medsebojno srečanje v Erfurtu
Demokrščanska opozicija v Bundestagu izredno ostro napada Brandto-vo politiko - Priprave za drugi sestanek v Kasslu so se že začele
BERLIN, 20. — Štiriindvajset ur po »zgodovinskem srečanju* v Erfurtu so sedaj na vr*ti obračuni: nobenih važnih sklepov ni bilo, pa jih tudi nihče ni pričakoval/ pokazale so se velike razlike v stališčih obeh sogovornikov, vendar je bilo tudi to predvideno. Ostaja pa ugotovitev, da je bil prvi korak le storjen ter da mu bodo sledili še drugi.
Willy Stoph je imel kmalu po zaključku srečanja z Brandtom tiskovno konferenco, ki jo je oddajala
vzhodnonemška televizija. «Moje srečanje z nemškim zveznim kanclerjem Brandtom — je dejal — je bilo koristno. Med razgovorom so prišla jasno do izraza nasprotujoča si stališča, to pa ni bilo presenečenje ne zame ne za Brandta. Lahko bi že danes podpisali osnutek pogodbe, ki ga je predložila Nemška demokratična republika, vendar pa ni bil gospod Brandt še pripravljen to storiti. Če bi bilo odvisno samo od NDR — je nadaljeval predsednik vzhodnonemške vlade — bi bilo mogoče že te razgovore spremeniti v prava pogajanja*. Stoph je nato dejal, da ostaja osnutek pogodbe, ki predvideva upostavitev normalnih odnosov med enakopavnima državama na podlagi načel mednarodnega prava in miroljubne koeksistence, med argu-
brati nauk zgodovine ter odpraviti vse to, kar je privedlo naše ljudstvo in mnogo druga ljudstva kar dvakrat v, tem stoletju do katastrofe. Položaj v Zvezni republiki Nemčiji pa je naravno drugačen, ker se tu niso odpravile, pač pa obnovile usodne sile preteklosti. Sedaj bo treba ugotoviti — je zaključil Stoph — če hoče zvezna republika nadaljevati svojo staro pustolovsko politiko z novimi tak-tiktami ali pa poiskati nova izhodišča ter na dosleden način pretrgati zveze z neuspešno demokrščansko politiko*.
Tudi Willy Brandt je imel na povratku iz Erfurta v zahodno-nemškem mestecu Bebri kratko tiskovno konferenco, bolj obširno pa je o erfurtskem vrhu poročal danes v Bundestagu. Brandt je dejal, da je bilo njegovo potovanje v Erfurt «pravilno, potrebno in koristno*. Šlo je tudi, po besedah Brandta,
menta pogajanja.	..
«Naše stališče je jasno — je nada- za globoko človeško doživetje, saj Ijeval Stoph — ker smo znali raz-! je kancler ob tej priliki ugotovil.
poudarja, da sta Sihanuka odsta- sveta kraljevine. Henga imajo po vili zbornici in da je bila torej litični opazovalci na splosno kot
nem udaru, ske in proameriške sile prevzele oblast v Kambodži, je odstavljeni princ Norodom Sihanuk javno izrazil svoje mnenje o nastalem po ložaju. »Moja odstavitev — je dejal Sihanuk, ki je na obisku v Pekingu — ki sta jo proglasila narodna skupščina in svet kraljevine, e absolutno nezakonita. Odstaviti me ne more vrhovna oblast, pač pa samo ves narod z vsedržavnim referendumom. Parlament se je sam postavil kot nezakonito in pro liustavno »posebr^j sodišče* ter ni sploh dovolil obtožencu, da bi se branil pred razsodbo, kar pa pomeni nedopustno kršitev zakonov, katerih najvišji branilec naj bi parlament bil*.
Sihanuk je obtožil skupino, ki je prevzela oblast, da je uničila mir. v katerem je država živela, ter njeno politično stabilnost. S plačanimi elementi je ta skupina organizirala številne demonstracije z lažno pretvezo prisotnosti severno-vietnamskih sil na kamboškem ozemlju. Princ je ostro obsodil vlado generala Lon Nola in parlament Čheng Henga, ki sta se postavila proti kamboškemu narodu, ko sta ukinila ustavne svoboščine in upo-, stavila diktaturo brez časovnih o-mejitev.
»Priznati tak režim - se za: ključuje Sihanukova izjava — bi pomenilo kršitev kamboških za-konov in ustave ter sovražno de jan je proti kamboškemu narodu*
Novi kamboški državni poglavar Cheng Heng je naslovil danes pro-
odstavitev popolnoma v skladu s kamboško ustavo. Zaradi tega bi bila vsaka podpora odstavljenemu princu protiustavno dejanje, ki bi ga strogo kaznovali. »Naša vojsko ima dolžnost da z orožjem zatre kakršno koli akcijo, ki bi jo princ Sihanuk sprožil v poskusu, da bi se poslužil pravice, s katero od 18. marca 1970 po glasovanju obeh zbornic ne razpolaga več.* Po dru gi strani pa je Chen Heng potrdil, da bo Kambodža nadaljevala politiko nevtralnosti, neodvisnosti in o-zemeljske nedotakljivosti ter da bo spoštovala obstoječe mednarodne pogodbe in obveznosti.
V prestolnici Phnom Penhu se položaj po državnem udaru postopoma normalizira,' čeprav še vedno krožijo po mestnih ulicah oboroženi tanki in vojaške patrulje. Veleposlaništvi Severnega Vietnama in južnovietnamske začasne revolucionarne vlade, ki so jih prejšnji teden demonstranti opusto-šili, sta še vedno zaprti, osebje pa se je po nepotrjenih vesteh zateklo v veleposlaništva nekaterih drugih komunističnih držav. Pogajanja, ki jih je vlada začela z vietnamskimi predstavniki o umiku vietnamskih čet z kamboškega o-zemlja, so prekinjena. Vsa kam-boška letališča so še vedno zaprta za promet, pa tudi telefonske zve-7.o s tujino so pretrgane Kamboška vlada je sporočila, da
zastopnika zmerne politike ravnotežja med desničarskimi in levi; čarskimi strujami v vladni stranki »Sangkum*. Dejanska oblast pa je.
kot je znano, v rokah predstavnika skrajne desnice generala Lon Nola.
V sosednem Laosu se medtem nadaljujejo boji med vladnimi silami in četami Patet Laa, ki so danes zavzele dve novi vladni postojanki v pokrajini Sam Neua. Čete generala Vang Paa pa so po vladnih poročilih iztrgale iz rok
Frinc Sihanuk
CbeM Heng
lartizanov oporišče v Sam Thon-„u, kjer so včeraj zvečer pristali prvi helikopterji z živili in mutacijo. Danes pa je iz Vientiana odle telo proti oporišču sedem ameriških helikopterjev z ameriško posadko. Zvedelo se je, (la so v bojih za zavzetje Sam Thonga imeli važno vlogo oddelki plačancev, ki so jih najeli v Tajski.
V Vientian je danes zvečer dospel polkovnik Pradith Thientham, po sebni odposlanec princa Sufanuvon-ga, ki bo predsedniku nevtralistič-ne vlade princu Suvata Fumi izro čil osebno poslanico s predlogi Patet Laa za rešitev laoške krize.
U Tant ob dnevu za odpravo rasne diskriminacije
NEW YORK, 20. — Jutrišnji dan, 21. marca, je bil proglašen za mednarodni dan za odpravo rasne dis kriminacije. Ob tej priliki je generalni tajnik OZN U Tant objavil spomenico, v kateri med drugim pravi, da je »nedopustno, da pomenijo leta 1970, 25 let po sprejetju statuta OZN, razni predsodki in razna diskriminacija še vedno enega od najvažnejših družbenih problemov sveta*. U Tant je izrazil željo, da bi mednarodna skupnost znala učinkovito ukrepati proti takemu stanju ter napovedal, da so v teku priprave, da bi leto 1971 proglasili za mednarodno leto proti rasizmu in razni diskriminaciji.
da «enotnost nemškega naroda ni n kaj izmišljenega, pač pa živa resnica*. Tudi iz političnega vidika pa je bilo srečanje važno izkustvo: heposreden stik je po Brandtovem mnenju omogočil pojasnitev in razumevanje stališč obeh strani boljše, kot bi bilo mogoče samo z izmenjavo pisem in poslanic. Po kanclerjevi sodbi so možnosti, da se dosežejo konkretni rezultati in da se upostavijo boljši odnosi, mnogo večji danes kot pa pred vrhom v Erfurtu.
Bradt je potrdil, da se je pripravljen pogajati z vzhodnim Berlinom za dosego sporazumov, ki bi imeli mednarodnopravno veljavnost. »Vendar pa — je dodal — bi bilo nemogoče smatrati NDR kot tujo državo, ker je treba upoštevati posebne pogoje razdeljene Nemčije*. Ulbrichtov predlog po kanclerjevem mnenju ne ustreza tem pogojem in bo treba najti zato sporazum o drugačni vrsti pogodbe.
Brandt je izjavil, da ta nihče pričakoval, da bi že po prvem srečanju prišlo do zbližanja, pri tem pa je poudaril, da je najvažnejši sklep, do katerega je prišlo v Erfurtu, sporazum s Stophom za nov sestanek, ki bo 21. maja v Kasslu. «Erfurt — je dejal Brandt — ta in ne more biti drugo kot samo začetek. Upamo, da bosta v osmih tednih, ki nas še ločijo od srečanja v Kasslu, obe strani proučili posledice in praktične rezultate, do katerih bi bilo treba priti. Končno je Brandt poudaril, da je treba njegovo potovanje v Erfurt vključiti v splošno sliko zunanje politike njegove vlade. Kancler je potrdil zvestobo atlantskemu zavezništvu, po drugi strani pa napovedal, da se bo Bonn še naprej potegoval za izboljšanje odnosov z vzhodnimi državami, predvsem s Sovjetska zvezo, pa tudi «z drugim delom Nemčije*.
Po Brandtovem poročilu se je v Bundestagu razvila diskusija, v katero je posegel z izredno ostrim napadom na kanclerja predsednik demokrščanske opozicije Rainer Barzel. Ta je celo grozil, da bo vložil priziv na vrhovnem sodišču v Carlsruheju v primeru, da bi vlada, kot je lahko pričakovati iz Brandtovega stališča, dala preveč koncesij Poljski, Sovjetski zvezi in NDR, ki bi bila v nasprotstvu z ustavo. Barzel je predvsem poudaril pravico nemškega naroda do samoodločbe ter dejal, da bi že samo priznanje obstoja dveh nemških držav ter vstop obeh v OZN pomenilo kršitev te pravice.
Barzel je opomnil zveznega kanclerja, naj ne sprejema sklepov, prevzema odgovornosti ali daje koncesij brez predhodne odobritve naroda obeh delov Nemčije. Demo-krščanski predstavnik je ostro napadel kanclerja, ker da ni, ko se je poklonil žrtvam v Buchenwaldu, ometal tudi žrtev Stalina in Ul-brichta.
Zvezni minister za mednemške zadeve Egon Franke, ki je včeraj spremljal Brandta v Erfurt, je danes izjavil, da so že v teku priprave za drugo srečanje med predsednikoma obeh vlad v Kasslu. Kot je Franke sporočil, je Brandt
srečanja, na katerem naj bi med drugim obravnavali ureditev odnosov -med ZRN in NDR, izboljšanje prometa med obema državama ter odpravo juridičtah diskriminacij. Minister je tudi napovedal, da bo pred vrhom v Kasslu prišlo do novih preliminarnih sestankov tehta :-nega značaja med Ulrichom S ah mo .n in Gerhardom Schuesslerjem, ki sta, kot je znano, že vodila delegaciji NDR in ZRN na pripravljalnih razgovorih v vzhodnem Berlinu.
Danes je medtem odpotoval iz Frankfurta proti Moskvi podtajnik' pri zvezni vladi Egon Bahr, ki se bo ponovno sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gro-mikom. Šlo bo za deseto srečanje med njima, odkar so se ti razgovori začeli januarja letos. Namen teh razgovorov je podpis pogodbe o prepovedi uporabe sile v odnosih med ZRN in SZ. Pred odhodom v Moskvo je Bahr poudaril tesno povezano med pogajanji, ki jih bonska vlada vodi v Varšavi, Moskvi in vzhodnem Berlinu.
Ribičič sprejel zgodovinarje
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20.	— Predsednik
zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je sprejel danes -delegacijo nacionalnega komiteja Mednarodne pnije prazgodovine, katere 8. kongres bo septembra prihodnjega leta v Jugoslaviji. Mitja Ribičič je sprejel pokroviteljstvo kongresa, katerega se ponavadi udeleži okrog 1.500 prazgodovinarjev iz celega sveta, člani organizacijskega odbora kongresa so predsednika seznanili o velikem zanimanju prazgodovinarjev za Jugoslavijo, posebno z odkritjem zadnjih let. Zato se v programu kongresa predvidevajo razne ekskurzije, v okviru katerih bodo tuji zgodovinarji imeli priložnost, da se seznanijo z redkimi starimi zgodovinskimi spomeniki v Jugoslaviji. Mitja Ribičič je pozdravil pobudo jugoslovanskih zgodovinarjev, da svetovni kongres prazgodovinarjev organizirajo v Jugoslaviji in pri tem izrazil mišljenje, da bi bilo dobro, da bi se v priprave kongresa pritegnili ne-le zgodovinarji, temveč tudi drugi čd-niteljl, posebno turistične organizacije in da bi se ta priložnost izkoristila za to, da bi humanistične vede v Jugoslaviji dobile pomen, ki jim pripada.	B. B.
Poljsko-bolgarska politična izjava
VARŠAVA, 20. — Iz poljske prestolnice se je poslovil po petdnevnem obisku bolgarski tajnik partije Živkov. V zaključnem poročilu se o-menjajo »pogoji* in »postavke* za mir v Evropi. Med «pogoji» se o-menja priznanje meje na Odri in Nisi, med postavkami pa priznanje NDR, kar seveda, spričo diferenciacije v pojmih, izraža trenutno
gledanje Poljske in Bolgarije na po-že predlagal dnevni red bodočega govore med ZRN in NDR.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12,8, najnižja 4,9, ob 19. uri 10.3 •topi.nje; zračn' tlak 1018,7 narašča; veter 5 km na uro vzhodruk-jugo • vzhodnik, vlaga 45 odstotna, nebo Jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 21. n>»rcJ
BILKA	,->h
Sonce vzide ob 6.07 in zatone
18.18 Dolžina dneva 12.11 L vzide ob 16.50 in zatcne ob ■ Jutri, NEDELJA, 22. ®arc*
CVETNA VASILIJ
ŠTUDENTJE SO IZBRALI NOVE OBLIKE BOJA
Opolnoči zaključena zasedba prostorov tržaške univerze
Na fakultetah osnovani «enotni borbeni odbori» • Prihodnja skupščina bo 9. aprila - Solidarnost podrejenih docentov in raziskovalcev s študentskim gibanjem - Kronično osamljeni desničarji
Študentje tržaške univerze so sinoči, točno opolnoči, zapustili zgradbo in inštitute, ki so jih bili zasedli 25. februarja zvečer. S tem se je končala več kot tri tedne trajajoča zasedba, katere prvi praktični u-spehi so že vidni; med temi v prvi vrsti sprejem petih zahtev a-kademskim oblastem.
Sklep o prekinitvi zasedbe je sprejela včeraj zjutraj splošna študentska skupščina v «auli magni*, v kateri je prevladalo mnenje, da bi bilo vsakršno nadaljevanje nastopa v tej obliki nekoristno. Nasprotno se bo študentski nastop nadaljeval v drugih oblikah, v fakultetah, kjer si je gibanje ustvarilo v tem boju, ki pomeni za trža ške študente nov kakovosten skok, nove organizacijske strukture.
Splošni skupščini je spremembo oblike boja predlagal komunist Ugo Poli, prvi podpisnik daljše poli tične resolucije, v kateri najprej ugotavlja, da je študentsko gibanje prešlo od »sindikalnih* zahtev k »prepričanju, da je aktivni dejavnik v univerzi sami», ki se »zaveda last nih pravi«, zato pa prehaja k definiciji študentskega gibanja, ki je po njegovem »kritični dejavnik, nasproten skupnemu upravljanju*. Nadzorstvo nad dejavnostjo upravnih organov bodo izvajale splošne in razširjene skupščine študentov in docentov, »med katerimi je prišlo do novega razmerja sil*.
Akademske oblasti pa so, z druge strani, ohranile svojo moč samo s pomočjo zunanjih sil in bodo skušale, po mnenju skupščine, zamrzniti sprejete točke. Od tod smernica fakultetam, naj se v njih ustvarijo »enotni borbeni odbori*, katerih naloga bo, v prvi vrsti, nadzorovati izvajanje sprejetih po gojev o izpitih, negativnih ocena.!, posvetovanju s skupčinami itd.
Vsekakor pa meni študentsko gibanje, da se mora tako nastopanje nadaljevati in potrebuje zato ustrezne organizacijske strukture. Od a-kademskih oblasti pa zahteva, naj se študentskemu gibanju vrnejo prostori bivšega »tribunata*. pod univerzo, kjer se bo zbiralo in razpravljalo o skupnih vprašanjih.
Študentsko gibanje meni tudi, da Je njegov delokrog vseučilišče, vendar pa sodi, da mora priti do »neposrednega srečanja med študenti in delavci o metodah boja in njegovih ciljih*. Tako se bo štu dent »rešil osamljenosti in načel tudi vprašanja svojega bodočega 'vključevanja v proizvodnjo in Iružbo.*
Proti Polijevi resoluciji so se izrekli desničarji, pripadniki že dis kreditirane skupinice Fabbrija, Za-nona in Senesa. V prid Polijeve resolucije pa so spregovorili Piermar-co D’Andrea, Gialuz, Russo in Ric ci, študentje pa so jo z glasovanjem potrdili.
Nezadovoljni zaradi kronične o-samelosti so desničarji poskusili še nekajkrat zavleči skupščino v dolge in brezpomembne razprave o »zakonitosti in nezakonitosti* štu dentskih nastopov, vendar so študentje sistematično z glasovanjem odklanjali njihove resolucije.
Predsednik skupščine Colleoni je nato dal besedo še profesorju Qua-drifogliu, ki se je osebno udeležil zasedbe. Ta je v imenu organizacije podrejenih docentov in raziskovalcev ADRUT prečital izjavo, v kateri izraža «popolno solidarno t študentom v njihovem boju proti samooblastništvu akademskih oblasti*, kakor tudi soglasje z vsemi, tudi tehničnimi, zahtevami študentskega gibanja.
ADRUT je ostro obsodila odklonilno stališče upravnega sveta tržaške univerze do zahteve po objavi svojih zapisnikov, kar je, po mnenju prof. Quadrifoglia, tudi v nasprotju z zakonom.
V imenu svoje organizacije je nato prof. Quadrifoglio predlagal študentom, naj bi začeli s skupnimi sestanki med študenti in podrejenimi docenti, na katerih bi se opredeljevali glede osnovnih izbir o načinu upravljanja in dela na univerzi sploh.
Po končani skupščim so se skupine študentov lotile čiščenja pro štorov, kjer so spali dežurni in kjer so potekale vsakodnevne seje predsedstva in odbora »interfa-colta*. Ostali pa so napisi, ki s sten univerze pričajo o tem, da se boj tržaških visokošolcev nadaljuje-
Prihodnja študentska skupščina, katere naloga bo začeti izvajanje sprejetih sklepov, bo 9. aprila 1970 ob 10. uri. Seveda bodo tistega dne ukinjena predavanja.
Zanimivo predavanje senatorja prof. Seme o pravicah Slovencev
številno občinstvo le sinoči sledilo strnjenemu zgodovinskemu prerezu o nastanku in razvoju nacionalnega vprašanja pri nas, ki ga je pod navidezno preprostim
Eden od napisov na zidovih univerze
.........................................
PO POSKUSU IZSILJEVANJA
V koronejskih zaporih avtor grozilnega pisma
Mladenič je zahteval 10 milijonov od lastnika nočnega lokala «0deon»
V sredo dopoldne je z rednim, ustavljanjem pošte 75-letni Leo 'tsmimeszkv, lastnik nočnega lo-i ■■».la- cOdean« v Ul. San Lazzaro 16, 1 lobdl anonimno pismo, v katerem e neznanec od njega zahteval, naj mi dni kasoeje položi 10 mililonov Ir zavitih v rdeč ovojni papir od Rihardov slavolok na Trgu Bar-,acan. Ce bi tega ne storil, je leznanec grozil, da bo povzročil iksplozdjo v lokalu, če pa bi ob-restil policijo o pdsmu, bi lastm-a umoril. Groženj se Tismineiszkv li ustrašil in je o prejetem pismu »bvestil agente javne varnosti ki o preiskavo poverili letečemu od-lelku kvesturi. Ta je odkril, da e pismo lastniku nočnega lokala lapdsala ista oseba, ki je pred ne-taij dnevi pisala anonimno pismo tvesturi in naštevala v njem vsa »zakonita dejanja, ki nai bi jih astnik lokala «Odeon» zakrivil, j vedli so preiskavo med osebjem »Onega lokala, med tistimi, ki m bili v «Odeonu» pred časom zaposleni in med stalnimi obiskoval-si Kmalu se je sum osredotočil pa tri mladeniče, ki so jih 18 mar sa priprli m kontrolirali njihovo pisavo. Ugotovili so. da je obe pismi napisal 24-letni Michele Spiri-picchio iz Ul. A. Emo 31, v čigar posesti so našla tudi »železno pest« Spiripicchio je priznal, da te na pisal pismo In ga poslal Tismi-nieszkemu dpdal pa je, da te to »toril samo iz maščevanja, ker je pred časom zapravil ves svoj de-nar v »Odeonu« Tudi drugi iz »kupine treh osumllencev. 24-letni Franco Vascotto, Ul. GhiHa 9 je bil nedcoloko zapleten v zadevo
«Odeon», kljub temu da ni imed zveze s pismom. Priznal je namreč da je pred kakimi desetimi dnevi ukradel iz predala Tisiml-nieszkove pisalne mize 21.000 lir.
Medtem ko polici ja preiskavo nadaljuje, da bi ugotovila, če sta o-sumljenoa še kaj zakrivila, so tretjega mladeniča izpustili na svobodo, ker ni naredil nobenega prekrška. Spiripdcchia so po zapornem nalogu državnega pravdnika Bor-raccettdja že aretirali In ga poslali v koronejske zapore, ker je obtožen poskusa izsiljevanja in nezakonite posesti «železne pesti«, Va-scotta pa so prijavili sodni oblasti zaradi tatvine.
naslovom «Zakaj imajo Slovenci pravico govoriti v svojem jeziku« imel tržaški senator prof. Paolo Šema v kroaku za družbene in politične vede «Che Guevara«.
V	začetku je v imenu vodstva krožka dr, Laura Weiss poudarila važnost vprašanja, kar je potrdila tudi živahna razprava, v katero so posegli med drugim tudi prof. Giu-ditta Domni, študentka Runti, Jure Kocijančič, Spetič in drugi prisotni poslušalci.
V	svojem predavanju je Šema navedel vrsto podatkov, dal bistro in jedko oceno tržaškega nacionalizma in njegovih predstavnikov ter zaključili vizijo sožitja med narodi v citiranju Prešernove ((Zdravice« in poznejšega Gregorčiča »Delavcem«.
Podrobnejše bomo o predavanju poročali v eni izmed prihodnjih številk našega dnevnika.
• V sredo. 25. t. m. ob 20.45 bosta čelist Libero Lana in pianist
Roberto Repini nudila v veliki dvo. rani Krožka za kulturo in umetnost članom novoustanovljene tržaške sekoi.jp »Glasbene mladine Italije« brezplačni koncert. Vstop v dvorano izključno s člansko izkaznico.
Drevi bo v Kulturnem domu gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora s Shakespearovo romanco »VIHAR«. Delo je režiral bivši stalni režiser našega gledališča Branko Gombač. Na sliki:	Anton
Petje, Volodja Peer in Arnold Tovornik
llllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||1|||||||||||||l|l|llllU,„,ll,lllimu|||„,|,l|||||||,|||||||||||„l||,ulM||||||||||mi|||||||||U|l|||||m|||||||||||||||,|||m|t|,ll||,||,|im|||lll,l
S SINOČNJE SEJE UPRAVNEGA SVETA LUŠKE USTANOVE
Zgoreli silos naj se preuredi v garažo in parkirišče na prostem
Inž. L. Colaulli novi generalni direktor ustanove - Luka bo kmalu dobila nekaj nove opreme - Upravni svet ratificiral sklep o gmotnih izboljšavah osebju
Pojasnilo
zadružne federacije
Tržaška federacija vsedržavnega združenja zadrug in vzajemnih blagajn je včeraj izdala kratko opozorilo v zvezi z vestmi, Id so bile objavljene po tisku in radiu, češ da so na Usti štev. 1 na ime omenjenega združenja za volitve upravnega sveta Delavskih zadrug samo predstavniki KPI in PSIUP. Federacija odločno zavrača te trditve in opozarja, da je 23. kongres Vsedržavnega združenja delavskih zadrug poudaril svojo neodvisnost od strank in vlade Včlanjeni so zadružniki, ki sprejemajo politiko združenja in ki pripadajo raznim strankam. KPI, PSI, PSIUP in PRI.
Pod vodstvom predsednika dr Franzila se je sinoči prvič v tem letu sestal upravni svet neodvisne ustanove za tržaško pristanišče. Svetovalci so pozdravili v svoji sredi novega kolego, dr. Glauca Mora, predsednika trgovinske zbornice iz Pordenona, nakar je predsednik dr. Franzil sporočil, da je glavni ravnatelj ustanove dr. Clai zaprosil za upokojitev z dnem 31. marca letos zaradi dosežene starostne dobe. Dr. Ermanno Clai je 44 let pri ustanovi (in pri bivših Javnih skladiščih) ter mu je upravni svet ob odhodu izrazil hvaležnost organizacije za dolgoletno prizadevno delo in mu zaželel miren zaslužen počitek. U-pravni svet je ratificiral sklep, s katerim je vodilni odbor pristaniške ustanove na seji 26. februarja imenoval za novega generalnega ravnatelja ing. Lorenza Colauttija.
Upravni svet je nato pooblasti) predsednika, da nastopi pri vodstvu državnih železnic in pri tržaški občini s priporočilom, naj bi stari silos na Trgu svobode, ki ga je kakor znano nedavni požar močno prizadel, spremenili v avtomobilsko garažo in parkirišče, da bi tako razbremenili področje okoli glavne železniške postaje in zlasti olajšali promet tovornjakov v smeri proti pristanišču in v nasprotno smer. Pozneje naj bi v silosu uredili izhodiščno postajo za izvennivojsko cesto, ki bi povezovala središče mesta s kraškim robom in z novo avto cesto, ki bo v bodoče prevzela del prometa z obalne ceste.
Glede na to, da pristaniški ustanovi ni doslej uspelo, kljub številnim posegom na ministrstvu za javna dela, da bi prišla do tehničnih naprav, ki so bile finansirane s prvim prispevkom iz »Sinjega načrta* za italijanske luke, je upravni svet ustanove sklenil postaviti na lastno pest na pomolu V večjo lopo, ki bo krila 3000 kv. m površine in ki bo namenjena raztovarjanju paletiziranega blaga. Poleg tega bo ustanova nabavila 5 premičnih dvigal in 2000 palet. Za vse to bodo izdali 88 milijonov lir, od tega pa bo deželna uprava prispevala 15 od sto. Z lastnimi sredstvi pa bo pristaniška ustanova kupila 5 traktorjev viličarjev z zmogljivostjo 2000 kg in nadaljnjih 2000 palet.
Med razpravo o drugih problemih, ki zadevajo poslovanje pristaniške ustanove, je upravni svet odobril spremembo v regulacijskem načrtu luke, po katerem naj bi napravo za čiščenje (degasifikacijo) petrolejskih ladij zgradili na območju bivše ladjedelnice Sv. Roka v Miljah. Predsednik je nadalje poročal o delu za zasipanje morja pri Barkovljah, kjer bodo pridobili nekaj novega prostora za potrebe pristanišča, v skladu z veljavnim regulacijskim načrtom luke.
Upravni svet je nato ratificiral sklep, s katerim je vodilni odbor ustanove 30. januarja letos sprejel sindikalne zahteve v zvezi z novo delovno pogodbo za pristaniško osebje, ki vnaša v to kategorijo glavno normativo, ki velja za vsedržavno pogodbo kovinopredelovalne stroke.
Na koncu je dr. Franzil poročal o »pozitivnih resultatih* nedavnih pogajanj s predstavniki budim-peštanskega podjetja Masped in praške uvozno - izvozne organizacije Cechofracht v zvezi z obnovo ustreznih tranzitnih pogodb za tekoče leto.
splošne bolnišnice 52-letnega zidarja. Silvana Iusta iz Ul. del Veltro 9, ker si je verjetno zlomil levo nad-klatnico In sa poškodoval levi komolec. Iust je povedal, da je nameščal grelec za vodo v stanovanju družine Tuftan v Istrski ulici 40, ko se je naiprava nenadoma zrušila in ga oplazila po levi rami. Z zasebnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral Zdraviti 40 dni.
povedano ustavljanje avtomobilov na strani lihih hišnih številk od vhoda v delavnico Moncini do hiše s številko 1.
A N P 1
VSEDR2AVNA ZVEZA PARTIZANOV ITALIJE
SEKCIJA LONJER KATINARA
bo v nedeljo, dne 22. tm. ob 15. uri priredila pred spomenikom padlih junakov v borbi za narodne pravice in socialni napredek človeštva
proslavo ob 25. obletnici
OBKOLITVE VASI IN NAPADA
NA PARTIZANSKI BUNKER
Otvoritev: Sergij Pečar.
Govor v slovenščini: poslanec Albin Škrk,
v italijanščini: Eugenio Lau-renti.
Recitator:	Danilo Turk, član
Slovenskega gledališča v Trstu.
Pel bo pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra mešana peska zbor prosvetnega društva ((Primorec« iz Trebč.
Vabljeni svojca padlih, vsi, ki so preživeli napad in vsi, ki čutijo ta zgodovinski dogodek ODBOR
Opozarjamo, da bo v nedeljo, 22. III. ob 10. uri dopoldne na pi-vem programu radia Ljubljane na sporedu reportaža »LONJERSKA JESEN SREDI ZGODNJE POMLADI«.
V reportaži oživljajo domačini spomin na napad na partizanski bunker in na obkolitev vasi pred petindvajsetimi leti.
SLOVENSKI
KLUB
Torek,
24. marca ob 20.30
SREČANJE
S TONETOM SVETINO
avtorjem UKANE, ki bo članom in prijateljem Slovenskega kluba govoril o svojem delu.
Vljudno vabljeni.
• Ker bo v nedeljo, 23. t. m. občinski pokriti bazen na razpolago Italijanski plavalni zvezi, bo ta odprt občinstvu le od 13. ure dalje.
Obvestilo sindikata
slovenske šole
Sindikat slovenske šole v Trstu obvešča, da je prosvetno ministrstvo brzojavno sporočilo, da je rok za vlaganje prošenj za namestitve na srednjih šolah podaljšan do 28. t. m.
Zato bodo lahko vložili prošnje do omenjenega roka profesorji, ki prosijo za suplenco, za sistemaoijo in za imenovanje za nedoločen čas.
Nesreča pri delu
Nekaj minut pred pol »no uro so sprejeli na ortopedskem oddelku
ZARADI STAVKE OSEBJA
Današnjega žrebanja «Enalotto» ne bo
Minister za finance sporoča, da zaradi današnje stavke osebja, ki je zaposleno pri loteriji Enalotito, ne bo moč izvesti tedenskega žrebanja št. 12 z dne 21. marca Stave za ta teden bodo veljale za št. 13 (28 marca), razen če ne bodo i-gralci zahtevali do četrtka, 26. marca, povrnitev igrane vsote. Stave v abonmaju veljajo za prihodnji teden.
Prepoved parkiranja in nova zebrasta prehoda
Z županovim odlokom bodo uvedli v Ul. Commerciale dva zebrasta prehoda za pešce: enega v višini stavbe št. 156/D, drugega pa v višini stavbe št. 164.
V Ul. Boccaccio bo odslej pre-
Poskusite
RINOVA...!
TO It DOBER NASVETI
Sivi ali beli lasje postarajo vsakega človeka.
Uporabljajte tudi Vi znano kremo RINOVA v tekočem stanju ali takozvano tor men, izrecno za moške, id je pripravljena po ameriški formuli.
V nekaj dneh bo postopoma, brez nadležnih nevšečnosti, izginila sivina in Vaši lasje bodo dobili spet barvo, ki so jo Imeli v Vaših mladih letih, bodi da so bili plavi, rjavi alt črni.
Proizvod RINOVA nd običajna barva in ni potrebno, da Izbirate barvo za uporabo.
Rineva se uporablja kot krema za lese, ki ne maže In obrani lepo pričesko.
Moškim, katerim...' se mudi, priporočamo najnovejšo RINOVA IST, pripravljeno nalašč zanje.
Vse to ao proizvodi laboratorijev VAJ že Plaoemoe In so v prodaji v parfumerijah in lekarnah.
Nazionale 15.00 »Gluho Cesare«. M. Brando, J. Mason in J. Gielgud. Technicolor.
Eden 16.00 »Rosolino Paternč, Sol-dato« Nino Manfredi. Jason Ra barda
Fenice 15.30 «1 girasali«. Sofa Loren. Mareello Mastroianni. Techni-color.
Grattacielo 16.00 »Una storia d’a-more.» Anna Moffo. Gianni Mac-chia. Technicolor. Prepovedano mladim pod	18.	letom.
Excelsior 16.00 «Abbandonatl nello spazioj) Gregory Pečk, Richard Crenna. Technicolor.
Rltz 15.00 «Contestazlone generale«. V. Gassman,	N.	Manfredi,	A.	Sor-
di. Technicolor.	Prepovedano	mla-
dini po1 14. letom.
Filodrammatico 15.30 »Infanza, vo-cazione e prime esperienze di Gi-a-como Casanova« L. VVhltng, S. Berger. Technicolor. Prepovedano mladini pod	14.	letom.
Alabarda 16.30 »Bitka na Neretvi«. Technicolor
Aurora 16.30 «11 elan del slclllant«. Alain Delon, Jean Gabin Techni. color.
Crlstallo 16.30 «Candy e 11 suo paz-zo mondo,« Eva Aulln, Marlon Brando. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom,
Capltol 16.710 »Mezzanotte d’amore». Al Bano, Romina Power. Techni. color.
Moderno 16.30 »Base artica Zebra.« R. Hudson. E. Borgnlne. Techni-color.
Impero 16.00 »La battaglia dTnghU-terra«. Technicolor.
Vitlorlo Veneto 16,00 »Butch Cassl-dy». Paul Nevvmann, R. Renford Techncolor.
Ideale 15.30 «1 due mvlnoib 11». J. Wayne. R. Hudson Technicolor.
Abbazia 16.00 »La tunica«. V. Mature, J Simons. R. Burton. Technicolor,
Astra 16.30 «11 commissario Pepe.« Ugo Tognazzl. Technicolor.
KINO «|R|S» PROSEK
d&nea ob 19.30 Ctoemascope barvni film:
I BERRETT1 VERDI
Igrajo: J. Dayne. D. Janssen. J. Hutton.
KINO NA OPČINAH
danes ob 18. uri Technicolor dramatičen komični film: QUELLA NOTTE INVENTA RONO LO SPOGLIABELLO Igrajo: j. Robards, B. Ekland. N. VVisdon.
PROSVETNO DRUŠTVO TABOR
bo priredilo v aprilu v Pro svetnem domu na Opčinah
RAZSTA VO
del domačih slikarjev, foto grafov, kiparjev in drugih amaterjev.
Vabimo vse, Id želijo razstav Dači svoja dela, naj se prija vijo odboru do 31. marca (teh 211161).
PROSVETNO DRUŠTVO
V SKEDNJU
priredi
pomladansko slikarsko razstavo, na kateri bosta razstavljala člana društva
SLIVESTER GODINA ln
VLADIMIR RA2EM
Otvoritev razstave bo v torek, 24. t. m. ob 18.30 Razstava ostane odprta do 2. aprila ob delavnikih od 17. do 20., v nedeljo ln na velikonočni ponedeljek od 10. do 13. ure.
Gledališča
VERDI
Na številne prošnje Je vodstvu gledališča Verdi uspelo pridobiti d rigen. ta in vse izvajalce še za eno izredno predstavo Verdijeve opere »Ernanl«, ki bo danes, 21. t. m. ob 20.30 -'zven abonmaja in po naslednjih znižanih cenah: parter 1500 lir, 1. galerija 1000 lir, II galer ja 800 lir, oštevilčeni se-deži na balkonu 500 lir, srednje lože 5000 lir, stranske lože 4000 lir (vstop v lože 700 lir)
Pri blagajni gledališča (tel. 23988), sc nadaljuje prodaja vstopnic.
Danes bodo začel' prodajati vstopnice za tretjo predstavo opere «Car-men«, ki bo za dnevni abonma Jutri ob 16. url.
POLITEAMA ROSSETT1 Danes bodo ob 16.30 ln 20.30 ponovili komedijo »Samdokan«. V nedeljo popoldne pa bo poslovilni nastop.
AVDITORIJ
Nocoj ob 16.30 ln 20.30 bo ponovitev Liaianijeve narečne komedije »Co son lontan de tl«,. V nedeljo bo samo popoldanska predstava.
Zaradi izrednega uspeha Llsianlje-ve narečne komedije »Co son lontan de ti...« bodo delo ponavljali od srede, 25. t. m. do Velike noči.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19, in 20. marca 1970 »e Je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa Je 21 oseb.
UMRLI »o: 88-letni Giuseppe Pl-scanc, 65-letn i Stanislao Spangher. 76-letna Pterlna Foladora por. Rella 764etm Emllio Ztmola, 61-letnl Er-nesto Zatella, 62-letn' Antonio For-nasarl, 91-letnl Antonio Demitri, 46 letna Rosalia Manta por. Mauzon, 77 letna Antonia Ruzzler por. Bottizer. 62-Ietna Maria Sorgo por. Di Luca 63 - letna Ermenegllda Lacovig, 71 letni Darlo Davanzo, 78-letna Cate rln« Viadiscdvlch por. Valenta, 70-letna Maria Koch vd. Rald', 73-letm Mario Galdolfo, 74-letna Odinea Gal-lin vd. Gregori, 78-letnl Natale Ma-tessl, 71-letnl Antonio Ugrin, 78-letna Elisabetta Nlgn roj. Hochenegg, 79-letna Gtulia Hablanlch, 92-letna Bea trice Fornasler vd. Moro.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
V	ponedeljek, 23. t.m. ob 16. uri
V	torek, 24. t. m. ob 16. uri
Pavel Golia
SNEGULJČICA
mladinska igra v osmih slikah
Scenograf: DEMETRIJ CEJ Kostumograf: A. BARTLOVA Koreografija: VUKA HITI Režiser:	J O 2 K O LUKES
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije po tel. 734265.
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA
Danes, 21. marca ob 21. uri (Abonma premierski, abonma red A, abonma mladinski v sredo)
V nedeljo, 22. marca ob 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski, abonma okoliški abonma mladinski v četr tek)
VViUiam Shakespeare
VIHAR
Dramska romanca v dveh delih Prevod: OTON 2UPANCIC
Režija: BRANKO GOMBAČ Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: MIJA JARČEVA Glasba DARIJAN B02IC Plesi: IKO OTRIN Dramaturško vodstvo: BRUNO HARTMAN Jezikovno vodstvo:
MAJDA KRI2AJEVA
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, v nedeljo eno uro pred začetkom. Rezervacije po telefonu 734265. Za okoliški abonma vozijo avtobusi 22. t. m.:
Avtobus št. 1: Nabrežina 15.10, Križ 15.15.
Avtobus št. 2:	Sesljan 14.15,
Vižovlje (bivio) 14.20, Mavhi-nje 14.25, Prečnik 14.30, šem-pola.j 14.35, Trnovca 14.40. Sa-lež 14.45. Mali Repen 14.50. Briščiki 14.55, Veliki Repen 15.00, Repentabor 15.05, Col 15.05, Prosek 15.20. Kontovel 15.20.
Slovensko gledališče sporoča, da je moralo zaradi bolezni režiserja Bojana Stupice spremeniti svoj repertoar. Namesto Brechtove igre «Dobri človek iz Sečuana« je za svoje cenjene abonente Dripraviio Shakespearov «VIHAR» v izvedbi SNG iz Maribora, hkrati pa sodi to gostovanje med slovesnosti ob 50-letnici Slovenskega gledališča v Mariboru.
V nedeljo. 22. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici
Fran Šaleški Finžgar
«NASA KRI*
igra v štirih dejanlih
Kasta priredi
^■i■!'danes' 21' *• m-
" 1 izlet v Tomaj ob priliki Kosovelove proslave
Odhod ob 16. uri s Trga Oberdan. Vabljeni člani ln prijatelji.
P.d. »Valentin Vodniki priredi za
revijo pevskih zborov 22 t.m. pol. dnevn- izlet v Postojno.
SPDT priredi v nedeljo, 22. t.m avtobusni izlet v Sappado, Odhod av. tobusa bo ob 6. uri z začetka Ul. F. Severo, ob 6.15 pa s Proseka.
Cena Izleta 1300 Ur za člane m 1500 lir za nečlane
SPDT priredi 25. in 26. aprila dvodnevni izlet z avtobusom v Cortlno D’Ampezzo Možnost spomladansk h sprehodov in smučanja.
Razna obvestila
Klub študentov Opčine-Sežana pri-redi s sodelovanjem s Kasto danes, 21. t, m. ob 20. uri v Tomaju večer Kosovelove pesmi n literarni večer.
SPDT poziva svoje člane, da poravnajo članarino do 15. aprila ali v Ul. Geppa 9 pri gospodični Norci ah v Slovenski knjigarni pri gospodični Silvani.
Mali oglasi
Iščemo vajenca ali vajenko 15-17 letno. Trgovina iestvin Resinovič Piazza Giotti 8.
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
GLASBENA MATICA V TRSTU
priredita
danes, 21. t. m. ob 20.30 ur v prostorih škedenjskega Pri> svetnega društva
GLASBENI VEČER
Nastopili bodo gojenci šol GM s klavirjem, violino, celom, flavto, trobento, barI11°' niko, ansambel harmonik moški pevski zbor »I. Gruden* iz Nabrežine pod vodstvom prof. Radoviča.
Vstop prost!
Prosimo za točnosti
GLASBENA MATICA - TRST
V sredo, 25. marca ob 21. uri v mali dvoram Kulturnega doma
KONCERT ORKESTRI GLASBENE MATICE
Solisti:	MILOŠ PAH0R
flavta
VOJKO CESAR fagot
D I N A SLAMA klavir
Dirigent: KRUNO ClPd
Na sporedu so dela teljev: Srebotnjaka, Boccnee Beethovna in Mozarta-
nija
SREČANJE S TONETOM SVETINO
Avtor najobsežnejšega in
bolj branega romana o slov®1' skem partizanstvu
bo v torek, 24. marca v Trstu.
Slovenska prosvetna
PROSVETNO DRUŠTVO «PRIMOREC» IZ TREBČ
VDOVA ROŠLINKA
Po spominski svečanost1 ^ Lonjerju bo v nedelj °’ -j
PODL^
krožka »ZVEZDA« v NJERJU
PREŠERNOVA PROSLAVA
s
Poleg recitatorjev »»;■ p pevski zbor PRIMOREC Trebč.
Vljudno vabljeni!
Prosvetno društvo France šeren v Boljuncu
priredi v ponedeljek, ore
srenj ski hlsi gt« Turka-J00
ob 20.30 v davanje Danila
U dejstvo^
(.KULTURNO NJE NA PRIMORSKEM OSVOBODILNO BORBO*-
Vabljeni vsi vasčam, P°v mladina in bivši partizarU'
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTOVEL
0»
do imelo v torek, 24. t 111 ^ 20.30 v prosvetni dv°ranJ Proseku občni zbor ^1-vaščane, da se ga udeleže noštevilno.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ulca Roma 16. Davao zo, Ulica Berninl 4. Al Castoro, Ulica Cavana 11. Sponza. Ulica Montor sino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 9.39 do 1.39)
VleJmettl, Borzni trg 12. Centauro Ulica Rossettl 33. AUa Madonna del Mare, Largo Plave 2. SanfAnna, Er U S. Anna 10.
Ostale vesti Iz tržažke kronike berite na 6. strani
Sporočamo žalostno vest. da nas te zapustila naša druR* mama. sestra ln n ona
ROZALIJA PAHOR vd. GRUDEN
Pogreb drage pokojnice bo danes, 21 t m od 16 url hiše žalosti, Samotorca št. 15 na domače pokopališče
Žalujoči: sinovi: FRANC, PE«' j LOJZE, hčerka FANI snahe 1 vnuki ter drugo sorodstvo
Samotorca ■ Nabrežina Buenos Aires, 21. marca 191°
Sporočamo žalostno vest, da naša draga mama in nona
le za vedno zapus^
JUSTINA KRAU vd. CARLI
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 21. t.m. ob !*>• iz hiše žalostil, Trebče štev. 34 na domače pokopališče.
Žalujoči: hči ALOJZIJA, sin
vnuki, snahe in drugo sorodM' .
■ Krm ri m i lit u A IM T/vnith T Iffl.	^
Trst. 21.3.1970.
Pogrebno društvo - Ul, Zonta 3, tel.
«ukana»
naš g°st
PRVO SREČANJE s ljem bo ob 17. uri v m*11 Ji g. rani Kulturnega doma. ° , ČANJE je namenjeno Pr vsem mladim. Starše, P*0 sorje, učitelje, dijaške odbo ’ ln vodstva prosvetnih clrUlia. vabimo, da priporočijo
dim obisk
DRUGO SREČANJE prire<# °6 20.30 Slovenski klub.
zve**
sporoča, da bo danes, 21^^
od 20.30 gostovala » -' njem ljudskem domu dran-^ družina openskega ProS^trje-ga društva «Tabor» z Gol vo komedijo

11 TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Hlinil je, da so ga napadli v resnici pa je hotel krasti
Pred pr e tor jem primer «družinske sličice» zaradi groženj, ki pa se je zaradi umaknitve tožbe srečno zaključil
Trije meseci komaj pridobljene ,vooode so se 48-letnemu Biagiu Metli n u zdeli verjetno že dovolj in Wto se je, potem ko so ga 3. avgusta lani izpustili iz koronejskih Sporov, nekaj časa brezposeln kla-to po mestu, dokler se ni ponoči M 13. in 14. oktobrom odločil, da Omenja »mestno bivališče* s ponovim zaporom.
M. oktobra v prvih jutranjih urah policijska patrulja vozila s svo-Jm avtom po Ul. Battisti proti ka-^binjerski postaji. Ko pa so agenti privozili do trgovine z oblačili •Bombacigno* v Ul. Battisti 20 so •velikim začudenjem opazili, da je Wo izložbeno steklo razbito, vrata 1*9 malo čudno zaprta. Hitro so •topili iz avtomobila, da bi malce •tolj pogledali, kaj se pravzaprav togaja v trgovini, ko je spet zamikala njihovo pozornost neka Oseta. ki je nekam sumljivo šarila po kovini. Prvo vprašanje agentov je toveda bilo, kaj počenja moški ob ki uri v trgovini. Ko pa so agenti •Prašah za pojasnila, jim ta ni toal dati nobenega odgovora, pač ito jih je zelo vljudno prosil, naj ga ; ^vlečejo iz trgovine, v kateri je j k) precej nereda.
Tudi na policijskem zaslišanju a-lanti niso mogli mnogo izvleči iz “toškega. Povedal jim je le, da se •oenuje Medelin in spet umolknil, konti pa seveda niso takoj klonili to tako se je spet pričelo dolgo in toučno zasliševanje, ki se je zavlek-j? nekaj ur. Končno pa se je poljskim organom le posrečilo, da to izvlekli iz moškega vsaj nekaj Matkov, ki bi lahko dopolnili čuki mozaik prav tako čudnega dogodka v trgovini. Medelin je po veki, da se je 13. oktobra zelo potrt ln brez lire v žepu klatil po mest-toin središču, dokler ni okoli poltoni naletel na tri bivše tovariše, so ga prosili, naj jim plača ko-torec vina. Ker pa ni imel niti lire, ^ mogel ugoditi njihovi želji. Pro-tol pa jih je, če ga lahko peljejo *am na varno, ker ni hotel, da bi kletel na policijske agente, kajti toiel je le izgonski list kvesture to Roviga, s katerim bi se moral Jklednji dan javiti na osrednjem kttiisariatu jame varnosti.
Ro tu so mu agenti še nekam M jeli. Ko pa je pričel pripovedo-vati drugi del svoje «nesrečne odi-kje*. so pričeli sumiti o njegovi kiritosrčnosti, zlasti še zato, ker to bil Medelin, kot so lahko medtem Motovili, že večkrat kaznovan za-kdi kraje in drugih podobnih premikov.
Povedal jim je, da so omenjeni Prijatelji imeli namen oropati trgo-tono z oblačili, kjer so ga potem kšli, in da bi lahko imeli odličen to'bi, ga najprej pretepli, potem ga {^sadili in nezavestnega pustili v ^Kovini, pokradli nekaj blaga in se toirno oddaljili. Kdo bi pač lahko tottnil, da so prav oni izvršili tat-tono? Vse obtožbe bodo seveda pad to na njega — Medelina.
Znano pa je, da ima laž kratke ?°ge. In za Medelina jih je imela Se krajše. Agenti so povabili na Mlišanje tudi iastnika trgovine, 26-'tonega Benedetta Bombacigna iz , tol' sv. Frančiška 20. Po skrbni Piskavi po trgovini je lastnica u-H®tovila, da so ji tatovi ukradli iz toiznega predala 7000 lir, celotno toiodo pa je ocenila za približno 100 “toč lir.
.Ukradena vsota je bila torej edi-to otipljivi dokaz, s katerim so a-kenti razpolagali. In kot za stavo to' našli v Medelinijevih žepih 'toč lir, ki so povsem odgovarjali Okradeni vsoti.
. Kazensko sodišče je 22. decembra tani moralo tako obravnavati zapleni primer kršitve raznih predpisov j "^zenskega zakonika, ki jih je zagrešil Medelin, saj ga je obtožnica to°lžila kupa prekrškov. Sodniki so ga spoznali za krivega in ga obtočili na precej strogo kazen: 1 leto •®Pora in 60 tisoč lir denarne kazni. , Na razsodbo prvostopnega sodiš-•A pa je vložil priziv sam obtože-to®c, ki se je včeraj moral žago
Na voljo imamo nadaljnjih 5 knjig iz 3. letnika knjižne zbirke
NAŠA
BESEDA
■
IZBRANO DELO
Prežihovega
Voranca
m
TRST - Ulica sv, Fran Clika 20 . Telefon 61-792
varjati pred prizivnim sodiščem (preds. Zumin, tož. Franzot, zapis. Mosca). Kot že na prvem policijskem zaslišanju in na kazenskem sodišču je tudi na včerajšnji razpravi vztrajal na tem, da je nedolžen in ponovil svojo že znano tezo o napadu.
Ta obrambna podloga je služila tudi zagovorniku, odvetniku Sardo-su, ki je zahteval za svojega klien-bistveno znižanje prvotne kazni priznanjem nekaterih olajševalnih okolnosti, medtem ico je tožilec zahteval potrditev kazni.
Sodniki so bili nekoliko uvidev-nejši in znižali Medelinu prvotno kazen za 4 mesece in 20 tisoč lir.
Pretor dr. Esti pa je včeraj moral obravnavati malo za šalo, malo zares primer «družinske sličice*, v kateri so imele glavno vlogo tri osebe: mož, žena in njena... tašča.
24. septembra lani je 69-letna Giu-seppina Semoli s školjeta prijavi-komisariatu javne varnosti, da ji je njena snaha, 35-letna Giusep-pina Marilli por. Semoli iz Škorklje št. 52, grozila z nožem.
F
Ko pa so zaslišali samo Marilli-jevo je vsa zadeva izpadla precej drugačna. Ženska je sicer priznala, da se je že več časa kregala s taščo zaradi moža, 41-letnega Duilia Semoli iz Školjeta 30, s katerim je bila dejansko ločena že dve leti.
Štiri dni pred taščino prijavo policiji, je Marillijeva prišla k tašči na obisk oziroma da bi se nekaj pomenila v zvezi z možem. Ob tej priložnosti je prinesla tudi tri »pizze* in tri steklenice piva. Po krajšem pomenku pa je vzela kuhinjski nož, da bi odrezala «pizzo». «In to je tudi vse* je dejala ženska.
Isto je povedal tudi njen mož, čeprav je dejal, da je bila ženska tisti dan preoej slabo razpoložena in je iskala iskrico za prepir.
Na včerajšnji razpravi pred pre-torjem so pričali vsi trije in potrdili vse, kar so že izpovedali na policijskem zaslišanju. Edino Semo-lijeva, tožiteljica, je dejala, da ne sliši prav dobro in je na prigovor janje pretorja umaknila tožbo, zaradi česar je pretor odredil prekinitev sodnega postopka.
GORIŠKA TRGOVINA V DECEMBRU
Dober blagovni promet zaradi Andrejevega sejma in praznikov
Važen doprinos kupcev iz Slovenije - Zmanjšan blagovni promet po videmskem sporazumu - Skoro 76 milijard znašajo naložbe varčevalcev
STAVKA TRAJA ŽE OD 7. DECEMBRA LANI
■iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii
V ZVEZI S TRŽAŠKIM VELESEJMOM
Barkovljanska rešitev je najbolj primerna
v
Širokopotezen načrt za športni pristan, sejmišče in turistično področje od Barkovelj do pomola O v stari luki - Razprave o teh problemih naj hodo javne
Pred dnevi je bila na pobudo pustila odprtih več vprašanj, tako
organizacije »Junior Chamber* v prostorih tržaškega italijanskega dnevnika okrogla miza o problemih tržaškega velesejma, ki so se udeležili, predsednik »Junior Chamber* M. Azzarita, načelnik komisije ze velesejem F. Franzil, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, predsednik velesejma dr. Slocovich, ravnatelj dr. Chiaruttini, predsednik italijanske zveze za «public relations* A. Barison, urbanist arh. Semerani, podravnatelj neodvisne ustanove za tržaško pristanišče dr. ing. Colautti in deželni odbornik za industrijo in trgovino prof. G. Dulci.
Ng, zasedanju so ugotovili, da tržaški velesejem, v okv;ru sedanjega razstavišča pri Montebellu nima nobene možnosti za razvoj, pa tudi ne za najenostavnejše životarjenje. Zato so se pristojni krogi že pred dobrim časom začeli ozirati okrog sebe, da bi našli primerno mesto za novo razstavišče. Ko je uprava državnih železnic dala razumeti, da bila pripravljena odstopiti zemljišče, na katerem stoji postaja »Čampo Marzio*, je ta rešitev sprožila veliko zanimanje, a tudi vrsto pomislekov. Polagoma je stopila v ospredje možnost, da bi novo sejmišče postavili na ploščadi, ki bi ,o pridobili z zasutjem morja pod I larkovljanskim svetilnikom. Kmalu ,e ta varianta prevladala in zanjo so strokovnjaki že pripravili prve okvirne načrte.
Med pomolom O v stari luki in barkovljanskim portičem nameravajo po teh načrtih zasuti širši odsek morja v skupni dolžini kakih
l.	900 m fn v širini približno 250
m.	Ta rešitev bi bila ugodna tudi spričo dejstva, da se področje nahaja izven mestnega središča, in da je že danes povezano z dobro cesto in železniško progo. Pred časom je vodstvo tržaškega velesejma sporočilo, da nameravajo na ploščadi, ki bi jo iztrgali morju postaviti vrsto razstavnih paviljonov, na njihovih strehah pa pripraviti večje parkirišče za avtomobile in celo manjše pristajali-šče za helikopterje.
Ob okrogli mizi »Junior Cham-ber» pa so strokovnjaki navedli v tej zvezi še vrsto drugih podrobnosti. Tako so povedali, da nameravajo na področju med barkovljanskim portičem in »Saturnio* pripra viti večji pristan za športne čolne. Pristan naj bi meril 130.000 kv. metrov in naj bi bil pripraven za sprejetje okoli 1.500 manjših plovil. Od »Saturnie* naprej v smeri proti mestu pa bi pridobili ploščad, ki bi delno služila velesejmu, deloma pa bi jo namenili izgradnji rezi-denčno-turističnih objektov (hotelov itd.). Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi na tem področju lahko pozneje vstale zgradbe, v katerih bi bile osredotočene razne dejavnosti deželne uprave. Sam velesejem naj bi zajel nekakšen pravokotnik v dolžini 380 in širini 250 metrov, kar pomeni površino 85.000 kv. metrov. Tu bi vstali paviljoni, ki bi jih v zimskih mesecih upravljali tudi za spravljanje športnih čolnov iz bližnjega turističnega portiča. Poleg tega pravokotnika bi si velesejem zadržal že večje parkirišče za kakih 800 vozil, preostali prostor pa bi bil namenjen kakor rečeno »rezidenčno - turističnim* pobudam. Kolikor bi te pobude prepustili zasebnikom, bi po budniki lahko računali na iztržek ki bi kril velik del stroškov, potrebnih za ureditev celotnega področja. Na zunanji, to je na morski strani, pa bi okoli novo pridobljene ploščadi speljali široko sprehajališče, pred sedanjim javnim kopališčem Excelsior pa bi tudi zasuli morje ta pridobili 30.000 kv. m površine za novo prometno središče v Barkovljah.
Kljub sodelovanju vidnih oseb-nasti. ki smo jih navedeli v zadetku sestavka, je okrogla miza
zlasti vprašanje finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo predvidenih del, kakor tudi vprašanje kronološke rešitve celotnega problema. Vsekakor pa sodimo, da gre pri tem za vprašanja, ki zanimajo najširšo javnost, tako tržaško, kakor tudi deželno in — če že hočemo upoštevati mednarodno vlogo Trsta in zlasti njegove osrednje gospodarske prireditve, velesejma — tudi določene poslovne kroge izven ožjih meja Furlanije - Julijske krajine. Zato naj bi bile takšne razprave javne in ne domena posameznih organizacij ali zainteresiranih krogov. Kje in kakšen bo v prihodnje barkovljanski pristan in kako bo zgledal tržaški sejem so namreč vprašanja, ki zanimajo tudi deželane, ki niso' Elani te ali one «chamber» ln Id imajo prosto izbiro med obstoječimi obveščevalnimi sredstvi.
Vestnik trgovinske zbornice za pretekli december poroča, da je bila maloprodajna trgovina v Gorici v tem mesecu bistveno na isti višini kot prejšnji mesec. Predvsem je bil živahen promet ob začetku meseca v zvezi z Andrejevim sejmom in pozneje ob nakupih za praznike, ki so bili povezani tudi s 13. plačo. V zvezi s prazniki in Andrejevim sejmom je bilo v Gorici zlasti mnogo kupcev iz sosednje Slovenije, kar se je poznalo po go-riških trgovinah vseh vrst.
V	mestu ni bilo kakšnih prisilnih razprodaj ali likvidacij, pač pa se je normalno odvijala običajna prodaja na obroke.
V	okviru videmskega sporazuma za maloobmejno blagovno izmenjavo so na trgovinski zbornici v Gorici izdali 25 izvoznih dovoljenj za skupno nekaj nad 114 milijonov lir, na carino pa je bilo uvoženo še razno blago za 64,5 milijona lir. V primerjavi z mesecem novembrom sta ztjatno nazadovala tako izvoz kot tudi uvoz blaga v trgovini s Slovenijo.
Pri uvozu na carino so na prvem mestu drva za kurjavo in industrijski les skupino za nekaj nad 32 milijonov lir, ali približno polovico vsega uvoza; sledi papir kraft za nad 19 milijonov, krompir za 5 milijonov in sirek za 6,2 milijona.
Med izvoženim blagom naj omenimo razno tekstilno blago za 57 milijonov, elektromaterial za 15 milijonov, keramične ploščice za 11 milijonov, kmetijski in drugi stroji ter avtomobilski nadomestni deli 6 milijonov, plastični izdelki 7,5 milijona itd.
V	druge evropske in izvenevrop-ske države pa so izvozili iz Gorice
DANES IN JUTRI
Fojeva skupina v krožku ARCI
Kulturno - rekreacijski krožek ARCI sporoča, da bosta danes, 21. t.m. in jutri, 22. t.m. v dvorani krožka na Tr?u Valmaura 2 dve predstavi v izvedbi Fojeve gledališke skupine «Nuova scena*.
Danes ob 20. uri bo na sporedu delo »Levičarski sen*, v nedeljo ob 16.30 pa »MTM* —' Kako izražati z glasbo in prijetno to, kar bi na prvi pogled lahko izpadlo kot žrtvovanje in trud*.
ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBO ROV ta SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredita v nedeljo, 22.3. ob 17. url v Kulturnem domu v Postojni četrti koncert pevske revije
PRIMORSKA POJE
P e 11 bodo:
ŽENSKI ZBOR - Postojna MOŠKI ZBOR LIJAK - Vogrsko
MOŠKI ZBOR SREČKO Ka SOVEL - Romke MOŠKI ZBOR SREČKO KUMAR - Veliki Repen MOŠKI ZBOR VINKO VODa PIVEC - Kromberk MOŠKI ZBOR VALENTIN VODNIK - Dolina MOŠKI ZBOR - Dornberk MEŠANI ZBOR SLOVAN -Padriče
MOŠKI ZBOR ZVEZDA -Bilje
MOŠKI ZBOR OTON ZUPAN CIC — štandrež MOŠKI ZBOR KRAS - Dol Poljane
MOŠKI ZBOR JEZERO -Doberdob
MOŠKI ZBOR VASILIJ MIRK — Prosek-Kontovel
GLASBENA MATICA • GORICA
Danes ob 17. uril bo v slovenskem dijaškem domu v Gorici
interni nastop gojencev
šole Glasbene matice Iz Gorice.
Vabljeni starši ta prijatelji!
v decembru za nad 35 milijonov lir izdelkov krajevne industrije. Med temi so razne sanitarne potrebščine, maje iz leakrila, tekstilne statve in nadomestni deli, hladilniki, umetna vlakna, slaščičarski izdelki in vino. Izvoz je bil usmerjen v Argentino, Avstrijo, Kanado, na Kanarske otoke. Japonsko, v Izrael, Libijo, Portugalsko, v Španijo in na Madžarsko.
Zanimivi so tudi podatki o bančništvu. Pri poštni hranilnici so znašale hranilne vloge na Goriškem 9,7 milijarde lir od tega za 5,3 milijarde v poštnih bonih. Pri drugih bančnih zavodih pa je bilo vloženega denarja za nad 66 milijard lir od tega na hranilnih knjižicah za nad 48 milijard. Ti podatki ka-
žejo, da varčevalci na Goriškem raje vlagajo denar na knjižice ali v vrednostne papirje, kot pa v proizvodnjo ali stanovanjsko gradnjo.
Začasne namestitve šolnikov
šolsko skrbništvo v Gorici je prejelo iz Rima brzojavko, s kar tero se podaljšuje rok za prošnje za premestitve in začasne namestitve šolnikov do 28. marca t. 1. Do 2. aprila morajo načelniki šolskih zavodov poslati prošnje za premestitev pristojnemu šolskemu skrbništvu.
Državne davke bomo plačali junija občinske pa verjetno že aprila
Uradniki državnih davčnih uradov stavkajo že tri mesece in pol Obrazec Vanoni je treba kljub temu izročiti do 31. marca
Smo skoro zaključili mesec ma I valcev, ki bodo tri davčne obroke rec in stavka uslužbencev državnihJ plačali v juniju, zahtevati obresti davčnih uradov še traja. Ta kate-
gorija državnih uradnikov stavka namreč nepretrgoma od lanskega 7. decembra, t.j. že več kot tri mesece in pol.
Stavka vzbuja precej preglavic državni upravi. Davčnim izterjeval-nicam niso decembra poslali seznam davkoplačevalcev za letošnje državne davke in zaradi tega v februarju nismo plačali običajnega davčnega obroka. Skoro gotovo je, da državnih davkov ne bomo plačali niti v aprilu. Tako bomo morali v juniju plačati kar tri o-broke državnih davkov, kar bo za marsikoga pomenilo prehudo istočasno breme.
Za davkoplačevalce obstaja še e-na nevarnost. V nekem milanskem časopisu smo brali, da namerava državna uprava od davkoplače-
VODSTVO ZBORA C. A. SEGHIZZI ODGOVARJA
Zakaj niso objavili programa in pravilnika tudi v slovenščini
V stikih s slovenskimi zbori se poslužujejo tudi slovenščine - Priznanje zborom in kulturnim organizacijam iz Slovenije za obilno sodelovanje
od denarja, ki bi ga ti morali plačati v februarju in v aprilu. To je absurd, saj niso davkoplačevalci odlašali s plačilom davkov po svoji krivdi. Sicer bo o tem po vsej verjetnosti še dosti govora s pravnega vidika.
Prihodnji mesec pa bomo ver-.etno plačali razne občinske davke Občinski uradi so namreč zakasnili s sestavo seznamov, vendarle pa so bili pred mesecem dni objavljeni seznami plačnikov družinskega davka in drugih občinskih davkov. Zaradi tega bodo verjetno v prihodnjih dneh delili po hišah pole občinskih davkov.
Stavka uradnikov državnih davčnih uradov otežkoča tudi izročitev letošnje prijave Vanoni. Davkoplačevalci si morajo priskrbeti tiskovine v raznih trafikah, ali pa na finančni intendanci, Verdijev kor-zo 52 (Trgovski dom). Davčno prijavo je treba oddati nepreklicno do 31. marca na občini (ta mora izdati potrdilo) ali pa jo je treba poslati s priporočenim pismom na davčni urad (Ufficio distrettuale delle imposte dirette).
V zvezi s člankom, ki je bil . prihodnje 9. mednarodno tekmova objavljen v našem listu dne 6. t.m. I nje pevskih zborov, ki bo v Go
pod naslovom »Pozabljena sloven ščina* in v katerem pisec ugotav lja, da sta pravilnik in obrazci za vpis v 9. mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki ga organizira letos pevski zbor Seghizzi, ki jih je organizator razposlal po vsej Evropi, tiskani samo v italijanščini, francoščini in nemščini, ter da so pri tem pozabili na slovanske jezike, zlasti pa na slovenščino, nam je predsednik pevskega zbora C.A. Seghizzi Gino Cocianni poslal daljše pismo, v katerem navaja vzroke za tako ravnanje.
Organizator pevskega tekmovanja ni imel pri takem ravnanju nika kih slabih namenov ampak je bilo potrebno spričo realnih vzrokov. Za
iiimiiiiiimiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiimiitniiiMiimmiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiii
ZARADI SLABE GRADNJE
NOVA HIŠA V SELCAH SE JE ZAČELA PODIRATI
Sest družin se je že preselilo v hotel v Ronkuh
V Ulici Monte Cosich v Selcah ta ustanov, ki so dodali še svoje tri Ronkah je pred kakimi 7 leti \ pripombe govornikovim ugotovitvam te rpriporočali več dejavnosti
bivša ustanova INA Časa zgradila na navoženem terenu 12-stanovanj-sko hišo. Ker je bila hiša zidana na mehkem terenu in s slabim materialom, so sedaj že ugotovili tako velike razpoke v zidovju, da obstaja nevarnost, da se zruši vsa stavba na glavo stanujočim družinam.
Spričo protesta stanovalcev je občinska uprava iz Ronk odredila izpraznitev enega dela stavbe, kjer je bila nevarnost največja ter je 6 družin s 23 člani preselila začasno v neki mestni hotel v Ronkah. Obenem so se obrnili do ustanove IACP, do prefekta in drugih oblasti, da bi posredovale za primerno stanovanje za vseh 12 družin, ker bo treba nevarno stavbo popolnoma izprazniti.
Kot rečeno, je vse to posledica slabe gradnje in se še ne ve nič, kdo bo odgovoren za to, ker sta prvi dve podjetji, ki sta stavbo gradili, šli v stečaj in je šele tretje za silo skrpucalo vso stavbo.
Zaradi kanalizacije zaprta VI. Montesanto
Uprava goriške občine obvešča, da bo zaradi kanalizacijskih del od danes, 21. marca zaprt za promet odsek Ulioe Montesanto v Gorici od zavoda uršu-ldnk pa do začetka Ul. S. Pellico.
pri stanovanjskih gradnjah ljudske, ga tipa
Iz tržiške bolnišnice
V svojem domu v Sttvanu je padla včeraj 87-letna Viktorja Legiša vd. Rozman ter se pri tem udarila v glavo ta si verjetno nalomila desno stegnenico. V tržiški bolnišnici so jo pridržali 10 dni na zdravljenju. Za 10 dni so pridržali tudi 26-letnega Mirka Legišo Iz Devina, ki se Je na delu ranil nad desnim očesom, lobanji ta na nosu.
rici od 17. do 20. septembra letos, ni bilo mogoče objavili publikacije in pisma v vseh evropskih jezikih: pri tem je treba upoštevati, da ob velikih mednarodnih prireditvah ponavadi objavijo pravilnik in propagando v jeziku organizatorja in še v dveh ali treh drugih jezikih večjih narodov. Pri Seghizzi-ju smo smatrali za potrebno, obja; viti enotno brošuro v italijanščini in tokrat smo prvič priložili tudi pravilnik natečaja v treh jezikih.
Izbira nemščine in francoščine ni bila slučajna, ampak izvira iz dej stva, da imamo dopisovanje z evropskimi povabljenci na tekmova; nje v teh dveh jezikih. Tudi zbori in veleposlaništva iz vzhodnih držav, preko katerih imamo svoje stike s temi zbori, šo nas prosili, da bi smeli dopisovati v francošči ni in v nekaterih redkih primerih v nemščini. V tem smislu imamo stike z zbori iz Sofije, Varšave in Bratislave, ki so se vpisali za tekmovanje. %
Kar se tiče priporočila za objavo pravilnika tudi v enem slovanskem jeziku, bi bila za to, razen v Jugoslaviji najbolj primerna ruščina; pri tem pa imamo številne tehnične ovire, ki nam bi onemogočile tako izvedbo. Glede Jugoslavije, ki je do sedaj v največji meri sodelovala in tudi najbolj kvalitetno in vztrajno, pri naših tekmovanjih — in vodstvo Seghizzi daje jugoslo vanskim zborom vse priznanje -bi bilo primemo uporabljati srbohrvaščino ne pa slovenščino. Ven dar pa so nam zbori iz Beograda, Skopja in Zagreba dopisovali prav v francoščini.
Naši dobri odnosi s slovenskimi pevskimi zbori in kulturnimi orga nizacijami iz Slovenije, ki so nam toliko pomagale, so bili vselej na osnovi neposrednih stikov, pri katerih smo pisali ali govorili v slo venščini. V našem skoro 10-letnem sodelovanju je doslej potekalo vse
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinii
OKROŽNO S0DISCE V GORICI
Zaradi nepravilnega postopka zavrnjeni dve okrajni razsodbi
Tretji prizivnik pa bo moral plačati povečane stroške
• Včeraj so Izžrebali listek loterije občinske umetniške galerije št. 3520, na podlagi katerega le lastnik dobil oljnato sliko slikarja O. Bombana. Dobitnik bo lahko dvig-ndl sliko v sobi št. 124 občinske palače v uradnih urah.
Tovornjak povozil upokojenca na prehodu za pešce
Z rešilnim avtom so danes zju traj prepeljali v splošno bolnišnico 76-letnega upokojenca Fortunata Naccarija iz Ul. Lorenzetti 32, ki ga je na prehodu za pešce pri kri žišču Ul. Mazzini z Ul. S. Spiri dione povozil tovornjak. Vozilo je peljal proti središču mesta 51-letni Pietro Cataldo Chirico iz Ul. Fon-deria 9. Zaradi udarcev in odrgnin po obrazu in možganskega pretresa z amnezijo se bo moral Naccari zdrariti 8 dni na nevrokirurške"1 oddelku.
Konferenca o stanovanjskem problemu v Gorici
Pokrajinska uprava v Gorici je organizirala v sejni dvorani pokrajinskega sveta konferenco z debato o zanimivi in aktualni temi stanovanjskega problema.
Govoril je profesor za urbanisti, ko pri univerzi v Rimu, ki Je orisal gradbeno stanje v Italiji ter ga primerjal s položajem na tem področju po drugih evropskih državah, ter ugotovil, da smo v Italiji v tem oziru precej na slabšem. Ugotovil je tudi, da je v Italiji še o-krog 40 odst. stanovanjskih zgradb Izpred prve svetovne vojne, ter da se pri javnih delih troši mnogo več za ceste, vodovode ta kanalizacijo kot pa za stanovanjske gradnje.
Njegovemu poročilu Je sledila debata, pri kateri se Je oglasilo več
Pred okrajnim sodiščem v Gorici so na zadnjem zasedanju med drugim obravnavali tudi tri prizive v zadevi prometnih nesreč z ranjenimi. V dveh primerih so sodniki razveljavili prvostopno razsodbo sodnika v Tržiču z navedbo, da so bile pri razpravi okrnjene pravice obrambe ter so poslali zadevi v ponovno razpravo okrajne mu sodniku v Tržiču. Pri tretji zadevi pa so potrdili razsodbo sodnika iz Tržiča ter dodali še dodatne stroške.
Pri prometni nesreči na nekem križišču v Ronkah dne 11. junija 1966 ob 7.40 uri je sedaj 62-letni uradnik Massimiliano Randi iz Go rice, Ul. Tominz 18 na omenjenem križišču v Ronkah trčil od zadaj od strani s svojim avtom simca 1500 v fiat 600, ki ga je vozil pred njim sedaj 21-letni Marko Braini iz Gorice Ul. Aquileia 53. Baje je Braini nenadoma zaokrenil svoje vozilo proti levi in Randi je trešči! v njega. Pri tem je bil ranjen Braini, ki se je moral zdraviti v bolnišnici 15 dni ter njegov sopotnik 23-letni Silvio Grendene iz štandre-ža, Ul. Piem. reale 10, ki je ostal v bolnišnici 10 dni.
Pri razpravi pred-sodnikom v Tržiču je bil Randi obsojen dne 12. decembra 1968 na plačilo globe 50 tisoč lir pogojno in brez vpisa ter na povračilo škode in stroškov civilni stranki; takoj noj bi plačal
predstavnikov krajevnih organov ! Brainiju za stroške 110 tisoč lir in
gladko in upamo da bo tako tudi v bodoče, ter ne bodo problemi jezika, ki dejansko ne obstajajo, mo tili spoštovanja in bratskega sodelovanja, ki se je že ustalilo.
Mislimo, da smo dovolj pojasnili tehnične razloge za naše ravnanje ter pri tem dodajamo, da je bilo to pevsko tekmovanje prva pobu da za kulturno sodelovanje med Furlanijo - Jul. krajino in Sloveni jo; ta pobuda se bo povečala in razširila na mednarodnem področju ter tako poudarila zgodovinsko vrednost in vlogo Gorice in našega obmejnega področja.*
na račun odškodnine pa 250.000 lir. Sodišče pa je na predlog branil ca dr. Primožiča odredilo da je prvostopna razsodba neveljavna zaradi okrnjenih pravic obrambe ter je vrnila zadevo okrajnemu sodni ku v Tržiču.
Enako zavrnitev je doživela za deva 29-letaiega Guida Giotte iz Tržiča Ul. Baiamonti 3, ki je s fiatom 850 pri prehitevanju drugega avta v Foglianu podrl dne 25. januarja 1967 29-letnega Giovannija Grigo-lona iz Gradiške, ki se je peljal z lambreto v nasprotni smeri. Lam-bretist se je za dobljene poškodbe zdravil v tržiški bolnišnici 30 dni. Sodnik v Tržiču je obtoženca dne 22. maja lani obsodil na plačilo 200 tisoč lir globe, odvzem voznega dovoljenja za eno leto ter odškodnino za stroške in škodo Gri-golonu, s takojšnjim plačilom 595.000 lir. Branil ga je dr. Primožič u-radno.
Potrjena pa je bil razsodba v zadevi 23-letnega Maria Prešla iz Sesljana 56, ki je dne 2. februarja lani vozil avto brez voznega dovoljenja na prometnem križišču v Sesljanu. Prassel je že prej zagrešil podobne prekrške. Sodnik v Tržiču ga je dne 9. junija lani obsodil na 3 mesece pripora in 12.000 lir globe, katerim je prizivno sodišče dodalo še svoje stroške.
Drž. tož. dr. La Greca; preds. sodišča dr. Mancuso; sodnika Gri delli in Succi; zap. Genove.
Do tu pismo predsednika društva »Seghizzi» Gina Cociannija. Strinjamo se z ugotovitvijo, da je ta pevski zbor razbil led t) Gorici, ko je pred več leti, priredil prvo med narodno tekmovanje pevskih zborov. na katerem so sodelovali številni slovenski zbori iz naše de šele in iz Jugoslavije. Takrat, tega se dobro spominjamo, so hoteli nekateri supernacionalisti preprečiti ta koncert v dvorani Ginna-stica.
Ne soglašamo pa s trditvijo, vsebovano v tem pismu, da bi morala veljati v odnosih z Jugoslavijo srbohrvaščina ne pa slovenščina. Očividno pisec ne pozna razmer v Jugoslaviji, kjer lahko vsaka narodnost uporablja svoj jezik, kjer ni samo enega uradnega jezika, če se ozremo nazaj bomo tudi ugotovili, da so na raznih tekmovanjih tSeghizzi» sodelovali številni slovenski zbori iz Ljubljane, Celja, Maribora, Kranja, Ajdovščine, veliko manjše pa je bilo število zb o rov iz republik (Hrvatska, Makedonija), kjer se govorijo jeziki dru gačni od slovenskega. Poleg tega pa so na tekmovanjih v Gorici večkrat sodelovali tudi slovenski zbori z Goriškega, s Tržaškega in tudi iz Koroške Na vseh dosedanjih tekmovanjih so bili doslej slovenski zbori po številu na drugem mestu za italijanskimi, po kvaliteti pa stalno med prvimi. Zaradi tega bi bilo prav. da bi bila vabila društva fSeghizzh napisana tudi v slovenskem jeziku, vosebno še. ker gre za jezik tu živeče slovenske nacionalne skupine in ker gre tudi za jezik številnih članov in pevcev zbora samega.
Snežne razmere na goriških smučiščih
Po podatkih, ki nam Jih Je posredovala Goriška turistična zveza iz Nove Gorice je bilo včeraj zjutraj stanje snega na raznih gori-šldh smučiščih naslednje:
LOKVE: —4 stopinje, 100 cm podlage in 5 cm pršiča; vlečnice obratujejo.
LAŽNA: —5 stopinj, 110 cm podlage ta 5 cm pršiča; vlečnice obratujejo.
ČRNI VRH NAD IDRIJO: —5 stopinj : 100 cm srena, vlečnice obratujejo.
V torek, 24. t. m. ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici
KONCERT ORKESTRA GLASRENE MATICE
Solisti:	MILOŠ PAHOR
flavta VOJKO CESAR fagot
D I N A SLAMA klavir
Dirigent: KRUNO CIPO
Na sporedu so dela sklada tel jev: Srebotnjaka, Boccheri nija, Beethovna in Mozarta.
Slovensko gledališče v Trstu
V sredo, 25. t. m. ob 10. uri (matineja za šolsko mladino) v Katoliškem domu v Gorici
Pavel Golia
SNEGULJČICA
mladinska igra v osmih slikah
KLUB »SIMON GREGORČIČ* v Gorici
priredi v sredo, 25. marca ob 20.30 v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13
SREČANJE
S TONETOM SVETINO
avtorjem UKANE, ki bo Goričanom govoril o svojem delu. Vljudno vabljeni.
Odbor
Iz goriškega matičnega urada
V gorlški občini se je dne 20. marca rodilo 7 otrok ln umrle so tri osebe.
Rojstva: Nadja Macor; Laura stotin; Ellsabetta Paoletti; • VAN Tomšič, VESNA Tomašič m Devetak ,Michela Becd. (T
Umrli: gospodinja 69-letna; kojenec 80-letni Felice Cosellu-vassi; gospodinja 70-letna Antoni, ta Battodetti vd. Daldassi.
Mali oglasi
SLUŽKINJO za vsa dela ta kuha nje išče štiričlanska družina v Gorici; 50.000 mesečno. Naslov na upravi lista v Gorici.
CORSO. 16.30—22.00: «Fiori di car tus», I. Bergmaim ta W. Mattha-— Ameriški barvni film,
VERDI. 17.00—22.00: «Una su 13 W. Gassman in S. Tate. Amerišk barvni lilm.
MODERN1SSIMO. 16.30:	«Ca;
dy e il suo pazzo mondo», 1 Aulin in J. Cobum Francos barvni film; mladini pod 18. 1< tom prepovedan
VITTORIA. 17.15; »Scacco alla p gina», R. Schiaffino in H. Poi toff. Italijanski kine-maskope i barvah; mladini pod 18 letou prepovedan.
CENTRALE. 17.00; «La battagl*n del desertoi), R. Hosein, G. Hii ton in F Wolf. Koprodukcijski kinemaskope v barvah.
/ rž ir
AZZURRO. 21.00: Koncert La Pie tro, igra orkester Marzutinj p-Turina.
EXCKLSIOR. 16.00 «Ii suo nomi-č Donna Rosa«, flomma Powe;-in Al Bano, barvni film
SAN MICHELE. 17 30 «1 due pom pieri«, Franco Franeta in Ciccio Ingrassla, barvni film.
/Voivi fiorica
SOČA (Nova Gorica)- «Bltka nn Neretvi«, jugoslovanski barvni film — ob 17 in 20 un
DESKLE: «Nuna iz Monze«, ital barvni - ob 17 m 20 uri.
ŠEMPAS: «Joy, ubogo dekle«, ar gleški barvni - ob 20 uri.
KANAL: »Umor v Beverlv Htlthy». Ital -iranc. - ob 20 uri
SVOBODA: »Bitka na Neretvi«, Jugoslovanski barvni film - ob If. ta ob 19 uri
PRVACINA: »Vaba za morilca«, a-meriska film — ob 20 uri.
DEŽURNI LEKARNI GORICA
V Gorici je danes ves dan ln po noči, dežurna lekarna PONTON1 BASSI. v Raštelu 26 - Tel. 33-49 TR2IC
Danes ves dan in ponoči je v Ti žiču odprta lekarna S Nicolč di Olivettd, Ul. I. Maggio 64, tel. 73328.
OB 25. OBLETNICI NACIFAŠISTIČNEGA NAPADA NA LONJERSKI BUNKER
Zadnje dramatične are lonjerskib junakov
Kako se dogodkov spominja Danilo Pertot, preživeli namestnik komandirja lonjerske vedevejevske grupe
Danes poteka 25 let od tistega tragičnega 21. marca 1945, ko se je tako rekoč na pragu svobode nacifašistična vojska znesla nad Lonjerjem, ko so namreč močne sile esesovcev, Colottijeve politične policije in X Mas najprej obkolile vas in nato vdrle vanjo ter napadle bunker VDV, ki je pripadal tržaškemu bataljonu VDV, točneje drugi grupi, ki jo je vodil Pavel Petvar. Ker je bil Lonjer stoodstotno na strani Osvobodilne fron-
Komandir grupe Pavel Petvar
Andrej Pertot, oče Danila Pertota
Evald Antonič — Stojan
Angel Masten — Radivoj
te, je bil varna postojanka osvobodilnega gibanja. Vrh tega je Lonjer dejansko skoraj predmestje Trsta, vsekakor mestu najbližja vas in zato je bil odlična baza za sabotažne akcije v mestu samem.
Nemci in italijanski fašisti so že dolgo sumili, da so v tržaški okolici baze saboterjev, toda za njihove bunkerje so zvedeli šele potem ko so konec 1944 polovili nekaj kurirjev. In od tedaj so se začele kazenske odprave. V raznih krajih Boljuncu, Dolini, Borštu, na Novi cesti in drugod so prejeli kakega kurirja.
Napad na lonjerski bunker je terjal štiri žrtve. Prvi je padel komandir grupe Pavel Petvar, nadalje so padli Angel Masten — Radivoj, Edvard Antonič — Stojan in domači aktivist Andrej Pertot, ki so ga prignali pred bunker, da bi z njegovo pomočjo zvabili vedeve-je-vce iz bunkerja, saj je bil med njimi tudi njegov sin Danilo Pertot, pomočnik komandirja sabotažne grupe. Rešili pa so se Albert Dovgan — Vinko. Ivam Otočan, ki je bil sicer dvanajstkrat ranjen, pa ga je Danilo Pertot rešil, in pa Danilo Pertot, ki se tega dogodka spominja takole:
«že dan prej, to se pravi 20. marca, je bila vsa vas pod kontrolo in štirje borci lonjerske sabotažne skupine so bili zasledovani po vsem mestu že dan prej. Sledili so nam vse do Katinare. Po vasi pa ni bilo videti nobenega zasledovalca več. Morda so nas tod zasledovali takšni, za katere nismo niti sumili, da bi to počeli. Ko smo prišli v bunker, so Nemci in italijanski fašisti že ob 22. uri zaprli vse dohode v vas. Obkolili so praktično vso vas. Tako se je ugotovilo pozneje. Mi smo do ene ure ponoči v bunkerju igrali na karte. Nato smo zaspali.*
»Zjutraj naslednjega dne so nas zbudili klici mladega Rinalda Čača. V začetku nismo vedeli, za kaj gre, kaj Rinaldo hoče. Komandant
Pavlo me je poslal pogledat, kaj se dogaja. Skozi okence sem videl na cesti postavljene strojnice. Takoj sem razumel, pri čem smo. Kljub temu da smo vsi v bunkerju vedeli, da smo obkoljeni, ni nihče od vseh nas šestih izustil te besede na glas.*
»V vasi dm okolica vasi so sklepali obroč esesovci, Colottijeva policija in vojaki X Mas. Vsega skupaj je v tej akciji na nas sodelovalo okoli 400 mož.*
Neposredno dogajanje tistega tragičnega jutra pred 25 leti Danilo Pertot opisuje takole:
»Bil je lep pomladanski dan in ko so fašisti prispeli pred naš bunker, so začeli vpiti, naj se predamo. Med njihovimi glasovi se je slišal tudi glas mojega očeta. Seveda smo se zavedali, da je bil to le trik fašistov, da bi mene oziroma da bi nas zvabili iz bunkerja. Zavedali pa smo se, da ne bo ostal živ prav nihče, če pridemo njim v roke in zato smo začeli s svojo akcijo, oziroma smo se odločila stopiti v borbo z njimi in prebiti obroč. Prvi je pognal bombo Petvar, toda bomba je zatajila, ni eksplodirala. Nato je Petvar vrgel drugo bombo in se hkrati pognal iz bunkerja. Bomba je eksplodirala in padlo je več fašistov. Zrušil pa se je tudi on. Nato smo šli ven in na vrhu stopnic sem videl svojega očeta, ki je tudi že bil mrtev. Bil je nato ranjen Stojan. Nato smo šli spet vsi dol in hudo ranjen je bil Radivoj in jaz sem bil določen, da za njega skrbim dokler bo ostal živ. Potem smo spet slišali govorjenje fašistov zunaj, ki so nam prigovarjali, naj se podamo in jaz sem potem pogledal ven in nato sem pognal bombo, ki se ji je Dovgan izognil in v tem trenutku smo skočili ven*.
»In tako sva se iz prvega obroča umaknila in prišla v drugi obroč, ki je bil še težji od prvega in takrat srno šli za otroški vrtec, kjer je bil Ivan hudo ranjen. Od tam smo se umaknili naprej. Na koncu vasi je bilo neko znamenje. In tukaj, če smo se obrnili na desno ali na levo, smo dobili rafale. Skočili smo v neko njivo. In v tisti njivi so nas s strani močno napadli vojaka X Mas, ki so vpili, naj se jam predamo. To je pomenilo, da smo še obkoljeni. Odtod smo se prerinili skozi neko grmovje in srečno ušli. Obrnili smo se proti Sv. Ivanu, nato proti kamnolomu Faccanomii, nakar sem si svojega tovariša Ivana, ki je bil hudo ranjen in ni več mogel hoditi, naložil na rame in tako nadaljeval pot v Padriče oziroma v Gropado. V Gropadi smo prišli k družini, ki je Ivana sprejela rekoč, da sva z Ivanom ostala živa sama, zvečer pa smo srečali tovariša in zvedeli da smo živi tri,e.»
Damlo Pertot v zvezi s tem napadom pravi tudi naslednje:
»Le dan pred napadom je bil bunker popolnoma prazen. Otočan in Masten pravzaprav ne bd smela biti v bunkerju, ker je bil ta namenjen izključno članom sabotažne skupine, toda vračala sta se iz Brkinov, od koder sta prinesla pošto in strelivo in sta se hotela odpočiti.*
»Naše skrivališče — pripoveduje bivši pomočnik komandirja sabotažne grupe Danilo Pertot — je bilo v bivšem, kakih sto let starem vodnjaku. V njem je bilo se vedno kakega pol metra vode, ki smo jo mi prekrili z deskami. Kljub temu pa smo se vsako jutro prebujali vsi premočeni. V tem skrivališču smo biK le kakih deset dni. Prej pa smo bik v hiši Rudolfa Čoka, kjer smo se krili pod hlevom. Le nekaj desetin metrov stran od hiše pa je bila v današnjem otroškem vrtcu nemška postojanka, kjer se je zadrževalo okoli 300 vojakov. Lahko si mislite njihovo začudenje, ko so nas odkrili.*
Kakor je Pertot že prej povedal, je med umikom iz Lonjerja pomagal ranjenemu Ivanu Otočanu, ki ga je tako rekoč prinesel
do Gropade. Medtem ko se je Dovgan rešil sam. Pertot se še danes spominja, da je padlemu Antončiču pobral strelivo in izpraznil dvanajst saržerjev proti sovražniku ter vrgel sedem angleških bomb.
Sabotažno skupino v Lonjerju so sestavljaCi le štirje člani, Pet-var, ki je bil njen komandir, Pertot, ki je bil pomočnik komandirja in še Antonič in Dovgan. O-stala dva, Ivan Otočan in Angel Masten, pa sta bala v bunkerju po naključju.
Seveda so imeli namen fašisti in nacisti uničiti ne le bunker, pač pa tudi prijeti kakega vedevejevca živega. To pa jim ni uspelo, kajti štirje so obležali v svoji krvi, trije preživeli pa so jim ušli iz vseh treh obročev. Prvi obroč so sestavljali colottijevci, ki so bili v ci-vilu in so nadzorovali vhod v hišo in v bunker, drugi obroč je zajemal kakih deset hiš in so ga sestavljali vojaki X Mas, tretji obroč so strnili okoli vasi esesovci, tako da ni bilo mogoče priti v vas ali vas zapustiti. Tako pravi Danilo Pertot, kd dodaja, da so onega jutra pred 25 leti takoj uvideli, v kakšnem položaju so se znašli. Danilo Pertot pravi glede tega dobesedno takole:
»Vedeli smo, da bomo tako ali tako likvidiram, pa naj se predamo, ali naj se branimo. Izbrali smo drugo pot.*
Povedali smo že, da so bili vede-vejevcd lonjerskega bunkerja v vodnjaku. Tu pa so bili le kakih deset dni, kajti polnih šest mesecev prej so bili v hlevu Rudolfa Čoka, pri katerem so se tudi hranili. Ker pa je postalo preveč sumljivo, saj so pri Čoku kuhali velike lonce hrane in bi to lahko postalo Nemcem, ki so prihajali sem vsak dan po mleko, sumljivo, so se preselili v vodnjak.
Lonjerci, ki so tista dogajanja pred 25 leti sami doživljali, vedo o dogajanjih tega dne veliko povedati. Ko so Nemci in fašisti vas obkolili, so policisti začeli ljudi zganjati skupaj in jih zbirati v prostore tedanje gostilne «Dopolavo-ro». Sem so okoli desete ure prignali tudi Andreja Pertota, na katerem so bili vidni znaki, da so ga mučili.
Pred skrivališčem sabotažne skupine so policisti točno vedeli, kje morajo iskati. Od Andreja so zahtevali, naj povabi vedevejevce k predaji. Vtem pa se je že začel spopad, ki smo ga že opisali po pripovedovanju samega Danila Pertota, spopad, ki je zahteval štiri žrtve med našimi borci. Seveda je padlo tudi več fašistov, ki so jih odpeljali šele v mraku.
Ko se je spopad za bunker končal, policisti niso hoteli sami v bunker, da bi se prepričali, če je prazen, ali pa je v njem še kdo živ. Zato iz gostilne »Dopolavoro* pripeljali pred bunker dva domačina in enega prisilili, da se je splazil v bunker-vodnjak. Tam ni našel nikogar več, pač pa je našel igralne karte, na katere so prejšnji večer igrali fantje, in nekaj obleke in orožja. Nekemu tretjemu domačinu so nato fašisti naložili nalogo, da je vodnjak-bunker razkril. Pri tem sta mu morala ostala dva pomagati, dokler se fašisti niso prepričali, da v bunkerju ni nikogar. Na koncu so vse tri spet odgnali v »Dopolavoro*.
Proti večeru so fašisti pred hišo, v kateri je bil vhod v bunker, položili na tla vse štiri mrliče in jim sprali oči, da bi jih fotografirali. Pri tem so jim morali pomagati tudi nekateri domačini, ki so jih privedli sem tudi za to, da bi mrtve identificirali in se s tem izdali, da so z borci sodelovali. Med temi je bila tudi Milka Čok-Kjudrova, ki kljub grožnjam in mučenju ni odprla ust.
Medtem so začeli spuščati tudi ljudi iz »Dopolavora*. kajti bližala se je noč. Enainštirideset oseb pa so aretirali, jih naložili na tovornjak in odpeljali v Ul. Cologna ter k Jezuitom, eno pa v esesovski bunker na Trgu Oberdan.
RADIVOJ PEČAR
Hiša v Lonjerju, kjer je bil vhod v bunker. Hiše danes ni več, ker se je porušila.
NOVE KNJIGE
Bogdan Pogačnik: «j\t)ll kSttO
moč je v sladkorju
Kolikšna moč je v sladkorju je naslov knjige Bogdana Pogačnika, slovenskega novinarja, dopisnike, v Parizu. Po naslovu sodeč, bi sklepali, da pripoveduje Pogačnik o Kubi, sladkorni revoluciji in problemih Castrovega socializma. V resnici pa knjiga govori o Franciji in njenih usodnih pretresih v letih 1968 in 1969. Naslov si je Bogdan Pogačnik izposodil z lepaka, ki propagira sladkor. Na tem lepaku je naslikan deček, ki se je kot nogometni vratar pognal nekam v stran, v zrak in tam obvisel. Od tod simbol poskakujočega dečka, od tod nenavadni naslov knjige, ki razkriva podobo Francije v usodnem času 1968-1969. Tudi Francija namreč poskakuje nekam v prazno -pravi Pogačnik.
Knjiga Bogdana Pogačnika je izšla v zbirki Pričevanja, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga. O tej zbirki smo že napisali, da skuša nadomestiti tisto, kar smo Slovenci dolgo pogrešali: knjige z aktualno družbeno politično tematiko, knjige, katerih avtorji takoj reagirajo na dogajanja po svetu, na usodne dogodke in pojave. Pogačnikova knjiga o Franciji je aktualna, morda bi rekli bolje tudi aktualna, je pa predvsem zanimiva, poučna in koristna za informacijo našemu človeku.
Pogačnik, ki je eden redkih slovenskih novinarjev, dopisnikov po
Spomini lonjerskih vaščanov na tragični dan pred 25 leti
Naš sodelavec se je v teh dneh razgovarjal z nekaterimi lonjerski-mi domačini, ki so mu tragične dogodke na današnji dan pred 25 leti opisali tako, ko. so jih sami bolj ali manj neposredno doživljali.
Tovariš Rudolf Čok, v čigar hiši je bil prvi bunker, v katerem so člani lonjerske enote VDV preživeli okrog 6 mesecev, je na vprašanje, kako da so prav njegovo hišo izbrali za ureditev bunkerja, odgovoril:
»Da moramo urediti bunker pri meni, je naročil sam komandir ve-devejevcev Pavle. To je bilo septembra 1944. Ko sem Pavlu dejal, da se mi zdi zadeva nevarna, ker sta v hiši stanovala dva od tistih, ki so postavljali mine na bazovski cesti, da bi jo vrgli v zrak, je Pavle odgovoril, da je to boljše, bolj varno. No in potem smo se lotili pripravljanja bunkerja. Pri tem sta pomagala tudi Slavko in Pavle sam. Oni so dali les, mi pa smo v hlevu kopali luknjo in jo pokrili. V bunkerju smo naredili tudi posteljo in sploh vse opazili z lesom. Na vrhu bunkerja smo potom imeli zajce, tako da nihče ni mogel niti sumiti, da bi bil spodaj bunker.*
Naš sodelavec je spraševal naprej: «Koliko pa je bilo vedeve-jevcev v bunkerju?*
»Običajno dva, trije — je nadaljeval tov. Rudolf Čok — kasneje jih je bilo tudi več. Prihajali in odhajali so ponoči in podnevi, kakor je pač naneslo in kakor jih je klicala partizanska dolžnost. Zanje je bila naša hiša vedno odprta. Pavle je bil domačin in tudi Vinko. Seveda smo jim pri nas tudi kuhali, žena jim je tudi prala, pa kdo bi se spomnil vsega, saj smo takrat vsi vsak po svojih močeh in nalogah delali za našo stvar. Kar je bilo je bilo, pozabiti ni mogoče, saj je to sožitje z našimi vedevejevci trajalo okrog šest mesecev, dokler se iz varnostnih razlogov niso preselili tja zadaj v tisti bunker v vodnjaku.*
O tem, kako je bilo s tem drugim in poslednjim bunkerjem lo-n jenski h junako v, je našemu sodelavcu pripovedoval Slavko Čok:
»Ja, bunker je bil zadaj za našo hišo, kjer je bil prej vodnjak in do njega se je prišlo z Jruge hiše po rovu pod cesto. Enajst dni so naši fantje preživeli v njem do tistega tragičnega dne, ko je pri-
Odprtina v vodnjak, v katerem je bil bunker loujerske grupe VDV
šla policija, Colottijeve bande in druga drhal.*
Na vprašanje, kako se spominja tistega dne, je tov. Slavko Čok takole nadaljeval:
»Tistega dne sem vstal ob 6. uri zjutraj. Na cesti sem zagledal policista, ki me je poklical k sebi in mi dejal: »Tu sei parti-giano!* Odgovoril sem seveda, da nisem, potem pa je hotel vedeti, če vem za bunker. Ja — sem odvrnil — in pokazal dol proti potoku, kjer so Nemci gradili bunkerje. Seveda mi ni verjel, toda na ta način sem se skušal izogniti vprašanju. Potem so me odgnali v gostilno v dopolavoro, kjer sem moral čakati kot vsi drugi, saj so tja spravili skoraj vso vas, najbrž zato, da jih ne bi motili pri njihovem napadu na bunker.*
O samem poteku napada na bunker tov. Slavko Čok ni mogel povedati kaj bolj točnega:
»Zraven seveda nisem bil, ker sem bil zaprt v »dopolavoru*. Povem lahko samo to, kar sem slišal praviti druge. Ob 11.30 smo zaslišali grmenje. Bile so bombe, mitraljezi in brzostrelke. Potem so pravili, da sta se pomotoma udarila med seboj policija in oddelek X Mas, ki je prišel na pomoč...*
Tov. Milka Gombačeva pa se napada spominja nekako takole:
»Očeta enega izmed fantov, ki so bili v bunkerju, so pripeljali pred bunker in zahtevali naj pove, kje je njegov sin. Bil je to oče Danila Pertota, Andrej Pertot. Povedati ni hotel ničesar. Potem so mu dali v roke lopato, da bi z njo odprl bunker. Vrgel jo je vstran in potem sc ga ustrelili. Vedevejevci so skočili iz bunkerja in lahko si predstavljate, kaj se je dogajalo potom. Bilo je veliko streljanja: padli so trije iz bunkerja in Danilov oče Andrej, katerega so ustrelili, trem drugim vedevejevcem pa je uspelo zbežati, čeprav je bilo vse naokrog dosti vojske. Mislim, da je bilo kakih 60 colottijevcev s tistimi vred, ki so krožili po vasi, in potem je prišlo še kakih 80 pripadnikov X Mas, ki so pomagali streljati.*
Tovarišica Milka Gombač je še dodala: »To, da so Danilovega očeta odpeljali naravnost pred bunker, potrjuje domnevo, da je bil bunker izdan. In da je oče molčal kot grob, je bilo tudi razumljivo, saj je imel sina v bunkerju...*
Tovariš Lovrenc Žerjul je svojo zgodbo povedal takole:
»Ko smo vstali, smo videli okrog in okrog vasi policijo. Brž ko smo odprli vrata so že pristopili in nas nagnali gor v gostilno v »dopolavoro*. Vsi smo morali iti, stari in mladi, moški in ženske posebej in tam smo ostali in čakali — odrešitve. Ure so minevale, deset, enajst in po enajsti uri se je začela bitka. Ko je streljanje ponehalo so prišli v gostilno in povprašali, kdo je vaščan. Slučajno sem bil pri vratih in tovariš Tone tudi in ko sva pritrdila so naju peljali ven. Da bi si dala poguma sva jih vprašala, kam naju peljejo. Odgovorili so, da gremo gor na hrib pogledat za nekaj mrtvih. Mislil sem si, če ne bo hujšega, bo že kako. Toda namesto na hrib po mrtve smo prišli pred bunker. Ukazali so nama, da morava zlesti vanj. Seveda sva se branila, saj nisva mogla vedeti, kaj naju lahko čaka. Tedaj so začeli šteti do tri in grozita, da naju postrelijo, če ne ubogava. Prvi se je zganil moj tovariš. Oblil ga je mrtvaški pot, postal je bled. Stopil je z nogo naprej, toda z drugo se je nekaj zapletel. Potegnili so ga nazaj in tako je prišla vrsta name. Poskusil sem in
rekel, da ni mogoče naprej, ker da je notri tema. Dali so mi žepno svetilko in mi pokazali, kako ravnati z njo. Potem sem šel naprej. Najprej so bile štiri stopnice navzdol in potem iz hiše v rovu pod cesto kakih 15 m do tja, kjer je bil vodnjak in v njem bunker. Notri je bilo vse polno razne ropotije. Ker se nisem takoj oglasil, je nekdo od zunaj zakričal in vprašal, kako je notri. Nekaj časa nisem dal glasu od sebe, potem pa sem rekel, da ni nikogar več. Eden od policistov je hotel stopiti za menoj, pa mu je neki njegov nadrejeni rekel, naj ne hodi, češ — oni tam je prav tak, kakršni so bili oni drugi.*
Potem so pripeljali še Slavka
Čoka in ga odpeljali naravnost do vodnjaka, kjer so mu ukazali odkopavat, mene in Toneta pa so postavili h kraju, posebej. Potem sva se tudi midva nekaj mešala tam z lopato in kar z roko. Kmalu se je pokazala luknja. Prinesli so lestev in se spustili v bunker ter ga začeli pregledovati. Potem so naju s Tonetom odipeljaiM nazaj v gostilno, kjer so naju pustili z drugimi...*
Tov. Žerjul Lovrenc je pripovedoval živo in plastično svojo pripoved, potem pa je naš sodelavec zastavil vprašanje tovarišici Milki Čok-Kjudrovi.....Njena izpo-
ved je tudi po 25 letih še vedno pretresljivo pričevanje o lonjerski tragediji.
»
svetu, se je zavedal svoje dolžnosti poglobljene informacije slovenskega človeka. Tako kot se je povedal novinar Janez Stanič, » nam je posredoval svoje vtise t Sovjetske zveze in prikazal dogod ke na češkoslovaškem v dveh zo nimivih knjigah. Francija je seveda še bolj v ospredju svetovneg dogajanja, Pariz pa je ena od »" stih evropskih prestolnic, kjer s politika ustvarja. Ni treba torej posebej poudarjati vlogo in pome^ Francije v današnjem svetu. nji dve leti pa sta bili tudi v življenju Francije močno razgibal; skorajda usodni. To pa je Popotniku nudilo dovolj možnosti, da le napisal zanimivo knjigo. V njej n prikazal samo usodne dogodke zad njih dveh let, temveč je ob priko; zu teh posegel globlje in skušal prikazati vso problematiko Francije, kakor se kaže in odkriva našemu človeku.
V zadnjih dveh letih so o ciji prvikrat v zgodovini našteli * milijonov Francozov. V Parizu J* bili maja 1968 usodni študentov** nemiri, ki so se nato prenesli druge evropske države. Malo M sneje je degolistična unija dosegi takšno zmago, da je bila v P°rW, mentu ustvarjena taka enotnost KO morda desetletja prej ne. Devalv. ral je frank, pod nebo se je vzpelo letalo Concorde, največje naa zvočno potniško letalo, v Parizu se začela mirovna pogajanja Vietnamu. V tem času pa je odst pil de Gaulle, potem ko je usoCJ. izgubil referendum. Snovi tore] dovolj za zanimivo knjigo.
Toda Pogačniku ta pestra snov ni bila dovolj. V svoji knjigi je "f" tel prodreti globlje in prikazati k° najbolj popolno problematiko ero cije v današnjem času. ^se.y.: mu je marsikaj uspelo. Marst<°l pa je razkril slovenskemu brale ^ marsikaj prikazal v novi luči-svojih dvaindvajsetih poglavjih na torej posreduje mnogo zaninuveg in mnogo poučnega. Kot je nav jen v svojih časopisnih sestavi in poročilih Pogačnik najprej'9 vori o nekem zunanjem dogodk ’ o neki akciji, o nekem intervju] < obisku, o razmerah tam in tuj ^ pa ob takem prikazu stvarnih dVT štev prede svoja razmišljanja, sV je ugotovitve, daje analize in Pl'"' gnoze. Poleg zanimivosti je knjfP torej polna podatkov, števu™ mnenj, analiz, prognoz, tako da s . pred bralcem, ki prebere dobrih » sto strani obsegajočo knjigo, ra krije svojevrstna podoba donosni Francije, njenega političnegao 9? spodarskega in kulturnega živ‘l nja. Pogačnik govori o Francijis SI. »»•
(Konec jutri)
(Nadaljevanje na 6. strani)
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slov. narodne; 12.10 Iz starih časov: 12.20 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 14.45 Z giasbo po svetu; 16.10 Operetne melodije; 16.30 Cellini: Moje življenje; 16.50 Orkestri in zbori;
17.30	Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Otroški zbor iz Maribora; 18.50 Nekaj ri.ma; 1910 Pod farnim zvonom v Barkovl.ah; 19.40 Italian Jazz Quartet; 20.00 Šport; 20.50 Alton s Pirez: To je moja maksima; 21.40 Vabilo na ples.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Eksperimentalno gledališče v Trstu; 15.25 Mezzosopranistka F. Dandoy; 15.40 Trio Boschetti; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.45 Zborovsko petje.
KOPER
6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Iz operetnega sveta; 9.00 Malo besed, veliko glasbe; 9.30 Izberite si sami program; 10.30 Orkester Goodman; 10.45 Plošče Rekord;
11.15	Puhar in njegov ansambel;
11.30	Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Uspeli motivi; 15.30 V ritmu z mladimi; 16.20 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Prijetna glasba; 17.30 Izbrali ste; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Poje Louiselle;
22.10	in 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Ljudje in dogodki; 13.15 Pre-
S0B0TA, 21. MARCA 1970
izkušajo se diletanti; 14.09 Ital. popevke; 15.14 Kaj je spanje? 15.35 Znanstvena oddaja; 17.10 Veliki variete; 19 30 Luna park; 20.15 Jazz; 21.00 Skladbe A. Smareglie;
22.00	Sto let ital. industrije; 22.15 Sodobni ital. skladatelji.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila: 8.40 Pianist Y. Nat; 9.00 Izbrane pesmi; 9.40 Strnjena komedija; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Zbori z vsega sveta; 12.35 Program s P. Villaggiom; 14.00 in 16 50 Zakaj in kako?; 15.18 Nove knjige;
16.00	in 16.35 Sanremo 70 in druge pesmi; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Glasbeni aperitiv; 20.10 M. Verdone: «Davanti al ponte di ferro*; 21.15 Pariški program;
21.30	Brez naslova; 22.10 Ital. folklora; 22.30 Nove plošče; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.10 Baletna glasba; 12.30 Tartini, Che-rubini, Dallapiccola; 13.40 Trio Citta di Milano: 14.30 Lortzing: «Zar und Zimmermann*; 16.20 De-bussyjeve skladbe; 17.10 Nemščina; 17.35 Zgodovina islama; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Gledališče in kino; 19.15 Koncert; 21.30 Campton: »Adesso che lo sai*.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 8.45 Brahmsov koncert štev. 2; 9.35 Od gotike do baroka; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.20 Vzporedna glasba: 11.00 Bizet, Lalo in Ravel; 12.20 Purcellove skladbe; 12.30 Na sporedu so simfonije; 13.30 Dvorakova kantata opus 69; 15.30 Lah ka glasba.
SLOVENIJA
6.00,	7.00. 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 7.15 Ihtorm. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Ra-
dijska šola; 9.35 Čez travnike zelene; 10.15 Pri vas doma; M™ Naši violinisti igrajo Wieniawskri ga; 12.30 Kmetijski nasveti; 12-’’ Pevci in pihalni ansambli; 12.30 Priporočajo vam...; 14.05 G. Stri niša-B. Lesjak: Pomladna svatba-14.25 Glasba za razvedrilo; 15,u Mezzosopranistka M. Bugarinovic-
16.00	Vsak dan za vas; 17.35 Fil10' ska glasba; 17.45 Jezikovni P°S°' vori; 18.00 Aktualnosti; 18.15 D?' bimo se ob isti uri; 18.45 S knji2' nega trga; 19.15 Kvintet bratov Avsenik; 20.00 G. Janner: LeP? druščina; 21.00 Vedri zvoki; 2U° Melodija meseca; 22.15 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v n°vl teden.
ITAL. TELEVIZIJA
9.30	Šola; 12.30 Znanstvena tologija; 13.00 Komični filmi; 13- , Dnevnik; 15.00 Ponovitev šo*e’
17.00	Dežela Giocagio; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.4* Program za mladino; 18.45 Protagonisti: Trocki; 19.10 1300 let zgo; dovine; 19.35 Nabožna oddaja-19.50 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Program z Ninom f’er rerom; 22.15 Dogodek — zakaj & kako?; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
18.30	Nemščina: 21.00 Dnevni^
21.15	Praški umetnik Ladisla Fialka; 22 00 Tekmovanje za eV ropsko pesem 1970.
JUG. TELEVIZIJA
20.00,	23.10 Dnevnik; 9.35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba: Pr°. met; 11.30 Za prosvetne delavce-
17.45	Obzornik; 17.50 Po domače-
18.15	A. Kovačič: Advokat. 1“*. Mozaik; 19.2u I. svetovna oddaja-
19.45	Cikcak; 2040 Rezervirano za
risanke; 21.05 Destry —
22.00	Amsterdam: Pesem Evrov; zije - prenos: 23.15 TV kažipot;
23.30	Drž. prvenstvo v plavanja-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne glede na uspeh, ki ste ga dosegli, se nikar ne predajte samozadovoljstvu. Pozabili boste na žalitev in se z drago osebo pobotali.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Imate velike načrte, toda premajhne so možnosti, da bi jih uresničili. Na ljubeznivost odgovorite z ljubeznivostjo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nekdo se vam bo približal s predlogom, ki bo dobesedno izzivalen. Ne pozabite na nekega bolnega prijatelja.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne bo vam težko razumeti nalogo, ki vam bo poverjena, toda za vas ne oo najprimernejša. Sijajno razpoloženje.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Povečali
HOROSKOP
boste svoje delovne napore in bistveno popravili svoj gmotni položaj. Bodite bolj taktni
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Z zad njim neuspelim trgovinskim podvigom vam je menda postalo jasno, da ni za vas to področje. Vračana ljubezen.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Problem, ki ga rešujete, je za vas še neznanka, toda kmalu ga boste razumeli. Pozdravili boste svoje ra njeno srce.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Zavarujte se pred nekim nevarnim
zunanjim posegom že zdaj. Nenad sosedovski spor bo razčistil n vprašanje.
STRELEC (od 23.11. do 21 12.) " boste se ujeli v past, ki vatn d0.!!«, stavljena. Srečanje s starimi šol®*' mi tovariši. \	. >
KOZOROG (od 22.12. do 20 ‘■' Uspešno boste izpodbijali neko tožbo, zaradi katere bi dokaj tfP\ vaš ugled. S hinavščino ne 005 prišli daleč.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.1 den se odpravite na neko potovanj^ uredite še neko denarno zadevo-omalovažujte nasveta RIBI (od 20.2. do 20.3.) Kon«V boste dosegli smoter, ki ste si 8 bili že dolgo tega zastavili Na v čer lepo umetniško doživetje.
KIOSKI ODBOJKARSKI B LIGI
Drevi se Bor poslovi »d svojih navijačev
v
zadnji tekmi prvenstva se bo pomeril z Alessandrio
. Drevi bodo Borovi odbojkarji s *bno proti moštvu Alessandria za-Jjučili letošnje prvenstvo B lige. p° predvidevanju bi morali «plavi» gagati, saj so piemontski predstav-*** na zadnjem mestu lestvice.
Borovci so tako končali svoj trud * tem prvenstvu in so si prav v Jfejšnjem kolu zapravili priložnost, •J bi sami obdržali drugo mesto, '"lavi* so namreč prejšnjo soboto Rubili tekmo v Bergamu proti Ce-in tako jih je dohitela šesterka [strarca iz Padove. Sicer pa smo 'at&o zadovoljni z mestom, ki so osvojili naši odbojkarji. Objek Jvno povedano (in tega mnenja so JJi igralci) moštvo ni bilo še do-Jj zrelo in tudi ni imelo dovolj "Nav, da bi lahko enakovredno
DOMAČI ŠPORT
DANES
Sobota, 21. marca 1970
ODBOJKA
Jloška B liga
21-15 v Trstu, Ul. della Valle
“«r — Alessandria «««
bloška D liga
J9.30 v Trstu, stadion «1. maj»
Kras — Torriana # * #
21-00 v Gorici, Ul. Puccini
Olimpija — PAV # * #
21 00 v Sv. Petru ob Soči
Turriaco — Bor
KOŠARKA
Naraščajniki - prijateljska tekma J® 30 v Skednju Servolana — Bor
JUTRI
Nedelja, 22 marca 1970
ODBOJKA
fenska B liga '5.00 v Padovi
FARI - Bor
« • •
'5.00 v Nabrežini
sokol — Breg
• • *
2*nska C liga
'0.00 v Vidmu porzi0 — Bor
KOŠARKA
Jtoška D liga
{5.30 v Trstu, Ul. della Valle
®<>r — 4 Torri
tekmovalo za napredovanje z močno ekipo Minelli, ki je že v A ligi. »Plavi* so v tem prvenstvu vedno dali vse od sebe, večkrat so prikazali tudi vrhunsko igro.
Borovci so praktično zapravili možnost za napredovanje v A ligo v Modeni, kjer so morali kloniti proti Minelliju. Po tej tekmi so borovci nadaljevali serijo uspešnih izidov do Bergama, kjer so doživeli četrti poraz tega prvenstva.
Drevi se bodo torej «plavi» poslovili od svojih navijačev, in upajmo z zmago.
Končno bodo borovci zopet lahko igrali s popolno postavo, ki bo naslednja: Sergij Veljak; Edi Plesničar, Žarko Uršič, Edi Vodopivec, Klavdij Veljak, Radovan Fučka, I-gor Orel.
Borovci so med tednom odigrali trening tekmo proti šesterki Izole. »Plavi* so sicer izgubili z 2:1, tekma pa je služila Borovemu trenerju prof. Veljaku, da je poskusil ne kaj napadalnih in obrambnih shem.
Drevišnje srečanje Bor — Alessandria bo ob 21.15 v telovadnici Ul. della Valle.
b. 1.
BARRANQUILLA, 20. — Jugoslovan Franulovič je danes v osmini finala mednarodnega teniškega turnirja odpravil Madžara Szokeja s 5:7, 6:4, 6:2 in se uvrstil v višje kolo.
mmmm
Uspeh Borovega mladinca
Klavdij Veljak v reprezentanci
FIRENCE, 20. - Italijanska odbojkarska zveza je objavila seznam članov svoje močne moške in mladinske reprezentance, ki se bodo v dneh od 25. do 29. marca udeležili v Covercianu skupnih priprav. Med sklicanimi člani mladinske reprezentance je tudi član ŠZ Bor iz Trsta, Klavdij Veljak.
SMUČANJE
PRA LOUP, 20. — Avstrijec Ha rald Rofner je danes zmagal v ve leslalomu veljavnem za turnir še stih držav. Presenetil je Italijan Schmalzl, ki je zabeležil drugi najboljši čas pred Američanom Ka-shiwo. Gustav Thdni je imel smolo, saj je po prvem delu bil na čelu lestvice, v drugi vožnji pa je zadel ob vrata in padel. S tem je seveda zapravil zmago.
V ženski konkurenci je zmagala Američanka Cochran, ki je premagala vse avstrijske in francoske smučarke.
V MOŠKI ODBOJKARSKI D LIGI
Tudi Olimpija žrtev Krasa
NAMIZNI TENIS
V GORICI PROTI ACLI TS V NARAŠČAJNIŠKI UGI
KRAS - OLIMPIJA 3:1 (15:5, 15:3,
8:15, 15:7)
KRAS: Kobal, Guštin, Škrinjar, B., D. in L. Milič, Škrk, Simoneta, Drasič, L. in M. Budin.
OLIMPIJA: Sfiligoj, Kranner, Valentinčič, F. in P. Špacapan, Černič, Susič in Cotič.
SODNIKI: Marcon, Cassani, Brezigar.
Kras je s svojo peto zaporedno zmago obdržal prvo mesto lestvice, vendar pa se mu je goriška Olimpija v drugem slovenskem dergiju postavila ostro v bran. Pokazala je vsekakor precej boljšo odbojko, kot v zadnjih letih. V prvih dveh nizih pa je bil Kras odločno boljša ekipa na igrišču. Pokazal je premočrtno odbojko in vsaka akcija se je zaključila z neustavljivim tolčenjem. Olimpija se je borila požrtvovalno, tudi njeni tolkači so bili nevarni, vendar pa je imel Kras zanesljiv blok in dobro obrambo. Prikazana igra je bila odlična in vse je kazalo, da se Kras pri tem ne napre-
liiimuiilillili..
V ŽENSKI ODBOJKARSKI B LIGI
Jutri v Nabrežini Sokol-Breg
Borovke gostujejo v Padovi
Prvo kolo povratnega dela ženskega odbojkarskega prvenstva se pričenja ko je razporeditev moči na lestvici dobila bolj ali manj realno podobo.
Ne bo odveč, če si le bežno o-
___»E a .
Organizatorji letošnjih slovenskih zimskih športnih iger v Trbižu so pokazali precej domiselnosti, ko so organizirali tudi zelo uspelo tekmovanje otrok v postavljanju sneženega moža
Tako jutri moštva na igriščih
** ••    -----   - — :   — - —
PALERMO
Ferretti; Sgrazzutti, Giubertoni (Costantini); Lancini, Bertuolo, De Bellis; Pellizzaro, Landoni, Bercellino, Causio, Troia.
bari
Spalazzi; Loseto, Galli; Diome-di, Spimi, Muccini; Cane, Fara, Spadetto, Colautti, Toffanin (Furlanis ali Zuckowsky I).
L. VICENZA
Bardin; De Petri, Volpato: Bia-siolo, Carantini, Calosi; Derlin, Scala, Vitali, Cinesinho, Fac-chin.
BOLOGNA
Adani; Roversi, Ardizzon; Cre-sci, Janich, Gregori; Perani, Bulgarelli, Muiesan, Lambrugo, Savoldi.
TORINO
Sattolo (Casagrande); Poletti, Fossati; Puia, Cereser, Ferri-ni; Quadri (Carelli), Sala, Pu-lici, Moscino, Mondonico.
Roma
Ginulfi; Bet, Petrelli; Spinodl
Cappelli, Santarini; Braglia (Franzot), Landini, Peiro, Ca-pello, Cordova.
LAZIO
Sulfaro (Di Vincenzo); Papa-dopulo, Wilson; Govemato, Po-lentes, Marchesi; Massa, Maz-zola, Chinaglia, Ghio, Morrone (Fortuna to).
INTER
Vieri; Bellugi, Facchetti, Berti-ni, Guameri, Landini; Jair, Be-din (Mazzola), Boninsegna, Sua-rez, Vanello.
CAGLIARI
Albertosi; Martiradonna, Zigno-li; Poli, Niccolai, Nene, Do-menghini, Brugnera, Gori, Greatti, Riva.
VERONA
Pizzaballa; Ranghino, Sirena: Stenti, Batistom, Mascetti; D’A-mato, Madde, Clerici, Savoia (Ferrari ali Toro), Orazi.
FIORENTINA
Superchi; Rogora, Longoni; E-sposito (Cencetti), Ferrante,
Brizi; Rizzo, Merlo, Mariani, De Sisti, Chiarugi.
JUVENTUS
Tancredi; Salvadore, Furino; Roveta, Leoncini, Cuccureddu; Leonardi, Vieri, Anastasi, Del Sol, Haller.
BRESCIA Boranga; Gori, Botti; Fanti, Bercellino, Busi; Salvi, D Ales-si, Turchetto, Simoni, Meni-chelli.
NAPOLI Zoff; Nardin, Pogliana; Zurll-ni, Vianello (Monticolo), Bian chi; Improta, Juliano, Manser-visi, Montefusco, Barison. MILAN
Cudicini; Anquilletti, Schnellin-ger; Lodetti, Malatrasi, Tra-pattoni (Malatrasi); Fogli, Sor-mani, Combin, Rivera, Prati.
SAMPDORIA
Battara; Sabadini, Negrisolo; Sabatini, Spanio, Garbarini; Frustalupi, Comi, Cristin, Be-netti, Fotia.
gledamo razpredelnico lanskega leta po petih odigranih kolih. Trdno je vodil Breg, ki ni še okusil grenkobe poraza. Sledil mu je AGI 2 osmimi točkami. Casagrande, ki letos ne igra več v tej skupini, se je ponašal s tremi zmagami, Bor pa z dvema. Dno lestvice je bilo popolnoma enako letošnjemu, saj je bil Sokol na petem mestu, ko letos, z zmago nad Zarjo, ki mu je sledila brez točk.
Jutrišnje šesto kolo bo nekoliko okrnjeno, ker so tekmo med Zarjo in AGI odigrali že v sredo. Gori-čanke so po pričakovanju osvojile obe točki.
Borovke se odpravljajo v nedeljo na najdaljše letošnje gostovanje v Padovo. Šesterka FARI ni nič posebnega in »plavim* ne bi smela v normalnih okoliščinah povzročiti nobenih preglavic. Vpraša nje pa je, kateri sodnik bo to srečanje “sodil: Prav v Padovi so se često dogajale prave farse in tako v ženski kot v moški konkurenci so zapuščale tamkajšnje igrišče veliko boljše ekipe poražene. Našo bojazen potrjuje zadnji nastop go-riškega AGI, ko so gostje šele po petih setih izbojevale svojo letošnjo najtežjo zmago.
Tudi to kolo ne bo brez slovenskega derbija. Nabrežinke bodo gostile na odprtem igrišču Breg. Bre-žanke, ki čakajo v »zasedi* v prihodnjih kolih kakšen spodrsljaj AGI, so favoritinje za osvojitev nadaljnjih dveh točk. Sokolašice pa se po vsej verjetnosti niso sprijaznile s tem, da bodo potegnile na lastnem igrišču krajši konec. In to še toliko bolj sedaj, ko jim je zadnja zmaga vlila novega poleta in jih obenem oddaljila od nevarnega mesta lestvice.
Druga moška šesterka Bora, ki nastopa v ligi D, je ostala do sedaj še vedno praznih rok. Ekipi se pozna pomanjkanje treningov in temu primerna je tudi njena uigranost. Vsekakor je napredek v zadnjih spopadih očiten in ni rečeno, da ji ne bo prav jutrišnje gostovanje v Š. Petru ob Soči prod Turriacu prineslo prvo zmago.
Prav tako nimajo postlane poti z rožicami niti igralke druge «plavc» šesterice. Tudi njihova igra je v vsakem nastopu boljša, toda to ni dovolj, da bi se dokopale do prve zmage. Jutrišnji nastop v Vidmu proti Porziu bo izredno izenačen saj so tudi Furlanke v vseh dosedanjih nastopih zapuščale igrišče poražene.
G. F.
za preveč. Toda v tretjem setu se je nekaj zataknilo in Olimpija je povedla kar z 12:2. Zgoničani so se pognali v bitko, da bi nadomestili zamujeno, vendar je bilo že prekasno. V četrtem setu je Kras takoj povedel z 10:2 in Olimpija se je morala kmalu sprijazniti s porazom.
# * *
V 6. kolu bo v Vidmu zanimivo srečanje, med CSI in ACEGAT, ki bc odločalo o razvrstitvi ekip na vrhu lestvice. Kras v tem kolu ne bi smel — vsaj na papirju — imeti težkega dela in bi moral še bolj utrditi svoj položaj na vrhu lestvice. Pomeril se bo s Torriano iz Gradiške, ki se vsako leto znajde na repu lestvice a, se nato skoraj čudežno reši izpada. Seveda pa bo moral Kras zaigrati skrbno, da bi ne ponovil lanskih slabih nastopov proti temu moštvu. Lani jo je ta šesterka krasovcem temeljito zagodla, vendar se je medtem pri Zgo-ničanih marsikaj spremenilo . . . Goriška Olimpija bo gostila drevi PAV, Bor pa čaka zahtevno gostovanje v Turjaku, ki je doma vedno nevaren.
Tekma Kras ■ vi na stadionu
- Torriana bo dre-«1. maj» ob 19.30.
bs
2. -
3. -
4. —
prvi drugi prvi drugi prvi drugi urvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
mrnmm
Brescia - Napoli	X
Cagliari - Verona	1
Fiorentina - Juventus	X
Vicenza - Bologna	1
Lazio - Inter	1
Milan - Sampdoria	1
Palermo - Bari	1
Torino - Roma	1
Genoa - Atalanta	1
Piacenza - Catania	1
Tcrnana - Arezzo	1
Treviso - Triestina	1
Chieti - Internapoli	X
V prvi lokmi, prva zmaga Doma
V Gorici je v promocijskem prvenstvu med goriško ekipo Dom in tržaško Acli - Cologna zmagal Dom 6:3. Tekmovanje je bilo precej razburljivo.
Dom je nastopil v postavi: Komel Igor, Černič Lucijan in Cotič Boris. Acli - Cologna pa: Baldas Gianm, Lucchina Pierpaolo in Guštini Pie-tro. Začetek tekmovanja je bil po-voljen za «plave». Komel je z 2:0 premagal Baldasa in osvojil prvo točko za Dom. Nato je Černič z izidom 2:1 premagal Lucchino, Cotič pa je moral kloniti najmočnej šemu izmed nasprotnikov, Gustini-ju, z 2:0. Nato sta Černič in Ko mel ponovno prinesla dve točki. Prvi je premagal Baldasa z 2:0, dru gi pa Gustinija z 2:1. Rezultat 4.1 je obetal dobro. Cotič pa je klonil pred Lucchino z 0:2 in je s tem zbudil upanje Adiju na zmago. Od ločilno peto točko pa je doprinesel Černič, ki je premagal močnega Gustinija z rezultatom 2:0 in je tako razbil vse nasprotnikove sanje
zmago. Cotič se je pomeril še z Baldasom, pa ga je ponovno premagal, čeprav je Cotič osvojil prvi set. Smola se je držala domovca v drugem in tretjem setu in to je pomagalo nasprotniku, da je tekmo zaključil v svojo korist z rezultatom 2:1. Komel pa je po skoraj triurni igri zaključil tekmo proti Lucchini v lastno korist z 2:0. Končni rezultat v korist slovenskega moštva je bil 6:3.
Izidi
Komel — Baldas 2:0 (11, 23) 1:0 Černič — Lucchina 2:1 (—21, 13, 18) 2:0
Cotič — Guštini 0:2 (12, 17) 2:1 Černič — Baldas 2:0 (12, 15) 3:1 Komel — Guštini 2:1 (—18, 23, 13) 4:1
Cotič — Lucchina 0:2 (9, 15) 4:2 Černič — Guštini 2:0 (14, 13) 5:2 Cotič — Baldas 1:2 (—19, 13, 15) 5:3
Komel — Lucchina 2:0 (17, 19) 6:3
DOM (Gorica) — ACLI (Trst) 6:3 Po tej zmagi je seveda zavlada-
za
V MOŠKI KOŠARKARSKI D LICI
Bor z drugim z lestvice
Jutri bodo Borovi košarkarji odigrali 7. povratno kolo prvenstva D lige. Nasprotnik »plavih* bo tokrat moštvo Quattro Torri iz Ferrare, ki sodi med boljše peterke prvenstva, saj se poteguje za drugo mesto lestvice.
Naloga borovcev je torej težka, nujna pa je zmaga, če hočejo naši košarkarji še upati na obstanek v tej ligi. V četrtek je moštvo Quattro Torri doseglo rekordno število košev: premagalo je namreč Robur iz Ravenne s 104:93. Že to dejstvo kaže, da bodo jutrišnji Borovi na sprotniki prikazali zadovoljivo igro in «plavi» bodo zato morali paziti, da ne bodo zagrešili običajnih napak.
Upajmo, da je bilo četrtkovo neuspešno srečanje proti Don Boscu zgolju slučajno in da se bodo borovci že jutri oddolžili za hud po raz v Rovigu.
Izidi 6. povratnega kola pa so bili naslednji:
Dienai — Castelfranco,	64;59
Siloplast — Zuccheri'	'	6(1:42
Don Bosco — Bor ^	79; 47
Kinder - Costi .........  76:46
Treviso — Parkett	61:60
4 Torri — Ravenna	104:93
j Lestvica: Dienai in Kinder 28 točk, 1 Quattro Torri in Siloplast 20, Don
Bosco Rovigo 18, Castelfranco 17, Treviso, Ceramica Costi in Parkett 16, Bor in Robur Ravenna 8, Zuccheri Bo 6.	v
Castelfranco ima točko manj zaradi odpovedi ene tekme. Don Bosco in Robur pa imata tekmo manj.
Pari jutrišnjega 7. povratnega kola Pa so naslednji:
Castelfranco — Siloplast Kinder — Dienai Bor — 4 Torri Zuccheri — Treviso Parkett — Ravenna Ceramica Costi — Don Bosco * * *
Za jutrišnjo tekmo bo Bor nastopil z naslednjo postavo: Adrijan Zavadlal, Igor Sancin, Sergij Tavčar, Branko Lakovič, Andrej Ru-des, Peter Starc, Aleksander Sirk, Silvan Ambrožič, Rajmund Kralj, Boris Fabjan.
Tekma Bor — Quattro Torri Ferrara bo jutri, ob 15.30 v telovadnici Ul. della Valle.
• • •
Danes bodo Borovi košarkarji, ki bode, .prihodnji teden nastopili na prvenstvu ža »Trofejo dečkov*, odigrali prijateljsko srečanje proti moštvu Servolana. Tekma bo danes v Skednju ob 16.30.
b. 1.
lo med pristaši namiznega tenisa pri Domu veselje, pa tudi upanje, da bo ekipa prihodnje leto nastopala v C ligi, skupno z drugim slovenskim moštvom, Sokolom iz Na brežine, ki letos v tej ligi že nastopa. Toda pot napredovanja ne bo lahka. Že v nedeljo, 22. t. m., bo prišel v Gorico ARAC, ki ima enake cilje in namene kot Dom. Šele po tekmi s to tržaško ekipo bo mogoče vedeti, kdo bo nastopal v prihodnji sezoni v C ligi, ARAC, ACLI in Dom so v isti skupini in samo zmagovalec se bo uvstil v višje kolo prvenstva.
Pri tem pa bi radi omenili še nekaj Domovih namiznoteniških »težav*. Fantje trenutno niso v najboljši formi. Najbolje je trenutno pripravljen Lucijan Černič, ki je v svoji standardni formi. Igor Ko mel je bil v začetku sezone zelo uspešen, nato je njegova forma popustila, vendar se je v zadnjih srečanjih zopet izboljšal. Boris Cotič pa premalo trenira in trenutno ni v formi.
Toda prva zavest, da za te važne nastope ekipa ni v najboljši formi, je domovce pripravila do tega, da zdaj trdo trenirajo. Ves ta teden se vneto pripravljajo, da hi bili do nedelje nared in bi lahko posegli po zmagi. Nedeljski nastop bo torej za Dom odločilne važnosti za vstop v C ligo. Igralcem Doma želimo zato v nedeljo mnogo športne sreče, ki naj bi jim pomagala do zmage, da bi bili tako slovenski goriški zamejski športniki zastopani tudi v vsedržavnih ligah in ne le na nekaterih turnirjih.
I. K.
Košarkarji Bora so se zavedali pomembnosti nedeljske tekme in so se borili za vsako žogo. Na sliki:
A. Zavadlal meče na koš
H060MET
ZA EVROPSKO PRVENSTVO
Lahki izločilni skupini za Jugoslavijo in Italijo
RIM, 20. — Danes so izžrebali izločilne skupine za evropsko prvenstvo v nogometu za državne reprezentance. Žreb je določil naslednjo sestavo skupin:
1.	skupina:
Romunija, ČSSR, Wales, Finska
2.	skupina
Bolgarija, Madžarska, Francija, Norveška
3.	skupina
Vel. Britanija, Grčija, Švica, Malta
4.	skupina
SZ, Severna Irska, Španija, Ciper
5.	skupina
Belgija, Škotska, Portugalska, Danska
6.	skupina
Italija, Švedska, Avstrija, Eire
7.	skupina
Jugoslavija, Vzh. Nemčija, Nizozemska, Luksemburg
8.	skupina
Zah. Nemčija, Poljska, Turčija, Albanija
Izločilna srečanja bodo morali o-praviti do 31. januarja 1972, četrtfinalna do 30. aprila, polfinalna in finalna srečanja pa bodo junija v eni izmed držav, ki se bodo uvrstile med prvo četverico.
Danes so opravili žrebanje tudi za mladinsko evropsko prvenstvo, ki ga prireja UEFA. Tudi v tem prvenstvu je Jugoslavija v 7. skupini, I-talija pa v 6.
SNEŽNE RAZMERE	
Velika planina	225 cm
Vogel	400 cm
Kranjska gora	125 cm
Zelenica	300 cm
Španov vrh	300 cm
Pohorje	170 cm
Lokve	105 cm
Črni vrh	100 cm
Nevegal	200 cm
Sappada	200 cm
Trbiž	150 cm
Višarje	250 cm
Ravascletto	110 cm
V0 J N1 ROMAN SLOVENSKEGA NARODA
Ilustrira dr. R. Hlavaty
*4	Lebring
Pusto Mce Lebringa Je postajalo še obupnejše, temačne, "olge barake so bile podobne mrtvaškim rak vam, ki se po-Caei pogrezajo v mokrotno, med nebo In zemljo stisnjeno kflcopališče. Infanterist Palir je stal v dolgi vrsto bolnikov, 'ci so najprej prišli na vrsto. Sklonil se je iz vrste in pogle proti vratom, kamor se Je vrsta iztekala — čez štirideset °«eb je bilo pred njim. Potem Je pogledal nazaj, toda tu »Ploh nd mogel videti konca, ker je vrsta segala celo ven 'Ted barako.
Palir ju je postalo motno pred očmi; spet stoji v dolgi vrsti, 'c&kor je stal pred dobrim letom tam v Roverettu na Južnem tirolskem.. Skoraj kraj mesta Je stala hiša s prostranim °bjddanim ’ dvoriščem. To Je bil k.u.k. Mannschaftspuff za ftoveretto in Južnotirolski vojni odsek. Cee vse oMdroodvo-Je stala vijugasto veriga čakalcev, ki so Jih nepretrgano "ovajala vrata s ceste ln Jih Je nenehoma požiral eden izmed dveh hišnih vhodov. Gneča je bila tolikšna, da je morala tielau red straža z nasajenim bajonetom. Vrste, ki so Jo
požirate TfSte, se je vračala pri sosednih vrati: na dvorišče
V tefl vrsti, podobni to vi niti, ki se ji drobi glava in ki
hkrati raste pri repu, je heke noči po dolgi borbi sam s
seboj stal Palir. Prišel je s fronte z neko komisijo za tri dni. šele zadnjo noč se je odločil na prigovarjanje svojih tovarišev, ki so svoje darovanje že kar po prihodu opravili, in se priključil repu žive niti. Dokler se je bližal repu, se je moral še vedno boriti s strahom, s pomisleki. Toda trdi in neusmiljeni izgovor, zakaj bi ne izkoristil morda zadnje priložnosti, kajti jutri se že vrne nazaj v strelske jarke, kjer ga lahko zaloti smrt, ga je tiral dalje. Ko pa je bdi uvrščen v živo verigo, ko je čutil za seboj živi, migajoči rep, so pomisleki minili in zajela ga je topa nagonska strast, ki ga je molče tirala dalje... Izpod neba je pršelo kakor danes, toda on kot člen žive verige ni čutil hladne mokrote. Brezmiselno je z drugimi vred strmel v komaj vidljive obrise temne, enonadstropne hiše na koncu dvorišča, kjer ni bilo zapaziti nobenega svetlega okna. Le v pritličju je vsakih nekaj minut pljusnila medla luč iz veže, kadar so se odprla vrata in Je neki sanitetni četovodja v spremstvu dveh vojakov z nasajenima bajonetoma zaklical:
«Drugih deset...!«
Cim bliže hiše, tem tišja je postajala veriga. Kakor molčeča, dolga, črna žival... Včasih je tam pri vhodu nastal trušč, čuli so se surovi sunki s pestmi, s škornji in s puškinimi kopiti ter vpitje:
«9tx>J! Ali ste zverine ali pa ljudje? Ce se ne boste obnašali, kakor se spodobi, vam zapremo puf pred nosom!«
In ponižana, poe verin j ena črna veriga je sklonila svoj izpostavljeni tilnik in se znova potuhnila...
Nekaj mesecev pozneje je Palir spet stal v taki dolgi, žalostni verigi, kateri se je glava sproti drobila. To je bilo v bolnišnici Stmišče pri Ptuju v oddelku za spolne bolezni i(Temešvwr*. Tudi tam je moral čakati ure in ure, dokler je prišel na vrsto. Veriga, s katero se je pomikal dalje, je bila še tišja kakor pa veriga na dvorišču v Roverettu, živi sklepi pa, iz katerih je bila sestavljena, niso bili povezani med
seboj s topo, nagonsko strastjo, temveč s strahom, ki jim je trepetal v očeh. Izza vrat, kamor se je veriga pomikala, se je čulo bolestno stokanje, ki ga je včasih prevpil zaničljiv, rogajoč se smeh.
Glava verige se je pomikala skozi vrata, za katerimi se je cepila na dvoje ter odhajala potem mimo dveh škafov raztopljenega hipermangana, poleg katerih sta stala dva saniteta v širokih haljah...
Tako je romal Palir v Stmišču vsak dan mimo teh škafov z rdeče rjavo, smrdečo tekočino, potem vsak drugi dan, potem vsak tretji dan, potem vsak četrti — s prekletstvom in strahom v, srcu in v očeh, dokler mu nekega dne niso napravili maršrute za Lebring in mu rekli:
((Ozdravljen, če se pa še enkrat vrneš, te bomo izžgali z živim ognjem...«
Oddelek za spolne bolezni «Temešvar» v Strnišču je vojaška uprava sestavila povečini iz pripadnic javnih hiš in njihovih uniformiranih in neuniformiranih priganjačev bahaškega vojnega okrožja, ki jih je zaposlila kot strežnike in strežnice.
Pri vrhovni komandi je imel nekdo srečno misel, kako povečati privatno iniciativo prebivalstva za pomoč avstroogr-skemu Rdečemu križu. Ustanovili sc posebne bolnišnice pod imeni raznih podeželskih mest ter so potem tem mestom prepustili- tudi pokroviteljstvo. Stvar se je imenitno obnesla, kajti lokalni organi so kar nenadoma vedeli, kam z raznimi varovančkd in drugimi ljudomileži, ki jim ni dišala fronta, doma pa je bilo premalo mest za skrivanje. Na ta način je bila sestavljena tudi centralna bolnišnica Stmišče pri Ptuju, ki Je imela celo vrsto pokroviteljskih oddelkov, kjer so potem razni sumljiveži, strahopetneži, razuzdanci in podobni elementi s krajo in ropanjem pomagali rušiti centralne velesile...
(Nadaljevanje sledi)
II. KONFERENCA KPI 0 POLJEDELSTVU
Stanje in perspektive poljedelstva v Italiji
Zasedanje predstavnikov gradbincev v Rimu
BARI, 20. — Danes se je začela v Bariju druga vsedržavna konferenca o poljedelstvu, ki jo je sklicala italijanska komunistična stranka.
V svojem uvodnem govoru je senator Chiaramonte, ki je član vsedržavnega vodstva KPI in odgovoren za resor agrarne politike, poudaril, da je treba pripisati polom poljedelske politike levega centra dejstvu, da je ta politika obravnavala vprašanja o kmetijstvu s stališča posameznih sektorjev in ne v njeni celoti. Včasih je zdrknila celo na pot izključno podpomiškega udejstvovanja. Govornik je poudaril, da komunisti zahtevajo ustanovitev deželnih organov za razvoj, ki bi morali razpolagati z velikimi pooblastili, vštevši tu tudi pooblastila za razlastitve. Na eni strani bi te u-stanove morale biti avtonomni organi posameznih dežel, na drugi strani pa sredstvo in orodje za razvoj in sodelovanje kmečkih množic za izdelavo krajevnih načrtov. Po govornikovem mnenju je izredno važno, da bi prišlo čim prej do največjega poenostavljanja mehanizma javnega posega v kmetijstvu. Potrebno pa je, da se povečajo skladi za kmetijstvo, ki naj bodo na razpolago deželam in ustanovam za razvoi.
Senator Chiaramonte je dodal, da komunisti niso bili nikoli za takšno italijansko kmetijstvo kakršno je danes, temveč menijo, da bi se morale združiti vse levičarske sile za sodobnejše in naprednejše kmetijstvo v Italiji. Pri tem gre za kmetijstvo, ki bi moralo proizvajati dobrine po nizkih cenah, ki bi ga u-pravljali kmetje in kmečki delavci in ki bi nadzorovalo, vsaj deloma, tudi dejavnosti na področju prode-lovania in shranjevanja kmetijskih pridelkov.
Na koncu svojega govora je senator Chiaramonte poudaril, da se kmečkemu gibanju postavlja isto vprašanje kot delavcem, t. j. da se jo treba zavzemati za enotnost in za avtonomijo tega gibanja.
Na današnjem zasedanju je spregovoril tudi član vodstva KPI Reich lin Zasedanja se udeležuje več kot dva tisoč delegatov, med katerimi pa so tudi delavci in Študenti. Prisostvujejo tudi delegacija PSI, PSI UP, ACLI in avtonomnega socialističnega gibanja.
Drugo pomembno zasedanje, ki se je tudi začelo danes, je tisto ,ki zadeva vprašanja stanja in perspektiv zaposlenosti na gradbenem pod ročju. Zasedanje je v Rftnu, pobu do zanj pa so dale sindikalne orga nizacije gradbenikov FILI.EA - CG IL, FILCA - CISL in FENEAL -UIL. Na zasedanju je prisotnih o-koli dvesto delegatov. Dela na zasedanju je danes odprl generalni tajnik FILCA - CISL Ravizza, ki je
pripisal predhodnemu zakonu o gradbeništvu krivdo za zastoj pri načrtovanju novih stanovanj. To pomeni, je dejal Ravizza, da bo prišlo prihodnje leto, če ne bodo nastale kake spremembe, do zmanjšanja dejavnosti v zasebnem gradbeništvu in s tem seveda tudi do zmanjšanja zaposlenosti. Spričo tega obstaja nevarnost, da bo gradbeništvo začelo ponovno doživljati kritično razdobje, posebno če se u-pošteva tudi dejstvo, da krajevne uprave še niso pripravile ustreznih ukrepov na področju urbanistike.
Nato je spregovoril generalni tajnik FILLEA - CGIL Zaccagnini, ki je obravnaval vprašanja velikih lanskoletnih delavskih bojev in današnjih perspektiv delavskega razreda na splošno ter še posebej gradbenih delavcev.
Na kongresu so tudi podrobno bo-ravnavali vprašanja, ki zadevajo izgradnjo stanovanj. Zasedanje se bo nadaljevalo tudi jutri.
BOSTON, 20. — Lord Avon, bivši angleški premier Anthony E-den, je končno zapustil bolnišnico v New Englandu. Pred nekaj dnevi so ga namreč operirali na žolčevo-du. Njegovo zdravstveno stanje je zadovoljivo in verjetno se bo že v začetku aprila vrnil v Anglijo.
ZA OZNAKO «NEW SPORTINE CLUR»
Karabinjerji zasačili v Rimu skupino mladih narkomanov
Mladoletniki so ustanovili krožek na splavu ob bregu reke Tibere - «Špricaii» so šolo in v lokalu iskuli novih občutkov
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
RIM, 20. — Pred dvema dnevoma so karabinjerji vdrli v neki lokal na splavu, ki je zasidran ob mostu Matteotti na Tiberi. V lokalu so zasačili približno devetdeset mladoletnikov, od katerih so bili nekateri pod vplivam mamil.
40-letni Benedetto Conversa. bivši lastnik nočnega lokala «La Zanza-ra», v katerega je večkrat vdrla policija in ga tudi zaprla, si je novembra 1969 dal zgraditi brod, na katerem si je uredil nov lokal. Splav je bil zasidran ob levem bregu Tibere, med mostoma Marghe-rita in Matteotti pri skladišču «De Pinedo». Pobarvan je bil svetlomodro, streha pa belo. Na poseben način je bil privezan na breg, da ga rečni tok ni mogel premakniti. Lesena brv povezuje splav s kop-nim, tik pred poslopjem ministrstva za mornarico. Nad vhodom je črn napis «New Sporting Club» na rumeni podlagi. Lokal so sestavlja, li trije prostori, dve večji dvorani in vhod. V eni dvorani so bili juke-box, naslanjači in divani. Stereofonska naprava je oddajala po vseh prostorih skoraj ves dan beat-glas-bc V drugi dvorani je bil bar. Na svetlo-modro pobarvanih vratih je še napis «Lola 803 kadi hašiš«.
amiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiriiiii
SKLEP JUGOSLOVANSKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA
Rullmannu so odbili zahtevo po začasni svobodi
r
Zavrnjene tudi zahteve dveh drugih obtožencev - Požar v labinskem premogovniku
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20. - Vojaško sodišče je odbilo zahtevo Hansa Petra Ruil-mana, Tačija in Jovana Trkulje, to so jih pred kratkim aretirali pod obtožbo špijonaže, da jih izpustijo iz zapora. Sodnik je prepričan, da bi njihova začasna izpustitev otež-kočila preiskavo, iz česar se da sklepati, da ta še ni končana.
Po najnovejših informacijah Jovan Trkulja, ki je bil zaposlen kot tehnični risar v podjetju Centropro-jekt in je med drugim delal tudi' V okviru jugoslovanske ljudske arma de, ni imel možnosti, da bi prišel do kakih posebno pomembnih vojaških podatkov.
Upravni odbor Istrskih premogovnikov je sklenil, da se zaradi ne-
varnosti ogljikovega monoksida pre neha proizvodnja v premogovniku Labin, dokler se z vbrizganjem vode ne pogasi ogenj v jašku. Rudnik Labin daje okrog 70 odst. proizvodnje premoga Istrskih premogovnikov, ki zadnja leta dajejo okrog 400.000 ton premoga. Ogljikov mo noksid se je pojavil pred enim tednom v zapuščenem delu rudnika in se pričel širiti proti gornjim revirjem, kjer se koplje premog in kjer je tudi prišlo do požara. Da bi' zaščitili ‘življenje rudarjev so odločili, da se preneha s kopanjem, dokler se ogenj ne pogasi. Računajo, da bo mogoče pogasiti ogenj, ko se bo poleg že vbrizganih 250 tisoč kubičnih metrov vodne vbrizgalo še okrog drugih 300.000.
B. B.
«New Sporting Club« je ustanovilo 382 članov, ki so bili v glavnem dajalci licejev iin umetnostne akademije. V štirih mesecih se je njihovo število potrojilo. Lokal je postal shajališče In važno (izatoči-šče» mladine, ki je iskala novih občutkov in izkušenj. Predsednik krožka je bal 27-letni Roberto Ci-polla, ki je bil tudi glavni pobudnik kluba. Lokal je smel obiskovati vsak, ki je plačal 300 lir «vpis-nine» v krožek. Kasneje so agenti ugotovili, da so mladoletni dijaki predstavljali 80 odstotkov «članov».
Karabinjerji so že nekaj časa slutili, kaj se dogaja na splavu. Ravnatelji so pred časom javili materam, da nekaterih dijakov prepogosto ni v šolo. Skupina mater je sledila hčerkam in opazila, da obiskujejo lokal na splavu. Ko so matere še same hotele vstopiti, jim Conversd tega ni dovolil. Sporočile so svoje odkritje ravnateljem in ti so prosili za pomoč karabinjerje. Pred dvema dnevoma torej so agenti obkolili splav z motornimi čolni, ena skupina je ostala na bregu, druga pa je vdrla v lokal. Na ta način so vsem preprečili beg. Canversiju ni uspelo skriti ali odvreči v reko niti zavojčka mamil. Agenti so zasačili približno devetdeset mladoletnih rednih obiskovalcev kluba. Petnajst od teh je bilo v omotičnem staju. Zdravnik, ki jih je takoj pregledal, je ugotovil, da so bili pod vplivom mamil. Agenti so člane in predsednika kluba odvedli na kvesturo, kjer so jih dolgo časa zasliševali. Karabinjerji so prijavili tudi Be-nedetta Conversija, kateremu očitajo, da je imel v lasti in prodajal mamila. Na ukaz namestnika državnega pravdnika so ga aretirali in i odpeljali v zapor «Regina Coeli». I Prijavili so tudi «predsednika» Ci- j pollo	I
Karabinjerji skušajo ugotoviti, v kolikšni meri so za to odgovorni uslužbenci «New Sporting Ciuha*. To so Conversijeva tajnica Rosa-ria Intilla, neka 16-letna natakarica in Pasquale Gabriele
Med natančnim pregledom prostorov so karabinjerji našli na splavu precej stekleničk metedrina in insulina, nekaj cigaret z mamilom, zavojčke marijuane in hašiša, poleg tega seveda hipodermične brizgalke. V lokalu je bilo tudi mnogo steklenic z alkoholnimi pijačami. Pravo presenečenje je predstavljala knjige za recepte, to so jo neznanci ukradli dr. Rodolfu Pesoeju. Zdravnik je prijavil tatvino policiji. Ta podrobnost je zelo važna, ker je mogoče kupiti mete-drin samo z zdravniškim receptom v lekarni.
Od devetdesetih mladoletnikov.
ki so jih policisti zasačili, je bil najstarejši star komaj sedemnast let. Nekaj je balo tudi dijakov nižje srednje šole, med njimi dve trinajstletnici. Med zasliševanjem so po krajšem oklevanju povedali, kaj vse se je v klubu dogajalo. Zgodilo se je, da so si morali med seboj izposojati denar za mamila. V tej zvezi niso bili redki primeri izsiljevanja. Marsikdaj so dekleta pod vplivom mamil ostajala zelo pozno na splavu in se ((zadrževalav> s starejšimi fanti. Kopalnice so bile tako urejene, da so se mladoletniki tudi skrili pred (tindi-skretnimi« očmi in se ((nekoliko ljubkovali«. Da so dosegli ((ekstazo«, so seveda prej zaužili večjo ali manjšo količino mamil in alkohola. Po zasliševanju so jih karabinjerji izročili staršem. Verjetno bodo morali v kratkem pred sodnika za mladoletnike.
Ponovno odkritje mladoletnikov, ki se vdajajo mamilom, je sprožilo vrsto pomislekov in ukrepov tudi na higienskem inštitutu v Rimu. Dr. Martelli skuša opozoriti zdravniške oblasti, da je to zelo nevaren pojav in da bi morali streže ukrepati, še posebno v zvezi z mladino V rimski nevrološki kliniki so pred nekaj dnevi uredili nov oddelek, na katerem zdravijo mladino, ki se zastruplja z mamili in alkoholom. Prof. De Matteis, ravnatelj farmakološkega inštituta na rimski univerzi, pripravlja spomenico za zdravniške oblasti, na osnovi katere naj bi se začela v šolah širiti propaganda proti uživanju mamil in naj bi dijakom razložili, kako nevarna so mamila za zdravje
SOCIALNO ZAVAROVANJE HIŠNIH POMOČNIC
Pred časom smo že pisali o problemu Jušnih pomočnic in o njih socialnem zavarovanju. Povedali smo, da so lahko na podlagi obstoječih zakonov socialno zavarovane le tiste hišne pomočnice, ki delajo vsak dan in to vsaj štiri ure. Či-tateljica Amelija D. pa nam s sle dečim pismom ponovno nakazuje zapleten problem v katerem se nahajajo hišne pomočnice. Piše nam: Koliko nas je hišnih pomočnic, ki hodimo vsako ali skoraj vsako jutro redno na delo, da lahko dopri-nesemo svoj delež zaslužka družini. V pogovoru med nami pa ugotavljamo, da so zelo redke tiste, ki so socialno zavarovane. Mnoge delamo vsak dan po 6-8 ur, toda delamo pri različnih gospodinjah tako, da se vsaka izogne obveznosti zavarovanja, ker ne delamo pri njej cele štiri ure dnevno. Jaz in moje kolegice bi rade vedele, ali je predvideno na tem področju kaj novega, ali lahko sploh pričakujemo kake spremembe? Hvaležne vam bomo za vsak odgovor.
Že prejšnji pokojninski zakon iz leta 1965 je predvideval rešitev položaja hišnih pomočnic z ustreznimi zakonskimi normami. Novi pokojninski zakon pa daje pooblastilo vladi, da izda do 31. decembra 1971 u-strežne norme za rešitev tega problema. Ali bo prišlo ali ne do teh norm, ne bi mogli danes predvidevati, kajti to je odvisno od cele vrste političnih faktorjev. Obstaja pa dejstvo, da čeprav je hišnih po močnic v Italiji zelo veliko, so v svojih zahtevah zelo šibke, ker nimajo ustrezne sindikalne organizacije, ki bi njih zahteve lahko uveljavljala.
Pn-blem zavarovanja ali ne hišnih pomočnic, ki delajo s manj kot polovičnim umikom, to je manj kot 4 ure dnevno je bil do danes obravnavan le na različnih sodnih razpravah. Hišne pomočnice iz raznih krajev Italije so se pritožile na
sodišče, ker jim niso bile plačane socialne dajatve. Vse razsodbe, ki so do danes izšle pa niso bile njim v prid. Z raznimi prizivi je prišla zadeva do kasacijskega sodišča, ki je tako utemeljilo svojo razsodbo: »Hišnim pomočnicam se prizna sta-lež odvisnega delavca, za katerega je predvideno socialno zavarovanje. Toda obstoječi mehanizem socialne ga zavarovanja za hišne pomočnice je nezadosten, ker obstajajo zava rovalne marke le za celodnevno ali za poldnevno delo. Ker te marke prilepi delodajalec na knjižico socialnega zavarovanja hišne pomočnice, ne moremo od delodajalca zahtevati, da za dveumo delo prilepi marko štiriumega dela. Zato, ker ne obstajajo ustrezne marke, se odreka socialno zavarovanje hišnim pomočnicam, ki delajo manj kot štiri ure dnevno pri eni in isti gospodinji*.
Na videz torej je problem zelo enostaven. Dovolj bi bilo torej ponatisniti še marke za eno, dve ali triurno delo. S tem bi se zadovoljilo danes nad milijon hišnih pomočnic v Italiji, ki delajo z manj kot polovičnim umikom. Nezadovoljen pa bi bal seveda tisti boljše stoječi srednji sloj, ki se hišnih pomočnic poslužuje in ki bi ga te dodatne marke bremenile. Nahajamo se pred politično izbiro, ki pa bo lahko za hišne pomočnice samo pozitivna.
Danes je šla vsa zadeva že pred ustavno sodišče, ki bo moralo razsoditi, kaj se smatra za poldnevno delo. Zagovorniki hišnih pomočnic pravijo, da se mora smatrati za poldnevno delo, tudi delo, ki traja od dve do tri ure, kar se to danes izvrši s pomočjo hišnih električnih naprav. Ne glede na to kakšna bo razsodba ustavnega sodišča je naše mnenje, da se bo kmalu uredilo za-varovanje vseh hišnih pomočnic, toda žal bo za mnoge sedaj že prepozno.	D. C.
3 mrtvi in 1 ranjen na Pontebski cesti
TREVISO, 20. - Na državni cesti med Coneglianom in Susegano ' je včeraj ponoči pripetila huda pr metna nesreča, zaradi katere izgubile življenje tri osebe, ena P“ je hudo ranjena. Avto fiat 850 J« čelno trčil v tovornjak, ki ga J*1 '. pravljal 44-letni Giuseppe Capriom iz Ascoli Pičena. V avtu so sede štiri osebe: 27-letni Alessandro rese Gortico iz Conegliana, 25-letn Lucia Annunziata Milanese iz s® meda in še neka tretja oseba-so bili pri priči mrtvi. Četrtega P° nika, 25-letnega Giancarla Pina, P so še živega odpeljali v conegM sko bolnišnico. Zdravniki so si P držali prognozo. Do sedaj še n ugotovili, kdo je upravljal voz« • Trčenju je sledila vrsta mafV? trčenj, zaradi katerih so se posK dovala samo vozila, ne pa osebe.
Kolikšna
moč je v sladkorju
(Nadaljevanje s 4. strani)
posebno glede na Jugoslovane, tem pa s svojim prikazom■ cije Jugoslovane razočara. Plr°v prav razočara Francija, razo«*. jo njeni predstavniki, pa na) to politiki, gospodarstveniki alt p* kulturni delavci. Pogačnikova ' kritja in njegove ugotovitve zvene bolestno in prav nič njsrw veseli tega. Toda morda je v} gačnik prvi, ki nam je razkru ‘ nico in nalil čistega vina. To je mnogo.
Kaj naj torej rečemo o P°^.. nikovi knjigi. Vsekakor je zanna. vo delo, polno podatkov, polno . liz, misli, prognoz; polno najra nejših ugotovitev, delo, ki o° spoznavanje te dežele močno * stilo našemu človeku. Pokazalo . delček prave Francije, take, ka na je in ne take kot si jo Pr.eds™ j. Ijamo v mislih. Avtorjevo m 0 čevo razočaranje ob spoznanju nične Francije, seveda ni bisiv važnosti.

IZ TRŽAŠKE KRONIKE
SINOČI V KULTUHNOUMETNIŠKEM KROŽKU
Zanimiva razprava o odnosu Italijanov do Slovencev in Hrvatov
Spregovorili so kritik Venier, pisatelj Miglia in pesnik Marin Poudarjena potreba po stikih s slovensko kulturo v Trstu
Snoči je bila v Kulturno umetni ikem krožku zelo zanimiva raz jrava o temi: »Trst in vzhodna me a: politika in čustva«. Spregovorili so kritik Alfredo Venier, piša ,elj Guido Miglia in pesnik Biagio Jurin, predsedoval pa je ravnatelj jdseka za družbene vede prof. Ar iuino Agnelli.
Najbolj stvarno je vsekakor go voril kritik Venier, medtem ko sta se druga dva govornika lotila stva ■i bolj s čustvene plati, čeprav je »il govor pesnika Marina delno udi precej stvaren.
Venier je med drugim dejal, da ie je nacionalno načelo, ki so ga v začetku imeli za svetega, s *a >om izrodilo v nacionalizem, ki ja i/ svoji skrajnosti ravno to načelo preganjal. Dejal je, da je ostalo v mejah Italije po prvi svetovni vojni skoraj pol milijona Slovencev in Hrvatov, pri čemer so storili -lapako. da so vključili v te meje tudi strnjena slovenska oziroma hrvaška področja. Kar pa je bilo še huje, slovensko in hrvaško manjšino so začeli zatirati, pri čemer sta imela tržaški in istrski vodilni razred prvenstveno vir*') saj sta se tržaška in istrska bur žoazija v ogromni večini vključili v fašizem. Precej podrobno je go vornik orisal preganjanje Sloveti cev in poudaril, da je bilo v Istri še slabše kot drugod. Zato je pri šlo do velikega prepada zlasti med Italijani ob obali in Hrvati v ”0 tranjosti, kar se je pozneje hudo maščevalo. Venier je zatem pozi tivno ocenil sklenitev memorandu ma in nove odnose ter rekel, da je treba sprejeti novo stvarnost tudi kar se tiče mej.
Glede življenja v Trstu je de jal, da je Trst nekoč imel vlogo
posrednika med italijansko in nemško kulturo, ni pa znal opravljati te vloge nasproti slovanskemu svetu. Zato bo moralo priti tudi v tem pogledu do odprtja in ni prav, da se italijanski kulturni krogi v Trstu ne zavedajo, da deluje tu skupina znamenitih slovenskih pisateljev, slikarjev itd. Pri tem je omenil Rebulo, Pahorja in Spacala ter rekel, da ne bi jih smeli igno rirati kot so svoj čas ignorirali velikega pesnika Srečka Kosovela Sedaj namreč ni več čas za izolacijo.
Pisatelj Guido Miglia, po rodu Istran, je dejal, da je vprašanje zelo resno in težko. Pri tem je omenil tudi neki izjavi pokojnega pisatelja Stuparicha in pokojnega Schiffrerja. Tudi on je naprtil krivdo za razne tragične dogodke fašizmu in dejal, da želi prijateljstvo s Slovenci in Hrvati. Potožil pa je, da v Italiji tega vprašanja ne poznajo.
Pesnik Marin je omenil članke, ki jih objavlja Miglia v tukajšnjem italijanskem dnevniku in rekel, da je v njih določeno protislovje. De jal je, da je Miglia pač čustven, »ker je zgubi) domovino*, da pa se politika na vodi s čustvi. Zagovarjal je kulturno sodelovanje z Jugoslavijo in s Slovenci v Trstu ter dodal, da se zaznava tu p ruti temu še vedno odpor. Omenil je tudi nestvarne desničarske zahteve po »coni B* in rekel, da je to zelo tvegana igra, saj bi potem lahko tudi dejali, da je tu v Trstu še vedno »cona A*.
Zatem je še na kratko sprego voril Miglia, ki je pojasnil nekatere svoje trditve in pritrdil Ma rinu glede omenjenih zahtev po »coni B*.
Predsednik Agnelli je zatem dejal, da ni časa za debato, toda bivši župan Bartoli si ni mogel kaj, da ne bi precej razburjeno spregovoril kar pod odrom in po novil svoja že znana stališča.
Drugi interni nastop gojencev šole GM
V mali dvorani svojega sedeža je v sredo zvečer Glasbena matica priredila drugi interni nastop svojih gojencev.
Na klavir so igraii Tomaž Simčič, Verenka Trčelj (2. r. n.); Črtomir šiškovič, Iztok Kodrič, Ksenja Brass (3. r. n.); Stojan Kuret, Tea Košuta, Ivana Placer (4. r. n.); Milena Padovan, Majda Tr-čon (5. r. n.); na harmoniko so igrali Ervin Gombač, Aleksander Kalc (4. r.); Mirna Cerovac in Dorina Kante (5. r.), z violino so se predstavili Ota Pavel (2. r. pr.); Igor Kuret (4. r.); Črtomir šiškovič (5. r. n.), na kitaro je igrala Egidija Kos (2. r.), na trobento E-vald Krevatin (3. r.), na flavto Rosa Ricci (3. r.), na čelo pa Iztok Kodrič (4. r.).
Spored sta zaključila Mojca šiškovič (3. r. sr.), ki je pri klavirju izvajala Mendhelsonov Preludij v h-molu in Ravel Kodrič (3. r. sr.), ki je tudi na klavir zaigral Chopinovo Etudo v Ges-duru.
Nekatere soliste so spremljali prof Neva Merlakova, Mojca ši-škovičeva in Stojan Kuret.
Produkcija je kot običajno doka zala resnost šolanja. Z razliko od prejšnjp so tokrat nastopali starejši gojenci, ki so že navajeni občin stva in tudi večjih dvoran
Sinoči v Krožku za kulturo in umetnost
Zanimiv koncert Doška in Stojanoviča
Ožji krog ljubiteljev moderne a-vantgardne resne glasbe je bil sinoči deležen zanimivega koncerta, ki ga je priredil tržaški krožek *Arte viva» skupno s Krožkom za kulturo in umetnost v dvorani CCA Verdijevega gledališča. Dela skladateljev raznih narodnosti sta posredovala občinstvu dva priznana jugoslovanska glasbenika • pianist Fred Došek, ki je eden izmed najbolj zanimivih jugoslovanskih pianistov, saj z največjo lahkoto preide od Chopina pa do avantgardne skladbe, in čelist Josip Stojanovič, član znanega Zagrebškega kvarteta (ki je tudi že nastopil za «Arte viva*). Spored je obsegal dela za sam klavir, klavir in čelo, klairir in elektronsko glasbo in samo elektronsko glasbo. Med drugim je pianist Fred Došek izvajal tudi skladbo tržaškega slovenskega skladatelja Pavleta Merkuja tPismo Lojzetu Lebiču» (*Epistola a Lojze Lebič*), zanimivo modernistično delo, zlasti v pogledu harmoničnega sozvočja.
V prvem delu pa so bile izvedene *Dittico* Andeljka Klobučarja za čelo in klavir, Arro Part «Diagram, mi* za sam klavir, Aleiandru Uri-sanide tVolume* za čelo in klavir, ter tPhonomorphia l* (elektronska glasba) in nPhonomorphia II* (elektronska glasba in klavir z raznimi pripomočki). Sledile so v drugem delu «4 Momenti fuggitivi* Vladimi-ra Banjščikeva za čelo in klavir, «7 Microetud* Uje Zeljenka in po Merkujevi skladbi zaključno delo večera dve skladbi Branimira Sakača tStudio št. 2* in *Attitudes», v kateri je zlasti čelist Stojanovič pokazal, ;aj vse se da izvabiti iz samega violončela.	—nd
Sinoči v p. d. »Cankar«
Lojze Abram o Pohorju in Kamniških
Sinoči je v dvorani p.d. «1. Cankar* pri Sv. Jakobu v okviru običajnih petkovih večerov' predaval novinar Lojze Abram o svojih izletniških turah po Pohorju in Kam niških Alpah.
«drop
V vseh trgovinah d rop so še nadalje na vpogled modne novosti zbirke 1970
v marcu
OTROŠKA POMLAD
Za dečke so v vseh trgovinah d r o p pomladne obleke v kričečih barvah. Za deklico je na voljo karirasta oblekca z jopico v hijacintno sinji barvi. Cene od 16.500 do 18.500 lir, pač glede na starost.
Za dečka so na voljo kratke volnene hlače v vzorcu jacguard po 3000 lir.

V vseh trgovinah d rop ženska pomladansko-poletna kolekcija v mladostnem kroju.
Nasvet, ki bi si ga morali zapomniti: komplet z jopo in s hlačami v bleščeče rdeči ter v temnomodri barvi po 28 000 lir.
Obleka je ekskluzivni model trgovin d r o p in se more Izbrati v naslednjih barvah: v beli, črni, roza, sinji in vodno zeleni. Stane 12.500 lir.
VODILNI MOŽ
PURA LANA VERONE
MOŽ
VELIKA
NOČ
Izbrana konfekcija za sodobnega moškega. Za elegantno oblačenje, za klasično oblačenje, za svečanostni način oblačenja — obleke iz prave, čiste volne znamke IWS za VODILNEGA moškega po VODILNI ceni 36.000 lir.
Za vse bleščeče praznične dni praznična kolekcija.
Za NJO komplet, obleka in jopa, v tkanini Matelassč z vzorci v obliki arabesk.
Ekskluziven model za trgovine d r o p in stane 30.000 lir.
Površnik «Arabesque» prav tako iz tkanine Matelassč in v fantazijskih vzorcih, stane 26.000 lir.
Obleka iz sinjega shantunga je vedno ekskluziven model za trgovine d r o p in stane 16.000 lir.
Za NJEGA aktualen komplet iz crepa iz najčistejše volne, znamke IWS in komplet za svečanost iz čiste česane volne in še vedno znamke IWS. Dve izredni obleki in cena, ki zaslužijo, da si jo zapomnimo: 36.000 lir.
In še ena obleka iz čiste volne, klasična obleka, ki je nujno potreben del pomladanske moške garderobe. Stane 39.000 lir.
Za DEČKA komplet s kratkimi in z dolgimi hlačami v kemični sivi in modri barvi. Stane od 19.000 do 23.000 lir pač po velikosti.
V vsaki deželi Italije je toliko trgovin drop vam v korist
Trst
Ul. Dante 12
Gorica
Korzo Italia 82
Pordenon Viale Cossetti 14
Videni
Ul. Vittorio Veneto 6
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 8,	TELEFON 83-808 In 94-838 Poštni predal 559 FOIIRU2NIt.A: GORILA: CJUca 24 Magglo i/1, Telefon 33-82 • UPRAVA: TRSI • UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečne 850 Ul - »naprej l'et%0
letna 2.700 Ur, polletna 5 200 tli, oeloletn8 8.600 tli, letna naročnina zb inozemstvo 15 500 ur SFRJ posamezna številka » tednu tn nedeljo 50 para (50 starin dinarjev) mesečno 10 din (1 (MM: starih dinarjev) letno 100 din (10.000 startb dinarjev) ■ Poštni tekoči račun. Založn,st, tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADD DZS, Ljubljana Stan trg 3/L, telefon 22-207 tekoči račun pn Narodna Danki v Ljubljani - 601-3-270/1 OGLASI: tena oglasov: Za vsak mm « Sirim enega stolpca: trgovski 150 Onančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur	MnU
•i 50 Ur beseda - Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pn upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »SocleU PubbUcitš Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska Trn