Naročnina mesečno ^^^^^^^ _ «9 Din. za inozem- 4SSff —zornn je postala javnost, ko se je zglusil pri državnem kancelerju Hitlerju novoimenovani katoliški škof za berlinsko škofijo grof Preysing, ki je v pogumnih besedah obrazložil stališče katoličanov, ki hočejo hiti lojalni državljani nemške domovine, a jih nespretni vodje narodnosocialistične stranke s silo od tega odvajajo. Berlinski škof je pri državnem kancelarju znova načel vprašanje katoliških mladinskih in delavskih društev Spričo nerazumljivega zadržanja nekaterih strankinih podvodij do katoliških društev, je jiostal položaj katoliških organizacij, ki jim konkordat vendar jamči nemoten obstoj in nemoteno delovanje v okviru za vse veljavnih zakonov, neznosen in je mnogo katoliških društev, kakor pevska zveza nli osrednje vodstvo katoliške akademske mladine (C. V.) sklenilo, da se raz-ide. To nc inore biti v interesu države same in njenegu kulturnega življenja. Velike težave obstojajo tudi vsled zadržanja vrhovnega vodje delavske fronte dr. Leya, ki dosledno izvaja načelo, ki ga je sam |>ostnvii, da namreč ni mogoče, da hi poleg državne delavske organizacije obstojala še katoliška delavska združenja, oziroma dn bi bili člani kntoli.ških združenj tndi člani državne organizacije. Katoliški brezposelni, ki bi radi ostali v svojih sindikalnih združenjih, so torej izključeni od državne pomoči, ki pride samo v roke članom dr. Lnveve vsedržavne organizacije. Nadalje je treba'razčistiti tudi vprušanje zastav. Dogodilo se jc. du cerkvene oblasti ponekod niso murule rnz-obešati kljukastih zastav na cerkve. Med tem je država to vprašanje z. novim zukonom o zastavah rešila in pod kaznijo predpisala, loda proti takšnim enostranskim odlokom vlade je treba upoštevati predpise konkordata. ki jamči cerkvam tudi v tem pogledu popolno svobodo. Značilno jc, da jc jio teli razgovorih z visokimi cerkvenimi dostojanstveniki minister zu vere dr. Kerrl v Liniburgu nu Lahni imel daljši jjovor, v katerem je izjavil, da se narodno-socialistična strnnkn kot pozitivno krščanska stranka s cerkvenimi dogmami nc peča. V sebina narodnosocialistične vere sta ljubezen in zve-stobn. Bistvo narodnega socializma jc vern, njegovo dejanje pa ljubezen. Ani o jc narodni socializem tudi zn pozitivno krščanstvo. Držnvn bo veram jamčila popolno svobodo, toda one morajo zato tudi z, državo korakati (sic'). Procesi proti redovnicam Berlin, -K). oktobra. AA DNB poroča: Pred deželnim sodiščem v Berlinu «e je danes začela razprava proti katoliškim redovnicam zaradi deviznih prestopkov. Proces lic eden največjih, kar jih jc bilo te vrste Obtožene so voditeljice zadruge »Zajednicu sester naše Gospe« iz Miil-huusenn ob Reni. Dol že jih, da so prenesle čez mejo v tujino 1,971.900 mark. Z abesmskth bojišč Angleška poročila: Italijanska prodiranja London, 29. oktobra. AA \ge.ipija Reuter poroča: Včerajšnji prodori italijanske vojske v ligreji se še ne morejo smatrati kot nova ofenzivu. ker se Abesinci po naredbah vrhovnega poveljstva umikajo, tako da do večjih spopadov sploh ni prišlo Kar se tiče obrambe Makale so informacije protislovne Vse. pa kaže, da Abesinci tega mesta ne bodo branili z vso odločnostjo, nego se pripravljajo ua borbo na položajih, ki so mnogo dalje proti jugu. Italijani skušajo sedaj čim bolje zavarovati se na obeh straneh, ker se ob njihovih bokih koncentrirajo močni abesinski oddelki, ki bi lal ko zaustavili italijansko prodiranje. V ostalem so Italijani včeraj zavzeli le položaje, ki so jih pri prvi ofenzivi že izvojevali, s katerih pa «o sc iz taktičnih razlogov začasno umu! nili. Na južnem bojišču so Itnlijnni prodrli do Goruheja, vendnr trdnjave še niso zavzeli. Sicer še ni gotovo, ali morda njih motorizirani oddelki niso prodrli že čisto do mesta, ker radijska postaja v tej trdnjavi tudi včeraj ni odgovorila na pozive iz Addis Abebe. Italijanska vojska napreduje vzdolž reke šebeli. Abesinci se ji mnogo ne upirajo. Posebni zastopnik jemenskega imama v Abesiniji Said Mohamed je da! ooročevalcu agencije Reuter v Addis Abebi izjavo, v kateri ie naglasil, do biva v Abesiniji ottrog 100.00« emencev, ki so pripravljeni boriti se proti Italiji. Vsekakor bi bila to že dragocena pomoč. Poročevalec pravi v svojem poročilu nadalje, da se v Addis Abebi dan za dnem zbirajo Abesinci iz zapadnih krajev države in hočejo na bojišče, abesinski vladi pn je zmunjkalo orožja, tako dn jih zaenkrat še ne more sprejeti v vojsko. Nemška poročila: Tanki v Ogadenu Addis Abebn, 29. oktobra. AA. DNB poroča: Po najnovejših vesteh z bojišč sc postale italijanske čete od včeraj na vseh bojiščih zopet delavnejše. Na jugu so Itnlijnni v dolini reke Bugoj napadli Abesinec s tanki. V tem odseku ni bilo nobenih posebnih bojev, ker se abesinske čete pred takimi napadi sistematično umikajo. V teku te akcije so Italijani bombardirali več naselbin, med temi tudi Gabredare Na severnem bojišča so se italiinnske letalske sile v glavnem omejile na iz>'id'ie polete. Ponekod se zu svoje izvidniške namene Italijani jvoslužujejo domačih čet. Abesinske čete se na severnem bojišču še vedno mnikujo po načrtu, izogibujoč se vsake večje borbe. Tod krožijo vesti, du so Italijani bombardirali Ilurar in Desi, večjih borb pa nikjer ni bilo. Uradno poročilo št. 31 Rim, 29. oktobra. Agencija Štefani poroča: Ministrstvo za tisk in propagando objavlja tale 31. komunike: General de Bono javlja, da sta včeraj dva oddelka prvega armadnega zbora izvršila izvide proti Hausienu, glavnemu mestu pokrajine Haramata. Danes je v Aduo prišlo več poglavarjev, da izrečejo svojo zvestobo. Neki oddelek je izvršil izvide proti reki Takazi, ne da bi bil naletel na poseben odpor. Na somalijski fronti so naše patrulje pognale v beg neko abesinsko četo med Skilavo in Gora-hajem. Tudi na tem bojišču se je več poglavarjev vdalo .Zaplenili smo 730 pušk. Letala vrše redne izvide na eritrejski in somalijski fronti. Rim, 29. okt. b. Po vesteh iz Djibuttija je har-rarski guverner pozval pod orožje vsa okoliška plemena, med drugimi tudi bojno pleme Arguti. Mirovna prizadevanja Po tem, kar trdijo potniki, ki prihajajo iz Addis Abebe, bodo Abesinci storili vse, da odbijejo napad Italijanov tako na južnem, kakor tudi na severnem bojišču. Tehle Haraviate upa Džibuti, 29. oktobra. A A. Posebni poročevalec agencije Ilavas poroča: Dosedanji abesinski poslanik v Parizu Tekle lluvariate jc prispel v Džibuti. Izjavi! je, da niti najmanj ne dvomi, dn jc fruncoski narod na strani Abesinije. Vselej bo hvaležen l.nvalu za njegovo prizadevanje, dn se spor med Italijo in Abesinijo mirno uredi. V Addis Abebo se vrača z vero v bodočnost. Izvajanje sankcij in dovolitev uvoza orožja v Abesinijo predstavljata triumf abesinske stvari. Medtem ko bodo z a Italijo nastajale vedno večje težave, si ho Abesinija nabavila dovolj orožja in streliva za svojo obrambo. Z dobro poučene strani trde, dn bo minister vojske odstavljen. Sedanjega ministra vojske rasa Mulugeto bo nadomeščal bivši minister vojske Biru, ki se je pred kratkim vrnil v Addis Abebo Ras Mulugeta bo imenovan za guvernerja jvokrujinc Godjan. Angleži utrjujejo Aden Rim, 29. okt. b. Italijanski listi prinašajo vesti iz Adena, da se tamkaj koncentrirajo angleške čete. Razen tega poročajo isti listi, da so Angleži pripeljali v Aden nad 100 letal. Ladje, ki so te dni priplule v adensko luko, so pripeljale s seboj 200 britanskih letalskih častnikov. Zadnji upi uničeni? Pogajanja samo pri ZN v Ženevi Pariz, 29. okt. b. Iz vladnih krogov se čuje, da je posredovalna akcija francoskega ministrskega predsednika Lavala za ublažitev spora med Rimom in Londonom ostala brez uspeha. London je sicer sprejel formalni italijanski predlog, ki je bil izročen po Lavalu, vendar pa je odklonil vsako diskusijo o tem in je dal Lavalu navodila, naj Italija ta predlog izroči v Ženevi pred svet Zveze narodov. London je torej ostal dosleden na svojem stališču, da ne gre za spor med Italijo in Veliko Britanijo, temveč le za spor med Italijo in Zvezo narodov, vsled česar se to vprašanje lahko razpravlja le v Ženevi. V četrtek se bo ustavil na potu v Ženevo v Parizu britanski zunanji minister sir Samuel Hoare, ki se bo sestal z Lavalom. Oba državnika bosta čez Dnjestr. Romunski kralj, ki je čuvar domovinske skupnosti, je v tem pogledu edin z mnenjem romunskega generalnega štaba, ki je odgovoren za nedotakljivost romunskih državnih meja. Naj porečejo zavezniki, naj porečejo upniki kar hočejo, Romunija mora v prvi vrsti skrbeti za varnost svoje države. Opozicija, ki se zbira okrog krone in gene-ralnogra štaba, morda govorniško ne bo kos blestecemu Titulescu, toda argumenti dejstev mnogokrat s svojo sirovo brutalnostjo zmairajo nad zvijačami duha. Poleg čisto domačo romunske opozicije, ki se dviga proti pretesnem mešetarenju z boljševiki, vstajajo tudi zagovorniki vojaške zvezo s Poljsko. Romunija je sklonila obrambno protisovjetsko vojaško pogodbo že junija 1. 1826. Dne 15. januarja 1931 sta Romunija in Poljska pogodbo za pet let podaljšali. Pogodba iztočo s prvini januarjem 1936. Ali jo bo mogoče podaljšati! Ali jo je sploh treba? Če se Romunija s Francozi, Čehoslo-vaki in Turki vred vrže v sovjetsko žrelo in se z Rusijo zveže na življenje in smrt. potem obrambna jiogodba s Poljsko nima pomena in morn sama od sebe umreti. In vendnr pri; de Poljska edina v poštev, če bi bilo kedaj treba braniti romunske meje proti objestnemu boljševizmu. Zveza s Poljsko je za Romune naravna tudi s stališča, da sta obe to-strnn tiste velike črte, ki loči dvn kulturna svetova. Po informacijah, ki jih imamo — romunski kralj jc dal pogodbo s Poljsko za 6 mesecev podaljšati — so bo Romunija končno le okrenila proti sovjetski Rusiji. Ta korak ji bo, upamo, tem lažji, posebno po odhodu sedanjega poljskega zunanjega ministra polkovnika Becka, ki ga v Varšavi napovedu jejo, ker je gotovo, da bo Rusijo postala Franciji manj potrebna, če bo smola vso gotovostjo računati na poljsko zavezništvo. nato skupaj odpotovala v Ženevo. Računa se, da bo ta sestanek nov skok za morda uspešnejša pogajanja za odstranitev italijansko-abesinskega sj>o-ra, kakor so bila doslej. Glede na francosko-italijanska pogajanja pravi agencija Reuter, da se nihče ne sme preveč nadejati od predlogov, ki jih je stavila Italija po posredovanju Lavala. Ti predlogi niso tako velikega pomena, da bi se angleška vlada lahko odločila za spremembo svojega stališča, zlasti pa za spremembo odredb, ki jih je izdala v smislu ženevskih i>le-pov. Predvsem teh predlogov ne bodo sprejeli Abesinci. Zato jim jih angleška vlada ne bo niti predložila. Vsekakor je pričakovati, da bo Laval poskušal še nadalje posredovati. Zaenkrat je torej kompromisna rešitev izključena, ker se vojno delovanje v Abesiniji vedne bolj razširja. Vedno bolj se čuti vpliv lorda Edcna na razvoj gospodarskih pogaianj. Minister Eden je izjavil pred svojimi volilci. da sc ne sme sklep o izvajanju gospodarskih sankcij omalovaževati, ker je čvrsto prepričan, da bodo sankcije rapidno de lovale. Agencija Havas potrjuje te informacije ter pravi, da je izmenjava misli med Parizom in Londonom uničila še zadnje upanje onih, ki so verjeli v uspeh pogajanj. Zanimanje je trenutno osredo točeno predvsem na novo italiiansko ofenzivo Danes bo seja francoske vlade, na kateri se bo točno izdelal tekst finančnih sankcij proti Italiji, ki bodo morale takoj stopiti v veljavo. Danes sankcije šl. 2 Belgrad, 29, okt. m. Jutri postanejo veljavne gospodarske sankcije št. 2 proti Italiji, ki jih je v Ženevi pri Zvezi narodov sprejela tudi naša drža va. Sankcije št. 2 vsebujejo, kakor znano, prepoved kreditov italijanski vladi in italijanskim pod jetjem ter se morajo ustaviti tudi vsa pogajanja, ki so v zvezi z dajanjem posojil Italiji. Odstop španske vlade Vlada dala pol milijona Din za pasivne kraje Slovenije Oster govor Gil Roblesa proti korupciji Madrid, 29. okt. c. Španska vlada jc imela i danes opoldne zelo kratko sojo. Potok dogod- j kov je bil zelo dramatičen, ker Lerroux ni hotel iz vlado. Njegov tovariš v vladi minister Gil Hobles ga je moral naravnost na- ; pasti v parlamentu s tribune. Gil Hobles jo , imel ostor govor proti korupciji v aferi 1 Strauss, ki ga jo nazval mednarodnega go-ljufa in sc nato obrnil k zunanjemu ministru j Lerrouxu in mu rekel, da ae vsakdo obnaša »po svojih čednostih«. Še huje pa je napadel Lerrouxovega tovariša prosvetnega ministra Roehata. Ožigosal ju je oba istočasno. Usoda vlade jo bilu zapečatena. Seja vlade je bila danes opoldne kratka. Lerroux in Rochat sta sitoročila, da odstopata. Cliapapricta je takoj dodal, da podaja ostavko cele vlade, odšel k predsedniku republike in dobil takoj mandat za sestavo nove vlade. Popoldne so se sestali žo vsi parlamentarni klubi. Najhujši jo bil prepir v radikalnem klubu. Predsednik vlade jc namreč sporočil klubu, da naj da dva nova ministra namesto bivših ministrov Lerrouxa in Rochata, Vendar pa si je Chupaprieta pridržal, da bo sam izbral može iz svojega kluba. Med tem so se sestali kortesi, ker se je mislilo, da se bo nova vlada žo predstavila parlamentu. Predsednik Al lin pa jc sporočil, da še viade ni in zato odložil sejo. Pričakuje se, da bo nova vlada imenovana že zvečor. Nova vlada ie gotova Madrid, 29. okt. c. Ob sedmih zvečer je Chapnprieta sestavil novo vlado in jo že jutri predstavi parlamentu. Predsednik in f nančni minister Chapaprieta, zunanji minister Martinez dc Blasce, vojni minister Gil Robles, mornariški minister Rajola, prosvetni in delovni minister Salmon, prometni minister Lu-cia, pravosodni minister Luis Bartai Lopez, minister za trg. in ind. Juan Ispabi Ago. notranji minister Padlo Blanco. Martinez je bil kmetijski minister v prejšnji vladi. Pravosodni minister Lopez je radikalni poslanec in je bil doslej predsednik finančnega odbora. Belgrad, 29. oktobra, m. Na intervencijo obeh slovenskih ministrov, notranjega ministra dr. Antona Korošca in ministra brez portfelja dr. Mihe Kreka, je gospodarsko-finančni odbor mini- strov na svoji nocojšnji seji odobril kredit 500.000 Din za prehrano prebivalstva v pasivnih delih dravske banovine, zlasti v Beli in Suhi Krajini, in to iz kreditov, ki jili je v ta namen predvidela kr. vlada. Vlomilec Urbanč obsojen na tO let robije, Turk Franc na 3 leta, Badovinec oproščen Strašna neurja v Srednji Ameriki Newyork, 29. okt. lz Niagare poročajo, da je požar napravil na tamošnjeni letališču veliko škodo, fin hangar je popolnoma uničen. Uničenih je tudi nekaj letal, druga pa so poškodovana. Z atlantske obale poročajo, da so neurja napravila ogromno škodo. Posebno hudo je prizadeto mesto Huerlo Cabezas in okolica, kjer so ogromne plantaže banan. Mestece San Pedro je zaradi poplave popolnoma odrezano od ostalih krajev. Neurja so besnela tudi v Guatemali. V pri- Cela mesta so upustošena morskih krajih so nekateri kraji po|»lnoma po-plavljeni. Voda je odnesla več mostov Mesto Cape Graoias a Dios ob obali Nikara- 1 gue jc včeraj silen orkan popolnoma razdejal. Le i talec Kingsley. ki je včeraj popoldne preletel meslo ; in okolico, poroča, da sta ostali nepoškodovani le carinarnica in vojaška komanda, b svojim leta-i lom se je spustil prav nizko nad mesto in je opa- ; j zil mnogo mrtvih in ranjenih. Domači odmevi Organizacija JRZ Krajevni odbori Loški potok: predsednik Jožef Ril« iz Travnika. bivši župan; podpredsednik Ruparčič Jožef iz Retij; tajnik Košir Atojzij iz Hriba; blagajnik Debeljak Alojzij iz Malega loga in 7 odbornikov Cerklje pri Kranju/ predsednik Sleme Fr.. posestnik in trg. na Zg. Brniku; podpredsednik Vomhergar Franc, posestnik in čevljar v Pše-nični Polici; tajnik Knlinšek Janez, gosestnik, Sp. Brnik: blagajnik Murnik Andrej, posestnik in gostilničar v Cerkljah in lf- odbornikov. Trcbclno pri Mokronogu: predsednik Grebene Leopold, trgovec v Trebelnem; podpredsednik Jenko Alojzij, kaplan; blagajnik Cvetan lanez, posestnik; tajnik žužek Franc, pos sin. in 17 odbornikov Begunje. Ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRZ v Begunjah se je vršil dne 27. oktobra. Za predsednika je bil izvoljen Kranjc Jakob, posestnik, Topol 7. V Cerknici se ie vršil dne 27 oktobra t. 1. ustanovni občni zbor krajevne organizacije IRZ. Za predsednika odbora je izbran Otoničur Janez, posestnik v Cerknici Sprejete so bile končno še razne resolucije. Sv. Križ pri Litiji. Dne 6. oktobra 1935 je bil ustanovljen krajevni odbor JRZ. Za predsednika je bil izvoljen Hribar Franc, posestnik v Brezju. Za vsako vas pa je bil izbran po en odbornik. Vpisalo sc je 380 članov oil 477 volivcev, torej ogromna večina. Okrajni odbori Kranj: predsednik dr Anton Megušar, odvetnik v Kranju; podpredsednik r rane Debeljak, industrijalec, škofja Loka; tajnik Franc Bašar, bivši župati iz Stražišea, blagajnik Franc Majeršič, bivši oblastni poslanec iz Tržiča. Kamnik: predsednik Janez Štrcin župaa v Komendi; podpredsednik dr. Ivan Ahčin, glavni urednik »Slovenca« v Ljubljani; tajnik dr. D. Žvokelj, odvetnik v Kamniku; blagajnik Ferdinand Novak, župan. Vrhpolje. Maribor levi breg: predsednik Finnjo l>ot, župan mariborski; podpredsednik dr Josip I^eskovar, bivši predsednik mor. oblasti; tajnik Novo mesto, 29. oktobra. Vsa javnost se gotovo še spominja, na kako dramatičen način je bil v gozdovih v Mirni peči ujet tat in vlomilec Josip Urbanč, ki je bil dolgo vrsto let strah Dolenjske. Marsikateremu posestniku je pokradel, kar mu je prišlo pod roko. Pri svojih vlomih je grozil često z orožjem v roki, saj je znano, da ga je imel vedno pri sebi. Dolgo se je umikal in skrival. Dostikrat se ie prav v zadnjem trenutku izmuznil roki pravice, končno pa ga je sreča, ki ga je dolgo časa spremljala, zapustila. Mirnopeški in novomeški orožniki so ga ujeli baš, ko je od v kmeta preoblečenega stražnika kupoval puško. Prepeljali so ga v zapore novomeškega okrožnega sodišča. Danes dopoldne je bil pred malim senatom istega sodišča skupaj s svojima tovarišema Bado-vincem in Turkom sojen. Po predpisanih formalnostih se je ob 10 dopoldne pričela razprava, Urbanč je precej tatvin in vlomov gladko priznal, drugo pa je zopet gladko zanikal. Tudi konfrontacija s tovarišema, ki sta mu marsikaj očitala, ni mogla iz njega izvabiti priznanja. Iz vsega njegovega nastopa kakor tudi iz tega, da je imel komaj 29 let in je bil že 13 krat predkaznovan, večinoma zaradi tatvin in vlomov, je razvidno, da je Urbanč tat po poklicu, kateremu je pač vseeno, kakšno kazen bo dobil. Nekoliko drugačne narave sta Turk in Badovinec. Tudi ta dva sta bila že prej kaznovana, in sicer Badovinec 6 krat in Turk trikrat. Badovinca, ki je v začetku razprave pričet jokati, razbremenjuje dejstvo, da je pomagal su-horskim orožnikim pri lovu na Urbanča. On je namreč obvestil orožniško postajo, da se nahaja Urbanč pri njem, A ko so pol ure nato prispeli orožniki, jim je Urbanč zbpet zvijačno ušel, čeprav so orožniki sedaj streljali za njim. V dokaz temu je od krogle preluknjana kapa, katero pa Urbanč zatajuje, češ, da ni njegova. Kljub temu pa prizna, da so ga istega dne res lovili orožniki. Prizna tudi, da je 19. januarja letos streljal na orožnike v Mrtvici. Pripominja pa, da je to storil radi tega, da bi ga dalje ne zasledovali. Vse na razpravo povabljene priče niso po večini povedale ničesar novega. Potrjujejo le »voje prejšnje izjave. • Državni tožilec je predlagal sodiiču ostro kazen za obtožence, zlasti za Urbanča, zagovorniki pa so prosili za milo kazen. Po govorih zagovornikov se je senat umaknil na posvetovanje iD s tem je bila dopoldanska razprava končana. Popoldne ob 4 pa je predsednik senata razglasil sodbo, ki je naložila Urbanču za vsa njegova dejanja polnih 10 let robije, trajno izgubo državljanskih pravic in povrnitev stroškov, Turku Francetu 3 leta robije in izgubo državljanskih pravic za 4 leta, Badovinec pa je bil oproščen. Jože Špindler, od Sv. Ane v Slovenskih goricah; blagajnik ajnez Muršak. župan i/. Voličine. Skupščina 7. novembra Belgrad, 29. okt. m. Nocoj je predsednik kr. vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič j sprejel predsednika narodne skupine g. Stevaua Ciriča. Po sprejemu, ki je trajal nad eno uro, je j g. Cirič izjavil časnikarjem na njihova vprašanja, ! da se bo narodna skupščina verjetno sestala dne j 7. novembra t. 1. in da bodo naslednjega dne, to j je 7. novembra, izvoljeni stalni skupščinski odbori. ] Nato bo izvoljen jx>sebni odbor za proučevanje zakonskih osnutkov, ki se nahajajo pred narodno skupščino in med katerimi je tudi konkordat. Nadalje je g. Cirič izjavil časnikarjem, da bo po sedanjem stanju stvari skupščina delala. V pogledu političnih zakonov j>a bo izvolila odbore šele tedaj, ko se bo prvi politični zakon predložil narodni skupščini v pretres. Sestanek Pohorcev v Celju Preteklo sredo zvečer se je vršil v Celjskem domu v restavraciji po daljšem času zoj^et redni članski sestanek celjske JNS. Povabilu odbora se je odzvalo 25— 30 najbolj brumnih celjskih Pohorcev. Med drugimi smo opazili na sestanku gimn. dir. Mravljaka, dr. Kalana, dr. Vrečka, dr. Bavdeka, pis. rav. Marčiča. pismonošo Cergola, Zabkarja, mag. Posavca, magistratna uradnika Žni-dariča in Presingerja. jx>stajenačelnika Vranjeka itd. O političnem jx)iožaju je jx>ročal g. jjoslanec Prekoršek, ki se je dotaknil vseh najbolj perečih vprašanj: o preineščenju uradništva, o znižanju uradniških plač, o regulaciji Savinje, o jx>ložaju v Belgradu, o slovenski zastavi, o celjski občini, posvetil je ludi del svojega govora banu dr. Na-tlačenu in »ministru za propagando« g. dr. Kreku. Takega terorja kakor sedaj vlada, gosjx>d poslanec še ne jx>mni. Edino konstruktivni del države, Pohorci, nnnajo nikjer ničesar govoriti, zato gre vse narobe. Cenzura še ni bila nikdar tako huda, kakor je sedaj. Uradništvo se v desetisočih |ire-stavlja na jug, pri imenovanju mestnega sveta v Celju se ni na Pohorce prav nič oziralo, in druge take stvari V takem položaju, je izjavil g |x>sla-nec. najde šc največ utehe v družbi svojih najboljših prijateljev. — To mu tud' mi jirav radi verjamemo. Abesinski spor in naše gospodarstvo Zahteve naše lesne industriie Belgrad. 29. okt. m. Danes je zaključil svoje dete osrednji odbor lesnih trgovcev in industrijcev. V prvi vrsli je skupščina pretresala stanje naših plačilnih odnosov z Italijo ter glede tega predložila vladi sledeče predloge: 1. da se odpove obstoječa klirinška pogodba z Italijo; 2. da se mesto kliringa uvede svobodno plačevanje blaga takoj po izvozu; 3. da se medtem začasno uvede vse delno nakupovanje klirinških nakaznic po Narodni banki; 4. da odobri Narodna banka na temelju klirinških terjatev izvoznikom kredit v višini 70 do 80% teh terjatev; 5. da se takoj podvzamejo vsi potrebni ukrepi v svrho zavarovanja plačil obstoječega klirinškega salda, in to s čim manjšo izgubo. Način, kako naj se to doseže, je opisan v nadaljnjih sedmih točkah spomenice. Nadalje so na seji jiretresali splošno stanje lesnega izvoza s fx>sebnim ozirom na stanje v Italiji. Tudi glede tega so bili vladi predlo/eni sledeči predlogi: 1. skuša naj se izogniti raztegnitvi gosfiodar-skih sankcij proti Italiji na prejwved izvoza našega lesa v Italijo, ki znaša 60% vsega našega izvoza; 2. takoj naj se jx>dvzamejo vsi potrebni koraki radi kompenziranja izgub; 3. oni uvoz, ki je prej prihajal iz Italije, ki pa je radi italijanske prcpiovedi izvoza gotovih predmetov sedaj odpadel, naj se v čim večji meri napoti v one države, ki so v stanu, da prevzamejo naš les; 4. uvede naj se z državno podj*>ro stalna robrodska zveza z Levanto, ki jc za naše lesno gospodarstvo velike važnosti; 5. začne naj se delati za čim tesnejšo lesnoindustrijsko zvezo s Španijo na ta način, da se tam ustanovi potrebno število naših gos|x>darskih predstavništev; 6. preferencial za uvoz lesa v Francijo in Alžir naj se v oni višini, kakor ga uživa Avstrija, odobri ludi naši državi; 7. |x>sveti naj se največja |x>zornosi madjar-skentu tržišču, ki je v stanu, da absorbira mnogo več našega lesa, če bi bil istočasno omogočen tudi uvoz madjarskega lesa v našo državo; 8. z vsemi sredstvi naj se skuša izravnati trgovska bilanca z Anglijo, in sicer z uvedbo privatnega blagovnega kliringa za lo državo; 9. V Vel. Britaniji naj se skuša doseči, da čim bolj forsira uvoz našega lesa v njene kolonije in domin ione: 10. uredi naj sc naše trgovinsko plačilno razmerje z Argentino, ki je važno tržišče našega lesa. Dalje je skupščina sklenila, da pošlje posebne delegate v mednarodni stalni odbor, ki bo zasedal meseca novembra v Parizu. Končno so sklenili, da se na|>rosi kr. vlada, da čimprej izdela uredbo o poživljenju in zaščiti lesnega gospodarstva s tem, da izvršitev le-te zaupa osrednjemu odboru. Ali je življenje vredno življenja? Drevi bo ob 8 zvečer v Mostnh v Ljudskem domu skioptično predavanje. Predaval ho g. Miha .Tenko o temi: »Ali je življenje vredno življenja?« — Pridite! Dunajska vremenska napoved: mirnejše in leoše vreuio. Knez-namestnik Pavle v Londona London, 29. oklobra. Danes ob 10.30 dopoldne se je Nj. kr. Vis. knez-nainestnik Pavle odpeljal iz svojega hotela v spremstvu odpravnika poslov kr. poslaništva dr. Pavla Karov iča v predsedstvo angleške vlade na Dovvning-Streetu. V predsedstvu je Nj. kr. Vis. kneza-namestnika takoj sprejel predsednik ministrskega sveta Stanley Baldtvin. Nj. kr. Vis. knez-namestnik se je pomudil v razgovoru z Baldvvinom okoli tri četrt ure. Šatjapin v Belgradu Sedeži po tisoč dinarjev Belgrad, 29. okl. m. Jutri zjutraj prispe z eks-presnim vlakom iz Pariza v Belgrad svetovno znani basist Fjodor Ivanovič Šaljapin, ki bo nastopil zvečer v belgrajskem gledališču. Že dva dni je na gledališko blagajno naval, kakršnega gledališče še ne pomni, ne glede na to, da stane najdražja vstopnica 1000 Din, Kaj je s skakalnico na Planici Belgrad, 29. okt, m. Veliko pozornost je v tukajšnjih športnih krogih zbudila vest, da je skakalnica v Planici in prireditve v njej v resni nevarnosti, da se radi materielnih razlogov zanemarijo, Tudi v ministrstvu za telesno vzgojo naroda so mnenja, da bi bilo na vsak način, tudi z največjimi žrtvami, treba preprečiti, da bi ta »grob svetovnih rekordov« začel propadati in bi se ustavile prireditve, ki so že dve leti tako krasno uspele na ponos jugoslovanskega športa. Tramvaj Belgrad-Zemun Belgrad. 29. okt. m. 5. novembra bo otvoritev dolgo pričakovanega tramvajskega prometa med Belgradom in Zemunom čez novi zemunski most. Tramvajski promet bo popolnoma izpodrinil dosedanji in počasnejši promet z ladjami. Iz bclgraj-skega središča, lo je izpred kavarne »Moskva« do pošte bo stal prevoz za osebo 2 Din, Tramvaji bodo vozili vsake četrt ure iz skrajnih točk. Stavka v resavskem rudniku Belgrad, 29. okt, m, Včeraj zjutraj je stopilo v resavskih rudnikih, ki so last belgrajskega industrijalca Blagoja Jociča, v stavko vse delavstvo, 600 po številu. Delavci zahtevajo zboljšanje delovnih pogojev, boljše postopanje z njimi, ukinitev bonov, ki so bili uvedeni leta 1931 ob priliki krvo-prelitij v rudniku, s katerimi delavci ne morejo kupovati nikjer drugje, kakor samo v rudniku Blagoja Jociča. Dalje zahtevajo boljše izplačevanje in oskrbo z življenjskimi potrebščinami. Rudarji so o stavki obvestili Delavsko zbornico in Zvezo rudarjev, upravnik rudnika pa oblast in lastnika. Zastopniki nemškega olimpijskega odbora v Belgradu Belgrad. 29. oktobra, m. Zastopniki nemškega olimpijskega odboru, ki bi morali, kakor je bilo prej javljeno. prispeti danes dopoldne, ; so prileteli na zeinunsko letališče že snoči. Du- | nes dopoldne so obiskali ministru zn telesno i vzgojo naroda, v ostalem pa so bil. gostje nemškega poslanika. Napravili so tudi izlete, ki so bili določeni že v programu. Časnikarjem so zastopniki izjavili, du jio olimpijada v Berlinu presegala vse dosedanje sličtie prireditve. Prijavilo sc jc žc 49 držav. Predvsen bodo nogometni turnirji združili toliko nogometašev, kakor doslej šc nikoli. Konference Obrtnih zbornic Osljek, 29, okt. m Tu jc bila danes predkon-ferenca tajnikov vseh obrtnih zbornic iz države. Ljubljansko zbornico je zastopal dr. Josip Pretnar. Danes dopoldne je bil sestanek, na katerem so bile sestavljene resolucije, ki jih bodo posamezni reierenti predložili konferenci. Zngiebška vremenska napovedi Oblačno in zelo spremenljivo, temperatura zmerna, vetrovno in nestalno. Volitve v Švici Basel, 29. okt. AA. Po najnovejših neuradnih podatkih so nedeljske volitve v Švici pokazale, da se prebivalstvo v političnem pogledu ni innogo preorijentiralo. Po teh podatkih dobi stranka svobodomislecev (liberalci) 48 (lo 50 mandatov (doslej 52), socijalno demokratska stranka 51 do 52 (41), k a t o -liška konservativna stranka 42 (44), kmetska stranka 23 (30), mladokmetska stranka 4 (1), liberali G (6), komunsiti 2 (3), stranka konzumentov 7 (7), nacijonalna fronta 1 (0), ženevska nacijonalna unija 1 (0). stranka svobodnega gospodarstva 1 (0). Lavala bodo le vrgli? Pariz, 29. okt. b. V tukajšnjih političnih krogih se zelo mnogo razpravlja o tem, kakšen vpliv ho imel na vladni položaj izid kongresa radikalne stranke. Čeprav resolucija radikalne stranke, v kateri se zahteva zakon proti raznim ligam, ni obvezna za radikalne ministre, prevladuje vendarle mnenje, da bodo oni prisilili, da se ti zakonski predlogi predložijo, oziroma, da se o njih prične diskusija v parlamentu. Vprašanje je, kakšno stališče bodo zavzeli danes ministri, če bi se Laval odločil, da gre na stran radikalne stranke. Sa to vprašanje je nemogoče odgovoriti, toda priznava se, dn bi razprava v parlamentu lahko dovedla do krize, čeprav bi se morala nova vlada naslanjati na isto stranke, kakor današnja. Za ta slučaj se govori o možnosti Mandcl-Flandin-Her-riotove vlade, ki bi imela nalogo, da stori korake proti desničarskim ligam ter da vodi tekače posle do volitev. Gre samo za to, da se pridobi Lavala za vodstvo zunanjega ministrstva. To bo najbrže tudi uspelo, ker med njim in radikalno stranko glede vodstva zunanjega ministrstva ni bilo nobenih nesoglasij. Govori se celo. da bo francoski ministrski predsednik Laval zaradi izredno težkega notranjega položaja prisiljen opustiti vlogo posredovalca med Italijo in Abesinijo. Laval se bo moral posvetiti z vsemi silami rešitvi notranjih problemov, ki se vsak dan bolj zaostrujejo. Dalje se trdi, da je malo izgledov, da bi se Lavalu posrečilo odslraniti notranje spore, ki so se zaradi gospodarskih in finančnih sanltcij proti Italiji še bolj poostrili. Osebne vesti Belgrad, 29. oktobra, m. S kraljevim ukazom so premeščeni. Martin Pavlic. tinenčni svetnik in upravnik glavne carinarnico v Ljubljani, za svetnika finančnega ministrstvr v carinskem oddelku: dr. Vaso Pitera, tajnik v linančnem ministrstvu v carinskem oddelku, za finančnega tajnika in upravnika glavne carinarnice v Ljubljani; oba po službeni potrebi- aa L deško meščansko šolo v Ljubljani Albin Lajovic s tem, da dela v prosvetnem oddelka kr banske ujira ve v Ljubljani; na 1. dekliško meščansko šolo v Ljubljani Ivanka Prosent iz Zgorne Šiške s tem. da poučuje v telovadnici učiteljišča v Ljubljani: na meščansko šolo v libovlje Anton Osterc, upravitelj meščanske šole v Senovem; zu upravitelju meščanske šole v Senovem pa Albin Zavrl, dosedanji upravitelj v Trbovljah. Upokojen je Ivan Koštial, profesor realne gimnazijo v Novem mestu. Belgrajske vesti Bclgrnd, 29. oktobra. AA Po poročilu Na rodne banke se je dne '28 oktobra i I. izvršilo po nemškem kliringu i/f ločilo poslednje nvizc št. 8182 z dne 4 maja. po italijanskem kliringu |io št. 73.132 / dne 2" julija f. 1. Itclgrad. 29. okl. m. Te dni se vrše strokovni izpiti za uradnike fin. kontrole. Izpitom. ki sc polagajo v finančnem ministrstvu, iineoljuje načelnik oddelka za finančno kon Irolo Drngiša Vidakovič. K izpitu se je prijavilo tudi nekaj Slovencev. Belgrad, 29, okt. m, Davi ob 2.40 je odpotovalo i/. Belgrada v smeri preko Rakeka moštvo BSK ne turnejo v Švico in Škotsko. Moštvo potuic pod vodstvom podpredsednika BSK dr. Andrejeviča.