Listek. 639
novo knjiico pod gorenjim naslovom. Pisana je stvarno in temeljito; toda ali se gospod pl. Jaksch sploh da" prepriati, na to smo res radovedni. Nekoliko ve prihodnji.
Zveza hrvakih pevskih drutev je imela minuli mesec v Zagrebu svoj obi zbor, na katerem se je poroalo o dosedanjem delovanji pevske zveze in so se tudi prisodile nagrade, katere je svoje dni razpisal osrednji odbor za nove zbore hrvake. Prvo darilo (15 cekinov) so zloile dame hrvake, drugo (ro cekinov) je dal zagrebki upan g. dr. Amru, in tretje (8 cekinov) je zloila zveza sama. Izmed teh daril sta se prisodili prvi dve naemu rojaku g. Fr. S. Vilharju za zbora ,,Hrvatska domovina" in ,,Nona pjesma", tretje pa je dobil g. prof. Jos. Eisenhuth. Veseli nas, da hrvaki vedki priznavajo izredno nadarjenost Vilharjevo, in zato mu estitamo od srca. Pohvalno sta bili e omenjeni Vilharjeva ,,Slovensko-hrvatska himna" in Fleierjeva ,,Koutica".
Skupina je sklenila izdajati svoje glasilo, in sicer vsak mesec jedno skladbo ; o prihodnjem zborovanji se je doloilo, da bode v Brodu ob Savi.
Spomenik Ljudevitu Gaju so odkrili dne 27. m. m. v Gajevem rojstvenem mestu Krapini. V prihodnji tevilki izpregovorimo nekoliko obirneje o tej lepi slavnosti, zajedno pa opozarjamo e danes itatelje svoje na spis Kratka povestnica slovenskega pravopisa, v katerem bode prihodnji pisatelj . g. A. Fekonja poroal o vplivu Gajevem na knjievnost slovensko.
Ogenj sv. Elma. Prelepi sij, ki ga o hudem vremeni napravljata zemeljska in zrana elektrika zlasti ob rtastih stvareh, takozvani ogenj sv. Elma o katerem govori dr. S. Subic v Lj. Zvonu 8. zv. imenujejo Grki Elijev ogenj (J. Jesenko : Obni zemljepis 73.) Na tem prirodnem pojavu se osnavlja menda tudi ndrodna vera Srbov, da se na dan, kadar se praznuje sveti Ilija, sveti Pantelija, ali Ognjena Marija, vozaem zapalijo osi in kolesa in da jim tedaj grom udarja v voz; zakaj svetci se baje srde" na delavce ob istih praznikih (Glas Naroda, 1874., 26.).
Dr. Subic tudi omenja povestij, kako si je za p a dni svet mislil svetnike v zraku, zlasti Marijo, naprama Elmovemu ognju, poslednjo namre kot pomonico o pomorskih viharjih, prikazujoo se v ognji sv. Elma. Nekaj podobnega nam pripoveduje zopet ndrodna pesem srbska o prej imenovanih svetcih: gromovitem Iliji, vetrenem Pan-teliji in ognjeni Mariji: Vlahi anjejo v nedeljo
Nad njima se tri oblaka viju. A ja vetrom, sveti Pantelija.
Jedan oblak gromovit Ilija, Al' govori ognjena Marija:
Drugi oblak ognjena Marija, Nemo) gromom, gromovit Ilija,
Treci oblak sveti Pantelija. Nemoj vetrom, sveti Pantelija,
Progovara sveti Pantelija: Ni ja ognjem, ognjena Marija,
Udri gromom, gromovit Ilija, Jer Vlasima Turci ne veruju,
Udri ognjem, ognjena Marija, A penica teatka ne eka,
eoa. Dr. Jan Peter Jordan. O tem nedavno umrem luikem Srbu, bivem javnem uitelji slovanskega jezika in knjievnosti na vseuilii lipskem, naznanja se v Lj. Zvonu XI. str. 511 na kratko, da je bil jako plodovit pisatelj in izdal mimo drugih knjig nemki pisano slovnico gorenjeluikega jezika (1841.) in da je leta 1841. priobil tudi nekoliko (luiko) srbskih narodnih pesmij pod imenom Wiazec Petr. Spomina vredno je e, da je pokojni Jordan leta 1842. tedaj bogoslovec v Pragi zael izdajati list Jutnika (Juternica), ki pa ni uspel, menda ne zaradi novega, po Smolerji osnovanega pravopisa. Med knjigami Jordanovimi pa se morejo tu imenovati: Die slawischen Sprach-dialekte in kurzer Grammatik, Chrestomathie und dem nothigen VVorterverzeichniss 1845,;
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si