*t. 95. V Gorici, dne 16. avgusta 1900. "Tečaj XXX. Izhaja trikrat n* teden t »estlh lsdanjlh, in sicer: vsak torek, e>trtek in soboto, jutranje it-,;i. Srbski spisal Gjuro Jakšič. l»osl. Podravhki. »Uajje). »Jaz sem nekoliko bolehna in ako sem zaslužila, da se zanimate za-me, tedaj me nazivajte preprosto svojo drago Ksenijo !« Bolnikova usta se krčevito nasmehnejo, v očeh se mu prikaže nenavadni žar — trudil se je, dvigniti se vsaj nekoliko na postelji. »Ali vas tišči vajšnica?« vpraša postrežniea, zganivši se, da bi mu jo nekoliko dvignila. — V tem se njeno lice nehote dotakne njegovih ust — oh, m ona je Čutila, kako se je dotaknil njenega Hea strasten poljub. Mlada Ksenija je za trenutek kakor omračena ornah nua, na kar se je zopet dvignila, in povsem mirno, stisnivši svoje male ustnice, opominjala bolnika, naj bo miren. . . *Minio spavajte!« mu reče, »a ]utn i... Jutri ko rumeni solnčni žarki zamene medlo svetlobo temne svetilnice — 89 zopet vidiva. Toda čemu me tako začudeno gledate ? Vidim vas zopet in vi mene. Pa vas vprašam z vašo mehko Ako bi mi znali to upoštevati v taki meri, kakor zasluži,, bi nastal tudi »lutto nazionale* po Gorici, toda brez demonstracij proti nam. Ponehalo bi nabiranje za »Lega nagnale«, katero je cvetelo v dnevih »narodnega žalovanja". In »Lega nazionale* je društvo, katero je s svojim delovanjem naperjeno proti nam tako nevarno, kakor nobeno drugo; saj je nam potujCilo že na stotine otrok! Taka razmišljanja se nam porajajo pred očmi, ko premotrivamo demonstracijo od danes tedna s te ali one strani, v kolikor se tiCe nas ket Slovencev. Zaplenjeno. Prehajamo nekam v dobo slavnostnih dnij. V soboto, dne 18. avgusta, bo 70-letnica cesarjeva (po italijanski rečeno: 70-letnica avstrijskega cesarja), drugi mesec pa pride avstrijski cesar sam v Gorico, proslavit spomin 400-letnice, odkar je združena Go-riško-Gradiščanska z njegovo hišo. Po slovenskem delu dežele so že napovedane razne veselice, na katerih se bosta slavili 400- in 70-letnica na primerno slovesen način. ,Lutto nazionale* drži naše Italijane z vsemi njihovimi glavarji vred obrnene z obličjem proti Rimu, kazaje torej hrbet proti severu. Vse je tiho, vse še žaluje, ker je umrl njihov kralj, misliti na Imperatorja ni časa. Ta misel, kadar se vzbudi v glavi tega ali onega itali- narodno pesmijo: »Moje jagnjetce, ali te bole" rane ?« »Nu, kaj odgovorite na to svoji dragi Kseniji ?« Ranjenca zaboli obličje — on stisne utrujene oči, in le s težavo ji odgovori s pretrganim glasom : »Ne boli me več, Ksenija, ne« — več ni mogel vsled strahu spraviti iz sebe, a ko bi bil tudi spravil, — ne bila bi Ksenija ga slišala, ker je že v drugem k6tu sobane drugemu ranjencu, ki se je med tem sprebudil, nudila malinovko. Vuk Zmijakovič je bil komaj dvajset let star. Rasti je bil visoke in nenavadno zal. Rojen je bil v čačanskem okraju, toda v katerem mestu, tega nikomur ni povedal, in tudi le redko ga je kdo po tem vprašal. Da je bil razumen, to je pričala vsaka njegova beseda, vsaka črta njegovega lica, a da je bil narodnjak, ]e pričalo to, da je bil prostovoljec; o njegovi hrabrosti pa je pričalo sedem globokih ran na njegovem telesu. Nekateri, ki so Vtika bliže poznali, so pripovedovali cele bajke o njegovem bogastvu, kar je bilo tudi lahko verjetno, kajti Vuk je imel na sebi zmerom dragoceno srbsko obleko, bogato ozaljšano orožje, katero so znalci cenili na tri sto cekinov. Sicer pa je o njegovi preteklosti bilo težko kaj reči — on pa je molčal. Ko je Bajbakov zapustil Ksenijo, se je ustavil nevoljen v gostilnici: »Na' janskega kolovodje, porodi neprijetne odbijajoče čute: da bi ga ne bilo. Utegne pa le priti. No, do takrat že narede; »Kehrt euchl*, in »lutto nazionale* pojenja v toliko, da najamejo svoje ljudi, ki bodo klicali: »Viva rimperatore!*, da se pokažejo na zunaj zopet lepo Avstrijce. Ob taki priliki jim ne gre demonstrovati. V očeh merodajnih činiteljev ostanejo potem najboljši podaniki, na Slovence, ki že sedaj napovedujejo slavlje 70-letnice cesarjeve in združitve, pa && nikdo ne spomni, k večjemu morda s kako puhlo irazo. Po dosedanjih skušnjah pač smemo reči, da nameravane patrijotične slavnosti po deželi ne prinesejo nam nobenega priznavanja, nobenega haskal O tem utegnemo še govoriti. DOPISI. V Gorici, IS.avg. (Tutti frutti). — Majhen je ali »korajžen*. Velikost njegova je ona lSletnega pastirčka. PaC če prav je majhen, je vsejedno »korajžnega* srca. Zgodovinski viri pravijo, da živi sedaj tam gori nekje okoli tistega sveta, kjer mora bili dosti kanalov. Tam gori kali on, kateremu diši, kakor trdi vir, v kateri gledam, posebno fantovski stan. Sprehaja se rad le po noči po hribih in vaseh. V krčmo navadno ne gre, ali kadar se to zgodi, je-le ena tako srečna, da sprejme v svoje okrilje posvečenega gospoda. Ali da se popravi zamuda, ostane tamkaj včasih tako dolgo, da je že malce nerodno hoditi skozi glavna vrata v noč, zato je bolje poslužiti se vrat iz kleti. Saj je Lucika postrežna! Za blagor svojih ovčic je unet do sile. Da bi nikdo ne preslišal njegovih pridig, ah pa celo ušel iz cerkve, stori jo zapreti, da ljudje tiče notri v cerkv* kakor v »prežonu". Ljudje godrnjajo, ker vsled tega je bilo prišlo že marsikomu slabo, ali kaj hočeš, kdo se sme protiviti odredbam g. nunca! Kmet gre rad k maši in prav ima, ali ko bi vsaj vedel, kedaj da bo ta ali oni dan. Enkrat je ob 6., drugič ob 7. ali 8., tretjič celo ob 9. Kadar pridiga in oznanja, govori tako tiho, da ga ni čuti; zato ljudje ne vedo ničesa. Da bi ga pa slišali, kadar pride na kor on in* Lu- Balkanu«. Tu je bilo polno ljudij različnih stanov: mojstri, kupci, nosači, gospoda, a največ ruski in srbski prostovoljci. Tu si čul skoro vse evropske jezike ; poleg angleškega, francoskega, nemškega in ruskega jezika, si slišal tu cel6 turški jezik; da, tudi madjarski ebata se je trudil pridružiti se k prijetnim glasovom italijanskega ali grškega jezika. Bajbakov, stopivši v kavarno, se je vsedel precej, mračno gledaje okrog sebe, za mizo, za katero je že sedel jeden njegov rojak; namesto pozdrava mu je nekoliko pokimal z glavo, na kar se je obrnil h gostilničarju rekoč: »Gostilničar, vodke !« Gostilničar je prinesel čašo žganjice. Bajbakov je urno izpil, dal. čašo gostilničarju, zahteval v drugič pijače, in ko je bil spraznil tako nekoliko čaš zaporedoma, se je podprl ob svoje močne roke ter gledal obupno pred se. Poleg njega sedeči tovariš ga je nekaj Časa opazoval, prijel ga za roko ter vprašal: »Toda, kaj ti nedo-staja, oče ? Kaka otožnost te mori v tej dalnji slovanski zemlji?« Bajbakovu se oči zlobno zaiskre, vdari s pestjo ob mizo ter zagromi z debelim glasom: t To ni slovanska zemlja, to je prekleta zemlja! Ali razumeš, Porfirov?« Porfirov je molčal. »Da, oče, prokleta zemlja je ta račka zemlja«, je pritrjeval jeden prostovoljec, ki ju jo bil poslušal, pripla- cika »se pet učit«. Takrat pa ima glas, ,ka-kordabiskalevalil", pravi moj vir. Nič ne morejo biti zadovoljni t njim, in zato počenja vera pešati že v kalu! Sloveči prvak v kolu »Priim. LiBta*, dobro rejeni zelenec gospod Toni, so jo motali pred par leti popihati iz bližnjih hribov v nižavo, ker so ondi sv. katoliško vero tako utrdili, da so še otroci je-li dvomiti, če je treba Tonetovo gorečnost za sv. cerkev sploh resno jemati. .Da bi sv. vera bila v oni vasi še bolj potrjena, so jo morali Tone popihati tje, kjer ga še ne poznajo. — Imeli so vrlo kuharico, ki jih je tikala v pričo ljudij. Toda prihajala je dan za dnem starejša in stara govedina g, Tonu sploh ni nikdar prijala. Ko je dosegla kanonično starost, se je spomnil na rek: Variatio de« lectati Was frisehes! »Stara sem ratala bolj kot poprej* — tiste pesmi se je spomnit vselej, kadar jo je pogledal g svojimi posvečenimi očmi. Stara je bila, zato jo je bilo treba iztirati. V svesti si svojih »pravic* pa se ni dala odgnati kar tako, in da bi odšla iz farovža sedaj knr nakrat, tep ni hotela slišati. Poskušal je zato več načinov, da bi jo spravil stran, ali na tisto uho je bila vedno gluha. Slednjič so ili v bližnji trg po može ljudske varnosti, ki so prevzeli nalogo, odgnati ubogo staro revo iz farovža. Šla je, ali pri odhodu si je privoščila nunca še za trenotek. Take mu je povedala, da so se jezili lasje" okoli stoječim, in samega straha so se tresla petelinova pereaa na klobukih orožnikov. Cela vas je bila pridrla skupaj; častitljiva ženščina je rjovela: ,A, zdaj ti nisem več dobra, ko si ime..*... in sem ratala stara, zdaj ti nisem več dobra itd." Velikanski smeh po celi vasi! Pri naslednji maši pa ni bilo niti polovice navadnih pobožnih ovčic, ki so »ratale« neposlušni kozli. Ker je bila očitna nevarnost, da se sv. vera ondi tako utrdi, da nikdo več niti v cerkev ne pride, so morali g. Tone v drugo službo, kjer lahko pričn6 »da capo« v svojem svetem poklicu. •- Da bi jim nihče ne mogel kaj očitati o »kanonični starosti" 40 let, so vzeli — dve kuharici po 20 let, in tako je vsem prav, njemu pa najbolj. zivši se k mizi. »Ni vredna, da bi se pošteni ljudje borili za njo! — Glej, tudi jaz sem pravoslavni Rus!« »Ti nisi Rus!« zagromi Bajbakov, »ti si zlodjev sin!« To pa vendar drznega prišleca ni oviralo, vsesti se povsem zložno za tujo mizo in opazovati s svojimi okroglimi tatarskimi očmi sedaj Bajbakova, sedaj Porfirova ter presojevati njuno duševno razpoložnostin značaj. Imenoval se je Rusa, bil pa je vendar-le Mažar, kar je bilo lahko mogoče spoznati po njegovem licu in krivih nogah. Služil je res v vrstah naših prostovoljcev, toda ne na korist srbski stvari, marveč, kolikor je bilo le mogoče, v njeno škodo. Dokler se je potikal na meji v šotorih, je nabasal preprostim vojakom polna ušesa novic o turški moči in velikosti' ter o njih znamenitih vojskovodjih. V boju je prodiral skozi najgostejše naše vrste krič6 na vso grlo: »Evo jih Turke! gorjč, zgubili smo !« Naravno je, da je v takih okoliščinah dobil marsikatero pljusko, toda to ga ni prav nič oviralo iti dalje k cilju, kateremu se je bil posvetil z vzvišenim mažarskim rodoljubjem, dokler mu jih konečno niso našteli petindvajset ter ga zapodili proč. - V Belgradu je še z večjo vnemo izvrševal svoj namen ; trudil se je zasejati sovraštvo med Srbi in Rusi, Bolgarji in Črnogorci, ali nasprotno ; z jedno besedo: trudil se jo deiati zmešnjavo v vrstah naših prosto- — Vipavska železnica spada pa res že v .tutti frutti«. Takd strašno! je »gotova«, toliko strašijo ž njo Že nekaj let, da človeka obhaja včasih prav hudobna misel, kakor da je vse vkup le hunibug, ki naj pa pomaga utrjevati majajoče se stolce našim narodnim šarlatanom. — Tudi zdaj je železnica zopet »dognana reč". Tisti glasovih* roinisterski odlok, kateremu mi nič ne verujemo, je biKizdan sicer že 27. junija, ali »Norica* na3 je potolažila, da grof Coronini se ne kuja V3č v Gorici, marveč se je peljal na Dunaj utrjevati, si ljubljeni stolek z —¦ vipavsko železnico. In res so v »Norici* presenetili slovenski svet z zagotovilom, da je železnica »gotova reč*, tako gotova, da ni treba znane vloge »narodno-napredne stranke*. Kar stori dr. Turna v deželnem odboru, je le njegova prokleta dolžnost ;ako pa kak Gregorčič ali Coronini le z mezincem ganeta za nekaj, kar je že dr. Turna prav napotil, tedaj pa treba take zasluge kovati v zvezde! Švindl! Obljubljeno je bilo, da si privoščijo naši .Tutti frutti« tudi — Caheja ali po domače Erneata Klavž*rja. Zrel je že davno za to pralnico, ali s tem možicem je reč vendar malo bolj resna. Zato tudi pridejo . igova lepa dela pod nož na drugačen uačin. Njemu za plačilo, drugim za učilo, dr, Pajerju pa v — razvedrilo na stara leta. Kdo bi bil mislil, da je na Goriškem mogoča taka zveza med liberalnimi Lahi in klerikalnimi Slovenci, kakoršno sta sklenila Pajer in Gregorčič prjti slovenskim naprednjakotn. *"i smo torej strašen bau-bau celi tej «ven!— Nič čudo, ako Pajer navdihuje po Caheju tudi »Norico*. Srečni Slovenci v takih kreropljih! Iz Vrtojbe. (Bazno.) — Pred kratkim je bila doletela naše krčmarje velika čast, da so prejeli slavnoznane »Klavžarijade* o užitnim. Ali — nehvaležnostl Vsi »cegelci« so »vandrali* v ,.....* Vsi? Pogrešeno! Eden vendar ne, ker naš oča župan ima vendar še vest; ve, kaj je »manira*, on mora vendar ubogati in slnšati .fižolofične* očetovske nauke svojega oprode, on se vendar ne sme zameriti gospodom nuncem ... Drugi opajski župan; zrel za »Tutti frutti*! Nekega vrlega naprednjaka v G. V. je menda hotel gospod nune, župan in še nekdo drugi pregovoriti in prepričati, da je ožitninski davek vendarle »nucen*, ali ostali so vsi z dolgim nosom. Tableau! »Lažnjivi Kljukec« je z veseljem ponatisnil v »Edinosti* neko notico o nekem trgovcu v Vrtojbi, ki ima baje samo nemške napise na kuvertah. In zakaj je ponatisnil?! fjj, moj Bog, fant pač dobro ve, da je Vrtojba naprednjaška. — Zato s cepcem po njem! Saj se poznamo! Saj vemo, kako pišejo oni, kako imajo pisano . . . Sicer res . ni lepo, da ima oni trgovec samo nemški napis,. čeravno ga Ima le v dopisovanju z nemškimi strankami. Naj se ta napaka popravi! Poglejmo Nemce, Italijane! Po njih se ravnajmol Nekateri možje iz Vrtojbe so šli dj velezasiuženega gospoda dr. Turne, ter ga prosili, da bi priredil v Vrtojbi kak shod. fn gospod poslanec je obljubil, da pride. Kdo je bolj vesel kakor mi! Kličemo mu iz dna srca: Dobro doše! gospod poslanec, med svoje somišljenike. Prepričate se, da imate trdno zaslombo med nami. — Vaščani, pridite vsi, vsi, brez izjeme is Gorenje in Dolenje Vrtojbe. Vsi! Te dni je bilo videti v Vrtojbi nekaj posvečenih glav, vozečih se preširno v »brunu*. Prišli so menda se »luftat*. — Vtihotapili bi menda radi kak shod, kakor so na primer pred nekaj časa, ko so prišli, da ni nikdo nič vedel: Gašpar, Antone, Pavlica, Berbuč itd. — Dopis v štev. 88. »Soče*: »Iz bližine Št. Petra* podpišemo vsi Vrtojbanci z obema rokama, razun nekaterih kimavcev. ,L. K.* je seveda ta dopis nekoliko dirnol, zatorej si je hitro naročil dopis iz Šempeira, v katerem je mnogo zavijanja in laganja, a nič stvarnega. Porto Alegre, 10. julija 1900. — Ve-lecenjeni gospod uredniki Bil sem tako slo-boden in Vam poslal pred nekaj dnevi 3 izvode našega društv. lista »Viribus Unitis*.*) Lahko si predstavljate, koliko težkoč moramo premagati, da vse Avstrijce in Ogre brez razlike jezika ali narodnosti držimo nekako na vajetih; dosegli pa smo le edinost, ka koršne si v domovini ne moremo misliti. Da je naš društv. jezik nemški, je vzrok ta, da večina govori ta jezik, in edini Nemec, bodisi Avstrijec ali iz »Reicha* ima trdo glavo, da se redko ali nikdar ne nauči drugega jezika poleg svojega. Edinost med Avstr. smo pridobili le Slovani, koji edini so sploh najpo J-vzetneji, kadar se gre za blagor rojakov in. domovine. Glejte; Lukičic preds., Harbich (Čeh) II. preds., moja malenkost tajnik, Vincenc Pavliček, blagajnik, torej ožji odbor čisto slovanski, ter najdelavneji; radi narodnosti sigurno nismo bili voljeni, nego radi delovanja. Drugič nas čaka precej trda borba z Nemci, ki so v tej južni državi med tujci v večini in hote nadvladati v trgovini vse druge narode. Ako citate torej naš list, si morete predstaviti na vsak način naš položaj, kako moramo opustiti vsak malenkosten boj in nastopati z zjedinjenimi silami za svojo domovino. Zato se ne moremo baviti toliko s politiko, nego le bolj s trgovino, izvozom in drugimi rečmi. voljcev. Radi tega je pokukal v vsako gostilnieo, pometel vsakkurnjak, zahajal v vse družbe, kjer so se shajali prostovoljci. Samo po sebi se razume, da je imel mnogokrat razbit nos in usta. Čudni ljudje so ti prostovoljci; niti za mah nočejo slišati o tej mažarski moči... Med tem ko je ta mažarski vohun meril z očmi ruskega hetmana in njegovega tovariša, sta izpraznila ta dva molče nekoliko čaš žganjice. Nakrat pa je Bajbakov besno udaril s pestjo ob mizo ter zakričal: »Ona mora biti moja !c Porfirov ga začudeno pogleda, Ma-žarju pa se škodoželjno zasvetijo oči. »Da, oče, ona mora biti tvoja, ko bi jo morali izpuliti tudi samemu ziodju.* Bajbakov, pogledavši ga z zardelimi očmi, ga zlobno oplazi po glavi. »Zlodjev sin! Kaj misliš ? Katero, ha ? — ti pasje koleno U Mažar, akoravno bi se bil najrajše zjokal, se zopet hinavski nasmeje ter potuhneno; ogleduje Porfirova. »Ali morda ne vem ? Ha, ha, ha!... Kakor bi ne bil videl one. — Eh, ravnokar sem pozabil njeno ime... Ono, znajte, v temnorujavi, hočem reči črni obleki, ki ima sedaj rada nekega Srba...« »Molči, zlod!« zagromi Bajbakov, da se je streslo steklo v oknih. »Niti besede več o njej, ali Suješ?c Nikomur na svetu ne zinem ničesar«, odgovori znovič Mažar in na potuhnenem licu se mu prikaže zloben nasmeh. Posvetilo se mu je; vedel je, •) List smo dobili in ga že omenili pretekli teden. Ur. Domače in razne novice. Zaplemba. — V uvodnem č!anku je nam zaplenilo državno pravdništvo v zju-tranjem izdanju lista 28 vrst. Govora je bilo tam o italijanski ošabnosti in objestnosti ter o geslu »Svoji k svojim !* Kaj takega pa ne sme med svet. Krlžev pot dveh Domberžanov. — Radi batujskih dogodkov sta bila dva Dornberžana Mozetič in Pelicon že dvakrat od tufcajšne sodnije obsojena radi izsi-Iovanja na 4 mesece ječe. Dvakrat je najvišja sodnija na Dunaju, to razsodbo razveljavila in naposled odstopila vso stvar deželni sod ni j i v Trstu. Predvčeranjim sta sedela ta dva Dornberžana v petič pred sodnijo. Tržaška sodnija je sodila drugače kakor goriška. Sodila je Dornberžana nekrivim hu- dodelstva izsilovanja,. obsodila pa po § 305. na 3 odnosno 4 tedne zapora, češ, da * sta šuntala k dejanjem, ki so po zakonu fcaznjiva. Kolikor nam znano, je odvrnil Mozetič, ki je bil hudo pijan, na komisarja Prinčiča poziv: naj gre proč — »Lahi naj grejo proč l* Kar se Pelicona tiče, ni bilo drugo dokazano kakor to, da je proti komisarju Prinčiču rekel: »Jaz sem prisegel za presvetlega cesarja, zanj sem pripri'-Nn dati kri! Žal nam je, da je laška kri našo cesarica ubila*. Radi teh izjav sta Dornberžana obsojena z motivacijo, da tiči v teh besedah šuntanje na kaznjiva dejanja! Nauke naj si iz te sodbe vsakdo sam izvaja. Le toliko rečemo, da je boljše držati jezik za zobmi ter hraniti svoj patrijotizem za boljše dobe!! Dr. Stanič je takoj zglasil pritožbo ničnosti tudi proti tej obsodbi, in tako kaj mu je dalje storiti in v tej zado-voljnosti je pozabil na rusko pest, ki gotovo ni bila mehkejša od. palic Toldi Mikloša. Po kratkem, toda mučnem molčanju, se skloni Bajbakov k Mažaru ter mu zašepeta v pijanosti šaljivo : »Toda tebe, zlodjev sin, jaz ne poznam. Ti, torej nekaj veš — no.« 4 Mažar se potuhneno nasmeji. »Nu, kaj praviš ? Vidim, da si dovolj premeten in razumen«, šepeta mu Bajbakov. kolikor mu je dopuščal njegov bas, »kako in na kak način naj jo ukradeni, da jo odnesem v svojo in njeno domovino?« Na to, zamislivši se, je dodal: Do katere ure se mude oskrbnice čez dan v bolnišnici?« »One .so tam«, odgovori počasno Mažar, ne poznajoč naredb v bolnišnici, »one so tam od osmih zvečer, do osmih... Kakor so sedaj dolge noči, jo lahko celo iz bolnišnice odpeljemo, da nas straža niti ne zapazi. Kaj mislite? Vi, jaz in gospod nadporočnik, pri teh besedah pokaže na Porfirovna, »kaj bi premogla, ko bi se nam tudi vsa njihova straža postavila po robu ? Kdor se nam pri bliža, dobi kroglo v čelo; zalo Rusinijo primemo lepo pod pazduho, na kar na najbližjem križpotju sedemo v kočijo, in porok sem vam, da bo vse iskanje zastonj!« Na te besede se Bajbakov globoko zamisli, a Porfirov, dasi je bS pijan, sumljivo opazovati klateža, na jame pride ta zadeva žalostnega spomina v tretjič pred kasacijski dvor — upamo zadnjič. Anarhist t Gradišča db Soči. - V neki kavarni v Gradišču se je pripetila sledeča smešna zgodbica: Pri neki mizi je sedel v kavarni mlad, nepoznan človek. Čital je časopise, in ko se je tega naveličal, je potegnil iz žepa listnico in si nekaj v njo beležil. Potem je zopet segel po časniku in marljivo čital. Nekemu uradniku glavarstva se je zdel ta človek menda sumljiv, zlasti, ker je imel rudečo kravato. Anarhist je! mu je švignilo v premeteno glavo, in hajdi po orožnika, da aretirajo zločinca. Ko je mladenič prečital časopise, je plačal in hotel oditi, pa tu ga je dobil že orožnik in ga aretoval v imenu postave. — Ko ga je vprašal, od kod je, je mladenič odgovoril, da je pisar pri nekem odvetniku v Trstu in da mora na sodnijo nesti neke listine. Orožnik pogleda debelo, in ker ni bilo nika-kega povoda več za aretovanje, je odšel mla--denič mirno svojo pol. Pregoreč «• adnik pa si je zapomnil, da ni še vsak anarhist, kdor nosi rudečo kravato. Odbor »Radogoja* opozarja one aoi-turijente in vseučiliščnike, ki žele dobiti od tega društva kako podporo za nadaljevanje študij, da je čas za vlaganje prošenj do konca tega meseca. Tat kokoši. — Josipu Delpinu iz Pod-gore močno ugajajo kokoši; zato jih je pred par dnevi nekaj ukral. Roka oblasti ni bila s tem zadovoljna, zato ga je 'skala, da preživi nekaj časa na »državne stroške*. Ker ga je pa začela vest peči, je še! sam na redarstvo, in se tam ovadil. Seveda so ga ta koj poslali k sv. Antonu. Pobalini. — V Gorici sta zapustila dva bratca pred dlje časom stariše; nikdo ni vedel, kje da sta. Starši je 14, mlajši pa 12 let star. Živela sta ves čas od sadja, katerega sta kradla na poljih, ^ Končno jih je zadela usoda; prijeli so jih, ko sta ravno uzmala na vrtu očetov frančiškanov na Kostanjevici. Mlajšega so izročili starišem, starejšega pa so zaprli. .Sokolska" veselica v Kasovljah.—-Poročajo nam, da za veselico, katero priredi »Goriški Sokol* v Kasovljah, narašča vidno zanimanje od dnč do dne\ Ljudstvo, zlasti pa vse odličnejše občinstvo, se zelo veseli, da nastopi »Sokol* v Kasovljah. Kolik* se da preračuniti že sedaj, utegne biti udeležba velika, kajti vse od kraja od Ajdovščine do Dornberga in še od drugod obeta priti na veselico. Razna društva se pripravljajo, da posled pa zamrmlja: »To ni Rus. To je zlodjev sin !c V tem hipu je šel mimo njih oni veliki človek z osivelimi brkami in s črnim zavojem na glavi ter jih jezno in I mračno pogledal, da je Mažar kar stre- I petal. Toda Rusa sta bila tako zamišljena, da ga nista niti videla. Solnce je izšlo ter kukalo s svojimi rumenimi žarki skozi visoka okna ženske bolnišnice. Ogleduje" bele postelje, je obsevalo na njih še bledejša lica, da jim za trenutek posodi ono rudečico, za katero bi jih zavidala celo bela lilija. Bolniki' so ležali na svojih posteljah ter turobno zrli v to krasno tjradigro božjega dneva. Marsikateri je globoko vzdihnil. Mislil si je revež: »Oj, solnce, solnce! Oh, vi krasni rtidasti žarki» Vse drugače ste se lesketali, ko sem, dirjaje za belo drobnico, hodil po livadah in pašnikih zale naše Srbije. A sedaj ? Sovražniki svobode, prišedši s svojimi divjimi tolpami, so ločili čedo od pastirja, plug od marljivega ratarja U In solze so stopile v oči revežu, ko se je spomnil padlih tovarišev, katerih bele kosti bo čez malo časa obsevalo solnce na sedaj krvavih višinah. Mlada Ksenija je zelo važno in neumorno, polna prijaznosti in dobrote, stregla revnim ranjencem, zavezuje" jed-nemu rano, drugemu pa jo prevezo vaje. Nekateremu je dajala s svojimi belimi .rokami zdravila, drugemu zopet spreminjal? obvoza, a vse s tako radostjo bodo kerporativno zastopana. Že 1. 1897. je bila v Kasovljah veselica, katera je vspela, kakor navadno nobena na deželi. Bohinjska železnica. — Finančno rai-nisterstvo je dalo železniškemu ministerstvu na razpolaganje neko svoto (koliko, ni povedano) za dela na železnicah: Gorica-Trst in Gorica-Bohinj. Tekom 3 tednov prično podrobna dela za tunel v Bohinju in oni pri Opčini. . . Tako je upati, da ta železnica bo vendar dograjena; seveda je potreba še vedno odobritve državnega zbora in njegovega dovoljenja za potrebno posojilo. Kapelan Dermastlja. — V »Lažnjivem Kljukcu* je dobil solkanski kapelan Der-mastija zagovornika,. Piše iz Solkana, da malo katerega ^duhovnika _,Soča"kolikokrat na-_ pade, kakor vrlega kapelana g. Dermastijo, češ, da mož je nam na poti, ker je delaven in zato pri ljudstvu spoštovan. Kapelan Dermastija prihaja pač le po-redkoma v .Soči* na dnevni red, ali kadar pride, takrat gotovo zasluži, Ako on sme, namesto da bi oznanjal Božjo besedo, udrihati po »Soči* in liberalcih celo v cerkvi, mislimo, da smemo pač tudi mi na podlagi takega dejstva se pobaviti ž njim ter mu povedati, kar mu tiče. Provzročitelj tega je pa vedno on s svojim zabavljanjem. Torej vidite, kako »napada* ubogega solkanskega kapelana ta šmentana »Soča*! »Vespullano*. — Kje je ta kraj? E, nekje v Brdih je, Vi polže, slovenske Vi-polže, še imenujejo kar nakrat Vespuliano. Včasih so pisali: Vipulsano, ali sedaj pa so dobili na davkariji v Gorici novo ime: Vespuliano 1 Ni zadosti, da nam Italijani pačijo naša lepa krajevna imena ter nadevajo našim čisto slovenskim krajem laške spake, sedaj se dvigajo tudi c. kr. služabnik;, ki pačijo imena naših krajev. Zato protestujemo proti takemu počenjanju kar najodločneje ter zahtevamo od glavnega ces. kr, davkarskega urada, da kaj takega v prihodnje več ne dopusti. Slovenec iz Vipolž, čisto slovenskega kraja v Brdih, ki plačuje. da?ek, je pač toliko vreden, da se mu vroči ta ali ona listina v slovenskem jeziku s pravilno pisanim slovenskim krajevnim imenom. To je že vendar nečuveno, kaj si dovolujejo razni c, kr. uslužbenci s Slovenci! Temu mora biti enkrat konec! Poskusen samomor. — Učitelj Peter Luvin s Sežanščlne se je hotel v torek usmrtiti. Prerezal si je žile ter zadal veliko ureznino na vratu. Nesrečnik je star 39 let ter bolan že dlje časa. Brez dvoma ga je pripravil do tega koraka zdvomljiv hip v melanholiji. Prenesli so ga v tukajšnjo bolnišnico. Ureznine niso baš nevarne življenju. Na zadnje kardinal. — Ko so polagoma okrcali vse tiste, kateri niso bili razobesili črne zastave v znak žalovanja po Um-bertu, so se spravili končno na kardinala, ker nadškofijska palača je bila brez »lutto nazionale*. Napraviti so mu hoteli baje celo »mačjo muziko*, katera pa je bila preprečena. Italijani pač nimajo povoda, spodtikatl se ob kardinala. Storil je za njihov »lulto nazionale* dovolj, ker je dovolil, da je skon- in pozornostjo, kakor bi bil sleherni ranjenec njen brat. Ako je umrl kateri, se jej je zdelo, da je zgubila brata. Vuk ZmijakoviČ je nestrpljivo pričakoval, da ta bolniški angelj razprostre nad njegovo posteljo krila svoje bla-gotvorne milosti, da zasliši njegov prijetni glas, vidi njegov nasmeh, začuti sladki njegov dih. Že od daleč je sledil za njo z očmi, opazoval vsako njeno gibanje; ako je zaprla vrata za seboj, je štel minute, kedaj se zopet vrne. Bila mu je tako draga, kakor njegova ranjena roka, od katere rane, kakor so zdravniki trdili, mora umreti, če si jo ne da odrezati. On pa jim je odgovoril, da brez roke bi ne mogel živeti. A sedaj se mu je zdelo, da bi mogel pozabiti svojo junaško desnico in tudi polovico ranjene leve roke, toda Ksenije nikakor. Bal se je, ko ozdravi, da ga izpuste iz bolnišnice. Kdo ga bo potem oskrboval, kdo mu stregel? Pri spominu na to se ga je polašceval obup, kajti nihče na svetu ni imel tako blagega in prijetnega pogleda, niti tako krasnih oči j nego Ksenija... Ko se je Ksenija približala njegovi postelji, je pogledal na njo poln blaženosti; nasmehnil se je ter radovedno opaaoval, če jo mar včeraj pri nenadnem poljubu ni razžalil. — Kakor bi poljub mogel koga razžaliti! Angelji ljubijo, priroda in vse, kar je v njej krasnega in veličastnega, se ljubi, samo nevošlji-vost molči in sovraštvo se mrzi!... čala ona protislovenska in protiavstrijska demonstracija v katoliški cerkvi 1 Gozdni požar na Opfelnah. — V pon-deljek je zapazil gozdni varuh Vremar na Opčinah, da gori v gozdu velik kup sena. Tekel je takoj klicat pomoči, aH ko so došli tja žandarmi in drugi ljudje, je bil postal •ogenj že *velik ; žatb^jtlrj« stalo mnogo trada, predno so pogasili. Ne ve se, kdo ali kaj je povzročil ta ogenj, nastal je menda iz neprevidnosti. Skoda je velika, kajti zgorelo je #700 borov in mnogo drugega drevja je poškodovanega. » -