Cim bolj se pogreza vase triglavski ledenik, čim bolj se taja in kopni, tem mikavnejši postaja in kaže vsako leto nekaj no­ vega, kar prej nisi opazil. Ko sem 17. avgusta 1953 stopil na Kredarico, me je kar osupnila praznina v območju triglavskega le­ denika. Nisem mogel dru­ gače, kalkor da sem pomi­ slil: »Ledenik je mrtev!« Od lani so zazijale nove Foto Pavel Kunaver goliča ve okoli skrčenega Sl. l. Ra7JP()ke v ,vrhnjem delu ledendka v bližini steze od Trig , lavsO cega doma na Mali T,ri.gllav ledenika. Od prejšnjega leta ni ostalo skoraj nič snega in od zimskega rav- no ta.ko silno, silno malo. Ledenik črpa samo še iz starih zalog, ki pa bolj in bolj minevajo. Kar s petih strani se krči, ·od zgoraj in spodaj, od zahoda in vzhoda in še s površja proti notranjosti. Dotoka pa ni od nikoder. :Ze 1951/52 je bila zima v visokih gorah ta'ko skopa s snegom, da ledenik ni ničesar pridobil, samo izgubljal je in se tanjšal. In letos ni bilo nič bolje. Kako so celo stara snežišča pod Kredarico in Ržjo nazadovala, nam priča celo žalostni dogodek, da je prišlo na dan truplo dr. Obla'ka, ki je ležalo v 'krajni revi, kamor je revež kot samohodec zdrsnil meseca septembra leta 1951. Prvo, kar sem letos opazil novega, so bile velike poči v ledu pod Malim Triglavom, kakih sto metrov od steze. Tam v avgustu nikdar ni bilo drugega kakor stari sneg nad ledom. Letos pa se je prvič umaknil ledenik daleč proč od steze, in drugič, stari sneg je tako skopnel, da je prišel .na dan zadnji stari led, ležeč na talni moreni. (Slika l.) Te nenavadne poči - bilo je okoli 10 večjih in več manjših - so bile po več metrov široke in mestoma do 6 m globoke. Nekatere so bile napolnjene na dnu z ostrim gruščem notranje morene. Za gorohodce, ki šele zadnji dve desetletji hodijo na Triglav, je bil to nov prizor, saj je imel ledenik le tam velike poči, kjer se je nekoč valil preko sedaj golih grbin na severozahodni strani. Letos je bilo treba še bolj daleč kolovratiti čez nestalni in udi­ rajoči se grušč stranske in talne groblje, preden si prišel do ledenika samega. Toda ko si se ledeniku približal, je nekaterikrat zašumelo pod nogami. V groblji so zazijali žlebovi in voda je šumela v njih. 179 v Foto Pavel Kunaver Sl. 2. Spodnji del ledenika 18. VIII. 1953, _pokrit Sl. 3. Z.leb na vrhu ledenika z gl'Uščem 18. VIII. 1953 Ce si natančneje pogledal, si videl pod gruščem led, sicer poln ostro­ robega kamenja notranje morene, a vendarle dokaz, da je še precej ledu pod vrhnjo, debelo odejo morene. Led pa je polagoma prevladal in se pokazal tudi na vrhu (slika 2.), četudi na gosto pokrit z gru­ ščem. Med njim je curljala voda v tanjših in močnejših curkih. Cim manj je bilo grušča na ledu, tem manj je ta oviral razvoj žle­ bičev, ki so po golem ledeniku paralelno od vrha doli preprez .ali površje. Po njih je ka'kor (slika 3.) lani šumela voda v taki množini, da ti je bilo kar težko pri srcu, ko si videl pred seboj upadli, umira­ joči ledenik. Zanimivo pa je bilo, da so bili Žllebiči mnogo manj globoki kakor lani, čeprav je voda drla po njih v enaki meri. Seveda, čeprav je toliko vode zapuščalo ledenik in se je na koncu večjih žlebov zbirala že v cele potoke, vendar nikjer ni do­ segla golega sveta. Povsod na koncu ledenika so zijale neštevilne manjše in večje poči, ki so hlastno srkale vodo in jo grgraje pošiljale v notranjost apneniških skladov, da jo vodijo v dno Vrat, do izvirov Bistrice. Kjer je ledenik zapustil do letos pokrito osnovno skalovje, so se pokazale nove grbine. Na njih je ležalo polno križem ležečega rumenega grušča vseh velikosti, da se ga na bolj strmih plateh ni bilo varno dotakniti, kajti lahko se je zrušil pod teboj in nekajkrat se mi je podrlo pod nogami, da sem se ob ostrih robovih pošteno odrgnil. Ta grušč izvira deloma od gornje, deloma od spodnje morene. Spodnja služi ledeniku kakor široki oblič, ki dolbe in gladi osnovno skalo. Ker pa je apnenec zelo topljiv, naši od ledenikov oproščeni Podi hitro zakrasujejo in posebno hitro izginjajo značilne raz e , ki jih začrtujejo ostrorobe skale, ki se z ledenikom vred drsajo po dnu. Letos sem pa na novih golinah, ki jih je ledenik ravno zapustil. 180 J opazil mnogo novih raz v smeri, v kateri se je ledenik premikal proti nižavam. V nekaj letih bosta ostre robove raz deževnica in snežnica stopili in odpravili. V trdih kristalastih škriljavcih in granitih Osrednjih Alp se ohranijo te raze stoletja dolgo! Ves položni dolenji rob ledenika je bil črn od alg, prsti, vode, drobirja in ledu. Bil je kakor ledeno močvirje, v katerega si se na ravnih mestih do gležnjev in globlje udrl. Na sliki 4 (gl. str. 182) ta črni rob dobro vidiš. Na tej sliki pa opaziš že nekaj drugega - p 1 a t i g r b i -n vse proti l edeniku - a o tem pojavu, ki nam nudi neke dokaze, nekoliko pome­ je. Vse pa je kazalo, da je ledenik zopet upadel za okoli dva metra, na mnogih me­ stih pa se je umaknil več metrov. Posebno vidiš to na sliki 5 in 6. Ce pogledaš lansko sliko, ki ti kaže konec ledenika ob prepadu pod Glavo, ki jo lepo vidiš na desni strani slike 4, vidiš, da sega ledenik tik do črnega vhoda v prepad. Manj se vidi na njej curek vode, ki je tekel po skali navzdol. Pa poglej letošnji sliki od 18. av­ gusta! Kakšen razloček! Kjer Sl. 5. Konec ledenika !Pri !l}repadu po