mm
■ ■ vfi i * - . . .• i tfe-s-. - Jr. .
"GLASILO K. S. K. JEDNODE" K
•117 8t Clašr An. CLEVELAND, O.
Hm largest __
WMkly to the Unit* State«
Sworn circulation 18,000 Wefamfa/
---------yearly ~MM
Por noamembera------fLM
Foreign Countries _$3.00
Telephone: Randolph »IS.
OF THr GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
M Second-Class Matter Docomber 12th, 1923 at the Poat Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 14, lt» ACCiJiir-rmi FOB MAIUNS AT SPECIAL BATE OP POSTAGE PROVIDED FOB IN SECTION 1108, ACT OF OCTOBER 8,1917. AUTHOBIZED ON MAT 22, 191«.
Štev. 37__No. 37.
cleveland, 0„ 9. septembra (september), 1925.
Leto XL — Volume XL
RAZVITJE ZASTAVE.
SPORED
slavno8ti blagoslovljenja nove zastave društva Marije Pomagaj št. 78, K. S. K. Jednote, v Chicago, 111., dne 13. septembra, 1925.
Pripomba: Vsa slavnoat se vrši po chicaškem času, to je eno uro preje kot Central Standard Time.
Ob pol-eni popoldne zbiranje chicaškili društev v šolski dvorani.
Ob eni pop. sprejem zunanjih društev in posameznih
gostov.
Ob pol-drugi uri kratek obhod iz šolske dvorane po naselbini v cerkev sv. Štefana.
Ob 2. uri blagoslovljenje nove zastave in slavnostni govor Rev. B. Winklerja, O. F. M. iz So. Chicage. Cerkveno petje oskrbi pevski zbor Adrija, pod vodstvom prof. Račiča.
Po blagoslovljenju obhod po slovenski naselbini. Korakanje v cerkveno dvorano,, kjer se vrši slavnosni banket.
Med banketom se razvija sledeči program:
I.	The Star Spangled Ben-ner. Na glasovir igra Mi*s Margaret Duller.
Pozdravni.nagovor aestr* predsednice M k*. Mary Kotfel.
3.	Nagovor matere ,botre in botra.
4.	Naši novi zastavi : Dekla-mira članica mladinskega oddelka.
5.	Govor v angleščini: Govori Miss Margaret Duller.
6.	Govori duhovni vodja K. S. K. J. ali njegov namestnik.
7.	Govori Very Rev. Hugo Bren, O. F. M.
8.	Petje: Poje pevski zbor "Adrija", pod vodstvom prof. Račiča.
9.	Govori sobr. gl. preds. K. S. K. J., Mr. Anton Grdina.
10.	Pozdrav glavnemu predsedniku; deklamira Miss Mary Gottlieb.
II.	Pomen društvene zastave; govori sobrat glavni tajnik Mr. Josip Zalar.
12.	Na glasovir igra Miss Margaret Duller.
13.	Govori sobr. gd. nadzornik Mr. John Jerich.
14.	Svoji k svojim, sobr. gl. porotnik Mr. Kremesec.
15.	Govorijo ostali gl. odborniki K. S. K. Jednote.
16.	Poje pevski zbor Adrija, pod vodstvom prof. Račiča.
17.	Poročilo o napredku društva Marije Pomagaj, št. 78, K S. K. J.
18.	Espana. Spanish Waltz. Na glasovir igra Miss Julia Gottlieb.
19.	Pozdravi zastopnikov raznih slov. društev.
20.	Sprejem novih članov in članic v društva KSKJ.
21.	Lepa naša domovina. Na gasovir igra Miss Julia Gottlieb.
Takoj po končanem banketu Drosta zabava in ples v šolski
dvorani.
K obilni udeležbi uljudno
vabi
Odbor.
RAZBIT ZRAKOPLOV.
14 LETALCEV UBITIH, 30 REŠENIH.
Cambridge, Qhio, 3. sept. — Danes zjutraj okrog 5. ure je blizu naselbine Ava, O. silna nevihta na tla podrla orjaški zrakoplov Shenandoah, na katerem se ^e nahajalo 44 letalcev ; zrakoplov je bil na potu v St. Paul, Minn.,Jcjer se vrši neka velika spomilska slavnost.
V 620 čevljev dolgi zrakoplov je po zatrdilu očividcev adarila strela ter ga razkropila na tri posamezne dele, ki so popadali s potniki vred na tla. 14 letalcev je bilo pri tem na mestu ubitih 30 pa na čudežni na čin rešenih. Med žrtvami se nahaja tudi poveljnik zrakoplova Zachary Lawsdowne iz Greenville, Ohio in več drugih poročnikov in strojnikov ameriške zračne flotile. Katastrofa se je pripetila, ko se je nahajal Shenandoah okrog 7000 *evljev visoko v zraku.
Vojni tajnik odstopil.
govo-Martin
Washington, 4. sept. — Vs-led bolj rahlega zdravja je dosedanji vojni tajnik Weeks že pred nekaj tedni vložil svojo tesrgnacijo f zdravniki so mu namreč direktno zaukazatf, d« ne sme opravljati nobenega dela več, če hoče še ostati pri življenju. Danes, ali jutri se pričakuje, da bo predsednik Coolidge Weeksovo resignacijo odobril. V kabinetnih krogih so mišljenja, da bo na Weeksovo mesto imenovan senator uBtler iz Mass.
bena ne ostane doma dne 13. septembra, ko bo blagoslovljena naša zastava. Na ta dan bi morala biti navzoča vsaka članica, kajti to bo najslovesnejši dan za naše društvo, že samo blagoslovljenje društvene zastave je zelo važen dan, toda na ta dan bo pa tudi toliko novih članic sprejetih, kot se to ni zgodilo nikdar popred na eden dan, ako izvzamemo dan ustanovitve, kajti zelo veliko jih je že zdravniško potrjenih, a nove kandidatinje se še vedno oglašajo. Da bo pa naš uspeh popolen, naj se vsaka članica udeleži naše slavnosti, in pripelje seboj svoje prijateljice. Ko bodo Vaše prijateljice videle, kako društvo lepo napreduje, bodo same rade pristopile.
Opozarjam Vas na program, objavljen v današnjem Glasili).
Na svidenje dne 13. septembra.
Julia Gottlieb, tajnica.
Samo ie dobre tri tedne in izvanredna kampanja za pridobitev 1000 novih udov bo zaključena. Čas je torej zelo kratek, toda ne prekratek, da bi ne mogli doseči saželjenega števila novih članov in članic. Ako bi ae vsaki član ali članica zavedal svoje dolžnosti napram Jednoti, bi ne bilo nobenega vprašanja. Poročila od nekaterih strani so zelo povoijna. Vse dobro kaže. Nekatera društva se zelo trudijo m pridno agiti-rajo za novo članstvo, teleti je, da bi tudi ostala društva, ki so do sedaj še prav malo aH pa nič v tem pogledu storila, stopila na dan, na plan in se oprijela agitacijskega dela. Ne smemo vedno pričakovati, da bodo le nekatera društva delala. Ne imemo ae vedno naslanjati le na gotove društvene uradnike in uradnice, člane in članice, da bodo delali, agitiralj in pridobivali novo članstvo. Vsak posamezni član ali članica bi te moral zavedati svoje dolžnosti. Vsak bi moral po vjji moči pri-moči do večjega števila članov in članic. Ih ker je čas zelo kratek, zato apeliram na vse članstvo Jednote, da se poda na delo, da vsakteri agitira in pridobi nekaj novih udov v Jednoto.
Brat glavni predsednik Jednote, se tekom tega meseca povrne iz rojstne domovine. Kampanja, tip koncem tekočega meseca zaključena. Potrudimo se torej, da bomo ob zaključku kampanje lahko z veseljem in radostjo poklonili bratu glavnemu predsedniku pozdrave 1000 novih članov in članic.
Naj ne bo nobenega člana ali članice, ki bi ne storil svoje dolžnosti; ki bi se ne potrudil in agitiral za Jednoto. Naj vsak-teri vedno pOmni, da kar atori za napredek Jednote, stori sam «ebi in svojim dedičem v korist.
Čas je kratek, zato pa je potreba hitrejše akcije, hitrejšega dela. Podajmo se vsi na delo; storimo svojo dolžnost in naš cilj bo dosežen.
Z bratskimi pozdravi,
JOSIP ZALAR. gl. tajnik.
Joliet, III.
Iz urada dr. Marije Pomagaj št. 78, Chicago, IU. Vse članice našega društva
se uljudno opozarja, da ja no-
Pozor članice društva Marije tistega Spočetja, št. 80, So Chicago, 111.
Vsled sklepa zadnje mesečne ?eje se naše društvo dne 16. septembra vdeleži slavnosti našega sosestrskega društva Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, povodom razvitja hove zastave. Zbirale se bomo v cerkveni dvorani po deseti sveti maši najkasneje do opoldne. Prinesite i seboj družCvene regalije.
Važno! Prihodnja redna me-
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
ZOPET MED NAMI.
- 'V*
Zastavljen sin.
Nedavno je peljal skozi meto Whittng, lid. farmar E. A. barter cel voz pridelkov na trg vChicago. V Whitingu so ga iretirali vsled prenagle vožnje n mu naložili $25.00 globe. £er farmar ni imel toliko de-larja pri sebi, je pustil v ječi tvojega 7 letnega sina kot garancijo, da bo plačal kazen nazaj grede, kar je tudi v resnici storil.
Navodilo za dolgo življenje.
V Stamford, Conn, sta zakonska Robert E. Hogan obhajalo svojo zlato poroko. Pri tej priliki sta dala sledečih šest lavodil za zadovoljno in dolgo {ivljenje:
1)	Delo in dobro razpoložene.
2)	Zaupanje v Boga in v Irug drugega.
3)	Dosti otrok.
4)	Optimizem (Upanje, da te vse dobro izteče).
5)	Skrb za ohranitev zdrav-
a.
6)	Skupno delo. Označena dvojica je imela
10 otrok.

Lugasta sol v mrwem morju.
Kakor znano, se nahaja v Mrtvem morju V Palestini ogromno veliko lugaste soli (potash), katero b ise lahko rabilo za umetno gnojenje; ta kemična tvarina je tudi pomešana s slanim kamenjem. Izkušenci so preračunali, da se nahaja na dnu Mrtvega morja nad dva bilijona ton te kigaste soli, kojo se lahko proda po $30. — eno tono.
Na priporočilo Near East Reliefa je palestinska vlada že ukrenila vse potrebne korake za eksploatacijo lugaste soli iz Mrtvega morja, kar ji bo do-našalo veliko dobička.
Rene Viviani umrl.
Paris, 8. sept. — Pogreb za pokojnim bivšim francoskim ministrskim predsednikom Rene Vivianijem se bo vršil dne 11. t. m. Pokojnik je bil oso-bito znan in priljubjen tekom minule svetovne vojne; 1. 1917 se je na svoji misiji mudil v Združenih državah v zahvalo, ker bo le te pomagale franciji tekom vojne.
Prepovedan polet.
Turin, Italija, 8. sept. — Ker ie nameravalo troje italijan-ikih aeroplanov danes poleteti v Rusijo, se je ta načrt baš zadnjo uro ovrglo zato, ker ruska vlada označenega poleta ni dovolila.
sečna seja se vrši v soboto, dne 19. septembra ob 7:%) zvečer. I samostan, pri koji L. Likovich, tajnica. ustrelil 36 menihov.
Umoril 100 oseb.
Moskva, Rusija. — Te dni so oblasti aretirale največjega sibirskega bandita in morilca v osebkMihael Benkoviča, ki je po lastnem zatrdilu svoj krvavi posel izvrševal /celih 15 let. Pri aretaciji je poličiji pokazal sto zarez na svoji puški, za vsak izvršeni umor eno zarezo. Ta zver v človeški podobi je enkrat napadel in oropa? nek priliki je
Zopet dovoljena vodka.
Moskva, Rusija.'a— Sovjetska vlada je dovolila, da se sme zopet izdelovati in prodajati žganje (vodko) kakor pred vojno; ta določba stopi v ve-javo dne 1. okt. ti. Izdelovanje in prodaja žganja bo pod vladnim monopolom; vodka ne bo smela vsebovati več kot 40% alkohola.	t
Vstrajen pianist.
P«aa, 111. — 30. avgusta je tukaj dosegel Svetovni rekord v igranju na klavir pianist d. J. Livingston iz Gfllespe, IU. in rodom iz Angleškega. Igral je na klavir neprestano 102 uri in 56 minut (štiri dni in noči, 6 ur in 56 minut). Navedeni klavirski mojster je pred ved teti enkrat že neprestano igral 102 uri.
ob Času vrnitve.
Z velikim veseljem naznanjam, da sem se dne 6. avgusta ves zadovoljen vrnil v vašo sredo in prinašam vsem bratom in sestram kakor tudi znancem in prijateljem širom Amerike številne pozdrave, katere sem prejel za vas od vaših dragih znancev in sorodnikov.
Prinašam vam tudi vest, da so vaša naročila in poročila vaši dragi doma veselo sprejeli, da vedno noč in dan na vas mislijo, in da vam želijo vsega, kar si vi sami najbolj želeti ia m ore te.
Prinašam vam dalje voščila in izročila od onih višjih cerkvenih dostojanstvenikov: Sv. Očeta, in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, kateri so nam zsl vas in vse v Ameriki bivajo-*ih Slovencev za splošen napredek, za dušni in telesni dobrobit izročili blagoslove in vodila.	/
Zahvala.
Naj bo izrečena lepa zahvala vsem glavnim uradnikom, uradnici, društvenim odborom in članstvu, ki so eden z drugim v temu času složno in nemoteno sodelovali v tal^o lepemu sporazumu; farsi* sobratu podpredsedniku, Maft Jermanu, sobra-iu Josip Zalar ju, glavnemu tajniku, blagajniku bratu Grahe-ku in uredniku "Glasila," bratu Zupanu, da je vse poslovanje šlo lepo naprej. Z veseljem bomo sedaj šli zopet vsi na skupno delo s podvojenimi in združenimi močmi za dosego našega cilja, za večjo in močnejšo K. S. K. Jednoto. Podlage za to imamo dovolj in poguma nam ne bo pošlo.
Sožalje. ^
Ni še dolgo, ko smo zapisali vrstice britkega sožalja radi rane, katero nam je usekala smrtna kosa v naše vrste in si izbrala eno najboljšo ženo za svojo žrtev, nezabno Mrs. Zalar; pa danes ob povratku zopet čitamo, da je tam v daljni Minnesoti padla zopet ena žrtev in sicer soproga II. podpredsednika K. S. K. Jednote, sosestra Ana Skubic. Moje srčno in milo sožalje vsled izgube te dobre žene; poznal sem njeno dobro gospodinjsko in materino srce; iskati bi morali daleč naokoli bolje žene in skrbnejše matere kakor je bila ona, in zato je pa zguba še hujša.
Tako legajo v grob naši dragi, ki so le en čas uživali blago-sti s trpljenja tukaj v Ameriki. Mik) sožalje sobratu in so-uradniku Anton Skubicu in družini. Društvo naj kmalu nadomesti spraznjeni prostor, pokoj niči pa daj Bog večni mir!
Anton Grdina, glav. preds.
Opomba: Temu naznanilu, zahvali in sožalju se pridružujem tudi jaz.
Rev. J. J. Oman, duh. vod. Cleveland, O. 8. septembra, '25.
-0-
Vrv m obnlanje.
v državni kaznilnici Folsom in San Quentin, Calif, delajo vse priprave in potrebščine za obešanje sami jetniki. Med drugim pletejo tudi močne vrvi iz konopljevine; teh morilnih vrvi imajo vedno v zalogi do 20, katero vsako popred pre-kusijo, da je dovolj močna.
CLEVELANDSKE VESTI
—Naši elevelandski izletniki, ki so se pred tremi meseci podali na romanje v Rim in na obisk v staro domovino, so se minulo nedeljo zvečer vsi srečni, zdravi in veseli zopet nazaj vrnili. Sobrat predsednik Anton Grdina s soprogo, tako tudi Rev. J. J. Oman, duhovnemu vodji in ostalim se pozna že na obrazu, da so se v Jugoslaviji dobro imeli; Rev. K. Zakrajšek iz Chicaga se vrne nazaj šele 5ez dva tedna.
Zanimivo je pa pri tem dejstvo, da jih je prišlo več nazaj v Cleveland, kakor jih je tja odpotovalo. V spomin na ta nepozabni obisk so pripeljali s seboj enega novega slovenskega duhovnika v osebi Rev. Albin Gnidoveca, ki bo po name-ŠČefiju mil. škofa deloval nekje i naši elevelandski škofiji.
Rev. Gnidovec, ki je bil v mašnika posvečen pred sedmimi leti, je nečak mil. škofa Gnidoveca, D. D., ki vladikuje v Albaniji, in nečak vlč. g. Gnidoveca, dekana v Žužemberku. 2 njim smo pridobili Slovenci v državi Ohio novega vnetega delavca v Vinogradu Gospodovem. Zasluga za to pridobitev gre nedvomno Rev. J. J. Omanu.
Rev. Gnidovcu kličemo: Iskreno dobrodošel v našo sredino. tako tudi kličemo ostalim našim dragim sobratom in so-sestram povodom povratka v našo ameriško Ljubljano!
-0-
Pogrešan aeroplan. Washington, 8. sept. — Ker se aeroplan PN-9 na svojem poskusnem poletu na hawajsko otočje že nekaj dni pogreša, ga skrbno išče več vojnih ladij po pacifiškem morju. Na podlagi doslej mornaričnemu tajniku došlih poročil, je vse iskanje zaman. Skoro gotovo ponesrečen aeroplan PN-9 je vodil kapitan Rodgers. Navedeni aeroplan je dne 2. t. m. zapustil mesto San Francisco v svr-ho poleta na hawajsko otočje.
2rtev bootlegerjev. Vinton, Iowa, 8. sept. — Danes je nekdo ustrelil predsednico ženske temperenčne unije Mrs. Cook ko je sedela pred oknom svoje hiše.
Mrs. Cook je bila največja sovražnica bootlegerjev in iz tega vzroka se domneva, da je ta umor izvršil eden izmed njenih nasprotnikov iz maščevanja.
8. nov. — Mirovna nedelja.
Washington, 8. sept. — Zveza raznih cerkvenih organizacij se je .obrnila na predsednika, da naj bi drugo nedeljo meseca novembra (8. nov.) v tekočem letu progasil za Nedeljo miru, katero naj bi naše ljudstvo širom držav na primeren način obhajalo. Kakor znano, se ponekod obhaja dan 11. novembru kot praznik premirja.
Pteaeija bo plačala.
Washington, 5. sept. — Francoski finančni miniter Caillaux je naznanil ameriški vladi, da je Francija pri volji plačati ves vojni dolg v znesku 4 milijarde in 211 milijonov dolarjev v 62 letnih obrokih. Vsako leto bo Francija odplačala $70.000.000, toda brez kakih obresti.
RAZNE VESTI.
GIBANJE DEMOKRATOV.
Chicago, 111. — Bivši guverner Dunne in bivši chikaški župan Harrison bosta v dogled-nem času pozvala na konferenco vse voditelje demokratske stranke iz Illinoisa in bližnjih držav. Namen te konference bo že danes omeniti nekaj važnih točk platforme demokratov pri prihodnjih predsedniških volitvah.
Med drugim bodo demokratje zahtevali, da naj vsaka država sama zase določi, če hoče biti **uha ali ne. Dalje nameravajo demokratje preurediti določbo glede imenovanja predsedniškega kandidata na narodnih konvencijah, da bi se naj istega nominiralo samo z nadpolovično večino glasov, namesto z dve-tretinsko.
i KAZNJENCI, SODNIKI.
Urbana, I1L — V tukajšnji ječi so kaznjenci sestavili svojo posebno sodnijo za razne prestopke; ista obstoja iz sodnika, prosekutorja, šerifa, odvetnika in nekaj porotnikov. Kdor izmed kaznjencev se pregreši zoper gotove predpise, mora plačati od 5 dft M centov <*£parne globe ah' mu f* daji> do 7ti batin z loparjem. Nedavno je bil ravnatelj ječe obsojen na 10 centov globe, ker je vrgel kos cigarete na hodnik.
SMRT V PLAMENIH.
Everett, Mas&. 31. avgusta. — Ko se je Mrs. Irene Scenna sinoči spravljala k počitku, je eden izmed njenih otrok po neprevidnosti prevrnil petroleje-vo svetilko, vsled Česar je nastal ogenj v hiši. Ker ni došla pravočasno rešilna pomoč, je pet njenih otrok zgorelo v plamenih, mater so pa smrtno po* škodovano prepeljali v bolnišnico.
Čudna poroka.
Rim, 29. avgusta. — Danes se je poročila Mile. Santa, hči pokojne italijanske princezinje Borghese z grofom Herolani.
Kakor znano, je mati neveste ravno pred letom dni izvršila samomor s tem, da je nedaleč od obrežja gardskega jezera in svoje vile skočila v vodo in utonila.
Danes sta se novoporočenca s spremstvom vred v čolnu pripeljala do one skale, kjer še je vršila poroka; skalo so v ta namen vso okinčali z rožami in pretvorili v poseben altar.
-o-
Skrben oce.
Montreal, Kanada, 5. sept. — Te dni se je Mestna dobrodelna zveza zavzela za nekega revnega delavca in njegovo družino ko se je dognalo na kak tragičen način se preživlja. Dotični delavec je že 8krat prodal po 1 pint svoje krvi, da je zamogel preživljati sebe, svojo ženo, 4 otroke, svojo vdo-velo sestro in njenega deteta; za vsak pint krvi je dobil $20. —- Ta, nad vse požrtvovalen mož in oče je vedno iskal kaj drugega dela, pa ga ni mogel dobiti; slednjič je preživljal svojo družino s prodajo svoje lastne krvi.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE,'
Brvitvina naznanila in dopisi
NAZNANILO.
Tem potom opominjam članstvo društva »v. Janeza Krstni-ka, it. 20 v Ironwood, Mich., da se kolikor mogoče polnoštevilno vdeleži prihodnje redne mesečne seje, ki se bo vršila dne 20. septembra. Posebno opozarjam na to sejo nadzornike in bolniške obiskovalce. Na dnevnem redu imamo za rešiti več važnih reči. Opominjam vas tudi, da boste kaj novih kandidatov pripeljali s seboj. Kakor veste, želi glavni odbor zbrati 1,000 novih članov in članic do 30. septembra. Naše društvo šteje čez sto članov in članic in kakor dosedaj izgleda, bomo mi brez novih članov v tej kampanji?!
Se ni vse zamujeno! Jaz mislim, da bomo za to sejo nekaj novih pridobili.
Torej dragi mi sobratje in sosestre! Potrudite se te dne kar največ morete!
S sobratskim pozdravom, Martin Bukovetz, tajnik.
glejte naše "(Gasilo," kako se v tej kampanji druga društva zanimajo; zakaj bi se pa še me ne ? _ Prosim vas, pridite vse na prihodnjo sejo.
S sosestrskim pozdravom do vsega članstva K. S. K. Jednote, Frances Tomazin, tajnica.
Iz
ureda društva sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa.
Iz urada tajnika društva sv.
Alojzija, št. 47, Chicago, 13.
Kakor je že vsem znano, bo obhajalo društvo Marije Pomagaj, št. 78, K. S. K. Jednote v Chicagu dne 13. septembra veliko slavnost povodom blagoslovljen j a svoje nove zastave. Torej tukaj naznanjam vsem članom našega društva sklep zadnje seje, da se naše društvo korporativno vdeleži te redke svečanosti. Ker se bo ta slavnost vršila tukaj ali doma, se ne bo mogel nihče izgovarjati, da je predaleč glede vožnje itd. Saj glasih se moramo javno po-zati! Torej ne sme prihodnjo nedeljo nobenega InanjkaO!
Zbirali se bomo dne 13. "septembra popoldne ob 12:30 v šolski dvorani sv. Štefana. Ob 1. uri bo sprejem zunanjih društev iz sosednih naselbin. Ker bo pa splošen dan manifestacije za vsa društva K. S. K. Jednote, ter bo pri tej priliki tudi slovesen sprejem novih članov in članic, zatorej vas ponovno uljudno prosim, da bi vsak izmed vas storil svojo dolžnost in se te slavnosti vdeležil. Pripeljite s seboj tudi svoje znance in prijatelje; vsi delajmo na to, da bo naša K. S. K. Jfednota Večja in še močnejša! Vsakdo naj že danes za trdno sklene, da bo pripeljal enega novega člana na skupen slovesen sprejem v Jednoto; pri tem se ni treba zanašati samo na druge.
Ker je bila zadnja seja bolj slabo obiskana, zato nismo mogli skleniti, koliko se jih bo vdeležilo banketa; zatorej bi prosil, da vsi, kateri se mislite istega vdeležiti, da se pri meni zglasite do petka zvečer ali pa pošljite svoje otroke v soboto do 10. ure dopoldne, da potem lahko naznanim odboru društva Marije Pomagaj število priglašenih vdeležencev. Cena vstopnice fl za eno osebo.
S sobratskim pozdravom, Joe. J. Kobal, tajnik, 1901 W. 22nd St.
Društvo Marije Čirtega Spočetja, št. 85, Lorain, O.
S tem naznanjam vsem članicam našega društva, da se bodo, v bodoče vršile redne seje zopet vsako drugo nedeljo v mesecu; zdaj, ko je vročina malo ponehala, bodo seje zopet ob 1. uri popoldne v navadnih prostorih in ne več čez teden avečer.
Ako ve katera za kako novo kandidatinjo, naj jo pripelje na prihodnjo sejo. V obče bi vas prosila, da se bolj redno in številno vdeležujete mesečnih društvenih sej, ker ob pičlih vde-ležbah se ne more nič uspešnega določiti in izvršiti. Le po-
Sa ovim se naznanja članom i Članicam zgora imenovanog društva sledeče:
1.	De če se obdržavati doj-duča sjednica dne 13. septembra točno u 2 sati posle podne u običnoj prostoriji na 10 Maryland Ave., Millvale, Pa.
2.	Bračo i sestre, kao i sami odbor, naprošeni ste lepo, da bi bili svi prisutni na ovoj sjedni-ci, jer imamo vdč važnih točka na dnevnem redu rešavati; ujedno glavno o našem balu govoriti, kojega prireditev članstvo zaključilo na prošloj sjed-nici 9. avgusta. Mislim, bračo i sestre, da su sada pasale poletne zabave v parkih, što vas je odustavljalo, da niste sjednic točnije polazili i poleg tega uplate zaostajali dužni; pak se malo bolje od sada zanimajte za društvo, za koje znate, da vam valja u svakoj potribi i sili naše nesreče i smrti.
3.	Bračo i sestre, osobito oni, koji si date sitnosti na sjedni-ci uplati, da nečete dugo če-kati, bi vas opozoril, da bi do-šli plačati na dom k meni u su-butu posle podne od 6 do 10 sa ti večer, a isto u nedjelju od 9 do 12 u jutro, pač če biti malo laglje na sjednici po obe stranke.
4.	Prosim, da ne bi zabora-vili jednu glavnu stvar; a to je ova glavna i kratka kampanja, ko ju je odredio glavni odbor na polgodišnj[oj sjednici za pridobiti 1,000 članov i članic oba oddelka. Stoga bračo i sestre društva sv. Mihalja opominjam vas, da uprite sve sile i-dobre želje, pak pridobite svaki po jednoga člana ili članico u ko-jem oddelku bilo, samo da bi naša zmaga predobila novu za stavu. s kojom bi bili vrlo ponosni i žnjum bi otvorili* banket društveni. Zj&to još ponovno opominjam, da je još samo ova j mjesec vrijeme, do 30. septembra.
Brača i sestre, koji bute pripeljali novo članstvo na sjednica, samo malo ranije, burno oktobra pozvali koji je pregleda. Onda svi veselo na noge za novo članstvo, i ja ču vam pomagati kaj bum najviše mo-gal. Prijatelji i prijateljice čitatelj ovog lista, koji još niste nigdje organizirani, sada vam je lepa prilika, da stupite u naše slavno društvo i K. S. K Jednotu ; prosta pristupnina, a prilična potpora $7 na tjeden za samo 50 centi asesmente na mjesec; može se pristupiti od 16 do 50 let starosti; zavarovalnina je $250, $500, $1,000, $1,500 i $2,000. Makar su slabi časi, svejedno ima naj bol ju priljiku sada da pristupite u naše društvo i K. S. k. Jednotu, ne bute se pokajali.
5.	Dalje opomenjam one, koji nisu uplatili svoj dug kod sjednice, koji duguju 2 do 3 mjesece, da podrairiju svoj račun na budučoj sjednici inače budu suspendani po pravila i društveni odrebda; a znate, da u suspendaciji svaki član i članica izgubi sve pravo na pot-poru i oštetu operacije in smrt-nine. Da bute ovo znali, da vam-ne bu nitko kriv nego sami sebi pripišite krivnju.
Sa bratskim pozdravom, Matt. Brozenič, tAjnik.
121 — 44th St.
b urada druatra Marije Po-magaj, it. 174, WiUard, Wto. . Vsem članicam se naznanja: da bo blagoslovitev našega na-vega bandera v nedeljo, dne 13 septembra. Torej ste prošene, da se označeni dan zberete pritličju žtipnišča ob 9. uri dopoldne, da skupno odkorakamo v cerkev k slovesni sveti maši ki se bo darovala za vse članice našega društva. Regalije se vam bo razdelilo, predno gremo v cerkev.
Pripeljite tudi vse deklice mladinskega oddelka s seboj naj bodo tudi one navzoče, da se bodo lahko spominjale tega slavnostnega dneva, ko bo nas že črna zemlja krila; tedaj bodo one vodile naše društvo.
Dalje omenjam, da bo takoj po sveti maši obed pripravljen za vse članice in za vse farane vsi ste uljudno vabljeni, da se te slavnosti gotovo vdeležite.
S sosestrskim pozdravom, Mary Gosar, tajnica.
Pueblo, Colo. — Dne 23. av gusta smo blagoslovili našo novo farno šolo na Eiler vrtu, ali na Bessemer ju, kakor se reče navadno. Imeli smo ali pravza prav še imamo nekoliko neza-stopnosti z arhitektom in kon traktorjem, zato se je zavleklo, Naš mil. škof Tihen je še bolan, tedaj smo naprosili mil Msgr. Raber, V. G., ki je posebno zaljubljen v farne katoliške šole. Ne samo princip, ampak dolga skušnja ga uči, da le tako ohranimo veliko večino mladine za sveto Cerkev brez katoliške šole je neuspešno delo, trumoma jih požira oblastno morje brezverstva.
Po spodbudijivi slavnosti šoli smo se povrnili pod košata drevesa pred župnišče, da smo slišali nekaj govorov, mile slovenske pesmice, s katerimi nam je postregel naš spretno izvežbani "Prešeren," potem nas je objemal piknik do pozne noči.
Ob osmih sq^ hiteli .foj^ki in prijatelji v ui&etpp okrašeno prostorno dvorano, kjer se je priredil prvi ples. Prvo so se zavrtili oni prijatelji šole, ki so radi za izredno čast plačali po $5. Mr. George Thomas s soprogo, Andrej Petroš s soprogo, Jan D. Butkovič s soprogo, Mrs. Margaret Kozjan z Mrs Mary Kocman, John Wilchelm s soprogo, Dr. James.Klobe s soprogo, Frank Perko s soprogo, Tonie Gersick z Mary Bra-dich, John Ursich z Mary Vad nal, Fred Gorsich s sestro Ro-sie in Earn Blanda s Frances Mohar.
Slovak po narodnosti, Joseph Stanko, coloradski delegat za K. of C., nekdanji učenec naše šole, je bil prvi govornik, je omenil vrla dela Slovencev in Hrvatov naše naselbine, ter je povdarjal, da to krasno poslopje za katoliško odgojo se odlikuje visoko nad vse druge ple menite uspehe.
Mr. John D. Butkovič je izražal duhovito svoje veselje, da smo dospeli tako daleč v kratkem času, to gotovo pomeni slogo vsaj deloma; nagovarjal je požrtvovalne dobrotnike, naj privabijo k sodelovanju še vse druge rojake, da se ložje poplača dolg in da jim prinese dobrodelnost časno in večno srečo
-	Oglasil se je tudi Anton Perko. Dovršil je tukaj višjo šolo in je pred par meseci gra-duiral v college za učiteljstvo. Prevzel je prvo službo na višji Šoli na zahodu države. Povedal je, kako naj bo izobrazba
—	življenje, da se prav porabi in ravno tako naj bo verstvo — Življenje — to je, da prav po-
ftaše delovanje. Spretno
i vi
e razložil, kako naj bosta v tesni zvezi, da otroci postanejo koristni člani človeške družbe. Vse to je mogoče le doseči v verski šoli. Isto tako nam je napravil Izvrsten govor naš slovenski advokat, Mr. _ Math Kochevar, rojen v Crested Butte, Colo., ki se je naselil tukaj pred nekaj meseci. Tukaj, pravi, se vidi s kakim sijajnim
napredkom se morajo ponašati rojaki, katerim »je sveta vera vredna več nego vse drugo. Z žuljavimi rokami so si prisluhi blaga darila, katera so posvetili za učenje, krščansko odgojo svojih mladih rojakov. Protiverci nimajo nič, da bi pokazali. Kvečjem se morejo ponašati, da se trudijo napeto, da bi ovirali blagodejnost drugih rojakov. Skrivno, zahrbtno rentačijo, zijajo, iz grla sem jim srd kadi, bruhajo iz sebe pogubno, smrdljivo, strupeno zmes.
Rt. Rev. P. prijor, Cyprian Bradley, predstojnik benediktincev v Coloradi je opozarjal na lepe zgradbe, katere so Slovenci in Hrvati postavili v Pueblo z marljivim in navdušenim sodelovanjem. Omenil je:
"Krasni, divni prostor na Eiler vrtu bo imel kmalu zgradbe, umetne in substancijalne, ki bodo častne za vaš narod in za celo mesto Pueblo."
Pridružili so se gostje od vseh strani mesta, želeč z nami poveličevati znamenito slavnost. Poleg imenovanih duhovnikov in domačega župnika so bili prisotni tudi: Rev. Fr. Miller, H. Huggins, sosedna župnika, potem benediktinci, P. Innocent, P. Paul, P. Ray-mund, Fr. Thomas in Fr. Jo-seph.
V naši naselbini nimamo sicer kaj prida ali dosti zagrizenih nasprotnikov; vendar, kje jih pa ni nič? Ti tičijo v svojih brlogih ter željno prisluškujejo, kdaj bo kdo zinil kako besedico zoper svoje duhovne. Seveda, spoštovanja za resnico nimajo niti trohice, tako tudi ne dostojnosti, da bi se prej nekoliko prepričali o stvari. Res, kakor omenja Rev. Trunk: njim dokazovati, se pr,avi prazno slamo mlatiti. Predelati takt odpadnike bi bilo tako čudno, kakor gnilega mrliča iz groba poklicati. Ni jih sram najbolj grdega obrekovanja ali toliko, kakor je psa strah. Ne-davno so sa spravili nad mlade-
9. SEPTEMBRA, 1925.
—	——MU— J...J,--------1---!--
sveto dolžnosti Vneti in res vestni katoličani bi morali vedno in povsod prigovarjati za to
ga duhovnika, Tci je pošebno priljubljen pri našf mladini. Blatiti cerkev in njene duhov-nkie mora biti zanje slastno veselje. Ti si mislijo: "Blatiti je treba, nekaj blata bo že obtičalo, da vsij nekaj škodujejo in premotijo lahkoverne ljudi. Naj bi vendar ne posnemali ostudne živali, hijeno, ki išče samo mrhovino, da bi jo slastno požrla. Za tako obrekova nje požrešni listi tudi komaj čakajo, kdaj jim bo kdo vrgel pod nos kak smrdljiv grižljej da ga hlastno prežvečijo. Škoda, da jih je rodilo slovenska mati! Škoda, da skrunijo naš mili slovenski ježik. yBog daj, da bi se vsi še nesprideni naši rojaki že skoraj naučili varovati se te vrste ljudi, da bi se jim daleč izognili. Spridenost se hitro prime, ker je kakor kaka nalezljiva bolezen, koje se bolj težko obranimo. Beži, teci stran, da te ne bodo okužili!
Slovenska gostilna letos na State Fair (razstavi) od 21. do 26. septembra to bo obenem tudi edina od katoliških župnij. Ako se bodo oaši zavedali gesla: Svoji k svojim in pridejo našo barako še stranski, napravili bomo prilično za našo novo šolo. ženske so si izbrale tri, da vse uredijo in pripravijo, te so: Ana Princ, Mary Socman in Frančiška Raspet; upamo, da tudi ne bo pretežko dobiti odrastla dekleta za pomoč pri tej"'prireditvi.
Sedaj pa pride še najtežavnejše delo in tudi najimenitnejše, namreč privabiti vse naše otroke v svojo katoliško slovensko šolo. Nedvomno je in ostane plemenita , požrtvovalnost starišev, ki nam jih pripelje. Močno morajo želeti, da bi se skupno veselili tudi v večnem domu — le to jih naredi res požrtvovalne; breme jim postane lahko; seveda tudi dosti pripomore ljubezen in spoštovanje do svoje narodnosti. Kjer je pa že vse to zamorjeno, kaj bi jih moglo navduševati za to
najvažnejše delo katoliške Cer-
kve, ki ima tudi dosti hudih so- v večini Slovenci in Hrvati,
vražnikov. Torej vsi skupaj hrabro na delo! Gorje stari-šem zlasti tam, kjer imajo katoliško šolo, pa iste ne privoščijo svojim otrokom. Prevzetnost in skopost, to je vzrok; pomanjkanje nikdar ni krivo, ker imamo povsod radi otroke ubožnih starišev, četudi nič ne plačujejo; fara mora tako rav nati.
Vemo, Bog sam vidi, da po nekaterih krajih ni mogoče oskrbovati katoliške šole; tam skušajo verni stariši na kak drugi izvanredni način poravnati neizogibno izgubo; večni Bog pa rad podeli posebno milost in pomoč, da se sveta vera ohrani in utrdi v mladih srcih; saj nas Bog Vse išče in modro skrbi, da se ne pogubimo.
Gorje pa tam, kjer imajo ka toličani svoje Šole in nekateri svoje otroke pošiljajo le v brez-verske šole. . Posledice so nad vse grozne. Kdor opazuje le nekoliko, lahko vidi in obžaluje Otroci se večinoma spridijo, prinašajo le sramoto svojim; dostikrat postanejo najbolj sr diti sovražniki svete vere. Po-vodenj, pogorišče časne in večne sreče !\ Dobrota božja se namreč zametava, katoličani posnemajo brezverce, pagane, milost božja se pomendra v ostudno blato. Saj mora priti zaslužena kazen božja. Saj vi dimo zato v dobrih katoliških naselbinah res najbolj srdite odpadnike; kar besno sovražijo vse, kar je božjega, kar je krščanskega. Ali ne slišiš srd v besedi, ali ne vidiš srd na obra zu?	, •
Še celo doKrbmisleči drugo-verci hvalijo katoliško Cerkev ter so ji hvaležni, da vzdržujemo verske šole, torej je treba in' je naša dolžnost rabiti to dobroto božjo in jo vsem priporočati.
! r. cvifi	&
ra -je precej velika in ima lepo- iz~-star-ega^kra*a, ki-ga—oisem
urejena poslopja. Posebno šole se odlikujejo po svojem modernem Zidanju. Prebivalci, ki so
Gilbert, Minn. — Ti precitra-na vročina ti, kakšna je bila zadnje dni tam v dimnati Chicago! Za znoreti je bilo, tako se je človek pekel na Božjem solncu. A v senci, mislite, da je bilo kaj boljše? Kaj še. Hodel sem večkrat na jezersko obrežje v Lincoln parku, zaril sem se tudi večkrat v vodo, pa ni nič pomagalo. Voda je cur-lela iz čela, pa je. Ko sem nekaj časa bival na svojem potovanju v vroči Chicago in požiral dim, ki obdaja mestno zi-dovje, mi je naenkrat šinilo v glavo nekaj.' Spomnil sem se besed vašega, vam dobro znanega popotmka, ki mi jih je rekel, ko sva se v mestu srečala. Vprašal me je, kako se mi do-pade Chicago.
"E, prijatelj, zakaj to smešno vprašanje? Saj vendar vidiš, da se bom kmalu mehko skuhal v tej strahoviti vročini
Prijatelj me pomilovalno pogleda, se mi nasmeje ter reče:
Vidim te, dragi, da si že na pol kuhan. A zakaj si tako prismojen? PuBti to nezgrun-tano Chicago, poberi šila in kopita, pa pojdi v Minnesoto, pojdi na Range, tam te bo po noči še zeblo, boš moral odejo rabiti."
"Kaj praviš? Ne imej me vendar za norca! Pa ko bi ti vse verjel."
"Ako nočeš verjeti, se pa še dalje peči, jaz pojdem že jutri gori, pa z Bogom!"
In odšel je. A njegove besede mi niso hotele iti iz glave, dokler jo nisem popihal za njim, kajti popotnik je tu ali tam, kaj njemu mar.
Ko me je lukamatija pripeljal v Duluth. Minn., sem hitro spoznal, kako je imel moj prijatelj prav. Ko izstopim, me je pozdravil hladni veter, prihajajoč iz Superior jezera, ki me ^e spremljal po celem mestu, dokler sem bival v njem. Crez nekaj ur se podam na Range in zatopim na Aiirori. Vas Auro-
imajo tudi lepo slovensko katoliško cerkev, ki je bila pred nekaj tedni popravljena in prebarvana, tako da , zdaj prav okusno zgleda. Vprašal sem po slovenskem župniku, a ljudje so mi rekli, da ga nimajo, ampak jih pride obiskovat slovenski župnik iz Biwabika.
Pač žalostno, sem si mislil toliko Slovencev, pa še svojega lastnega župnika nimajo, ki bi stanoval med njimi v lepem župnišču, ki so ga postavili Narodno so pa precej prebujeni in imajo celo svojega slovenskega župane
Ko sem si ogledal po večjem Auroro, jo mahnem hitro peš na Biwabik. Ob poti tja sem videl več večinoma slovenskih naselbin, ki spadajo deloma Aurori, deloma k Biwabiku, kakor so mi pravili. Ko pridem v bližino Biwabika, opazim hitro ob potu neko zidano novo poslopje z križem na pročelju, ki izgleda kakor kaka katoliška dvorana ali šola. Katoliška šola na ^ Biwabiku, sem si mislil, to ni mogdče, dvorana mogoče da.
Radovednost me je gnala, da sem vstopil. Kako se začudim ko zapazim v sredini oltar in večno luč. Pa to vendar ni cerkev, ker je okrog še več sob mogoče da je kapelica šolskih sester. Tako sem ugibal. Iz te negotovosti me je rešil mož Jri se je vstopil 4c vratom in opazoval poslopje. Vprašal sem ga, kakšno je to poslopje.
"Za Božjo voljo, ali ne veste da je to naša katoliška cerkev?* mi je začudeno odgovoril.
"Ako se mi tudi čudite, gospod, a jaz tega nisem vedel ker sem prvokrat tu v vašem kraju."
"O, mi -imamo tu po Range več takih cerkva, katerih zida nje se bo pozneje nadaljevalo ako'fro deharjk, a friislirii, tftf mf na Biwabiku ne bomo kmalii' ali sploh nikdar imeli cele cerkve, so delavske razmere preslabe."
"Tako, tako," sem dejal in se zahvalil za podatke. Ogledal sem si potem vas Biwabik, ki je podobna kakemu zapuščenemu starokrajskemu mestu, katerem je vse bolj mrtvo in ni pravega življenja radi slabega dela. In to je tudi vzrok, da se vas, čeravno ena najstarejših tukaj na Range, ni povzdig nil3 v blagostanju.
Prebivalci so vseh narodnosti, med njimi tudi več Slovencev in Hrvatov, katere skupno z angleškimi katoliki oskrbuje slovenski župnik Rev. John Jer-še. Še par pogledov na zapuščeni kraj in noge so me, četudi že malo utrujene, ponesle Čez McKinley in Elbo na Gilbert, o katerem sem že v Cali-f orni j i večkrat slišal.
Gilbert je precej čedna vas. z lepimi šolami in drugimi okusnimi stavbami. Prebivalci so večjnoma Slovenci in Hrvati, a jih gospodujejo žalibože druge narodnosti. Zakaj pa, sem vprašal. "Ni sloge med nami/ mi odgovori neki rojak. O ti nesrečna prirojena nesloga med n&im narodom, koliko Škode narediš, sem vzdihnil žalostno. Četudi so nesložni, pa imajo vendar precej lepo katoliške cerkev z lepim župniščem, v katerem prebiva Rt. Rev. Msgr. Bilban, ki oskrbuje Gilbertsko jfaro. Imenovani gospod, sem slišal, je iJostavil krasno cerkev v Evelethu, a je pozneje faro zapustil in se preselil na Gilbert, ker ima več miru in boljše farane, kar mora gospodu, v njegovi starosti, vsakdo iz srca privoščiti.
Ko si ogledujem Gilbert, se. mi pridruži rojak, me radovedno pogleduje in končno vpraša:
"Ali si ti, Janez?"
"O. glfej ga no, Antona, kaj pa ti delaš t|ikaj?"
"In kaj delaš ti," me vpraša on. Bil je to moj šolski tovariš
videl črez dvajset let, a sem ga vendar hitro spoznal. Razume se, da me je hitro povabil v svojo gostoljubno hišorkjer mi je predstavil svojo precej veliko družino. Imeli smo prav lepo zabavo in kramljanli smo do pozne ure v noči. Med drugim me je opomnil tudi, da imajo Slovenci na . Evelethu sedaj krasno slikano cerkev, katero je vredno ogledati.
"O, to pa," sem dejal, "lepe cerkve pa rad vidim. Ali je daleč do Eveletha?" vprašam.
"Kakih petnajst minut," mi odgovori, "peš pa uro hoda."
Ker so začele noge, utrujene od velike hoje prejšnjega dne, precej godrnjati, sem se odločil, da vzamem pouličnega konja in se popeljem na Eveleth. Še en pozdrav in objem iu_ poslovil sem se od svojega tovariša in njegove družine in pohitel sem na postajo. Street kara je hitro pridrdrala, vstopil sem in se nekam zamislil, kar začujem — Eveleth! Hitro poberem svoje reči in izstopim.
Ko pogledam okrog, zapazim na eni strani veliki New Park hotel, preko ceste pa veliko, iz opeke zidano cerkev z visokim zvonikom, v katerem je velika ura, katera je ravno začela biti. Vprašam enega fanta, kakšna cerkev je to in mi hitro odgovori z nekakim ponosom:
'To je naša slovenska cerkev, ki je zdaj tako lepa. da bi jo gledal cele ure. Le poglejte si jo."
"Da fant, zato sem prišel sem." Aha, sem si mislil, ti prešmentani Evelethčani se pa postavijo. Tako veliko cerkev in še uro v zvoniku. To pa to, kar nima vsaka slovenska naselbina.
Podal sem se naravnost v cerkev. Ko dospem do vodilnih vrat V cerkev, mi zablišči napis nasproti: "My hquse is a house of prayers," in spodaj: "Moja •iiša je hiša molitve." Oko mi je zdoštafo na tem, toliko po-f zahtislfl sem' tff ffl vzkliknil: "Da res, a mnogi ne pomislijo tega!"'
Ko sem vstopil v cerkev, sem postal popolnoma osupljen. Kamor so me ponesle oči, povsod vse lepo in krasno. Noge so me nehote ponesle v prostor glavnega oltarja, kateri prostor je -es nekaj posebnega. Ozaljšan je s slikami in raznimi okraski tako umetno, da ga človek mora občudovati. 2e veliki oltar sam na sebi je nekaj posebnega, v gotiškem slogu. Nad oltarjem na stropu je podob^ nebeškega Očeta, sedečega v oblakih neba, ki blagoslavlja prihajajoče ver-like s svojo mogočno roko. Na njegovih prsih je podoba sv. puha, ki izhaja od Očeta in Sina od vekomaj. Ob vsaki strani slike Nebeškega Očeta sta dve sliki dveh velikih angelov, eden na desni s palmovo vejo, drugi na levi s kraljevim žezlom. Na stenah pod stropom sta dve krasno izdelani sliki, ena sv. Mihaela nadangela in druga angel varuh. Pod tema slikama pa so umetno naslikani štirje evangelisti. Zamislil sem se v pomen teh slik in si "napravil sledečo sodbo:
Bog Oče kot vladar vsega sveta je najvišje na oblakih neba, kar pomeni Njegovo vse-gamogočnost. Oblaki neba so mu pokorni, mu služijo kot sedež. Angel j i ga ponižno molijo. Palmova veja in žezlo v rokah angelev najbrže pomenijo Boga kot očeta miru in obenem kot najvišjega kralja nebes in zemlje. 1 Pod sliko nebeškega Očeta so angeli, ki so v oblasti nižje od Boga. Pod an-reli so slike štirih evangelistov, "ki so manjši kot angeli, in so ponesli sveti evangelij po vsem širnem svetu okrog. Ne vem. ftli sem pravo pogodil ali ne, mislim pa, da sta imela gospod župnik in slikar to v mislih.
Pred glavnim oltarjem na oboku je slika jagnjeta, pred-štavljajočega Jezusa, Božjega Jagnjeta, ki odjemije grehe sveta, kakor latinski napis kaže.
r rr—h r~iy
"glasilo fc. s. k. jfebttotfo" 9.
«V f
Napis držita dva angela, k! se obenem klanjata nebeškemu
Jagnjetu.
Stene nad stranskima oltarjema so okrašene z podobami sv. Jožefa in Marije Pomagaj na Brezjah. Zadnja slika je čisto naravni posnetek čudodelne podobe pri Mariji Pomagaj na Brezjah in je nekaj imenitnega. Ko sem zrl v to podobo, sem se nehote zamislil v one srečne čase, ko sem tudi jaz skoraj vsako leto enkrat klečal pred čudodelno podobo na Brezjah ter ji sinovsko udano polagal v naročje prošnje, po opravljeni po-božnosti pa sem se podal na ne-pozabljivo Blejsko jezero in se vozil po šumljajočih valovih do male otoške cerkvice. Tako imajo tudi na Evelethu naše slovenske Brezje v Ameriki! (Seveda v Lemon t je pa vendar glavno).	|
Stene velikega cerkvenega oboka pa kinča šest velikih slik v skupščini. Štiri izmed njih so vzete iz življenja našega Gospoda Jezusa Kristusa, namreč razglašenje njegovega rojstva po treh kraljih iz jutrove-ga, njegov prvi čudež v Kanina lile ji, njegovo križanje in častitljivo vstajenje. Strop oboka zaljša največja slika, ki nam predstavlja sv. Družino, patrono te cerkve v delavnici pri delu. Ideja te slike in izvršitev, je nekaj posebnega; barve tako umetno spojene, poteze slik tako čisto urejene, da mora res vsak občudovati umet-nika-slikarja, ko gleda to podobo. •
Nad korom sta sliki sv. Cecilije, kralja Davida, kamor prav umestno spadate. Prva je pair ona cerkvene glasbe, drugi je speval znane psalme.
Tudi oboki oknov so ozaljša-ni z medaljoni, ki nosijo slike sv. Alojzija, sv. Terezije, Žalostne Matere Božje in s trnjem kronanega Kristusa. Vse te slike so tako lepo, obenem pa globoko umetno slikane, da se jih oko ne more nagledati in duh ne načuditi umetnemu delu. Vse slike so v bolj živih barvah, kar je zelo primerno svetlobi cerkve. Obrazi so res umetno posneti, obleka primerna on-dotnim časom, ko so svetniki živeli. Nekaj krasnega so tudi okvirji okrog slik, izdelani v pravi umetni plastiki. Slike so v oljnati barvi, torej trpežne in se dajo vsak čas omitk Nekaj prav okusnega je tudi razdelitev slik in njihovo število, ki je ravno primerno prostoru. Stene in strop niso preobloženi s slikami, kakor se dostikrat lahko vidi v cerkvah, kar pa skvari vso lepoto cerkve. Odkrito povedano, da se vsaj meni ne dopadejo cerkve, v katerih so podobe kar tja v en dan po-metane po stenah in stropu in to v tolikem številu, da mora človek skoro omedleti, ko zagleda toliko število podob, ki še poleg tega niso v nobeni simetriji. A v slovenski cerkvi sv. Družine ima vsaka slika svoj odmerjen prostor in je njihovo število v primeri velikosti cerkve ravno pravo, kar vse mnogo upliva na lepoto slikarije in cerkve.
Kaj pa naj rečem o olepšavi ali dekoraciji cerkve? O njej imam le eno sodbo. Krasna je! Nekaj posebnega je! Videl sem na svojem potovanju že mnogo cerkva, videl njihove dekoracije, izmed katerih so bile nekatere zelo bogate, prepre-žene s čistim zlatom, a te le v tej cerkvi so nekaj posebnega, iz njih odseva na eni strani pri-prostost in ponižnost, na drugi strani velika umetnost. Predmeti dekoracije so večinoma iznajdba ali umotvor Mr. Go-sarja, slovenskega slikarja, ki je vpletel v nje mnogo lastnih idej, opremljenih z globoko umetnostjo. Dekoracije niso preobložene, so pa toliko bolj umetno z rokami izdelana, a ne samo narisane s pomočjo papirja, kar sem videl večkrat tudi v katoliških cerkvah. Bolj«, da bi takih dekoracij ne bilo, katere na harmonirajo 8 Božjim
■ fr-rvvtv-- 1" f
hramom. Najbolj pa se postavi med dekoracijami preproga, ki kinča spod ne stene ob glavnem oltarju. Ni prebogata, a tudi ne prerevna — favno primerna drugim dekoracijam.
Res, če jo je Mr. Gosar, ki je slikal to cerkev, pogodil kje, pogodil jo je dobro v slovenski cerkvi na Evelethu. S ponosom lahko gleda na delo svojih rok, mi pa moramo občudovati njegovo umetnost v slikariji.
Zato pa, dragi rojak, če te ponese pot na Eveleth, ne pozabi si ogledat umetno slikarijo slovenski cerkvi. Naužil se boš par trenutkov v gledanju res umetnega slikarskega dela. Me-'ni ni žal pota iz Chicaga, kajti videl sem res nekaj lepega, nekaj umetnega na polju cerkvene slikarske umetnosti. Farani slovenske cerkve na Evelethu so lahko ponosni na tako krasno delo v vaši cerkii in ponosni na vašega gospoda župnika, ki mora imeti precej znanosti in okusa v slikariji, da je tako spretno uredil delo s pomočjo slikarja Mr. Gosarja.
Ko sem si ogledal krasno slovensko cerkev, pogledal sem še malo po mestu okrog, ki je menda eno najbolj snažnih in prijaznih mest na Rangu. Tudi tukaj imajo krasne šole, lepa poslopja in dvorane za prirejanje veselic. Posebno lep je mestni Auditorium in Recreational poslopje, kjer imajo razna društva brezplačno svoje za bave. V mestu samem imajo tri katoliške cerkve, slovensko, irsko in italijansko, katere pa daleč prekosi po velikosti in lepoti slovenska cerkev sv. Družine. Zadnja je tudi postavljena na najbolj obljudenem in lepem prostoru, v sredini mesta, kar še posebno povzdigne njeno veljavo.
Slovenci, kakor sem slišal, tvorijo veliko večino prebivalstva, a so politično še precej v ozadju in imajo komaj enega rojaka, Mr. Geo Brinca v mestnem odboru. Bila bi lahko večina v njihovih rokah, a pravijo, da je tudi na Evelethu slovenska nesloga in nevoščlji-vost doma, ki ves napredek med ljudstvom razdira.
Ko sem si po večjem ogledal Eveleth,' sem se zopet vrnil na Gilbert, kjer sem napisal te vrstice. A hitro sem zopet odrinil iz Gilberta z busom na Virginijo, ki tudi slovi po svoji lepoti med mesti na Range. Res je Virginia čedno mesto, a Eveleth je po mojem mnenju živahnejši in ima boljšo bodočnost. Na Virginiji imajo veliko žago, kjer je zaposljenih tudi nekaj naših rojakov, največ je pa Italijanov. Sploh sem slišal, da na Virginiji ni dosti naših rojakov, a še tisti so bolj raztreseni. Svoje slovenske cerkve nimajo in spadajo večinoma v irsko rcer-ker, nekaj pa v poljsko cerkev. Tudi Virglnija ima krasna šolska in druga poslopja. Posebno lepa je mestna hiša, ki so jo lansko leto postavili, kakor se mi je reklo. Se par pogledov na Virginijo in zajahal sem zopet pouličnega konja in se podal na Mountain Iron, kjer je tudi nekaj naših rojakov naseljenih. Kaj sem videl gori, vam pa o drugi priliki poročam, če boste sploh voljni poslušati moje opise. Za zdaj pa lepa hvala vam za potrpežljivost in vspre-jem teh vrstic. Popotnik.
Pittsburgh, -P*. — Cenjeni sobrat urednik: Prosim, da mi dovolite nekoliko prostora v našem "Glasilu." Vem, da vsak rad čita tu pa tam kakšen dopis iz svoje naselbine, in jaz ravno imam čas, da nekoliko pišem.	' •. *
Pri nas v Pittsburghu je menda ravno tako, Jcot povsod, kakor je razvidno iz raznih listov. Deli se res bolj malo in izgleda, da bo še slabše na zimo. Torej nam ne izostaja drugega, kot gledati na luno ali solnce ter Čakati, kdaj nas zopet pokličejo v jarem. Edino izurjeni delavci so nekoliko na boljšem, kot mi navadni trpini.
"T"
A, 1925.
Bližamo se času konvencije K. S. K. Jednote, ki se bo vršila meseca avgusta prihodnjega leta v Pittsburgh, Pa. 'Kot mi je znano, se tukajšnji konvenčni odbor trudi po svoji najboljši moči, za udoben sprejem in postrežbo delegatov, in imajo Že lepo svoto denarja v ta namen zbranega. Jaz bi želel, se pittsburška naselbina pridno pripravlja na ta dogo-
---


nosna je nanj, nič manj pohos-na kakor on nanjo.
' "E, naš plebanoš," tako prati le Bogojanec in se šegkvo nasmehne in zbode soseda od dhi-gega zvona.
Baša bo zidal novo cerkev in menda mu sam Plečnik dela načrt. Postavil bo celo društveni dom, da bo imel njegov Orel gnezdeče. Pazite, Kleklovi Žižki, da vas ne prekosi Ijubo-
dek, ker ako pokažemo delega- sumni Baša!
tom iz daljnega zapada, severa in izhoda, da tudi pri nas vlada sporazum in bratstvo, bo to v korist vsem.
Vkolikor se tiče kulturnega delovanja v naselbini, smo vedno na enem in istem stališču Imamo res nekaj požrtvovalnih ljudi, ki se trudijo in skrbijo za naše duševno razvedrilo ali zanimanje za isto je precej pič lo. Na primer vzemimo čitalnico, ki bi morala biti najbolj popularna, pa ima komaj kakih 30 članov, ki pridno čitajo. Imamo dva pevska zbora in eno tamburaško društvo in nobeno ni zadostno podpirano, to je razvidno iz njih prireditev: koncertov in veselic. Oglejmo si tudi dramatiko, pa pridemo ravno na isto. Ni moj namen kritizirati ali vendar lahko rečem, da bi bilo v veliko korist naselbini, ako bi dala malo več podpore tistim društvom, ki skrbijo za našo prosveto.
Obenem omenim še, da je priredilo pevsko društvo "Pre šeren" svojo prvo jesensko veselico v soboto, dne 5. septembra v Slovenskem Domu na 57. cesti. Pozdrav,
Gašper Berkopec, " član društva št. 30
PreianurskTprofili.
KONEC. Baša.
Bogojanskoga plebanoša pozna tudi že Ljubljana. To je orjaška slovenska grča. Gotovo se ga spominjajo šentviški gospodje, ko jim je sedel za mizo in v svoji prevdarni resnosti pravil, da pač gladko črta cirilico, toda važno je pripomnil: "Govoriti v cirilici, to pa mi ne gre.
"Vsi so me pogledali in hoteli v smeh. Ko pa so videli moj resni obraz, so se vgriznili v ustna in molčali, češ: glej, saj je res tako neumen."
O, kadar začne pripovedovati! Ne zmanjka mu jih in ubogi kaplani, če so z njim! Za nameček pa pove še, kako iz šole.
Neki fantek mi ni znal. Pa sem mu globoko ogorčen rekel: 'Sram me je, da moram s takim fenuhom hoditi v šolo. Rdeč sem, tako me je sram. (Pa je vedno cveteč in rdeč). Deca, ali vas ni tudi sram? Ali ne boste postali rdeči od sramu, ker s takim hodimo v šolo?' In deca rdijo od sramu, ker oni in gospod plebanoš s takim lenuhom, pa morajo skupaj v šolo." Tako so pri Baši na komando rdeli in naj pove kak pedagog, če zmore to.
Pa ima znamenite junake v šoli, gospod Baša. Casarjev Vincek je svetovno znan po vsem Prekmurju. Škoda, da ga Meško ne pozna, pa bi gotovo še več povedal "mladim srcem."
Baša je imeniten pevec. Šele četrtošolec je bil in je znal čez petsto najrazličnejših pesmi.
Baša in šentjanški Baje; ne vem, če se že poznata; pa bi znalo biti, da bi drug drugega zamenjala. Saj so pa Bašovi hribi kakor dolenjski griči. Bogojinski cerkvici čepi na gričku in nad njo so gorice in na vrhu kapelica z zvonom, ki je čudodelen kakor zvon na blejskem otoku.
Ej, bogojinske gorice! Te so žive ob nedeljah. Zato pa sta edini gostilni skoraj vedno prazni in — čudna vas — eno trgovino ima in še ta nič ne skupi.
"Jezero bi ie imeH in bogve, če ne prekosimo Bleda.''
Lepa je Bogojina in njena
Njegov nečak, ki je jako dober gimnazijski literat, pa presneto slab matematik, ima velik in svet strah pred stricem. Ta je matematik! Menda bi se šel kosat, z vsakim dijakom tudi še danes, ko gre že proti petdesetemu. Ampak v praktičnem življenju je jako konservativen matematik. Se do nedavna so računali njegovi farani pri biri po krajcarjih.
Pa še drugače. Mažarska inteligenca in seve tudi duhovščina se odlikuje po trapant-nem videzu bleščeče znanosti; pa je le lepa podoba brez vsebine. Kmalu se ti razgali mažarska šola, ki je vzgajala me-galomane, ki pa se ti, ko si premagal prvi odpor, kmalu zasmili v svoji naivni megalomaniji
Zato se čudiš Baši. Šolal se je v Sombathelju; pa boš mislil, da je moral trgati štu^en-tovske hlače v Ljubljani, tudi v Zagrebu, na Dunaju, v Celovcu. Ne bodo preštevilna župnišča na Slovenskem, kjer bi našel toliko knjig, skoraj vse, kar je ustvaril, naš duh v zadnjem polstoletju. Sicer pa je gojil Baša vedno — kakor Klekl — tesne stike s sosedno Prlekijo. Kakor več drugih, je bil na primer tudi on na Koro-ščevi primiciji.
Kar ga posebno odlikuje: ves živi z ljudstvom. Ne pretrese jo ga politične afere; regi strira jih in opazuje in kakor skrit pod površino razburjenega morja gre s svojim ljudstvom vedno prevdarno, vedno mirno, vedno brez strasti, vedno isto, vedno svojo pot. Nikdar ne stopi v areno dneva; zato ga tudi noben poraz dneva ne kompromitira. Kako bi bilo drugače mogoče, da si bi bil ohranil svojo župnijo pod Ma žari tako čisto slovensko? Kako bi bil ohranil svoje ljudstvo kljub mažarskemu boljševizmu, kljub "demokratskemu" jugo-slovenjenju tako neskaljeno in sveže in neokuženo? Tako sta znala le Klekl in on.
Krasen jezik govori Baša, menda najčistejšo prekmur-ščino. Sam Wester ga je lani občudoval.
Ali ga hočeš poznati bogo-janskega plebanoša? Dve uri je iz Bogojine v Mursko Soboto in često se pripelje v mesto. Pripelje se običajno na pripro-stem kmečkem vozu, zadaj za hlapcem sedi na deski. Pozimi se zavije v havelok, da je še mogočnejša njega mogočna postava; na glavi ima takrat originalno kapo, v ustih pa neizogibno cigaro, ki jo puha, da je ves obdan od ogromnih kolobarjev, in oblakov dima. Pa se boš morda začudil, ako si pričakoval moža medene uljtid-nosti in oblizanih manir; morda te bo celo odbilo njegovo umerjeno ravnovesje, dokler ne boš spoznal sile konsolidirane osebnosti, ki jo neti zlato srce. Cigani.
Ciganu se je narodil cigan-ček, nihče mu ni hotel biti sa botra, preprosil je školnika, da je nesel cigančka h krstu. Tako sta bila cigan in školnik v botrinji. i
Nekaj tednov pozneje je prišel cigan k botru.
Znajo, gospod boter, kaj je novega?"
"Ne vem.' •
"Ne znajo?} se čudi cigan. Jaz Jim povtro, če bodo hoteli
menoj." "Kara pa?"
"Znajo, gospod boter. Povem jim za veliko srečo." • f*
'Gospod plebanoš imajo v
od-
dika je gospod plebanoš in po- kambrici dosti mest. Če bi ho-
teli z menoj, zvečer bi je nesla."	e
Skolnik se je sprva branil, pa cigan ga je nadlegoval.
"Ve pa naj idejo, gospon boter; samo vrečo bodo držali. Privoščim jim to srečo, ne bo jihi žal."
Zvečer se spravita na posel: cigan je zlezel v kamro, boter pa je čakal zunaj z vrečo in nalagal, kar mu je cigan podajal skozi okno.
Nato sta šla na školnikov dom, da si razdelita plen. Skolnik je delil:
"To je moje — to vaše — to rpoje . . »
vsak polovico sta dobila, velik kos pa je še ostal; tega si je spravil školnik za trud.
Cigan s tako delitvijo ni bil zadovoljen, vendar sta se mirno ločila in cigan je sveto zatrjeval, da nikdar ae bo izdal botra.
Drugo jutro se je župnik ves potrt sprehajal po svojem vrtu. Mimo je prišel sigan in voščil dobro jutro.
"Dobro jutro, gospon plebanoš!" NiČ.
"Dobro jutro —!" Nič.
"Dobro jutro! Dobro jutro! Kaj so tak' žalostni V' Župnik se je jezno okrenil: "Kaj je, cigan? Mogoče si mi ti ukradel meso?" '
"Gospon plebanuš, jaz znam, kdo je kradel. Ce mi dajo dvesto rajnški, pa povem." "Sem hodi! Tu imaš!"
v
"Znajo, gospon plebanoš, kdo je kradel meso —? Jaz pa gospon školnik."
"Aha, dobro! Lahko ideš! Cigan je zadovoljen odšel, župnik pa takoj na sodnijo
Skolnika je vse jutro pekla vest. Ko je videl cigana, kako prihaja od župnišča, ga je zgrabil sum in planil je k njemu:
"Boter, bili ste pri plebano-su in mu povedali?" Cigan mu Živahno potrdi: "Povedal, povedal, da sva mi dva odnesla meso."
Skolnik se je skoraj onesvestil; cigan pa ga je potolažil, ako mu da sto rajnški, se mu ne bo nič zgodilo. Skolnik mu res da sto goldinarjev.
Ko je prišel dan obravnave, je hodil školnik ves nemiren pred sodnijo ter Čakal na cigana; ta je prišel eno uro prepozno in stopil popolnoma miren pred sodnika:
"No, ali si ti ukradel župniku meso? Povej, kako!" Cigan je začel: "Jaz, jaz — jaz pa gospon boter —" Skolnik je prebledel. "— sva v vrečo naložila meso, pri botru sva si ga delila, en kos pa. nama je ostal. Ker si ga ni^va mogla razdeliti, sva ga vlekla Vsak en konec. Tedaj pa se je me^o raztrgalo, jaz pa sem odletel v steno in se — prebudil. Dalje pa ne vem."
Sodnik: "Ali se ti je to samp sanjalo?"
Cigan pa z nedolžno veselost-jo:
"Ja, ja, sanjalo, sanjalo. Vej pa sva nej kradnola."
Sodnik je cigana zapodil, za njim se je opotekel školnik in se čudil svoji nedolžnosti. —" Taki ste torej cigani. "Mi, gospon, mi nismo taki. Tako sejemo in gnojimo kakor 'j>avri.' Samo zemlje nimamo. En plug na gospodovem, pa še tega nam jemljejo."
"Ml smo papinci. V kangiri, v cerkev hodimo. Tudi cigan je človek."
Izpil je in pobral čik ter od-šantal proti ciganskim kolibam. Kakor ptičnice so, nametane in ograjene in prepletene. Luknje, ki so okna, so zamašene z gnijilmi cunjami, "fearu čoripe hi." Veliko siromaštvo je. Kaj jeste zjutraj? Gospon, nikaj." Pa opoldne? "Gospon, isto.H Zvečer?
"Gospon, tudi zvečer." Kako pa živita?
■
"Siromaški živimo. Kadar imamo, jemo."
Baru čoripe hi!
"Za sveti den pa si prihranimo. Tudi za nevo barš in za patrad-ja."
. Nevo barš? Patrad'ja?
"Za novo leto i za vuzem, za veliko noč. Tedaj spečemo iz bele moke 'maro,' kupimo 'mas' in če je penezov, tudi še 'mol,' vino. Da, da, gospon."
"Vidijo, to je Joškeceva hiša. Tu zopet stanuje mali Mu-sunja, tam Veliki, tam gluhi Kašuku."
Uf! To so hiše, da bi človek nosil po dve v žepu in ne bi opazila tega nobena davkarija.
"Malo pridelamo. Moramo na dnino."
"Pa gosli?"
"Sviramo. V Soboti, v Mariboru."
Ah, gofsli . . .
Kje so oni trenutki dionizij-ske ekstaze, ko so se lovili tisočaki med strunami in je lok vriskal iz pekla v nebesa in so gorele duše v tisočerih ognjih in so se razganjale srca od di-onizijske slastne strasti, da so pokale strune!
Hegeduva — cide, cide . . .
"Gosli — sviramo . . ."
Toda že umirajo, ker je menda umrlo hrepenenje na svetu in je med Slovenci že sama beseda hrepenenje prokleta in degradirana na petošolsko slabost.
Iz nizkih duric je stopil stari bat'ja: tak, kakor je naslikan deseti brat v knjigi Mohorjeve družbe, le mnogo starejši.
Cik!
Ko je dobil celo cigareto, se je pohulil in zginil okoli ogla.
"To je naš bat'ja, naš ujec."
V nizki kamrici je čepela otročnica in zibala dete:
"Hajaj, hajaj, mali picek . ."
"Bolje znamo slovenski nego mažarski."
Vsepolno otrok se je nateplo od vseh strani. Pol nagi so zijali, bosi so stali pred kočico in novemberski mraz je stikal celo že zemljo. Smelo so gledali in srepo, kot da koljejo z očmi. Spredaj je stal deček s cigareto in z razcepljeno huzarsko čepico na glavi; za njim dekletce v pradavnem krilu, ki je molelo od pazduhe do zemlje; ob dečku je gomazelo otroče z eno hlačnico in moledovalo za čik.
Mnogo je dece!
"Da, gospon! But čavore


Večkrat se pripeti, da matere ne morejo dojiti svojih otrok in vsled-tega jim je treba poiskati kako drugo hrano.
Bordenovo Eagle Mleko je najboljše nadomestilo za materino mleko ter ga priporočajo zdravniki vsled njegove čistosti ter prebavnosti.
Če pošljete ta o-glas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom.
Dept. 2
SSSr:Z*
hi."
Pa ste vsi pred popom ože-njeni ? '
"Kaj mislijo, gospon! Smo vendar katoličani. Letos so bila deca tudi pri birmi."
Pa kako se ženite, ko ste si vsi v rodu?
"Kakor drugi! Tisto vsak vzame, ki se mu vidi. Iz roda pa nikdar. Včasih pa tudi 'pa-versko.' Iz roda pa ne."
Kako dolgo ste že tu?
"O, pa že moj dada in njegov dada, in moja daja in njena daja — vsi so bili že tu."
Po cesti iz Sobote se je vračala z dnine trumica ciganskih osemnajstletnic. Ponosno so stopale, polnih rumenih lic in vraguljastih oči; grudi so jim vsem bile nenavadno vzbočene in so se šopirno pozibavale. Za njimi je prišla rujava ciganka, z dvojčki na hrbtu, trojnim drobižem od zadaj in s culo v rokah.
Dekleta zapojte kako cigansko pesem!
"Ne znamo. Ne znamo. Ni ciganskih pesmi." Ni?
"Slovenske znamo in mažar-ske."
Zginile so v zakajene kolibice, It gozdov so prihajali moški, mračnih in temnih; oči, da bi moglo biti strah.
Ko pa se je znočllo, so prišli iz človeških hlevišč čedno, skoro elegantno oblečeni gospodje, z goslimi v rokah, da se napotijo v "Veliko kavarno" ali pa v "Kavarno pri Kroni" v Mursko Soboto.
ZAJEDAVEC.
Izmed vseh tajodaveev na arftg je tra-kulja najhujii zajedavee. Vai drugi iive ud produktov delavcev, irakujja je pa tak zajedavee. da jemlje gostu življenje s tem. da mu ca počasi odjeda. I« predstavljajte si. kaj pomeni, hraniti kakih petdeset čevljev dolgo trakuljo. ki vaesava vase vse dobre aoke. katere črpa želodec it hrane, ki jo pojeste in ki je namenjena, da »čisti In obogati kri. Ta strašna poiast bo v primeroma kratkem času podminiraln zdravje bolnika. Nihče ne more iiv?ti brez hrane, trm -kulja pa krvi enoatavno upre vso dobavo. Vsak dan postaja večja. in bolnik mora trpeti n-inos ne bolečine ter presenečenja, ki jih povzroča. V ielodeu ne morete umr< titi trakulje. ker je bolj iilava kot st« vi. Če bi jo hoteli s strupom usmrtiti, bi usmrtili tudi samera sebe. Je pa čudovit način za odpravo te strahote čoveitva. vsled katere yre toliko ljudi v prerani (rob. Laitaa je zdravilo, katero se splotno uporablja. Trakulje ne umori, ampak jo spravi samo v nezavest, nakar jo ostale sestavine hitro spravijo ix vašega telesa. Ko bo enkrat ven. boste blagoslavljali dan. ko ate čitali ta članek. Da s« ianebite trakulje. ne morete plačati preveč. Naročite danes polno zdravljenje Laxtana za 110.48. Prodaja «a samo Iaxal Co.. 146 Laxal HM*.. Box »«>. Pittsburgh. Pa. Ne kupujte nadomestil, ampak naročite pravo stvar. Boljie je plačati za dobro zdravilo kot da bi plačali vati sorodniki ta vai pogreb. Za zavarovanje zavojčka pridenite 25 centov posebej. Po C. O. D., se ne puiilja. (Copy a.) —AdVt.
NASA MLADINA — NAŠE UPANJE.
Počitnice so končane; naša mladina gre zopet v šolo. Ta mladina bo v bodočnosti Združene države še bolj povečala. Toda, če hočete da bodo vaši otroci kaj dosegli, morajo biti zdravi in močni. Takojšna pozornost na bolezen in slabo zdravje je velike vrednosti, ker se ž njo morda še lahko zdravljenje prepreči. Trinerjevo grenko vino ta najbolj zanesljiva želodčna tonika je znano že zadnjih 35 let; isto bi moralo biti zdaj začetkom jeseni pri vsaki družini in v vsaki hiši. To zdravilo je za stare in mlade ljudi. Izčišča želodec, utrjuje ves prebavni sistem in krepča kri. Vživajte to vino, pa ne boste imeli več slabega okusa, zabasanosti, neprebave, glavobola in sličnih želodčnih neprilik. Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil ga ima v zalogi. Imejte doma pri rokah tudi Trinerjev olajševalec kašlja (Triner's Cough Sedative), ne-prekosno zdravilo zoper prehlad. Ako teh zdravil ne morete dobiti kje v bližini, pišite na: Joseph Triner Co., Chicago, HI.
(Advertis.)
GLASILO K.S.K. JEDNOTE
TrttJt vukf trado
		v Zdrntanik drisvafe
•U7 it CMS Av*	Uradnlfen |a spravni*™j TtUfon: Kandofrfa «.	GLIVBLAND, QHJO.
Z• CUn«, a« itt _	—* - .. -. naročnina i	
Z* BCČUo«		$1,40
Z« inozemstvo		..........................J3.00
.OFFICIAL ORGAN
of the	,
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STAES OP AMERICA Maistahwd by and ia the interest of the 0fdefc ____Issued every Wednesday.___
OFFICE: 6117 St Clair Ave.
Telephone:
Randolph 3012.
CLEVELAND, OHIO
KAMPANJSKI GLASOVL
E velet h, Minn. — Člani in članice društev, spadajoča h K. S. K. Jednoti v državi Minnesota, na noge! . Se trideset dni imamo in odločeno bo, kdo je zmagal. Potrudimo se tadi mi in stopimo v prvo vrsto na tem bojnem polju. Seveda ne s kro-gljami, ampak vsak dobimo vsaj enega novega člana ali članico za K. S. K. Jednoto. Začetek je še precej povoljen, a treba je gledati kakšen bo izid? Naše vrle sosede v Gilbert, Minn., so ustanovile novo društvo Marije Pomagaj in ga pri-klopile k najboljši slovenski katoliški organizaciji, to je K. S. K. Jednoti. Tako je prav, čestitam gilbertskim rojakinjam in jim kličem: Naprej, za večje društvo Marije Pomagaj, št. 196 K. S. K. Jednote. Bog vas živi!
Kaj pa druge naselbine? Ali ne boste tudi ve posnemale naš sosedni Gilbert? Gotovo, še je čas; ampak ne čakajte na enajsto uro, začnite takoj in ustanovite novo žensko društvo v naselbinah, kjer jih še nimate. Apeliram še na naselbine, katere nimajo še nobenega društva spadajočega h K. S. K. Jednoti namreč. Bowey, Colerine, Calumet, Marble, Nashwauk, potem naselbine po Cuyuna Range, vstanovite tamkaj društva za K. S. K. Jednoto. Ako rabite kakšna pojasnila, se obrnite na spodaj podpisanega ali pa direktno na Mr. Josip Zalarja, glavnega tajnika, ko se vam bo drage volje odzval. Rojaki in rojakinje, premislite, da priložnost, katero vam nudi K. S. K. Jednota se ne nudi vsaki dan. Do 30. septembra se sprejema nove člane brez vsake pristopnine, torej potrudite se in vstopite v naše vrste pod močno zastavo K. S. K. Jednote. Minnesota, naprej; ne udajmo se ni nikomur! Naši tekmovalci so sicer dobri voditelji, ali treba je tudi armade; torej število govori.
Janezov Janez, saj ga pozna te, kadar se podpiše "J. J." On seveda pazi noč in dan, od kje bodo rekruti prihajali; ali na vse strani pa vendar ne vidi Šarovčev Francelj (F. O.) bo preveč busy te dneve, ko se bo pripravljal za toastmasterja prihodnjo nedeljo 6. septembra tam v slovenski ameriški Vrh niki North Chicago Waukegan, torej nič strahu. Jolietski M. Težak je pa prefrigan; ta pa gre in kupi člana ali članico, oziroma jim plača asesment samo, da je število večje; torej watch him. General manager of Ohio je pa sedaj tih, ali mu ni dosti zaupati, ker tiha voda bregove izpodjeda. Nekaj se kuha tam na Waterloo in gotovo pride na plan, lets go. Do-brepoljski Janez tam iz divne-ga zapada se pa nam lepo smeje, on si misli: "Le delajte, fantje, ampak jaz sem gotov, da pride Zlato kladivo k nam v Pueblo. Pisec teh vrstic mu ga privošči, ampak be careful, watch for Little Martin of Jo-liet, ker on ti je zmerom za petami. A ne kaži Sudacu, koK-ko članova imaš.
Torej tega humorja je dovolj, ker le eni ga razumejo, koncem konca upam, da vsi zmagamo, ker vsi se potegujemo ca eno in
isto K. S. K. Jednoto.
Naj še omenim o naši na novo preslikani cerkvi sv. Družine. Farani cerkve sv. Družine smo lahko ponosni na krasoto iste. Umetno delo, katerega je izvršil naš rojak Mr. J. Gosar iz South Bethlehem, Pa., je nekaj izvanrednega. Mr. Gosar je pravi umetnik, torej ga priporočamo slovenskim župnijam. Kadar potrebujete slikanje, se obrnite na Mr. Gosarja. Hvaležni smo Mr. Gosar ju, hvaležni moramo biti tudi našemu č. g. župniku A. Leskovic-u kot voditelju župnije in pri tem delu, nadalje vsem darovalcem, ki so prsipevali za to prekoristno stvar. Bog vam plačaj.
Generalom K. S. K. Jednote držav Colorado, Illinois, Ohio in drugim bi pa priporočal, da pridejo pogledat našo na novo preslikano cerkev in bodo videli da je res krasna. Martin Shukle of Minnesota.
Cleveland-Newburg, O. — Marsikatera članica društva sv. Ane, št. 150 K. S. K. Jednote še ne ve (akoravno dobiva vsak teden "Glasilo"), da je zopet razpisana kampanja za pridobivanje novih članov v oba oddelka K. S. K. Jednote; teh tisoč novih članov bo nekako presenečenje ' za našega glavnega predsednika, ko se vrne iz stare domovine.
Kaj, drage mi članice, ko br se zopet malo potrudile in bi šle na agitacijsko delo? Mislite, da bi ne pristojalo našemu društvu tisto Zlato kladivo, ki ga je namenil glavni odbor tistemu društvu, ki se bo najbolj izkazalo do 30. septeihbra. Torej vas prosim drage mi članice, pojdite vse na delo. Se marsikatero dekle ali ženo se dobi v Newburgu, ki še ne spada k nobenemu društvu. Vsaka naj se potrudi ter pridobi do prihodnje seje vsaj eno kandida-tinjo za aktivni ali pa enega člana za mladinski oddelek. Ako se jih kaj več priglasi, bo-mf) dobile zdravnika, da bo vse naenkrat pregledal, da ne bo treba vsaki posebej hoditi do njega v svrho preiskave in tudi tajnica jih bo spremila do zdravnika.
Drage mi sosestre! Pojdite na agitacijo vse, prav vse in boste videle, da ne bo naše delo brezuspešno!
Ne vem, kaj delata naša domača sobratska društva št. 63 in 146. Mislim, da delata bolj po tihem, in nazadnje se bosta pa zopet oglasila morda vsak s 100 novimi člani? Kje se drži tajnik društva št. 63? Ali ne bo nič začel? Saj je bil v zadnji kampanji zelo delaven ? Nam, ženskam je tedaj pobral dosti novih članic. Ali smo sedaj brez skrbi zastran njega?
Pri društvu št. 146 sem pa opazila, da se zopet gibljejo. Saj je nam takorekoč izpred nosa vzel kandidatinjo; pa nič zato, bomo pa drugo dobile. Le tako naprej! Ako bomo bolj nagajali eden drugemu, večje bo število novih za vse skupaj. Ne vem, kaj je to, 4* je aaše društvo sv. Ane tako slabo zapisano pri nekaterih naših ženskah tukaj v Newburgu? Saj vendar društvo točno spolnuje svoje obveznosti in pravila. Kaj ali ni bilo lepo, ko smo se članice v tako obilnem številu vde-
ležile zadnje poti naše prezgodaj umrle sosestre Amalije Mi-klavčič ? Fo moji misli je to najlepše, ko vse članice spremijo svojo pokojno sestro k večnemu počitku. Tu imate drage mi žene in dekleta lep zgled pred očmi, kako je lepo, ako spadate h kakemu društvu. Ne odlašajte nič več, ampak kar sedaj se vpišite v naše društvo sv. Ane in pod okrilje dične K. S. K. Jednote.
Slišala sem že več opazk, češ, da ženske ne potrebujejo spadati k društvu, ker ne rabijo podpore. Posebno moški radi tako govorijo; toda dotičnik se kmalu v jezik ugrizne; taki" ga, ki tako govori kaj rada za dene nezgoda; potem se pa kesa, ko je že prepozno.
V pokojni sestri Amaliji Mi-klavčič imate zopet uep zgled, kolike vrednosti je, podporno društvo tudi za ženske. Ona je bolehala skoro pet mesecev. Kako bi bilo hudo za njene sta-riše, ako bi ne dobivala podpore od društva. Pri tem je človek nekako bolj brez skrbi, ko je zavarovan zoper nezgode in nesreče.
Se enkrat apeliram na vse žene in dekleta v Newburgu: Sedaj imate lepo priliko za pristop k društvu sv. Ane. Ta mesec je tudi pristopnina še prosta v društvo in Jednoto; torej ne zamudite te ugodne prilike. Ve, članice pa idite pridno na delo. Vsaka se naj malo potrudi, pa bo uspeh dosežen, da bomo tudi me nekaj pripomogle k darilu, katerega misli glavni odbor našemu glavnemu predsedniku bratu A. Grdina in našemu duhovnemu vodji Rev. J. J. Omanu ob njih povratku v Cleveland.
Pozdrav do vseh članic našega društva!
Theresa Glavič, predsednica.
Chicago, 111.: — Huda bitka se bije v Chicagu. Puške pokajo, topovi gromi j o, da se sliši celo doli do Pittsburgh-a. Trenč št 78 naskakuje trenč št. 1, in pravi, da ga hoče premagati. Trenč št. 1 pa pravi, da se ne poda, in da hoče ostati prvi. Trenč št. 47 se tu&i dobro drži, samo trenča št. 170 in 178 sta še nekako v rezervi, toda pravita, da bosta zadnji dan udarila. Odločilna bitka bo v nedeljo, dne 13. septembra, popoldne, zvečer se bo pa šolski dvorani vršila mirovna konferenca, nakar se podpiše premirje.
Pa šalo na stran, in pojdimo' k stvari. Dne 13. septembra bo društvo Marije Pomagaj imelo slavnost blagoslovljen j a svoje nove društvene zastave. Ob tej priliki bomo zopet imeli skupni sprejem za vsa društva K. S. K. Jednote, in agitacija je splošna. Društvo Marije Pomagaj hoče prekositi društvo Sv. Štefana. Možki pa pravijo, da se ne dajo prekositi. Da se to res ne bo zgodilo, je ležeče na vas, člani društva sv. Štefana. Žatorej, na agita cijo. Vsak naj skuša pridobiti enega novega člana. Pripelji te svoje prijatelje na banket društva Marije Pomagaj, v nedeljo, 13. septembra. Na ta način se lahko veliko novih pridobi. Sprejem se bo p« vršil po novem načinu, kar bo vsakemu ostalo v spominu. Sobrfctski pozdrav,
zapisnikar dr. št. 1.
kolikor drugi niso očividno do-!rečeno, v dvomu se domneva,
Dsportacija ravnih in bolnih inozemcev.
Imamo mnogo ioozemcev, ki nujno potrebujejo brezplačne bolniške oskrbe, ali se bojijo prestopiti prak kake bolnišnice, ker se bojijo, da bodo prijavljeni priseljeniški oblasti in deportirani (izgpani) iz Združenih držav. Veliko več jih je, ki se sploh nikdar niso zmislili nevarnosti deportacije, katera preti inozeracu, ako pade na breme javnega dobrodelstva, oziroma tudi brez tega, ako postane jezičen ali umobpien. Toliko eni
bro poučeni o nekaterih določbah priseljeniških zakonov, ki so ob nekaterih okolnostih živ ljenske važnosti za tukaj nastanjene inozemce.
Priseljeniški zakon določa, da "vsak inozemec, ki postane javno breme (public charge), radi vzrokov, glede katerih ni dokazano, da so nastali po izkrcanju, sme y>iti deportiran tekom petih let po svojem prihodu." Kaj pa pomenja: postati "javno breme" (public charge) ? Vsaka oseba je "javno breme," ki prejema kako vrsto dobrodelne podpore iz javnih skladov. Je popolnoma vseeno, dq-li ta dobrodelna podpora obstoja iz darov v gotovini ali v blagu ali v dani oskrbi, kot je na primer prosto stanovanje in hrana v javnem zavodu ali brezplačna oskrba v javni bolnišnici. Glavna stvar je, da ta podpora prihaja direktno ali indirektno iz javnih skladov. Inozemec ali kdorkoli drugi postane "javno breme" v smislu zakona ne le, ako prejema kako dobrodelno podporo od organa federalne, državne, okrajne ali mestne vlada, marveč tudi indirektno, ako je tako podporo dobil od kate-regasibodi pavoda, ki je popolnoma ali deloma vzdrževan iz javnih skladov. Tako, na primer, ako mesto, county ali država daje kako subvencijo za vzdrževanje privatne bolnišnice, inozemec, ki dobiva brezplačno oskrbo v taki bolnišnici, postane "javno breme." Isto se lahko reče o vsaki dobrodelni organizaciji, javnem prepočevali-šču, sirotišnici, porodilnici, dis-penzariju, norišnici in enakih zavodih.
Vsi taki vladni zavodi ali privatni zavodi, ki dobivajo vladno subvencijo, morajo sporočati delavskemu departmentu ime vsakega inozemca, ki je bil deležen njihove oskrbe. Privatni zavodi, ki so vzdrževani popolnoma iz privatnih skladov, niso dolžni to storiti; oni smejo svobodno deliti svoje dobrodelstvo, komurkoli hočejo in, kdor prejema njihovo dobrodelstvo, ni public charge" v smislu-zakona.
Zakon, kakor zgoraj rečeno, določa, da tekom petih let po svojem prihodu vsak inozemec sme biti deportiran, ako postane javno breme" radi vzroka, o katerem ni dokazano, da je nastal po izkrcanju. Kaj to pomenja? Pomenja to, da inoee-mec, ki je postal "javno breme tekom petih let po svojem prihodu, ne more biti deportiran pod to določbo zakona, ako se more dokazati, da vzrok, radi katerega je postal "javno breme," je nastal po njegovem izkrcanju. Ali to je treba dokazati in v slučaju dvombe je stvar inozemca, da to dokaže. Ako tega ne more dokazati, se smatra, da je vzrok obstojal pred izkrcanjem, in ihozemec bo deportiran.
Zakon je v tem pogledu precej nedoločen, pa niti ne more biti drugače, ko se dotična določba razteza na vse mogoče vrste slučajev: Toda nekateri primeri utegnejo razjasniti to točko. Tako na primer, ako se inozemec nahaja v bolnišnici, ker je bil ranjen v nezgodi, je povsem jasno, da vzrok njegove bolnišnične oskrbe — to je dotična nezgoda — je nastal po njegovem izkrcanju; v takem slučaj u ni nikake nevarnosti deportacije. Isto se lahko reče o ženski, ki po primernem bivanju v Združenih državah dobiva brezplačno oskrbo v porodnici ali se poslužuje javnega dispenzarija. Na drugi strani, ako inozemec dobi brezplačno bolnišnično oskrbo za bolezen, ki je morda nastala pred njegovim prihodom v Združene države, on more brezdvoma biti deportiran, ako tekom petih let po svojem prihodu postane "javno breme" v zgornjem smislu, razun ako more dokazati, da je bolezen začela po njegovem prihodu. Dostikrat pa je^ nemogoče to dokazati in, kakor
da je vzrok obstojal pred izkrcanjem.
Še težje utegne biti ovreči take domneve, ako inozemec je deležen javnega dobrodelstva vsled tega, ker je nesposoben vzdrževati sebe in družino.
fiskalnem letu 1923-24 znašalo; pravica do oporoke.- Država in 6,409. Od teh je 4,294 spadalo! Združene države nalagajo dav-
ob svojem prihodu v vrsto inozemcev, kakršne zakon izključuje. Nič manj od 2,092 izmed njih je spadalo v razred "likely to become a public charge." Na drugi strani 716 inozemcev
Vzrok te nesposobnosti mora je bilo deportiranih pod določ-
biti takšen, da je nastal po nje-
govem izkrcanju, ako naj se iz-"cijo inozemcev, kateri so posta
6gne deportaciji. To pa je težko dokazati.
, Proti inozemcu, ki je prijavljen kot "javno breme," delavski department začne deporta-cijsko postopanje in, ako je de-portacija opravičena, odredi njegovo deportacijo. Radi tega je največje važnosti za vsakega inozemca, ki radi nesreče utegne pasti na breme javnega dobrodelstva, da si dobro zapomni zgornjo določbo zakona in način njenega uveljavljenja.
Isto velja v slučajih tuberkuloze, ostudnih ali nalezljivih bolezni, umobolnosti, kroničnega alkoholizma itd., ako inozemec postane "javno breme." Ali v teh slučajih treba uvaževati še nekaj drugega. Zakon namreč določa, da vsak inozemec, ki je ob svojem prihodu bil član ka-teregasibodi razreda nepripust-ljivih inozemcev, sme biti deportiran tekom petih let. To pomenja, da ako ob- prihodu ni-sq odkrili, da je priseljenec bil nepripustljiv, pa so ga pripustili, ga smejo vendarle deporti-rati tekom petih let, ako se. kasneje pokaže, da je tedaj spadal med one razrede inozemcev, ki jih zakon izključuje. Med drugimi sledeči razred inozemcev so izključeni po zakonu: vsi idijoti, slaboumneži, epiletični ljudje, umobolniki, kronični pijanci, ljudje, ki trpijo na tuberkulozi ali na kateri ostudni ali nalezljivi bolezni. Druge osebe, "katerih priselitev zakon prepoveduje, so osebe, ki utegnejo pasti na breme javnega dobrodelstva (persons likely to become public charges), berači, javni reveži, prostitutke, anarhisti, kontraktni delavci itd.
iz tega je razvidno, da ako inozemec postane jetičen ali umobolen, on utegne biti deportiran v vsakem slučaju, tudi ako ne postane "javno breme, ako se domneva, da je bil bolan že ob svojem prihodu. Isto velja, ako se najde, da inozemec trpi na ostudni ali nalezljivi bolezni, o kateri se domneva, da je obstajala še pred njegovim izkrcanjem. Kar se tiče urno-bolnikov, se vedno domneva, da je vzrok umobolnosti obstojal še pred izkrcanjem.
Pri deportacijah blazrnh ali bolanih ljudi, ki potrebujejo posebno oskrbo, zakon zahteva od porobrodnih družb, da morajo primerno skrbeti za nje ne le pri vožnji na morju, marveč tudi na kopnem do njegove domovine. Samo č>b sebi pa je umevno, da se radi humanitarnih razlogov deportacija dostikrat ne izvrši, ako je bolezen taka, da bi vožnja spravila v nevarnost njeno življenje ali otežkočila njeno zdravstveno stanje.
Oseba, ki utegne pasti na breme javnega dobrodelstva (likely to become a public charge), spada tudi med izključene razrede. Vsak inozemec, o katerem priseljeniška oblast iz enega ali drugega razloga smatra, da ni v stanu vzdrževati samega sebe, oziroma katerega vzdr že van je ni zajamčeno po drugih, utegne biti izključen ob svojem prihodu. Ako vendarle pripustijo, tak inozemec utegne še vedno biti deportiran v roku petih let po prihodu, ker je bil za časa svojega prihoda "likely to become a public charge." Pod to določbo vsak inozemec more biti deportiran, ako tekom petih let ostane brez sredstev za svoje vzdrževanje, pod pogojem, da se je že ob njegovem prihodu moralo smatrati, da utegne pasti na breme javnega dobrodelstva.
Večina deportirancev dejanski spadjt v ta razred. Število vseh deportiranih inozemcev, ki so bili tukaj ie nastanjeni, je v,
bo zakona, ki odrejuje deporta-
li "javno breme" radi vzroka, obstoječega pred njihovim izkrcanjem. Vzroki, zakaj so postali "javno breme," so bili sledeči: 591 radi blaznosti, 35 radi drugačne umnobolnosti, 24 radi tuberkuloze, 14 radi drugih nalezljivih ali ostudnih bolezni, trije radi nosečnosti, 40 radi slabega fizičnega stanja, devet radi drugih vzrokov.
Najbolj varno ravna inozemec, ki tekom petih let po svojem prihodu ne sprejema nikake vrste dobrodelstva.
Oporoke v Združenih državah.
Zakoni vseh posameznih držav Unije določajo, kako naj se razdeli lastnina po smrti lastnika. Ako lastnik noče, da se njegova lastnina podeduje po določbah zakona, on napravi oporoko (testament). Ta je veljavna, ako odgovarja določbam, ki jih zakon predpisuje za oporoke. Zato je za vsakega, ki hoče napraviti oporoko, velike važnosti, da izve, kaj zakon dotične države določa glede oporoke.
Oporoka se mora ravnati po zakonih one države, kjer je bila napravljena. Splošno pravilo je, da vsakdo — moški ali ženska — more napraviti oporoko. Izjema k temu pravilu pa obstojajo v zakonih vseh poedinih držav. Tako na primer, mladoletnik ali umobolen človek ne more napraviti oporoke. V mnogih državah ima mož oziroma žena na izbiro, ali da sprejme, kar mu oporoka da, ali pa da vzame to, kar bi mu zakon dal, za slučaj, da ni nikake oporoke. Ako se otrok rodi po sestavi oporoke, ima isti v nekaterih državah pravico do ded-ščine kot da ni nikake oporoke.
Pri oporoki je treba paziti na razne formalnosti. Pred vsem je treba določiti, kako naj se denar in lastnina razdeli med dediče. Ni mogoče za oporoči-telja, da bi previdno skrbel za vse bodoče mogočnosti. Kdor pa je skrben, ~bo preudarjal mogočnost smrti- poedinih dedičev, omenjenih v oporoki, in bo pre-videl za tak slučaj.	J
Ko se je zapustnik odločil glede gmotne strani oporoke, je treba da preudari formalno stran iste. Oporoke so večinoma pismene in podpisane po zapustniku in pričah. Kako jih je treba spisati in podpisati, število prič in okolščine, pod katerimi naj priče podpišejo, vse to je različno V posameznih državah. Treba pa je zapomniti si, da se oporoka razglasi za neveljavno, ako ne odgovarja kakršnemkoli izmed takih predpisov. Pod nekaterimi okolščinami tudi navadno pismo ali izgovorjene besede veljajo kot prava oporoka. Toda najbolj varno ravna, kadar se ne zanaša na te izjemne slučaje, marveč napravi formalno oporoko kot jo zakon predpisuje.
Dostikrat nastane zmešnjava, ker ni oporočitelj vničil prejšnje oporoke. Treba je pozati na to, da ne bo nikake prejšnje oporoke ali da se njene določbe prenesejo v poznejšo oporoko in z njo ujemajo. Vniči se prejšnja oporoka s^ tem, da se zažge, oziroma da se izrecno prekliče v p6znejši oporoki. Tudi drugi načini se priznavajo v posameznih državah.
Ako se hcfče spremeniti kako določbo prijšnje oporoke, ne da bi se ta razveljavila, je navada, da se pripravi izjava, ki se zove kodicil. Za sestavo kodicila veljajo navadno iste formalnosti kot za oporoko.
Treba je naglašati nekatere omejitve, katerim je podvržena
ke na lastnino, podedovino po oporoki. Določba v oporoki, ki zapušča kako svoto za verske ali dobrodelne svrhe, ni v mnogih državah veljavna, ako ni bila napravljena vsaj trideset dni pred smrtjo zapustnika. Ako se denar zapušča povernemu skladu (trust fund), ki naj upravlja zapuščino v korist tretjim osebam, mora ta sklad navadno končati v določenem času. Ne more trajati za vedno. Skrajna doba njegovega obstoja je navadno 21 let dodatno k življenski dobi oseb, živečih za časa, ko je bila napravljena oporoka.
Kake so torej prednosti oporoke? Dovoljuje človeku, da v večji meri zapusti svojo lastni-uo onim, katerim hoče. Mu omogoča, da si ^im izbere svojega testamentarnega ekseku-torja, ki naj upravlja zapuščino, dokler se vse ne uredi? Ako zapustnki ni imenoval ekseku-torja, zakon določa, da mora sodnija enega imenovati, navadno naj bližnjega sorodnika. V mnogih državah ni upravitelj primoran položiti varščine (bond), ako živi v isti državi. To olajšuje vse postopanje in prihrani mnogo stroškov ter v mnogih slučajih omogoča hitrejšo in primernejšo poravnavo zapuščinske zadeve.
Pod vsakim pogojem naj človek, ki hoče napraviti oporoko izve, kaj v tem pogledu določa iakon dotične države. Pa je vseeno, da-li je njegova lastnina velika ali malenkostna. Dober odvetnik ali društvo za brezplačno pravno pomoč (legal aid society) mu bodo dali pravilni nasvet.
Katoliška cerkev v Rusiji
Po uradnih boJjševiških podatkih ni mogoče določiti števila katoličanov v Rusiji, ker se v uradnih" boijševiških spisih vera sploh ne omenja. Na podlagi katoliške cerkvene statistike zadnjih let je število katoličanov nekoliko nad poldrugi milijon. Ogromna Rusija in Sibirija je sedaj razdeljena v sedem katoliških škofij in dva apostolska vikarijata. Po pro-stranosti največja škofija na svetu je mogilev8ka (s sedežem v Petrogradu), ki je do najnovejšega časa obsegala večino evropske Rusije in vso Sibirijo.
Ob koncu lanskega leta je bil ustanovljen apostolski vikarijat za zapadno in srednjo Sibirijo; apostolski vikar je poljski frančiškan Gerard Pietrovski. Leta 1923 pa je bila v Vladi vosto-ku ustanovljena posebna škofija za vzhodno Sibirijo. Polep tega je bil jm svetovni vojski ustanovljen apostolski vikarijat v Tiflisu za Kavkaz in za Krim.
Katoliški Armenci imajo posebno škofijo v Tiflisu. Škofija Kamenec je bila ustanovljena po svetovni vojski; tiraspol-ska škofija (Sazatov) pa je nekoliko starejša. Dve škofiji, namreč Minsk in Zitomir segata deloma v Poljsko. Po poljskem konkordatu bosta ti dve škofiji omejeni samo na Rusijo.
Položaj katoliške cerkve v Rusiji je zaradi boljševiškega preganjanja jako žalosten. Vsa semenišča so zaprta. Mnogo duhovnikov je bilo pomor jenih, še več izgnanih; nekoliko jih je v ječah, drugi so izgnani. Število duhovščine se je tako skrčilo, da je ostala komaj še tretjina duhovnikov. En duhovnik mora po tri župnije oskrbovati, včasih celo po pet župnij. Redno pastirstvo je nemogoče. Podrobnejši podatki se nahajajo v novi knjižici "Kraljestvo božje," II. zvezek (let/io poročilo Apostolstva sv. Cirila in Metoda za leto 1*925).
čitajte in Širite "glasi
LO K. S. K. JEDNOTE."

---
'GLASILO S. K. JffDNOTE," 9. SEPTEMBRA, 1925.
GLAVNI URAD: 1*4 N. CHIC tolventnoct aktivtMga	'm\tiil*m*
Od ustanovitve do 1. avgusta 1925, znaia skupna podpor« $2,568.070.00. , , ^ . GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd _
I.	podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave, .
II.	podprodsodnlk: Anton Skubic, P. O. Aurora, Min.
III.	podpredaed.: Mrs. Mary Prisland, 1034 Diillngkaa Avtu Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Jeliet, ID. Pomožni tajnik: Steve G Vertin, 1004 N. Chicago St., I«1I«L DL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. BroadwajTjoflet, IIL Duhovni vodj«: Rev. J. j. Om«n, 3547 E. 80th St, Cl Vrhovni xdravnik: Dr. Joe. V. Grahek, R. 303 Amr.
•00 Grasd It Sixth Ave., Pittsburgh, P«.
NADZORNI ODBOR) Prank Opeka, 28— 10th St., North Chicago, IIL	- '
John Jerich, 1840 W. 22nd St., Chicago, IIL John Germ, 817 East "C St., Pufcblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Clevelcnd, Obta. Martin Shukto, 811 Ave "A", Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: John R. Sterbentx, 174 Woodland Ave., Laurium, Mick. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, IIL Frank Trenpush, 42—48th St., Pittsburgh, P«.
PRAVNI ODBORI John Dechman, Box 528 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Batkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo.
UREDNIK -GLASILA K. S. K. JEDNOTB": Ivan Zupan, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 828.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo i glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, lih, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglas« in naročnino p« m "GLASILO K. 8. K. JEDNOTE", 8117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohi«.
SPREMEMBE
za mesec avgust, 1925.
Pristopili.
K društvu sv. Štefana, št. 1 v Chicago, 111., 26549 Hofer John, roj. 1908, R. 17, $250; 26550 Vogrich Anton, roj. 1906, R. 19, $250; 26551 Rosp Leo, roj. 1905, R. 20, $1000 ; 26552 Movrin Nikolaj, roj. 1898, R. 27, $1000. Spr. 9. avgusta. Dr. šteje 278 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, BI, 26553 Gale Valentin, roj. 1909, R. 16, $500;
26554	Kambich Joseph, roj. 1894, R. 31, $1000. Spr. 2. avgusta. Dr. šteje 536 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 4 v Tower, Minn.,
26555	Tekautz Dominik, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 9. av-
R. 16, $1000. Spr. 2. avgusta, Dr. šteje 202 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 52 v Indianapolis, Ind., 129&0 Jeriček Rozalija, roj. 1909, R. 16, $1500; 12981 Ratkovič Josephine, roj. 1909, R. 16, $1000; 26564 Sabec Frank, roj. 1895, R. 30, $500. Spr. 2. avgusta Dr. šteje 161 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 53 v Waukegan, 111., 26565 Grim-šič Joseph J., roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 10. maja; 26566 Artac John, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 19. julija; 26567 Suhadolnik Math, roj. 1908, R. 16, $500. Spr. 10. maja; 26568 Svete Alojzij, roj. 1905, R. 20, $1000. Spr. 14. junija. Dr. šteje 218 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, Colo., 12982 Reeros Dorothy, roj. 1909, R. 16,
$1000 ; 26556 Rudolf Paul, roj. 1909, R. 16, $2000. Spr. 9. avgusta. Dr. šteje 254 čl.
K društvu sv. Janeza Krst-nika, št. 13 v Biwabik, Minn., 12974 Tometz Mary . K., roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 2. avgusta. Dr. šteje 57 čl.
K društvu sv. Janeza Krstni-ka, št. 14 v Butte, Mont., 12875 Hren Mildred, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 16. avgusta. Dr. šteje 176 čl. -
K društvu sv. Roka, št. 15 v Pittsburgh, Pa., 26557 .Zbašnik
gusta. Dr. šteje 120 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 12 «000; 12983 Mamich Ana, roj. v Forest City, Pa., 12973 Bra- 1893» R' S2' $1000; 26569 Ja-
dach Mary, roj. 1909, R. 16, klch	r°j- 1887' R- 38»
$1000. Spr. 18. avgusta. Dr.
šteje 217 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 57 v Brooklyn, N; Y., 26570 Hodnik Joseph M., roj. 1908, R. 17, $1000 ; 26571 Zurl Martin A., roj. 1909, R. 17, $1000 ; 26572 Novosel George, roj. 1884, R. 41, $1000. Spr. 1. avgusta. Dr. šteje^l31 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, Minn., 26573 Bonach Frank, roj. 1882, R. 43, $1000. Spr. 21. avgusta. Dr. šteže 242 čl. K društvu Vitezi sv. Mihaela,
Anton, roj. 1889, R. 36, $500. _ Spr. 22. avgusta. Dr. šteje HJ- 61 * Youngstown, O./26574
154 čl.
K društvu sv. Janeza Krst-nika, št. 20 v Iron wood, Mich., 12976« Smith Mary, roj. 1893, R. 32, $1000. Spr. 27. julija. Dr. šteje 100 čl.
K društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 26558 Simončič John, roj. 1906, R. 19, $1000;
26559	Perme Louis J., Dr., roj. 1896, R. 29, $500. Spr. 6. avgusta. Dr. šteje 517 čl.
K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, 111., 12977 Mlakar Jennie, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 2. avgusta. Dr. šteje 582 čl.
K društvu sv. Petra, št 30 v Calumet, Mich., -12978 Medved Ana, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 9. avgusta. Dr. šteje 166 čl.
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 38 v Kansas City, Kana.,
26560	Zager Peter, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 11. avgusta. Dr. šteje 125 čl.
K društvu sv. Alojzija, St 42 v Steel ton, Pa., 12979 Somse-dih Ana, roj. 1889, R. 86, $500;
26561	Plut Joseph, roj. 1907, R. 18, $1000 ; 26562 Somesedih Anton, roj. 1892, R. 33, $1600. Spr. 27. avgusta. Dr. šteje 253 čl.
K društvu Vitezi sv. Florija-na, št. 44 v So. Chicago, III., 26563 Basich John* roj. 1909,
Baič Nikolaj, roj. 1883, R. 42, $1000. Spr. 16. avgusta. Dr. šteje 116 čl.
K društvu sv. Lovrenca, št. 63 v Cleveland, O., 12984 Suko-vich Mary, roj. 1909, R. 16, $1000; 12985 Legan Frances, roj. 1909, R. 16, $1600; 26575 Cesnik Frank, roj. 1909, R. 16, $1000 ; 26576 Marinčič Ignatz, roj. 1909, R. 16, $600. Spr. 9. avgusta. Dr. šteje 362 čl.
K društvu sv. Jane* Evangelista, št. 65 v. Milwaukee, Wis., 26577 Benda "John, roj. 1909, R. 16, $5Č0. Spr. 9. avgusta. Dr. šteje 198 čl.
K društvu sv. Jožefa, št 69 v * Great Falls, Mont., 26578 Urich Matt, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 4. avgusta. Dr. šteje 25 čl.
K društvu sv. Srpa Jezusovega, št. 70 v St. Louis, Mo., 12986 Miheičič Helen, roj. 1907, R. 18, $500. Spr. 16. avgusta. Dr. šteje 89 člv
K društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, 111., 12987 Sushnik Ivy, roj. 1909, R. 16, $500; 12988 Pintar Mary, roj. 1909, R. 16, $1000; 12989 Starman Antonia, roj. 1906, B. 20, $1000; 12990 Krek Mary, roj. roj. 1900, R. 25, $1000. Spr. 22. avguste. Dr. šteje 278 čl.
K društvu Marije Pomagaj, it. 79 v W*uiug$n, W-, 1|991
Repp Jennie, roj. 1009, R. 16, $1000; 26579 Hiadnik Frank, roj. 1909, R. 1«, $J000. Spr 9. avgusta. Dr. šteje 77 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 80 v So. Chicago, BI., 12992 Petrovieh Bertha, roj. 1908, R. 17, $1000* 12998 Bukovec Ana, roj. 1894, R. 31 $1000; 12994 Aisonchich Rose, roj. 1888, R. 87, $1000. Spr. 16. avgusta. Dr. šteje 238 čl
K društvu Marije Sedem Žalosti, št 81 v Pittsburgh, Pa., 12995 Benec Helen, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 16. avguste. Dr. š^eje 193 čl.
K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 87 v Joliet, 111., 26580 Mahkovec John, roj 1909, R. 16, $1000 ; 26581 Mi-helič Frank, roj. 1908, R. 17, $1000. Spr. 11. avguste. Dr. šteje 111 čl.
K društvu Marije Zdravje Bolnikov, št. 94 v Sublet, Wyo., 26582 Hanzich Martin, roj 1909, R. 16, $1000. Spr. 25. avguste. Dr. šteje 34 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 95 v Broughton, Pa., 26583 Brulc Louis, roj. 1909, R. 16, $1000; 26584 Jankovich John, roj. 1908, R. 17, $1000. Spr. 9. avguste. Dr. šteje 72 čl.
K društvu sv. Jožefa, št 103 v Milwaukee, Wis., 26585 Be-nech Michael F., roj. 1894, R. 31, $500. Spr. 1. avguste. Dr. šteje 147 čl.
K društvu sv. Genovefe, št. 108 v Joliet, 111., 12996 Kodrich Mary, roj. 1909, R. 16, $500. Spr. 2. avguste. Dr. šteje 216 čl.
K društvu sv. Jožefa, št 110 v Barberton, O., 26586 Troha Anton, roj. 1909, R. 16, $1000; 26587 Gerbec Frank, roj. 1909, R. 16, $1000 ; 26588 Kerin Martin, roj. 1896, R.. 29, $500. Spr. 16. avguste. Dr. šteje 104 čl.
K društvu sv. Roka, št 113 v Denver, Colo., 26589 Turk Michael, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 13. avguste. Dr. šteje 87 čl.
K društvu sv. Veronike, št. 115 v Kansas City, Kans., 12997 Stefanac Ro*£, roj. 1909, R. 16, $1000; 12998 Stefanac Mary, roj. 1908, R. 17, $1000. Spr. 9. avguste. Dr. šteje 128 čl.
K društvu sv. Ane, št. 120 v Forest City, Pa., 12999 Kraso-vec Mary, roj. 1909, R. 16, $1000; 13000 Milavec Ana, roj.
1908,	R. 17, $1000. Spr. 16. avguste. Dr. šteje 255 čl.
K društvu sv. Ane, št. 127 v Waukegan, 111., 13001 Shebenik Mary, roj. 1909, R. 16, $1000; 13002 Pustaveh Ana, roj. 1909, R. 16, $1000; 13003 Belec Mary roj. 1909, R. 16, $1000; 13004 Setnikar Angela, roj. 1908, R. 17, $1000. Spr. 23. avgusta. Dr. šteje 152 čl.
K društvu sv. Družine, št. 136 v WiUard, Wis., 26590 Arch Frank, roj. 1909, R. 16, $500. Spr. 21. avguste. Dr. šteje 78 čl.
K društvu sv. Ane, št. 139 v La Salle, IU., 13005 Dolanc Mary, roj. 1883, R. 42, $250. Spr. 1. avgusta. Dr. šteje 45 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, Wis., 26591 Suseha John A., roj.
1909,	R. 16, $1000 ; 26592 Cer-pich John, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 2. avguste. Dr. šteje }80 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 146 v Cleveland, O., 26593 Tekau'-čič Thomas, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 2. avguste. Dr. šteje 256 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 148 v Bridgeport, Conn., 13006 Ta-randek Magda, roj. 1885, R. 37, $500; 26594 Sumen Štefan, roj. 1895, R. 30, $500 ; 26595 Potro-ni Vid, roj. 1892, R. 3& $1000; 26596 Zver Johan, roj. 1892, R. 83, $1000 ; 26597 Sisko Frank, roj. 1888, R. 37, $1000 ; 26598 Baucson Stefan, roj. 1888, R. 37, $1000; 26599 Tarandek Jakob, roj. 1883, R. 42, $500. 18. avgusta. Dr. šteje
Spr. 123
čl.
K društvu sv. Ane, št. 150 v Cleveland, Q, 18007 Godec
Ana, roj. 1909, R. 16, $1000; 13008 Filipovich Ana, roj. 1909, R.- 16, $1000, Spr. 18. avguste. Dr. šteje 184 čl.
K društvu sv. Mihaela, št. 152 v So. Deering, 111., 26600 Biljgn Nikolaj, roj. 1885, R. 40, $1000. Spr. 13. avguste. Dr. šteje 72 čl.
K društvu sv. Ane, št. 156 v Chisholm, Minn., 13009 Bach Frances, roj. 1904, R. 21, $250. Spr. 18. avguste. Dr. šteje 159 čl.
K društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 13010 Suseha Kristina, roj. 1909, R. Ifc, $1000. Spr. 18. avguste. Dr. šteje 132 čl.
K društvu Marije Magdalene, št 162 v Cleveland, O., 13011 Zulich Frances, ro^, 1909, R. 16, $1000; 13012 Petrič Fannie, roj. 1906, R. 19, $1000. Spr. 3. avguste. Dr. šteje 552 čl.
K društvu sv. Mihaela, št. 163 v Pittsburgh, Pa., 13031 Smokovich Barbara, roj. 1909, R. 16, $1000; 13014 Batchce Lillian, roj. 1909, R. 16; $1000; 13015 Betchce Catherine, roj. 1909, R.16, $1000; 13016 Broz Mary, roj. 1909, R. 16, $1000; 13017. Evanish Mary, roj. 1909, R. 16, $1000; 13018 Bork Mary, roj. 1887, R. 38, $500; 13019 Polj ar Barbara, roj. 1883, R. 42, $1000; 26601 Jurkovich Joseph, roj,. 1909, R. 16, $1500; 26602 Betchee John, roj. 1907, R. 18, $1000 ; 26603 Fabac John,, roj. 1898, R. 27, $1000; 26604 Klašič tfrank, roj. 1895, R. 30, $1000 ; 26605 Brok Joseph, roj. 1885, R. 40, $1000; 26606 Novosel Peter, roj. 1884, R. 41, $1000 ; 26607 Kelčič Joseph, roj. 1882, R. 43, $1000; 26608 Sečen Viktor, roj. 1881, R. 44, $1000 ; 26609 Orehovich John, roj. 1870, R. 55, $250. Spr. 18. avgusta. Dr. šteje 408 čl.
K društvu Marije Pomoč Kristjanov, št 165 v West Allis, Wis., 13020 Kosidner Mary, roj, 1876, R. 49, $500. Spr. 13. avguste. Dr. šteje 86 čl.
K društvu sv. Jožefa, št 168 v Bethlehem, Pa., 13021 Sho-menek Mary, roj. 1907, R. 18, $1000. Spr. 16. avguste. Dr. šteje 92 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 169 v Cleveland, O., 26610 Smrdelj Frank, roj. 1889, R. 36, $1000. Spr. 10. avgusta. Dr. šteje 228 čl.
K društvu sv. Ane, št 170 v Chicago, 111., 13022 Peterce Stella, roj. 1901, R. 24, ,$500; 13023 Persa Katarina, roj. 1893, R. 32, $500; 13024 Toplak Josephine, roj. 1892, R. 33, 11500. Spr. 9. avguste. Dr. iteje 61 čl.
K društvu sv. Elizabete, št. 171 v New Duluth, Minn., 13025 Skul Johana, roj. 1904, R. 21, $1000 ; 26611 Gimpel Vincent, roj. 1908, R. 17, $500. Spr. 16. avguste. Društvo šteje 36 čl.
K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 v West Park, O., 13026 Jech Mary, roj. 1909, R. 16, $2000; 13027 Ho-sta Mary, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 2. avguste. Dr. šteje 89 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št 174 v Willard, Wis., 13028 Artačh Amalija, roj. 1909, R. 16, $500; 13029 Zupančič Mary, roj. 1889, R. 37, $1000. Spr. 9. avgusta. Dr. šteje 36 čl.
K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št 180 v Canon City, Colo., 26612 Iljaš Joseph, roj. 1900, R. 25, $1000 ; 26613 Pierce Louis, roj 1895, R. 30, $1000. Spr. 24. avgusta. Dr. šteje 61 čl

r-T-r-
R. 31, $500. Sflr. 26. avgusta. Dr. šteje 18 čl.
K društvu sv. Cirila in Me toda, št. 191 v Cleveland, O. 26615 Ross man Theodore, roj. 1900, R. 25, $1000 ; 26616 Mer-har Louis, roj. 1889, R. 36, $1000; 26617 Sesek John, roj 1888, R. 37, $1000 ; 26618 Srpan LOuis, roj. 1884, R. 41, $1000. Spr. 26. avguste. Dr. šteje 59 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št 196 v Gilbert, Minn., 13033 Klancher Mary, roj. 1907, R. 18, $50. Spr. 13. avguste. Dr. šteje 29 čl.
Pristopili v razred "C;" 20 letna zavarovalnina.
K društvu sv. Jožefa, št 2 v Joliet, 111., 202 Bluth Mary, roj. 1908, R. 17, $1000. Spr. 2. avguste. Dr. šteje 536 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 8 v Joliet, 111., 203 Ter-lep John, roj. 1909, R. 16, $1500. Spr. 16. avguste. Dr. šteje 113 čl.
K društvu sv. Jožefa, št 53 v Waukegan, 111., 204 Ikovich Martin, roj. 1907, R. 17, $500. Spr. 10. maja. Dr. šteje 218 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, 111., 205 Mar-kovich Katarina, roj. 1904, R. 22, $1000. Spr. 22. avgusta. Dr. šteje 273 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 110 Barberton, O., 206 Leksan Joseph, roj. 1886, R. 40, $500. Spr. 16. avgusta. Dr. šteje 104 čl.
K društvu sv. Mihaela, št. 163 v Pittsburgh, Pa«, 207 Frankovich Mary, roj. 1909, R. 16, $1500. Spr. 9. avgusta. Dr. šteje 403 čl. Člani z dvema certifikatoma; dosmrtna zavarovalnina. K društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 18558-A Smerke John, roj. 1888, R. 37, $1000. ^av. 2. avguste. Dr. šteje 517 čl. Prememba zavarovalnine iz dosmrtne v 20 letno zavarovalnino Pri društvu sv. Janeza Krst-nika, št. 13, Biwabik, Minn.,
200	Tahrja Frank, roj. 1907, R. 18, $2000. Prememba izvršena 22. avguste, 1925 (zvišal iz $1000 na $2000.
Pri društvu sv. Frančiška Šaleškega, š.t 29 v Joliet, 111.,
201	Hermes Mary, roj. 1907, R. 16, $1000. Prememba izvršena 1. avgusta, 1925.
Suspendovani zopet sprejeti.
K društvu sv. Štefana, št. 1
K društvu sv. Družine, št. 136 v WiUard, Wis., 11271 Cesnik Ignac, R. 36, $500 ; 8281 Cesnik Jera, R. 41, $500. Zopet spr. 2. avguste. Dr. šteje 78 čl. *
K društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 7482 Ka^ušič Zlate, R. 18, $1000. Zopet spr. 12. avguste. Dr. šteje 132 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 160 v Kans&s City, Kans., 10786 Ratman Helena, R. 27, $500. Zopet spr. 30. julija. Dr. šteje 35 čl.
K društvu Marija Pomoč Kristjanov, št 165 v West Allis, Wis., 12002 Derzaj Marija, R. 32, $1000. Zopet spr. 22. avgusta. Dr. šteje 86 Čl.
Suspendovani.
Od društva sv. Štefana, št. 1 v Chicago, IU., 25467 Kučič Martin, R. 16, .$1000. Susp.
24.	avguste. Dr. šteje 278 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 12
v Forset City, Pa., 24371 Mi-klavciq Alojzij, R. 17, $1000. Susp. 17. avguste. Dr. šteje 254 čl.
Od društva sv. Janeza Krst-nika, št. 14 v Butte, Mont., 10657 Stav Katarina, R. 16, $1000. Susp. 25. avguste. Dr. šteje 176 čl.
Od društva sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 21315 Korošec Joseph, R. 18, $500; 25342 Rogelj John, R. 46, $500; 169 No-shak Anthony (20 letno zav.), R. 17, $1000. Susp. 22. avgusta. Dr. šteje 517 čl.
Od društva Jezus Dobri Pastir, št. 32 v Enumclaw, Wash., 25237 Umek Frank, R. 18, $1000. Susp. 1. avgusta. Dr, šteje 47 čl. -
Od društva Marije Device, št. i 33 v Pittsburgh, Pa., 10645 Fi-lipič John, R. 34, $1000. Susp. 2. avgusta. Dr. šteje 147 čl. Od društva sv. Jožefa, št.
41	v Pittsburgh, Pa., 21106 Ca-donič John, R. 23, $1000; 15975 Kapele. Peter, R. 30, $1000; 3645 Knafelc Mihael, R. 38, $1000. Susp. 25. avgusta. Dr. šteje 149 čl.
.Od društva sv. Alojzija, št.
42	v Steelton, Pa., 24410 Male-šič Martin, R. 27, $1000. Susp. 16. avguste. Dr. šteje 253 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 43 v Anaconda, Mont., 15894 Sladic Peter, R. 37, $1000. Susp.
25.	julija. Dr. šteje 105 čl. Od društva Marije Sedem Žalosti, št. 50 v Pittsburgh, Pa.,
v Chicago, IU., 25027 Atesec 23840 Medosh Martin, R. 27, Viktor, R. 16, $1000; 6346 Me-1*1000- SusP- 9 avgusta. Dr,1
šteje 336 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, Colo., 15162 Sela-kovich Marko, R. 25, $1000; 26018 Koucherik Joseph A., R. 25, $250. Susp. 14. avgusta. Dr. šteje 217 čl.
Od društva sv. Petra in Pa-1 via, št. 64 v Etna, Pa., 23958 Erdeljac Nikolaj, R. 16, $1000; 9949 Erdeljac Marija, R. 17, $1000. Susp. 18. avguste. Dr. šteje 202 čl.
Od društva sv. Antona Pa-dovanskega, št. 87 v Joliet IU., 12996 Cesar Andrej, R. 30, $1000 ; 4223" Cesar Elizabeta, R. 32, $1000. Susp. 24. avgusta. Dr. šteje 111 čl. '
Od društva Marije Čistega Spočetja, št. 104 v Pueblo, Colo. 12223 Skufca Angela, R. 19, $1000; 12227 Skufca Genove-fa, R. 21. $1000. Susp. 15. avguste. Dr. šteje 131 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 148 v Bridgeport, Conn., 10887 Bajtar Verona, R. 19, $1000; 10338 Panker Marija, R. 20, $500. Susp. 16. avguste. Dr.
sec Anton, R. 33, $1000. Zopet spr. 12. avgusta. Dr. šteje 278 čl.
K društvu sv. Janeza Krstni-ka, št. 20 v Ironwood, Mich., 24381 Anich Joseph, R. 85, $1000 ; 7505 Medarič Katarina, R.. 41, $1000. Zopet spr. 16. avgusta. Dr. šteje, 100 čl.
K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 50 v Pittsburgh, Pa., 7603 Matešič Jurij, R. 34, $1000; 17215 Car Jurij, R. 38, $1000. Zopet spr.- 9. avguste. Dr. šteje 336 čl.'
K društvu sv. Jožefa, št 55 v Crested Butte, Colo., 7768 Volk Marija, R. 33, $1000. Zopet spr. 8. avgusta. Dr. šteje 84 čl.
K društvu sv. Jurija, št. 73 v Toluca, IU., 4739 Rački Marija , A., R. 27, $1000; 16979 Rački Vincent R. 33, $1000. Zopet spr. 16. avguste. Dr. šteje 25 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št 80 v So. Chicago, IU., 3330 VdTbič Marija, R. 28, $1000. Zopet spr. 16. avguste. Dr. šteje 238 Čl.
K društvu sv. Barbare, št. j Ueje 123 Čl.
K društvu Marije Vnebovze- 92 v Pittsburgh, Pa., 12194 Od društva Marije Magdale-
te, št. 181 v Steelton, Pa., 13030 Ostaij Ana, roj. 1893, R. 32, $1000; 13031 Koruch Ana, roj. 1879, R. 46, $500. Spr. 12. avguste. Dr. šteje 54 čl. %
K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 185 v Burgetts-town, Pa., 18082 Ulager Frances, roj. 1905, R. 20, $1000. Spr. 4. avgusta. Dr. šteje 20 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 188 v Homer- City, Pa., 26614 Bekina Peter, roj. 1894,
Kohcier Elizabete, R. 20, $1000. ne, št. 162 v Cleveland, O., Zopet spr. 10. avguste. Dr. 8758 Vidervol Angela, R. 20, šteje 96 čl.	$500 ; 9826 Kolar Frances, R.
K društvu Friderik Baraga, 20, $1000. Susp. 20. avguste, št. 93 v Chisholm, Minn., 1142 Dr. šteje 552 Kočevar Matija, R. 36, $1000. Od društva sv. Jožefa, št 168 Zopet spr. 9. avguste. Dr. šte- v Bethlehem, Pa., 25271 Lain-je 193 čl.	ečak John, R. 21, $1000 ; 9205
K društvu Marija sv. Rožne- Skraban Julija, R. 39, $1000;
ga Venca, št. 181 v Aurora, Minn., 21363 Mežnar Frank, R. 20, $1000. Zopet spr. 20. avguste. Dr. šteje 99 čl
10798 Raudi Rozalija, R. 33, $1000; 12005 Chassar Kristina, R. 16, $1000; 12006 Sersen Pa-Uline, R. 17, $1000; 10176 Hor-
vat Veronika, R. 23, $500. Susp. 16. avguste. Dr. Šteje 92 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 169 v Cleveland, O.,. 12543 Svetina Rozalija, R. 32, . $250; 26340 Svetina Anton, R. 41, ($250. Susp. 13. julija. Dr. šteje 228 ČL
Od društva sv. Jožefa, št. 169 v Cleveland, O., 25364 Gerbec Jakob, R. 52, $250; 11509 Gerbec Frances, R. 45, $500. Susp. 10. avguste. Dr. šteje 228,čl.
Od društva Marije Pomagaj, št 176 v Detroit, Mich., 25883 Puhek Joseph, R. 21, $500; 25384 Puhek Frank, R. 24, $500 ; 25276 Puhek Matija, R. 30, $500. Susp. 9. avgusta. Dr. šteje 71 člf :
Od društva Marije Pomagaj, št. 188 v Homer City, Pa., 11657 Unetič Ana, R. 32, $1000 25509 Unetič Andrej, R. 37, $1000. Susp. 1. avguste. Dr. šteje 18 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 189 v Springfield, 111., 25522 Supanc Frank, R. 38, $500. Susp. 19. avgusta. Dr. šteje 22 čl.
Od društva sv. Helene, št. 193 v Cleveland, O., 12740 Inti-har Jennie, R. 29, $500. Susp. * 25. avguste. Dr. šteje 47 čl. Prestopili. Od društva sv. Janeza Krst-nika, št 20 v Ironwood, Mich., k društvu Marije Pomoč Kristjanov, it. 165 v West Allis, 37, $1000. Prest 12. avguste. Wis., 10575 Kalčič Helena, R.
1.	dr. šteje 100, 2 .dr. šteje 86 Čl.
Od društva sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich., k društvu sv. Vida, št 25 v Cleveland, O., 4786 Sterk Marija, R. 34, $1000 ; 3183 Sterk Peter, R. 34, $1000. Prest. 2. avguste. 1. dr. šteje 166, 2. dr. Šteje 517 čl.
Od društva sv. Alojzija, št. 42 v Steelton, Pa., k društvu Vnebovzete Marije Device, št 181 v Steelton, Pa., 1347 Slo-bodnik Katarina, R. 39, $500. Prest. 5. avgusta. 1. dr. šteje 253, 2. dr. šteje 54 čl.
Od društva Marije Sedem Žalosti, št 50 v Pittsburgh, Pa., k društvu sv. Barbare, št 92 v Pittsburgh, Pa., 3584 Prok-šelj Anna, R. 35, $500. Prest.
15.	avguste. 1. dr. šteje 336,
2.	dr. šteje % čl.
Od društva sv. Alojzija, št 82 v Indianapolis, Ind., k društvu sv. Jožefa, št 169 v Cleveland, O., 4741 Rudman Frances, R. 25, $500; 19351 Rudman Anton, R. 31, $500 ; 8995 Rudman Louis, R. 34, $1000. Prest. 12. avgusta. 1. dr. šteje 161, 2. dr. šteje 228 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, Minn., k društvu sv. Vida, št 25 v Cleveland, O., 24612 Petrič Edward, R. 21, $1000. Prest. 5. avgusta. 1. dr. šteje 242, ž. dr. šteje. 517 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 135 v GUbert Minn., 1540 Ro-gina Frank, R. 39, $1000. Prest.
16.	avgusta. 1. dr. šteje 242, 2. dr. šteje 88 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, Minn., k društvu sv. Elizabete, št 171 v New Duluth, Minn., 13821 Blatnik Frank, R. 37, $1000. Prest. 30. julija. 1. dr. šteje 242, 2. dr. šteje 36 čl
Od društva sv. Janeza Krst-ihka, it 60 v Wenona, IU., k društvu Marije Pomagaj, št 78 v Chicago, BI., 11287 Sifler Mary, R. 16, $500 ; 4992 Sifler Mary, R. 81, $1000. Prest 20. avgusta. 1. dr. šteje 48, 2. dr. šteje 278 čl.
Od društva Marije Čistega Spočetja, št. 80 v So. Chicago, Ul., k društvu sv. Genovefe, št. 108 v JoUet, IU., 8684 Zavetnik Marija. B. IT, $1000. *
Od društva sv. Barbare, it. 92 v Pittsburgh,- Pa., k društvu Marije Pomagaj, št 78 v Chicago, IU., 12194 Koncier Elizabeta, R. 20, $1000; 12195 Schiller Štefanija, R. 23, $1000.
(Dalj« na & strani)
Seitanek Amerikancev na Brezjah.
Na Veliki Šmaren, dne 15. av-gusta so priredili naši, v Sloveniji na obisku, se nahajajoči Amerikanci jako lepo uspel poslovilni sestanek na Brezjah. Ljudstvo je prihitelo na priljubljeni romarski kraj v velikih množicah, deloma peš, oziroma po železnici, iz oddaljenejših krajev tudi na vozeh, s katerih je po bližnjih cestah donelo lepo romarsko petje, kar je marsikateremu Amerikancu v resnici zbudilo prijetne spomine na čase prve mladosti.
Ob 10. dopoldne je gospod p. Kazimir Zakrajšek v globoko zamišljeni pridigi slikal ozke vezi, ki priklepajo naše ameri-kanske izseljence na staro domovino in posebno še na Marijino svetišče na Brezjah. Med slovesno sveto mašo je ubrano prepevalo pevsko društvo "Ljubljana," ki je ta dan nalašč pohitelo na Brezje, da s pomočjo slovenske pesmi pripomore dvigniti lepo slovesnost.
Po maši je pred cerkvijo zbrane Amerikance, obdane od velike množice ljudstva, nagovoril gospod svetnik Jože Pire ter se jim je zahvalil za prijateljski obisk, za premnoge našim ljudem izkazane dobrote in za številne pozdrave, ki so jih prinesli iz Amerike sorodnikom naših izseljencev.
Za njim je govoril g. Anton Grdina iz Clevelanda, predsed nik Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote, ter je posebno po-vdarjal, da nas naši rojaki tudi onstran morja nikdar ne pozabijo ter da bodo vedno ohranili odprto srce za svoje brate v njihovih težnjah v stari domovini, za kar je žel buren aplavz.
Zatem je v imenu bivših Amerikancev sporočil najtoplejše pozdrave slavljencem današnjega dneva bančni uradnik g i France Miklavčič, ki je izra zil željo, naj bi ta sestanek na Brezjah ne bil zadnji, ampak da naj bi se čimprej e zopet ponovil, priklepajoč na ta način naše ameriške izseljence na rodno grudo.
Godba KatoKškega delavskega društva z Jesenic je ob primernih momentih zaigrala ameri kansko himno "The Star, Spangled Banner" in jugoslovanske himne, ki jih je zbrano občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem.
Zabavo pri kosilu, ki so ga priredili naši Amerikanci za številne svoje prijatelje pri gostilničarju Gabri jelčiču, je is-borno vodil g. Jože Pire, ki je napil zbranim Ameri kancem, že-leč jim srečno pot ter jim sporočil iskrene pozdrave za vse naše rojake onstran morja.
Gospod France Miklavčič je izrekel zdravico amerikanski duhovščini in ameriškemu žen-stvu, izrazujoč obenem prisotnim voditeljem zahvalo in priznanje za njihove zasluge na verskem in narodnem polju, nakar je pozdravil Amerikance v imenu "Ljubljane" njen podpredsednik g. Rado Sturm.
Nato je v daljšem govoru g. Anton Grdina očrtal smernice verskega in narodnega prosvetnega delovanja med našimi ameriškimi Slovenci ter omenil tudi težkoče, s katerimi se imajo pri tem boriti.	v Rev. Kazimir Zakrajšek je v šaljivem govoril predstavil navzočega slovenskega župnika iz Clevelanda, Rev. J. J. Omana kot kranjskega fanta.
Rev. J. J. Oman je bil sicer rojen v Ameriki ter je hodil v angleške šole, toda mati ga je naučila slovenski iz mašne knjižice. Sedaj ob prvem obisku v
- "GLASILO ^ K, S. K. JEDNOTE," 9. SEPTEMBRA, ^ 1925.
predsednik "Ljubljane" in član ski' plemič in pisatelj Ivan Diz-Jugoslovanskega kluba ter je man Florjančič de Grienfeldt pojasnjeval navzočim Ameri-1 (1738-1753), ki je izda! zem-
kancem težkoče, s katerimi se.ljevid Kranjske. Učen in pobo-ima slovenski narod boriti v se-1 žen je bil župnik dr. Jožef Ig-
danjih razmerah.
Vmes je krasno prepeval izbran zbor pevskega društva "Ljubljana."
Po litanijah se je razvila ljudska veselica na vrtu g. Gabri-jelčiča, kjer je med drugimi govoril pesnik Joža Lavrenčič o naših bratih onstran državne meje, nadalje g. profesor dr. Trdan in drugi.
Cela slovesnost je potekla prav prijetno in tudi vreme nam je šlo iz večine na roko. Ob enajstih je sicer izkušal dež nekoliko motiti, toda kmalu se je zopet umaknil toplim žarkom. Na večer, ko smo se vračali na Otoče, nas je zopet presenetila ploha, toda ni ji uspelo motiti veselega razpoloženja naše družbe.
Ta dan ostane vsem vdeležen-cem v stari domovini v najlepšem spominu in upamo, da tudi naši amerikanski rojaki odnesejo od svojega obiska v domači zemlji prijetne utise. Kot čujemo nas nekateri zapuščajo že v torek dne 18. avgusta. Ob tej priliki jim kličemo: "Srečno pot! Na skorajšnjo zopet-no svidenje na Brezjah!"
IZ LJUBLJANE.
\
Poslovilni večer, ki se je vršil dne 17. avgusta zvečer v "Uni-onu," in katerega so se poleg naših dragih rojakov iz Amerike vdeležili zastopniki naših političnih in prosvetnih organizacij na čelu jih poslanec rimskega parlamenta dr. Besednjak, predsednik katoliškega starešinstva prof. Jarc in g. kanonik Stroj, je potekel jako prisrčno.
Govor je sledil govoru. V vseh se je povdarjalo, da je treba stike med Slovenci doma in Slovenci v Ameriki čedaljebolj poglobiti in jih postaviti na trdo katoliško narodno podlago. Zlasti živahno je bil aklamiran g. Grdina, predsednik katoliške slovenske Jednote v Ameriki, in P. Zakrajšek. ki nam je v daljšem temperamentnem govoru izčrpno narisal razmore Slovencev v Ameriki.
Pela in poživila je večer Ljubljana." Naši dragi ameriški rojaki se odpeljejo danes. 18. avgusta ob 8. uri zjutraj v Ameriko in sicer črez Belgrad, Budimpešto, Dunaj, Pariz, Havre, Liverpool. Bog jih spremljaj s svojim blagoslovom, sadovi njihovega, žal prekratkega bivanja med nami pa se bodo, če Bog da, kmalu pokazali v še bolj intenzivnem delu za pravo versko in narodno prosveto doma in v Ameriki.
"Slovenec."
Št. Vid pri Stični
domovino svojih starišev ga je krasota naše zemlje in naših gora tak6 prevzela, da se komaj more ločiti od njih ter jih ieli čimpreje zopet posetiti. Župnik Rev. Oman se je zahvalil z znano skromnostjo.
Končno je še govoril z opoldanskim vlakom dospeli gospod narodni poslanec Smodej kot
Fara St. Vid na Dolenjskem ni le po razsežnosti največja fara na Kranjskem, ampak je tudi ena najstarejših župnij na Slovenskem. Datum ustanovitve nam sicer ni ohranjen. Toda sklepamo lahko, da sega njen postanek nazaj v konec 9. ali vsaj v začetek 10. stoletja. V ohranjenih in znanih nam listah se St. Vid prvič imenuje leta 1132. Brez dvoma pa sega ustanovitev fare daleč nazaj, kajti omenjenega leta je Župni ja štela že 72 podružnic. V njej so našli svoje prvo zatočišče eistercijani, ki so leta 1132. prišli na Kranjsko ustanavljat stiški samostan. Tri leta, dokler samostan ni bil za silo zgra jen, so beli menihi stanovali v St. Vidu.
Ko je bila leta 1383. župnija St. Vid utelešena samostanu v Stični, so tudi stiški menihi večkrat bili upravitelji fare sv. Vida, na primer: P. Danijel Jordan (1682-1684), P. Fr. Plehan (1684-1689), Andrej Mandel (1689-1698), P. Gottfried Kuš-lan (1699-1700), P. Stefan Stes-sel (1711). Posebno znamenit župnik šentviški je bil ljubljan-
nacij pl. Markovič (1753-1773) ki je bil tudi dekan. Ustanovil je v St. Vidu bratovščino sv rožnega venca, ki še danes obstoji. Ta bratovščina je pa pozneje sama ustanovila šentviški beneficij ter poskrbela za stalno vzdrževanje svojega last nega duhovnika.
Šentviška fara je pa katoli Ški cerkvi dala obilico dobrih in vzglednih duhovnikov. Naj omenjamo le nekatere. Sentvi ški rojak Fr. Ks. Kutnar (1793-(1846) je postal škof ter je bil Slomškov prednik na lavantin-ski škofijski stolici. Zelo znan je bil frančiškan P. Evstahij Ozimek (rojen (1817), ki je bil trikrat frančiškanski provinci jal. Umrl je leta 1898. V zgodovini katoliškega gibanja na Slovenskem bo trajno ohranjen spomin na Jožefa Jeriča (1823-1888), ki je ustanovil Katoliško tiskovno društvo', Katoliško tiskarno in postavil temelj vsem katoliškim tiskovnim ustanovam. .
Požrtvovalni in tihi delavec ima sicer svoj spomenik v teh zavodih; zaslužil pa bi, da bi na njegovi rojstni hiši pri podružnici sv. Miklavža na Gradišču bila postavljena spominska plošča.
Za vzgojo slovenske duhovščine kot profesor bogoslovja izredno zaslužni ter v delavski krščanski-socialni organizaciji s Krekom zvesto delujoč dr. Ivan Janežič je bi! tudi sin šentviške fare iz CagošČ, podružnice sv Janeza Krstnika v Bukovici.
"Kraljev gospod," njegov rojstni dom so nazivali pri Kraljevih, je v mlajših letih spisal lep zgodovinski roman "Gospa Pristave," v katerem je opisana zgodovina Stične in šentviške podružnice Pristave. Roman je bil priobČen V "Dom" in 'Sv&u." Dobro bi storil, kdor "bi ga izdal v posebni knjigi.
Zgodovina šentviške fare doslej ni bila nikjer obširnejše obdelana, čeprav njena zgodovina pomeni lep kos zgodovine velikega dela slovenske zemlje. Tega dela se je lotil z marljivostjo učenjaka in ljubeznijo rojaka pokojni dr. Ivan Janežič. Malo pred svojo smrtjo je obširno delo dokončal ter preskrbe!, zanje tudi lep« ilustracije. Delo je dal prepisati, original pa je ohranil pri sebi. ' Toda prepis mu je nekdo v vlaku izgubil, original pa so po Jane-žičevi smrti nevešče roke večinoma sežgale. Posrečilo se je v zadnjem hipu ohraniti mal del rokopisa in nekaj ilustracij, katerih nekatere so bile priobčene "Ilustriranem Slovencu." Šentviški rojak je bil tudi rajni tržaški župnik in novomeški kanonik Fr. Spendal. Tudi mnogo svetne inteligence je dala župnija St. Vid. Vendar je za daljno prošlost težko zasledovati imena mož, ki jih je dala ta fara, ker so pred sto leti zgorele z župniščem vred vse matice. Znan je od starejših nekdanji ljubljanski * zdravnik dr. Aleksander Gerbec, ki je zapustil štipendijo za šentviške študente, ter bivši državni poslanec SLS pokojni Ivan Venca jz. Je pa še živih cela vrata duhovne in svetne inteligence, ki jo je Slovencem dala velika šentviška fara.
Fara St. Vid šteje okroglo 6,000 duš, ima danes 21 podružnic ter je v njenem okolišu 13 občin. Te podružnice so:
Mati božja na Muljavi (zgrajena pred letom 1475). Mati Božja v Velikih Pe£ah (iz 16. stoletja). Sv. Anton v Rdečem Kalu. Sv. Andrej v Hrastodo-lu (zgrajena pred letom 1698). Sv. Lambert na Pristavi (iz 15. stoletja). Sv. Andrej v Sobra-čah (iz 17. stoletja). Sv. Jernej v Gombišču (iz 16. stoletja) Sv. Rok pri Sv. Roku (iz leta 1628). Sv. Pavel v Št. Pavlu (iz 15. stoletja). Sv. Mihael v Malem Gabru (iz 16. stoletja).
Sv. Urban v Velikem Gabru (nova cerkev zgrajena 1908) Sv. Martin v Biču. Sv. Ana v Česenjčah. Sv. Lamberta Malih Pečah. Sv. Jurij v Št. Jurju. Sv. Urban v Velikem Gabru (stara cerkev). Sv. Ni kolaj v Gradišču (iz prve polovice 17. s tole tja). Sv. Peter v Dobu. Sv. Janez Krstnik v Bu kovici (najstarejša med vsemi) Sv. Lenart v Pungertu.
Od podružnic sta zgodovinsko zanimivi Muljava ter Pristava, Prvo je opisal Jurčič, drugo dr Ivan Janežič. Umetnostni zgodovinar bo v cerkvi podružnice Hrastov dol videl svojevrsten strop, kakršnega ima le še cer kvica na Sumberku in menda neka druga. Zanimiva je tudi v tem oziru muljavska cerkev s svojimi freskami iz 16. stoletja, ki jih prav sedaj odkriva jo. Kakor rečeno, je župnija res razsežna. Od središča sko-ro na vse strani je po dve uri hoda. Vsled tega je bilo težavno ustanoviti v Št. Vidu enot no katoliško prosvetno organi zacijo. Pred nekaj desetletji se je po prizadevanju dr. Jane-žiča ustanovilo katoliško izobraževalno društvo "Katoliški Napredek," ki še obstoji.
Že bolni dr. Janežič je po vojski doživel in se vdeležil prvega orlovskega tabora v Št. Vidu, ki je dal pobudb za usta novitev Orla v Št Vidu. Toda niti izobraževalno društvo, niti Orel, niti lepo uspevajoče Marijine družbe niso imele primernih prostorov. Pred vojsko sta bila še dva načrta za gradbo primernega Društvenega doma. Vojska je uresničitev preprečila. Po vojski je to vprašanje postalo še bolj pereče.
Mala sobica pod kaplanijo ni mogla zadostiti vsem velikim potrebam. Zato se je oktobra meseca, leta 1923 ustanovil odbor 20 mož, med katerimi so bili skoro vsi župani iz župani-je, ter vzel resno v roko zgraditev doma. ih danes "Katoliški Dom" v dblenjskem St. Vidu stoji! Stoji ne le kot znamenje katoliške kulturne zavesti ljudstva, ampak tudi kot znamenje velike požrtvovalnosti faranov. Kolikor je pač piscu teh vrstic znano, se doslej nit' en prosvetni dom na Slovenskem ni zgradil na podoben način. Tu ni prispevalo nobeno podjetje, nobeh denarni zavod, noben bogat posameznik, vse je storilo ljudstvo samo iz svojega! Par številk:
V denarju, blagu in delu je ljudstvo žrtvovalo za dom nad en milijon! Samo par konj enega gospodarja je zvozilo za dom 303 vozov kamna. Mnogo pa je bilo kmetov, katerih živina je zvozila 20 do 40 voz kamna. Pesek so istotako zastonj zvozili ljudje dve uri daleč in ga tudi sami zastonj kopali.
En fant in ena dekle v Su-bračah sta se smrtno ponesrečila, ko sta kopala pesek za Katoliški dom. Bila sta oba malo prej pri svetem obhajilu. Ta nesreča je vse silno pretresla, v poguma jim ni vzela. Se bolj so tekmovali v delu za dom.
Kmetje so ves les za dom dali zastonj. Samo na en dan je padlo 50 smrek pod rokami vnetih fantov. Tesarji so deset dni delali za dom zastonj. Dekleta so hodila kopat temelje čez dan, vsak dan iz druge soseske. Prihajala so po dve uri daleč in so bila že ob petih zjutraj na mestu. Delala so zastonj od jutra do večera, še celo hrano so si nosila seboj. Zvečer so kopali fantje do polnoči ali celo do dveh ponoči. Za najete delavce (zidarje) so dekleta po celi fari nabirale hrano. Ljudje so darovali skoro vsa živila za delavce; nad 20 mernikov pšenice so znosila dekleta skupaj v ta na-nfen.
"Društveni domovi ne rastejo sami kakor gobe; treba jih je graditi v potu obraza in z žulji rok, z vztrajnim in požrtvovalnim delom. . . . Gotovo je, da je na. ta način zgrajen dom več vreden, da ga ljudje znajo boy ceniti. Vsak obiskuje dom z
veseljem, ker ve, da hodi v svojo, ne pa v tujo hišo. Tak dom je potem ponos fare."
Tako si je dr. Basaj zamislil idealno gradbo domov. Mislim, da gradba šentviškega doma odgovarja temu idealu.
—o_ m
Aua t nI c France:
Masa duhov.
(Poslovenil dr. Janko Kotnik)
Nastopno pripovedko mi je pripovedoval cerkovnik cerkve sv. Evlalije v Neuville (Novem mestu) lepega poletnega večera pri čaši rujnega vinca, ki ga je pil v spomin enega izmed svojih dobri prijateljev, katerega je ravno to jutro izročil črni zemlji.
"Moj rajni oče," tako je pripovedoval cerkovnik, "je bil po poklicu grobar. Bil je to človek zelo veselega srca, kar je gotovo pripisovati njegovemu poklicu, ker opažati je, da so ljudje, ki delajo na pokopališču, vedno dobre volje. Smrt jih nikoli ne plaši; sploh nanjo niti mislijo ne. Jaz, ki vam to pripovedujem, gospod, grem po noči na pokopališče ravno tako mirne duše, kakor v gostilno 'k belemu konju.' In če slučajno srečam kakega duha, se radi tega prav nič ne vznemirjam, misleč si, da hodijo najbrže mrtvi ravno tako po svojih opravkih, kakor jaz po svojih.
Saj dobro poznam navade mrtvih in njihov značaj. Znane so mi v tem oziru stvari, ki jih niti duhovniki ne vedo. Ako bi vam hotel vse pripovedovati, kar vem, bi se mi zelo čudili. Toda pravijo, da ni dobro vsega pripovedovati in moj oče, ki je zelo rad pravil pripovedke, nam niti dvajseti del tega ni odkril, kar je vedel. Zato pa je čestokrat ponavljal iste pravljice, Jn kolikor vem, je pravil dogodek o Katarina Fontaine naj man je stokrat.	" i
Katarina Fontaine je bila stara gospodična, katere se je spominjal še izza svojih naj mlajših let. Ne bi se čudil, ako bi se še danes kak starček v našem kraju spominjal njenega imena, kajti Katarina je bila poštena in vsepovsod znana, čeprav revna gospodična.
"Živela je tam na oglu Nun ske ulice. Tam se nahaja stol pič, ki ga še lahko vidite in ki pripada stari, danes napol razrušeni hiši, ter gleda na vrt Ur-šulink. Na tem starem zidovju so še danes razne slike in nad-pisi. Rajni župnik sv, Evlalije gospod Levasseur, je trdil, da je tam v latinskem jeziku napi sano, da je ljubezen močnejša od smrti. Seveda treba razu meti, je dodal, ljubezen do Boga.
"Katarina Fontaine je stanovala sama v tem skromnem stanovanju. Bila je čipkarica. Saj veste, da so bile včasih na še čipke zelo znane po svetu Nihče ni poznaval „ ne njenih starišev, niti njenih prijateljev Govorilo se je samo, da je v svojem osemnajstem letu ljubi la plemiča Aumont-Clery-ja, s katerim je baje bila tajno zaročena. Toda boljši ljudje temg niso hoteli verjeti, trdoč, da so to izmišljene govorice, katere izvirajo iz tega, ker je Katarina izgledala bolj kot kakšna imenitna gospa nego kot navadna delavka, in ker je ohranila pod svojimi belimi lasi ostan ke svoje izredne lepote, ker je bilo njeno lice vedno zamišljeno žalostno, in še zaradi tega, ker je nosila na svojem prstu enega izmed tistih prstanov, katerim je zlatar vdelal dve sklenjeni roki in ki so jih navadno takrat, v starih časih, nosili zaročenci.
"Katarina Fontaine je živela sveto in pobožno. Vsako jfctro je hodila v cerkev, in naj si je bilo vreme kakršnokoli, vedno je bila navzoča pri šesti maši v cerkvi sv. Evlalije.
'Neke <*&cembertke noči, ko je spala v svoji kamrici, jo naenkrat prebudi glas zvonov. Ni mogla dvomiti, da zvoni že k prvi maši. Pobožna gospodična
se takoj obleče in se poda na ulico, kjer je bila še temna noč, da se ni videla niti ena hiša in niti enega žarkfa svetlobe ni bilo na črnem tnebu. Globoka tišina' je vladala v tej tem^, da ni bilo slišati niti iz daleč pasjega lajanja, in da se je človek čutil ločenega od vsakega živega bitja.
"Toda Katarina, ki je poznala vsak kamenček, kamor je stopila s svojo nogo, in ki bi mogla z zavezanimi očmi najti v cerkev, je brez težave dospela na nasprotni vogel Nunske ulice, kjer zavija pot v farno cerkev. Prišedši na to mesto, je opazila, da so vrata cerkve odprta in da lije iz njih žarka svetloba' prižganih sveč. Sla je naprej in ko je prestopila prag cerkve, je naenkrat bila sredi mnogobrojne množice, ki je napolnjevala cerkev. Toda niti eden izmed navzočih ji ni bil znan, in vsa je bila osupljena videč v tej množici črno, v žamet in v svilo oblečene ljudi, s peresi na klobukih, in s sabljami ob straneh, kakor je bilo v navadi v starodavnih časih. Bili so tamkaj visoki gospodje, z dolgimi palicami z zlatim ročajem in imenitne gospe s kodrastimi lasmi in z dragulj asti-mi zaponami. Vitezi sv. Ludo-vika so držali za roke gospe, ki so skrivale pod pahljačo svoje rožnate lice, tako da je bilo možno videti samo napudrani senci in lepotilno mušico pod očmi. In vsi so se brez hrupa pomestili na svojih prostorih, tako da med hojo ni bilo slišati niti njihovega koraka na cerkvenem tlaku niti šuštenja njihovih oblek.
Na obeh straneh, okoli stranskih oltarjev, pa so stali mladi rokodelci, v rjavih jopi čih, suknenih hlačah in belih nogavicah, držeč okoli pasu zelo lepe mlade deklice, s povešenimi očmi. Okoli kamna z blagoslovljeno vodo so bile kmetice v rdečih jopah in pisanih zatez-nikih, sedeče na tleh mirno in nepremično, za njimi pa so stali mladi fantje in z začudenimi pogledi sukali med prsti svoje klobuke. In vsi ti obrazi so bili kakor ovekovečeni v isti slad ki in žalostni misli.
"Katarina je pokleknila na svoje navadno mesto in videla, kako se duhovnik bliža oltarju, spremljan od dveh ministrantov. Toda ni spožnala ne duhovnika, ne ministrantov.
"Maša je začela. Bila je to tiha maša, kjer ni bilo slišati glasu ustnic, ki bi se pregibale, niti cingljanja zvončka, ki ga je ministrant premikal. Katarina Fontaine je začutila pogled in tajni vpliv svojega soseda, v katerem je nepremično strmela in v katerem je spoznala mladega plemiča Aumont-Clery, ki je bil nekoč v njo zaljubljen in ki je umrl pred petinštiridesetimi leti. Spoznala ga je na majhnem znaku, ki ga je ime! pod levim očesom in posebno po sen ci, ki so jo govzročale na njegovem licu njegove dolge črne obrvi. Bil je oblečen v rdečo lovsko obleko z zlatimi obšivki, v to isto, ki jo je nosil na dan, ko jo je srečal v Št. Lenard-skem gradu ter jo zaprosil, da mu da piti* Ohranil je vso svo-;o mladost in svojo lepo zuna njost. Katarina ga nagovori čisto tiho:
'Gospod, ki ste bili moj dr^-gi prijatelj, Bog vam dodeli svojo milost. Priznavam vam sedaj, ko so moji lasje že beli in sem blizu groba, da mi še nikoli ni bilo žal, da sem vas ljubila . . . Toda recite mi, moj umrli prijatelj, moj lepi gospod, kdo so ti ljudje, oblečeni v to staromodno obleko, ki danes prisostvujejo tej tihi maši?'
"Plemič Aumont-Clery je odgovoril z glasom, ki je bil bolj slab kot dih m vendar čist kot kristal:	'
'Katarina, ti ljudje duše iz vic, ki so žalile Boga s tem, da so grešile, kakor midva, v ljubezni do zemeljskih bitij, toda radi tega niso popolnoma ločene od Boga, ker je njihov greh
I —
enako kakor najin bil brez zlobe. Med tem, ko so ločeni od tistih, ki so jih ljubili na zemlji, se čistijo v čistilnem ognju vic, kjer trpijo trpljenje osamljenosti in ločitve, kar jim povzroča največje muke. Njih neseeča je tako velik*, da se jih je usmilil nebeški angel j ter zaprosil Boga, da jih 'sme vsako leto enkrat, za eno uro, združiti v farni cerkvi, kjer smejo prisostvovati maši duhov, držeč drug drugega za roko. To je resnica o tej noči. Ako mi je bilo dano, da te vidim tukaj pred tvojo smrtjo, Katarina, je to nekaj, kar se ni zgodilo brez božjega dovoljenja.'
"Katarina Fontaine mu je odgovorila :
" 'Hotela bi takoj umreti, moj rajni prijatelj, da postanem lepa kot sem bila takrat, ko sem ti dala piti v zelenem lesu.'
"Med tem, ko sta se tako na tihem razgovarjala, je hodil po cerkvi zelo star kanonik z bakrenim krožnikom in pobiral milodare od navzočih, kateri so metali nanj zelo star denar, ki je že dolgo izven veljave: to larje, goldinarje, cekine — padajoče na krožnik brez vsakega žvenketanja. Ko je kanonik pomolil krožnik pred plemiča, je tudi ta vrgel vanj cekin in je padel istotako brezzvočno kot ostali zlati cekini in srebrni tolarji.
"Nato se je stari kanonik zaustavil pred Katarino Fontaine, ki je počela iskati po svojih žepih, a ni mogla najti niti cen-tima. Ker pa ni hotela odreči svojega daru, je snela s prsta zlati prstan, ki ga ji je dan pred smrtjo daroval plemič ter ga spustila v bakreno posodo. Zlati prstan pa je zazvenel močno kot zvon ob udarcu. Pri tem odmevajočem zvoku pa so izginili naenkrat plemiči, kanonik, duhovnik, ministranti, gospe, plemiči in vsi, ki so bili navzoči; sveče so naenkrat ugasnile. Katarina Fontaine pa je ostala sama V' temi."
Ko je cerkovnik tako dokončal svojo pripovedko, je krepko potegnil iz polne čaše, se nekaj časa zamislil, nato pa je nadaljeval :
"Pripovedoval sem vam to povest tako, kakor mi jo je mnogokrat pripovedvoal moj rajni oče, in jaz mislim, da je resnična, ker popolnoma odgovarja običajem in navadam mrtvih, kakor jih jaz poznam. Imel sem izza svoje mladosti mnogokrat opravka z mrtvimi in dobro vem, da imajo navado, obiskovati tiste, ki so jih ljubili na zemlji.
Ravnotako umrli, ki so bili skopuhi,.blodijo okrog zakladov, katere so v svojih živih dneh zakopali, kakor bi jih hoteli čuvati. Toda to jim nič ne koristi, ker se vseeno čestokrat najdejo zakladi tam, kjer ponoči blodijo duhovi. Sicer pa je pripovedka, ki sem jo ravnokar pripovedoval, dokazana z naslednjim dejstvom:
"V jutru po tej tajinstveni noči so našli Katarino Fon-tain mrtvo v njeni sobi. Cerkovnik sv. Evlalije pa je našel na bakrenem krožniku, s katerim so pobirali milodare, llat prstan z dvema sklenjenima rokama. Sicer pa jaz nisem človek, ki bi vam mogel pripovedovati vesele in smešne prigod-be. Kaj, če bi še naročili steklenico vina ..."
SVETOVNI REKORD V KAJENJU.
V Liverpoolu se bosta za svetovno mojstrstvo v kajenju skušala 79 letni Amerikahec Robbins in 62 letni Anglež Kelly. Robbins kadi od 12. leta naprej, vsak dan 25 cigar, v 67 letih torej 611,375 cigar. Kelly pa kadi šele 48 let, vsak dan samo 15 cigar, vsega skupaj doslej okoli 230,000 cigar. Več tednov se bosta dajala in tisti bo zmagal, ki bo dalj časa kadil.
* f. slvira co. cldah kapids. iowa
"JGLASILO K. S. il JEDNOTE," 9. ^PTjSMBRA, 1926.
»ce. Then he resolved to collect the necessary funds awl Veke pa cenim k večjemu na rge it by building an addi- get his Chippewa prayerbdbk 29."
To accomplish this he'de-« printed.	,	Cesar je bil z odgovorom za-
lined to go to Europe to	(To be continued)	dovoljen in je odšel; skrb pa je
odšla od "hiše.

IMAM NA ZALOGI IM PORU RANE
Idealno, fino in čisto milo za toaleto, kop^lj, Sampu, britje. Ižvrstno za kopanje otrok ln malčkov.
C*n* 26 c*ntov.
> KOLIKO POftABI TRST.
Trst šteje sedaj približno 245,000 prebivalcev in porabi na leto: 9,500,000 kilogramov ali približno 11 dek na osebo dnevno! 2,400,000 kilogramov rib, 19,523,000 litrov vina ali 0.37 litra na osebo dnevno, 2,830,000 litrov piva, 534,000 kilogramov surovega masla, 6,280,000 kubičnih metrov vode ali 71 litrov nfc osebo dnevno, 14,700,000 kubičnih metrov plina in 5,442,000 kilowa-tov električne sile.
nemške, kranjske in pol-novrstne ali chromatične; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Vzamem v zameno, kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov.
Vsaki dan rabite
Severa's Antisepsol
za grgranj« grla in izpiranje ust; prepreči bolezni v grlu. ohrani ter naredi lep« in bele zob« in utrdi m«hk« čeljusti. Cisti zoperao sapo in drli ustno votlino * zdravam stanju. Cena 36 in 60 cantov.
Zahtevajte najprej pri lakaijo.
323 EPSILON 1 BROOKLYN, N.
ZAHVALA.
Kakor znano, sem podpisani svoječasno na vsako društvo razposlal nekaj tiketov za moj avtomobil. Ker se je pa stvar žela zavlekla, ko sem čakal nekaj duštev, da bi mi srečke vrnila, sem pa zadnjo nedeljo vpričo dveh sobratov številko vzdignil. Sreča je zadela predsednika društva sv. Jožefa, 110 v Barberton, O., sobrata Math Miheičiča.
Tem potom se še enkrat lepo zahvaljujem vsem onim društvom,# tajnikom in tajnicam in tako tudi vsem onim članom in članicam, ki so mi pomagali bodisi z besedo ali pa finančno. Bog vam povrni to dobro delo.
Vam hvaležni,
Jakob Zabukovec,* član društva št. 29. Peoria,-111., 1. sept., 1925. Priče:
John Mramor, tajnik dr. št. 154.
Mihael Smele, preds. dr. št.
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 St. Clair Ave. - 1053 E. 62. St. tkreland, O.
Telefonska služba dan in noč:
Randolph 1881 ali pa Randolph 4550 Podružnica: 15303 Waterloo Rd. Eddy 5849.
spadajoči h
Lansko leto smp s pošilja-tvijo našega grozdja zopet zadovoljili VSAKEGA odjemalca. To je že peto leto našega poslovanja, in v tem času se ni niti eden izmed naših odjemalcev pritožil z našo postrežbo, dasiravno smo v tej dobi že razposlali na stotine vagonov grozdja na vse strani. Pri nas se je začelo s trgatvijo grozdja; pišite, ali brzojavite nam torej za cene in razne druge pogoje.
"Glasilu K. S. K. Jednote"-
v največjem slovenskem tedniku, kojega ste' tudi vi lastnik!
IMA OKROG 16,000 NAROČNIKOV.
Držite se gesla: SVOJI K SVOJIM!
Za oglaševalce, ki spadajo k naši Jednoti imamo določene posebno znižane cene. Pišite za pojasnila na:
6117 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, O.
Telefon: Randolph 3912.
^Hiiiiiiimiiuiiiiiaiiiiiiiii^uiiiiiuuiiiuiHiuiiiiiiiiiiHiMiiHiiuiiiiiiuiiuimiuuiir
• K. S. K. J. Društvom:
Kadar naročate zastave, regalije	j
in drugo,; pazite na moje ime in	:
naslov, če hočete dobiti najboljše	■ blago za najnižje cene.
Načrti in vzorci ZASTONJ!	:
1142 Dallas Rd., N. E.
CLEVELAND, O.
NA NAJBR2EM PAROBRODU NA SVETU
MAURETANIA
ifinuiiL i m itn ^ septembra
80,701 TON	OB 1. URI ZJU1KAJ
Lično izletniško potovanje preko Cherbourga bo vodil Mit & M. VtilCOVIč od newyorfkega Štaba Cunarda.
JUGOSLOVANI, kf nameravajo obiskati rojstno zemljo to poletje, ali na lesen, našli bodo najlepšo priliko, da se pridružijo izletnikom, svojim domačinom in rojakom. Mr. Vukovič, ki je izkušen vodja izletov, bo potoval t vami naravnost do Zagreba, ter se bo brigal ca vašo prtljago, vize potnih listovV izpraševanja na meji, itd. PrMkrbiU si mesta sa parniku že sedaj.
Za nadaljna pojasnila obrnite se na našega paro- -b rod nega agenta v vašem mestu, ali pa pišite fv __ v svojem materinskem jeziku.	IV .
OGLAŠAJTE
JEDNOTE"!
jfcge^v r-t-r
ttt
_

_l_
Večno hrepenenje.
Nemiko spisal F. Hug.
Poslovenil F. O. T.
(Nadaljevanje) "
Dvojica v bližnjem kotu je držala sklenjene roke na-snež-nobelem namiznem prtu; električna luč je obsevala oba s sre-bmomodrim sijajem.
"Ivan," pravi zdaj mala, "ne bodi hud, če te vprašam — ali je-gotovo, da se ljudje tam gori zopet snidejo?"
"Anica, če je kaka notranja razlika med dobrim dečkom, ki žrtvuje vse za zastavo, pri kateri je prisegel in skoči tudi v smrt, če je treba — in med izdajalcem in uskokom, ki reši borno kožo, da bi se mu pozneje doma še štirideset ali petdeset let dobro godilo — če je med obema kaka notranja razlika, potem se morajo ljudje tam gori zopet sniti, da bodo prišli kdaj v prave oddelke: v božjo častno stražo in v iopovsko drhal, ki je za vraga dosti dobra P'
Deklica se je nasmehnila vojaku v žereče oči, potem pa tihe predse.
"Ali ste slišali?" reče igralec. "To je bila dobro izgovorjena modrost smrti v kljubovalnih in močnih besedah življenja !** . "Temu bi bilo treba zdaj še dodati primerno modrost življenja," odvrne Jelovec.
"Žalost — to je vse! pravi Shakespeare" odgovori drugi.
Dvojica vstane in odide.
Ko sta šla mimo marmornate mizice, je dvignil vojak v hiter pozdrav roko h kapi.
"Ali naju je zdaj pozdravilo življenje ali smrt?" vpraša Bogdan igralca.
"Upajmo, da življenje! Pa četudi je bil eden izmed zaznamovanih,^.je bilo vendar življenje, ki naju je pozdravilo,Jn jaz mislim, da ne more popolnoma preminiti že zaradi dobrohotnega pozdrava samo, za katerega se mu nisva mogla več zahvaliti."
Ko sta se Bogdan Jelovec in igralec vračala domov, sta doživela poseben dogodek Silvest-rovega večera na poseben način. Katoliški duhovnik jima pride nasproti in ju prosi, da bi ga spremila do bližnje ceste.
"Poklicali so me k bolniku," je utemeljeval prošnjo, "toda "toda ustavilo me je nekaj pijanih fantalinov, ki gredo za mano. Ker nosim pri sebi sv. Rešnjc Telo in je človek v smrtni sili, se ne bi rad mudil."
Bogdan Jelovec in igralec sta šla poleg duhovnika, ne da bi izpregovorila besedico. Tudi on ni nič govoril — tako se je Jelovec lahko vdal svojim mislim.
Daljni časi so se mu zbudili — dan, ko je prejel kot otrok prvikrat sveto obhajilo. Se čisto jasno se je spominjal vprašanja, ki jim ga je stavil takrat duhovnik; glasilo se je:
"Hočete kot katoliški kristjani živeti in umreti?"
"Da, to hočemo in obljubljamo," je takrat odgovoril.
Tega se je zdaj spomnil. V glavo mu je šinila misel:
"Če bi bil zdaj kjerkoli ti na smrtni postelji?"
Ni mogel odgovoriti na to vprašanje.
Ko so prišli na kraj, se jima je zahvalil duhovnik kratko, pa srčno. "Bog vama povrni to uslugo, spoštovana gospoda, v prihodnjem letu T je rekel.
Nato sta se ločila tudi Bogdan Jelovec in igralec in si letela srečo is prihodnje leto. .
"Pred letom," pripomni Jelovec, "nisem mislil nato, da bon letos tako obhajal* Silvestrov večer!"
"Bog dsj, dS bi obhajali drugo leto bolj srečno!" odvrne drugi.
• * •
Nekaj dni po novem letu je prejel Bogdan Jelovec od igral-
ca posetnico, s katero ga vabi, naj se vdeleži prireditve v prid vojnih sirot. Igralec je obljubil, da bo sodeloval kot predavatelj, in pisal, da ga bo zelo veselilo, če dobi tam tudi Bogdana.
Bogdan je šel tja. Ni še naredil dvajset korakov v dvorani, katero so spremenili v sejmišče s prodajalnicami, ko je stal pred — Diano Dukič.
V prvem trenutku je mislil, da mora zbežati, toda ni bilo mogoče. In že ga je nagovorila:
"A, gospod Jelovec, kako lepo, da pridete k meni! Saj mi še niste vrnili obiska!"
"Mislil pa nisem, da bom to storil tukaj," odvrne. Njegov glas je kazal majhno razdraže-nost.
4tSploh pa," ga vpraša, "kako vam je ugajala vožnja s sanmi na sveti večer?" To je kar tako izgovorila, ne da bi morda pri tem mnogo mislila, toda Bogdanu je butnila kri v obraz.
"Gotovo je, da vas je rešil Kurvenal Tristana in Tristana Isolde," je rekel.
Zdaj ga je zopet zadel oni vr6či žarek iz njenih temnih oči. V njih je bral prošnjo: "Ostani! Odpusti!"
Toda spomin na to, kar je doživel, je imel toliko moč v Bogdanu Jelovcu, da je vroči žarek iz teh oči brez moči ugasnil v ledenem mrazu njegove duše. Hotel se je prikloniti in iti dalje.
"Ne sprejmete nič od mene?" ga vpraša — pa tudi to je zopet tako donelo, kot bi rekla: "Ostani! Odpusti!"
(Dalje sledi)
SPREMEMBE.
(Nadaljevanje iz 4. strani)
Prest. 20. avgusta. 1. dr. šteje 96, 2. dr. šteje 273 čl.
Od društva sv. Ane, št. 127 v VVaukegan, Ul., k društvu sv. Jožefa, št. 53 v Waukegan, UL, 2884 Mauser Katarina, R. 29, 11000. Prest. 14. junija. 1. dr. šteje 152, 2. dr. šteje 218 čl.
Od društva sv. Ane, št. 134 v Indianapolis, Ind., k društvu Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland, O., 8791 Pon JOžefi-na, R. 39, $1000. Prest. 20. avgusta. 1. dr. šteje 57, 2. dr! Šteje 552 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, Wis., k društvu sv. Janeza Evangelista, št. 65 v Milwaukee, Wis., 26487 Sheck Martin A., R. 17, $1000. Prest. 18. avgusta. 1. dr. šteje 180, 2 dr. šteje 198 a.
Od društva sv. Jeronima, št. 153 v Canonsburg, Pa., k društvu Kraljica Majnika, št. 194 v Canonsburg, Pa., 10291 Mesojedec Frances, R. 39, $500. Prest. 16. avgusta. 1. dr. šteje 98, 2. dr. šteje 18 ČL
Od društva Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland, O., k društvu sv. Ane, št 123 v Bridgeport, O., 12346 Avsec Rozalija, R. 16, $1000. Prest. 16. avgusta. 1 dr. šteje 552, 2. dr. šteje 88 čl.
Od društva Marije Magdalene, št 162 v Cleveland, O., k društvu Marije Pomagaj, št 176 v Detroit, * Mich., 10841 Vidmar Jennie, R. 19, $1000. Prest 9. avgusta. 1. dr. šteje 562, 2. dr. šteje 71 čl
Od društva sv. Štefana, št. 187 v Johnstown, Pa., k društvu sv: Ane, št. 120 v Forest City, Pa., 11581 Kamin Anto-niette, R. 19, $1000. Prest 16. avgusta. 1. dr. šteje 16, 2. dr. šteje 255 čl.
Zvišali aavarofvahuno. Pri društvu sv. Jožefa, št. 41 v Pittsburgh, Pa., 10208 Kotar
Jožefina, R. 37, z $1000. na $1500. Zviš. 9. avgusta.
Pri društvu sv. Alojzija, št.' 52 v Indianapolis, Ind., 24509 Mauser Louis, R. 22, z $500. na $1500. Zviš. 2. avgusta.
Pri društvu sv. Cirila in Metoda, št. 101 v Lorain, Ohio, 5973 RibariČ Barbara, R. 38, z $500. na $1000. Zviš 20. avgusta.
Pri društvu sv. Srca Marije, št. 111 v Barberton, Ohio, 12298 Lintol Anna, R. 46, z $260, na $500. Zviš. 9. avgusta.
Pri društvu sv. Jeronima, št 153 v Canonsburgh, Pa., 8668 Tomšič Frances, R. 31, z $500. na $1000. Zviš. 11. avgusta.
Pri društvu Kraljice Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 7434 Eržen Marjeta, R. 43, z $250. na $500. Zviš. 18. avgusta.
Pri društvu sv. Ane, št. 173 v Milwaukee, Wis., 10990 Rifel Helena, R. 23, z $500. na $1000. Zviš. 1. avgusta. Znižali zavarovalnino. 20 letno aa varovan je.
Pri društvu sv. Frančiška Sal., št. 29 v Joliet, 111., 7 Sku-bič Joseph, R. 26, z $1000. na $500. Zniž. 24. avgusta.
Pri društvu sv. Janeza Evan-gelista, št. 65 v Milwaukee, Wis., 26400 Kusljan Emil, R. 18, z $2000. na $1000. Zniž. 18. avgusta.
Pri društvu sv. Valentina, št. 145 v Qeaver Falls, Pa., 25599 Malevec Matija, R. 24, z $1500. na $1000. Zniž. 1. avgusta.
Odstopli.
Od društva sv. Janeza Krst-
nika, št. 11 v Aurora, 111., 3219 "raprotnik Ana, R. 36, $500. Odstop. 2. avgusta, Dr. šteje 83 čl.
Od društva sv. Srca Jezusovega, št. 70 v St Louis, Mo., 22787 Bukovitz Joseph, R. 17, $500. Odstop. 31. avgusta, Dr. šteje 89 čl.
t)d društva Marije Sedem Žalosti, št 81 v Pittsburgh, Pa„ 8374 Krall Marija, R. 16, $1000. Odstop. 16. avgusta^ Dr. šteje 193 čl.
Od društva sv. Genovefa, št 108 v Joliet, 111., 12281 Ursich Dorothy, R. 19, $500. Odstop. 12. avgusta, Dr. šteje 216 čl.
Od društva Mariji Magdalene, št 162 v Cleveland, Ohio, 8874 Urbanija Elizabeta, R. 43 $250. Odstop. 10. avgusta, Dr. šteje 552 čl.	' *
Izločeni.
Od društva sv. Jožefa, št. 148 v Bridgeport, <>nn., 21936 Lu-tar Joseph, R. 33 $1000 ; 9097 Hull Julija, R. 25 $500. Izloč. 16. avgusta, Dr. šteje 123 čl.
JOSIP ZALAR, glav. tajnik.
po
sir
ie izdelujem HARMONIKE,
NAD 20 LET
ki so med vsemi drutimi izdelki priznane ta ujbofe«. V iz-delovanju harmonik aem torej dosege! najbqjjio skutnjo in prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo številna hvalna pisma iz vseh krajev Irom držav.
V zalogi imam tudi najnovej-ie slovenske in druge
PIANO ROLLS la PLOŠČE ZA GRAMOFONI.
Pilit« po cenik.
Pri meni boste dobili vsak muzikalični initrument, mali ali veliki, za nizko ceno.
Blago razpoiiljam po oeli Ameriki.
Se uljudno priporočam rojakom. ANTON MERVAR
Nil ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO.
ČLANEK 129.
Igrani«.
Pogosto se odrasli preveč igrajo z otroci. Posledica tega je, da postanejo nemirni in nervozni. Majhen otrok potrebuje dorti počitka tn miru, in čeprav je uiitek videti ga, kako kriči in se smeje, de ga človek poiegeta, je učikonvataje tega vendar slabo, ker izmuči tako igranje otroka.
Zibanje otrok, stresanje vozička in pestovanje ima za posledice, da otrok vedno pričakuje take pozornosti. Res je, ds potrebujejo vsi otroci nekaj pozornosti, in vendar so prebujeni, naj jih vzame mati v naročje ter jih drži sedaj v tej, sedaj v Oni poziciji tako, da se ne bo izmučila nobena posebna •kupina mišic. Mati uporabi dosti živčne eneržije pri negovanju otroka in vsled tega je treba od prvega pričet-ka naučiti, da je poleg njega Se kdo drugi na svetu. Preveč razvajen otrok doživi pozneje marsikatero razočaranje, ko mora spoznati, da ne more dobiti vsega, kar si želi.
Igrače.
Pobarvane, kosmate in volnene igrače nso varne, kajti otrok ima navado vtakniti vsako svtar V usta. Njegove igračo, naj bodo take, da se jih lahko opere ali umije ter ne smejo imeti nobenih ostrih robov. Nikdar ne amote dati malemu otroku igrače, katere bi lahko požrl.
V sedanji dobi mehanične popolnosti ni nobenega konca različnih igrač.
Povprečni otro kima toliko igrač, da je njegovo zanimanje od vrnjeno od njih. Bolj bor zadovoljen, če mu daste
le tfno ali dve igrači tet navadrp hišne predmete, kot clothespin-e, le-
sene žlice ali pa nanizane špulice. Te igrače ga bodo prav tako razvedrile kot najbolj umetno napravljene. Igrače je treba pogosto oprati, ker jih otrok vodno vtika v usta.
Vai otrok bo uspeval ter rastel v
vodno motaejšega >n večjega če boste rbeli
obustnega
JOS. KLEPEC, JOLIET. ILL. Insurance — Real Estate — Loans
Phone
SST-.
2196R-.
Jai MARY STALCER
CLEVELAND, O.4
seta rabila Wahči-čevo Alpentinkturo za lase, ker so mi strašno odpadali tako. d« bi bila vse Izgubila, ako ne bi rabila Wabčičeve Alpentinkture, od katere te vi taaje takoj prenehali odpadati ia dal)« krasno in gosti rastejo toko, d« Imam ««daj en jerd ta tri palce 4oln lase, sakar se g. Wahčiču lepo za-
hvalim.
Imam pa te vp£ drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka d rutina pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, ionske ia otročje. Z« ran«, opeklin«, kraste, grinte, bule; turov«, srbete kožo, prahute na glavi, zoper sive ta««, revtnfttzem, kMtfbol In trganje, kurja očes«, bradavice itd. Pl-šite takoj po cenik, ga pošljem za-
JARttf WAHCK
I486 i. Mth St. (bliru Wade peifca)
AVI*. O.
ZASTAV®, BANDERA. REGALIJE ln ZLATE ZNAKE
■s društva ter člane 1L t, K. J.
izdeluje
EMIL BACHMAN SieV f. Samita Ave. Chicago, m.
PlSlS 00 OMlkl
.. i a i ■ -i . ■.
J?
primerno skrbeli zanj ter mu dajali najboljšo hrano. Robustnega zdravja so MU tisočeri otroci, katere so startti prehranjevali z Eagle Mlekom. O tem nam pričajo njih hvaležne matere. Za take matere ni nobenega živila, katero bi se tako splošno uporabljalo in s tako izvrstnimi uspehi kot Eagle Mleko. Mirno lahko rečemo, da je zraatlo več otrok vslod (aviivanja Eagle Mleka kot vslod zavživanji vseh drugih oblik umetnih HviL
Ne detajla poskusov na svojenf otroku in n« dajajte mu Svil, o katerih «te v dvomu. Bordenovo Eagle Mleko ie naravna hrana za otroke, ker ne vsebuje ničesar drugega kot čisto mleko in čisti sladkor. Noben«*« dvoma ne more biti glede •njegove čistosti ali njegovih sijajnih usjpehov. Zdravniki so priporočili Eagle Mleko tisoč in tisoč otrokom, ki niso primerno rasli ter imeli pr«*«Jhno težo. Eagle Mleko j« .lahko prebavljivo za prehrano otrok.
Protttajte t« članke vsaki teden ter j jih prihranit« za bodočo uporabo. |

NAJVEČJA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
V ZJedinjenih drla. rah je vedno pripravljati« postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse
vrate tiskovine.
— ' >
NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTHE2BO LIČEN IZDELEK
dobite vselej v aaft* tlakami. MI tiskamo "Gla-tilo K. S. K. Jednote" (n mnogo dragih časo-piaov v raznih Jedkih. 28 letna skušnja tiakar-naša učit
ftva je
učiteljica.
AMERIŠKA DOMOVINA
<117 BL Oak Av*. CLEVELAND, O.

NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PIANO ROLE.
Kdor naroči 4 rele, ali več. dobi ZASTONJ krasen toplomer.
SAMO GODBA:
Cena vsake role 70c.
12528 Barbara polka. 10761 Blejski valovčki. 12552 Dragi ie daleko. 12528 Ciganska polka. 1253« Golobička polka. 120S9 Za gospe, valček. 12363 Ljubavno blebetanje, polka.
12392 MoJe aanje, polka. 12388 Na dan, polka. 11504 Na jadranski oboli. 12488 NaAa Roja, polka. 12385 Na Tvoje zdravje, polka.
12531	Na visokih gorah, polka. 12549 O, Jesenske noči.
12525	Pojd, konjiček, pod, korač. 12527 Potepuh, polk«.
12667 Pripeznjanje. polka. 13019 Pod H po, polka. 13004 Pijejo (sdravica) polka. 12637 Na zdravje. 12863 Jasno solnce gre, polka. 12641 Mladi vdovec, polka. 12632 Meje zlate sanje, polka. 12335 Srčno veselje .polka.
12532	Veneta poskocnica. polka.
12526	Veseli bratci, polka.
12371 Zora vstaja, polka.
Zemeljski raj^ polka. ^
1»06 ■
128*0 Zvoni _________
ROLE i BESEDAMI Cena ene role 75c. 7008 Ciganska sirota. 40322 Jadransko morje. 41458 Kaj ne bita M vesela, vatiek.
42127 Kolo, Jugoslov. plea. 40174 Domovina mili kraj. 40174 Naprej sestava slivo. 40216 NasaJ v plan. raj!' 40315 P« Jezeru. 40216 Poadrav. 41196 Slovenska četverica. 40330 Slovensko dekle. 40321 Studenčku. 42676 Spavaj Milka moja! 40319 Tiha luna.
40317	Kje so moje rožice. 40323 Zadovoljni Kranjc.
40318	Zvezd«.
ROLE BREZ BESED: Cena vsake rolo ?5c. F 6866 Blejski valovčki. F 7238 Na Jadranski obalL F 7239 Miramare. F 6730 Oj Hrvati, oj junaei! F 6729 Vsemi me a seboj. Q. R. S. ROLE Z BESEDAMI:
Cona vsake role 81.00. WF 6727 Blejski vutavčki. WF 7780 Hej Slovani 1 WF 7247 Jest pa za eno deklico vem.
WF 6725 Kaj ne bita U vesela. WT 7795 Lepa naša domovina! WF 6716 Mladi vojaki. WF 7233 Pozdrav. WF 7781 Pomladni dihi. WF 8143 Spavaj Milka moja. WF 7729 Venec slov. nar. pes-
WF 7730 Venec alov. narod.
pesmi H. WF 7731 Venec slov. uar. pesmi IH.
Ne pošiljajte denarju naprej. NapiSite pri naročilu samo vai natančen naslov ta boste blago plačali pri sprejemu.
He priporočam vrni rojak
ANTON MERVAR
MUSIC HOUSE
6921 St. Clair Aro. Cleveland, Ohio.
Domačih Zdravil
kitar« prte««ta Mm. Mm * k*** DOMAČI ZDKAVN1X
Pilit« takoj mm	S*
hwU v Mih ptiNki pri Nhdk
OfPORTISANO ORODJE VZ JUGOSLAVIJE.
Kom i rini ko«, h
mL	I 4s.m
Motita SOc 8r» M ki »poti Rib«t«a m ropo. ■ *v«m mUmm -I1J»
Math. Hczfar
U to Weeee hhllif
Mm O. Woooo,
i»Mt. TUtaMo v fiO t j epf mow »T, -
MRS. ANTONIJA RIFFEL,
slovenska babica, 522 N. Broadway, JOLIET. ILL. Telefon 2380-J.
VAŽNO
je za vsakega rojaka, (ta vse svoje notsrske posle poveri edinole izkufte-nemu notarju. Podpisani imam dolgo-
letno prakso v izdelovanju kupnih pogodb, pooblastil, vsakovrstnih pobotnic, oporok, dolžnih pisem, v preiskovanju stanja zemljiič in raznih drugih stvareh, bodisi tukaj ali v starem kraju, in se rojakom toplo priporočam.
ANTON ZBASNIK,
slovenski Javni notar, 4905 Butler Street, Pittsburgh, Pa.

JOHN OVNIČEK
1912 W.2MK Chicago, DL
SLOVENSKI KROJAČ
izdeluje po meri moške oblek* in vrhnje suknje.
Cisti, lika in popravlja moške in ženske obleke.
Svoji k svojimi
Pred ognjem iti tatovi
so nafte varnostne ikrinjice vedno varne. V njih lahko hranite vse svoje vrednostne papirje, zavarovalne police, zemljiftke prepise, bonde in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so vam vedno dostopne med uradnimi urami od 9. dop. do 3. pop. proti mali najemnini aa $3 na leto. Ključe hranite vi, tako da brez vaftega ključa Ikrinjice ni kdo ne more odpreti.
Tudi so vam na razpolago brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in vmeftavanja od strani dragih
____pregledate ovoje papirj« ali
pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih.
Naši uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je viftja od navadnih vlog in kojih varnoat vam ne bo nikdar delala skrbi.
V vseh denarnih zadevah obrnite se z zsupanjem da aaa. Nai kapital in rexervni sklad znaša več kot 9746.609.00.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON VT& , Va Redmond, pred«. •
Joseph Duda,
i«
JOLIET, ILL. a Peers«,
knelr.
«.»•»•» J * •	•_»_»,« .t	».<»,,»	♦ » o
PREVIDNO inPAMETNO
ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ca nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter Šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donaiajo od 8% do 6 % obresti na leto. Te obresti se lahko c odstriženimi kuponi lfhko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanje bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro too bonde, katere Us tuje K. S. K. J. smo jih MI prodali r popolno sadoroIjnosL Pišite nam u pojasnila ▼ slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje.
A. C. ALLYN & CO.
67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
Established 1857
PREDNO ODPOTUJETE
na vaše letošnje počitnice ali na obisk v inozemstvo, zglasite se gotovo pri nas, da zamenjate svoj denar v potniške čeke (Travelers'
Ne bojte se pri tem nobene izgube, če bi jih tudi izgubili ali če vam jih kdo ukrade, kajti teh Čekov ne more nihče drugi izmenjati kot ona oseba, ki jih kupi.
Mi imamo te čeke v različnih denomini-nacijah ali svotah.
Premoženje te banke
$12,000,000.00.