Številka 319 'JOf l2._iaja caa^l dan ci> leieRfi ii sraniO os 5. in, olfPMEielltt* cd ?. url mtra]. eamiCne štv-viike se prodajajo po 3 nvo (6 ntotink) - Utno^n* tobakamah v Trstu in okoiiei, Ljubljani. Gorici, rKr.iu. £t. Frtru, Sežani, Nabrežini, 8v. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergu. Solkanu itd. %ne opriaeov se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke . mmi; za trgovinsko in obrtr.e oglape po JO stot. ; - osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiase denarnih zavodov t 50 atot. Za oglase v tekstu lista "do f> vrst K 20, vsaka na-"\ijna vreta K 2. Mali oglasi po 3 »t. beseda, najmanj pa _ rtot. — Ogiase sprejema ineeratni oddelek uprave nost". — iJlačuje se izključno le upravi „Edinosti". rst. v torek 20. novembra 1906. Tečaj XXX!. Edinost Sasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko V edinosti le moči N&rodnina xna£t» vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na naroćbe brez dopoaiane naročnine se uprava ne ozira Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraakovan. pisma se ne sprejeraajo "in rokopisi bo ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo Hal > UREDNIŠTVO: al. Glorglo Ualattl 18. (Naroda! dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŽTEFAN GODINA. La-it iis konsorcij lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna konsornjs lista ..Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Gnlatti št. 18. Pcštno-hranilnični račun št. 841.652. rccccc^ ■■ TELErOH štev. 1167. — Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK „Hrvatu" v Gospiću. rosna proti postopanju „čistih" ? Skedenjski .cisti" bodi uverjen, da vzrok temu ni okolnosti, da se Frankovci nc strinjajo z novim kurzom glede razmerja do Madjarov. O ne, o tem gredo lahko mnenja navskriž, toda za tržaške Slovence in Hrvate ne bi bilo v tem -e povoda za tako ojstro in neizprosno na-sprotstvo proti ..čistim". Vzrok naši napetosti je, d a so „č i s t i* principijelni ? a n i k o t a 1 c i vsake skupnosti med Iovanskimi plemeni, sosebno pa ..! e d Hrvati in Srbi — — in s tem so ..čisti" eksekutorji programa in volje vseh sovražnikov — Hrvatstva in Hrvatske. To odpira med nami in „čistimi" prin-ipijelen propad, ki se ne da premostiti. Kar-linalna točka v programu „čistih" je : ubijati vse. kar bi moglo usposobiti Slovane za ■ ;dpor proti sovražnemu navalu. Tudi v omenjenih člankih v „Hrvatu" najdete skoro v v taki vrstici zasramovanje s „slavo srbi". A kaj pomenja to ? Besno sovražtvo proti Srbom V Mari pa se po srbskih žilah ne pretaka ista kri kakor po hrvatskih ? ! In dalje : ne tvorijo li Srbi blizu tretjine prebivalstva Hrvatske-Slavouije! Postulat pravičnosti in v interesu dežele je, da se s Srbi modro računa in se jih uvažuje; a postulat Slova n-s t vaje, daje Srbstvo in Hrvatstvo združeno veno falango. — Proti temu postulatu zdravega razuma, interesov Hrvatske in slovanskega mišljenja divjajo -čisti1" in se nič ne menijo za to, da so s tem v službi sovragov vseh Slovanov in Hrvatov ^e posebej. To je vzrok, da je „Edinost" v najstrožjem nasprotstvu proti „čistim" ! To naj izvoli vzeti na znanje prijatelj v Skednju, ki vrhu vsega zagreša najhujšo brim in pravilnim razvitkom in napredkom PODLISTEK. Naj a. Hrvatski spisal Ksaver Šandor Gjalski. Prevel M. C—č. .Jaz sem bil namreč — na žalost svojo — oh, na sramoto svojo — na glasu kakor nenavadno „energičen človek". Temu glasu sem se imel zahvaliti, da so ob takih nevar nih prilikah vsikdar mene pošiljali. Ne vem, ali sem bil res tako energičen, no živa resnica je, da sem še vsaki tudi najobjestneji odpor znal ukrotiti in to ne le med slavonskim narodom, čegar miroljubnost in mlač-nost ni prikladna za odpor, ampak sem ga ukrotil tudi med narodom zagorskim, ki nosi v svojih žilah še mnogokatero kapljico Gub-čeve krvi. Danes seveda — danes nisem več tak. Ali tedaj sem bil še mlad, bil sem neu- „farbarijo", ko se baha, da se tudi tukajšnji domačini bolj in bolj postavljajo na stran — Jozue Franka, ki je bil tako srečen, da je zadobil naslov „najvećega živečega Hrvata", ne da bi znal — pošteno hrvatski in čeprav so „Pester Lloyd", „Neue Freie Presse" itd. itd.... njegova glasila. Prijatelj v Skednju more pripovedovati kaj tacega — „Hrvatom" v Gospiću, ne pa nam Tržačanom ! Zadnja moja beseda je : dovolj dolgo smo bili slepi, da smo se dajali voditi od sovražnikov v krvavo klanje proti lastnemu mesu, kar nasje dovelo na rob propada! Slava Bogu, da smo spregledali, se ustrašile brezdna, ob katerem smo stali in se — vrnili ter začeli iskati pravih poti, ki vodijo v varno pristanišče bodočnosti. „Čisti" nas pa hočejo se svojim etijalt-skim zasramovanjem „slavosrbov" še nadalje potiskati v krvavo klanje proti lastnemu mesu. S tem priznavajo, da so hlapci tujin-stva. Proti njim mora biti vsakdo, kdor noče biti izdajica na slovanskih interesih!! slovenskih posojilnic združeno ne samo dobro ime slovenskega naroda, ampak — kar še posebno povdarjamo — gospodarski naš napredek in naša gospodarska neodvisnost. — Predno spregovorimo besedo specijelno o našem posojilništvu, naj posnamemo po „Slov. zadrugi", kako so se avstrijske denarne zadruge sploh razvijale. C. kr. statistična centralna komisija je izdala meseca junija t. 1. pod naslovom : „Statistik der registrierten Kreditgenossen-scliaften in den im Reichsrate vertretenen Konigreichen und Liindern" za 1. 1902. imenitno, jako obsežno statistično delo, kakor-šnega še nismo imeli. V tej publikaciji je neizmerno veliko zanimive in poučljive statistike in poleg te tudi jako veliko besedilnega gradiva, katero vsak strokovnjak z veseljem prebira. Tudi mi smo tukaj nabrani materijal z zanimanjem premotrivali. Zato pa hočemo tukaj nekaj malo števil od v knjigi preogromno nakupičenih podati tu svojim čitateljem, ker si sami drage knjige (K 10*30) gotovo ne omislijo. Knjiga ima najprej obširen predgovor in uvod, v katerih razvija zgodovinski po-»tanek kreditnih zadrug, t. j. posamičnih zadrug in zadružnih zvez ter osrednjih zadrug v Avstriji sploh in posamnih kronovinali. Jedro knjige pa obsega : I. v „analitičnem delu" sumarični razvitek in stanje vseli zadrug od leta 1867. oz od 1873, do 1902, v drugem delu so tabele o stanju 1. 1902 z imenom navedenih zadrug v vseh avstrijskih deželah, v 3. delu je rekapitulacija vseh števil, v 4. so prezanimiva razmerja o obrestni meri in v 5. delu je statistični pregled vseh zadružnih zvez, v kolikor že niso bila prej obravnana v uvodu in v analitičnem delu. To je v pretesnih obrisih navedena vsebina tega velikanskega dela, iz katerega naj navedemo za poskus pa le čisto malo, premalo številk. "(Zvršetek pride.) Avstrijska poslanska zbornica. (Brz. poročilo.) DUNAJ 19. Zbornica je danes nadaljevala razpravo o četrti skupini volilne reforme. Govorila sta posl. dr. Pacher in Sobotka. Avstrijske MM zate sol in slovensko psojiMštm Slovenci se moramo postaviti na to stališče, da vstvarimo veliko svojih naprav, zavodov, društev, zadrug in drugih podjetij ter raznovrstnih inštitucij, in da ta s v o j a dela zvesto negujemo, podpiramo in vzdržujemo. Kar ima vlada v rokah, kar je njena last, n. pr. c. kr. uradi in c. kr. šole, do tega ona ne dopušča nikakor ne, da bi se ti uredili po naših slovenskih željah. Slovenci dosezamo le z velikimi napori, da se v posamičnih slučajih c. kr. uradi ravnajo po naših željah, ki itak niso nič druzega, nego to, kar že zakoni velevajo. Kar imajo pa tujci med nami v svojih rokah, tega seveda ne moremo prenarediti, n. pr. Schulvereinskih šol, nemških tovarniških podjetij, nemških prometnih inštitucij itd. Zato pa moramo vedno delati na to, da si mi sami umislimo nove sloven- Vsprejeta je bila IV. skupina, nakar je pri- ske naprave in da te dobro vzdržujemo. Kaj tacega nam dandanes vlade ne branijo, niti braniti ne morejo, kar so pa sicer v neki dobi v minolih zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja kaj rade storile. Slovenci imamo že med svojo duševno lastnino razna društva, literarna, kmetijska, umetniška in druga, katera negujemo več ali manje pridno. H gmotni ali materijalni lastnini pa prištevamo poleg maloštevilnih delni- čela zbornica razpravljati o V. skupini volil nega reda in sicer od §§ 1 do 8. Posl. Per-gelt je utemeljeval svoj minoritetni predlog glede mandatov nemških manjšin v Pragi, Plznu in Budjejevicah, dr. Tollinger pa svoj minoritetni predlog glede uvedbe pluralne volilne pravice, posl. Clioc glede zastopstva češke manjšine na Niže-Avstrijskem. Na zvr-šetku seje so bile prečitane došle uloge, med njimi interpelacija posl. dra. Korošca in tov. ških podjetij, mestnih in občinskih hranilnic, j na pravosodnega ministra glede uporabe slo-svoje raznovrstne pridobitve, gospodarske in . venskega jezika pri sodiščih na Spodnjem kreditne zadruge. Največo vrednost pokladamo Štajerskem in slovenskih krajih Koroške. na kreditne zadruge ali posojilnice, ker raste njih število od dne do dne in ker je z do- Prihodnja seja jutri ob 11. uri predpo-ludne. Hrvatski sabor. (Brz. poročilo). ZAGREB 19. Sabor je nadaljeval debato o predlogih glede volilne reforme. Poslanec dr. Lukinič (resolucijonaš) je protestiral proti načrtu volilne reforme Starčevićancev ter označil isto kakor pomanjkljivo. Govornik je zaključil z besedami: Ako bi bil stari Star-čevič danes v zbornici, bi ^označil postopanje poslancev svoje stranke kakor slavo-srbsko krošnjarstvo ter jih zapodil iz zbornice. V tem trenotku je prišel v zbornico podpredsednik dr. Starčevic, ki so ga njegovi pristaši vsprejeli s ploskanjem. Z galerije je med tem vrgla neka gospa v dvorano koprive. Poslanci so, ogorčeni nad tem početjem, zahtevali, naj se galerija takoj izprazni, nakar je bil izpraznjen del iste, s katero so bile vržene koprive. Posl. Elegović je rekel: Naj bo predloga volilne reforme, ki so jo uložili Starčevicanci res pomanjkljiva, jo je venoar narod z veseljem pozdravil, ker mu podeljuje vsaj nekoliko pravic in ker služi tudi ojačenju samostojnosti Hrvatske. Posl. Pribičević je govoril o reški resoluciji, ki obeta postati blagoslov za domovino, Govornik je izjavil, da so bili Srbi vedno dobri hrvatski patrijotje ker so se vedno potegovali za interese Hrvatske. Dokaz temu je, da delujejo Srbi tudi sedaj za uvedbo reform v domovini, a s svojimi specijalnimi željami in zahtevami niso pa do sedaj še nastopili. (Živahna pohvala). Poslanec Peric o položaju v Dalmaciji. Poslanca profesorja Perica štejejo med one politike dalmatinske, ki so na strani Dunaja in proti novemu kurzu. ki je imel svoj začetek z reško resolucijo. O Periću se je govorilo mnogo ravno te dni in ga spravljalo v zvezo z znanima zaupnikoma Dunaja, generalom Verešaninom in prelatom Crnico, ki da baje snujejo avstrotilsko in protiresoluci-jonaško gibanje v Dalmaciji. Bog sam vedi pa, da-li se je prof. Perić ustrašil teli svojih lastnih korakov, ali da one vesti ne odgovarjajo resnici, kajti prof. Peric je izjavil te dni v pogovoru z nekim novinarjem : Stranki, ki jo baje snuje general Vere-šanin je namen združenje Dalmacije z Bosno in Hercegovino. Ali doslej se še ni ubrala prava pot za uresničenje tega. Za pošte-nega Hrvata pa ni mesta v Vere-šaninovi stranki, ker bi bil po združenju Dalmacije z okupiranima pokrajinama še bolj ločen od dežele-matere. Po osebnem prepričanju posl. Perica je merodaven program hrvatske stranke prava od leta 1894, in sicer tako, da hrvatski patrijot more biti le v zvezi s Hrvatsko za združenje z Bosno-Hercegovino. Da bi pa Dalmacija z Bosno in Hercegovino tvorila eno skupino, v to ne privoli nikdar noben pošten Hrvat. men, veroval v vse, pak veroval tudi v svetost, opravičenost in korist zakona, države in družbe. Zato sem ob prilikah odpora menil, da mi je prva dolžnost, da vzpostavim moč zakona ter da vsako centrifugalno voljo pokorim zakonu in vlasti. Ah, "da, srečna neumnost! A take neumnosti se uprav povijajo v raznovrstne brezumne formule. Na vse zadnje tudi morajo to, ker ne prenašajo golotinje razložnosti in njene jednostavnosti. Mene je taka neumna formula povsem nadvladala bila in sem mislil, da sem na višini dovršenosti, ako ob prilikah narodnega upora nisem poznal nikakih obzi-rov, ki bi mogli oslabiti strogost uredeb, ki so potrebne za mir. To pot nisem bil nimalo v skrbi, da-li bom mogel vspostaviti mir. Smatral 9em, da je prijava pretirana in skoro mirnega |srca sem mislil na čas, ko stopim v selo z bata-lijonom vojakov. Celo radoval sem se, ker da bom zopet videl Najo. Na tisti njen razgovor o segregaciji sem bil popolnoma pozabil. A vendar — mogel bi se spominjati. Ali pogosto je prav tako, kakor da neka viša sila deluje ter potiska v kot tudi vso navadno ! logiko naše duše in naših del, pak ureja j tako, kakor ona hoče. Tako se tudi jaz ni-j sem spominjal onega razgovora, niti nisem j vsega tega upora spravljal v nikako zvezo z Najo, pa četudi so mi pripoved ovali na mojem stanovanju, da je za časa moje odsotnosti večkrat prišlo neko kmečko dekle in je močno povpraševalo po meni. a vendar ni hotelo povedati, čemu da prihaja. — Da ni Naja ? — Ne vem, kako jej je ime, ali lepa je bila! E, gospodine mladi, to znate prav vi, kaj to velja! — in stara moja gospodinja se je poredno šaljivo nasmehnila in mi zažugala s prstom. — Ali nikari — sem se že hotel otresti, ali ona je rekla še: — Čakajte, čakajte, gospod prinesla je nekaj za vas. — Ali jej niste povedali, kje sem ? — Čemu ? Ha ! Ha ! Ha ! Bili ste vendar predaleč. Pak sem mislila — nikar se ne jezite — mislila sem da vam bo morda ljubo. Da vraga jih vedi, kaka so dekleta dandanes! Nič se ti ne sramuje, išče da vas, ker se je dogodila neprilika! No, vi me razumete, in tako sem mislila, da izveste še dovolj rano. — Ne besedičite toliko prosim vas ! sem presekal besedo brbljavi babi in pohitel ven, da pred odhodom kupim Naj i svileno ruto in line volne. Skoro nestrpen sem bil ves, da pridem čim prej v selo in da se se-stanem z Najo. Vozeči se tjakaj sem bolj razmišljal o tem, kako uredim ta sestanek, nego kako napravim konec uporu. Kaj naj govorim o uporu ? V prvi hip sem uvidel že, da poročilo ni bilo pretirano. Še en hip in mi bi bili prišli prekasno za pa-roha in statešine. Stražama je že gorela na enem oglu. (Pride še.) Stran II »EDINOSTc št. 31 i) V torek, ilue 20. novembra 1'JO'i Sedaj je le vprašanje, je-li prof. Peric poslanikom in pooblaščenim ministrom pri druzih ljudij se je komaj priplazil domov, res vse tako govoril, kakor je tu povedano, republikah Čile, Peru in Bolivija. j Videči, da iako krvavi, so njegovi domači in da-li ne pridejo zopet popravki od njegove - _ j poslali po zdravnika na zdravniško postajo. strani?! DOlTIclČO VOStL Ta mu Je Pt>delil najnujnejo pomoč, a potem ... ga je hotel spraviti v bolnišnico, a tega ra- Slovenski nadpisi ga bodejo! Tu-. ^ hotd ni hotel povedati kdo da kajšnji list „L" Indipendente", glasilo Italijan- j ^ . ^^ skih recimo: nezadovoljnežev, skuša opeto- . _ „ , ..... . , | Izvoz vina i z Poreča v mesecu ok- vano, kako bi pripravil mestne organe na to, i Bosanske poštne znamke. Budimpeštanski list „A Map" je te dni nap&l skupno avstro-ogrsko vlado radi nemškega napisa na novih bosanskih poštnih znamkah. List zahteva, da se poleg nemškega stavi tudi — madjarsko besedilo. — Bravo ! Ti madjarski in dunajski pravičniki si lahko podajo roko. Ni eni, ni drugi nimajo nič proti temu. da se domači narod bosanski oropa naj elementarne] i h prane in se proglasi brezpravnim na lastni zemlji; le radi plena tega ropa so si v laseh budimpeštanski in dunajski — pravičniki. Naj se le igrajo eni in drugi, ali danes jutri postanejo na Balkanu tla vroča, da jih bodo prsti pekli. Dogodki na Ruskem. Priprave za prihodnje volitve. Iz Petrograda poročajo : Dne 19. t. m. je imela rLiga 30. oktobra" občno zborovanje, ki se ga je udeležilo več stotin oseb. Predsednik Guškov je izvajal, da bodo prihodnje volitve morale dati jasneji koncept o situvaciji. Kdor meni, da se more pridobiti državljanske pravice z revolucijonarnimi sredstvi, s prevrati, nevarnimi za domovino, ta naj le glasuje za „kadete" in druge stranke levice. Milutin je izjavil, da zakonodavni čini kabineta Stolipin so protikonstitucijonelni £ a m o v formi, ali bitstveno koristni, ker odgovarjajo izkušnjam momenta in jim prebivalstvo pritrjuje. Socijalist Plevako je izjavil: Mi nočemo, da bi tekla kri državljanov po mestih Rusije; mi hočemo, da po pokrajinah zavlada princip enakosti pravic in da ne bodo te še dalje odvisne od posamičnih strank. Mi gojimo monarhična čutstva. ali monarhija ni naš simbol. Ali ne glede na to nam je ista sveta, ker je mnogo storila za civilizacijo dežele. Ne bomo pa dajali podpore njim, ki preprečajo, da ruski carji ne postajajo monarhi, ki bi vladali kakor odrešeniki svobodnih državljanov in ne — sužnjev ! Sv. ivanska podr. dr. sv. Cir. in Melodija" vabi vse rodoljube, prijatelje in dobrotnike naše od vseh strani zatirane dece i. občni zbor v sredo, dne 21. t. ra. ob 4. i::, popoludne v dvorano „Narodnega doma" v sv. Ivan. O d b o r. da bi se na kak način prepovedalo, oziroma dalo odstraniti slovenske nadpise, nahajajoče se v mestu Trstu! Slično rovarenje ni novo. Kakor smo poročali se je že pred mnogo leti vodila borba za odstranjenje slovenskih nad-pisov. Kakor pa ni vspelo v prvi „bitki", tako in še manj bi vspelo sedaj ! Mestni svet tržaški, oziroma mestni magistrat bi se s kakim evetuvelnim odlokom proti slovenskim in drugim nelaškim nadpisom le biamiral. Ako hočejo gospoda doživeti blamažo, naj le poskušajo ! Ker pa ni izključeno, da bi bolj vroči elementi utegnili poseči po kakem, recimo umazanem sredstvu proti našim nadpisom — jim mi že danes poročimo, da bi jim v slič-nem slučaju vrnili s podvojeno mero !!! V Roču snujejo — kakor čitamo v „Naši Slogi" — gospodarsko trgovsko društvo Znamenja kažejo, da bo društvo dobro vspe-valo. Ljudje kar komaj čakajo, da vstopijo v svojo prodajalnico, kjer bodo dobivali vsega česar bodo potrebovali pri hiši. Glavno pa je, da jih čim več pristopi |k društvu, ker s tem bo še-le popolnoma zagotovljen lep vspeh. Zopet nova šola naSe družbe v Istri. Družba je odprla zopet eno novo šolo in sicer na jako potrebnem kraju: v Ripendi — torej za toli zapuščeni in tako neusmiljeno gaženi narod naš na Labinščini. To je sedaj tretja družbena šola na Labinščini. Prva je Jbila odprta v Vlakovem, druga v sv. Marini, a tretja, ki se je pridružila sedaj, je v Ripendi. Prostor za šolo je odpstopil nevstrašljivi borilec za odrešenje naroda, Mate Paliska, Svečano otvorjenje šole se je vršilo v nedeljo dne 11. t. m. ob 2. uri popoludne ! Novi šoli želimo vsi najlepšega procvita in napredka, družbo pa priporočamo tudi ob tej priliki v čim izdatneje podpiranje. V kulturnem vstajenju iz gospodarski povzdigi je Drobne politične vesti. naše odrešenje. Razkol med socijalnimi de- Nov poštni urad se odpre v kratkem v mokrati na Češkem. V Budjejevicah Slumu (sodni okraj Buzet). V njega področju je prišlo med tamošnjimi socijalnimi demokrati: bodo spadale vasi Brest, Klenoščak, Kropi-do razkola. Nemški socijalisti so zamerili njak, Rakitovir in Trstenik. Ob enem bo za češkim, ker so na zadnjih občinskih volitvah ta poštni urad ustanovljena služba pismonoše, glasovali s češkimi meščani. j Novo pobijanje goveje živine uvedejo Bolgarska in Turška. Iz Cari- j v mestni klavnici ljubljanski. Govedo bodo grada poročajo, da je ekspoze novega bol-: pobijali z neke vrste masko, ki se govedi garskega ministra vnanjih stvari Stančova z natakne na čelo in se vdari z lesenim kladi- ozirom na Turčijo in Makedonijo napravil pri turški vladi ugoden utis ter da se je nadejati, da bo koristil zboljšanju novih odno- saj ev med T : c o! zarsko. Šolski štrajkPoljakov v P r u-siji. Iz Poznanja poročajo, da je proti prelatu in papeževemu komorniku Klosu uvedena kazenska preiskava, češ, da je poljske očete in otroke pozival na štrajk proti nemškemu verskemu pouku v šolah. (Naravno! Zistem nasilja, brutalnosti in barbarizma ne more izhajati brez preganjanj). Japonska eskadravSan Franci s c u. Iz San Francisca poročajo, da na spomlad pride tjakaj japonska eskadra, ki bo sestavljena iz ene oklopnjače in dveh križark. Poveljeval jej bo podadmiral Kataoka. Eskadra obišče še prej Honolulu. Amerikanci izkažejo eskadri vse možne časti. Obisku pripisujejo veliko mednarodno važnost. Bojkotovana japonska učna k o m i s i j a. Pred nekoliko dnevi je došlo v Pariz več Japoncev, da bi proučavali fabrika-cijo konserv. Prefekt je namignil tovarnarjem konserv, naj Japoncem ne dovole ustopa v svoje zavode, ker se hočejo le naučiti metode fabrikacije, da bi potem napravili enake tovarne tudi na Japonskem in tako težko oškodovali francosko industrijo. Tovarnarji res niso pustili Japoncev v svoje zavode. Novi načelnik generalnega štaba. Kakor javljajo z Dunaja, ostane delokrog novega načelnika generalnega štaba FML Konrada pl. Hetzendorfa isti, kakor njegovega prednika grofa Becka, le da ne ostane v veljavi del počaščenj, ki so bila določena specijelno za grofa Becka. Iz diplo matične službe. Cesar je imenoval legacijskega svetnika prve kategorije dr.a Ivana barona Stvrcea izrednim vom po jeklenem klinu, ki je sredi maske. Žival se v hipu mrtva zgrudi. Smrt vsled udarca z dežnikom. V Spljetu je neki delavec, imenom Ozretić, v prepiru udaril delavca Dimiča z dežnikom. Udarec je bil tako usoden, da je konec dežnika zadel v oko Dimiča, izvrtal mu ga in provzročil smrt. Cerkev v Žihpoljah — pogorela. V Žihpoljah blizo Celovca je v nedeljo pogorela streha cerkve in oba zvonika. V cerkev samo ni ogenj posegel, vendar je stavba mnogo trpela. Samomor v krčmi. 27-letni Ferdinand Berlot je bil izučen pek in kakor tak je bil v službi na raznih Lloydovih parnikih, a stanoval je z mateijo in bratom v ulici della Guardia št. 14. Včeraj v jutro še pred 10. uro je šel Berlot v krčmo, ki je v ulici del Bosco št. 16 ter si dal prinesti polič vina. Ko mu je krčmai prinesel zahtevano vino in se oddaljil, je Berlot vlil v vino precejšnjo množino karbolne kisline in potem vse skupaj spil. Minuto pozneje se je zgrudil 6e stola na tla, a krčmar, ki je priskočil na to k njemu, je takoj spoznal, kaj da je nesrečnež storil. Dal je torej nemudoma pozvati zdravnika se zdravniške postaje, a ko je ta prišel k njemu, je bil nesrečnež že mrtev. Truplo njegovo je bilo preneseno v mrtvašnico pri sv. Justu. Vzrok samomoru da je nesporazumljenje z materjo in bratom. Krvav dogodek. 24-letni težak Henrik Skubar, ki stanuje v ulici Rigutti št. 37, je šel sinoči okolu 7. ure proti domu. Ko je prišel pred hišo št. 7, sta pa zavratno planila nanj dva moška in ga začela zbadati z noži. On se je sicer branil, vendar je dobil dve precejšnji rani, in sicer eno v levo stran trebuha, a drugo v levo ramo. S pomočjo tobru. Na parobrode „Trieste-Istria" in „Ogrsko-hrvatske parob. družbe" je bilo vkrcanih v Poreču v vsem 3975*10 hektolitrov vina za sledeče kraje : za Trst 2396*50 hek., za Pulo 400*80, za Reko 1177*80. Minolega leta izvozilo se je iz Poreča po morju skupno 3835*80 hektolitrov in to: za Trst 2571*80, za Pulo 569*40, za Reko 694*60. Opozarjamo na oglas o kinematografu, ki se nahaja v Fondo Coroneo in ki je last gosp. Grusovina. Ta kinematograf je eden najboljših, ima krasne projekcije in je vstopnina tako nizka, kakor nikjer drugje. ^ In vedno tatovi. Nekaj časa sem so se začele tatvine pojavljati zopet pogosteje. Ne govorimo o onih tatvinah po par kron, ampak o večjih tatvinah z ulomom. Predsinočnjim je vratar hiše št. 5 v ulici Stadion, Maksirolijan Melinšek, opozoril nekega redarja, da so odprta vrata male prodaj alnice manufakturnega blaga gospe Antonije Ruzzoi. Redar je obvestil gospo, ki je prišla takoj v prodajalnico ter konstatovala, da so tatovi odnesli iz pro-dajalnice dva ovoja bombaževe tkanine' (koto-nine vredne 48 kron, ovoj suknenega blaga, vreden 46 kron, 6 parov spodnjih hlač, vrednih 12 kron in 4 krone drobiža. Manje tatvine. 25 letnemu Franu Franc, ki stanuje pri družini Kovač v hiši št. 26 v ulici del Belvedere, je neznan uzmovič iz sobe ukral par hlač, vrednih 50 kron. — Gospodični Petrini Seganovič. ki stanuje v ulici Giusseppe Parini št. 11, so v kavarni „Alla Stella Polare" ukradli jopič, vreden 46 kron. Aretovan tat. 21 letni dninar J. Milac, prenočujoči na ljud. prenočišču v ul. Gaspare Gozzi, je prijavil predsinočnjim ob 10. uri na redarstveni stražnici v ulici del Belvedere, da mu je neznan tat ukral srebrno uro, vredno 10 kron. Redarji iste stražnice so malo pozneje aretovali dninarja Antona D., [ki tudi prenočuje na ljudskem prenočišču v idici Gas-pare Gozzi. Aretovali so ga pa zato, ker so ga imeli na sumu, da je on okral Milaca. Niso se motili: ko so ga na stražnici preiskali, so našli pri njem Milacovo uro, tobač-nico, ki jo je bil ukral neki Mariji Grudi v krčmi „Ai due Američani" v ulici di Crosada, in pa bel „boa", ki ga je bil ukral lahkoživki Mariji Rebek v ulici Punta del Forno. Koledar in VT«xn«. Danes : Feliks Valoaški; Vladiboj , Vido9ava. — Jutri: Darovanje bi. device Msrije ; Grmialav; Pavija. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne 4-16° Celaiua. — Vreme včeraj : deževno. _ Društvene vesti in zabave. Pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku bo imelo v nedeljo, dne 25. t. m. ob 1. uri popoludne v društvenih prostorih svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Odbor pevskega društva „Kolo" opozarja gg. pevce in petke, da je v sredo ob 2. uri popoludne pevska vaja za mešani zbor. — Dramatično društvo naznanja, da bo repriza igre „Kinematograf", ki je dosegla pri predstavi velikanski vspeh, v nedeljo 25. t. m. ob 4. uri popoludne. Sedeži se lahko prenotirajo pri vratarju „Narodnega doma". Cene so takrat jako nizke. Vstopnina v pritličje 80 st., na galerijo 60 st. Sedeži (z ustopnino vred): od 1—8 vrste 1.80 K, od 9—15 vrste 1.40 K, na galeriji 1.40 K. Odbor „Slovanske Čitalnice" naznanja p. n. gospodom členom, da bo plesna vaja za odrasle radi praznika, mesto jutri, izjemoma danes, dne 20. t. m., ob 87» uri zvečer. Vseučilišče v Trstu smo vdobili! Tako je vskliknil neki moj odjemalec, prišedši k meni v prodajalnico. Ko mi pa pove, da je to čital v nedeljski „Edinosti", sem mu na to raztolmačil, da to ni vseučilišče, ka-koršnjega bi mi morali imeti, da bi naši dijaki ne pohajali v Gradec, na Dunaj in v Prago. To so le predavanja, ki jih prireja „Trg. izobr. društvo" in te bi se lahko imenovalo „Ljudsko vseučilišče". Da se moj odjemalec prepriča, obljubil mi je, da bo odslej naprej zahajal k vsakemu takemu predavanju. Škoda bi bila sicer zamuditi te lepe in pre-koristne prilike kdor ima le čas naj pride, žal mu ne bo. Darovi. Za sv. ivansko podružnico sv. Cirila in Metodija se je nabralo na Martinovem, večeru v „Narodnem domu" pri sv. Ivan 23 kron in 40 stot. Za otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah so zložil „Prvi abiturijenti druge državne gimnazije v Ljubljani leta 1904." v več obrokih pokro-viteljnino v znesku 200 K. Prištejejo se pokroviteljem I. ljubljanske podružnice. Zastopa", jih bo g. Ivan Kcelj, sedaj medicinec i; Dunaju. S prav posebnim veseljem in hvaležnostjo je sprejelo vodstvo družbe sv. ( irila in Metoda to pokroviteljnino, ki izpričuje ne k narodno zavednost, ampak tudi vztrajnost, mladih gospodov. V zelo neugodnih gmotnih razmerah so z malimi darovi na tihem delujoči storili veliko delo. Se mnogo več, negi gmotni dar, je vreden vzorni vzgled, ki so ga dali slovenski mladini. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Književnost in umetnost. Koncert „Ševčigovega kvarteta", ki se je vršil prodvčerajšnjini je zbral v veliki drorani „Narodnega domau še precej številne ljubitelje klasične glasbe. Že pri njih nastopu na oder je občinstvo sprejelo simpatičn-umetnike živahnim ploskanjem, katero se je ponavljalo za vsakim odigranim komadoiu. Pred leti smo čuli slavni češki kvartet na gosli in težko bi nam bilo danes izreči sodbo, kateremu od,obojih bi priznali prvenstvo. Mladi umetniki so igrali skladbe Dvolaka, Saint-Saen-a, Popper-ja, Borodin-a. Prochazke. (drugega vijolinista kvarteta), Chopin-a, Baz-zini-ja, Nedbala in Oajkovskega vse z nepre-kosljivo umetnostjo in s tako tinim topločut-nim izrazom, da so celo nestrokovnjaki občutili čar njih božanstvene igre ter strmeli nad nje preciznostjo, skladnostjo in nedosegljivo tehniko, s katero so obvladali inštrumente. Kakor posebna virtuoza-solista sta s>e skazala duševni vodja kvarteta j gosp. F r i-derik Vaška in gosp. L h o t s k y. Prvi je, sprem\jevan na glasovirju od gosp. Prochazke mojsterski igral na vijoloncelo Sam: Saen-ovega „Labuda" in Popper-jev „španski ples" ter dodal vsled burnega aplavza še Schubert-ov „Moment musical". Istotako mojsterski je podal prvi vijolinist Lhotskv Chopinov „Nokturno" in Bazzini-jevo „La ronde du Lutin", Poslednji komad je bravurni komad Kubelikov, katerega poslednjega umetnika rival je bil g. Lhotsky še na konserva-toriju v Pragi. Vsled burne pohvale občinstva je dodal tudi ta umetnik še en komad Simonetti-jev „Madrigal'', (.'lan kvarteta g. P r o h a z k a se je skazal s svojim „Scherzo" igranim od kvarteta, finim skladateljem, ki zna spretno uplesti in izvajati narodne češke motive v svoji skladbi. Ta skladba nas je spominjala živo na Dvorakov način. Po zadnjem komadu (Cajkovskega Sherzo) so dodali umetniki v slovo Dvoiakov „Val-čik" ter so se morali pokazati navdušeno ploskajočemu občinstvu, ki se ni moglo ločiti od njih, še trikrat na odru. Na predvčerajšnjem koncertu je le čestitati'odboru „Narodnega doma", ki nam gaje preskrbel. S takimi koncerti se odgaja glasbeni ukus našega občinstva ter se zanaša v našo široko ma^o pristni glasbeni čut in pravo umevanje glasbene umetnosti. Gospodarstvo. Odredbe proti draginji mesa v Nemčiji. Pruska ministerstva nabirajo sedaj gradivo za odločitev v stvari draginje mesa. Konečnega sklepa pa ne stori ministerstvo prej, nego bo imenovan novi minister za poljedelstvo. Postojina. (Dalje.) Ko je imel cesar Maksimilijan I. 1. 15'»d. vojno z Benečani, prihrule so bile benečanske čete do Postojine in se jo polastile za kratek čas. Takrat je Vipava tudi veliko trpela. Izkazal se je bil pa v teh bitkah kranjski poveljnik Bernard Raunach, ki je potolkel in ujel precej Benečanov ter pridobil iz njih rok Preniski grad. L. 1511. je bil potres v Po- V torek, dne 20. novembra 1906 ^EDINOST« 5tev. 319 Sira;i III stojini, porušilo se je bilo tudi nekaj gradu. Vendar je v AValvazorjevi dobi še stal trdno na skalnatem hribu, kakor ga nam njegova slika predstavlja, da-si so le malo več prebivali v gradu. \Yalvazor nam opisuje Postojino kakor vesel trg z dokaj lepimi hišami. Mož je bil šel seveda tudi v jamo, in je baje preiskavalj z bakljami na dve milje daleč (?). Jama je napravila nanj čudovit utis, kakor vse, kar je opazoval. V kapnikih je videl same okamnele kače, živalske podobe, hudiče in druge spake. Postojina je zaslovela po svetu radi čudovite podzemeljske jame. Ali so jo že poznali in obiskovali Rimljani, o tem se ne ve nič gotovega. Da so pa jamo poznali že v davnih časih, o tem nas uverja jama sama. Na nje stenah je čitati imena obiskovalcev v lapidarni pisavi. Iz XIV. stoletja nahajajo se zapisane letne številke 1323, 1343, 1393, potem iz XV. stoletja 1412, mnogo pa jih je iz XVI. in XVII. stoletja. V vseh časih so obiskovale postojinsko jamo imenitne osebe, učenjaki, vladarji itd. Leta 1819. našli so v jami živalskih kosti z veliko podolgasto glavo. Leta 1855. našii so na Kalvariji med živalskimi kostmi glavo jamskega medveda, razbito na tri kose. Kosti, ki so bile bolj pri vrhu, imele so kamnat škarlupec po sebi, okamnela ni bila še nobena. Tudi zadnja leta se je na razširjanju potov našlo mnogo medvedovih kosti, posebna v jamah poleg plesišča. L. 1864. je bil zvišan predor v Fran Josipovi jami. Pred uhodom v jamo se je pokazala pri razširjanju prostora luknja v stransko široko iamo, ki vodi proti -veliki dvorani" ; videlo se je. da je vnanji konec te jame zaprt le z razdrobljenim skalovjem in zasipom, in tako se uresničuje ljudska pripoved, da je pred časom Pivka pri tej prostorni odprtini tekla T»od zemljo, dokler ni velik posip z brega zagradil tiste jame. Po nekaterih zgodovinskih naznanilih sodi se, da je povzročil oni posip hud potres krog 1590. 1.; pripoveduje se. da je takrat vod., stala tri leta po pivški dolini, dokler ni našla druge poti pod zemljo. Baz ven tega našli so pred mnogo leti pod mostom, ki je napeljan čez Pivko pred izlivom v jamo, zidovje in mlinska kolesa kakor ostanke mlina, ki je baje tam stal in se je vsled navedenega posipa razsul. O tem spri-eujeta dva pismena spomenika, namreč jedno kupno pismo iz I. 1578, katero govori o nekem mlinu pod mostom na vodi Pivki, ki ga ie odnesla velika povodenj 1. 1577. Malo let pozneje sezidali so ga vnovič, a na nekoliko višem prostoru. Ta mlin ima na kameniti plošči nad vratmi napis : „W. H. 1593", to je: ..Wollang Hueber leta 1593* in je pripadal 1. 1672 k grasčinici Miilhofen kakor lastnina G. pl. Nicoletti-ja. V XV. stoletju bila ^ta postojinska jama in grad dobro zajetje starčkom, ženam in otrokom pred krutimi Turki. Postojina je bila v prejšnih časih podružnica Slavinjske župnije ; ondotni kapelani so oskrbovali Božjo službo v trgu. Ze leta 147» sta bili tu dve cerkvi, katerih ena je bila posvečena sv. Štefanu, druga pa sv. Andreju. Leta 1598. imenuje se tudi že kapela sv. Uršule na Soviči. Svojega duhovnika so dobili Postojinčani še le v 17. stoletji. — Po prizadevanji pl. Nicolettija nastavljen je bil tu 1H45. 1. kapelan Matevž Penič. 1728. je ustanovila pobožna družba pl. Enztha-lerjeva beneficij ter je veliko dobrega storila za cerkev. Kakor prvi Postojinski beneficijat zaznamovan je v krstnih bukvah g. Janez Hueber, ki je služil tu 47 let, namreč do leta 171ts. Za stanovanje odločena mu je bila, kakor se pripoveduje, hiša poleg šolskega poslopja, ki je bila pozneje lastnina g. A. Kraigkherja. Leta 1794 postala je tu župnija in kakor prvi župnik imenovan je bil gosp. Josip Nenigar. Leta 1805 odšel je ta v svoj rojstni kraj Trnovo. Leta 1859 postal je učeni in za domačo zgodovino neutrudni g. Peter Hil-zinger župnik in dekan postojnski, kakor slovenski pisatelj znan pod imenom Znojemski in Podlipski. Umrl je leta 1867 po kratki bolezni veliko prezgodaj ter počiva njegovo truplo na tamkajšnjem pokopališču. (Pride še). Razne vesti. Gozdni velikani. Najveće drevo na svetu se nahaja v nekem gozdu v Avstraliji poleg mesta Melbourne-ja. To so sami evka-liptusi, visoki do sto metrov in povsem ravni Eden od njih je visok 152 metrov. Njegovo deblo meri v višini poldrugega metra v premeru. Drevje okolo njega ni nižje nego 75 do 90 metrov. Neki drugi velikan je bil orjaški oreh v Sturgon Creectu, v grofiji Lee. ki je še v višini 26 metrov meril v obsegu 4*32 m. Prodali so ga za 40.000 K. Še viši lirast so našli leta 1884. v koritu Rhona blizo mesta Tuloza. Bil je to predzgodovinski hrast, dolg 31 in pol metra, a na doljnem kraju je meril v obsegu 8 metrov. Prodali so ga za 10.000 frankov. Njegovo starost so izračunali na 700 do 1000 let. Prirodoslovci pravijo, da so v Kaliforniji gozdni velikani, ki so stari pet do šest tisoč let. So tudi drevesa ki imajo zgodovinsko starost in značenje. Tako drevo je smokva to je sveto drevo v Amuradhapuri na otoku Cejlonu. To je drevo, pod katerim je ležal Budlia, ko je postal razsvetljen. Sveto drevo je zasajeno leta 88 pred Kristom, ter je potemtakem staro 2194 let. _ Brzojavne vesti. God pokojne cesarice Elizabete. DUNAJ 19. Povodom godu pokojne cesarice Elizabete je bil cesar danes ob 63/* zjutraj pri tihi maši v schonbrunski dvorni cerkvi. Ob 9. uri je bila v dvorni župni cerkvi slovesna maša zadušnica za pokojno cesarico, kateri so prisostvovali dvorni uradniki in mnogoštevilno občinstvo. BUDIMPEŠTA 19. Povodom godu pok. cesarice Elizabete so bile v tukajšnjih cerkvah maše zadušnice. Konferenca srednjeevropejskih gospodarskih društev na Dunaju. DUNAJ 19. Danes predpoludne je bila otvorjena konferenca srednjeevropejskih gospodarskih društev Nemčije in Avstro-Ogr-ske. Predsednik gospodarskih društev v Avstriji dr. pl. Plener je pozdravil zborovalce ter je izrazil svoje zadovoljstvo nad sestankom društev na skupno delo. DUNAJ 19. Na čast udeležencem konference srednjeevropejskih gospodarskih društev je bil sinoči v palači generalnega konzula pl, Schiillerja vsprejemen večer, na kateri so došli nemški poslanik grof Wedel, ministerski predsednik baron Beck, ministra Koryto\vski in dr. Derschatta. ministerski predsednik dr. Wekerlet grof Julij Zichy in drugi ugledni državni dostojanstveniki, diplo-matje itd. Posvetovanje ministrov in poslancev. DUNAJ 19. „Slav. Korresp." poroča: Na posvetovanju, ki se je vršilo danes zvečer in katerega so se udeležili ministerski predsednik baron Beck, ministri Pacak, Dziedu-szycki, Marchet, Prade in Derschatta ter več poslancev, se je razpravljalo • delavnem programu delegacij in poslanske zbornice. — Cesar vsprejme avstrijsko delegacijo v nedeljo. Da bo zamogla ogrska delegacija in nje odseki takoj pričati z delovanjem, bo imel proračunski odsek avstrijske delegacije še v nedeljo sejo, na kateri poda minister za vna-nje stvari baron Ashrenthal ekspoze o vnanji politiki države. Potem ne bo proračunski odsek zboroval do 3. decembra. Deželnozborske volitve na Moravskem. BRNO 19. Na ožjih deželnozborskih volitvah iz splošne kurije v Znojmu, Iglavi ni Olomucu, so bili izvoljeni po en nemški naprednjak, v Trebiču in Viškovu po en katoliško-naroden Čeli, v Olomucu mladočeh in v Dačicu češki socijalni demokrat. Grški kralj na Dunaju. DUNAJ 19. Grški kralj Jurij je včeraj popoludne vsprejel v daljši posebni avdijenci ministra vnanjih stvari barona Aehrenthala. Kralj je potem obiskal nemškega poslanika grofa Wedela, pri katerem je ostal pol ure. Primas nadškof Vaszary obolel. BUDIMPEŠTA 19. (Ogr. biro). Stanje kneza primasa kardinala Vaszaij-ja, ki je^ že pred 10 dnevi zopet obolel, je opasno. Kardinal je bil že previdjen se zakramenti za umirajoče. Nezgoda na železnici. BUDIMPEŠTA 19. Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic poroča : Zadnji štirje vozovi brzovlaka Reka—Budimpešta so pri postaji Puszta Adony-Szabolcs skočili s tira. Poškodovan ni bil nihče. Uvedena je preiskava. Kraljeva dvojica danska v Berolinu. BEROLIN 19. Kralj in kraljica danska sta dospela semkaj danes predpoludne. Vsprejeli so ju na slovesen način, cesar, cesarica, prestolonaslednik in prestolonaslednica. BEROLIN 19. Cesar je podelil dan skemu kralju verižico k redu črnega orla, kraljici pa Lujizin red z letnicami 1813, 1814 in 1815. Požar v razstavi slik. DUDIMPEŠTA 19. — V razstavi slik „Urania" je izbruhnil požar, kije vničil mnogo slik, gobelinov in kipov. Škodo cenijo na 40 tisoč kron. Potres. FLOROE (Norveška) 19. Sinoči ob 8. uri in pol je bilo čuti tukaj močen potres v smeri od jugozahoda proti severovztoku. Črnogorska vlada odstopila. CETINJE 19. Vlada je podala ostavko, ki jo je knez vsprejel ter o tem obvestil skupščino. Knez je pozval k sebi predsedstvo skupščiae, poslance in vojvode, da se ž njimi posvetuje o položaju. Orkan v Združenih državah. MEMPHIS (Tennessee) 19. Med viharjem, ki je v soboto razsajal v pokrajinah Alabame, Mississipija in Tennessee-ja, je izgubilo življenje 8 oseb. Mnogo jih je bilo ranjenih. Orkan je provzročil veliko škodo. 1 Mnogo so trpele tudi setve. Mnogo hiš je vihar odnesel, oziroma deloma razrušil.v Nekateri deli dežele so bili poplavljeni. Železniške in brzojavne zveze so večinoma razdejane. ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trsi, ulica Torrente št. 34 (t novi hiši) „JUla nuova cittš di CriesVe". VELIKA ZALOGA ■zgotovljenih oblek za odrasle in dečke — vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novos i. Trgovina.. Borzna poročila dne 19 novembra. Tržaška borza. ~~ Napoleoni K 19.12®/,—19.15, angiežke lire K — do —.—. London kratek termin K 241 35—241.60 Francija K 95.42--95.60. Italija K 95.52——95.75— italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.60—117.80, nemSki bankovci K —— avstrijska ednotna renta K 98.95—99 25, ogrska kronska renta E 94.80—95.10, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 674.75 — 676.75 državne železnice K 674.75 — 676 75 — Lombardi K 172 50—174 50 Llovdove akcije K 806— 812 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 30?.- 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302— 310,—. Turlke K 160 — do 162.— Srbske —.— d> —— Dunajska borza ob 2. dop. pred včeraj danes Državni dolg v papirju 100.10 110.10 „ n r rebru 100.10 100.15 Avstrijska renta v ziatu 117.15 117.15 v kronah 98-75 99.— (Dalje na četrti strani). I Pncniiio daje Otto Klensch ruoUJIld Berolin, Schonhau- ser Alee 123. (Priložili ]e mamico za oilio-?or.) Stroški bodo odbili od posojila. NiKa'riii predp ačil. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni itd. v Trstu ima i i svoj ambulaforij m t ulici S. Nicolo st. 9 (ud Jadralsko Banko) Sprejema od 12. do I. in 5.'/* do 6.'/» popol. Jaz podpisani tem potom naznanjam, da ne prevzamem v plačilo nikakih dolgov, katere bi mi moja soproga franČiska Ščuka brez noje vednosti napravila. posestnik in kovaški mojster. VIPAVA, 17. nov. 1906. Sprejemaj« m Ti^omtM dela lm f _ c= ponkiik aačrtlfe. ■■ ■ «■■■— ev^Jlutmii ceiit Miho ii tntt&^m Tovarpa pohištva = RAFAEL ITALIJI = Velikansko »kladlide In razstav« pohištva in tapetarlj ■ ■ ■■■■■ TRST mmmmm—m ulica Malcanton štev. 1 90 SfliO *|0*ifc MiSll. # Denarna posojila JE stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZID A&Io ulica della Caserma št. 14, I. nadat od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne. rtoiionoiioiiouoiioiioiioiioiioi o . mmr Tovarna pohištva v jfrieksander levi jtfinzi ■lica Tata Stv. 52.9l(laafaa Mia). ZALOGA: PIAZZA ROSRRIO (Selska paslepK ••ne, MMnl teatl ntbtn« henkur Sprajomajo m vsakovrstna deta tudi p* poasbnik aifilfli «r»>-*-.utxi300Ct •oslic Iroiflslso la >i MM. t •OiiotioiionoMOiiouonoiiouR'i Zlato kolajna : DUHAJ -TBBDI PALEEMO Zlate kolajne : ĐUHAJ-TUBII PALEBHO L. Magrini & Figlio TRST, ulica S. Giovanni št- 2 (Palača Salem) Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA ■m GLASOVIRJEV M Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Friedrloh Ehrbar na Dunaja. Mcermi ilafirji EHroar so na razpolago gg. ioncertlstof. — HARMONIJI, ELEKTR. ADTOMATICNIPIANINI, PHONOLA. Daj a t najom, v aeno, na obroke. Popravlja, akordi r a. Cono zmerno. Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Frorooćt voljo do Jedi, atrjnje želode« In oJadqje organizem. Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano t It kelajeaai na raznih raztavab le z sad 3000 ztfravBliklai spričevali. SERRAVALLO = trst. = I. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvapeftneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH, j r evmatizmu in protiziu TPVnrikin rnniMfl prirejena V Trstu Rafaela godina, lekarna „flla Jftadonna della Salate" pri ie I OVULirin bUUinn <>a lekarnarjev : sv. Jakobu in Josipa Mm,lekarna tfilY Igea1, farneto 4. Steklenica stane K 1-40. Iz Trata ue ne odpoSilja manje od 4 steklenic proti požt. povzetju ali proti anticipatni požiljatvi zneaka 7 K franko požtnine in zavoja. Stran IV. »EDINOST« štev. 319 V torek, dne 20. novembra 100'" Avetr. inveeticijpfca rentn 3, Ogrska renta v zlatu 4°/e krorah 4® e QII " i n J '(• « Akcije cacijonalce bsnke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarnki cekini 89.65 113.35 94.S0 84.15 175\— 675 25 241 20 89.70 113 45 95 — 84 15 1758 — G77.H5 24L23 SALO& ZA izDelev« 117.577,117.51 23,51 19.15 95.60 11.31 23.51 19.13 95.00 11.31 Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 95.22, italijanska renta 104.50, Španski eiterieur 95.60, akcije otomaneke banke 684 —. Menjice na London 252 80. , , . Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde lbl.— unificirana turška renta94.«0 avstrijHka zlata renta 98.55, ogrska 4% zlata renta 9«.70, Linderbank —.—, turške srečke 155..JO, parižka banka 16.48, italijanske meridijoualne akcije 785.— akcije Kio Tinto 19.37. Stalna. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 87.;,„ ?rebro 33.—, Lombardi 7.—, Španska renta 94.5;» italijanska renta 102.l/» tržni diskont 5-7/„ menjice na Lnmaju —.—. Trdna. Tržna poročila 19. novembra. BudimpeSta Pšenica za april K 14.S4 do K 14 86, rž za april K 13.24 do 13 26, oves za april od K 14.64 do 14.66, koruza za maj 10.34 do 10 36. Pšenica : ponudbe in povpraćeTsioe srednje, tendenca mrtva. — Predaja: 45.000 met. stot. za 5 stotink nižje, druga žita mirno. Vreme: dež. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average, za december 35!/r) za marec 35. l/t, za maj 36.1/-, za september 37»/-. Stalno. Kava Rio navadna ločo 35—37 navadna reelna 2:8—40 navadna dobra 41—43. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za november 17.75, za dec. 17.75, za jan. 17.90, za februvar 18.—, za marec 18.15, za april 18.25. — Mirno. Vreme: megla. H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 44x/t> za december 443/^. Mirno. N e w - Y o r k. Kava Rio za bodoče dobave. mialno, nespremenjeno, za 5 stotink višje. Prodaja: 3000 vreč. London. Sladkor iz repe surov, a 16 en. Mirno. Pariz. Rž za tekoči mesec 17.<5, za december 17.75. za jan.-april 17.75, marec-junij 17.75 i :nirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.20, za december 23-15, za januvar-april 23.35, za marec-junij 23.50 »mirno). — Moka za tekoči mesec 31.05 za december 30.45, za januvar-april 30.35, za marec junij 30 50 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec r-4*/4f za decfmber. 85.3/r, jan.-april 81—, za maj-avgust 70.—, (mlatno). Špirit .o> tekoči mesec 42. :a mesec december. 42'>t, za januvar-april 4 31/-—, za maj-avgust 45.V«, (trdno). — Sladkor surov 8S° uso nov 24 --24* r. (stalno), bel za tekoči mese •J7.=/„ za december, 27B/S, za januar-april 28. '/» za marec-junij 283,. (stalno) rafiniran 59.50—60.— — Vreme: nestanovitno. CARLA FONN Trst, ulica Geppa št. 18, I. nad. bila je v pr-.ih salonih na Dunaju in v Parizu in zato Izdeluj a vsaktero toaleto. SPECIJALITETA t auMbk otletaii in Muzali. Vsako delo izvršuje hitro in po nizkih cenah. Liniment Capsici CJ. □:ulomestek za Anker-Pain- Expe!ler Pri nakupovanju tega priznano najizrrstoejega, bolul'lažujoćega mazila, ki se ilol>i v vseh lekarnah m~ _ naj se vedno pazi na znamko „SIDRO". Lekarna dr.HICHTERJA v PRAGI. Poflpirajmo Dijaško podporno društvo v TRSTU Naznanilo Dobrim materam! Za praznik sv. Miklavža ima niča drobnarij, blaia in iarač ulica Farneto šter. 3 VELIKO IZBER0 punčk vsake velikosti in kakovosti. — Škatije igrač, meče, puške, bobne, orgljice, ter najrazličneje glasbene igrače. ter druge predmete za pisarne in šole vso po izredno nizkih cenah Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasse TRST ulica Z. Spiridicne ste^. 6. Milijoni dam in gospodov uporabljajo ,,FEE0LIN". Vprašajte vašega zdravnika, ako ni „FEECLIN"' najbolje lepotičje za kožo, lase in zobe ! ^"aj-nečisteji obraz in najgrje roke zadobć takoj ari-stokratično mehkost in obliko vsled uporabe ,.FEE0LINA;i. „Feeolin' je angleško milo, sestavljeno in 42 najplemeni-jih in najsvežejih zelišč. Mi jamčimo, da izginejo brez sledu tudi gube na obrazu, sojedci, mozolji, rudečica na nosu itd. po uporabljanju „Feeolina*'. „Feeolin ' je najbolje sredstvo za čiščenje, gojenje in polepsanje las, zabranjuje izsatfanje las, plešavost in bolezni na glavi. Mi se obvezujemo, da takoj povrnemo denar, ako ni kdo z ,,Feeolinom £ popolnoma zadovoljen. Cena po komadu 1 K; komadi K 2-50; 6 kom. K 4 — ; 12 kom K 7-—. Poštnina za 1 komad 20 st., od 3 kom. naprej (»0 stot., povzetje 60 stot. — Odpošilja LUDVIK POLLAK (prej M. Feith) Dunaj VI., Mariahilfarstr. 45. V Trstu je dobiti pri G. M. Andreuzzi, Corso 5 ; Angelo Cappon, Via Ruggero Manna ; Giovanni Cillia ; Lodovico Nagelsehmidt, via S. cebastiano 5. BGbiti je tudi v množin mirodilnicaii, parlnmtrijali m leKarnaH. GrLAS V bogaiej zalogi pohištva Eni. threnfreund (prej Jeai) ___i ulica Nnova 24 (pritličji daja novo in rabljeno pohištvo po j konkurenčnih cenah v najsru. : j Kinematograf Fathe Trem® ki posluje v FONDO C0K0>E0 (poleg gledališča Minerva) I®" je absohsino priznan kakor edini ^ kar se tiče netresljivosti in tehniške popolnosti (ni smeti zamenjati z drugimi Kinematografi, ki se jih je doslej videlo) Četrti velikanski program. Nizke cene. HiilLi OGLASI. Mali oglasi računajo Be po 3 stot. beBedo; mastnotiskane besede se računajo enkret več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. „ . . Plača «e takoj. Meblir^na soba JII. nadst., levo, -t čifta, zračna, cdda se takoj. Via Commerciale 1342 Monoepo za P,enie ima Fran KaDte> mdl jdb td Mar. Magdalena zgornja stev. 172. Kdor rabi, naj se tam oglasi. 1339 V priprav)j avnicl SJSifcSaS^ I za izpit vojaškega dobrovoijstva Krčma „Al Trifoglio" strs-ko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kra>ki j eran. Izvrstna kuhinja PiiporoČa se al. občiustvu Katarina Vatovec. Prva slovenska zaloga ;n0h?I^a ANDREJ JUG — Trst, ulica sv Lucije St. 18 (za j deželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — ■ Svoji k svojim ! {| ena haimonika. Ulica Toirente 40, II., vrata 29. 1333 Proda se Bilj ar (1 nov' I)0 j^ko nizki ceni, na pro- i E lino fti- daj. Nhslov pove -Inseratni odleleki 133^ I Mož dvaintridesetih let LiL^ ljedelsk o in pred nekolikimi tedni trgovsko šolo z odliko , i=če posla. — A. T r o b e c, Sv. Ivan — Trst j>od ravnateljstvom prof. RIHARDA MICKS. — Trst, ulica delle Poste 10 je pričel toliko generalni tečaj za tiste mladeniče, ki so dovršili leto starosti ter hočejo napraviti izpit v prihodajem mesecu juniju, kolikor cagll tečaj za mladeniče, ki pridejo ra novačenje prihodnji mesec marec in ki morajo napraviti izpit v tebruvarju, da ne izgube pravice do dobrovoijstva. — šola zamore pokazati na stotino potrjenih kandi---da+ov. — Naučni jezik italijanski in nemški. - ■ ■ Dunajska prodajalnica slanine GIORGIO HUTTER se je otvorila v soboto 10. t. m. v ulici della Caserma 19 Palača Vianello polegr Kinematografa EDISON, Prodaja prekajenega in svežega mesa, vsuke vrste salamov iz Modcne. Bolonje, Verono 1279 i ■ in Ogrskih. 300 (tristo) Pri sv. Ivanu hrastov ima na prodaj Anton i Može, posestnik v Dolnjivasi j -t. posta Senožeče. Pismene ali ustmene ponudbe j iiaravnost na zgoraj imenovanega. 1327 odda se v najem ali proda j nova hiša z vodnjakom in vrtom primerna za eno družino. Več se poizve pri Persiv-u v sv. Ivanu ši. S03, 1308 ^tdvh^nn zemljišče se proda na Greti blizo OldVUvllU mesta, tudi na parcele Naslov pove -Ioseratni oddelek Edincsti". 1338 Klobase Neustiidter in Kranjske. — Velika zaloga svežih konserv in konserv v škatljah, omake in sir vsake vrste. ! Prodajalnica je prostorna, zračna in krasno opremljena, red in higijena natančna. Udovec mlad se želi spoznati s pridnim dekie tom ali s kako udovo brez otrok. — Naslov: poste restante, Piazza Nicolo Tomaseo „B. B. 101*. 1331 Učitelj samec in sedaj v javni službi, išče pri-: merne službe v Trstu. Vešč je slovenskega, nemškega in deloma hrvatskega jezika. — Po- ; nudbe na „Inseratni oddelek Edinosti" pod: Ž. B. j Mor si želi obraniti svetlost in meHkost svojih las, naj io lotovo rabi, Proizvodi SALUS se prodajajo v glavnih prodajalnicah dišav in v mirodilnicah. Splošna akcija mizarnize in oflloiane tovarn plošč in Mb DrBflmetov iz cementa Criuseppe Moretti v MUSCOLf (ČERVINJAN) se nahaja v trstu, Riva Grumula štev. 6, kjer je tudi permanentna zaloga okvirjev (gole). Hi Les prirejen za stavbe. Podi is tankih, in debelih desk. — Plošče iz oementa itd. Proračuni in tekoče cene zastonj. No nrAfloi on - ena v ulici S. roa prooaj so . cnino s ,50 sežnji zemljišča ; dve hiši v isti ulici z 200 soznji zemljišča ; stavbišče na Greti 110 sežnji zemljišča ; zemljišče v ulici del Eremo, votla iz Brojence. plin, vodnjak, stavbišče pripravno za dvorec, vozna cesta; en nov dvorec pri sv. Ivanu, nova hiša, prosta davka za t! let, vrt voda. plin. ob glavni cesti. - Obrniti seje na RAFAELE BIZZiLS TRST, Corso št. 22, II. nadstr. Velika zaloga koles (bicikljcv) Germania in f^azEoSlSi^ »s na bencin (motocitlet) ROSSLER & JADE :iIG pri kolesih in motociklctah potrebnih pritiklin mshauicna Dclalnica -m kolesarski sola GIUSEPFE EGGER TRST — Piazza della Caserma štev. 3 BOGOMIL Pim bivši urar v Sežani javlja svojim cenjenim odjem: , in ^^^^^^ da jo odprl svojo novo - — ............ r t TESTU, ulica Vincenzo Belliiii lil 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. proOaja vsakovrstne ure in popravlja isk po zmernih cenah in z jamstvom. Angelo slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir u Trst — ulica Paciuina št. 9 < vogal ulicu Ckiozza). V sprejema vsakovrstno dekoracijsko, let-niško delo, k.ikor sobe izveske in lakir n j a. VELIKA ZALOGA TRST ulica delle Ombrelle štev. 5 Gufdo e ffogo Ceesi 100.000 buteljk od šampanjca za refošk "^gSfc Prodajejo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, .šumpanjc, bordeaux. rensko vino, konjak itd. itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra, 1 lir i in 1 in pol litra. Damjane i/, stekla opb ene prevzamejo se Oopošiljatve na Deželo. Kupuje se razbito steklo vsake vrsie. MIC Prihajajte kupovati vsakovrstne jestvine v prodaja! nico kolonijalnoga blaga in jestvin Francesco Zanier ulica Cecilia 14 (ogel ulice Ruggero Mana) kjer najdete vedno sveže blago. 00000000000300^0 Barriera vecchla 33. Prvikrat v Trstu ! Originalna razstava od kralj. dv. svet. prof. Neumann naslovljena : ■ u ■ • 1ZJ1 Vstop je dovoljen samo gospodom. Odprto vsaki dan od lJ. zj. do 10. zvečer.