J PRIMORSKI DNEVNIK O^ASiL° OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE - Stev- 34 (23441 Prispevajte za Dijaško Matico Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr. ‘Nevarnost novih i!!ie popolnoma TRST, nedelja 8. februarja IS53 Cena 25 lir poplav minila 3ehii»*• Ce bo Oh ^fihn? ~J V “! P v vse* nasI,ci B°PravIiai° porušene jezove in nasi-ri'dietno h n 0 D!?al tudi veter, lahho pride do novih poplav ;ZH lond il0 zr,ev »BHoradlo 2000 - še nepopolni podatki o shodi, ki je ogromna h»i OTOciM.". r!UN. 7. — ______ vetdeset odstotkov tedenskega močno opozicijo proti pogodbi ^ ,3 t X.! ' _ , . .... leniK T Položaj na jenih predelih „________ O tH*j bodo “; “‘jsuje in ,ia!e * novimi Krja lahko v Angli-upajo, da plimami v pre- >• JSSL^ajane ^p^I CjB, 4 „ . —ve, , • nasipe- Na oto-j kl j® bil najbolj noč in dan prostovoljci, v°jaki';’ delajo da 28Tsh .civUni lK>i dXe s ^akj '8' tisoči* -dela- 600 v°jakov- |,5V letai vujaK°v Ie01 dei.f alcev dela vojakov delu mornarja osta- Jti j ietoj ,e.r t'i\ ^aie' RačJaZh°dne angleške r^lavvn nd:|0' da je bilo pri li,' ur0bnice o ST““‘ 12-000 ta 700 prašil glav gove-.j^nine Tnri V m 800 glav 1,0 PopoiJ a u podatki že ^°Coi mo^raievne °blasti .P S dr pride ob i r «h. ^plav n. pllm do hu- li V Si 0nav "a področju Sou- s, ^reč ^e^nični urad j>i° VlrVda seda> po' tt,» ,stala na , razP°ko, ki ,>• nov t ]eZ°Vih Pri Sou-i 8a' Strokn„ P,V obliki Poldo"1' PoVsemnt;so izjaviu. da b°- ,slavv H d* ?n° do zgradili •tlet*11 ‘ob’ ^ bo iaUh°. P°trebne viši-** * tr^ovJa?° za 14. jih >br0vnjaki 11 februarja. 'Z3aVljaj°' da b° dosegla iC2^». ttr višino k n ** bo ob za kakor t>evarnP0Udar^a^0’ da bo vSs*’s- ost ■■ ;a v. ji 01 noc,„ Ul^k^a Veter. prekorači- la nove po-plimi pihal feVbotnej.ših Posledic »i» Uvesti ’ ne bo mo' ' J k vNvan?ri?®rama Za zida' 1 ki ga je določi- se Je voda deloma 2 '1“z".e obale otokov in ttl FlanHo^ .4— še * (‘]t it'U 'Ptetl" ga bo treba v bi- ,oS>*K>iožiLlt^ %!?vanj Ietno- >«.„? zat0 da rle . ita rof. izv °Vitev eri t* za nS?« Pfiov. utrditev . "i lavii. novih obširni pro-obalnih na- c’ J ?oče iavlja d poslaništvo ^ CUstva;itid !'Je ^ ne ’Na V nemo-P°polno sliko 4'tii9 n'”ne šl^ode- K i« n® SDlr,- °ZemSka ln* 'te >aradi teSaSn° Pr,2adeta P* a P^oizvort Povefiala na- - m najniH da zado- Co^S A^-gsa&rss X, vsaj za dve j ws5H L01>žna 2 morsko vodo. )l\ ki 30 ie utr- ' 325 ’ fnaša do se- 'h%&9£ S » - / r Dl -^ače ':jcnin je 35.000 rfr^ i£m.*»«kih Lvin.e> na tis°- l1'0 kokn-’)n^eV' °6rom‘ rac, gosi, :e'4iasicev *«• »S>»tala a Je tudi škoda, ^ n.!8, jezovih, za- - b E $ 14 o nasipih Na tisoče posestev je popolnoma uniče. nih, zgubljeno je številno kmetijsko orodje, uničenih je na tisoče hiš, desetine in desetine kilometrov železnic, veliko število mostov itd. Računa se, da je okoli sto tisoč ljudi brez strehe. Približno računajo, da znaša celotna škoda okoli poldrugo milijardo nizozemskih goldinarjev, t. j. približno 250 milijard lir. Na vseh prizadetih področjih se kljub slabemu vremenu nada\juje reševanje ponesrečencev, pri čemer sodeluje 2.000 vsakovrstnih ladij, več letal in helikopterjev, 12.000 vojakov štirih držav, 750 nizozemskih mornarjev ter na tisoče in tisoče civilnih prostovoljcev. Tisoč francoskih nizozemskih, ameriških in belgijskih vojakov z vso vnemo dela pri utrjevanju jezov na otokih Iholen in Beveland. Izseljevanje prebivalcev z oto.iov Južne Nizozemske se je v glavnem končalo, 17.500 °seb_ so prepreljali na manj ogrožena področja. V nizozem-s i pokrajini Brabant je do se- aj zbranih 25.000 beguncev. Iz Haaga javljajo, da se od včeraj niso porušili drugi jezovi. Neki vladni funkcionar Je lzJavU, da bi znalo dokončno število žrtev ti 2.000. Čeprav odtekla Vaicheren, ZuTd .Te^eCd"!. se^lf ^isFotdx’ jG b0l| VehkoP°f°hln0ma Odstranjena! rSe M, POVzročajo nasipi stoletij kl S° Stari že tri Plavah W S° Pr‘ zadni'h poplavah precej trpeli. Nek( predstavnik nizozem- bnrt vo;|sko ->e danes izjavil, da DOdo s pomočjo vojaštva pc-ta držav ter 187 letal in helikopterjev jutri lahko zaključili odseljevanje prebivalstva iz prizadetih krajev. Pripomnil je, da se je delo za obnovo šele pričelo, in še vedno so zaskrbljeni, ali bo mogoče preprečiti novo katastrofo ob priliki novih plim 16. februarja. Neki častnik je izjavil, da že računajo na možnost, da bo trebe, otoke Tholen, Schou-wen - Duiveland in Uoeree -Overflakkee žrtvovati. Tudi če ne bo mogoče dovolj utrditi jezov in nasipov pred novurr, plimami, se ne more zgoditi nič hujšega, kar se i° Jo sedaj že zgodilo, in prebivalstvo bo pred tem dnem že v celoti zapustilo ogrožene kraje. Toda če bi nasipi reke Maas popustili, bi Nizozemsko zadela mnogo hujša katastrofa. Na jugu bi voda poplavila ves Brabant, Rosendaal, Bredo, Tilburg do Belgije. Na severu pa bi voda zajela Dordrecht, Rotterdam, Goudo, Utrecht in Haag. Skupine voiaških fotografov so danes fotografirale mrliče, preden so jih pokopali, tako da jih bodo pozneje sorodniki lahko identificirali. Vlada je sporočila, da bodo vsem beguncem izplačali de- zaslužka od 1. februarja dalje in za nedoločen čas Zalivala Irttiske kraljice maršalu Titu BEOGRAD. 7. — Holandska kraljica Julijana je poslala predsedniku republike maršalu Titu brzojavko, s katero se je zahvalila za izrečeno sožalje ob nesreči ki je zadela holandsko ljudstvo. V brzojavki kraljice Julijane je rečeno; ((Iskreno se zahvaljujem vam in jugoslovanskim narodom za sočutje, ki ste ga v naii žalosti izrazil holandskemu ljudstvu in meni osebno«. Nova gonja proti slovensKim šolani na Koroškem CELOVEC, 7. — Po odločitvi Demokratične fronte delovnega ljudstva, ki poziva koroške Slovence, naj na bližnjih avstrijskih parlamentarnih volitvah glasujejo za socialistično stranko, se je na Koroškem še bolj razvnela šovinistična gonja proti dvojezičnim šolam. V tej gonji, katere cilj je od-vojiti volivce od socialistične stranke ter jih privesti v krščansko demokratsko stranko, se posebno odlikuje list «Die Kleine Zeitung». Šovinistični krogi okoli tega lista in njim sorodne antislovenske skupine tolmačijo kot uspeh svojega pritiska na šefa pokrajinske ylade dejstvo, da je šef koroške pokrajinske vlade Wede-nig, ki je član socialistične stranke, zaradi pomanjkanja šc lakih prostatoV zmanjšal število ur slovenskega pouka v Velikovcu od treh ur tedensko na eno uro s strani socialistov in golistov. Vseh protoikolov je pet: prvi se nanaša na odnose med britanskimi silami in silami evropske obrambne skupnosti, drugi govori o glasovanju v svetu ministrov obrambne skupnosti, tretji o morebitni uporabi sil evropske vojske preko morja, ostali pa se nanašajo na izenačenje statuta francoskih častnikov v evropski vojski in v oboroženih silah francoske unije. Obveščeni krogi javljajo, da so v Franciji pripravili načrt za zvišanje števila divizij, ki so določene za obrambo Zahoda, od 12 na 40, to pa pod pogojem, da ZDA podajo dolgoročno jamstvo za dodatno letno pomoč 540 milijonov dolarjev. m ■ Prešernove nagrade razdeljene vLj 11 bi jani Med nagrajenci so uniu. prof. Nahtigal, slikar Maksim Gaspari. Sami) Hubad, Hinko Leskošek, Nada Vidmarjeva, Lojze Potokar, Uroš Krek in drugi POPLAVE NA NIZOZEMSKEM. V kraju Abbenbroek na otoku Putten Južnovzhodno od Rotterdama je voda porušila nasip in z vso silo vdrla skozi razpoko ter poplavila obširno površino. Francoska vlada odobrila lodatne protokole PARIZ, 7. — Francoski ministrski svet, ki se je danes sestal pod Auriolovim predsedstvom, je odobril besedilo dodatnih protokolov v zvezi s pogodbo o evropski obrambni skupnosti. Te protokole bodo v ponedeljek predložili začasnemu od!boru za evropsko o-brambno skupnost; pogajanja med Francijo in ostalimi petimi državami se bodo v tem odboru takoj začela. Ti protokoli težijo za tem, da dobi Francija večjo avtonomijo, kakor jo dopušča sedanje besedilo pogodbe, ne spreminjajo pa gospodarskih določb. Posebna komisija narodne skupščine in komisija za o-brambo sta že začeli proučevati pogodbo o obrambni skupnosti. Predloženi protokoli nimajo dokončnega značaja, kar pomeni, da bi parlament lahko predlagal druge. Predvidevajo Na tristranskih razgovorih v Atenah bodo določili honhretne oblihe halhanshega sodelovanja Razgovori se bodo verjetno končali ob bližnjem obisku jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve v grški prestolnici - Stefanopulosova tiskovna konferenca v Beogradu - Uradno poročilo o obisku grškega zunanjega ministra v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) ^okratični senator Sparkman v^arnosti prostih rok Čangkafšku ^l2l^Jrttii6ni kan.didat za PodpredMdnika očita Eisenhowerju, da je kršil obljubo y '%la , 2unan*? P°lltlke. neodvisni senator Morse pa očita vladi, da se ni Z Zavezni^imi divami * V Londonu nasprotujejo blokadi Kitajske - v natu ve"*J ,n" ' t senator ka„J.kl ie John bil demo- podPred- X*1 Pren J‘h v°‘itvah -* Nh da . sedniku Eisenho-«*Scij0 F^kleniI ukinit' PtoAi I Porm' t J Posveto- 1 R oze, ne da . X5SV''1 K"*- kongre-Je zahteval, naj I ^Pomo,tOČn° Pojasni, * S A kitajskimCraVaj° da' Sh„ . “m nacionali- liv f w t M >1; ? 41’ ^Vrnm postavil vrsto na » b? ta Pomoč tanjšanje pomolom sveta, n. pr. ^°P' ali celo Ko- »‘n. :d°n kredlti za Po-. "Jdr, 4 Povef Proračunu za le- * 'iSi."'],28 koliko se k a^ek n ^ bo general P°Oločir,a ceprav z ame- °Perac^o°Sel ‘2Vesti t0Pnu? na kitaj- JV^lUtr;^* b°do kitajski M Lž,vali a~ meru izktca- arnerišk0 . Pfimeru porm>č? ^aciona- \vP.°m°rsk"qU.f,rquea» ame- Ali rC15> cin P01"3«81' b“ -.Sss sodelovalo pri zaščiti zračnega prostora nad Formozo?« Demokratični senator je poudaril, da vsa ta vprašanja «zahtevajo javen odgovor predsednika in članov njegove vlade, kajti gre za možnost razširitve vojne, ki bi se utegnila celo spremeniti v svetovno vojno«. Potem je Sparkman opozoril na Eisenhowerjevo poslanico o stanju v državi v kateri je predsednik zatrdil, da mora biti ameriška zunanja politika «izdelana in izvajana v resničnem dvostranskem duhu«. Za Sparkmanom je govoril Wayne Morse, neodvisni sena-or iz Oregona (bivši republi-C’ k> je med volilno kampanjo podpiral demokrate), ki FLPrv,edlagal’ nai predsednik Eisenhower skliče sestanek glavnih ministrov ameriških zavezniških dežel, da določi o skupno politično linijo za Azi! jo, kajti, je dejal, «brez poenotenja te politike bi se utegni. znajt, sami, kar bi za nfs ™°Ve'al° nevarnost vojne z ZSSR« Morsov predlog je podprl tudi Sparkman. Medtem pa se v Ameriki P0. Javljajo tudi glasovi o potre-bi mornariške blokade kitaj- ske obale. O tem je baje govoril tudi admiral Radford, vrhovni poveljnik ameriške mornarice na Tihem oceanu, po svojem razgovoru z Eisen-hovverjem. V Londonu poudarjajo o teh vesteh, da zunanjemu ministrstvu ni nič znano, da bi se ameriška vlada posvetovala z vladami ostalih dežel, ki se aktivno udeležujejo korejske vojne, o možnosti mornariške blokade kitajske obale. Predstavnik Foreign Officea je opozoril na izjavo, ki jo je o tem Pedal maja lani angleški zunanji minister Eden v spodnji zbornici, ko je dejal, da je ameriško zunanje ministrstvo v celoti obveščeno o angleškem stališču. Prejšnji četrtek Pa je Eden dejal v spodnji zbornici, da bo o vsaki spremembi politike na Daljnem vzhodu potrebno poprejšnje posvetovanje med Londonom in Washingtonom. V londonskih diplomatskih krogih splošno sodijo, da An-glija odločno nasprotuje vsakemu poskusu blokade kitajske obale, pa naj bi jo izvajale ameriške sile ali pa bi jo poskusil izvajati samo Čang-kajšek. BEOGRAD, 7. — Danes popoldne so hkrati v Beogradu in v Atenah objavili skupno poročilo o razgovorih, ki jih je imel grški zunanji minister Stefanopulos z jugoslovanskimi predstavniki v Beogradu in na Brionih. ' «Med petdnevnim obiskom zunanjega ministra Stefanopu-losa v Jugoslaviji — pravi poročilo so potekali iskreni in podrobni razgovori med njim in državnim tajnikom Jugoslavije za zunanje zadeve Koči Popovičem. Stefanopulos je bil zatem v prisotnosti iržavnega tajnika sprejet pri predsedniku republike maršalu Titu na Brionih, kjer so se v istem duhu nadaljevali razgovori. Med temi razgovori, nadaljuje poročilo, je bila ugotovljena popolna enakost stališč, še posebno pa stališča glede skupne varnosti. Enakost stališča, ki je prišla do izraza po nedavnih razgovorih med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, je omogočila, da se določneje predvidejo poti in oblike, na katerih bo tudi v bodoče temeljilo tristransko sodelovanje V tem cilju se bodo v kratkem začeli tristranski razgovori, vključno razgovori vojaškega značaja. Ob svojem obisku je Stefanopulos povabil Kočo Popoviča, naj obišče Atene. Popovič je to povabilo sprejel in bo v kratkem obiskal Grčijo«. Poročilo pravi ob zaključku, da so potekali razgovori v duhu prijateljstva, popolnega medsebojnega zaupanja in razumevanja. Na današnji tiskovni konferenci v Beogradu je grški zunanji minister Stefanopulos izjavil, da je odločeno, da se na tristranskih razgovorih, ki se bodo začeli še ta mesec v Atenah, določi popolna oblika sporazuma med tremi državami. Datum podpisa sporazuma še ni določen. Verjetno je, da bodo razgovori dokončani’ ob obisku jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča v Atenah Stefanopulos je nadalje poudaril, da so njegovi razgovori z jugoslovanskimi državniki samo nadaljevanje razgovorov Kepruluja v Beogradu in v Atenah in da je bila o tem turška vlada obveščena. Dejal je, da so tudi razgovori za podpis vojaškega sporazuma prav taKo že stopili v drugo fazo in da se bodo nadaljevali Na vprašanje, ali so še v razgovorih dotaknili tudi odnosov med Jugoslavijo in Italijo, je Stefanopulos izjavil: «Kar zadeva odnose med Jugoslavijo in Italijo, ne bi imel kaj reči, razen da je moja iskrena želja, da se nesoglasja med obema državama čim prej odstranijo in da se doseže prijateljski sporazum«. Na vprašanje, kako gleda grško ljudstvo na sodelovanje med Jugoslavijo in Grčijo, ie Stefanopulos dejal, da temelji to sodelovanje na medsebojnem spoštovanju in prijateljstvu poudaril je tudi ’ oeP- S tem je tudi uspešno za-, List «Vradini» piše, da po ključena prva etapa razgovo- odločni izjavi maršala Tita, po rov _med Jugoslavijo, Grčijo in plodonosnpm Keprulujevem o-Tur-čijo, ki bodo, kot je pouda- 'pisku in po ponovnih Papago-ril grški minister na tiskovni sovih izjavah o nujnosti trojnega vojaškega sodelovanja, grško ljudstvo veruje, da nič ne more preprečiti dobrih namenov treh držav. Zunanja oblika sporazuma je drugovrstno vprašanje, kadar obstaja iskrena želja za sodelovanje, poudarja na koncu list. Jugoslovansko državno tajništvo za zunanje zadeve je danes izročilo bolgarskemu poslaništvu v Beogradu noto, v kateri odločno protestira proti novi sovražni kampanji preganjanja jugoslovanskih državljanov na Bolgarskem. Nota navaja niz primerov, da so bolgarske oblasti proglasile jugoslovanske državljane za bolgarske državljane. Jugoslovanska nota ugotavlja, da so taki postopki bolgarskih dr-1 žavnih organov v nasprotju z mednarodnimi dogovori in ob- konferenci, na tristranskih pogajanjih v Atenah š« v tem mesecu privedli do pismenega sporazuma, ki bo formalno potrdil obstoječo stvarnost. Nedvomno je, da je povečana nevarnost pred ntpadom za neodvisnost 1 ilk- -:b narodov pospešila tok razgovorov, vendar bo 'osnova tega sporazuma tradicionalno prijateljstvo med balkanskimi narodi, ki temelji na starem prijateljstvu iz preteklosti, na skupni borbi za svobodo in neodvisnost narodov Balkana in na njihovi odločnosti, da te najdragocenejše pridobitve branijo z vsemi sredstvi. Vsekakor je najpomembnejša Stefanopulosova izjava na tiskovni konferenci o bližnjem podpisu trojnega sporazuma. Prav lahko se je opazilo s kakšnim navdušenjem je grški zunanji minister, ki je bil sicer precej indisponiran zaradi lahkega prehlada, govoril o prijateljstvu med Grčijo in Jugoslavijo in o sodelovanju treh j balkanskih držav. Grški zunanji minister gospod Stefanopulos se je nocoj s svojim spremstvom kot gost državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča udeležil svečane proslave v narodnem gladišču v Beogradu Na sporedu ie bila Čajkovskega baletna suita ((Labodje jezero« in Baranovičevo «Lectovo srce«. Po svečani predstavi je gr- veznostmi, ki jih je sprejela bolgarska vlada ob sklenitvi mirovne pogodbe. B. B. Turški parlamentarci v Makedoniji BEOGRAD, 7. — Turška parlamentarna delegacija je prispela danes z vlakom v Skoplje. Na železniški po:*aj! so, turške goste sprejeli številni člani makedonskega republiškega sveta, predsednik mestnega ljudskega odbora in skupina ljudskih poslancev makedonskega narodnega sobranja. Turška delegacija si je dopoldne ogledala umetniško galerijo in etnološki muzej, popoldne pa neko turško osnovno šolo in medicinsko fakulteto. Danes zvečer so turški parlamentarci prisostvovali koncertu, ki ga je njim na čast priredil makedonski ansambl narodnih pesmi in plesov. (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 7. — Ob 104. letnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna je danes svet za prosveto in kulturo LR Slovenije podelil Prešernove nagrade zaslužnim slovenskim kulturnim in znanstvenim delavcem. Nagrade v skupni vrednosti 445.000 dinarjev je podelil nagrajencem predsednik sveta Boris Ziherl. S področja znanosti je prejel nagrado v višini 80.000 dinarjev slovenski filolog, univerzitetni profesor in akademik Rajko Nahtigal. Nadalje so bili nagrajeni akademski slikar Maksim Gaspari za dosedanje delo na področju umetnosti, sopranistka ljubljanske opere Nada Vidmarjeva za vlogo Violette v »Traviati« in za druge uspele kreacije v letu 1952, dirigent Samo Hubad in režiser Hinko Lesikošek pa sta prejela 80.000 dinarjev za uspelo dirigiranje in režijo «Romea in Julije«. Nadalje so bili nagrajeni član ljubljanske drame Lojze Potokar in številni drugi igralci, ki so se odlikovali pri svojem umetniškem delu. Od mladih skladateljev je bil nagrajen Uroš Krek, s področja filmske umetnosti pa Metod Batjura. Nagradili so tudi 26 študentov ljubljanske tehnične visoke šole z nagradami v skupnem znesku 170.000 dinarjev. C. S. LJUBLJANA, 7. — Italijanski in slovenski trgovinski predstavniki so končali v Gorici prve razgovore o podaljšanju obmejnega trgovinskega sporazuma. Kakor je znano, go-riški trgovinski sporazum, ki ga podaljšujejo vsako leto, lani ni bil podaljšan, ker na razgovorih v Bovcu niso doseeli sporazuma o blagovnih listah. Sedaj pa 50 v neuradnih razgovorih d^seg1) sporazum <9 blagovni izmenjavi. Z jugoslovanske strani obsega blagovna lista predvsem les, gradbeni material, proizvode domače obrti in drugo, italijanska blagovna lista pa predvideva tekstil in razne rezervne dele za stroje. Italijanski in slovenski trgovski predstavniki se bodo kmalu zopet sestali. Italijani v Istri o statutu Socialistične zveze BEOGRAD, 7. — Objava načrta statuta socialistične zveze Parlamentarna komisi! a o zaposlenosti v Italiji Podatki kaže'0 na tendenco po nadurnem delu in na obstoj precejšnjega odstotka zapos'enih, ki delajo sorao nekaj ur na teden - Razdelitev zaposlenih po starosti, spolu in izobrazbi (Od našega dopisnika) ,40 ur na teden, 13,339.900. Med 79,8 zaposlenih oseb' osnovno-R1M, 7. Parlamentarna 1 sto zaposlenimi osebami jih je šolsko izobrazbo, 12,7 odst pa v™. „ 1- — :--*=.= —nižjo srednj0 šolo. podoben kemisija za preiskovanje brezposelnosti v Italiji, ki ji pred- Žki veleposlanik v Beogradu seduje poslanec Tremelloni, Kapetanides priredil svečan |je sporočila nekaj statističnih sprejem na čast grškemu zu-; podatkov o brezposelnosti, ki nanjemu ministru Stefanopu-j jih je doslej zbrala. losu- I Predvsem je začela komisija v tednu, ko so izvršili anke. to, 91 delalo 40 ur ali več; od teh jih je 17 delalo manj kol 48 ur, 64 oseb pa 48 ur ali več Povprečni delovni urnik v tem tednu je znašal 47 ur. Ti rezultati kažejo, da obstaja med Grški zunanji minister Ste- preiskovati vprašanje delovne-(zaposlenimi močna tendenca k fanopulos je danes dopoldne gi, časa; ta anketa je bila laž- ‘ nUirlrnl U noTn:»no(ic, _ i_. .... Dopisniki atenskih, listov pišejo v svojih včerajšnjih poročilih iz Jugoslavije, da je bilo srečanje med predsednikom republike Josipom Brozom Titom in grškim zunanjim ministrom Stefanopulosom zelo prisrčno. Grški novinarji posebno poudarjajo tri momente iz zdravice maršala Tita. in sicer; 1. da narode vseh treh držav ogroža ista nevarnost; 2. da je nujna ustvaritev močnega balkanskega jezu proti napadalcu in da vsako oklevanje predstavlja zgodovinsko napako in 3. da enotnost balkanskih držav predstavlja jamstvo ra varnost vsega sveta. List ((Etnikos Kiriks« poudai^ ja, da so dobri rezultati grško-da vAiam ■' : , v I iug°sI°vanskih razgovorov po- obiskal grob neznanega juna-|ja, ker gre za prijavljeno de-ka na Avali. Ministra Stefano-1 lovno silo, ki jo je lahko ugo-pulosa je na Avali pozdravil; toviti in najti, medtem ko pre-namestnik poveljnika beograj- cejšnjo število brezposelnih ske garnizije polk. Rade Kne- sploh nikjer ni prijavljenih ževij. Zatem je Stefanopulos | Preiskava o zaposlitvi in de-v spremstvu državnega pod-[lovnem času je pokazala da tajnika Za zunanje zadeve dr. |0d 16,536.000 zaposlenih 258.600 Aleša Beblerja in polk, Kneže- dela manj kot 15 ur tedensko, viča pregledal častno četo’0d 15 do 40 ur tedensko pa beograjske garnizije. Grški zu- 2,878.100 delavcev, medtem ko nanji minister si je nato s odpade na tiste, katerih pov-svojim spremstvom ogledal prečni delovni urnik presega beograjski narodni muzej. Eden bo obiskal Turčijo in Grčijo LONDON, 7. — Zunanje ministrstvo je danes javilo, da bo britanski zunanji minister Eden obiskal Atene od 13. do 16. aprila na povratku iz Ankare, kamor bo pred tem odpotoval. Eden bo gost turške in grške vlade. prijateljske vezi, ker se oba naroda borita za mir in neodvisnost. Ob zaključku je dejal, da sporazum 'med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo ni naperjen proti nikomur in da pušča odprta vrata vsem tistim državam ki imajo iste cilje kot o-menjene tri države. Uradni del obiska grškega zunanjega ministra je zaklju- no mnen.e. List ugotavlja tra dicijo dolgega prijateljstva s sosedno Jugoslavijo ter pristavlja, da je obnavljanje tega priiatelistva dobrodošlo Sedanji mednarodni pogoji, pravi list, so ne glede na to napravili sprejemljivejšo obnovo sodelovanja med obema državama. ki se izvrstno dopolnjujeta s sodelovanjem prijateljske m zavezniške Turčije. Clare Booth Luce veleposlanik ZDA v Rimu W ASHINGTON, 7. — Predsednik Eisenhower je naznanil, da je imenoval gospo Clare Booth Luce za veleposlanika ZDA v Rimu. Nadomestila bo sedanjega veleposlanika Bunkerja. O imenovanju se bo morala izreči še senatna komisija za zunanje zadeve, medtem ko je italijanska vlada že prejšnji teden sporočila svoj pristanek Mož gospe Luce je lastnik največjih ameriških ilustriranih revij «Time», «Fortune» in «Li. ten: verjetno se bo tudi on preselil v Rim in od tam vodil svoje posle. podaljšanju delovnega urnika, t j. k nadurnemu delu, medtem ko je določen odstotek delavcev po tedensko izvršenem delu mnogo bližji brezposelnosti kot zaposlenosti. Na sto zaposlenih oseb je v Italiji povprečno 27 žensk. Na splošno je odstotek žensk med vsemi zaposlenimi večji v Severni Italiji kot v Srednji in Južni; pa tudi v Severni Italiji je v nekaterih pokrajinah (Beneška pokrajina, Ligurija) odstotek zaposlenih žensk precej nižji (približno 24 odst.) V srednji Italiji pa je zaposlenost žensk razmeroma visoka v pokrajinah Marche, Campa-nia in Abruzzi (približno 30 odst.). Značilna za položaj v Italiji je tudi razdelitev delovne sile po starosti. Med vsemi zaposlenimi osebami jih ima 8,8 manj kot 17 let, od 18 do 19 let pa jih je 5 odst. Največja je seveda zaposlenost v srednjih letih, medtem ko zelo počasi pojema v starosti; 4 odst. zaposlenih oseb imajo več kot 65 let, kar je vsekakor, nenormalno. Komisija je preiskala tudi stopnjo izobrazbe zaposlene delovne sile. Podatki kažejo na veliko prevladovanje zaposlenih z najnižjo ali nobeno izobrazbo. Samo osnovnošolsko izobrazbo ali pa sploh nobene ima 85.7% vseh v Italiji zaposlenih oseb, nižjo srednjo šolo (tudi nepopolno) jih ima 7,6 odst., višjo srednjo šolo (tudi nepopolno) 4,6 odst, univerzitetno izobrazbo tudi nepopolno, pa jih ima 2,1 odst. Vendar se te številke precej spreminjajo v raznih pokrajinah. V Lombardiji ima n. pr. položaj je tudi v Liguriji, medtem ko kažejo statistike v Laziu razmeroma visok odstotek zaposlenih z višjo srednjo šolo (88 odst.) ali univerzo (4,8 odstotkov); to gre očitno na rovaš velikega birokratskega in drugega aparata v Rimu. Najneugodnejšo razdelitev po izobrazbi kaže Južna Italija z otoki. A, P. Dulles in Stassen danes v Luksemburgu BRUSELJ, 7. — Foster Dulles in Harold Stassen sta danes prišla v Bruselj, kjer sta se razgovarjala z belgijskim ministrskim predsednikom, zunanjim ministrom, ministrom za zunanjo trgovino in nekaterimi izvedenci. Ko sta Dulles in Stassen odpotovala iz Amsterdama, sta letela nad poplavljenimi pod-ročji na Nizozemskem in v Belgiji. Pred odhodom je Dulles sporočil, da je na včerajšnji seji ameriške vlade Eisenhower imenoval odbor, v katerem so Dulles, Stassen, obrambni minister Wilson ter minis*er za kmetijstvo Benson, ki bo imel nalogo proučiti najučinkovitejša sredstva za pomoč nizozemski, belgijski in britanski vladi pri njihovih prizadevanjih za pomoč $nvam poplav. Po današnjih razgovorih v Bruslju so izdali uradno poročilo, v katerem je med drugim rečeno: «Med razgovori so bila postavljena številna vprašanja v zvezi s skupno politiko obeh drž;.v in čeprav so imeli razgovori informativen značaj, so bili zelo plodni in so lahko pokazali, da ohstaja soglasnost o zunanji politiki«. Poročilo dodaja, da je med vprašanji, o katerih so razpeljali, bilo glavno vprašanje evropske obrambne skupnosti. delovnega ljudstva Jugoslavije je izzvala živo zanimanje pri članih Ljudske fronte in Zveze komunistov v Istri, Hr-vatskem Primorju in na Reki. V zvezi s tem je podpredsednik italijanske unije za Istro in Reko Andrea Benussi poudaril, da bo nov statut omogočil veliki organizaciji delovnega ljudstva, da nadaljuje svojo revolucionarno pot s še boljšimi in večjimi uspehi. Ita_ lijanska unija, je dejal, je tudi doslej aktivno sodelovala v vsaki akciji, delu in iniciativi Ljudske fronte in ostala vedno zvesta njenim načelom in nalogam. Italijanska unija, je zaključil Benussi, z radostjo sprejema nove poti in naloge in bo enotno stopila v sestav socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. 21 V V I • rzaskim socialistom v pouk in premislek V «Vestniku»l glasilu koroških Slovencev, smo našli najprej oglas, nato pa tudi vest, ki ne le zasluži, da jo sporočimo našim čitateljem, temveč tudi, da si jo preberejo in se ob njej zamislijo ljudje iz vodstva PSVG in tudi vsi tisti, ki morda mislijo, da to vodstvo dejansko izvaja napredno, socialistično politiko. Na svečnico, 2. februarja, je bil v Celovcu «Slovenski ples» — stvar, ki sama na sebi še ne bi pomenila kaj več kot družabno prireditev, če je ne bi spremljali dve dejstvi: prvič je bil ta ples v kdvorani Delavske zbornice in vseh stranskih prostorih» (dvorana Delavske zbornice pa je najlepša in najbolj reprezentativna dvorana v Celovcu), drugič pa sta častno pokroviteljstvo nad celovškim ^Slovenskim plesom» skupno prevzela Fr. Wede-nig, koroški deželni glavar, in Mitja Vošnjak, načelnik jugoslovanske delegacije v Celovcu. Dodajamo še, da je \Vedenig eden izmed glavnih predstavnikov avstrijske socialistične stranke (St>Oe) na Koroškem in da si je kot deželni glavar resno prizadeval za okrepitev kulturnih in drugih stikov med Koroško in Slovenijo, ki jo je lani tudi obiskal. Zanimivo bi bilo, ko bi si takole za trenutek predstavljali, da je naš conski predsednik Palulan prevzel pokroviteljstvo nad, neko slovensko prireditvijo v Trstu, morda celo skupno z ... no, po to je menda res prevečl Končno se tudi na Koroškem avstrijski klerikalci ne razlikujejo mnogo od svojih tržaških sobratov, razen da so morda za spoznanje bolj kulturni. Toda v Trstu imamo na primer conskega podpredsednika Schiffrerja, ki pravi c sebi, da je socialist. In'imamo v Trstu tudi socialistično stranko, pri kateri pa že ime sumljivo zaudarja po stvareh, ki nimajo s socializmom mnogo skupnega. Toda tu ne gre le za konkretno gesto koroškega deželnega vladarja, avstrijskega socialista, niti zato, ali bi si podoben konkretni primer želeli tudi v Trstu. Gre za socialistično politiko, ki je kaj takega sploh omogočila — in to, zapomnimo si dobro, sredi volilne kampanje v Avstriji (in, da še točneje pojasnimo, še pred sklepom, da bodo napredni koroš’.i Slovenci glasovali za avstrijsko socialistično stranko, t. j., še pred-no je klerikalna skupina dr, Tischlerja dokončno razbila pogajanja za skupni nastop vseh koroških Slovencev na volitvah). To spet pomeni, da je bila povojna politika avstrijskih socialistov - splošna in v narodnostnem vprašanju - takšna, da je gesta kot prevzem pokroviteljstva nad slovensko prireditvijo ali podobne nekaj za socialiste povsem naravnega, in tudi, če pogledamo z druge strani, takšna, da so koroški Slovenci lahko na predsedniških volitvah glasovali za socialistična kandidata Koernerja (ki je potem tudi zmagal) in da bodo zdaj na parlamentarnih volitvah spet glasovali za socialistične kandidate. Vsekakor bi bila tudi v Trstu mogoča podobna politika italijanskih socialistov. Zakaj je ni bilo in zakaj je še danes ni, zakaj je delovanje PSVG le privesek demokrist-janske, se pravi buržoazne notranje in zunanje politike in zakaj je stranka temu primerno šibka - o tem pa naj premislijo vsi dobronamerni tržaški socialisti. Kultura je vrednost naroda. VL. LEPSTIK m/m - r \ M\mi M«. 'V?. Danes, nedelja Janez, Vojnor , Sonce vzide ob 7.18 in z „ 17.20. Dolžina dneva m ^ „ vzide ob 2.33 m zato:n „) Jutri, ponedeljek 9. ■ Ciril, 'Dobroia J OB RESOLUCIJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Le s sanacijo gospodarstva je mogoče odpraviti brezposelnost in bedo Reakcionarni politiki Krščansko demokracijo ne gre za dejansko in sltarno reševanje težkega socialnega položaja pač pa le za nadaljnje povezovanje Trsta z Italijo na škodo Trsta samega Pred začetkom zadnje seje tržaškega občinskega sveta je bil razdeljen vsem občinskim svetovalcem in novinarjem prepis zaključne resolucije o socialnem skrbstvu, ki jo je iz. delal občinski odbor na podla, gi poročila svetovalca Benus-sija in na podlagi razprave, ki je trajala skoraj mesec dni. Poročilo svetovalca dr. Be-nussija se je nanašalo na seda. nje stanje brezposelnosti in bede v Italiji in v našem mestu. Podrobno so bile nakazane vse sedanje -oblike podpornih ustanov revežem, bolnikom, socialnih zavarovalnih ustanov za delavce in nameščence, skratka delovanje in ustroj vseh državnih, občinskih in zasebnih podpornih ustanov, ki se pečajo s pomočjo revežem ter brezposelnim in bolnim delavcem. Dr. Benussi je prišel do zaključka, da socialna pomoč ne sme biti dana v ob. liki miloščine, kakor se to sedaj v največ primerov dogaja, ampak mora ta pomoč postati socialno skrbstvo, do katerega ima pravico vsak delovni človek V razpravi o tem vprašanju, ki se je razvila in katere so se udeležili predstavniki vseh političnih strank v občinskem svetu, kakor tudi številni sve. tovalci zdravniki, sindikalisti, juristi itd, so bile nakazane rešitve in podani predlogi, kako rešiti brezposelnost in kako pomagati revežem. O tem je bilo rečenih mnogo nepotrebnih besed, ki niso v najmanjši medi prispevale k temu, kako re. šiti to pereče vprašanje. Res pa je tudi, da so povedali mnogo resnice o sedanjem položaju revžev in brezposelnih delavcev in da so mnogi svetovalci različnih političnih strank izdelali konkretne pred. loge za rešitev posameznih vprašanj. Nujno pa moramo ugotoviti, da je bilo v vsej razpravi premalo poudarka, kako rešiti brezposelnost in kako najti možnost popolne zaposlitve tržaškega gospodarstva. Resolucija, ki jo je sestavil občinski odbor, pa je izraz reakcionarne politike vodeče stranke v občinskem svetu -krščanske demokracije, ki je od celotne razprave izluščila samo vprašanje začasnega iz-boUšanja sedanjih podpor revežem. Glavni namen resolucije je, da tudi v tem vprašanju povežejo Trst z Italijo. Zato resolucija zahteva, da se vsi ukrepi, ki se na socialnem področju izvajajo v italijanski republiki, nemudoma raztegnejo tudi na Trst.Glede brezposelnosti predlaga resolucija pooblastilo občinskemu odboru, da lahko posreduje pri vladnih organih, da se ojačajo vse tiste ustanove in dejavno sti, ki lahko trenutno zaposlijo čimveg delovne sile. Resolucija zahteva predvsem poveča, nje pomoči ustanovi SELAD, povečanje sklada za zaposlitev vajencev in ojačanje preusme. ri*venih tečajev. Poleg zahtev, da se poveča pomoč sedanjim podpornim ustanovam, da se na novo pregledajo spiski revežev in da se strinja z zahtevami klinično ozdravljenih tu. berkuloznih delavcev, vojnih in civilnih invalidov, državnih uookojencev itd . resolucija za. hteva ustanovitev pri uradu za delo posebnega oddelka za emigracijo tržaških delavcev v tujino. Popolnoma se strinjamo z zahtevami, ki jih postavljajo bolni delavci, upokojenci, invalidi in vsi reveži, ki dobivajo na en ali drugi način pod. pore pri raznih podpornih u- stanovah. Toda te zahteve ne predstavljajo še nobene rešitve vprašanja brezposelnosti in bede Tudi večje število zaposlenih pri SELAD ne more rešiti tega vprašanja. Se manj pa se lahko reši vprašanje bede z emigracijo naših delavcev v tujino. Zato je nujno, da vsi občinski svetovalci, ki predstavljajo politične stranke s socialističnim in delavskim programom zahtevajo, da občinski svet postavi zahtevo po sanaciji tržaškega gospodarstva. Res je, da rešitev tega vpra. šanja presega pristojnost občinskega sveta, vendar je njegova dolžnost, da se odločno in vztrajno bori za pravice delovnega človeka in da zahteva uresničitev vseh tistih zahtev, ki jih je občinski svet sprejel in odobril glede tržaškega pomorstva, ladjedelnic in pristanišča, da občinski svet posreduje pri odgovornih oblasteh za popolno zaposlitev vseh gospodarskih virov našega me. sta. Ce se predstavniki krščanske demokracije in vseh tistih ita. lijanskih strank, ki so zastopane v občinskem odboru, tako vestno potegujejo za priključitev Trsta k Italiji, zakaj se ne zanimajo v Rimu, ki ima danes v rokah usodo tržaškega gospodarstva, da vrne Trstu vsaj tisto, kar je bilo in je njegovo, da prizna Trstu pravico do razvoja pomorstva in pristaniškega prometa, ki ga rim ski politični in gospodarski krogi z najrazličnejšimi ukrepi namerno ovirajo, da držijo Trst v gospodarski odvisnosti in pasivnosti. Toda danes pričakovati od teh strank, ki so v rokah buržoaznih in reakcionarnih elementov, katerekoli u-spešno rešitev tega vprašanja, je nemogoče. Zato je treba, da se vse politične sile, ki težijo k rešitvi vprašanja brezposelnosti in bede v našem mestu, združijo in da zahtevajo od odgovornih oblasti korenite u. krepe za razvoj vseh gospodarskih dejavnosti Trsta in vsega področja. AKCIJA ZA POMOČ POPLAVLJENCEM V HOLANDIJI PRTI TA60N Z OBLAČILI odpeljal iz Trsta proti cilju Od danes nabiralna akcija tudi v repentoborski občini Ugoden odmev poziva OF na slovensko prebivalstvo Akcija za pomoč poplavljen. cem v Holandiji je v Trstu in v okolici v polnem teku. Danes se je k pozivom okoliških občin pridružila s sličnim pozivom na občane tudi najmanj, ša in najrevnejša občina cone A — repentaborska občina, da s svojim prispevkom k skupni akciji dokaže pripravljenost naših ljudi pomagati tistim, ki brez lastne krivde trpe pomanjkanje in revščino. Kot smo izvedeli, je poziv Osvobodilne fronte naletel takoj na odobravanje in ugoden odmev med slovensko tržaško javnostjo, ki je pokazala svoj socialni čut do bližnjega.že ob poplavi v Polezinah in ob strahovitih pustošenjih snežnih metežev v gornji soški dolini. Z enakim uspehom napreduje tudi akcija v devinsko-nabrežinski ter zgoniški občini. Včeraj je odpeljal iz Trsta proti Holandski prvi vagon z oblačili, odejami, zdravili in drugimi potrebščinami, nabranimi v okviru Rdečega križa in tržaške holandske kolonije. Vagon s 25 velikimi zaboji je bil včeraj predan holandskemu zastopniku v Trstu dr. Spercu, ki se je za prvi pri- KAPALJEVArciE STAVKOVNEGA GIBANJA V ČRPA Fašistične metode se ne smejo nikoli več povrniti v tovarne V torek zopet popolna stavka - Poziv delavcem zunanjih podjetij, naj pod-stavkajoče - Inženir preti delavcem z odpusti v Tovarni strojev prejo Delavci in uradniki Javnih skladišč so se včeraj vrnili na delo in čakajo na arbitražno razsodbo Urada za delo, stavkovno gibanje delavcev CRDA pa se še vedno nadaljuje. Ti delavci so se ves pretekli teden vzdržali nadurnega dela in bodo po tej poti tudi nadaljevali Ker pa nič ne kaže, da bi delodajalci popustili, so sindikati sklenili, da se v torek borba zopet zaostri in da bodo delavci od 13.30 ure dalje stavkali, nakar se bodo zbrali na skupščini. Po nepotrjenih vesteh pa bodo v ponedeljek na Uradu za delo zopet pogajanja med sindikalnimi zastopniki in predstavniki delodajalcev za rešitev spora. Nadur so se vzdrževali razen redkih izjem vsi delavci CRDA. Dovolj solidarnosti pa niso pokazali delavci zunanjih podjetij, čeprav so jih delavci CRDA k solidarnosti pozvalf. Zato je sindikat lesne stroke pozval vse delavce lesne industrije, ki so zaposleni v zunanjih podjetjih, katera delajo zu CRDA, naj se vzdržijo vsega izrednega dela ter s tem podprejo svoje tovariše, ki se že tako dolgo bore proti poskusom uva^inja fašistične discipline v tovarne. Kakšen veter veje v CRDA, se je pokazalo tudi v petek. Zaradi pritiska delodajalcev in strahu je nekaj delavcev v Tovarni strojev ostalo na delu še po rednem delovnem času. Sindikalni zaupniki so jih opozorili. da ne bi smeli delati in postati stavkokazi Ko je inženir Fabbro to opazil, jih je poklical k sebi in jim dejal, da jih bodo odpustili z dela če bodo nagovarjali delavce, naj ne delajo nadur. Isti inženir je grozil z odpustom tem sindikalnim zaupnikom tudi v soboto zjutraj, toda učinek njegovih groženj je bil ravno nasproten od onega, ki ga i« pričakoval. V soboto so tudi ti redvi delavci ki so v petek zakrivili stavkokaštvo, zapustili delo ob redni uri. Vse to kože, da vodstvo Smrtonosen padec delavca s hodnika visoke peči v ILVI Nesreča se zgodila v trenutku, ko je nesrečnež zalagal peč „ Martin Siemens44 na 6 m visokem hodniku Navsezgodaj zjutraj, manjkalo je 10 minut do pete ure, je bil 45-letni delavec Rodolfo Cicotti, stanujoč v Ul. Ghiber. ti. zaposlen na 6 metrov visokem hodniku okoli visoke peči uMartin Siemens* v livarni ILVA, kjer je bila njegova naloga zalagati peč. Cicottiju se je med hojo po ozkem hod. niku njegov suknjič nepričako. vano zataknil v vijak ogrodja hodnika in mož je naenkrat iz-gubil ravnotežje in padel na tla, kjer je negibno obležal. Nekateri delovni tovariši, ki so prisostvovali dogodku so mu takoj priskočili na pomoč, medtem ko je nekdo obvestil osebje Rdečega križa, ki je poslalo na mesto rešilni avto z dr. Alujem. Zal pa ni zdravnik mogel nesrečniku nič več pomagati, kajti Cicotti je ob padcu na tla na mestu izdihnil zaradi hudih lobanjskih poškodb. Zdravnik je izstavil potrdilo o smrti, nakar so truplo odpeljali v mrtvašnico splošne bol. nišnice. Nezgoda delavca on kooanju kanala Meu delom pri kopanju globokega kanala za napeljavo novih vodovodnih naprav na stezi, ki veže nov vhod na pokopališče pri Sv. Ani s starim, je včeraj zjutraj 47-letni Eugenio Radessi, stanujoč v Ul. Carli iz neznanih razlogov pa- del v jamo. Moža, ki se je pri padcu ranil, so takoj odpeljali v bolnišnico, kamor ga je spremil njegov delovni tovariš, ki je zdravnikom, namesto ponesrečenca, ki ne govori, obrazložil nezgodo. Radessija so zaradi rane na zatilniku in omotičnega stanja ter verjetne hrbte, nične poškodbe sprejeli na II. kirurškem oddelku, kjer bo o-stal, če seveda ne bo komplikacij, okoli 15 dni. CRDA še ne misli popustiti. Toda delavci se zavedajo, za kaj gre in kako važna je njihova borba. Zato bodo vztrajali do zmagovitega konca. Ce bi delodajalcem popustili v tej boi bi, tedaj ne bi bilo njihovi samovolji več nobene ovire in bi nadaljevali s svojim proti-delavskim in nedemokratičnim ravnanjem naupravitrMilel« Ob navzočnosti predstavnikov Italije, Češkoslovaške in Avstrije, se je danes začela na upravi tržaških železnic konferenca, na kateri bodo določili tranzitne tarife za blago, ki bo potovalo iz Trsta preko Italije in Avstrije na Češkoslovaško in Madžarsko in obratno. Konferenca, ki bo trajala 10 dni, bo tako praktično uveljavila sporazum, po katerem bo glavni promet preusmerjen po mnogo daljši poti, kot je bila sedanja skozi Jugoslavijo in ob katerem je italijanske, češkoslovaške in madžarske gospodarsko - politične kroge vodila zgolj politična ost proti FLRJ ne pa gospodarski interesi. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA ZASLIŠEVANJE OBTOŽENCEV tihotapstva s kavo iz proste luke Obtoženi Borghesi izjavlja, da je mislil, da gre za redno poslovanje, vendar ni zoal pojasniti vseh sumljivih okoliščin Tatov; v steklarski delavnici Ob pol enajsti uri se je oglasil na policiji 64-letni Pietro Blasissi, stanujoč v Ul. Crispi 50 tei prijavil, da je postal žrtev spretnih tatov, ki so vdrli v njegovo steklarsko delavnico v Ul. Gatteri. Blasissi je dežurnemu agentu izjavil, da je ob 6.30 zapustil delavnico, katere vhod je dvaHrat zaklenil. Ko se je po enourni odsotno sti vrnil, je opazil da so bila vrata samo priprta Takoj je v strahu vstopil in po bežnem pregledo ugotovil, da so neznani zlikovci vdrli verjetno s pomočjo ponarejenih ključev v notranjost, kjer so vdrli tudi v predal pisalne mize, odkoder so odnesli 54.000 lir v gotovini in ček za vsoto 4.030 lir Mož ni bil zavarovan proti tatvini Policija je po prijavi takoj u-vedla preiskavo. V nadaljevanju razprave v zvezi s tihotapstvom kave pri kateri je sodelovalo precejšnje število ljudi je včeraj pričal Aldo Borgresi, katerega so ob. tožili, da je skupaj z drugimi osebami pritihotapil iz proste luke nad 40.000 kg kave. Borghesi je najprej potrdil izjave, ki jih je dal med zasliševanjem na policiji, ter dodal, da je bil prepričan, da prevažajo blago iz proste luke legalno, kar je izvedel od Macchija in Trtanja, On sam je kot težak večkrat po Mac-chijevem in Trtanijevem naročilu peljal kavo k Bradaschiju brez vsakega dokumenta. Kot potrdilo je dobil bel list na katerem je bila vpisana teža sprejete kave. Včasih mu niso dali nobenega listka, temveč so telefonično obvestili Trtanja o sprejemu. Ker je Borghesi izjavil, da sta Olivo in Villa, to je lastnika dveh tovornikov, s katerima so prevažali kavo, tudi raztovarjala, sta oba odločno zanikala in dodala, da sta samo prisostvovala raztovarjanju. Na vprašanje predsednika, če so Borghesijeve izjave resnične, je Villa odgovoril, da ni vedel ničesar o tihotapstvu, ker so njega najeli le za prevoze. Predsednik: Se vam ni zdelo sumljivo ko ste blago predajali brez nobenega dokumenta in še to pozno zvečer. Villa: Mislil sem, da imajo dokumente drugi, ki so nas vedno spremljali. Borghesi je nato obrazložil sistem dviganja in prevažanja kave. Macchi ali Trtanj sta sprejela v pisarni tvrdke O-bersnel bone. ki so jih izročili njemu kot vodji težakov. Nato se je odpravil v skladišče št 18, last tvrdke Ober-snel, kjer je dvignil 30 ali več vreč. Te vreče je peljal v skladišče kake tvrdke in jih nato s posebnim bonom dvignil in končno pripeljal v skladišče št 2, ki ga je imel Macchi v najemu Tu so v večernih urah nakladali vreče na policijske tovornike in jih nato odpeljali iz pristanišča. Predsednik: Zakaj pa niste prej to izjavili. Borghesi: Ker nas je nekdo Policist podlegel poškodbam padca z vespo 27-letm agent finančne poli. cije Bruno Cechet, stanujoč v Ul. Tor S. Piero, ki se je predvčerajšnjim med vožnjo z vespo po nesreči zaletel v drevo na vogalu D’Annunzievega drevoreda z Ul. Conti. je včeraj zgodaj popoldne na I. kirurškem oddelku bolnišnice podlegel poškodbam. naprosil, da bi se tako obnašali, ker bi on našel način, da bi nam spremenili obtožbo in ker bi on skrbel za naše družine. Jaz sam sem pripravljen odgovarjati za svoje prekrške, vendar se mi zdi, da se me hoče narediti za glavnega krivca, medtem ko je znano, da sem bil samo težak oziroma kasneje vodja težakov. Na noben način pa nisem organizator skupine. Po končanem zasliševanju Borghesija, ki se je zavleklo vse dopoldne, so nato zaslišali še nekaj prič, nakar so razpra. vo odložili. Predsednik; Ostoich; tožilec; De Franco; zapisnikar; Ma-gliacca. spevek v blagu zahvalil v imenu holandskega ljudstva. V imenu Trsta je spregovoril župan, ki se tudi tokrat, kot že večkrat v teku akcije same, ni znal držati mej poštenosti in lojalnosti ter je zapadel v dis-kriminficijo in ignoriranje slovenskega dela tržaškega prebivalstva. Tudi denarni prispevki na Radiu se stalno dvigajo in so včeraj proti večeru dosegli vsoto 3,052.372 lir. Iz radijskega poročila je razvidno, da so se za akcijo posebno zavzeli delavski kolektivi raznih podjetij, ki so organizirali nabiralne akcije v podjetjih in na svojih delovnih mestih. Izid literarnega tekmovanja višješoicev za Prešernovo nagrado Izid literarnega tekmovanja višješolcev slovenskih srednjih šol za Prešernovo nagrado ob 30-letnici ustanovitve Dijaške Matice je sledeč; Ocenjevalna komisija je prispevke ocenila in sklenila, da prve nagrade ne podeli. Z drugo nagrado so nagrajeni prispevki; 1. Študent - Fonda Vijolica, II. d, višja realna gimnazija; 2. Nekaj o strahovih - Silva Cernjava, II- a, učiteljišče; 3. Negativna o ena - A-ram Alojz, IV. a, višja realna gimnazija. Tretjo nagrado so dobili prispevki; 1. Sestrica - Cač Marija, IV., učiteljišče; 2. Babičina oporoka - Svetina Mirela, IV., učiteljišče; 3. »Viseči orel* - Svab Ed-bin, III., učiteljišče. Odklonjeni so ostali prispevki Nagrade bodo razdeljene na literarnem večeru slovenskih srednješolcev, ki bo v kratkem. Kraj in čas prireditve bo pravočasno objavljen. SEJA CONSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Potrjena uredba o staležu občinskega uradniškega osebja § H P Z priredi DA XES S. t. ni. ob 20. nri v AVDITORIJU v TRSTU PREŠERNOVO PROSLAVO SPORED; Slavnostni govor dr, Vladimira Bartola, Podelitev Prešernovih nagrad. Koncert pevskih zborov. Vstopnice po 100 lir se dobijo na sedežu SHPZ v Ul. Roma 15/11., danes od 10. do 13. in od 17. do 19.30 ure. trna ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 8. februarja 1953 ob 15. uri gostovanje v ŠKOFIJAH z Goljevo mladinsko igro .SNEGULJČICA" V torek 10. februarja 1953 ob 20. uri gostovanje v KOPRU z Budakovo dramo METEŽ" V sredo, 11- februarja 1953 ob 15. uri v KOPRU Goljevo mladinsko igro SNEGULJČICA' V sredo, 11- februarja 1953 ob 20.30 uri v KOPRU Budakovo dramo METEZ Na zadnjih dveh sejah con’ skega upravnega odbora so med drugimi obravnavali tudi naslednja vprašanja in jih odobrili; Ustanova »Educandato Gesil Bambino* je dobila dovoljenje, da lahko najame 20 milijonov lir posojila od INAIL, in sicer za dovršitev poslopja in njegovo notranjo ureditev na Sprehajališču sv. Andreja 90. Upravni odbor je nadalje izrekel ugodno mnenje o sklepu pokrajinske deputacije, ki je bil potrjen tudi od ZVU, glede raztegnitve gospodarskih izboljšanj na osebje Pokrajine. I Potrjena je bila uredba o staležu občinskega uradniškega osebja in nameščencev za občino Milje, o čemer so disku-tirali in predlog odobrili že na eni izmed prejšnjih sej milj. skega občinskega sveta. Tržaška občina je dobila dovoljenje. da sc obrne na prizivni sodni svet glede dveh sklepov conskega upravnega odbora ki je zavrnil odločitev občinske uprave v zvezi z odpustom dveh funkcionarjev tržaške občine NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA s sedežem v Ul. Geppa 9 obvešča svoje čitatelje, da bo od ponedeljka 9. t. m. poslovala s sledečim urnikom: od 10. do 12. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 12.30. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V KOPRU danes priredi 8. februarja ob 20. uri 1953 Mire Pucove dramo v treh dejanjih »OPERACIJA" Režija: Dušan Kralj Scena: Stane Pukšič Razna obvestita SESTANEK GLAVNEGA SVETA ASI2Z Danes, 8. t. m. ob 9. uri se bo na svojem sedežu v Ul. Ruggero Manna 29 sestal glavni svet AS1ZZ. USTANOVNI OBČNI ZBOR FILATELISTIČNEGA KLUBA 11. februarja ob 19. uri bo v prostorih SHPZ v Ul. Roma 15-11, ustanovni občni zbor kluba s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev; 2. sprejem pravil; 3, sprejem proračuna; 4. volitve; 3. razno. FILATELISTI Danes običajni sejem v prostorih SHPZ. Ut. Roma 15-11, od >. do 13. ure. PROSVETNO DRUŠTVO •SLAVKO ŠKAMPERLE* Priredi na pustno soboto 14. t. m. v prostorih SHPZ v Ul. Roma 15. PUSTNI PLES Igra orkester »Mladih tržaških V„„ glasbenikov*. Začetek ob 21. uri. Vabimo zlasti člane prosvetnih društev. Odlična postrežba. Obilo zabave. PUSTNA ZABAVA A. K. «Jadran» vabi na pustno zabavo s pestrim sporedom, ki bo 12. februarja 1953 v veliki dvorani v središču Trsta. Začetek ob 21. uri. Dvorana zakurjena. Dame 400 lir, gospodje 500 lir. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza v Trstu poziva vse svoje člane, ki so naročili pri KZ semenski krompir vrste «Albona» in «Rožnik», da čimprej dvignejo na sedežu v Trstu nakazilo za naročene ko ličine krompirja. KRITIKE IN POROČILA ) KONCERTNI PROGRAM današnje Prešernove proslave Kot smo že javili, bo na današnji Prešernovi proslavi v Avditoriju nastopilo 11 pevskih zborov iz mesta in okolice, ki bodo skupno odpeli 23 pesmi po naslednjem vrstnem redu: 1. Mešani pevski zbor »Marij Matjašič* iz Barkovelj; Zdtavica, Stanko Premrl; Luna sije, Matej Hubad; Konjuh planino, prir. Milan Pertot Dirigenta Milan Pertot in Rudi Jagodic 2. Moški pevski zbor «Lipa» iz Bazovice; Danici, Dr, Gustav Ipavec; Pisemce, Peter Jereb. Dirigent Karel Boštjančič. 3. Mešani pevski zbor iz Vebkega Repna; Večernica, Janko 2irovnik; Eno devo, Hrubroslav Volarič. Dirigent Mirko Guštin 4. Moški pevski zbor »Valentin Vodnik* iz Doline; Na dan, Jakob Aljaž; Domovini, Dr Benjamin Ipavec. Dirigent Cv-tko Marc 5 Mešani pevski zbor »Igo Gruden* iz Nabrežine; V snegu, Emil Adamič; Naša zvezda Anton Ne i ved. Dirigent Karel Boštjančič. 6. Moški oktet «Zarja v Svobodi* i Sempolaja; Ladja, Lojze Bratuž; Moj dom Lojze Bratuž. Dirigent Stanko Zidarič. 7 Mešani pevski zbor »Tržaški Zvon* iz Trsta: Ptici, Vinko Vodopivec; Soči, Oskar Dev Dirigent Karel Boštjančič 8. Mošk; znor iz S. Križa: Selška dolina, prir. Ciril Pre- gelj; Triglav, Jakob Aljaž. Dirigent Mirko Guštin 9. Mešani pevski zbor »Straža iz Plavij- Nezvesta, Po zimi z šole, Hugolin Sattner. Dirigent Avgust Brajnik 10. Mešani pevski zbor «Lo-njer - Katinara*; Mladosti ni, Janez Laharnar, Naše gore, Anton Foerster. Dirigent Just Lavrenčič. 11. Mešani in moški zbor «Ivan Vojko* iz Proseka - Kon-tovela: O kresu, Peter Jereb; Haloška zdravica. Radovan Gobec. Dirigent Viktor Čermelj. Nova pesmarica prof. K. Bošrjančiča V samozaložbi našega znane, ga pevovodje prof. Karla Boštjančiča je izšla lična pesmarica, ki obsega devet slovenskih narodnih pesmi iz vseh slovenskih pokrajin od Prekmurja do Primorja, od Bele krajine do Koroške. Prof. Boštjančič je to pesmarico na-menil našim pevskim zborom in je tudi izbor in harmonizacija pesmi taka, da bodo našim, predvsem podeželskim zborom, izredno dobrodošle. Prepričani smo, da bodo naši pevci in pevovodje z zadovoljstvom segli po njej. GLASBENA MATICA V TRSTU Obveščamo odbornike Glasbene Matice, da bo odborova seja v sredo 11. t. m. ob 20. uri v Ul. Roma 15-11. Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojne Lucije Škamperle, matere narodnega mučenika Slavka Škamperle, daruje prosvetno društvo »Slavko Škamperle* 5.000 lir za Dijaško Matico. PGBS A D EX IZLETI 21. IN 22. FEBRUARJA ENOINPOLDNEVNI IZLET V ILIRSKO BISTRICO KNEŽAK in na PIVKO 21. IN 22. FEBRUARJA DVODNEVNI IZLET V NOVO GORICO Vpisovanje do 14. t. n 21. IN 22. FEBRUARJA DVODNEVNI IZLET V NOVO GORICO KANAL MOST NA SOČI TOLMIN 1 Vpisovanje do 10. t. m. 28. FEBR. IN 1. MARCA DVODNEVNI IZLET V IDRIJO ILIRSKO BISTRICO KNEŽAK in na PIVKO (St. Peter na Krasu) BARKOVLJANI POZOR! Za pustno soboto, dne 14. t. m. zvečer, ce ne vežite r.tkamor; ra Je pridite v našo dvorano v Franklovem, kjer bo barkovljan-sko prosvetno društvo priredilo zanimivo predavanje. Predaval bo naš stari Barkovljan Mikula Letič «o humorju*; sodelujejo nekateri člani SNG. Začetek točno ob 8 In 3/4. Ce bo vreme lepo, tako da ne bomo čemerni, bomo imeli prijeten večer. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro, Trg Oberdan 2: Pic ciola. Ul. Oriani 2; Alta Salute, Ul. Giulia 1; Seravallo, Trg Ca-vana 1; Harabaglia v Barkovljah In Nlcolt v Skednju. LOTERIJA 1. MARCA ODNEVNI IZLET V SK0CIJANSK0 JAMO Vpisovanje do 14. t. m. pri «Adria - Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243. BARI 54 68 84 20 73 CAGLIARI 24 60 65 68 86 FIRENZE 45 17 55 66 49 GENOVA 80 1 24 38 25 MILANO 29 59 55 61 51 NAPOLI 19 45 4 89 50 PALERMO 29 59 55 61 51 ROMA 62 85 25 2 1 TORINO 75 80 38 13 79 VENEZIA 22 73 79 6 37 V T ltST r Exoelsior. 14.30: «Talisman Kitajske*. Ronald Reagan, Rhonda Fleming. Dramatičen barvni film. Nazionale. 13.20, 17.10 in 21: «V vrtincu*, C. Gable, V. Leigh. Barvni film. Popusti ne veljajo. Vsi prostori po 300 lir. Fenice. 15.00: «Blesk v Orientu*, Alan Ladd, Deborah Kerri, Cor-rine Calvet, Charles Boyer. Dramatičen pustolovski film. Fllodrammatlco. 14.30: »Luisian- ski kralj*, Bob Hope, V. Zorina, V. Moore. Komičen barvni film. Arcobaleno. 14.00: «Cloveška tekma*, A. Baxter, J. Crain. F. Granger, C. Laughton, M. Monroe, R. Widmark. Astra Rojan. 14.CO: «Robin Hood in gozdni tovariši*, Richard Todd, Joan Rice. Zadnja ob 22. Grattacielo (Ul. Battisti 10). 14.00: «Izpoved gospe Doyle», Barbara Stanwyck, R. Ryan. Mladini izpod 16 let prepovedano. Zadnja predstava ob 22. Alabarda. 14.00: «Svet v mojem objemu*, Gregory Pečk, Ann Blyth. Barvni film. Ariston. 14.00: «Divja zemlja*, R. Taylor, B. Donlevy. Barvni film. Armonia. 13.45: «Bobneči orli*. J. Barrymore jr., M. Freeman. Nov varietejski program. Aurora. 14.30: «Midva sama*, Helene Remy, Enrico Viariso, Wal-ter Chiari. Carlo Campanini. Garibaldi. 14.00: »Vragova hči*, M?,ssimo Serato, Paola Barbara. Ideale. 14.30: »Papa postane mama*, Aldo Fabrizi. Impero. 14.00: «Smrt trgovskega potnika*, Frederich March. Italia. 14.30: «Izgubljene sanje*, Annette Bach, Massimo Girotti, Constance Do\ving. Ljubezenska dogodivščina. Viale. 13.30: »Lokostrelec črnega kontinenta*, barvni film. Sledi: «Na mejah svetj*. Kino ob morju. 14.30: «Stražniki in tatovi*, Totb, Fabrizi, Ave Ninchi, Rossana Podesta. Komičen film. Massimo. 14.00: «2enske proti neznanemu*. Robert Taylor, Denise Darcel. Moderno. 14.00: «Luisianski ribič*, Mario Lanza, Katharin Grayson. Odličen glasbeni barvni film. Savona. 14.00: «Poganska pesem*, Esther VVilliams, Hovvard Keel. Barvni film. Secolo. 15.00: «Kontlki» ln «Lovci na glave*, barvni film. Ferroviario. 14.30: «Zaročenka od vseh*, B. Grable. Barvni film. Vittorio Veneto. 13.45: «Clen 519 kazenskega zakonika*, Henry Vidal, Cosetta Greco. Mladini izpod 16 let prepovedano. Azzurro. 14.00: »Enrico Caruso*, Ermanno Randi. Gina Lollobri-gida, Carletto Spočito in tenorist Mario Del Monaco. Belvedere. 14.00: »Polkovnik Hol-lister*, Gary Cooper. Dogaja se v Texasu. Barvni film. Marconi. 14.30: »Osvajalci Sirte*, J. Payne, M. 0’Hara. Barvni film. Novo cine. 14.00: »Avanture kapitana Hornblowerja», Gregory Pečk, Virginia Mayo. Barvni ‘ film. Odeom. 14.00: »Nemirna kri*, Raf Vallone, Marina Berti. Mladini prepovedano. Radio. 14.00: «Ana». Silvano Man-gano in Raf Vallone, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. februarja 1953 se je v Trstu rodilo 5 otrok, poroke so bile 4, umrlo pa je 17 oseb. POROČILI SO ?E: tesar Mihajl Zanfirov in gospodinja Louisa Brnovitch; ameriški kaplar Wal-ter Morton in dijakinja Marina Colli; inštalater Nicola Abbon-danza in šivilja Ines Bergamo; težak Ippazio Giannotta in gospodinja Valeria Deziot. UMRLI SO: 49-letni Massimilia-na Capeller vd. Iaversech: 83-let-na Antonia Žiberna vd. Angeli; 86-letna Emma Chelli vd. Zitelli; 70 letni Francesco Stefanutti; 67-letni Francesco Giuseppe VVeljak; 59-letnt Giovanni Mahnič; 61-let-ni Giuseppe Maucci; 90rletna Francesca VVerth vd, Lavers; 77-lena Elisa Gorina vd. Buzzi; 64-letna Teresa Apollonio por. A-pollonio; 83-letna Maria VVallas vd. Dorta; 76-Jetni Renato Segatti; 43 letni Federico Calligari; 55-let-m Alberto Giarri; 1 uro stara Do-riana Accerboni: 771etna Maria Carboncicb vd. Artes; 60-letna Dionisia Pizzarello por Marassi. Mali oglasi INOZEMEC ISCE OPREMLJENO sobo z uporabo kopalnice, Po možnosti z zasebnim vsodom. Plačam dobro. DAJEM INSTRUKCIJE MATEMATIKE v popoldanskih urah. Naslov na upravi lista. IZGUBIL SEM URO v bližini Sv. Justa. Pošten najditelj naj jo prinese proti nagradi na upravo lista. S. Francesco 20 III. ‘uiiuiiuiiuuuuuiiuuiuiiiimuuiiuuiiujiiiuiuiuuimiim’. Hotel Puluce ORGANIZIRA VELIKO PUSTNO VESELICO dne 14., 15., 16. in 17. t.m. Vse štiri dni bodo vozili avtobusi iz Škofij ob 19.30 PO ŽELJI REZERVIRAMO MIZE PROSTORI BODO OGREVANI IGRA PLESNI ORKESTER RADIA LJUBLJANA MASKE ZAŽELENE ! 3!fmmTTwmrnTmTfTmTTmnTmmTmmTmmTTmTTTTTmTmm> ggjfw 'MaLr NEDELJA, *. t'brU!‘'l’f 4)0 51 K “**. 254.6 m ah IR8 8.00 Poročila. 8.15 Jubj, ba. 8.30 Za naše kmet Mladinska oddaja. M storka - izvajajo „ gimnazije ter pogovmr 13.30 Poročila. ' J željah. I4-45 .Gla„m niti 15.00 Z mikrofonom > ljudstvom. 15.20 «Ta* | ( šo vasjo*. 15.40 Zabavaj in marsikaj vme.s’ ij.lt dano voljo in pl®5- - igra: Brovvn «P«e , Rodgers*. 17.30 Jugo jjj rodni pesmi m venska pesem obj' v!!r dranu. 19.00 Večerne dranu 19.00 Vecer^ ^ Glasba za lahko noc. nja poročila. '1 ItMr ,J! 306.1 m alt 980 V* 8.00 Jutranja gia^u čila. 8.30 Lahke m** $ Kmetijska oddaja. - ,J(d pesmi. 9.45 Bachove ti. Oddaja za najmlaJ=c'm^ la glasba. 12.15 ... melodije. 12.45 FW0* GTasUbaJpo žSjahS k estri. 15-00 R«P«&J kestri. 15.00 Repof^, f ve proslave s?, hpen( f šol. 15.30 PrilJ“blJf j* 16.00 Malo za šalo p nato Komorna gla»D 1 jž :: Divertimento ' , zart: Divertimem" j dva roga in |ljl. 17.30 Plesna čajanka-cert ruskih balalajk.^* Španska rapsodija. .,„.»6', ški zbori. 19.00 Iz Sel zbori. lAOB ta. 19.45 Poročila. 5 s. peretna_. glasba. ] 1 H * „ 14.00 Uganite avt0/aJ V nos drugega t tekme it. državn« ltj» 17.00 Claudio vii; sipfr pesmi. 17.30 Pren05^1/ koncerta iz Ritn2- nCj!., nistka Catarina J* j# sopranistka Miria sopranistka M141‘diniJ: nor Amedeo »e„r“ p gMgBi. .1 tP Giorgio Tozzi. ‘b' ,rr ba. 22.00 Koncert štrumentalnega or j 8 1.1^ 327,1 m. 2OH*! jporeU 11.30 OpoldanSk'j3o ';: stralne glasbe- ^j. 12.45 Zabavna 8*, i5.0° jj! ste — poslušajte-itiii.^i 15JO Polke in „ naše kmetovalce .je? j Ijamo naše vinoB^ seli zvoki. 16.30 1 jel.jf soška kronika **• E,- dijska reportaža jUj vajeniških domov n. jt h iwmi za veselo., -i g vajeniških če pesmi za ve5'1,^ poldne. 19.00 19.20 Glasbena ka glasba. 20.00 -» * ka glasba. 20.00 - j) * grebške opere. . m / 22.15 Zabavna Literarno glasbena^f* roslav Krleža: Bala" rempuha. ^ PONEDELJEK. *• [‘j, JIKiOkhO/jJj1 CONE * V 254.6 tn »" iM 11.00 Igra orkeS-(f, Jlfl irn7.a n V. — orK^-.;- n toroža p. v. 11.30 2ena in do&_ ,4.3«, 13.45 Lahka gU»*-poiM nega sveta. y, 17.30 10’ Igra orK» m JJI ber. 17.40 Zagors« m narodne pesmi. * bum: melodija n 0lA Černe vesti. 23.por^ noč. 23.30 Zadnja » 306.1 m a'1 11.30 Zabavna S ,,, M dobna Anglija. Ana. l':!f nekaj. 42.45 Pof°*i|wJ| ,.i duet in barna (ftji rak: Karneval-u' d. Kulturni obzornik' ilj iz revij. 14. Porot 30 L. za štiri klavirje 1 j. A ba. 18.15 Mar P^I; sn ZamP1,. . ba. 18.15 »u ' fl klavir. 18.50 ^''Ijt..,:. Mamica pripoved" , -ljubljene melodU"- i);a la. 20.00 Konceh Hrašovec. 20.20 tj.,, manca za v^Lsi;|. 20.40 Pestra ževnost in um4.hx> Vf ns melodije. 22. ,A\j 3. In 4. dejanje. ”Ž3*5 11.30 Simfonično. Ritmi in pesmi. * torja. 17.30 (0nW, 19.25 Veliki SJP J'/ i 20.16 Aktualno-tjmJe./; kapelnik*. i pod vodstvom V- r j Russa in PeVC glasba. r .ir, Ml O v 15 * I1*1 202.1 V’ 327.1 m. - . 12.00 Orkestra^-e Poročila. 12.45 ji ln ume.ne CeS0i.i' j»,; glasba. 15.00 Por“A doji in sclierzi. r0J‘ , ga sveta. 17.00 melodije do nlf8,30 Lft. larna glasba- * M .j W govori. 18.40 P <0 ifiV mornl zbor. 13.,t piki plesni svet. 20.10 som (),*», kestra slovensK rigent Lovro fl J ^ linist Karlo d,je mu oo Melu oddaja v ”%z bile za PreI. innT na STO i° V TRST - -2*6 Tei- gj, SMUČARSKI IZLET v ČRNI VRH nad IDRIJO dne 22. febrjiarja 1953 Cena 800 lir Vpisovanje do petka 13. t. m. Odhod Iz Trsta ob 5. uri zjutraj, prihod v Crni vrh ob 8.30. — Odhod iz Črnega vrha ob 18. url, prihod v Trst ob 22 url SMUČARSKI IZLET NA PLATAK (pri Reki) dne 1. marca 1953 Odhod lz Trsta ob 5. uri zjutraj. Vpisovanje do 20. febr. pri #Adrla-Express», Ul. F. Severo 5 b tel. 29243. zahvala Ob izgubi moža, očeta in starega IVANA PUNTAR^ oče'* iz Proseka št. 35 se toplo zahvaljuje^0 ^(0^ rodnikom, prijateljem, znancem in vseI^ - P J ........ :.................................čast. * uV;j vencev in cvetja. Posebna zahvala s Proseka, pevskemu zboru, godben® J Zadrugi lesa ter vsem ostalim, ki s° s Jr zadnjo pot in ob bridki izgubi z na eff pUf1 Družin* Prosek, dne 8. februarja 1953. | k % V« Vi it h« Vi hi je te 3e 5 to a, &č šk iz bi žt le t( Z: M ki ga je napisal VLADIMIR DEDIJER, je vzbudil veliko zanimanje po vsem svetu, Objavljajo ga veliki listi v vseh jezikih. V slovenščini bo izdala CANKARJEVA ZALOZBA ki bo v kratkem razpisala za to obsežno delo subskripcijo in razposlala naročilnice. i r j l OSMI FEBRUAR, OBLETMICO PREŠERBIOtE SMRTI, PRflZMPJE SLOVENSKI MROD KOT SlUJ KULTDBJIJI PRAZMIK PREŠEREN PREŠERNI Rod Prešernov je zelo star, mnogi med njimi so dosegli visoko socialno stopnjo; na J ni lajša pesnikova sestra Lenka, ki je imela zelo dober spomin, je dala tniiogo zanimivih podatkov iz Prešernovega zasebnega življenja in dela Ho pjfrnov roc* je dokaza-Vtn,',r n najstarejših na slo--1? ozemlju. Izhaja z ba, ortJS1f£ga' kakor je podo-Oinj r-, J1 v posavski rav-Ojem p .. Žirovnico in Kra-Vega' "riimek pomeni «šega-itl obJestnega, porednega Ki si 0 Predrznega človeka, se v enskega priimka, ki bi lj»l na?' zgodovini pojav-ktif toliko stoletij ka- L.ffvi Priimek Prešjren« kil »' t’zPričani Preše Pis« , °vljičan, drugi Prešeren je Pisa( J*uvlJican, drugi se je kil nei Prešeren in je ' panjski - • trnel meščan. Ta je “‘cotaa, -»-c* jv, Antona, župnika v k,. •asi„ tiču, • Ugotovljena s ■•staj, Prešeren, meš,«.. ti u* dveh hiš v Radovlji-Sii;uLovrenc Prešeren, ra-"fsa JL1 meščan in član mest-.s»eta. W,* .^met s priimkom Prebil, i,Je. Boštjan Preše-. je s štirimi drugimi tlačil radovljiški gra-j ■pi»*čeval med njimi eren * dajatve. Simon Pre- f°dlože„ ist0 z Vrbe- ie bil ,ren „ ^escam> Jurij Pre-JiJt ie prvi znani last-«. 1 j. Cevine, vrbenske hiše doma pesni-k>la v .e*a Prešerna, ki je '°1 ,>° podložna gra- 0(j "sSunjah. «‘oletjjre<3e 17 do srede 19. flPValj i0 s* Prešerni priza-c?nskiL bi se iztrgali tla-?l so v , Vezem. V Radovlji-"9ne2 p J. dobi živeli meščan je učakal an<=z r,, -ost 85 let; nadalje r?nc p Prešeren m Lov- JSm °-rokSrr>n' ki imel °' j!Voli ,1 £ °rugi Prešerni so art>nilcu aniu, Ljubljani in . ^niahi na_.® Pri Prešernih po-,?visneio »; da se socialno |e.vž temi so: Ma- rijani e.ren, duhovnik v Prešeren, od-f'k: Janez pJa .Prešeren, žup- « J5govn ^reseren, odvetnik Jc«v; j ?■rJ1k upornih Koro-®atiel ifA? , prešeren, ki je l°Per , kapetan v bojih N>ma.Ur«e Pri obleganju uP.n:k Marko Prešeren, !!as t>*sl in h ®?hinjski Srednji iLte^«ren Janez Krstnik pijanski ~ f?ra* ie Postal X*c?n>k At j *n prvi Pred-s. ael p a°emije operozov. "»iiral f^seren iz Hraš je rl5t’r f, ^radCUi postal ma-J^lan;, oz°g'ie ter bil za {'Ju j ‘ v Naklem pri Kra-ATržiQ^a*,jUpnika v Križah *,>h p_^- Eden izmed hračen-Sernov je dosegel čast H pr°-y nečak Janez Krst-iti n„se.r, JPil v • ‘k . Prešeren, ki je jr, Jezuitski red Poučeni v i?a jezuitskih gimnazi-51*. Ps,'°Tlci' Zpgrebu, Grad-i?°v> in X1' na Dunaju, v Tr-i? HubIjani. V Gradcu **«») iP,?tlri knjige v latin- ^OSt! i u- in socialni 0 se ,1. ,°?.e2li Prešerni, ki K HrvaSkn j z GorenjsVega tfren i. v-,Ivfln Nikola Pre-r^rtovp.. stražmojster v 6ren i«, n^gov sin Vid Pre-> Oče Postal major. » .*** Franceta Pre- 1°^- I7R9 Simen Prešeren, RiK,UAmrl 1837- zadnji i ■ V šai ®a "Posestva v c!ober le hodil, bil pa v “špac Sa 'n Prevoz- vf ^ dob? mož bistre G'a-je hn * srca»- Ribiee- hS.et'ja v v vtretia največja tarjev ,Yrb.1- Merila je 11 Vi?*jiškP _ 6tela 49 kosov Vm ie bif- tSti- Pri Ribiče-kf.^no d.; kmetiška hrana ls' nikoli I?’ ^ruha ni pri i &ne 7 1 nianjkalo teriSi’n>-n Pr»fUarja 1797- se naiaj b>lo aalir8",- ki mu ie Tin let ni ^ 0Zenil z dva-?.0u° iz 2'rlajšo Mino Sveti-^ h" 4&ce; Njen oče ovnib ,aža. A Mino za leto dni" v ■^Tuh». S« imela tr, j " « Blaž-, ti omaža, An-Bell°,!lal Mino a]r?'ajšl.brat ščln**15, da Sp 1 ul" v C rt ^na se f n"čila nem- CKdekle . *« Je kot kmeti-ii?,-razbi 'z°brazila in ie v Jetist' 8i,a jeeS?epEiala svoieBa ’ ^°li n J i nadarjena tega9 kakoJr p^ktična in od-*ada radr>ilarn^)en n,oz' vrh Pel« Sim; verna in Je nu m Mini se je v zakonu rodilo osem o-trok, ki sta jih oče in mati že v otročkih letih vodila k stricem, da bi se izobrazili in ugladili. Prvorojena Jera je bila med sestrami najbolj odprte glave in dobrega srca. Mati jo je naučila brati, stric Jakob v Borovnici pa pisati. Ko se je vrnila domov, je ona vzdrževala pismene zveze med domačimi in bratom, pesnikom Francetom na Dunaju. Jera je menila, da bo domačija njena, pa je prišlo drugače. Zato je odšla k stricu Francu Ksaverju Prešernu na Savo pri Litiji za gospodinjo, od tam pa k staremu stricu Muhavcu v Ste-benj pri Velikovcu. Po njegovi smrti je po njem podedovala zapuščino in se v 43. letu omožila z daljnim sorodnikom Primožem Ambrožičem. Z njim sta si na Koroškem kupila posestvo, ga pozneje z dobičkom prodala in se naselila kot preužitkaria v Zasipu pri Bledu. Ko je Jera ovdovela, se je preselila na Blejsko Dobravo, kjer je poslej živela v pomanjkanju. Drugorojena Katra se je u-čila kuhe v rodinjskem župnišču in v ljubljanskem se-menešču. Nato je šla za gospodinjo k staremu stricu Jožetu Prešernu na Ježici pri Ljubljani. Po stričevi smrti jo je Prešeren vzel k sebi za gospodinjo. Ostala je pri njem do njegove smrti. Katra je znala brati, ostala pa je preprosta kmetica. Ze kot otrok ni bila prijazna, pozneje se je razvila v zelo gospodovalno, svojeglavo in jezljivo žensko. Prešeren je nje. ne muhe potrpežljivo prenašal. Dan ali dva pred bratovo smrtjo (8. februarja 1948) jj Katra verjetno pod vplivom kranjskega de ana Da-garina sežgala del Prešernove literarne zapuščine, a ni tega pozneje nikomur priznala. Po pesnikovi smrti je prodala pohištvo iz Prešernovega stanovanja. 2ivela je o-samljena na Breznici, v Do-slovičah, slednjič se je preselila na Blejsko Dobravo in umrla tam 1. 1870. Na stara leta se ji je slabo godilo. Preživljala se je s prejo volne in z miloščino, ki jo je prejemala od sorodnikov. Tretji otrok Simna in Mine je bil France Prešeren, največji slovenski pesnik. Prešernov mlajši brat je bil Jožef Prešeren, ki ga je oče Simen zelo mladega odpeljal k stricu na Kopanj. Stric ga je imel še rajši od Franceta. Poslal ga je na svoje stroške v iole in s tem prekrižal očetu račune, kajti oče je hotel imeti Jožeta za naslednika doma. Jože je obiskoval v Ljubljani normalko, bil je zelo nadarjen, krepak in cvetočih lic, v 1. gimnaziji pa je zbolel za prsno vodenico in je umrl na Mestnem trgu, kjer sta stanovala skupaj s Francetom. Tretji sin in peti otrok zakonskih Prešernov je bil Jurij Prešeren, ki je kot otrok bival v Borovnici. V Ljubljani je končal gimnazijo in licej, bogoslovje pa je poslušal kot eksternist. Od rojstva mu je manjkal desni uhelj, zato ga škof Wolf ni hotel sprejeti v semenišče. Odpotoval je v Celovec, kjer je končal teologijo pod Slomškom. Na Jurijevi novi maši poleti 1832. je bil tudi pesnik Prešeren. Jurij je šel službovat na Koroško. Kaplanoval je v raznih krajih in je prišel za župni-ka v St. Lovrenc nad Šmohorjem. Bil je vzornega ve-denja, pozneje pa se je vdal pijači, s pesnikom sta si bila precej tuja. Jurij je sprejel k sebi v poznejših letih mater, sestri Lenko in Uršo, Prešeren pa ga je obiskal na Koroškem, ko se je mudil v St. Ropretu z dr. Chrobathom in njegovo hčerjo Luizo. Med pesnikovo boleznijo je Jurij zalagal Prešerna in Katro z denarjem. Sesti otrok je bila Mina. Tudi ona je bivala v otroških letih pri stricu Jakobu v Borovnici, kjer se je naučila brati, pozneje pa je živela na domu. Mina je dobila domačijo in se omožila z Jožetom Vovkom. Izročitelja Ribičevi-ne sta si izgovorila od naslednikov skupno domačo hrano ob nezaklenjenem kruhu, stanovanje, kurjavo, obleko, obutev in znaten priboljšek. Mina in Jože Vovk pa sta šele štiri leta po poroki postala pravna lastnika Ribičevine. Zdi se, da so pri tem Minine sestre bile brez dote odrinjene, a tudi oče in mati sta bila prikrajšana pri izgovorjenih pravicah. Zato sta sestri Jera in Urša zapustili Vrbo, Med Ribičevimi so nastala nesoglasja, ki so se polegla šele po materini smrti, ko je pesnik Prešeren nagovarjal sestri, naj se ne tožita, ker «ni lepo, re se domači ljudje to-žijj med sabo*. S tem je dosegel, da sta sestri odnehali. Mina v svojem zakonu ni bila srečna Mož je imel razmerje z drugimi ženskami, postal je surov, brezobziren in je s svojimi nastopi končno razbil družino. Pesnik Pre-šeren je imel Mino srčno rad, a se je le redko oglasil pri njej in njeni družini v Vrbi. Njen mož je prišel v Kranj svaku pesniku ob smrti lajšat telesne muke. Frančiška Vovkova, pesnica Vida Jerajeva, je bila vnukinje Mine Vovkove. Sedmi otrok, predzadnja hči Simna in Mine Prešeren je bila Urša, ki jo je oče ko ji je bilo enajst let, odpeijal na Savo k bratu, da se izuči za gospodinjo. Po poroki sestre Mine je^ Urša odšla k stricu na Goričico, potem jo je mati odpeljala v Vrbo, od tam pa sta obe odšli na Koroško k župniku Juriju Prešernu. Po Jurijevi smrti se je naselila v Doslovičah in Smokuču, končno si je z Lenko kupila v Zabreznici stanovanje. Po postavi je bila Urša med sestrami najvišja, v obraz pa Prešernu najbolj podobna. Najmlajša Prešernova sestra je bila Lenka ki je umrla 1. 1891. To je oila zadnja Simnova in Minina hči. Tudi ona je bila kot otrok pri stricu na Savi, potem je prišla domov. Pozneje se je v Ljubljani učila kuhe. Tačas je stanovala s pesnikom pri Kastelcu v hiši Metke Podbojeve ima Griču«. Gospodinjila je Fr. Ks. Prešernu, nekaj časa skupaj s sestro Jero, pozneje jo je oče odpeljal k Juriju na Koroško, kjer se je sestala z materjo. Po smrti brata Jurija (1868) ie šla na Gorenjsko v Dosloviče. Smokuč in Zabreznico ter si s sestro Uršo kupila «kot» iz dediščine po bratu Juriju. Ko je Urša umr. la, se je Lenka preselila v domačo hišo v Vrbo, podarila nečaku Jožetu Vovku skoraj vse prihranke in mu varovala otroke. Zbolela je za rakom. Odrezati so ji morali nogo in je umrla v ljubljanski bolnišnici. Lenka fe bila bolj majhne rasti in je bila v gornjem de. Lenka Prešeren, najmlajša pesnikova sestra. lu obraza podobna pesniku Prešernu. Imela je dosti prilike, spoznati pesnika in njegovo družbo: 1. 1821 v Vrbi, preden je odšel na Dunaj, 1. 1824, prav tam o počitnicah, za skupnega bivanja v Ljubljani v letih 1828-34, ko je France Prešeren zahajal na Goričico, 1. 1832 na Jurijevi novi maši, med bivanjem pri stricu Jakobu na Šmarni go-ri, zlasti pa med pesnikovo boleznijo, ko mu je v hudi zimi peš od Beljaka prinesla Jurijevo podporo v Kranj. Imela je odličen spomin. To živo pričo pesnikovega življenja je odkril Tomo Zupan, si zapisal njene jasne in prijetne izpovedi ter jih objavil. Več kakor o Prešernovem pesniškem delu je vedela povedati Lenka o njegovem življenju, vnanjostih, sorodnikih, družinskih razmerah in zna-čilnostih. Ohranila je le eno bratovo pismo (staršem od 24. jama 1824). Njene izpovedi so za prešernoslovje dragocen prtspevek. Med Prešernovimi strici sta bila najvažnejša Franc Ksa-ver Prešeren, najprej kaplan v Stični, Boh. Bistrici, Komendi in Višnji gori, pozneje na Savi pri Litiji. Ta je bil velik, resen mož, varčen gospodar in umen čebelar. Sorodnike je gmotno podpiral, tudi Prešernu je dal tri sto goldinarjev tedanje veljave, ko se je 1 1832 mudil v Celovcu zaradi odvetniškega izpita. Njegov mlajši brat je bil Jakob Prešeren, kaplan na Brezovici, v Preserju in na Vrhniki ter župni vikar v Borovnici. Po upokojitvi je preživel zadnja leta svojega življenja kot kurat na Šmarni gori pri Ljubljani. Bil je veseljak, zabaven in druža. ben mož, znan po svoji gostoljubnosti. Kako je Jakob Prešeren podpiral pesnika Prešerna, ni znano. Končno naj omenimo še enega Prešerna, ki sicer ni z našimi Prešerni v sorodstvu, a je umrl v Trstu 31. julija 1847. Ta mož je bil Jurij Prešeren, doma iz okolice Brezij na Gorenjskem. S trgovino se je dokopal do velikega bogastva. Ob smrti je svojim sorodnikom zapustil za tiste čase bajno vsoto, denarja — 700 tisoč goldinarjev tedanje veljave. Jurij Prešeren je bil vdovec brez otrok, samotar, ski, ponosen, a tudi zelo domišljav. Imel je brata, ki je tudi spravil skupaj veliko premoženje, Bil je eden največ-jin bogatašev v deželi in je postal ljubljanski meščan. Pridobil si je posebne zasluge za osuševanja ljubljanske, ga barja. L. 1848 je prodal svoje posestvo ter živel poslej v Gradcu, na Dunaju in v Trstu St. K. Rojstna hiša Prešernove stare matere v Vrbi, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiuiinniniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiininiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii Prešernova 7A SE HKfiJE RAZSlKJEM S LII V H m S K E JI auIG E družba Namesto Prešernove knjižnice41, ki je bila ena izmed knjižnih zbirk Slovenskega knjižnega zavoda, se je ustanovila družba, ki bo s svojo dejavnostjo pomagala razvijati socialistično zavest ter dvigati politično in kulturno raven delovnih ljudi Slovenci imamo že stoletno tradicijo v širjenju dobre in poceni knjige med najširše sloje prebivalstva, Lani je praznovala stoletnico svojega obstoja Mohorjeva družba. Ta družba je, — kot je zapisal Boris Ziherl v zadnji številki Novega sveta, — opravila v obrambi slovenstva na vseh najbolj izpostavljenih področjih našega narodnostnega ozemlja delo, ki je neprecenljivega pomena za ves naš razvoj v dru. gi polovici devetnajstega stoletja in v prvih desetletjih dvajsetega stoletja. Res, da je prav v tej družbi večkrat prevladalo pojmovanje, ki je bilo tuje osnovnemu načelu, da naj služi slovenska knjiga v boju za kulturni, politični in gospodarski dvig osnovnih ljudskih množic, slovenskih delovnih ljudi v mestu in na deželi. Prevladovanje naziranja, v smislu ka. terega naj bi slovenska knjiga utrjevala v slovenskem ljudstvu hlapčevsko miselnost in pokorščino avstrijski posvetni in cerkveni gosposki, je imelo za posledico, da je prav Mohorjeva družba v letih svojega obstoja izdala vrsto knjig, ki so izražale načelo «vse za vero dom. cesarja«, v stari Jugoslaviji pa zvestobo rimski cerkvi in ka-radjordjevski hiši. Vendar pa je Mohorjeva družba vseeno odigrala pomembno vlogo. Ce upoštevamo tudi dejstvo, da so po prvi svetovni vojni zaživele še druge družbe, tako Vodnikova družba, delavska CanK&rjeva družba. Slovenska Matica. Goriška Matica, in med izseljenci raz. ne delavsko-prosvetne ustanove, potem lahko rečemo, da je tradicija knjižnih družb pri Slovencih že precej močna. Omenjene družbe so prav gotovo v letih svo. jega delovanja pomagale razširiti med naše ljudstvo na stotisoče knjig, tako da je prav z njih delovanjem postala knjiga mnogim nujna potreba. Te družbe so prav gotovo med našimi ljudmi budile ljubezen do knjige in krepile narodno zavest. Manj pa so seveda pripomogle h krepitvi socialne in razredne zavesti. Pravzaprav so le izdaje Cankarjeve družbe po. leg kulturno - prosvetne o-pravljale tudi družbeno-poli. tično vzgojo. Ta ukoreninjenost obstoja in delovanja knjižnih družb je vodila tudi Izvršilni odbor Osvobodilne fronte, da je takoj po osvoboditvi leta 1946 dal pobudo za osnovanje Prešernove knjižnice. Ta knjižna družba naj bi po organizacijski strani nadaljevala z udomačenim načinom izdajanja knjig ter z ustaljenim načinom njih razpečavanja po posebni mreži pover-/enikov. Hkrati pa naj bi knjige nove Prešernove knjižnice po vsebinski strani predstavljale korak naprej od starih knjižnih družb. Knjige naj bi s svojo napredno vsebino tudi pomagale pri razvijanju socialistične zavesti. Prešernova knjižnica se je spričo tega hitro uveljavila. O tem pričajo po. datki o nakladi. Leta 1947 je znašala naklada knjig Prešernove knjižnice 30.000 izvodov. Potem je narasla na 60.000. Leta 1950 in 1951 pa so bile knjige tiskane v na-kladi 80.000 izvodov. Toda že leta 1951 je precejšnje število knjig ostalo neprodanih, knjige za leto 1952 pa so se tiskale le še v 50.000 izvodih. Za leto 1953 pa je naklada še nižja. Kje so vzroki, da je Prešernova knjižnica, ki je bila na najboljši poti, da se uveljavi in zasidra med slovenskim ljudstvom, prišla v Pismo težave? Prav gotovo je Prešernovo knjižnico prizadel padec konjunkture na knjižnem trgu. Zaradi sprostitve celotnega trga in uveljavljanja novega finančnega sistema, je padlo zanimanje za knjige in s tem seveda tudi zanimanje za Prešernovo knjižnico V veliki meri je bila kriva tudi izbira knjig, ki niso vedno zanimale širokega kroga bralcev. Knjige tudi niso bile najbolje opremljene in tiskane na slabem papirju, kar je tudi mars;koga odbijalo. In končno tudi spreminjanje pro-grama med letom gotovo ni bilo v korist. Obenem so seveda tudi za Prešernovo družbo začeli veljati eko. nomski problemi knjižnega trga. Zato je bilo treba naročnino dvigniti. Kljub te. mu in kljub subvencijam, ki so omogočile skrajno nizko naročnino, je zvišanje vendarle vplivalo na padec šte. vila naročnikov. (Pri tem pa so naročniki dobili stvarno knjige v dar, saj je bila lastna cena založbe za komplet štirih knjig 450 oziroma 480 dinarjev). V veliki meri je za neuspeh Prešernove knjižnice bila krivda v sami organizaciji. Prešernova knjižnica je bila le ena izmed knjižnih zbirk Slovenskega knjižnega zavoda, ki ni mogel kot podjetje obdržati pover j eniške mreže, katero so mu v prvih letih postavile v glavnem frontne organizacije. Vsa dosedanja zgodovina naših knjižnih družb pa nam kaže, da so te družbe uspevale predvsem zato, ker so bile to samostojne društvene organizacije in ker so bile tesno naslonjene na tisto politično organizacijo, katere ideologijo so v svojih knjižnih delih zastopale. Razen tega so te družbe uspevale zato, ker je razpečevanje njih knjig temeljilo na mreži poverjenikov. Tako je Mohorjeva družba imela trdno poverjeniško mrežo po klerikalni stranki, Vodnikova družba pa po liberalno usmerjenem izobra-ženstvu. Cankarjeva družba je razpečevala svoje knjige po delavskih, političnih in kulturnih organizacijah, z'a-sti pa po «Svobodah». Za uveljavljanje družbe je bila odločilna mreža poverje. nikov, ki so iz zavestne pripadnosti idejni smeri družbe opravljali poverjeniške posle. Takih ljudi pa založniško podjetje, kot je bil Slovenski knjižni zavod, seveda ni moglo imeti. Zato Slovenski knjižni zavod ni mogel ustvariti mreže zaupnikov, niti ne obdržati že organizirane mreže teh. Močan vzrok padca zanimanja za Prešernovo knjižnico pa je bila povečana propaganda klera . proti naročanju na Prešernovo knjižnico. Kler je povečal zlasti propagando proti Iljin Segalovi knji- gi «Kako je človek postal velikan«. Vse to je imelo za posledico, da je število naročnikov Prešernove knjižnice padlo in da se je po naši socialistični stvarnosti nasprotnih elementih ojačila propaganda proti njim. Glede na vse to je Izvršilni odbor Osvobodilne fronte prevzel nalogo reorganizirati Prešernovo knjižnico in jo postaviti na nove, trdnejše osnove, da bo lahko nova Prešernova knjižnica postala resnična osnova napredne ljudske knjige. Da bi Prešernova knjižnica lahko izpolnjevala to kulturno poslanstvo, ki ji je namenjeno, je bil na pobudo Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte in nekaterih množičnih organizacij pretekli mesec sklican sestanek zastopnikov političnih in družbenih organizacij. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da se Prešernova knjižnica izloči iz Slovenskega knjižnega zavoda in da se osnuje družba, ki bo s svojo dejavnostjo pomagala razvijati socialistično zavest ter politično in kulturno raven delovnih ljudi. Zaradi izvedbe vseh priprav za osnovanje take družbe je bil sestavljen posebni iniciativni odbor, katerega predsednik je minister Boris Ziherl, člani pa so predstavniki našega kulturnega in političnega življenja. 8. februarja, na dan smrti Franceta Prešerna, pa bo občni zbor družbe, na katerem bodo sprejeta tudi pravila novega društva Prešernove družbe. Iniciativni odbor je že podvzel vse potrebne ukrepe, da bo lahko nova Prešernova družba čimprej zaživela in začela z delom. Tako je bilo razen določitve ustanovnega občnega zbora sklenjeno, da je potrebno najprej pridobiti poverjenike in ustvariti trdno poverjeniško mrežo predanih in knjigo ljubečih ljudi. Zato so bili na vseh sedežih okrajev v Ljubljani, Mariboru in Celju organizirani inicia-tivni pododbori Prešernove družbe, ki imajo nalogo širiti ^ propagando za novo družbo ter nabirati naročnike, Iniciativni odbor je tudi sklenil, da poleg ustvarjanja poverjeniške mreže takoj pristopi k nabiranju oziroma vpisovanju ustanovnih in podpornih članov. Določena je bila tudi naročnina za knjige, ki bo skrajno nizka. Končno je iniciativni odbor Prešernove družbe sprejel tudi sklep, da čimprej določi knjižni program za prihodnje leto. V ta namen je bil že razpisan natečaj za povest, poljudno-znanstveno delo in mladinsko knjigo. Končno je bil sprejet tudi sklep o drugih oblikah delovanja družbe. Tako bo Prešernova družba izdajala svoje glasilo. Obzornik, ki je bil doslej glasilo ljudske prosvete; prirejala bo tudi literarne večere, predavanja in izdajala razne periodične publikacije. Tako bo nova Prešernova družba prav _ gotovo lahko odigrala v našem kulturnem življenju pomembno vlogo ter prevzela in nadaljevala dediščino vseh dosedanjih slovenskih knjižnih dr”~H S. R. Naš tedenski pregled Pretekli teden nam je začel dajati odgovor na vprašanje, kakšna bo bodoča ameriška zunanja politika. Seveda je ta odgovor zaenkrat samo še delen, marsikje nejasen, na mar. sikakšnem področju še popolnoma nedoločen, včasih pa spet tak, da rad .zavaja k prenagljenemu sklepanju. Vsekakor drži, da so se v ZDA s spremembo vlade spremenile tudi družbene sile, ki vplivajo na orientacijo vladne politike. Glavna gibalna sila demokratične stranke ni bil reakcionarni veleposestniški Jug (na volitvah leta 19i8 je bil Truman izvoljen celo proti glasovom večine tradicional. no demokratičnih južnih držav), temveč napredne sile, ki se razvijajo v visoko razvitem ameriškem severovzhodu. V republikanski stranki pa prevladuje nazadnjaški, konservativni del političnih sil z istega področja, prepleten z agrarni mi interesi držav srednjega zahoda (od tam so tudi najhuj. ši republikanski reakcionarji, na primer Taft ali MacCarthy) Tako razdelitev sil odraža v precejšnji meri tudi novi ameriški kongres, v katerem je republikanska večina sicer šibka (zlasti v senatu) je pa ven darle večina in poleg tega še pogosto podprta z glasovi reakcionarnega dela čemokra tičnega predstavništva. Zelo značilno je že, da je bil Taft izbran za voditelja republikanske sknnine v senatu; to priča o moči sil, proti katerim je sicer Eisenhoiuer zmagal na kongresu stranke v Chicagu, ko je bil izvoljen za predsedniškega kandidata proti Taftu, in od katerih sc je poskušal precej oddaljiti tudi med sestavljanjem svoje nove' vlade, s katerimi pa mora računati, zlasti v zunanji politiki, v ka■ ter i ima po stari tradiciji se nat odločilno besedo. Zdi se, da so Eisenhoiverje vi prvi predsedniški ukrepi takšni, da zaenkrat v celoti za dovoljujejo republikansko des nico: denevtralizacija Formo-ze in Dullesove bolj ali manj ultimativne zahteve na poto vanju po Evropi, naj se pospe ši ustvarjanje omejene evropske skupnosti, ali pa se bo a meriška pomoč drastično zmanjšala. Takšen je tudi prvi Dullesov govor po nastopu funkcije zunanjega ministra in v podobnem okviru se giblje tudi Eisenhotverjevo poročilo o stanju v državi. V tem poročilu je Eisenho-tver napovedal še nekaj: ZDA ne bodo priznavale tajn;h sporazumov, doseženih pod preiš njo upravo. Te besede je rnbil Eisenhower, gre pa očitno predvsem za jaltski sporazum, katerega tajne klavzule so v mnogočem še nejasne. Kolikor je šlo takrat za izrazito politiko razdeljevanja interesnih sfer, bi bila Eisenhowerjeva napoved pozitivna. Vendar ie treba unoStevati da sta bila glavna tvorca politike interesnih sfer takrat Stalin in Chur. chill, oba stara izvedenca v podobnih kupčijah. Amerika je bila takrat še predaleč od Evrope in Srednjega vzhoda, da bi se te fcupčije mogle tioo-sevelta naravnost tikati, kar pa je bilo sporazumov o Daljnem vzhodu, jih je tako že precej postavilo na glavo krvavo obračunavanje na Koreji. Eisenhoiuer se torej s tem ni odpovedal lastni, temveč tuji politiki delitve sveta. Protiangleška ost republikanske politike ni razvidna samo iz tega primera. Najbolj drastično jo je razkril Dullesov govor, ki je precej ultimativno postavil zahtevo po čimprejšnjem uresničenju načrtov za evropsko združevanje, ali pa bodo ZDA Kresno premisli-len svo'o politiko dn-an^a po. moči. Pri tem je Dulles zmetal v en koš, poleg manjših držav. Francijo, Nemčijo in Anglijo — kar so mu v Londonu gotovo do smrti zamerili, Anglija se namreč vztrajno drži previdno ob strani pri raznih združevalnih načrtih v zmanjšanem okviru Zahodne Evrope; s tem se London krčevito bori za svoj posebni položaj, za položaj velesile, ne sicer tako močne kot ZDA ali ZSSR, pa vendarle pomembne zaradi svojih razpredenih interesov po vsem svetu. Trpanje Anglije v evropski• koš bi praktično pomenilo konec Commonioealtha, konec posebne angleške politike, pa tudi konec stare slave angleš':ega imperija. Razumljivo je, da se temu v Londonu krčevito upirajo. Zato ni nič čudnega, če so se razgovori med Dullesom in Stassenom pa Churchillom in Edenom, kot vedo povedati vsi viri, nekam zatikali in kar niso mogli najti skupmga imenovalca. na katerem bi se razvili. Dulles je prišel v London, na bi podkrepil svojo tezo o potrebi tesnega angl tihega sodelovanja z Žaho.lno Evropo, Angleži pa sa napei.iava-li pogovor na Daljni vzhod, kjer je prav takrat zazvonilo plat zvona s Formoze — na stvar, o kateri pravzaprav republikanci odrekajo Angliji pravico do kakšne posebne besede, Eisenhoiverjev sklep o For-mezi je dejansko vznemiril angleško javno mnenje, kol ga je vznemiril po vsem svetu. V Angliji so v tem enotni konservativci in laburisti, čeprav laburisti nastopajo ostreje in s širšimi družbenimi pogledi. Osnovna skrb pa, ki je združila tako rekoč vse svetovno javno mnenje (razen dela o-meriškega) pa je vprašanje svetovnega miru. Marsikomu jp ob Eisrnhoioerjevem sporočilu ostreje zasmrdelo po smodniku. Pravijo, da celo po zelo neumnem in brezplodnem smodniku, kajti zapletljaji na Daljnem vzhodu, v katerih bi ZDA zabredle v pustolovščine s Kitajsko, bi očitno koristili samo Moskvi. Formoza je bila nevtralizirana od pomladi leta 1950, ko je na njej neslavno poraženi Cangkajšek našel zadnje pri• bežal išče. Takratni Trumanov slclep, naj 7. ameriška flota varuje Formozo, je pravzaprav pomenil zaščito razbitih Cang-kajškovih vrst; v tistem času ni moglo nikomur pasti na misel, da bi se nacionalisti, ki jih je’odplavila revolucija, vračali na vroča kitajska tla. Gotovo se ne motijo tisti, ki trdijo, da so Trumanovemu sklepu v prvi vrsti botrovali republikanci. Zato se tudi nič ne sliši bolj neresnično in, lahko bi rekli, bolj demagoško, kot trditev, da je 7. flota »ščitita kitajske komuniste«, ki jo najdemo v Eisenhowerjevem poročilu. Seveda, danes se je položaj nekoliko spremenil. Cangkaj-šek je uredil svoje preostale vrste, jih dobro oborožil X ameriško pomočjo in tudi precej utrdil svoje že razmajane politične pozicije v ZDA, pri čemer so mu pridno pomagali vsi oni v Ameriki, ki imajo poslovne interese na Kitajskem (to je sicer že pretekli ias) ali kje drugje na Daljnem vzhodu (vzemimo za primer Mac Arthurja, o katerem pravijo zlob ni jeziki z malce pretiravanja, da je gospodar polovice Japonske), pa razni ki* tajski velefinančniki (na primer bankirska družina Soong, iz katere je tudi Cangkajško-va žena, baje najboljši diplomat med nacionalisti in dokaj sposobnejša od svojega moža), katerih interesi se prepletajo z interesi ameriškega velikega kapitala. Na drugi strani pa se je Peking dal od Moskve speljati na korejski led. Tafco ie oborožena zaščita Cangkajškove reakcionarne klike postala v veliki meri nepotrebna in nevtralizacija Formoze je bila ovira za njene napadalne pustolovščine. Sicer ne vemo, ali so bili v Taipehu zares zelo navdušeni nad tem sklepom, kajti precej splošen vtis je, da je Cangkajšku bolj ugajalo ustenje kot resnična akcija in da na kaj večjega sploh še ni pripravljen — pa se je znašel pred neke vrste psihološkim izsiljevanjem tistega dela ameriškega javnega mnenja, ki ga podpira. Edina ((akcija«, ki jo je doslej podvzel, je bilo trošenje dveh milijonov letakov nad južnimi kitajskimi pokrajinami, izvršeno brez vsake motnje. Tako so dejanske motnje miru na Daljnem vzhodu zaradi Cangkajškovih akcij zaenkrat še zelo problematične. Toda tudi če je ta stavek resničen, je Eisenhoiverjev ukrep vendarle zelo resna stvar; prvič, ker kaže na neko splošno politiko na Daljnem vzhodu, ki ne obeta nič dobrega in ki je tudi z ameriškega stališča zelo kratkovidna, drugič pa. ker kaže, kakšne skrajno reakcionarne skupine so našle vso podporo v Washingtonu. Vsekakor j>a tudi prenagljena sodba ni na mestu: ukinitev blokade Formoze je prvič posledica Trumanove poteze, ki ni dopustila, da bi šel razvoj na Kitajskem raravno pot, drugič pa jo je nedvomno izsilil kongres. Pravi preskusni kamen Ei-senhoiverjeve politike (pa tudi v veliki meri možnosti ohranitve svetovnega miru) bo njegovo stališče ob naslednji zahtevi, ki jo bo nedvomno po-stavila republikanska desnica (in jo v skromnejši obliki že postavlja); blokada kitajske obale. Tudi glede politike do Zahodne Evrope ima v veliki meri besedo razpoloženje kongresa. Dulles po vrsti opozarja evropske vlade, naj pohitijo in uresničijo načrte o združenju Evrope (predvsem pogodbo o evropski vojski) do prihodnjega zasedanja kongresa, ki bo aprila, kajti sicer se utegne zgoditi, da bo kongres znatno črtal postavke za pomoč. S tem je Dulles .dejansko povedal čisto resnico; vprašanje je le, koliko je njegovo valjenje krivde samo na kongres iskreno. Pri vseh načrtih za združevanje Zahodne Evrope namreč ne smemo pozabiti na njihovo osnovno politično vlogo, ki je prav krepiteu nazadnjaških, konservativnih sil v teh deželah na škodo naprednih gibanj, ki so v nekaterih izmed teh držav precej močna. Ta politika se čudovito sklada z vatikanskimi načrti o klerikalni Evropi, ki bi slonela na tro-zvezdju De Gasperi - Adenauer - Bidault. Ta politika obenem zavestno žrtvuje enotnost Nemčije, ki je klerikalcem že zato napoti, ker je Vzhodna Nemčija večinoma protestantska in bi združitev Nemčije skoraj, avtomatično odplavila demo-kristjansko Adenauerjevo vlado. Zato je združevanje Evrope — ki je načelno sicer napredna stvar, do katere bo v perspektivi tudi moralo priti — v sedanjem zoženem okviru in ? omenjenim troivezd-jem na čelu bolj kot kaj drugega orodje politike evropske reakcije, ki bi hotela ustvariti močan jez proti naprednim silam, ki pa obenem tudi povzroča nevarno praznino in stalen vir trenj m nevarnosti v Srednji Evropi. Na eno vprašanje glede nove orientacije ameriške zunanje politike pa še ne moremo odgovoriti; gre za okvir, v katerem se giblje tudi tržaško vprašanje. Ta nejasnost in negotovost verjetno povzroča precej nervoze v Rimu in zadnje De Gasperijeve izjave so bolj kot kaj drugega izraz te nervoze. Zdi se, da ta politika, na katero vpliva cela vrsta faktorjev, še ni točno določena; nedvomno pa je, da lahko razvoj zbliževanja m sodelovanja na Balkanu, ki se prav te dni odraža v uradnih obiskih grških m turških predstavnikov v Jugoslaviji, na tem področju samo ugodno vpliva. r. c, Iz dnevnika i p čihov to^otljivega človeka Slutim nekaj slabega, toda zaradi svoje uglajenosti ostanem. Mašenjka me prime pod rodo in me pelje skozi neki drevored. Sedaj že vsa njena pojava izdaja notranjo borbo. Bleda, je, težko diha in mi spusti desnico. Kaj ji je? #Poslušajte me—» šepne, «ne, ne morem... Ne.-p Hoče mi nekaj povedati, pa se ne more odločiti Toda vendarle vidim, da se je odločila. Blisne s pogledom in me, prav tako z otekajo. čim nosom, prime pod loko in reče hitro: vNicolas, vaša sem! Ne morem vas ljubiti, toda obljubljam vam zvestobo!« Potem se mi je prižela na prsi in takoj odskočila. «Nekdo gre...» je zašepetala. «Zbogom... Jutri ob enajstih bom v cvetličnjaku... Zbogom...« Izginila je. Ničesar ve ra. zumem; vračam se domov, srce mi močno bije. Na mizi me čaka «Preteklost in bodočnost davka na pse«, toda sedaj ne morem delatt. Besen sem, lahko bi rekel tudi strašen. Sto gromov, ne pustim, da se dela z menoj kot s kakšnim cuckom! Zelo lahko vzrojim, zato je ne. varno šaliti se z menoj! Ko me je prišla sobarica klicat k večerji, sem zakričal nanjo: «lzgini!« Taka nebrzdanost ne obeta nič dobrega. Drugega dne zjutraj Vreme je kot vedno na letoviščih, to se pravi,- temperatura pod ničlo, oster, hladen veter, dež, blato in duh po naftalinu, ker je maman iz zaboja izvlekla vse svoje plašče. Hudirjevo jutro. To je bilo 7. avgusta leta 18S7, ko je bil sončni mrk. Moram vam povedati, da ob času mrka lahko vsak od nas oel.ko ko. risti znanosti, čeprav ni a-stronom, Vsak od nas lahko: 1. odredi premer sonca in meseca, 2. nariše sončno krono, 3. izmeri temperaturo, 4. v času mrka opuzwe živali in rastline in 5. zapiše svoje lastne vtise. Vse to je tolikega pomena, da sem za sedaj pustil ob štren' «Preteklost in bo. dočnost davka na pse» in se odločil opazovati mrk. Vsi smo vstali eelo zgodaj. Vse delo sem razdelil takole: jaz bom določil premer sonca in meseca, ranjeni oficir bo narisal krono, vs* osfa-io so i'7ele nase Mašenjka in gospodične. Tako smo se zbrali in čakamo. «Zakaj pa nastopi mrk?« me vpraša Mašenjka. Odgovorim ji: «Do mrka pride takrat, ko mesec na svoji poti v smeri ekliptike zavzame mesto na črti, ki veže središče sonca z zemljo. «Kaj pa je lo ekhptika?» Razlagam ji. Mašenjka pazljivo posluša in me vpraša: «Se lahko skozi okajeno steklo vidi črta, ki veže središče sonca z zemljo?« Odgovorim ji da je to namisli ena črta. «Uobro, če je črta samo namišljena», se protivi Varenj-ka, «kako se mesec lahko na njej ustuvi?« Ne odgovorim. Čutim samo. kako se mi od tega naivnega vprašanja napenjajo jetra. «To so same neumnosti«, reče Varenjkina maman. «Nihče ne more vnaprej vedeti, kaj se bo zgodilo. In razen tega še niste bili na nebu, kako morete potem vedeti, kaj bo s soncem in mesecem? Vse to je sama fan-tazija.'» Toda. glejte, na sonce se pomika črna pega. Splošno vznemirjenje. Krave, ovce in konji divjajo preplašeni preko livade, z dvignjenimi repi zavijajo psi. Stenice so, misleč, da je noč, začele lesti iz špranj in se lotile, tistih, ki so še spali. Dijakon, ki je prav v tem času peljal iz svojega vrtiča kumarice, je skočil s konja in se ves preplašen skril pod most; kobila mu je zavlekla voz na tuje dvorišče, kjer so svinje požrle ves tovor. Financar, ki ni spal v svoji postelji, ampak pri neki gospe, je skočil skozi okno v samih spodnjih hlačah in srajci, stekel za kup gnoja in kričal: «Reši se, kdor se more!« Mnogo letoviščark, tudi tiste lepe in mlade, so skočile na ulico bose. Zgodilo se je še marsikaj, česar pa ne smem povedati. tOh, kako je to strašno!« so čivkale gospodične «oh, to je grozno!» uMesdames, poglejteJ» sem vzkliknil. nCas je dragocen!« Tudi sam hitim, merim prečnik... Spomnim se krone, s pogledom poiščem ranjenega oficirja. On stoji in nič ne dela. «Kaj je z vami?« kriknem, aln krona?« Oficir skomigne z rameni in z obupanimi očmi pokaže na svoje roke. Siromaku so se na obe roki obesile razne gospodične, se od strahu stisnile k njemu in ga ne puste delati. Vzamem svinčnik m zapisujem čas. To je važno. Zapisujem geografski položaj opazovalne točke. Tudi to je važno. Hočem izmeriti, toda pod roko me prime Mašenjka in mi reče: «Ne pozabite, danes ob enajstih!« Izvijem ji svojo roko in hočem nadaljevati z delom, zdaj je dragocena vsaka sekunda toda Varenjka me drži krčevito in se mi stiska k boku. Svinčnik, črna stekla, risbe — vse to pade v travo. Hudiča! Ta ženska bt morala že enkrat uvideti, da lahko vzrojim; kadar pa vzrojim, takrat pobesnim in nisem več zmoten odgovarjati za sebe. Hotel sem nadaljevati, toda — mrk je bil pri kraju. «Poglejte me!« mi šepne nežno. S tem se pa vse konča, to je višek vsega posmehovanja! Priznajte tudi sami, da se tako igranje s človeškim potrpljenjem lahko slabo konča. Ne krivite me, če se zgodi kaj groznega! Nobenemu ne pustim, da se norčuje z menoj, da me vleče za nos; in sto ji gromov — kadar pobesnim, tedaj svetujem vsakomur, da se drži čim dlje od mene, sto tisoč gromov! Tedaj sem pripravljen na vse! Ena izmed gospodičen je opazila mojo besnost, zato me je hotela pomiriti. «Nikolaj Andrejič, nalogo, ki ste mi jo dali, sem izvršila. Opazovala sem sesalce. Videla sivega psa, ki je pred mrkom pritekel k mački, potem pa dolgo z repom . mahal.« Tako je vse skupaj padlo v vodo. Domov grem. Zaradi dežja nisem šel delat na bal-, kon. Ranjeni oficir se je pa kljub nalivu odločil, da gre na balkon in se loti pisanja. Sedaj pa vidim skozi okno, da ga vleče neka gospodična k sebi, v svojo poletno hišico. Ne morem delati, še vedno sem besen in čutim, kako^ mi razbija srce. V cvetličnjak nisem šel. To bi bilo netaktično. poleg tega pa še tak dež. Ob dvanajstih dobim od Mašenjke pismo, prosi me, naj pridem v cvetličnjak; tika me... Ob enih dobim drugo pismo, ob dveh tretje. Moram iti. Toda preden grem, moram razmisliti, kaj naj rečem. Ravnal bom kot človek, ki ljubi red. Predvsem ji bom rekel, da je njena domneva o 'moji ljubezni prazna in brez podlage. Toda kaj takega se ženski ne sme reči. Reči zenski: ne ljubim vas, bi bilo prav tako malo rahločutno, kot če bi rekel pisatelju: «Zanič pišete». Najbolj bo, da razložim Varenjki svoje poglede na zakon. Oblečem si plašč, vzamem dežnik in grem v cvetličnjak. Ker svoj temperament dobro poznam, se bojim, da ne bom zinil kaj neprimernega. Skušal se bom brzdati. Nadjenka me čaka v cvetličnjaku. Bleda je in objokana. Ko me zagleda, veselo vzklikne in mi skoči okrog vratu. «Vendarle! Igraš * vdihavanju, pritisk pa popusti pri izdihavanju, Zdravniki so poskusili uporabiti te aparate pri svojih bolnih rudarjih in so kmalu ugotovili nesporno izboljšanje pljučne veji. tilacije. Postopek so izpopolnili z uporabo drog. ki raz.širjaio stisnjene pljučne cevke, Te droge primešajo kisiku ter s tem dosežejo odprtje zamašenih predelov' in sprostitev izločkov. Ker ima uporaba drog lahko tudi druge škodljive posledice jih uporabljajo samo po skrbnem preskušanju in le po nasvetu ter prisotnosti zdravnika. Zdravniki si ne domišljajo, da bo dihanje z dovajanjem kisika pod pritiskom zdravilc silikozo v tem smislu, da bi se popravilo poškodovano pljučno tkivo. Vendar bo ta način zdravljenja omogočil raznim rudarjem, ki jih ta bolezen resno ogroža, da se bodo lahko vrnili na delo izven rudnikov, nekateri pa tudi v rudnike. ZANIMIVOSTI IZ FILATELISTIČNEGA SVEjj S pomočil znamk opekarn lini za nad poldrugo milijardo Bt Poštne uprave držav Skandinavske zveze, to je Danske, Norveške in Švedske, bodo izdale v kratkem nekaj znamk, na katerih bo slika enaka, samo naziv države bo različen. Te znamke bodo proslavljale Skandinavsko zvezo, ki ni nič novega, saj je iz zgodovine znano, da so1 bile te države večkrat združene v preteklosti. To ni prvi primer, da različne države izdajo enake znamke. Več takih primerov imamo v vzhodnoevropskih dr. žavah, kjer izdajo večkrat enake znamke v počastitev istega praznika. Leta 1938 in 1940 pa so izšle v balkanskih deželah enake znamke; to so bile znamke ki so počastile balkansko antanto, katero so tvorile Jugoslavija, Grčija, Turčija in Romunija. Na vseh znamkah so bili štirje državni grbi, le njihova razmestitev je bila različna. Jugoslavija je izdala dvojno število znamk; ene so imele napise v latinici, druge v cirilici. Tudi številne angleške kolonije, ki so raztresene po vsem svetu izdajajo večkrat enake znamke. Bližnji primer takega izdajanja so znamke, ki bodo na vseh petih kontinentih počastile ustoličenje nove angleške kraljice Elizabete II. Vse kolonije bedo imele eno samo spominsko znamko, na kateri bo portret kraljice v črni barvi; le naziv države in nominala bodo različni in v različnih barvah. Le znamka za otočje Bermuda bo imela portret kraljice v modri barvi. Otok Tristan de Cunha pa bo ob tej priliki dobil svojo prvo samostojno znamko. Vseh znamk je 61. V tem številu niso vštete znamke raznih do-minionov, ki bodo izdale posebne znamke s posebnimi motivi. S pomočjo znamk je opeharil nad poldrugo milijardo lir. Neki Guido Kaufmann je pred leti v Švici opeharil celo vrsto ljudi, predvsem trgovce, obrtnike, najbolj pa dva bančna uradnika, ki so mu dajali denar na posodo. Njegov sistem je bil ta: najprej si je izposojeval male vsote in kot kavcijo zastavil manjšo zbirko pravih znamk. Posojilo je točno vrnil z visokimi obrestmi. Cez nekaj časa se je vrnil k dotičnemu, zahteval večjo vsoto in zastavil večjo zbirko pravih znamk in zopet pošteno vrnil izposojeno vsoto. Tako si je pridobil zaupanje mnogih ljudi v celi Švici. Večje kot je bilo posojilo, bolj dragocena je morala biti zastavljena zbirka znamk. Tedaj je začel vključevati v te zbirke ponarejene znamke, ne da bi se izposojevalci denarja tega ovedli. Sele nek: filatelistični trgovec mu je prišel na sled, ko je Kaufmann pri njem zastavil zbirko falzifikatov. katero mu je j bil odstopil neki še bolj pre-! brisani pustolovec. Trgovec je naznanil zadevo policiji in končno so ugotovili, da je Kaufmann opeharil Švicarje kar za 10 milijonov švicarskih frankov. Belgijči niso zadovoljni z uo-vimi znamkami. V začetku de. cembra lanskega leta so izšle tri naknadne znaipke nove belgijske frankovne serije s portretom kralja Baldavina. Te vrednote so za 1,50, 2 in 4 franke. Meseca maja pa je že izšla prva Vrednota za 50 Frankov., Belgijci pa niso zadovolj. ni z novimi znamkami. Pra- «WHO» O IZBOLJŠANJU LEKOV ZA PREPRECENJE INFLUENCE ŽENEVA, 6. — Izvršilni odbor Svetovne zdravstvene organizacije ZN je objavil, da te je zdaj prvič posrečilo pripraviti velike količine cepiva proti influenci Ta uspeh je bilo mogoče doseči s sodelovanjem znanstvenikov v 44 deželah, ki so delovali pod vodstvom organizacije. Na podlagi dognanj teh znanstvenikov je zdaj mogoče hitro odkriti razne vrste virusov, ki jih je najti pri začetku napada influence. Cepivo proti raznim virusom se lahko hitro pripravi v velikih količinah in je s tem mogoče izvesti množična cepljenja še preden zavzame bolezen epidemičen obseg. Kot poroča WHO, so na podlagi navedenega koordiniranega programa že izvršili množična cepljenja v Nizozemski, Veliki Britaniji in Kanadi. Glavna ovira napredka je bila velika različnost virusov influence, za vsako vrsto je potrebno drugo cepivo. vijo, da je videti kralj starejši kot je v resnici, da mu manjkajo naočniki, da nima tako kratkih mernikih las kot jih ima na znamki in da nima orlovskega nosu. Med belgijskimi filatelisti sta glede naočnikov nastali dve struji ena je bila za to, da se kralj naslika z naočniki, druga pa brez njih. Slednja je utemeljevala svoj sklep s tem, da ni noben kralj naslikan na znamkah z naočniki. To pa je neresnično, saj lahko navedemo polno primerov; evo jih nekaj; jugoslovanski kralj Aleksander je bil naslikan na številnih znamkah z naočniki, prav tako monakov-ski princ Louis II, švedski kralj Gustav v in luksemburški nadvojvoda Viljem IV. Italijanska poštna uprava je dala lansko leto v promet kar 25 spominskih znamk. Kot vidimo se število italijanskih znamk iz leta v leto veča. Prvič se je pojavil lani na italijanskih znamkah napis «Re-pubblica Italiana — Poste* na- mesto dotedanjega L. liane«. Lani je umrl zna ti umetnik prof. Corra .teV1;»! leti- zana, katerega delo so s italijanske in vatikanske ke v zadnjih dvaisetih ^ Njegovo zadnje delo Je znamka v bakrotisku n kapucinskega kardinala-narja Massaje. Italijans^ ^ ložnostne znamke v pre*® letu so naslednje; 6 yjt Bellini (25 lir), arbiteM vitelli (25 lir), Razstava nih znamk v Rimu 1 Leonardo da Vinci (2 > „ lir), Razstava Ital^an°nienii» tu Neapelj (25 lir)> v Benetkah (25 lir)> v Padovi (25 lir). TržasK j sejem (25 lir), Sejem . j v Bariju (25 lir), PrI^ p rolamo Savonarola l* (f konferenca ICAO v # lir), Razstava p^>11 v Bielli (25 lir), Dan (10, 25, 60 lir), slikar Mancini (25 lir), kiPar..ietffl1 zo Gemito (25 lir), s mučenikov-patriotov v re (25 lir). (— Jledeljska križaiifcg^ f i j * 9 £ L A n! 7 e 6 G N jr 3# H +0 *j. J Ti-1 m yj 4* V TT j kr m V m 'wT —r" — ■ 51 m m 53 % \i \ ir n 59 60 3 r n i - Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. premogovnik ob reki Krapini v LR Hr-vatski, tudi obrtnik, 7. pritok Donave v Jugoslaviji, 13. na-čin tlakovanja cest (po angleškem izumitelju Mac Adamu), M. kovina, 16. otočje v Atlantiku, 17. glavno mesto evropske države, 20. lesen podstavek za sekanje drv, 21. zgodnja, rana, 22. vinorodni kraj na Štajerskem, 24. tako bodi, 25. štirinajsti in četrti soglasnik abecede, 26. v obliki stopničastega pobočja, 26. slovenski «alfn in omegai), 29. vzdevek, naziv, 31. tropska rastlina (množ. —-narobe), 32. reka v Nemčiji, 34. hoditi, premikati se. 35. pijača starih Slovanov, 36. svetovno znan slovničar, 37, predpona, ki označuje visoko starost. 38. podoben, sličen, 40 sladka jed, tudi predlog, 42. beseda «sraka» brez zadnjih dveh črk, 43. ime očeta slovenske knjige. 45. otok v Jadranu. 47. plin. 48, okrožja, teritorialno - pravne enote mestnega ljudskega odbora, 49. mladič domače živali, 51. loščilo, 32 sorodnik, 54 plemenita želja. 55, rudnik cinka v LR Crni gori, 58. pustinja v Južni Ameriki, 61. brezbožec, 62. ime Dickensovega junaka. NAVPIČNO: J. znamka žepnih baterij, 2. znana oseba iz kosovske bitke, 3. več tonov različne višine (množina), 4 reka v LR Crni gori, 5. žensko ime (narobe), 6. egipčanski sončni bog, 7. kemični znak za element molibden, 8. konica, 9. žensko ime, 10. poveljnik kozaške vojske, 11. novi član prve nogometne lige, 12. židovsko moško ime, 14. vrsta svi- lene tkanine, 15. P ^jsa^ vejšega slovenskega rj?, (Ferdo), 18. rodovitna■ jina v LR Srbiji, lf- f jjfi1, šče v severnoamerisK' ji' Kaliforniji, 22. kemični heli.i. 23. eden izmed^cTvf molov, 26. sorodnica,."', pi ii»e debelejše deske, 30. v 'ine*. ka), 37. nasprotje ^cje(S telja Jarca, 33. uči® tej^ ga pesništva, 38. mani*® ^ la 41 0d (množ.), 38. muza in zaprta krnica . pridevnik glagol®. 42. začetek tekme, mični znak za eleme^, jy[ din, 44. začetek bes 46 podnebja, 47. ski otok, 50. državna 52. komad, del. 53 “ obleke, 56. in 60. c,„5ni|:V zaimka, 57. dva sog ‘ jpi besede svet, 59. ^ imek. REŠITEV KRl^US IZ ZADNJE STB’ J VODORAVNO: 1. tar. 12. alinea, 13> “ j tj skavt, 15. Ant, 17. za, et< 20 s ve, 21. OSO, Ala, 26. idol, 27. Nor“jfj sodnosti, 30, ilegals-'’ v■ Sava. 7. R K, a. Tine, 10. akt, 11. Tf' zija, 13. Apolon, 20. jrei>8'i|!' odsev, 22. šotori. -4- „ 2>‘ )> Assen, 26. ion, 28. af> jf. timat, 34. drevi. * 'jj, r Alor, 39, krat, 41. - f (dij), 45, rp, 46. ti No:ve barve v moš ki ml Elegantni mladeniči bodo nosili letos živahne barve kot je modra, ognjeno-rdeia, zlata, zelena in nežne barve v rožnatih, lilastih ter vinsko-rdečih odtenkih, kakor tudi močne rjave in usnju podobna barve. Ta napoved se bo zdela morda marsikomu neko.'iko drzna, vendar pa jo potrjujejo zbirke barvnih vzorcev za moške, ki jih je sestavil British Colour Council v Londonu. To je končno samo uveljavitev stare težnje, kajti že nekaj let sem se skušajo barve vriniti v moška oblačila, Ze pred mnogimi leti je British Colour Council sporočil svoja dognanja glede barv barvarnam in tovarnam, k.i so njegove članice, in jim tako omogočil, da so se pri novih izdelkih lavna. le po prejetih navodilih. Zato se bodo te barve letos uveljavile pri oblekah, srajcan, nogavicah, kravatah in puloverjih. Na to novo modno stremljenje bodo vplivali činitelji, ki izvirajo iz raznih poklicev, različnih podnebij in različnih temperamentov v posameznih deželah. Najboljše oblečeni tr. govci, gospodarstveniki in drugi profesionalci v Londonu ter Ne\v Yorku nosijo po nr-vadi resne umerjene barve, ker so mnenja, da so te barve, kot siva in temnomodra, najbolj primerne za važne opravke in trgovske posle, medtem ko so obleke, ki so namenjene za počitnice in športno udejstvova- nje, pestrejie m živahnejše. Vendar pa diskreten poudarek barve tudi resnega poslovnega vzdušja ne bo motil in bo lahko povzdignil dobro u-krojeno obleko. Tako se bo odtenek rdeže, platinaste in rumene barve lahko vrinil v svi. leno kravato, da poudari eleganco resne temnosive obleke Vse te barve najdemo v barvni zbirki za leto 1953 in ta primer nas je pripeljal spet do barv za moške obleke. Zbirka British Colour Councila nam dokazuje, da večni trio sive-modre in rjave bar\e še vedno prevladuje v mestih i.i poslovnih krogih severnejših zahodnih držav. Vsaka izmed teh treh barv ima razne odtenke, Svetlejših ne uporabljajo kot temeljne barve, ampak kot poudarek., ki se v diagonalnem ali kakem drugem vzorcu pridružuje temnejši o-snovi. K tej sestavi lahko dodamo eno izmed rdečih ali svetlejših modrih barv, (lahko pa tudi obe, če to ne moti ubranosti), ki Jih najdemo v barvni zbirki za svilo in rajon, Te barve, ki so sicer temeljne barve za kravate, pi-džame, domače halje, športne srajce, lahko pa so tudi barve, ki naj se od temeljnih ločijo, se lahko pojavljajo v progah, ki umerjeno poudarjajo temne obleke iz sukane volne. Med letošnjimi značilnimi barvami za moške obleke sta posebna temnozelena in mc- drozelena, katerih morda da znova manje za zeleno barv°' Za moške srajce ljena dolga vrsta j barv. Opazili born° | tenke od motnor ; tople lešnikove, jn0 M spominja na m° r,.i,na a- diolov poteče 28. februarja t. dat; nar°citvi mora prosilec °au na račun lir 50,- za vsa- fe SE,.'" ,lr “ ”*• p ^a male kmetijske stroje km»tfPeVuk za nabavo malih Kmetijsi* strojev, splošno še sii %r>V j3*51’ v naj višjem izno-odst. Dana bo prednost seb^ S^ro:,em.' katere bo po-komisija smatrala bolj n lmerne za naše področje Ia vlaSanje prošenj po-«*e dne 30. aprila t. 1. 3- Za izboljšanje v živinoreji: Zl fazdeljevanje semena h.- l ln triletne detelje iz-amh vrst po znižani ceni. bruarjiatSL Zaključijo 28‘ fe* krm i razdehevanje močnega (P.°§ače koruznega je-kr s 0(lst. prispevka, za t: ,'e molzmce in sicer samo skerrT re^cem- ki pri decembr-na izpeljevanju (30 kg ležni. ’ krmila niso bili de- razLfrisp(rvek 50 odst. pri a^eljevanju valilnih jajc in Pasem” ,st.aril1 Piščet sledečih 1 ,bela livornška. Rhood- ročila ^ew'Harnpshire. Na-t>a najmanj 12 jajc ali PHsm^1SC«‘ v?ake posamezne la t. 1 zaključijo 30. apri- Za čebelarstvo: nslnihPeVek za nakup racio-in nLPanjev (tiPa Žnidaršič ga orod^'vIa'Ul !n P°trebne-za vi čebelarstvu. Rok 3f)- apraa11!0 1 prošenj P°teče nanaNožlhra«eljeV/n3 pobud in 3 ° h se pod točko 1. Oljeno kasneje*?° pravočasn° t(>«koS2 o PrisPevek pod našaiJo ° ln naročila na-a) ° . se Pod točko l. in 3) stvo PnH^Pi'ejema, ravnatelj-nart ^odročnega kmetijskega twTfva Ulica Ghega v- 6, I. - tel. 86-73. da 7» tV“fam° kmetoval. ■ da je sprejemanje naroč=l tš&š&r&z Toke Šifrer :met in megla toN°i^i-megla sta strcgl Sozdm? . Jeni z barvami ^' dalnh,P°‘ja- Ne puste blestele u d0 zadnjega Ujo eirvo-.uS0ncu> ne dovo' Prav H m o5em. da bi kako „ri,zadnjeoa gledale, benn ® aSajo svojo sva-t- gola^I0 in r astavlja-trov^ lesa soncu in ve_ Vsa Megla pokriva Stvaw r3a ln obdaja vse airko z vla§0- Zares je &fh t Varuhinja zgubi j e-« Kreposti: ne pusti vi-In > s^šati spremembe. Ro * ^ najslab^e, konč- ti nle Pravlja svetu ni- Presener-enja. ^Resoja preteklim N BODOČIH rodov vr^vljenje na vasi ,1e od-j. ta igra. Tu vsakdo po-ž a stvari, ki v temeljih V ?evaio sočloveka. Naj-j. Ja radost in žalost red-^ ostane skrita, razodene Sviv sami besedi, ki v od-H,'"u rodu posveti v za-Žif,:ana vprašanja ciove-•o ur. oh^rt vas' žive rodovi drug kr drugem, zavezami svoji 'n zemlji; podoba teh 2 '°v je jasna vsej vasi Unč?- nekdaj. zakaj last-v deda ^ ponavljajo v nuku, ali je pa že sin oeseai m postavi popol-ani^°ba ne samo ofeta, Pr i ? vseh prednikov. °PazIn &tlSkf krvi le • saj so navadno Ea , e,tud' P°teze njene-PrefotiU Po znani podobi ba i, osti se ustvarja sod-Cin ? °odof:e. na neki na-kom Podobni prediu* 5zr?dii1ai^.°’ se ne hodo inožnl v naravi n žno pn vsakem seme-n }e tud' vsak ineii °d( re(Jnie poti, ute-ko J® |e v svetu kmeč-»lo S n ' saj pozna- vo utUTd ^r0t]a,v raz- dro«; 0 označuje siva mo-tih J razhinih pregovo-1», - k’ Izpričujejo zavest Civ. sotnost nasprotuio-n si sli v razvoju. teeamefki svet čuti zaradi zivljen^r ga t0 gibljivo 3a neprestano obda-njem I5°J. vellke stvari v Si iu-^egadelj ima raj- no veseli SV,atbe ln glas‘ raZeibam^ei kl mora biti Uka ri ° kar se da (ve-konJMtd\Vav3a,- vožnje s ^zpoIo^L a lepoto tlhih «a. bitf^‘ma manj smi- ha« da kar moC ua Jih dojame. Hcrmcnalna ali kemijska kastracija ilcmačili Hvali S kastracijo postanejo živali mirnejše in ubogljivejše, se laže in hitreje opitajo in njih meso postane okusnejše Ze v davnih časih so ljudje | precej prakse, zraven tega pa kastrirali nekatere domače ži- je vezana z nevarnostjo raz-vali. Opazili so namreč, da nih komplikacij in včasih tu- rezane živali, posebno pa moškega spola, postanejo z ene strani mirnejše in ubogljivejše in tako pripravnejše za de. lo, z druge strani pa, da se laže in hitreje opitajo in da je njihovo meso okusnejše. V začetku so opravljali ka-stracijo tako, da so moda pretisnili ali pa stolkli z lesenim kladivom. Pozneje je prišlo v navado krvavo odstranjevanje spolnih^ žlez, ki se delno uporablja še danes V zadnjih desetletjih se vedno bolj uve-Ijavlja za kastracijo nekaterih vrst živali, pretiskanje semenskega voda s pomočjo za to pripravljenih klešč. Rezanje živali ženskega spola je bila vedno težja zadeva, ker se jajčniki nahajajo v trebušni votlini. Za njihovo odstranitev se mora odpreti trebušna votlina. Operacija ni to. rej enostavna in zahteva še di s poginom. Pri kastraciji živali ženskega spola se upoštevajo edino-le svinje, ker druge vrste živali se le redkokdaj režejo. Vsem je znano, da spolni organi izločujejo spolne hormone, ki delujejo na organizem tako, da pride do popolnega izraza moški oziroma ženski spol z vsemi svojimi znaki. Ce iz nekega vzroka žleze ne izločujejo več spolnih hormo. nov, izgubi organizem glavna obeležja svojega spola. Isto se zgodi, če v telo vbrizgamo določeno količino spolnih hormonov nasprotnega spola. Opazili so nadalje, da se skoraj vedno za nekaj časa zaustavi redno delovanje jajčnikov (in s tem tudi gonjo), če se ženski vbrizgajo večje množine hormonov. Poskusi s spolnimi hormoni so bili v veterinarstvu še pred Škodljivci v žitnih skladiščih Nekaj najpogostejših uničevalcev naših žitnih zalog in razni načini borbe proti njim Malo je žitnih skladišč, kjer. Najraje pa napadajo rž in pše-žito ali žitni izdelki niso oško- nico. V avgustu ali septembru dovani in ta škoda je ponekod! so odrasle gosenice zabubijo zelo zelo velika. V naših krajin se največkrat pojavljata dva nevarna škodljivca in to črni žužek in žitni molj. . Crni žužek (calandra grana-ria L.) je mali hrošč temnorja-ve do č-rne barve. Velik je komaj 2,5— 4,7 mm. Oplojena samica izdolbe v žitno zrno nekaj milimetrov globoke luknjice, kamor odloži navadno, po eno jajčece. Takšne luknjice s prostim očesom ne vidimo niti potem, ko se že iz jajčeca izleže ličinka, ki se z močnatim delom hrani in tako prodira naprej v zrno. Ličinka ostane v zrnu vso dobo svojega razvoja, dokler se ne preobrazi v Krfe&ik-a. rS‘ži/fc- Ja traja okrog 2 mesecai, kar jb ou Vijnu (ju uefnperu'L^jre^isa leto pa daje žužek več generacij. Strokovnjaki so, po številnih opazovanjih ugotovili, da žužek najraje napada zrnje pšenice, rži, koruze in ječmena. Redko pa napada riž in proso. Razen žitaric pa napada žužek tudi izdelke iz moke na pr. testenine, kruh (beli) in. drugo. Naglasiti je treba, da igra važno vlogo vlažnost žita in žitnih izdelkov. Ako vsebuje zrno pšenice (prav tako zrnje drugih žitaric) manj kakor 11 odstotkov vlage, ne bo napravil žužek nobene š' ode, ker zahteva njegov razvoj v no-trajnosti zrna večji odstotek vlage. Dokaz zato je izkustvo naših kmetov ki, kadar so za-td prilike, suše žito na soncu. Dobro izsušeno žito ni izpostavljeno napadu žužka, zato je to zelo uspešen način, da se obvaruje žito, pred nevarnim škodljivcem. Napadene žitarice pa ne izgube samo močnati del, ampak pade tudi njihova kaljiva vrednost. Samica izleže navadno ravno tam. kjer se naha'a klica, jajčece, iz katerega se iz^že ličinka, ki se hrani s klicnimi deli. Ce je žito zelo napadeno od žužka, potem v toplih skladiščih la^ko pride do povečane vlažnosti in temperature, kar omogoča razvoj raznih švodljivih plesni. Žitni moli (Tinea granella L.) je mali metulj, ki meri z razpetimi krili okoli 14 mm. Pred. nja krila ima srebrno siva s temnoriavimi, nepravilno razporejenimi ,lisami, zadnja krila so pa enobarvna in obrobljena z dolgimi resami. Metulji se pojavljajo v skladiščih od aprila do avgusta ter polagajo jajca v malih skupinah na zrnje. Iz jajčec se iz-lezejo belorumene gosenice, ki začnejo razjedati zrnje z /u. nanje strani. Več zrn zapredejo v večje ali manjše klopke. po razpokah zidov in različne. g3 lesa, na spomlad pa izide iz njih metulj. Žitni molj ima na leto samo eno generacijo. Koruzni molj (sitotroga ce-realella OU je pogostejši škodljivec v naših krajih ki napada zrnje koruze v skladiščih in na njivi. Napada pa tudi večkrat zrnje drugih žitaric. Ukrepi za uničevanje. Borba proti navedenim škodljivcem je več ali manj enaka, zato bomo opisali vse načine uničevania. ki veljajo za vse tri primere. Zlasti mora biti skladišče čisto suho in zračno. Vse razpoke v podu in zidu se mora-zamazati s cementom, ilovico alj kakšnim podobnim ne-proDustnim materialom. Ako šk0di,<,wkU*I5a z navedenimi i . ' 2elo velika, potem o tm?tn0 'zvršiti desinfekci-raztm5inn°+r°v a Z enn°dstotno ”».S°Pri*!^?e8a^DDT. a vse vreče nanrašiti z DDT v nra- store od^"* moramo P^‘ tn°% zračiti e po- ,n’ če žito na kupu' ea mo ramo vsakih neVai dn’i f, šatj z looato glede na^Est' W temperaturo Prostora oz shrambe. Ce ooazimo okužbo m z,tu v skladišč, (to lahko .Se,ŽHo meša> J v J P,1 uVre">ti vse do trebno. da žkodiiivca uničimo ze.v začetku .7,ato je naibolj priporoči n v ogljikov žvepJec ki ga 'ahko dobimo v trgovinah. Uporabljamo ga tako. da' ga vzamemo na vsav kubični meter prostora 250—300 ccm. Žito stresemo na kup posodo, zaboj itd. Na vrh pcv stavimo plitvo, posodo z od-govarjaiočo količino ogljikovega žvep'eca. Ker ogljikov žvep-lec na zraku prihaja v p]in. k; 3e..težii °d zraka, teži vedno niže in na ta način prodira skozi kurp do vsakega zrna Razumliivo ie da prostor odnosno posoda mora biti hermetično zaprta 24 do 48 ur Pri delu z ogljikovim žven-lecem moramo paziti na tole-v bližini ne sme biti ognja, ele 'tričnega stika, ne smemo kaditi, ker plin v dotiku z ognjem takoj eksplodira Pa tudi pod mestom, kier razkužuje mo z ogljikovim žveolecem. ne sme biti stanovanjski prostor ''er. če ga vdiha človek, ki bo. leHa na srcu lahko pride do težkih posledic in nevarnosti za življenie. Zaradi tega je razkužho najbolje izvršiti v betonskih jamah na odprtem mestu ali v maniših kupih, ki se pokrijejo z nepropustnimi Dlahta^i gumiiastim platnom in pod^^no Ing. BORIS PEYREK kratkim maloobsežni, ker je bilo njih pridobivanje težko in zelo drago. V zadnjih letih pa se je posrečilo sestaviti kemijske produkte, ki delujejo kakor pravi spolni hormoni, stanejo pa mnogo manj. Med te preparate spadajo razne kombinacije testovirona kot moški spolni hormon in mnoge spojine stilbestrola kot ženski spolni hormon, V smeri kastracije so naredili največ poskusov in imeli najboljše uspehe pri kokoših in svinjah. Kemijska ali hormonalna sterilizacija se do se. daj v praksi uporablja v glav. nem pri petelinčkih in svinjah. Pri petelinih se uporablja nasprotni t. j. ženski spolni hormon (stilbestrol), Ce se že spolno zrelemu petelinu vbrizga določena količina stil-bestrolovega preparata, se mu zmanjšata ali posušita greben in podbradek, postane mirnejši, nerad skače na kokoši, po-stane težji in se upita. Po pri-bližno osmih tednih pa se mu spet povrnejo prejšnji spolni znaki. Ce se hormonski preparat vbrizga še spolno nerazvitemu petelinčku, se moški spolni inaki sploh nikdar ne pokažejo ali pa šele za več me. secev V glavnem je to odvis-no od časa, v katerem organizem eliminira iz sebe hormonski preparat. Ker telo izloči kmalu vodene ali oljnate otopine. so v zadnjem času pripravili preparat v trdem stanju. Ta se vsadi pod kožo in ker se eliminira šele čez več mesecev, je tudi njegovo delovanje dolgotrajno. Tako tretirani petelinčki dobijo po. polno obliko in lastnosti kopu. na. Na ta način se sedaj v raznih naprednih ‘državah kemijsko sterilizira zelo veliko število petelinčkov brez vsakega rizika. Večjega gospodarskega pomena kot kastracija petelinčkov, je kastracija svinj. Pri ki. rurški odstranitvi jajčnikov se vedno lahko pripeti kaka ne. zgoda. Računati se mora na do. ločen odstotek poginov in na drugi odstotek nepopolnoma uspelih operacij. Ni čudno torej, če so se mnogi strokovnjaki začeli zanimati za hor. monalno kastriranje svinj. Tudi pri svinjah se uporabljajo ženski hormoni t, j, stilbestro-lovi preparati. Opazili so nam. reč, da se svinja močno goni po vbrizganju večjih količin estrogena, da pa potem navad, no jajčniki ne delujejo več me. secev. Ce se injekcija izvrši nekaj mesecev pred zakolom, je ta čas dovolj dolg, da se svinja upita. Nekateri trdijo, da učinek ni vedno gotov pri mladih svinjah. Najboljši rezultati se dosežejo pri svinjah, ki so se že oprasile. Raziskovalci se ne strinjajo še o dozah, ki se jih mora dati, v ka-teri starosti in o uspehih, ki jih dosegli. Na vsak način lahko rečemo, da se hormonalna sterilizacija tudi pri svinjah izpopolnjuje in da jo v nekaterih krajih izvajajo že na velikem številu svinj. Da bo ta izpopolnitev velikega gospodarskega pomena je samo po sebi umevno, ker je taka ka. stracija zelo lahko izvedljiva in ni vezana z nobeno izgubo Največja nesreča bi namreč bi-ja ta, da bi se svinja vnovič gonila Omeniti moram še, da lahko povzročijo stilbestrolovi prepa. rati lažje motnje pri živalih zenskega spola. Previdnost zato zahteva, da se, posebno pri kopunih, pri klanju odstranijo izpod Koze morebitni ostanki preparata. Vet. hanje, griža, slabost in pove. čan srčni utrip. Zastrupljeno žival moramo takoj oprati s čisto vodo. Notranja zdravila so: tanin, hrastova skorja, ka-va in razne vrste olja. Volčja češnja raste na naš^m polju in vr. tovih in ie hud strup. Znaki so; napenjanje, zapeka, nestalna hoja, močno razširjenje o-česne zenice in močno srčno bitje. Pro>izdravilo je tanin. Cebelni, osji ali sršenov pik je nevaren edino, če je žival pičilo večje število teh žuželk. Znaki so; velike boleči, ne, otekline, potenje, tresenje, srčno bitje in slabost. Kot zdravilo uporabljamo mrzle obkladke, drgnemo rano s saL mijakom ali sloanom, notranji zdravili pa sta kava in alkohol. Pomlad, se bliža; mandeljni že cveto. Te dni smo videli prvo mandeljnovo cvetje za vasjo v Boljuncu «na Skltancahn-Staro drevo se je menda prezgodaj zbudili ob toplih sončnih žarkih in se razcvetelo. Verjetno se bo še kesalo. V Boljuncu že trka na vrata pomlad, na Pesku pa je te dni zapadel sneg. Morda st bo kdo mislil, da sta Boljunec in Pesek zelo oddaljena. Kaj še. Obe vasi sta v dolinski občini. "C v - < ^ < 'V*# «SAJ IMA BRIVNICO...* Lovriha je že zelo znan. (pravijo, da se bo te dni ože-mil) kljub temu, da je najmlajši župan na našem ozemlju, zaradi svojega diktatorskega ravnanja in stranki r-stva. So pa tudi druge stvari, ki spravljajo v slabo voljo vse občane. Vsi govore te dni n. pr. o županovi plači. Zdi se, da se hoče Lovriha trdno usedlati na županskem stolčku in da so mu zelo pri srcu tisočaki. zato je s pomočjo svojih kimavih svetovalcev dosegel, da so mu zvišali plačo od 20 na 40 tisoč lir mesečno. Domači kominformisti se opravičujejo, da Lovriha nima posestva, trgovine ali gostilne. da bi lahko brezplačno izvrševal županske posle. Res pa je. da ima brivnico v Dolini. Ne bomo mu svetova-li> kaj naj dela, toda mnogi domačini pravijo, da bi bilo primerno in koristno, če bi brivec bil več v brivnici kot v gostilni. Dela mu ne bi zmanjkalo, lahko pa bi zaposlil še kakšno drugo osebo Delo v njivah pa za brivca ni primerno, to laže opravljajo delavci, ki n. pr. že de- Da kominformistični občinski svetovalci v Dolini znajo le kimati, to zna že vsa občina i od Gročane do Mačkovelj. * < J ► Skoda, da na sejo občinskega j sveta ne prihaja več ljudi.. Ukaz pride iz Trsta, Lovriha; da navodila in roke se avtomatično dvigajo. Čudno a rc-snično. da marsikdo, ki se usede na mesto kominformi-stičnega občinskega svetovalca, ne zna več misliti s svojimi možgani in ni več dosleden. Za ' pomilostitev Rosem-bergove dvojice so n-pr. pretakali grenke solze, niso se pa spomnili na praške obsojence, na preganjanje Zidov, na krivično obsodbo partizanov v Trstu in v Italiji. Za danes naj bo dovolj. Imamo pa še mnogo povedati! _ - KiiiiriiiiirjenANtolirog nove Snle nu Pesku Ob glavni cesti stoji novo poslopje osnovna šolo, ki so ga sezidali pred dvema letoma Stavba je sicer maihna, a zdi se, vsaj od daleč, še precej čedna. Slab vtis pa dobiš, če se ji približaš. Prostor okoli šole je zelo za- lajo na cestah ali drugod, nemarjen. Se lani je dolinska Kratka navodila za setev graha Od januarja do aprila je čas za setev pomih vrst Nekaj bolezni domače živine Rdeči naprstec povzroča vnetja želodca in črevesja, slmjenjr, bruhanje, grižo m močno srčno bitje. Zdravila so; kava. kafra, tanin, alkohol in Jglje v prahu. Tobak Zastrupljenje nastane, ko vso ž’val o -er mo hkrati z raztopino tobačnega ekstrakta zaradi u.i ali drugega mrčesa. Znaki so; slinjenje, bru- CHARLLS DICKENS prevedel proF. dr. fr. Bradač <■ «Jest t pravem, nua je tu, Sammy,» je šepetal stari gospod sinu na uho, ko je že dolgo »enosi gospod govoriti brez zveze; majal se je sem in tja ter se je moral prijeti za stol, da je ohranil ravnotežje. Gospod Stiggins ni prosil svojih poslušalcev, naj se varujejo pred krivimi preroki m prekletimi zasmehovalci vere, ki brez razu-mevanja razlagajo njene glavne nauke in katerih srce ne čuti njenih nafel in ko so nevarnejši člani <*love?ke družbe kakor najhuj^l zločinec; varajo slabotne in malo poučene ljudi ter sramotijo to, kar bi jim maralo biti najsvetejie, ter spravljajo na slab glas cele množice krepostnih in dobro vzgojenih ljudi raznih izvrstnih sekt in prepr čanj; ne, on ni prosil, temveč opiraje se precej časa na stol, je imel eno oko zaprto, z drugim pa je strašno naglo mežikal ter sl je vse to mislil, a si Je ohranil zase. NA KOlOVliOVd SO g H VI DNK posledice voj n egu bombardiranja smemo preveč gnojiti z dušikom, ker bi grah delal samo dosti slame ne pa stročja. Z hlevskim gnojem ni potrebno gnojiti, sicer pa ne škoduje. Grah lahko sejemo za vsako kulturo. Nikoli pa ne sme priti več let na isto mesto. Za grahom dobro uspevajo vse ka. pusnice (zelje, ohrovt, cvetača), špinača, solata, itd. V lahki zemlji se grah hitre-jj razvija, ker je toplejša za-ta bomo zgodnje sorte sejali i v. !ah'^o zemljo. Sejemo zaradi lažje obdelave vedno v vrsto in sicer nizke sorte 40—60 cm razdalje, srednje visoke 60—80 cm, visoke pa 80—100 cm. v lahki zemlji 5—8 cm v težji pa 3—5 cm globoko. Sejemo navadno s strojem zato, d:» pride seme enako globoko v zemljo potem enakomerno kali in tudi zori, če stroja nimamo pa sejemo z roko v jarke. Semena rabimo od 100— 250 kg na ha kar je odvisno o-i širine vrst in od debelosti sem,ena. B. J. Tako je pred šolo na Pesku. občinska uprava obljubila, da bo uredila pred šolo vrt in postavila ograjo. Ostalo pa je le pri obljubah. Krave nemoteno zahajajo k stavbi, motijo pouk m onesnažijo neposredno bližino šole. Potrebno bi bilo, da bi to čimprej uredili, preden bo živina šla na pašo. Vsekakor pa ni lepo, da je šolsko poslopje, in to prav blizu ceste, tako zanemarjeno. ftVizEtoriščene turi« stično ■ufižnoNtž zera ia okolice Jezero je prav majhna vasica in malokdo jo obišče, če-prav_ je na krasni točki nad Glinščico, od koder je krasen razgled na tržaški zaliv in Glinščico. Pa tudi tisti, ki bi morali skrbeti za to vasico, preveč pozabljajo na njo in se ne zmenijo za njene potrebe. Pot od Jezera na glavno cesto Trst - Reka je v zelo slaben stanju; s tal štrli debe'o kamenje, vmes pa so velike luknje. Za domačine je ta pot zelo važna, pa tudi marsikateri tujec bi prišel s svojim vozilom v vas, če bi bila pot popravljena. Pot iz Boršta je namreč preveč strma. Lepa vožnja s krasnim razgledom, pa bi bila iz Trsta preko Bazovice na Jezero in od tod na Leta 1944 so zavezniška letala bombardirali tudi Kolon-kovec; porušenih je bilo takrat nekaj hiš, yeč pa poškodovanih. Nekateri so si hiše popravili, ker so imeli .sami nekaj i denarja in so dobili od oblasti j denarno pomoč. Kdor pa ni ; imel dovolj denarja in ga še nima, ima še vedno porušeno hišo ali je v takem stanju, da je nevarno v njej bivati. Popolnoma porušeni sta še dve hiši, tri pa hudo poškodovane. Lastniki so že zdavnaj napravili prošnje za odškodnino, pomagat pa si ne morejo, ker nimajo zadostnih sredstev. Potrebno bi bilo, da bi ZVU nakazala denar, s katerim bi si prizadeti lastniki lahko popravili hiše. Tako bi jim bilo laže. rimi pa bi zelo koristila okolici, pa se straši. Med Kolon-kovcem in železniško progo pa bi bilo treba postaviti nekaj vodnih pip. Vsekakor bi bilo prav, da bi se na občinskem svetu kakšen svetovalec spomnil tudi na potrebe Kolon-kovca in podprl naše zahteve. Omenili pa smo le nekatere, ker je naš Dnevnik o raznih drugih problemih in potrebah že pisal. Peta rosa «Spod ceste> ni več V sredo dopoldne je umrl naš vaščan Petaros Mihael, po domače «S-pod ceste«, ki je praznoval zlato poroko novembra lanskega leta. Bolehal je ker bi si tudi sami pomagali, ^e ve‘- ^asat ne^ai dni je ostal če bi imeli vsaj sredstva za začetek. # * # Te dni je občina postavila v postelji in zaključil sv-->je življenje. Zapustil je ženo, dva sinova, hčer in vnuka. Pogreb pokojnika je bil v javno razsvetljavo po ulicah! fe^tek. P°P.oldne- ^^j »u bo od Sv. Ane do središča Kolon- jlahka domaža 2emlJa! kovca. Potrebno pa je, da bi I postavili luč tudi po drugih' cestah in poteh. Tudi cesto so popravili samo od koder vozi avtobus, to je niti do polovice Ul. Costalunga, ostalo so pa pustili kakor je bilo. Ker so poti v slabem stanju, bi jih morali popraviti in asfaltirati, j Javne pralnice tudi nimamo j ns Kolonkovcu. Gospodinjam je ■ zaradi tega zelo nerodno, zato i bi jo morali čimprej zgraditi v i središču. Tržaška občina troši i milijonske vsote za razne stva- ri, ki niso tako nujne in važne, malenkostnih izdatkov, s kate- Takšna je pot z Jezera na glavno cesto Trst - Reka. Boršt, v Ricmanje ali Dolino ’n<' delajo ob lepem vremenu Vaščani so pred časom za- ns Pol5u in v vinogradih, poprosili dolinsko občinsko u- vezujejo trte in kopajo zem- V KI€M4NJMiKH ltIIio«;c Je premalo sadnega drevja Bolj marljivi kmetje že prid-. dovoljni pa bi bili tudi go;po- pravo, da bi jim postavila v vasi vsaj tri žarnice za javno razsvetljavo. Lovriha je obljubil, da bo v kratkem utregel želji in potrebi vaščanov, ki na še čakajo na izpol-n'1ev obljub. Ijo. Posadili so že grah, čebulo itd., kmalu pa bo na vrsti tudi krompir. Ce bo lepo vreme, bodo nekateri že vse posadili in posejali do sv, Jožefa. Dela na polju bo zdaj vedno! so"ce.in b'iž?li,i tr8\. t več, treba bo' v njive tudi z! - /Qa-1 je Čas! Le ’:aCetI je 'ifrji sami, ker bi sadje lahko prodali in si s tem pomagali v sedanjih težavah. Piemalo sadnega drevja imajo Ricmanjci! Lahko bi bilo več hrušk, češenj, breskev, sliv, marelic itd. Zemlje je dovolj. prilike so ugodne, lega, Moiiv z Jezera. vozovi. Poljske poti pa so v j zelo slabem stanju, vsekakor • jih bo treba popraviti, ker niso že oolgo bile popravljene. Vaščani bi se morali o tem pogovoriti na srenjskem sestanku in popraviti poti dokler je še čas Zdaj je tudi najbolj primeren čas za čiščenje sadnega drevja, ki je pri nas zelo zanemarjeno. Brez čiščenja in škropljenja ne bo sadja. Prav gotovo pa ga ne bo, če ne bomo sadili sadnega drevja! Lahko bi ga še mnogo posadili in | imeli od tega velike koristi. Zadovoljni bi bili naši otroci, katerim sadje dopade in zelo koristi njihovemu zdravju. Za- tre- ba in nobeden se ne po kesal. NOVA ŠKROPILNICA Na kmetijski razstavi «Smith-fie'd» v Londonu je bila tudi nova cenena mala škropilnica, ki zelo uspešno služi za uničevanje plevela. V njej lahko uporabljamo več vrst sredstev za uničevanje mrčesa hkratu. Količina razpršene snovi se giba med 22,5 in 90 1 na 0,4 ha. Škropilnica je sestavljena iz 200 1 jeklenega zbiralnika in treh zložljivih škropilnih členov: eden v sredi in dva ob straneh. Črpalko na zobnik poganja prenosna gred iz traktorja. S pipo posebne vrste pa uravnavamo dovajanje raztopine, katero hočemo razpršiti. Med vso to pridigo je gospa Wellerjeva neprestano Ihtela ln jokala ob koncu vsakega odstavka. doMm je Sam sedel na stolu s prekrižanimi nogami ter se z rokami opiral na naslonilo ter zelo milo in nežno gledal govornika; zdaj pa zdaj se je lokavo oziri na starega go&poda, ki se je zdel spočetka vesel, potem pa je nekako na sredi zaspal. «2ivio! Prav dobro! je klical Sam; ko je rdečenosi gospod končal, si je nataknil svoje obnošene rokavice tako. da je bilo takoj spet videti prste do sklepov, ker so bile na koncih raztrgane. «Tu je blo prou lepuU «Upam, da ti bo to koristilo, Sam,» je rekla svečano gospa Wellerjeva. «Jest mislem, madam,5> je odgovoril Sam. «Zelela bi, da bi tudi tvojemu očetu nekoliko kori-stdlo,» je rekla gospa Wellerjeva. <1, hvala, draga moja,» je rekel gospod Welier senior «Koku se čut5 pu tem, draga?» «Posmehovalec!» je rekla jezno gospa Wellerjeva. «Zaslepljeni človek!> je zaklical častiti gospod Stiggins. «Ce na um dubivu druge luč, ket ta vaša mesečna, častit gspud,» je rekel starejši gospod Weller, «potli bom pa že ustou sam nočn fijakar, dukler ne odidem enkat pupounoma s ceste. Ampk zde j, gspa Wellerova, če u sarc še douh stau p v žleb, se uma slab z nlm dam vuzil in morde nas še prevrne u kakš grmovje s pastir-Jam ured.» Po tej pripombi je častiti gospod Stiggins, kakor Je b lo videti, zelo prestrašen, pobral svoj klobuk in dežnik ter predlagal, da bi se takoj odpeljali; gospa Wellerjeva je bila za to. Sam jih je spremljal do zunanjih vrat in se dostojno z njimi poslovil. «Adijo, Sam,* je rekel stari gospod, «Zakua adijo?» je vprašal Sam. «No, pa z Bogom,* je rekel stari gospod. «In tu je vse, kar s m hotu puvedat?* je rekel Sam. «Z Bogom, ti lisjak!« «Sammy,» je zašepetal stari Weller in gledal oprezno naokrog, «puzdrav sojga gspuda in mu rec, če b se kčej premslu, nej mi tu da vedet. Jest in umetn mizar sva si izmislila plan, koku b ga spraula odtod. Piano, Sam, piano,* je rekel gospod Weller in udaril sina z roko po prsih ter se umaknil dva koraka. «Kua pa s tm pianom?* je vprašal Sam. «Fartep:ano, Sammy.» je odgovoril gospod We]ler še skrivnostneje, «lOhka b ga najeu, veš, tacga, k ne b igrou, Sam,* «In ftmu b blu tu dohr?» je rekel Sam. «Puslal b ga mojmo prjatle. mizarje, de b ga spet udnesu, Sam,* je odgovoril gospod Weller. «Razumes?» «Ne,» je odgovoril Sam. «U nem b na blu nubeoe inštrumemtacije,* je šepetal oče, «5ou bi notr s klobukam in čevlji in dihu b skuz nugč, kjer b ble lukne. Imou b že karta du Amerike. Ameriška ulada ga ne b izgnala, k b vidla, de ma kej ugriznt, Sam. In tam b ustou, dokler b Bardel-luva zaspala al pa dokler ne b ubesl Dodsona in Fogga, in tu bo, mislem, še preh, Sammy! pol b se pa lohka vmu to napisu knjiga o Amerikanceh in 6e b tam hedu zabavlu naj ne, b mu tu pmesel več, ket bi tam zapravu.* (Nadaljevanje sledi) mf Kij Vremenska napoved za danes: Obeta se še nadalje jasno vreme z možnostjo krajevnih pooblačitev. — Temperatura se bo še nekoliko znižala. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 6.3; najnižja pa 0 stopinj. TRST, nedelja S. februarja 1953 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 16.10: Slovenska pesem ob slovenskem Jadranu. — Trst IH 21.40: Verdi: «Otello», 1. in 2. dejanje. — Trst I.: 22.00: Koncert tržaškega instrumentalnega orkestra. — Slovenija: 16.30: Ivan Tavčar: Visoška kronika, II. del. WSmm % Z VČERAJŠNJE SEJE GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA! ALI BODO ZLATA ODLIKOVANJA podelili tudi slovenskim učiteljem Še dve bombi? Kdaj bo policija izdala uradno poročilo ? ki imojo nad 40 službenih let in ki jih je iašizem premestil v notranjost Italije GORICA, 7. — Na torkovem zasedanju občinskega sveta so občinski svetovalci zaradi razburljive razprave o bombnem atentatu na slovensko šolo izgubili precej časa in so zato več točk sporeda prenesli na včerajšnjo sejo. Na prejšnji občinski seji so odobrili načrt za gradnjo kmečkega vodovoda v gtandre-žu ki ga tamkajšnje prebivalstvo že dolgo časa pričakuje. Standrežci pa samo pričakujejo, da ne bo ostalo pri obljubi, ampak da ga bodo čim-prej zgradili, ker ga nujno potrebujejo. Stroški za napeljavo bodo znašali okoli 11 milijonov 800 tisoč lir, od tega bo občina prispevala le 25 odst., država pa 75 odst. Svetovalec DFS tov. Bogomil Pavlin se je za odobritev zahvalil, ker je sam napravil veliko poti, da bi ustregel želji prebivalstva. Odobrili so tudi predlog za popravilo telovadnice v slovenski šoli v Ul. Randaccio. Poslopje je last zasebnika in ga ima občina v najemu. Letno plačuje 368 tisoč lir. Dosedanje prostore v kleti bodo popravili, da bodo primernejši za telovadbo. Tov. Pavlin je dodal, da klet prav gotovo ni primerna za telovadbo in da ni opremljena s telovadnim orodjem. Občinski svet je nato odobril 150.000 lir za popravilo telovadnice. To je samo tretjina stroškov, ostalo bo plačal lastnik. Telovadno orodja bo preskrbel telovadni odsek pri šolskem nadzorništvu. Prav gotovo ni brez vsake zveze dejstvo, da so občinski svetovalci šovinistične večine sprejeli tolikokrat poudarjeni slovenski zahtevi o štandre-škem vodovodu in telovadnici prav na dan bombnega atentata S tem so prav gotovo skušali nekoliko zmanjšati njegov učinek in prikazati, «kako skrbijo za slovensko manjšino«. Mnogo se je govorilo o cestnem prometu, o povečanju števila stražnikov in novih svetlobnih znamenj na križiščih. Razpravo so zaključili s sklepom, da bodo razpisali natečaj za nove mestne stražnike m naročili nove signalne naprave. Na včerajšnji občinski seji so govorili tudi o pomožnih nočnih čuvajih, ki naj bi nadzorovali občinske stavbe. Zanje je občinski svet odobril 1801)00 lir. Slovenski svetovalec je pripomnil, da bi nadzorovali tudi slovensko šolo v Ul. Randaccio. Zupan je odgo- voril, da bodo pred vsemi slovenskimi šolami od 2. februarja dalje stalne straže. Med raznimi točkami sporeda je bila tudi razprava o 140 tisoč lir za dodelitev zlatih kolajn 30 učiteljem, ki so službovali nad 40 let. Svetovalec tov. Milan Pavlin je dejal, da so med Slovenci tudi učitelji s 45 službenimi leti, ki jih je fašizem premestil v notranjost Italije in da bi tudi ti prišli v poštev za odlikovanje. Več občinskih svetovalcev je sodelovalo v razgovoru o prometu za preprečitev nesreč. Menijo, da bi bilo treba porušiti več hiš v Ulici parcar. Ulici Lunga in v Ulici kmetijske šole. Občinski svet pa je odobril le 300.000 lir za nakup stavbe v Ulici kmetijske šole, ki jo bodo podprli in odstranili nevarnost za promet. Odobril je tudi znesek 150.000 lir za nakup tehničnih in upravnih publikacij, ki jih občina potrebuje. Občinski svet je nadalje sprejel predlog občinskega zdravnika, da bodo v bodoče iz higienskih razlogov še bolj nadzorovali prodajo kuhanega in svežega sadja, sladoleda itd. po cestah. Pofrjen priziv GORICA, 7. — 19. novembra 1951. leta se je pripetila na Korzu Italia v bližini bolnice sv. Justa prometna nesreča. Neki avtomobil je povozil kolesarja financarja Jakoba Fit-tapoldija, ki so ga takoj odpe. ljali v bližnjo bolnišnico, kjer so zdravniki po pregledu ugotovili, da ima počeno lobanjo, ličnico, razbitih 9 zob in poškodbe po telesu. Prometna policija je po prvi preiskavi ugotovila, da je šofer avtomobila 48-letni Franc Brence iz Trbiža zadel v financarja, ki se je vozil v isto smer na kolesu, z levim blatnikom. Po nadaljnjih ugotovitvah so Brenceta prijavili sodnim oblastem zaradi poškodb, ki jih je prizadel Fittapoldiju, ki je po treh mesecih zdravljenja popolnoma okreval. Preteklega julija je prišel Brence pred goriško sodišče, ki ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na 18 tisoč lir glo- j be in plačilo sodnih stroškov v znesku 20 tisoč lir in plačilo škode, za katero bi se pomenili brez sodišča. Proti obsodbi je Brence vložil priziv, katerega so včeraj pregledali. Zadevo so ponovno predložili sodišču, ki je Brencetu obsodbo potrdilo in ga obsodilo še na poravnavo sodnih stroškov v znesku 25 tisoč lir. Seznami na vpogled GORICA, 7. - Goriški župan sporoča, da bosta 15 zaporednih dni, in sicer od 6. do 20. februarja t. 1. na občinskem protokolnem uradu na vpogled izredni seznam delavcev in šesti dodatni seznam kmečkih delavcev, ki bivajo v goriški občini. Omenjena seznama sta veljavna za socialno zavarovanje, bolniško oskrbo in družinske doklade. Prizadeti si omenjena seznama lahko ogledajo v popoldanskih uradnih urah. Za morebitni prepis ali izbris iz seznamov naj napišejo piošnjo na nekolkovanem papirju naslovljeno na prefekta najkasneje 30 dni po objavi seznama. Av oir.obiiska nesreča Včeraj, v soboto ob 16 uri. se je v Gorici pripetila avtomobilska nesreča, pri kateri sta bila prizadeta neki ameriški vojak ki je vozil avtomobil in neki italijanski motociklist. V trenutku, ko je na križišču Ulic Goldoni in Italia avtomobil zavozil na levo, je iz nasprotne smeri privozil motoci. klist, ki je zadel v desni blat-mij avtomobila. Motociklista, ki je padel z motorja, so pripeljali v gor žko bolnišnico. Zaenkrat že niso ugotovili pone-srečenčevih osebnih podatkov Italijanska policija vodi pre. iskavo. Himen GORICA, 7. — Danes zjutraj sta se v Gabrijah poročila pevovodja in prosvetni delavec Ivan Petejan in Gabrijela Cotič iz zavedne slovenske družine na Vrhu. Mlademu paru iskreno čestitamo in jima želimo veliko sreče v novem zakonskem življenju. K I N O VERDI. 15: «Tam, kjer se reka zniža«, J. Stevvart. V1TTORIA. 15: «Plamen», E. Rossi Drago in A. Nazzari. CENTRALE. 15: «Toto in ženske«, Toto in L. Radovani. MODERNO. 15: «Zadnje v noči«, B. Crawford in D. Reed. STANDREZ. 18. in 20.15: ((Zatajen sel«, G. Ford in E. O’ Brien. GORICA, 7. — Po Gorici že ves teden krožijo vesti, da eksplozija bombe pred slovensko srednjo šolo v Ul. Randaccio ni osamljen primer, ampak da sta bili v ponedeljek zjutraj nastavljeni še dve bombi v Ul. Brigata Pavia in baje tudi v Ul. Croce, kjer je slovenski licej. Policija doslej še ni izdala o dogodku uradnega poročila, prebivalstvo pa o ostalih dveh bombnih napadih govori zelo nedoločeno in v nekakem strahu, kot bi se balo posledic, ki bi jih utegnilo povzročiti njihovo govorjenje. To je treba pripisati psihozi, H ie nastala ne samo ob zad-n ;ih terorističnih dejan lih banditskih tolp, temveč tudi zaradi splošne politike oblasti do slovenske manjšine. Medtem se širijo tudi govorice, da šolske oblasti pritiskajo na slovenski profesorski zbor v zvezi s pon°de!jsko stavko dijakov, ki je bila izraz ogorčenja z«radi krimin-dneea n •'narta na slovensko nižjo gimnazijo. Se;a pokrajinskega upravoega odbora GORICA, 7. — Na svoji zadnji seji je pokrajinski upravni odbor pod predsedstvom pre-fekta dr. De Zerbija sprejel sledeče sklepe: Občina Sovodnje: dodatek k davku na industrijo in trgovino; dodatek dveh desetin^ k družinskemu davku, potrošniški davek za leto 1953, Občina Doberdob: potrošni- ški davek za leto 1953; ureditev obračuna za leto 1952. Občina Krmin: spremembe imenovanja občine najemniška pogodba za kinodvorano; po. sojilo 6 milijonov lir za kritje obračuna za leto 1952. Občina Tržič; nakup zakonika za občinsko zakonodajo. Občina Foljan Redipulia: spremembe k obračunu za leto 1952; potrošniški davek na električni tok. Občina Gradiška: določitev števila avtotaksijev za 1. 1953. Občina Gradež: potrošniški davek za leto 1653; popravilo pregibnega mosta. Občina Škocjan: spremembe obračuna za leto 1952. , Občina St. Peter ob Soči: napeljava elektrike v nove ljudske hiše. Občina Starancan: prispe- vek šolskemu patronatu. Občina Turjak: potrošniški davek za leto 1953; predujem 5 milijonov lir. Odbor je nadalje sprejel priziv proti zavrnitvi trgovske obrtnice, ki ga je vložil Roman Gregon iz Gorice, Zavrnil je priziv Francke Križari, Marijana Reverdite iz Gradeža in Pierine Comar por. Zimolo iz Tržiča. Bi - a : H J r~:r ■ MEDNARODNI SMUČARSKI TEDEN V SESTRIERU Norvežani inSeltsam tretjič zmagovalci SESTRIERE, 7. — Po tem, kar so pokazali Norvežani v teku na 15 km in nato na 30 km — in česar niso pokazali njihovi najresnejši nasprotniki Švedi — ni bilo težko biti pre. rok za zmago Norvežanov tudi v štafeti 4-krat 10 km, ki je bila danes na programu. Tako so prispeli na cilj prvi Norvežani v postavi Her-manssen, Bruswen, Stokken in Brenden v času 2 uri 41 min. 9 sek. Drugi so prispeli Švedi z 2.45:50; 3. Italija 2.46:25; 4. Francija 2.49:36; 5. Italija 11.; 6. Švica; 7. Italija III.; 8. Avstrija; 9. Jugoslavija (Hlebanja, Kandare, Pavčič, Kordež) 3.36:6. Nemki Setltsam bo verjetno ostal Sestriere v najlepšem spominu; tri tekme in tri kras-ne zmage; to je ie kar precej nevsakdanje, skoraj čudno (no-men est omeni), Kar gledalce preseneča, je njena mirnost in sigurnost med vožnjo — poleg brzine seveda. Nevarne so bile danes tudi Francozinje, ki so zasedle več boljših mest, medtem ko so Italijanke zopet imele smolo. Mi-nuzzova je lepo zvozila progo prvič, drugi£ pa je močno pad. la malo pred ciljem. Vreme je bilo zelo mrzlo (20 stop. pod ničlo), vetrovno in po malo je snežilo. Tekmovalke so prispele na cilj v tem redu; 1. Marianne Seltsam (Nemč.) 1:44.6; 2 Madeleine Berthod (Švica) 1:47.4; 3. Lucienne Smith (Franc.) 1.48.1; 4 Ossi Reichert (Nemč.) 1:49; 5. Mari. sette Agnei (Fr.) 1:49.3; 6. Frida Danzer (Švica); 7. Lotte Blatte (Avstr.); 8. Paule Erny (Fr.); 9. Thea Hochleitner (Avstr.); 10, Andree Bermond (Fr.); 11 Hilde Quast (Nemč.); 12. Patrizia Giraud (Fr.); 13. Ida Schoepfer (Švica); 14. Li-lianne Wassdal (Sved.); 15. Evi Lanig (Nemč.); 17, Carla Mar. chelli (It ). ŠE ENKRAT KRASEN USPEH JANEZA POLDE V ŠVICI ST. MORITZ, 7. — Danes se je pričel II. mednarodni teden skokov v Švici. Nastopili so skakalci iz Švice, Norveške, Finske, Avstrije in Jugoslavije. Švedska, Nemčija, Francija in Italija pa bodo še poslale svoje predstavnike, ki bodo nastopili na ostalih treh tekmah, ki so še na sporedu v tednu. Kakor pomenijo današnji skoki novo zmagoslavje za Norvežane, ki so zasedli prvi dve in četrto mesto, tako je današnji dan bil zopet zelo uspešen za jugoslovanskega skakalca Janeza Poldo, ki se jo v težki konkurenci plasiral bvimmi PHiRHiHit/i! v viAitfiiitmi Leoliorn Lions - Crvena zvezda 50:45 VIAREGGIO, 7. — Na košarkarskem turnirju sta danes popoldne nastopili moštvi «Crve-ne zvezde« iz Beograda in ((Leghorn Lions«, to je moštvo ameriških vojakov iz Livorna Američani so se tudi danes izkazali kot odlični igralci in zasluženo zmagali s 50:45 (20:22). Beograjčani pa so pokazali isto napako kot včeraj: na igrišču so bili dobri, toda pod košem niso znali naprej. Odlikovala sta se Andrijaševič in Nesič. Hajduk je izgubil VIAREGGIO, 7. — Ob navzočnosti velike množice je bil danes otvorjen mladinski mednarodni nogometni turnir. Igrala je mestna godba iz Chaux de Fonds. Na sredi igrišča se je postrojilo vseh 16 nastopajočih moštev. V prvi tekmi so nastopili mladinci splitskega Hajduka in Udinese. V nezanimivi tekmi so zmagali Furlani z 1:0. Gol je dal v 35. minuti drugega polčasa srednji napadalec Virgili. na odlično osmo mesto, ne da bi bil pred njim kak drug tekmovalec iz Srednje Evrope razen Bradla. Rezultati: 1. Arnfirn Karl- stad (Norv.) (69 in 69 m), 2. Thorbjoorn Falkanger (Norv.) (68, 68), 3. Pentti Uctinen (Fin.) (70, 64), 4. Care Thy-nez (Norv.) (67, 66,5), 5. Sepp Bradi (Avstr.) (71.5, 68), 6. Pentti Hcino (Fin.) (68.5, 65), 8. Janez Polda (Jug.) (68, 66.5), 9. Risto Vuorinen (Fin.) (64, 59.5), 10. Andreas Daescher (Švica) (66, 63), Belgija-Italija 48:44 BRUSELJ, 7. — Mednarodna tekma v košarki med reprezentancama Belgije in Italije se je končala z zmago Belgijcev, ki so dosegli štiri koše več od nasprotnikov. Končni rezultat je 48:44, medtem ko je bil po prvem polčasu 24:20. IZ PREDILNICE V PODGORI IN RONKAH TEKSTILNI DELAVCI bodo izvolili notranjo komisijo Zveza industrijcev bi rada preprečila izvolitev zastopnikov, ki bodo branili njihove interese GORICA, 7. — Nekaj dni pred volitvami nove notranje komisije v predilnicah v Pod-gori in Ronkah je Zveza industrijcev v pismu od 3. t, m. navedla več vzrokov, da bi ta korak delavcev preprečila. Izbrala je izgovor, da nimajo delavci pravilnika o volitvah notranje komisije in da so med kandidati tudi delavci, ki so bili odpuščeni iz predilnice. Zahteve industrijcev so tri sindikalne organizacije odbile in določile, da bodo volitve v ponedeljek 9. februarja t. L, ker delavci ne morejo čakati na nov pravilnik o volitvah. Delavci hočejo izvoliti svoje zastopnike, ki naj ščitijo njihove pravice. Na izgovor sindikalne organizacije odgovarjajo, da delavci niso prekinili delovnih odnosov z vodstvom predilnice in da imajo aktivno in pasivno volilno pravico. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE GORICA, 7. — V j goriški mestni občini je bilo od dne 1. do 7. februarja t. 1. 13 rojstev, 14 primerov smrti, 7 oklicev in 4 poroke. Rojstva: Anamarija Dose, Fabija Selva, Julijana Favero, Silvij Cocotti, Pavel Claudi, Klavdija Romanzin. Rudolf Bianchi, Franc Komic, Anton Merlo, Cvetka Pregarz, Mavra Vizzutti, Pavel Vidozzi, Marija Andriolo. Smrti: 87-letna gospodinja Marija Lister vd. Glessi, 82-letni upokojenec Ivan Šušteršič, 77-letni zasebnik Lev Je-čhel, 77-letni težak Jožef Rusjan, 67-letna upokojenka Alaj-de Cerri vd. Guelfi, 88-letni težak Alojzij Devetak, 86-let-na gospodinja Francka Anderlič, 75-letna upokojenka Emilija Viucci, 75-letna gospodinja Marija Bernardis vd. Donda, 79-letni težak Ivan Kocjančič, 54-letna gospodinja Jožica Brajnik por. Colotti, 4 mesece star Robert Marangotto, 62-let-ni uradnik Angel Angelilli, 31-letni električar Jožef Sa-lateo. Oklici: električar Avgen Sussi in delavka Lucija Mu-gberli, policist Jožef Capozzi in gospodinja Marija Soleo, mehanik Aldo Giubilei in trgovska pomočnica Marija Ce-sciutti, odvetnik Benjamin dr. Torsello in gospodinja Ana Candussi, trgovec Bruno Ciuf-farin in gospodinja Marija Furlan, radiotehnik Ferdinand Franceschetto in trgovska pomočnica Madeleine Moncha- nin, mizar Artur Samudio Perry in gospodinja Antonija Fina. Poroke: bolničar Arigo Pet-tarini in gospodinja Antonija Impsa, pleskar Savin Stasi in gospodinja Jožica Coceani, uradnik Henrik De Luca in gospodinja Lucijana Conzutti. delavec Bruno Favero in gospodinja Aleksandra Lovini. Redni občni zbor Zavarovaloice za goveio živioo STANDREZ, 7. — V soboto 14. t, m. bo imela svoj redni občni zbor «Zavarovalnica za govejo živino«. Člani Društva neposrednih obdelovalcev zemlje v Standrežu so bili s tem seznanjeni že v četrtek na svojem rednem občnem zbo-ru, vendar je zaradi važnosti zavarovalnice potrebno, da se njenega občnega zbora udeleži čimvečje število zainteresiranih. Kot vse povsod se tudi v Standrežu pripravljajo na veselo praznovanje letošnjega pusta. Prosvetno društvo ><0. Zupančič« pripravlja dve burki, njegov pevski zbor pa se vadi za pustno prireditev, ki bo v prosvetni dvorani v Stan. drežu v torek 17. t. m. ob 20. uri zvečer. Na sporedu bo tudi šaljiva pošta. Na vsak način pa so Standrežci poskrbeli, da se bo ta večer veselilo mlado in staro. BAR aha mm B. N. SAURO 12 ' nudi vsak dan, razna ponedeljka in petka, veselo zabavo z ftublio hulfilriflto in dobro posti eibo 'i Vsako soboto in nciioljn ples KROJAČNICA ZA ŽENSKE IN MOŠKE JOSIP KRAVOS TRST, Ul. Brandesia 53, Sv. Ivan ki zadovolji in se trudi, da ugodi vsakemu okusu V našem včerajšnjem poročilu o košarkarskem turnirju v Viareggiu se nam je vrinila neljuba napaka, ki košarkarje kluba iz Viareggia prevet po-nitije. Ti namreč nikakor niso izgubili z rezultatom 69:32, kot smo mi včeraj napisali, tem-eč z znatno manjšo razliko: 69:52, Američani so sicer po prvem polčasu vodili z 48:18, toda v drugem polčasu so postavili na igrišče druge ljudi, ki so bili mnogo slabši od igralcev iz prvega polčasa. 2ZX Fotografski V J laboratorij RAZVIJANJ E KOPIRANJE POVEČAVE REPRODUKCIJE DOKUMENTOV HITRA POSTREŽBA IZDAJE INDUSTRIJSKIH IN REKLAMNIH FOTOGRAFIJ FOTOGRAFIRANJE BELO IN ČRNO IN V BARVAH INDVSTRIJC1 I Dajajte vrednost vašim proizvodom s fotografiranjem pri tistem, hi vam lahko napravi kliše v črnem in barvah! Z« POSVETOVANJA IN PRORAČUN. TELEFONIRAJTE brez obveznosti na 95-873, 90-810 «UNI0N» svetovno znana zavarovalnica, ustanovljena 1. 1828 je v TRSTU, UL. VALDIR1VO 14. Iščemo zastopnike Dr. N. G2GLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure. TRST - Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18 Mizarji podjetniki kmetovalci« Deska smre kove, muce snitve in trdih lesov in tra- me nudi najugodneje SI viaieSonniiio24 lel. 00-141 DVOSOBNO in TROSOBNO STANOVANJE po zakonu A L D I S I O pri Sv. Jakobu. Prijave sprejema od ponedeljka dalje od 16. do 19. ure adm. MICHELUZZ1 — Trst - Ul. Rossetti 59 Tel. 93-050 \Jhifv in citajte Piim6i)lu dnemih! Prvovrstne likerje, žganje in sirupe dobite pri stari TVRDKI Posebnost: krema maršala, slivovka, tropinovec, jajčni braady TRSr, Ul. Xydias 6 ■ Tel. , ..od fteičette ute do-umo-po-injene icatdJie induddje. I m luu vzorcev izorane Najboljša kakovost uporabljenega materiala poudarja vrednost ZNAMKE Izdelovanj e po zadnjih iznajdbah moderne tehnike POPOLNO JAMSTVO ZA 5 LET NAJNIŽJA CENA 11.000 LIH Te prednosti Vam nudi samo znamka UVOZ IVAM RIBARIČ ZALOGA TRDEGA LESA IN GORIVA IBtAIll: UIj.C R1«PI TKL,. 93-502 IZVOZ Skladišči:: Ul. dullc Milizii: št 17-18 - Tel.H6-51 U tftala in mana fotdha hi tv iv mvhvUla ‘l m. detla Guardia Jjj tel. 95089 x %adooolj&Uwn cbip' im taoiv (»divinalpp' da ima na tazpcla1-}0 turno MMo iitHilnihitoj*’ ivft hmdoimv %nunw# sim imisii A litimi m Hiooiu * gumbnice, miitivcaal^ (/um bo o in cip h lP ovzvniv hvz 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji in v cm.3 ricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene strci-Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnev> brez predplačila. Brezplačen pouk v vezenju. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCH1 St 6 Ut nad. - Telefon številka 93-808 in 14 638 - Postni predal 502 — UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA it. 20 - Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8.30 12 m od 15 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov. Za vsak mm višine v širini l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100. osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mn. širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po m din - Tiska Tiskarski zavod ZTT 'Podrnžn Gorica III S Pelliro I tl Te' 33 82 - Roknots! se ne vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, poMetna 1700 celoletna 3200 lir. Fed IJud, repub, Jugoslavija: Izvod 10. mesečno (iJKŠ Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske^ ^t^ I.Jubllana Trg revolucije 19 tel 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 • T - 892 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D