Posamezna 'Stevnka 30 vinarjev. stev. 227. v mm v MM, in i oklobra in Leio ILVL es Velja po polti: asa ■a joIo lato aapra|.. K SO-— ca en mesa« .... 4.80 «o rfomčljo oeloletno. ta ostalo Inozemstvo. 55-- V Ljubljani na dom Za oelo lato aapre|.. K 48 — ca en meaao „ .. K V oprati pnlimin nnišiit 4-— 3S0 b Sobotna Izdaja: s Za oelo leto.....K 10 — za Nemftlfo oeloletno. „ I2-— ia ostalo inozemstvo. „ 15 — u, "Sii Inserati« Enostolpna petitvrsta (89 mm ilroka ln 3 mm vUoka ali a|a proator) aa ankrat . . . . po BO v ia dva- In večkrat . „ 45 „ prt več|th Baročnih primeren popact po doaovorn. Ob sobotah dvo|nl tarU. *■ i Poslano: m 1 • i Enostolpna petitvrsta K 1-Ichaja fssk dan Isvztmšl aa« del]« in praznika, ob 3. ari pop. Badna letna priloga vozni rtd BV Uredništvo ]e v Kopltar|evt nliol itev. 8/m. BokepUt ie ae vračalo; nefranklrana pisma se na ■■ sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 60. « Političen list za slovenski narod. Dpravnlitvo le v Kopitarjevi nliol št 6. — Račnn poštne hranilnloe avstrijske št. 34.797, ogrske 26.511, boBn.-haro. št. 7563. — UpravnISkega teletoaa št 60. Mirovna nota i Jugoslovani o mirovnih pogajanjih. V včerajšnji seji državnega zbora je poslanec Korošec podal naslednjo izjavo: C. in kr. avstrijska - ogrska vlada je poslala 14. septembra t. 1, vsem v vojni se nahajajočim in nevtralnim državam noto, s katero pozivlje vse v vojni se nahajajoče države, da ji pošljejo delegate na zaupen in neobvezen razgovor o temeljnih načelih za določitev sporazuma, ki bi bil sposoben, da odvrne od Evrope katastrofo samoubojnega nadaljevanja te vojne in ki bi imel najti one smernice, ki bi služile za temelj, na katerem naj bi se zgradil bodoči red v Evropi in na svetu. Po predlogu c. in kr. avstrijske-ogrske vlade bi sp morala na takem dogovoru posebej osvetliti občna načela, ki bi služila za osnovo bodočemu miru in bodočim odnošajcm med državami ter bi se poskušalo, da se ta načela konkretno prikrojijo na posamezna mirovna vprašanja in na tak način ustvari njih rešitev. Tem povodom se smatramo mi, pred-stavitelji naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov obvezane, da najpreje omenimo znano činjenico, da more c. in kr. avstrij-ska-egrska vlada govoriti samo v imenu onih dveh narodov, ki gospodujeta v Av-striji-Ogrski ter proti temu mirovna načela, katera bi c. in kr. vlada mogla predložiti predstavnikom bojujočih se držav tedaj nikakor ne morejo odgovarjati potrebam zatiranih narodov monarhije. Po-leg tega bi tudi bodoči red v Evropi, ki bi se uvedel na podlagi teh načel, ne dal jamstva za trajni potrebni mir, marveč bi nosil v sebi kal mednarodnih sporov, kakor se to že danes vidi iz izjav in stremljenj tako avstrijskih kakor ogrskih odgovornih državnikov, ki istočasno, ko nastopajo pred celim svetom kot zagovorniki zveze enakopravnih narodov, store vse, da onemogočijo upravno-politični napredek našega naroda. Vse to, kar podvzemajo predstavniki c. in kr. vlade in kar morejo podvzeti, nosi na sebi znak slovanski in romanski večini s silo naloženega gospodarstva ter znači samo prisilni provizorij, proti kateremu se morajo boriti vsi tlačeni narodi, Ugptovivši to okolnost in hoteč po svoji vesti služiti svojemu narodu in občemu napredku, ki more temeljiti edino na enaki svobodi malih in velikih narodov, smatramo za svojo dolžnost, da na-glašamo ona občna načela, ki bi, oživo-tvorjena, služila z vso sigurnostjo zgradbi bodočega trajnega reda, tako v narodu Slovencev, Hrvatov in Srbov kakor tudi v odnošajih napram sosednim narodom. Delujoč na ta način, smo si svesti, da pospešujemo ustvaritev onega vseobčega miru, za katerim vroče hrepene vsi narodi, naj se bojujejo na kateri koli strani, ker se more po našem najglobokejšem prepričanju zgraditi podlaga za trajni mir samo na novih načelih mednarodnega pra-• va, osnovanega na resnici in pravičnosti. Ena izmed takih resnic je dejstvo, da je narod Slovencev, Hrvatov in Srbov etnično jedinstven narod in da mora to jedinstvo ostati po občeznanem narodnem načelu nerazdeljivo in brezpogojno, tako z ozirom na njegov neprekinjeni teritorij, kakor tudi na državno pripadnost. Na tem dejstvu temelje naša narodna prava in zahteve, ki so v soglasju z mednarodno prignanimi načeli demokratičnega reda pro-ivitPenega človeštva. Opirajoč se tedaj na pravo, ki je vedno živelo v našem narodu, da naj vsak harod živi svoje lastno življenje, izjavljamo v imenu naroda Slovencev, Hrvatov in Srhov, da v polni meri in vsestransko sprejemamo misel vseobčega miru, ki se tnora nasloniti na pravico samoodločbe daroda v mednarodno že priznanem zmislu, da odloča narod sam o svojem življenju te~ da določi, ali hoče utemeljiti satno-Instno svojo državo ali ustvariti državno celoto skupaj t drugimi narodi. To pravico 'amoodložania zahtevamo tudi za narod Slovencev, Hrvatov in Srbov ter hočemo, da se svobodna izvedba te pravice zajam-či med narodi. V soglasju z zahtevami demokracije v vojni se nahajajočih in na vojni ncucleleže-nih narodov sveta zahtevamo tudi mi za naš narod, da prinese mir, ki naj dokonča to vojno, tudi našemu narodu ujedinjenje, neodvisnost in svobodo, ker more samo tak mir — na najnevarnejši točki Evrope, odkar je znana zgodovina teli krajev — za-jamčiti mirni in samostojni razvoj našega naroda. Mir, ki bi prisodil naj si bo samo en del naše narodne teritorijalno in etnografsko nepretrgane celote v podložnost tujim narodom, bi nosil v sebi kal bodočih spopadov ter bi prisilil narod Slovencev, Hrvatov in Srbov, cla napne vse svoje sile, da pribori sebi pravico neodvisnega državnega življenja za ves svoj narodni organizem. Narod Slovencev, Hrvatov in Srbov ima v sebi zavest volje in moči, ki jo hoče razviti ob vseh prilikah, da postane član združbe svobodnih narodov ter da se z njimi skupaj zastavi za blagor in napredek človeštva ter tako izpolni svoje poslanstvo/v svoji neodvisni državi, urejeni na načelih popolne državljanske svobode in demokratske samouprave ter pravne in socialnc enakosti, to je možnosti ekonomskega obstanka in popolnega kulturnega in socialnega razvitka vseh državljanov. Onim inorodnim manjšinam, ki jih imamo v našem narodu in ki so teritorijalno oddeljene od svojih etničnih celot, priznavamo v imenu vsega naroda v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov vse pravice, potrebne za njih narodno-kulturni in gospo-darsko-socialni razvoj. Kakor naslanja naš narod svoje težnje na pravico in nc na silo, tako želi on na istem temelju mednarodne pravičnosti in pravice, da naj bodo urejeni odnošaji države Slovencev, Hrvatov in Srbov napram drugim svobodnim narodnim državam. Luke onega dela Jadranskega morja, ki spada po prebivalstvu, pa otočju ali po svojem zaledju v gospodarsko področje in posest našega naroda, naj so otvorjene vsem narodom, torej tudi onim narodom, ki žive v našem zaledju, za potrebe eventualnega njihovega trgovskega prometa, in naš narod bo sklenil mednarodne dogovore, ki bodo uredili in zaja.mčili to svobodo. V imenu celokupnega naroda izjavljamo še, da se ne sme nikjer, pa tudi ne na mirovni konferenci odločati o usodi našega naroda brez njegovega celokupnega sodelovanja in zato zahtevamo, da naj bo v smislu samoodločnnja tudi narodu Slovencev, Hrvatov in Srbov zajamčeno sodelovanje na bodočem mirovnem kongresu po njegovih izrečno v to svrho izbranih narodnih predstaviteljih. Zagreb, 24. septembra 1918. V imenu narodnih organizacij Slovencev, Hrvatov in Srbov. (Slede podpisi.) m sala as Seja 2. oktobra. Predsednik dr. GroG je otvoril sejo ob 11. uri 10 minut. Zbornica začne obravnavo o prvi točki dnevnega reda: razprava o vladni izjavi v zvezi s prvim branjem o mirovnem vprašanju. Nato so čitali vložene predloge, ki smo jih deloma že priobčili, po naslednjem redu: Predlog poslancev Glabinske-ga, Stane k a, Korošca in tovarišev o mirovnem vprašanju; dalje mirovni predlog posl. P. c n n e r j a in tov., predlog poslanca Korošca in S t a n e k a o Tiszo-vera potovanju po Hrvatskem in Bosni; predlog posl. Petruševiča in vit. pl. V a s i 1 k a o mirovni roti in predlog istih poslancev o akciji za izročitev vzhodne Galicije kraljevini Poljski; predlog posl. Daszinskcga, Gfabinskdga in T e r t i 1 a za mirovno akcijo na podlagi samoodločbe, ki naj združi vsa poljska ozemlja v samostojno državo z lastnim dohodom do morja; predlog posl. Ofnerja za sklicanje delegacij, ki naj razpravljajo o mirovnih pogojih, posebno o 14 Wilso-novih točkah, predlog posl. S e i t z a proti konfiskaciji dveh točk v socialnodemokra-tičnem mirovnem predlogu. Kako brezpomemben in brezuspešen je bil Hussarekov govor, je pokazala takoj druga seja poslanske zbornice. Med njo je prišlo do prizorov, kakršnih niti avstrijska zbornica nc vidi v vsakem zasedanju. Po zraku so letele ministrske torbice, tintni-ki so padali in umetnost zmerjanja, ki se v avstrijskem parlamentu že dolgo goji, je prekosila samo sebe. Nasprotja niso bila Se nikdar tako ostra, kakor ravno v leni trenutku, ko sc bliža čas odločitve. In Hus-sarekovo ministrstvo stoji pred tem obupnim prizorom razdvojenosti in smrtnega sovraštva prekrižanih rok; kar more dati ministrska klop, je k večjemu pisalna garnitura, ki jo je vrgel Lisy v Teufla. In če je Čeh Soukup vrgel v svnjotr. nasprotnika portfelj prehranjevalno," Paula, je to dejanje v sedanjih razmerah no le nevljudno, ampak naravnost simboličnega pomena. Nasproti brezglavosti ministrstva in nejasnosti v zbornici, stoji jasno slovanska trozveza s svojim programom demokracije in narodne pravičnosti. Kakor bliski sijejo v motno ozračje avstrijskega parlamenta misli iz snomenice jugoslovanskih strank o mirovni noti zunanjega ministra. Načela, izražena v spomenici s toliko preciznostjo, so načela pravičnosti in spravljivo«! i :,i zato zmagovita. XXX Kot prvi govornik jc govoril načelnik Češkega svaza ki je izvajal med drugim: Višek te vojske, ki je Čehoslovaki niso hoteli in pred katero so svarili, je že prekoračen. Od njih pričakovani in napovedani izid je že pred nami in se ne da več odložiti. Svetovna zgodovina tira v pogubo one, ki so to zaslužili. Dva sveta si stojita v tej brezprimerni vojni nasproti kot sovražnika. Ena izmed teh skupin reprezentira srednji vek. Prevzetno je zapisala na svoje zastave izrek: »Moč gre pred pravico.« Nemški duh, ki ga vodi ta parola, si je domišljal, da jc on upravičen in poklican vladati nad svetom. Mogočniki. Avstrije-Ogrske so se mu rade volje pridružili v želji po nasilju in sili. To politiko podjarmljcnja so že iz-davna izvajali proti nenemškim narodom. Storili so to zato, ker so pričakovali, da bo končno prišla ura, ko bodo mogli vse te tako obsovražene slovanske in romanske narode iztrebiti. Zgoditi se jc moralo, kar smo jasno videli naprej in tudi izrazili: Vsi narodi, pri katerih ni ljubezen za mir in svobodo samo na jeziku, so se združili, da za vse čase store neškodljivega grozečega nemškega duha, ki je pokazal svoj cvet v nemškem militarizmu in v nemški avtokraciji. Razgrajanje in pretepi. Nato govori Stanek o češkoslovaških legijah, ki se bojujejo proti centralnim državam pri armadah entente. Med drugim omenja, da je glasom poročil zlasti zasluga češkoslovaških legij, da nemške čete niso prodrle še globlje v Francijo in da srce Francoske, Pariz, in glavno francosko pristanišče Calais nista padla kot plen v nemške roke. (Živahno odobravanje pri Čehih. — Poslanec Teufel: To je podel govor. To je največja lopovščina. — Viharni protiklici pri Čehih. — Poslanec Švijk: Nc izzivajte! — Številni protiklici poslancev Liscga in dr. Soukupa, — Predsednik GroB stoji ves čas govora in zvoni ter skuša vzdržati red. — Posl. Teufel: Kaj takega govoriti tu je lopovstvo. Pobiti je treba vse, ki ščitijo čehoslovaško lopov- sko druhal. — Viharni protesti in medklidf pri Čehih.) Pred govorniško tribuno in ministrskimi sedeži stoji mnogo češki hposlancev, popolnoma spredaj socialni demokrat Soukup. Na ministrski klopi sedi min. Paul. Poslancc Soukup zagrabi za ministrovo torbico za akte in jo vrže v posl. Teufla, Poslanec Lisy zagrabi za dva tintnika in jih vrže v Teufla, ki stoji na govorniški tribuni. Teufla sta oba tintnika zadela ter se zdrobila in padla na tla. Vržena je bila tudi cela pisalna garnitura z ministrske klopi na Teufla. Prišlo je do spopada. Teufel s svojimi pristaši se umika skozi vso dvorano na nasprotno stran. Hrup je postajal vedno hujši in se je spremenil v pravo divjanje. Oba nrnistra sta zapustila svoja sedeža in se podala iz dvorane. Od vseh strani so med točo medklicev hiteli skupaj. Trajalo je dolgo časa, preden je hrup nekoliko ponehal, in šele ko so nemški poslanci na prošnjo predsednika dr, Grossa zapustili oder zapisnikarja, je polagoma nastal mir. Predsednik dr. Gross je izjavil, da mora izraziti svoje najgloblje obžalovanje nad dogodki, ki so se pravkar odigrali. Obžaluje, da nima na razpolago nobenih drugih disciplinarnih sredstev, da bi napravil red. Poslanec Stanek nadaljuje: Ovire demokratične preuredbe je spoznala cclo Pruska kot katastrofo za državno dinastijo. Pri nas pa dobi isti čas, ko govori grof Burian o federalizmu za Slovane v Avstriji, na Ogrskem volilni zakon sankcijo z odkrito priznano tcndenco, da se naj narodnopolitična eksistenca ne-mažarske narodne polovice na Ogrskem popolnoma izbriše. To je izpolnitev obljube, izpolnitev cesarjeve besede. (Predsednik GroB prosi, da se naj ne vleče krona v debato.) Poslanec Stančk se izreka nadalje proti delni rešitvi češkega in jugoslovanskega vprašanja, ki bi zadevala samo cis-litvanske ali pa samo sedaj ogrske pokrajine češkega, oziroma jugoslovanskega ozemlja. Proti taki rešitvi protestira že v naprej. Svobodna Jugoslavija, neodvisna Velika Poljska in Čehoslovaška država se že sedaj ustvarjajo, ozko združeni v interesni skupnosti ramo ob rami v isti bojni fronti. Govornik govori nato o zadnjem lastnoročnem pismu cesarja Viljema. To pismo pove prav mnogo in kaže, da se je tudi ta gospoda morala izpremeniti. (Živahno odobravanje in ploskanje. Govorniku čestitajo.) * * • Posl. W a 1 d n e r je zavračal napade na nemškega zaveznika in izrazil upanje, da bodo imele odredbe zaveznikov glede dogodkov na jugovzhodni fronti uspeh. Če gre res za Wilsonov mir, to je za pravičnost in zavarovanje proti bodočim vojnam, za zvezo držav z razsodiščem in razorož-bo, potem so ta načela že davno prešla v mišljenje nemškega naroda. V obrambnem boju pa bomo do zadnjega vztrajali v ne-razdružni zvezi z našim zaveznikom. Vlada je dolžna, da z energičnim izboljšanjem prehrane olajša vztrajanje prebivalstvu. Ravno tako morajo vlada in vse stranke skrb e .i za to, da se uresniči finančni načrt in prepreči polom. V jugoslovanskem vprašanju pristajajo Nemci na hrvatsko rešitev pod pogojem, da se v novi državni tvorbi trajno in programatično zagotove Avstriji materielne protidovolitve. Kar tiče notranjih državnih reform, so Ncmci i pripravljeni pritrditi taki avtonomiji, ki bi vsem narodnim [-'emenom omogočila narodni razvoj, nemškemu pa zagotovila njegove narodno posestno stanje, posebno v manjšinjskih ozemljih. Govor dr. Korošca. V današnjem govoru načelnika Jugoslovanskega kluba je avstrijska vlada dobila odgovor na vse nespretne poskuse, započete v zadnjih tednih v jugoslovanskem vprašanju. Pred vsem jc dr. Korošcc prečita! skupno izjavo o stališču vseh Jugoslovanov napram Burianovi mirovni po- nudbi. Podpisale so to izjavo: Hrvatska (Starčevičeva stranka prava, Hrvatska pučka seljačka stranka, Jugoslovanska socialno demokratična stranka v Zagrebu, skupina okoli »Novin«, skupina okoli »Malih Novin«, skupina okoli »Glasa S. H. S.«, Jugoslovani v zapadni Ogrski, celokupni predstavitelji Hrvatov in Srbov v Bosni, Jedinstvena politična organizacija S. H. S. v Dalmaciji, predsednik Narodnega sveta za Slovenijo in Istro. Izjava je zbudila ogromno zanimanje. Priobčujemo ,o na uvodnem mestu. Ob tem položaju ie verjetno, da avstrijsko ogrski državniki žele miru, vendar pa ni prave volje za to. Najvišji princip jim je zveza z Nemčijo, četudi gre vse v nič. Burianova mirovna nota je nesposobna, da bi nas približala miru, ker ne stoji na stališču samoodločbe. Hussarek se je osmešil s § 19. državnega osnovnega zakona, kateri baje s pomočjo razsodb državnega sodišča deli enakopravnost. Bilo je jako efektno, ko je mogel govornik ravno iz dobe, ko je bil Hussarek naučni minister, dokazati, da se ravno Hussarek v zadevi koroških šol ni hotel ukloniti razsodi-' državnega sodišča. Govornik je poudarjal, da avstrijska vlada ni legitimirana, da govori v imenu zatiranih narodov, ampak le v imenu Nemcev in Madžarov. Hussarek v primeri z Seidlerjem ni nič napredoval. Pred vojsko bi se morebiti za-lovoljili z avtonomijo, sedaj je prepozno. Mi vsi zahtevamo popolno svobodo ali pa naj nas zadene smrt. Glede Jugoslovanov onstran Kolpe je bil Hussarek bolj zgovoren. Dejal je, da ima okvir, ali nima podobe, pa tudi okvira ni našel. Ko je govornik govoril o dohodu do morja in izjavil, da so Jugoslovani pripravljeni eventualno v našem ozeml'u preostalim tujerodnim drobcem dajati možnost prostega razvoja, ie poslanec dr. Rybar zaklical: »Dobijo naj člen 19.« (Burna veselost v celi zbornici!) Nato je dr. Korošec obračunal z grofom Tiszo. Besede so padale ostro in brezobzirno. Take lekcije grof Tisza še ni dobil. Ali je dal cesar grofu Tiszi naročilo, da nastopa tako odbijajoče? Vabila so prenašali detektivi. Povabljene je Tisza grdo nahru-lil. Ponudil jim ni niti stola. Vprašanje je, ali je bilo grofu Tiszi naročeno, da izusti tudi pretnjo, da bodo Jugoslovane prej uničili (zermalmeln), nego sami poginejo? Vsako govornikovo izjavo o grofu Tiszi so spremljali ostri medklici. Bluthund, Schuft, Verbrecher so bili še mili klici v primeri z drugimi. Poslanec Jarc je zaklical: »Zakaj predsednik ne brani avstrijskega parlamenta, ki ga je Tisza v Sarajevu tako kruto razžalil!« Buren smeh je zavladal po zbornici, ko je dr. Korošec povedal izjavo grofa Tisze, da bodo Bolgari za zajutrek snedli Srbijo. Velikanske ovacije so nastale, ko se je dr, Korošec zahvalil Bosancem, da so po štirih letih vojske izrekli nasproti grofu Tiszi tako možato zahtevo po samoodločbi. Držali so se kot možje, kot ponosni orli. Končno je dr. Korošec na kratko, a humoristično odpravil najnovejšo korifejo pri reševanju jugoslovanskega vprašanja, skupnega finančnega ministra barona Spitzmuller,a. Govornik je zaključ;l z izjavo solidar-sti Jugoslovanov s Čehi in Poljaki, na kojih sodelovanju slekoprej zidamo in zaupamo. Ko je govornik končal, je hUelo gotovo 100 poslancev k njemu in mu častitalo. * * • Posl. H au s e r (kršč. soc.) je rekel, da nemški narod potrebuje in hoče mir. Krščanski socialci zavzemajo nasproti izvajanjem ministrskega predsednika o jugoslovanskem vprašanju simpatično stališče in so pripravljeni, da ga na tem potu podpirajo. Posl. dr. Tertil je rekel, da je treba mirovno noto monarhije podpirali. Tudi Poljaki so za mir, saj stavijo na izid vojne vse svoje nade. Burianova nota jim vzbuja pomisleke le zato, ker se poljskega vprašanja ni dotaknila niti v toliko, kakor ministrski predsednik v svojem včerajšnjem govoru. Poslanec T u s a r je med drugim omenjal kronski svet in rekel, da igrajo danes Wilscxiove zahteve tako v kronskem svetu ra Dunaju kakor ob sestavi nove vlade v Berlinu nedvoumno glavno vlogo. Veliki nemški narod bo ostal velik tudi po porazu Hindenburga in Ludendorffa. Šele polem se bo nolr ne oprostil. Čemu bi govorili z Nemci v Avstriji — govorimo raje takoj z Nemci v Nemčiji; preko vse tajne diplomaciie se odkrito obračamo na nem- ško demokracijo in izjavljamo: Z nemškim narodom hočemo živeti v prijateljstvu, z njim nočemo imeti nikake večne vojne, pa naj sedanja vojna izpade tako ali tako. Ministrski predsednik bar. pl. Hussarek: Danes dopoldne sem bil ž^J za-držan in sem šele iz stenografičnega zapisnika zvedel, da je prvi govornik na nebrzdan našin zastopal mnenje, o katerem je prepričan, da ni mnenje češkega naroda. (Odobravanje na levi. Medklici pri Cehih.) Boj za narodne ideale se ne sme vršiti s proslavljanjem veleizdaje in felonije, s sra-motenjem držav, katerih čete se bore ob strani naSih čet. Nemška država in njen vladar, ogrska država (Medklici pri Čehih) in njen narod so predobri, da bi jih mogle take žalitve doseči. (Ponovni živahni medklici.) Kot načelnik vlade sem dolžan take besede ogorčeno zavrniti. (Odobravanje na levi, medklici pri Čehih.) Varovati moram dostojanstvo Avstrije proti takim izgredom šovinizma, ki je izgubil vsako notranjo oporo in vsak zmisel za resničnost in ne more vreči na čisti ščit naše državne časti in naše neomame zvestobe do slavnega zaveznika nobene sence. (Odohravnnie in ploskanje na levici, ugovori nri Čehih.) Poslanec dr. M a t a j a je naglašal, da moramo kreniti na pot samostojnosti in samoodločbe narodov. Šo'e potem bomo ustvarili predpotfo'e za odkrit mirovni razgovor z našimi današnjimi nasprotniki. Novi mirovni predlogi. Poslanec dr. Neumann je vložil predlog rflede neebvern^h nvrovnih konferenc delegatov ljudskih zastopov, poslanec G 1 a b i n s 1' i predlog o mirovni akciji. Razprava o obeh predlogih se bode združila z obravnavo o prvi točki dnevnega reda. Nato se je razprava prekinila, Seia se je zaključila ob 4. nri 10 minut. Prihodnja seja'3. t. m. ob 11. uri dopoldne. Jugoslovanski klub. Dona), 2. oktobra. Jugoslovanski klub je imel danes popoldne plenarno sejo. Sklenilo se je, da se udeleži Jugoslovanski klub konstituiranja Narodnega sveta v Zagrebu. Dalje se je vršila debata o mornariškem procesu v Kotom ter o davčnih predlogah. Sklenilo sc je dalje, da se predlogu posl. Neumanna glede mirovnih pogajanj ne pridruži. Posvetovanje in Intervencija Jugoslovanskega kluba radt vojaških oprostitev. Dunaj, 2. oktobra. V seji dne 1. oktobra se je Jugoslovanski klub podrobno posvetoval radi oprostitev od vojaščine. Od vseh strani prihajajo pritožbe, da se slovanskim prosilcem odklanjajo prošnje za oprostitev, potem ko so nižje oblasti prošnje priporočile v interesu gospodarstva. Razni poveljniki kljub tozadevni odredbi domobranskega ministri ne dovolijo dopusta delavcem in malim obrtnikom, ki so bili vpoklicani na podlagi zakona za vojaške dajatve. Klub je sklenil Intervenirati pri domobranskem ministru Czappu po načelniku kluba dr. Korošcu in poslancih dr. Verstovšlcu in Brcnčiču. Vsi trije so se zglasilf pri sekcijskem načelniku Loh-neju in nato pri ministru Czappu ter mu javili pritožbe in zahtevali pojasnil in posredovanja pri armadnem poveljstvu, naj ne odklanja nujnih prošenj za oprostitev. Glede onih, ki so bili vpoklicani na podlagi zakona za vojaške dajatve je izjavil minister Czapp, naj se mu javi vsak posamezen slučaj. Zato so občine opozarjajo, naj vsak tak slučaj takoj sporoča svojim poslancem. Vafen kroniki Dunaj, 3. oktpbra. (Zas. por) VSsraj se je vršil pod predsedstvom cesarja važen kronski svet, na katerem se je razpravljalo o bližajočem se miru. ©alfctfa za narod, edinstvo Za rešita hrvatske k rise. a Zagreb, 3. oktobra. Včerajšnja »Hrvatska Riječ« piše v uvodniku, da se dela z vso paro na to, da se reši hrvatska kriza. Dunaj in Budimpešta sta sicer določila za bana dr. U.ikel-h&userja, toda oseba, ki ne uživa zaupanja hrvatskega sabora, ne more biti ban Zato je gotovo, da je misija dr. Unkelhau-serja ponesrečena, ker stoji hrvatsko-srb ska koalicija na stališču, da mora biti ban eksponent večine hrvatskega sabora in od katerega ne odneha. Dunaj in Budimpešta moreta poslati na Hrvatsko za ba-ia kogar pač hočeta, toda s tem bosta dosegla samo to, da bodo stvari še bolj zmešane. Ifnkelh8user v Zs^rebi*. Zagreb, 3. oktobra. Včeraj dopoldne je prišel minister za Hrvatsko dr. Unkelhauser, ki se je udeležil seje kluba hrvatsko-srbske koalicije. Unkelhauser se je s koalicijo pogajal in stavil pogoje, za katere je izjavila koalicija, da so nesprejemljivi. Mažari so sedaj nasproti Hrvatom skraino popustljivi. Iz hrvatsko-srbske koalicije poroča:o, da koalicija sedaj ne smatra svoje zadnje saborske adrese, v kateri je zahtevala združitev hrvatskih dežel, niti za minimum, ampak stoji na stališču narodnega jedinstva. Hrvatski ssbar« Zagreb, 3. oktobra. Budimpešta je hotela uvesti na Hrvatskem takoimenovani »hrvatski kurz«, zato so bili sprejeti od kralja le delegati-Hrvatje. Znani frankovec dr. Sachs je neumorno delal na to in mešetarll v političnih krogih v Budimpešti. Vsi načrti frankovcev in Budimpešto so se izjalovili vsled stališča koalicije. »Hrvatska Riječ« poroča, da bo te dni sklican hrvatski sabor, katerega zasedanje bo neizmerno velike važnosti, veliko bolj kot 1. 1868., ko je hrvatski sabor sklenil ogrsko-hrvatsko pogodbo. fJT?*«KO URADNO POROČIT O. Berlin, 2, oktobra. Veliki glavni stan: Na Flanderskem, na obeh straneh Cambraia in v Champagni smo odbili silne napade sovražnika. Na mirnih frontnih odsekih pri St. Qucnt:nu, severozahodno od Reimsa in zahodno od Argonov smo umaknili dele prednjih črt v zadaj ležeče postojanke. Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. Severno od Stadena smo pri obrambi sovražnih napadov ujeli okoli 100 ujetnikov. Na obeh straneh ceste, ki pelje iz Yperna proti Bousselaeru in Meninu, je sovražnik večkrat zaman napadel. V Le-deghemu se je ustalil. S protinapadom smo vzhodni del kraja spet vzeli. Severno od Menina se je prav posebno odlikoval nadomestni tfrenadirski polk št. 100 ood vodstvom rodno'kovnika pl. AigdiSa. Tudi peš-pollc št, 132 pod vodstvom majorja Panse-ja se je tu v zadnjih bojih posebno odlikoval. Sovražne de'ne napade južno od La Bassee smo odbili. Peti dan bitke južno od La Bassee se ie spet končal s popolnim neuspehom za« sovražnika. Severno od Sancourta so šle-zijski in kurheški polki osemkratne sovražne navale odbili. Dal e severno je sovražnik nvmogrede vdrl čez Abancourt, Bantignv in južno od tam proti B'ecourtu in Cuvi'l?rsu. Naš protimnad, pri katerem se ip n^dnmrstni neSpnlk št. 55. spet posebno odlikoval, je vrgel sovražnika čez Abancourt in BantitJnv nazaj in oprosH' hrabre virtemberške branilce Blccourta obkolitve od sovražnika. Pri Cambraiu in južno od tam so polki preizkušene 3. mornariške pehotne divizije, kakor tudi šlez-viško-holštajnski in bavarski polki odbili sovražni naval. Rumilly je ostal v sovražnih rokah. Bojna skupina generalnega polkovnika pl. Boehna. Med Le Catcletom in Oiso je šla naša fronta predzadnjo noč vzhodno ob St. Quentinu proti Berthenicourtu ob Oiri. Proti odseku Estrčes-Joncourt-Lesdin so se tekom dneva razvili silni sovražni napadi. Na obeh straneh Sequeharta je sovražnik vdrl. Protinapad vzhodno pruskih in poznanjskih bataljonov pod osebnim vodstvom poveljnika generala konjenice V. de Chevalliere ga je vrgel spet na-za:. St. Quentin, kjer so se včeraj mudili le še poizvedovalni oddelki, je zasedel sovražnik. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Boji predstraž med Ailetto in Aisno. Severozahodno od Reimsa smo umaknili svoje čete od Vesle v zadaj pripravljene postojanke. Sovražnik je sledil s slabotnimi oddelki in je stal zvečer na črti Ventelay-Villers Franqueux. V Champagni je Francoz spet pričel s svojimi enotnimi napadi. Dopoldne proti fronti Ste. Marie d Py-Monthois in tekom dneva proti našim črtam med Sommo Py in Auro. Njegovi napadi so se izjalovili. Krajevna vpadalna mesta smo večinoma s protisunkom zopet očistili. Poleg že od začetka bitke na fronti stoječih pruskih in bavarskih divizij se je včeraj posebno od-likoval pešpolk št. 406. Zadnjo noč na obeh straneh Aisne nanovo zasedena postojanka poteka od Monthoisa čez Challe-range in gozd Autoy, severno od Dinar-ville in počez skozi Argonski gozd proti Apremontu. Sprednje čete so na tej fronti odbile več sovražnih napadov. Bojna skupina generala pl. G a 11 w i t z a. S krajevnimi napadalnimi podjetji smo vrgli Američane iz črt pri Agon-Wan-dedenu nazaj. Včeraj smo sestrelili 27 sovražnih letal in tri pritrene zrakoplove. Stotnik pl. Schlei je priboril svojo 35., podnarednlk May svojo 30. zračno zmago. Ludendorff, NFMSK.O VEftFRNO POROČILO. Berlin, 2. zvečer. Uradno: Silni delni boji so se bili na Flandr-skem in v Champagni. Pred Cambraijem je bil dan miren. Svetovna vojska se odloči na zahodnem bojišču. Ecrn, 1. oktobra. »Bund« piše o polo-> žaju na bojišču: Svetovna vojska je v odločilni fazi. Odločitev ostane navezana na zahodno fronto, kjer se sovražniki tesno zvezani drže. N.a podobi splošne ofenzive še manjka ententne mornarice. Ententa dela z vsemi silami na to, da zmaga, osrednji velesili so boriti za biti ali nebitl. Boriti se v otežlcočenih razmerah, ker si nista mogli ustvariti takega političnega ozračja, ki bi jima vodstvo vojske olajševalo. Berlin, 1. okt. Preko 2eneve se javljftl »Temps« upa, da je prišla po doseženih uspehih entente zadnja etapa vojske. Ar-madna komisija pričakuje, da se odloči vojska do srede oktobra, toda vse zavisf od odpora sovražnika in od njegovih rezerv. Nemške zgube na zahodu. »Basler Nachrichten« prinašajo sledeče poročilo »Havasove agencije«; Danes je 6 mescev, odkar se je pričela velika bilka leta 1918 z nemško ofenzivo, ki je, za kar se imamo zahvaliti dogovoru z boljševiki, razpolagala z vsemi svojimi viri ljudi in materiala. Številno premoč so cenili na 500.000 ljudi. Tekom štirih mescev so podvzeli Nemci 4 silne napade. Začetne uspehe so imeli, posebno 23. marca in 27. maja, ko je popustila fronta pod udarci, ali petkrat je neprimerljiva energija vojakov entente ustavila Ludendorffa. Pariz je bil v nevarnosti, ali odločitev ni padla; Amerika je pošiljala čete, ravnotežje se je upostavilo in stanje se je kmalu spremenilo. Dva mesca je bilo treba, da je bil vržen napadalec v svoje izhodne črte. Tekom dveh mescev je ujela ententa okoli 185.000 ujetnikov, to je polovica boriteljev enega vojnega letnika. Zgube ljudi, ki se ne bodo nič več vrnili v hoj, se cenijo na 600.000 Nemcev, To je občutljiva vrzel, katere ne bodo mogli zamašiti niti z letnikom 1920. Nasproti tem velikanskim žrtvam sovražnika ni nobenega dobička. Nasprotno, zavezniki so globoko utisnili in stlačili glasovito Hindenburgovo črto in tudi osvojili znaten del francoskega ozemlja v loku St. Mihiela. Del francoskega te-ritorija, ki je še zaseden, je manjši kakor je bil kdaj poprej od avgusta 1. 1914. Danes niso zavezniški efektivi, ne vračuna-joč Američane, manjš; od onih v začetku leta. Letnik 1919. na Francoskem še ni v bo'u, £ letnik 1920. še ni niti vpoklican, Premoč a imterijalu kakor tudi na ljudel se bo povečala v prihodnjih mescih. Vojni dop'snik »Journala« opisuje polletni rezultat bo:ev sledeče: »Naša obrambna bitka je sedaj končana; dobil' smo jo. Odslej imamo pooolno svobodo, da hladnokrvno pripravljamo ofenz'vno b'!ko, ki bo naoravila konee vsem. Gotovo je, da bomo tudi to dobili.« Vff A.'.'M! [.lik m SOBRANJE ZA MALINOVA. Sofija, 1. oktobra. (K. u.) »Agence Telegraphique Bulgare« poroča: Včerajš-n'0 sejo sobranja in soglasno odobritev predloga nvnistrskega predsednika, da se sobranje začasno odgodi, smatrajo časopisi in politični krogi kot neoporečno znamenje, da se liudsko zastopstvo složno oklepa vlade, ki bo našla vso potrebno podporo, da dobro konča mirovno delo. BOLGARSKI DELEGATI SE VR T V SOFIJO. Sofija, 1. oktobra. (K, u.) Bolgarski brzoiavni urad poroča: Bolgarski mirovni delegat' so se vrni H v Sofijo. Budimpešta, 2. Bolgarski finančni minister Ljapčev se je včeraj v s: remstvu enega angleškega in enega francoskega častnika vrnil iz Soluna v Solijo. Potova- nje obeh Častnikov je v zvezi z mirovnimi pogajanji. Geul, 2. Poročila agcncije »Ilavas« o bolgarskem premirju ne povedo ničesar, za koliko časa je sklenjeno. Vsekako potrebuje poročilo treh bolgarskih delegatov v Solunu še potrdila iz Sofije. Zborovanje v Sofiji. Lidija, 2. (K. u.) Danes dopoldne so jo v sobranju vršilo zborovanje, katerega so sc udeležili zastopniki vseh političnih strank. Vlado so zastopali ministrski predsednik Malinov, vojni minister in finančni minister. Po zborovanju je kralj sprejel ministrskega predsednika in po enega zastopnika parlamentarnih skupin. BoSgarila v s&uibi entente. IjfiUiloii, 2. Reuter poroča, da Bolgarija med premirjem ne bo prisiljena, da nastopi proti Turčiji. Kakor hitro pa Bolgarija kot vojskujoča se dežela vsled premirja izstopi iz druge stranke, se bo lahko skupno z entento spet udeležila vojske. Geni, 2. oktobra. Namerava se vse ujete bolgare pod vodstvom francoskih častnikov poraoiti za garmzijske službe izven Bolgarije. General Franchet je zadovoljen s tem načrtom, da bo lahko svoje čete v smislu pogodbe za premirje postavil do Odrina in tano dobil jasnost o zadržanju Turčije, Posledice bolgarskega miru, Dunaj, 2. oktobra. List »Daily Nevvs« piše: bolgarski predlog odpira nade na tako dalekosežne možnosti, da se moramo pečati ž njim. Tak rnir bi irnel za nepreklicno posledico propad turške države, postavil bi nas pred možnost, da obnovimo Srbijo, istočasno bi lahko pričeli tudi z ofenzivo na albanskem bojišču. Poleg tega ji tudi rešil entento prevoznih težkoč čez morje. SitGep Bolgartie -- sssdaIJe-vanje bi&rtanove netfe. liuaaj, 2. Bolgarski poslanik Nekov jo dopisniku »Pesti Naplo« izjavil sledeče: Po, ložaj Bolgarije je brez dvoma resen, in njeno akcijo napčno ume vajo, čeprav bi osrednje site morale razumeti, da je ta akcija nadaljevanje Burianove mirovne note. Bolgarski nastop je eksempiarična posledica Burianove note in v bodočnosti se bo pokazalo, kako Wilson v dejanju izvršuje svoje vojne smotre. Glede bodočnosti Nekov pričakuje in upa, da se bodo vsa sporna vprašanja med Bolgarijo in Grško na eni strani, in med Srbijo in Bolgarijo na drugi strani ugodno rešila. Brez dvoma se bo sklenila zveza balkanskih držav. Bolgarija upa, da bodo osrednje sile sledile njenemu zgledu, ko se bodo prepričale o odkritosrčnosti VVilsona. Mnenja, da bi bolgarski poraz zahteval novo balkansko fronto monarhije, Nekov ne zastopa, kajti izstop Bolgarije bo mirovna stremljenja sploh okrepil. Sofijo na! zased®!© Dunaj, 3. oktobra. Londonske »Times« poročajo: Bolgarski ministrski predsednik Malinov je bil trdno odločen še tekom letošnje jeseni skleniti mir, bodisi skupaj s centralnimi državami, bodisi brez njih. Armada je bila zadovoljna s tem. Domnevati je, da je igral kralj Ferdinand dvojno vlo- go. Na eni strani se je obrnil do Macken-sena in Radoslavova, da si zagotovi podporo Nemčije. Istočasno pa je že vnaprej odobril korake Malinova. Ministrski predsednik ima za seboj vso dežele, ves bolgarski generalni štab in vso armado. Zadnja dva meseca je orientiral min. predsednik svojo politiko v tem smislu, da je bil pripravljen sprejeti vse pogoje entente. Edini pogoj, ki ga je stavil, je bil ta, da naj izključno le angleške čete zasedejo Sofijo. ne Budimpešta, 2. oktobra. Pester Lloyd je od vojaške strani izvedel: Vsled poraza v Bolgariji naše operacije ne bodo prekinjene. Pod nobenimi pogoji nc bomo pustili, da bi se Italija ustalila na albanskem obrežju, ker mislijo Italijani lc na to, da bi poitalijančili Albanijo. Srbi zasedli Ifumanovo. Zagreb, 2. oktobra. Srbske čete so zasedle Kumanovo. Kako je prišlo do poraza Bolgarije. Sofijski dopisnik graške »Tagespost* poroča z dne 28. oktobra o dogodkih v Bolgariji med drugim: V četrtek, 26. septembra, so listi objavili sklep bolgarske vlade, da stavi sovražnikom predlog za premirje. Predlog naj bi vseboval pogoj, da Srbi in Grki nc pridejo v deželo. Kajti v tem slučaju bi le malokdo ostal živ. Sovraštvo in še bolj strast po maščevanju je med temi narodi prevelika, Ljudstvo se je vpraševalo: Kako je prišlo do tega sklepa? Splošno je prevladovalo mnenje, da je morala vsa armada odpovedati, sicer ne bi bilo mogoče, da bi Bolgarija padla na kolena. Napetost in strah sta rastla, ko1^ četrtek popoldne in v petek zjutraj še ni bilo nobenih poročil, kako je ententa sprejela poročilo. Borza je odgovorila s strašnim padcem kurzov. Prišle so dolge ure, polne negotovosti. Iz ur so postali dnevi. Zagospodovale so najrazličnejše vesti. Na vsakem oglu si zvedel drugo novico. Pripovedovali so najneverjetnejše stvari: Generali so se postrelili, car je zbežal, glavni stan so osvojili boljševiki I'.d. Ob petih popoldne sc jc car pokazal v mestu in v Kii-stcndilu je bilo pobitih !c nekaj šip. Istočasno so došla tudi zanesljiva poročila, da se večji del armade drži. Iz strategičnih ozirov se siccr umika, drži pa disciplino. Seveda je en del odpovedal. Med središčem in desnim krilom, na katerega se je naslanjala voina skupina PfJanzerja-Baltina, sta stali druga in trefa divizija. Ti dve sta bili ognjišče zarote. Vsak otrok na cesti je vede., da je bilo v armadi izdano gesio: »Tr leta se vojskujemo, Na obletnico mobilizaciic se bo odložilo orožje.« Vsakdo je lahko bral napise na vojaških vlakih: »Pozor! 16. september se bliža!« Omenjeni diviziji sta poklicali sovražnika v postojanko in s tem je bilo sovražniku dano znamenje za ofenzivo. Rezerv ni bilo in tako je bila fronta v prvem navalu prebita. Gradsko, osrednje skladišče vseh bolgarskih armad, je zasedel sovražnik. Vsled gotovih dogodkov v giavnem stanu niso več upali na uspešno vojskovanje, Načelnik generalnega štaba Burmov je poročal v kronskem svetu, na kar so s privolitvijo voditeljev strank sklenili ponuditi premirje. Boji z Italijani. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 2. oktobra. Uradno: Na italijanski fronti zmerno delovanje topništva in patrulj. Načelnik generalnega štaba. Italijanski kralj Viktor Emannel in Orlando o avstrijski-ogrski armadi. Lugano, 1. oktobra. Splošno pozornost vzbuja v Italiji razgovor kralja Viktorja Emariuela z urednikom »Matina«. Kralj je, kakor precl kratkim finančni minister Or-\rndo, zelo hvalil avstrijsko-ogrsko armado. Vladna kriza na Nemškem. Važni posveti v Berlinu. Berlin, 2. (K. u.) Cesar Viljem in maršal pl. Hindenburg sta so pripeljala danes popoldne v Berlin, kjer ostaneta le nekaj Jasa. Berlin, 2. (K. u.) Danes ob 6. uri zvečer je zboroval v kanclerjevi palači pod predsedstvom cesarja Viljema posvet, ki so se ga udeležili državni kancler grof Hertling, maršal Hindenburg, princ Maks Badenski, podkancler pl. Payer, podpredsednik državnega ministrstva dr. Friesbcrg, načelnik tajnega civilnega kabineta pl. derg in več državnih tajnikov. Zasedanje nemškega državnega zbora, Berlin, 2. Odbor najstarejših ie sklenil, da bo zboroval nemški državni zbor v gim nasprotnikom, ki se ne smejo podcenjevati. Berlin, 2. (K. u.) Notranje politični položaj se še ni pojasnil. V ospredju je še vedno kanclerska kandidatura princa Maksa Badenskega, ki se je mudil danes v državnem zboru, kjer se je posvetoval s poslanci. V parlamentarnih krogih se govori, da nasprotuje samo social. demokratična stranka kandidaturi princa Maksa Badenskega. Konservativci pripravljeni za vstop v vlado. Berlin, 2. oktobra. (K. u.) Konservativna frakcija nemškega državnega zbora jc v svoji današnji seji sklenila sledeči sklep: Konservativna frakcija je bila in je odločena, da se postavi na stališče cesarjevega odloka s 30. septembra t. 1. in da se tudi z žrtvovanjem prepričanja udeleži vlade, ki si stavi nalogo, da združi vse sile ljudstva v strneno enotno fronto za častni konec vojske. Ustanovitev nemškega državnega tiskovnega urada v Nemčiji. Berlin, 2. oktobra. (K. u.) Povodom notranjega političnega novega reda nameravajo ustanoviti državni tiskovni urad, katerega bo vodil parlamentarec. Nevolja nemških strank. Berlin, 2. oktobra. Ker so se stranke že pogodile, kako naj se zasedejo uradi, se mora sestaviti nov načrt, če prevzame kanclerstvo princ Maks. V tem slučaju dobi napredna ljudska stranka dva državna tajnika, podkanclerja in državnega tajnika v notranjem državnem uradu in dva podtajnika. Centrum dobi dva državna tajnika in tri državne podtajnike, socialna demokracija enega državnega tajnika in tri podtajnike. Položaj se je spremenil šele včeraj, ker je nepričakovano posegel v pogajanja šef cesarjevega civilnega kabineta pl. Berg. Večinske stranke so bile zelo presenečene in najneprijctnejše prizadete, ker se je pričel pogajati s strankami pl, Berg, dasi je cesar s svojim odlokom naročil grofu Hertlingu, naj izvede parla-mentariziranje in ker se je v kanelerjevem imenu pogajal z njimi. Odprto je še vprašanje, kdo je dal pl. Bergu mandat, da se pogaja s strankami. Način, kakor je govoril z voditelji strank, je te zelo vznevoljil. Odgovor Vatikana na lurianovo notor Lugano, 2. oktobra, »Corriere della Sera« poroča, da je Vatikan odgovoril av-strijskemu-ogrskemu mirovnemu predlogu. torek dne 8. t. m., najkasneje pa v sredo dne 9. t. m., da mu poda vlada svojo izjavo. Princ Maks Badenski bodoči nemški kancler. Berlin, 2. oktobra. Odbor strank se je včeraj zopet zbral k posvetu, da je razpravljal pred vsem o Hertlingovem nasledniku, Navzoči zastopniki parlamentarnih strank so se vsi izrekli za pl. Payerja, toda pozneje se je izvedelo, da pl. Payer odločno odklanja kanclerstvo. V ospredju je zdaj za to kandidatura princa Maksa Badenskega, ki se je pripeljal včeraj v Berlin, da se posvetuje z vsemi voditelji strank. Seveda ni še gotovo, če prevzame princ kanclerstvo, ker je kanclerjevo imenovanje odvisno od stališča, ki ga zavzamejo socialni demokrati. Berlin, 2. oktobra. (Kor. ur.) Jutranji listi poročajo: Ker je podkancler pl. Payer naprosil večinske stranke, naj ne vztrajajo na njegovi kandidaturi, je v ospredju kandidatura princa Maksa Badenskega. »Ber-liner Tageblatt« poroča, da jc veliki vojvoda Badenski že dovolil, da sme princ Maks prevzeti kanclerstvo. Pogajanja princa Maksa Badenskega 8 strankami. Berlin, 2. Princ Maks Badenski se je pričel danes pogajati s strankami; če bo tudi res imenovan za kanclerja, se seveda še ne ve. Večinske stranke ga zelo cenijo, a boje se, da ne bi princ imel dovolj trdo roke za izvedbo novega zistema proti mno- Politične novice. stanje v armadi dopolni, vsled česar se bo neznaten odstotni postavek oproščencev. , vpoklica!. Izvedba te odredbe je poverjena posebnim komisijam na okrajnih glavarstvih; na neobhodno potrebne opro-ščence se bodo ozirali. -j- Cesarjeva zahvala industriji. V av-dienci 1. t. m. je cesar pooblastil predsednika državne zveze avstrijske industrije, generalnega ravnatelja dr. Gtintherja, naj sporoči industriji njegovo zahvalo za njeno požrtvovalno, uspešno in patriotično delovanje tekom vojne. Cesar jc ob tej priliki poudaril, da je iskren prijatelj industrije, katere pomen za celokupno državno življenje v polnem obsegu priznava, in izrazil upanje, da bo industrija tudi po vojni pri obnovitvi našega gospodarstva svoje visoke naloge uspešno rešila. -f Odsek za državne uslužbence. V seji dne 3. oktobra so več ali manj vsi govorniki poudarjali nedostatnost dosedanjih vladnih odredb za državne uradnike. Posl. dr. pl. Hoffmann je zahteval nujno pomoč brez birokratičnih ovinkov; v aprovizacijo naj se pritegne posebno tudi ij&eljstvo, ki se mu itak najslabše godi. -f Hrvatski ban obijubil pomoč Goriški. Zveza goriških slovenskih občin se trudi, da sc čim preje obnove v vojski porušene vasi. Pri tem delu pa je na tisoče ovir, a najprva je aprovizacija. Goričani, ohrabreni s primero Dalmacije in Istre, so sklenili zaprositi za pomoč Hrvatsko. Predsednik imenovane zveze župan iz Renč Ivan Stipančič je prišel v Zagreb in zaprosil avdijenco pri banu pl. Mihaloviču, Ta se je natančno informiral o prehranjevalnih razmerah na Goriškem in je obljubil Goriški pomagati. -f- Delitev Češke. V deželnem zakoniku za Češko je izšel cesarski sklep z dne 26. septembra 1918 o izpremcmbišta-tuta deželne upravne komisije za kraljevino Češko. Po novem statutu bo opravljala komisija svoje posle v dveh oddelkih: češkem in nemškem. Vsak oddelek se okviru svojega delokroga posvetuje „ sklepa samostojno in neodvisno od druge ga. Krajevni delokrog vsakega oddelka je določen na podlagi okrožne naredbe z dne 19. maja 1918; plenarnemu zborovanju pa ostanejo pridržane stvari, ki tičejo ozemlja kraljevega glavnega mesta Prage in političnih okrajev Karolinške doline, Kraljevih Vinogradov, Smichova in Žižkova, dalje okrajev Budejevice in Plzenj in končno tistih krajevnih zastopov, katerih delokrog se ne razteza izključno na občin« enega oddelka. Uradništvo in sluge se do-delc oddelkoma iz deželnega štatuta po narodnosti. Vsak oddelek sestavlja proračun o vseh deželnih dohodkih in izdat« kih samostojno. — Češki listi poudarjajo, da je ta odlok izšel brez volje in zoper vo- lm nnrAH« k »,'l^L ~ 1___f •__• -f- »Reichspošto« skrbi politični razdor duhovnikov na Kranjskem. »Reichspost« je prinesla 1. oktobra dopis, ki ga je baje prejela s Kranjskega in v katerem je polno skrbi, ker je večina kranjske duhovščine s svojim škofom vred »zašla na pogubna stranpota, v čisto liberalne in svobodomiselne vode«. Posebno se spravlja dopisnik na »Slovenca«. Kako daleč da je zašel celo knezoškof, sklepa dopisnik iz tega, da je ljubljanski mestni svet volil knezoškofa za častnega člana, med tem ko je v nekem drugem občinskem odboru edino župnik glasoval proti temu. Končno se dopisnik povzpne do gorostasne trditve, kateri niti sam ne verjame: »Ljudstvo je sicer deklaracijo podpisalo, pa je bilo za to le umetno pridobljeno, ker so mu lagali, da gre za mir in da je tudi cesar za to.« Ko bi si dala »Reichspošta« katerikrat kaj dopovedati, da nobena stvar ni katoliškim interesom na Kranjskem tako zelo škodovala kot sedanja politika dr. Šusteršiča, ki je izgubila vsak kredit in zaupanje, bi ne sprejemala takih neumnih dopisov. Kdo je avktor tega dopisa, ne vemo, znano nam je le, da je dr. Pegan bil 30. septembra na Dunaju in iskal dr. Funderja, glavnega urednika »Reichspošte«. -f- Pozno spe-znanje. Tudi graška. »Ta-gespošta« je začela uvidevati, da nemška hegemonija nad ostalimi avstrijskimi narodi ne more imeti obstanka. V današnji jutranji številki se žalostno vprašuje: »Kaj pa sedaj?« Končni njen odgovor je: mirna ločitev. Toda, to je zelo bridek recept. Zato »Tagespošta« tolaži svoje vernike: »Mi Nemci moremo le pridobiti, če raztrgamo suženjske vezi, s katerimi smo kulturno in finančno zvezani z narodi, ki kakor para-siti žrejo na našem telesu: mislimo le na milijarde davkov, ki so skozi cele rodove tekli v Galicijo, mislimo na kapital, ki smo ga naložili za kultiviranje južnih dežela. Namesto neizpolnjivih centralističnih sanj bolo imeli svojo lastno, dobro urejeno hišo, narodno zaokroženo ozemlje in gospodarski napredek.« Če beremo tc za nemška srca balzama polne besede, nam prihaja na misel ona bajka o lisici in grozdju. + Delni vpoklic oproščenih. Deputa-ciji krščanskosocialnih poslancev je izjavil domobranski minister, da se na splošno razveljavljenje oprostitev nikakor ne misli. Vendar je neobhodno potrebno, da se v in ljo naroda. Kritike so konfiscirane. -f- O sestanku Poljakov, Čehov ln Jugoslovanov r. Wilsonom poroča »Gazette de Lausanne«, da se ga je udeležil razen Masaryka in Padarevskega kot odposlanec jugoslovanske države tucli bivši saborskf poslanec dr. Hinko Hinkovič. -f Ententa in Jugoslovani. »Petit Pari sien« pravi, da je prišel na poziv francoske vlade Pašič v Pariz, Prihod Orlan-dov je v neposredni zvezi s prihodom Pašiča. Posvetovali so se o mnogoštevilnih zunanjih in notranjih vprašanjih. Krfska vlada bo podala izjavo, v kateri bo odgovorila na avstrijske predloge in poudarila politiko zvestobe nasproti ententi, ki je bila vedno smernica Srbije. — O posvetovanju Clemenceaua, Pašiča in Poincar6ja strogo molče. »Corriere della Sera« poroča, da je ententa, posebno Anglija, sprejela italijanski pokret v korist avstrijsko-ogrskih narodov z zadovoljstvom. -H Revizija londonskega pakta. Angleški listi poročajo, da se v kratkem izvrši revizija londonskega pakta, v katerem je, kakor je znano, priznala ententa Italiji velik del hrvatskega Primorja z Gorico in Trstom in celo jadransko obal z Dalmacijo vred. Kakor poročajo, je k tem konferencam povabljen tudi predsednik Jugoslovanskega odbora dr. Ante Trumbič. -f- Zn bodočnost Nemcev v Avstriji. Z Dunaja poročajo 2. oktobra, da so bili za danes sklicani na pomenek vsi poslanci nemških volilnih okrajev, da se pogovore o bodočnosti Avstrije. Razen nemških nacionalcev in krščanskih socialcev so bili povabljeni tudi nemški socialni demokrati in nemški člani gosposke zbornice, Pobudo za sestanek jc dala Sylvestro-va skupina, -f- Kaj bo z aktivnimi častniki po vojski? Vojaško glasilo »Militarische Rundschau« so peča v svoji zadnji številki z vprašanjem, kaj bo z aktivnimi častniki po vojski. Če se re? izvrši razorožba, kakor jo je povdarjal že grof Czernin, se zdi, da bo število aktivnih častnikov preveliko in da jih bo treba odpustiti, kar bi bilo za čast nifke družine katastrofalno. Gori omenjeni list izjavlja, da se je o tem vprašanju informiral pri merodajnih mestih, kjer so povedali, da je vsak tozadeven strah aktivnih častnikov neutemeljen. Tudi če bo treba po vojski armado skrčiti pod mirovno ."»tanje, bo vendar potreba aktivnih častnikov, katorih jo v vojski silno veliko padlo, tako silna, da bo komaj mogoče prazne vrzeli zamašiti s sedanjim številom aktivnih častnikov. Zato so morejo le-ti brez strahu zanašati na to, da bodo lahko svoja leta doslužili v svojem poklicu, in da se splošna razorožba ne bo nič dotikala osebnega stanja službujočih Častnikov. + Naknadne volitve v reški občinski svet so razpisane. Volilnega boja baje ne bo. -f- Mirovni nastop nevtralcev? Haag, 30. sept. (K. u.) »De Avondpost« poroča: Gospod Colju je odpotoval v Anglijo. Poročajo, da ni potoval samo v kupčijske namene, marveč da je njegova pot v zvezi z vprašanjem miru. -f- Mirovni korak nizozemske kraljice. »Neues VVicner Abendblatt« poroča: lz Haaga &e jo danes poročalo na Dunaj, da namerava nizozemska kraljica Viljemina te dni podvzeti odločilni korak glede na vprašanje miru. + Zahteve Belgije. Bera, 2. Belgijska vlada je naznanila Kaometom enlenie, ua se bo Belgija po končani vojski odpovedala vsakemu načinu obligatne nevtralnosti in da si pridrži največjo svobodo v svojih zunanjih razmerah. Kabineti enteuie so pritrdili stališču, ki ga je zavzela Lelgija. Kemci za fetferaiizacifo. Dunajski teumk »Der Friede« priob-čuje članek, iz katerega posnemamo naslednje: Kako se vendar svetovna zgodovina obrača! Ljudje, ki smatrajo sedaj lederali-zem za napol boljševiški oziroma jakobinski sistem, v svoji nedolžni nevednosti ne slutijo, da na svetu ni nič manj jakobinskega nego federalizem. Ce bi hoteli gospodje malo več čitati, bi mogli najti v Robespierresovih govorih take napade proti federalizmu, da bi jim srce veselja poskakovalo. Tudi zanj je bil lederalizem strah vseh strahov in rabil je proti njemu enake razloge, kakor jih slišimo sedaj. Seve, glavni argument, s katerim je delal Robespierres; guillotina, ta našim nem-šk.m Robespierresom ni tako celo na razpolago, in če čitaš njihove liste, imaš vtis, da jim je žal za to. Ob tem pa stavijo ti ljudje bolni avstrijski državi neprestano za zgled sliko zdrave nemške države, in to po pravici. Ampak ali ni ravno Nemčija vzor močne federacije? Mož, čegar podoba, ovenčana z modricami, stoji na oltarju naših nemških antifederalistov, Oton Bismarck, je dal Nemčiji njeno zvezno ustavo. Nemški narod, četudi odnekdaj združen po jeziku in običajih, si svoje mogočne države ni hotel zgraditi drugače, nego da se je oziral tudi na najpodobnejše krajinske razlike; ne le svojim glavnim plemenom, marveč celo pododdelkom je naklonil blagoslov avtonomnega razvoja. V Avstriji pa, kjer stanuje toliko popolnoma različnih narodov, naj bi bila rešitev države edino le v brezpogojnem centralizmu. Ali je to nemško mišljeno? Na srečo ta politični nezmisel nikakor ni mnenje nemškega naroda v Avstriji. Socialna demokracija alpskih dežela se je pred kratkim izrekla za federalistične reforme; a tudi med meščanskimi volilci najnespametnejših nacionalističnih kričačev mora biti zelo veliko logično mislečih ljudi, ki izprevidijo, da tako imenovani nemški centralizem v Avstriji ne pospešuje niti nemštva, ki je vsled njega prišlo v hudo stisko, niti države, ki mora vsled njega propasti. Te ljudi bi le morali znati najti in jih združiti! Večje suverenitete in avtonomije nego jo imajo nemška plemena v Nemčiji, naj nenemški narodi v Avstuji niti ne dobe. Avtonomija, kakor jo ima Saška ali Vir-temberška, bi morala Čehom in Jugoslovanom zadostovati in bi se z njo tudi zadovoljili. Da bi na ta način preosnovana Avstrija morala postati žrtev anarhistične onemoglosti, je čudna trditev v času, ko vidimo velikansko sposobnost in moč najvažnejših federalističnih držav: ne le Nemčija črpa svojo moč iz zvezne ustave, marveč tudi britanska država je federativna tvorba, in na lastne stroške moramo občudovaje priznati mogočno silo, ki tiči v ameriški zvezni republiki. Federativna Avstrija bi mogla biti ravno tako trden sestav, in sicer ravno zato, ker pri nas plemen ne ločijo med seboj geometrične črte na zemljevidu kakor v ameriških državah in ker med njimi ne leže oceani kakor med angleškimi dominiji, marveč so nerazrešljivo zraščeni in prepleteni med seboj. Saj vendar hočemo, da se nikjer ne zatre kaka manjšina, marveč da jc v avtonomiji avtonomna, da se krajinska avtonomija križa z osebno, da je vsak v celi državi zvezan s svojimi soplemenjaki z višjo vezjo, z državnopravno potrjenim sestavom kulturne avtonomije; s tem bodo pa vse »države« ali avtonomne enote, ki morejo v Avstriji nastati, naravnost neločljivo zvezane med seboj. Ni res, da Avstrija ne bo edina, ako da svojim narodom avtonomijo; ali ni vsemu svetu očita res- nica, da sedaj ni edina in niti biti nc more? Kakšni demagoški ugovori se ne slišijo! Tako so zadnjič nekoč Dunajčanom pripovedovali, da ostaneta Dunaj in Niž'e-Avstrijsko brez živil, ako se ustanove slovanske avtonomije. Kaj pa — ali se nam sedaj godi tako dobro, ali se je sedanje s»inje*tako obneslo, da ne smemo misliti na kaj novega? Češko, Moravsko, Galicija se vladajo sedaj bojda »centralistično« — ali pomenja to notranjo edinost države, uemoteno občevanje gospodarsko skle-njenost? Kdor je proti preosnovi države v zmislu lederalizma, je — naj še tako patrio-tično deklamira — proti Avstriji. V vojni smo proti narodno enotnim državam; pred cblič'cm sveta hočejo dokazati, da je 'e sklenjena narodna država spodobna za življenje in življenja vredna; mi moramo doprinese protidokaz. Ohraniti moramo našo državo za življenje sposobno in pied vsem življenja vredno, moramo vsak dan in vsako uro dokazati, da morejo slovanski jn romanski narodi tudi v njej nvtli svojo srečo in ne po'rebuie|-j nasilne ločitve od svoje zgodov'ne. Mi bi bih mciaii br<-z w'ne ravnoti' bi bili_ ban kovci kriti. Iz teh besed se vidi tudi iasno, da ne mislijo veliki angleški in ameriški finančni krogi od"eči se dosedanji temeljni vrednosti zlata. Če bi bilo mo^nče to vrednost brez škode zvišati, gotovo bi se Angliia in Amerika namah za to odločili. Istina je, da bo po vojski potreba zlata še večja, ali ne sme se pozabiti, da je tudi množina zlata v sednnii vojski zrastla s tem, da se je premnogo zlaterfa nakita stopilo. To »dviganje« jc dokaj zboljšalo in bo še zboljševalo situacijo, ali ne sme se pripustiti, da bi se pridobivanje zlata iz zlatih rudnikov trajno zmanjšalo. novice, r Od obljubljene dežele — Ukra'ine se je i uradno mnogo obetalo. Veliki lepaki, ki so jih izdala okrajna glavarstva, so obetali poljedelcem, da jim bodo za rc-kvirirano žito vrnili ukrajinsko moko. Kako je ta uradni šimel v pomirjenje prizadetih slabo računal, dokazujejo dopisi naših vojakov, kmetiških sinov, ki so se mudili v Ukrajini kot vojaki in so si tamošnje odnošaje dodobra ogledali. V češkem listu »Selki« je bil priobčen tak dopis kmetskega sina, ki piše iz Odese: »Razburjeni vojni valovi so me zanesli na .črnomorsko obrežje proti rdeči boljševiški gardi. Iz DO o, venuvec ivo.ii u, im viun;.^*^ ,, -i« j • ■ i____ Žužemberka; g. Ivan Stercin iz Komen- Morave smo se vozil. osem dni m ne brez I.UI,<,IUJJVWVU, M • Mori uriT-nr, cm n SP srpmv.11 de pri Kamniku jo nakazal 20 K; gosp Al. Bizjak iz Trebnjega je vposlal po |gdč. Anici Tomic iz Trebnjega nabrani ■znesek 443 K, darovali so: gg. Milka Rupreht 30, Gusti Mikličeva, Vladlco Tomic in Vrbančič Anton po 20 K, občina Vel. Loka 48 K, Bizjak, Rupreht, Zupančič Josip, Hinko Sbil, Vilko Tomic, Pavlin, Vozel, Springer, Gabrov-šek, Olga Šerak in Rudolf Klarna po 10 K, Mici šmit 35, Trebanjski fantje 8, in še mnogo drugih darovalcev z manjšimi zneski, katerih pa za enkrat ne moremo objaviti. Vsem nabiralcem ln darovalcem lepa hvala 1 g Dunajska borza je stala včeraj pod /tisom neprestanih pozicijskih rešitev, ki so povzročile nov, oster padec kurzov. zanimivosti. Med vožnjo smo se srečavali s polnimi vlaki naših ujetnikov, ki so hiteli domov. Tu pa tam smo govorili z našimi rojaki, da celo s svojimi sovaščani. Vlaki vozijo tu v nedoločenih urah in tako prenapolnjeni, da je tudi na vagonskih strehah gneča. Jaz sam sem se vozil na vagonovi strehi dva dni in dve noči. Pehali smo se po bogati pokrajini Kamenca Podolskega, deloma po guberniji Petro-pavlovski. Mesto Odesa je pristaniško mesto in se odlikuje po živahni kupčiji z ribami, sadjem in žitom. Tu v mestu je vsega dosti, kakor pri nas v času miru, ali kar ie tukaj še zdaj blaga, je pa jako drago. Tako na primer stane 1 q pšenice 130 kron, rži 100 kron, ovsa 120 kron, sena 100 kron, slame 60 kron, 1 kg masla 28 K, slanine 20 K, skute 4 K 50 vin., 1 liter mleka 3 K, jajce 44 vin., kumara 20 vin., 1 kg govedine 18 K, svinjine 22 K, bravine 17 K, ribe 18 K, 1 kg riža 10 K, 1 kg sladkorja 8 K, 1 meter blaga za moško obleko 70 K, za žensko pa 40 do 120 K, 1 kg cigaretnega tobaka 44 K, tobaka za pipo 18 K, 12 polic s kuvertami 3 K, tinta 1 K 60 vin., razglednica 70 vin., škatljica vžigalic 30 v., tekoči gumi 2 K 50 vin. Iz navedenega je jasno, da se naše maksimalne žitne cene od daleč ne morejo primerjati s cenami ukrajinskega žita, ki ga je tam še vse polno v starih zalogah.« — In v > Selških Besedah« piše kmetiški fant iz Kerzona (Ukrajina): »Mir z Rumunijo je napravil, da smo postali v Bukovini odveč in zato smo se odpeljali v Ukraj:no. Vozili smo se še precej naglo, kljub temu, da kurijo na železnicah vsepovsod z drvmi. Premoga ni videti nikjer. Prevozna sredstva so tukaj skromna. Tudi železniške postaje so dosti bolj redke kakor pa pri nas, saj so i Po 14, 18 ali celo 20 km ena od. druge, Icar bo menda tudi oviralo dovažnnie obljubljenega tukajšnjega žita v Avstrijo. Vse ie leno obsejano do zadnje njivice, le tu pa tam so' še sadili koruzo, pri čemer smo opazovali spretnost tukajšnjih mužikov, V plug ima vpreženih 5 ali 6 kenj, ki mu jih poganja kmetica ali kakšna druga slabša moč, mužik vodi plug in pri tem devlje v brazdo koruzo, zadaj za plugom na desni strani pa ima privezanega konia, ki vleče brano, za katero gre še en konj z brano; tu se vse dvakrat brana. Lepo nogled je na tako skupino, kako čilo se giblje in na koncu njive lepo nazaj obrne. Tu je še dosti kruha in vsega, a je dražji kakor pri nas, kar priča, kako malo se ceni pri nas kmetiški pridelek . . .« r Pranje brez mi.!a. Dandanes tožijo vse gospodinje, da ni mogoče oprati perila.brez mila in se jeze na razna nadomestila. A vendar se izhaja tudi brez mila. V knjigi »Ve vlasti Buddhcvi«, ki jo je izdalo »Didlctvi svetojanskeho« v Pragi, se opisuje delo kaste peričnikov, ki nc rabijo mila zaradi svojega siromaštva. Iz omenjene Afnjige smo posneli: Čisto perilo ni samo zahteva spodobnosti, temuč tudi ukaz zdravilnega zakona. Pranje je torej važno in potrebno opravilo. V tem oziru re dela izjeme niti Indija. V tei deželi ne pero ženske, ampak samo moški. Kasta indijskih peričnikov se prišteva sicer k nižjim kastam, ali njih člani uživajo precej priznano čast in veljavo. Vere so deloma poganske ali pa mohamedanske, Marsikatera evropska mamica si torej misli: No, je pa menda tudi tako oprano! Od perila se plača le nekaj malega, ali domačini dostikrat niti tega ne zmorejo. Perilo se navadno bolj opere kakor v Evropi, To je jasno. Tamošnii peričniki se vadijo in urijo že od mladih nog in si pridobijo nenavadno spretnost. V Evropi nc soravi perica kakšnih madežev nikdar Iz perila, indijski peričniki pa vsak še hujši madež. L. 1897. sem slikal darbhanško cerkev z oljnatimi barvami in firnežem. Da ne bi si uraazal suknje, kem si prep??al bel ored. pašnik. Kakšen je kmalu bil, ni treba še posebe praviti in popisovati. Na vse zadnje sem obrisal vanj še čopič, trdno prepričan, da si ga ne bom tako nobekrat več prinašal. Slučajno je prišel peričnikom v roke. Kar strmel sem, ko sem videl, da mi ga je prinesel peričnik popolnoma čistega, brez madeža, Če ne bi bil iz drugih znakov poznal svoje lastnine, se ne bi bil nikdar oglasil zanj. Za pranje potrebuje indijski peričnik (dhobi) predvsem drugim — osla, pravega čveteronogega sivca, ne samo v prenašanje perila, ampak da dobi« va iz njegovega gnoja oster lug. Vsak, š& bolj siromašen dhobi mora imeti vsaj dva dolgoubata hlapca. Še boljši kakor oslovski lug je menda ovčji, V tem lugu prano perilo postane neki bolj belo kakor ravnokar padli sneg. Drugo čistilo je milo, seveda ne evropsko, ker dhobi nima denarja zanj, ampak domače »hindustansko« milo. Izdelujejo ga iz olja, loja, drevesne smole in drugih pritiklin. Izdelan ni po* sebno podoben našemu milu, a čisti izbor, no, Peričnikom pomaga tisočletna izkuš-nja, Tretje čistilo je pepel, ne drevesni pe- pel, ker so drva v Indiji strašno draga, ampak pepel iz nekega plevela, ki zraste do tri čevlje visoko, Peričniki ga skrbno nabirajo in sežigajo, Jako važno čistilo, brez katerega dhobi nikdar ne pere, je testo, ki je napravljeno iz ilovice in lužne soli. S to zmesjo mažejo tudi stare mize in omare. Je pa tako oster, da sne celo pleskanje. Če jo na sukno in platno pičlo namažemo, odstrani vsakršne madeže in pege. Tudi plod, ki sc imenuje nimbo in je velik kakor pomaranča in kisel kakor sam kis, pomaga čistiti perilo. Škrob izdelujejo iz riža in arrowroota (izgovori arorut, škrob iz korena zapadnoindijske rastline ! Maranta arunainacca L.). — Želeti bi 1 ,« ' lo, da bi naši kemiki to stvar preiskušali, | nemara bi se našla cdpomoč v današnjem i nedostatku mila, Vsekako bi se tako pro« učevanje izplačalo, zakaj izum bi se bogato nagradil. Izkopali bi zaklad, bogastvo brez sleparstva in oderuštva. 11111 n 11111111 ii 111:11 t 111: i < i u 1111 n i. u 1111 a 1.1111111 m 11! 11......................... Iferone »D J liitL i!*.! ia irnUiaUIli!ii!!)lfilflM!lll!IH!i!llll!l)(;--ItllHl!lii^HifJTi'..u~t.ru0.w.j»|>TT- ii rniru~>M.l' V-Vt Brezplačno stanovanje v Vižmarjih se odda penzijonistu z rodbino do treh oseb. Pojasnila daje Rudolf Stritar, Ljubljana, WolIoya ulica 1. 3629 Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih po« trebščin s t'. 1 VARA2D1N (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetnd cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojim! IRJE lišajc, lirnste, srboč.ro in druge kožna bolezni odstrani naglo in sigurno Pa« rniol-domnče ma/.ilo. Ne ma/e, je popolno brez dulia, torej so more rabiti tudi čez dan. Veliki lonček 1C B,— dvojno-volik lonček K 9.—, Daljo Pa-raSol-posipnlni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 3.—. Oboje so dobiva po povzetju ali pred> plačilu pri tvrdki Paratol- Werko, ieknr ULM£R ttudapeat VlW/. R6zsa ut 21. Brc* posebnega obvestila. Vsled španske bolezni jc umrla ?.. oktobra ob tričetrt na 6 zjutraj, gospa MaRi profesor RobidoVa. Bila je žena, kot je ne najdeš nobene več. Pogreb bo v petek dne 4. okt. ob 4. uri popoldne iz Trnovske ulice št. 15 r:a pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. oktobra 1918. Jana Marija, otrok. Pjrof. ildolf Robida. Mestni pogrebni zavod. Mšoa žiža roj. Lavrenčic naznanja v svoiem in v imenu svojih sorodnikov prežalostno vest, da jc -jen pp-li^bljcni soprog, odnosno zet, brat in svak, gospod V h Josip Peteline, • LJUBLJANA, poleg frančiškanskega mostu, SV. PETRA NASIP št. 7 opozarja cenjcno občinstvo, da je dospela večja pošiljatev j šluaitilli sarajifciu I za rodbinsko rabo, krojače in čevljarje, j j Kdor si jih želi nabaviti, nai sc čim prej oglasi. 3123 K lionc-piieat in c. in kr. stavbinski računski akcesist pri c. i n kr. ženijskem ravnateljstvu v Trcbinju, dne 19. septembra po kratki, hudi pa zavratni bolezni umrl. Pogreb jc bil v soboto, dne 21. septembra ob 3. uri popoldne na pokopališče v Trebinju (Hercegovina). Bodi mu prijazen spomin. na cele vagone, dalje WbcRMUTH> prašek od r>0 kg višje dobavlja UIN. WURZr.HGBR-£a, nasl., Ges. m, b. H, Gradec, Lagergasse 4. Naslov za bizojavko: ,,Salia", Gradec. srednje starosti, želi službe v kakem župnišču v Istri. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 3655, ako znamka za odgovor. Postojna, dne 23. septembra 1918. 3645 se sprejme takoj v hotelu »UNION Ljubljana. Ponudbe v pisarni. VSE VRSTE Zahvala. m Za izkazano iskreno sočut;e ob smrti na3e nepozabne matere. oziroma svakinje, gospe (termine HHikuS, ni Fmtl, c, kr. de ielnosodnega svetnika vdove za poklonjeno krasno cvetje in ljubeznivo spremstvo na zadnji poti predrage pokojnice se najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno iskrena zahvala za požrtvovalno skrb in ves trud ob dolgi bolezni preljube pokomice bodi izrečena g. dr. Alojziju Zalokarju ter gg. zdravnikom v deželni bolnici, zlasti sanitetnemu svetniku primariju dr. Ivanu Jenku, dr. Rupreehtu in dr. Zupanu. V Ljubljani, dne 3. oktobra 1918. Žalujoči ostali. v&EBf. se sprejme v 3653 za dame in gospode se sprejemajo t snaženje in oblikovanje v LJUBLJANI na RESLJEVI CESTI št. 22/1. parnem mlinu v Zagrebu, Hrvatsko. l»£B! £3 cr: tm cs ca a ca ca ca ics caica o ca ca cz aca ca cs r.:. c? a ep Ustanovljeno I. 1893. s ( m 11 Ustanovljeno I. 1833. Vi gt ili rcgisSrtiVKna zsiiruga t omejenim jamstvojn. Dovoljuje Mm posojila pil uoroSlvu, zastavi živllenskiti polic, Dosesiev, vrednosmm papirjev aii zaznambi na sM&eoe prejemke. Vračajo se posojila v 7»/a, 15 ali 21V2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani. C3 ca C3 ca C'J ca C21 C2 C3 C3 ca ca ca £3 C3 i flSSKffftEiK BKaBtfMMft1 i 'i Trajni pivnik (Uauorlftschoi') Alaba- stra I. .......... Trajni pivnik (DauorlSsohov) Alaba- stra ............. Vojno poro (Klillteder)..... Trajni notes, brezkončen Tinterol raš^li za izdelovanje črnila v»o fcarve 1 zabojček vsebina 50 Skatolj ..... • • KarSionsklpaoir.vso barvo 1 karton Inuicropapir.pnm a vijoličast, lOOrol Trakovi >•» vse pis. stroje naprei od Pisarniški Um (Bliroleim) steklenica Varna svinčnika i.Bleisr.ttschoner) 1. ;.ros . . ....... Zabojčkl kompletni za izložbo papirno trg. 1. komad .... Svilnat barvasti papir, pola . . . Bahr-ov Mormograpli-aparat (popisni aparat)......' V Šolski zabojoki za perona. svinftmk barvo, itd. komad naprej od . _ Sšče so deček, ki bi si želel izučiti Wbh IC 4'50 ca ca CTJ a § Kongresni trg Stev. 19. ki daje vsa potrebna pojasnila, t—j — ca Zadruga sprejema tudi hranilne vloga in jih obrestuje po 4 '/, •/„ § Društveno lastno premožčnje znaša koncem leta 1917. K 489.431-79. C3 Deležnikov je bilo koncem leta 1917. 1421 s 14.855 deleži, ki repre- ..................... zentujejo jamstvene glavnico za K 5,793,450-—. >"»">«.............. _ ^aaaaDDaaaaaanna^aaaaaapaaa ca C3 53 — — 15 Si)-— 8'— Bazgleu razi.ene novosti. Pri veCJajn naročilu trgovci izreden popnst- Natiskane pole porabljive za sodnijo, notarje in odvetnike v različnih tožbah in pogodbah, pošiljam po natančnem naročilu. Razpošilja: Josip Omersa, trg. agentura in komisijska trgovina, Ljubljana, Dunajska c. 6. I. SE SPREJME NA STANOVANJE IN HRANO. Plača deloma v živilih. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod it. 3648. Postrežrako IŠČEM v pisarno za nekaj jutranjih ur. Oglasiti se je v pisarni špediterja RAN-ZINGER, LJUBLJANA, Cesta na južno železnico. 3623 t&immmss TKBrasrrof xr, vs?r .• Išče se zdrava in poStena SHT služkinja ki je vajena kuhanja boljše mehanske hrane in bi opravljala vse kuhinjske in gospodinjske posle pri mali družini. — Hrane dovolj, plača po dogovoru. Nnslov pove uprava Slovenca pod št. 3061, ako znamka za poštnino. sraiS SE SPREJMEJO NA STANOVANJE brez aii z zajuterkom. — HRENOVA ULICA št. 6, LJUBLJANA. 3651_ Naslov pove uprava Slov. pod št. 3S59 kDO~PRODA Kranjsk^TTli Stajer ako znamka priložena. skem Duhovnik na deželi išče 1 <* « W lircinico . Pogoj: samostojno gospodinjstvo vo- Z MALIM POSESTVOM, akoravno * diti in brezpogojna snažnost. Nastop hribih, kjer bi se lahko redila ena krava? takoj. Ponudbena: Kaplanski urad j Naslov kupca pove uprava »Slovenca« Lokev pri Divači. (Dve uri od Trsta).' — Naznaniti tudi naslov kakega gospoda v svrht) informacij. zlasti fižol, krompir in svinjsko klobase se zamenjajo za obloko ali blago. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na upravo tega lista pod 3S58. pod št. 3643, ako znamka za odgovor. SPREJME SE za takoj dobra 3646 ki razume tudi druga domača dela. — Pismene ponudbe na; LJUBLJANA, poštni predal 123. NA PRODAJ je večja množina ega vina skupaj ali v posameznih sodih. Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 3649 ako znamka za odgovor. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni brat in stric, prečastiti gospod vajena poljskega dela in goveje živino, se sprejmeta v ljubljanski okolici. — Hrana tečna, plača po dogovoru. Po preteku enega Jeta v službi dobita vsak par čevljev in obleko. — Služkinja ima tudi priliko se izuriti v kuhinji, to posebno v zimskem času. — Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenca" pod naslovom »Hlapec ln služkinja« 3682. v Ljubljani ali Ljubljanski okolici kupi. Ponudbo na Upr. Slovenca po »Večje posestvo« 3635. Iščem eno ali dve --- in kuhinjo, ne predaleč od Katoliške tiskarne. — Ponudbe pod I. S. na Ka toliško tiskarno. karao^k, knszaSkoiijsk] duftounf susfntk, 'aiuSi dekan u SgrafCn in Postojni po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, sinoči ob 10. uri v (50. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 28. t. m. ob 4. uri popoldne. Slovesno sv. opravilo za pokojnika se bo vršilo v kapiteljski cerkvi v sredo dne 2. oktobra ob 9. uri. Novo mesto, 27. septembra 1918. Žalujoče rodbine: TaočaT, Žitnik, BloMfe, irzar. UblUib! se radi v; "klicanja enega in obolelosti drugega gospodarja 3650 od ponedeljka, dne 7. oktobra - za nedoločen čas ZAPRE. - SE ODDA za dobo treh let takot v najem. Kje, pove upravništvo »Slovcnca« pod št. 3652, ako znamka za poštnino. lit samite iiiiai Ne Kvarite §11 Nudim Vam edino zajamčeno dobro trpežno in blagu neškodljivo /i® M S «rga»sMe šraie vojaščine oproščen, IŠČE stalne službe v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe na upravo »S!ovenca» pod. » ABSOLVENT, št. 3654. kupuje po najvišji ceni 3641 FRAN POGAČNIK, LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 36. »llatien č Išča službe kot osol strica, emo. Za vse dokaze sočutja ob smrti našega ljubljenega brata in f jito za spremstvo na njegovi zadnji poti, se najsrčnejše zahvaljuje Selca, Šmarje, Poženk, 2. oktobra 1918. &!®3iq!2o žaSraioSf ostali. kva _ ___ tv.vtfrfm^-KiiaicnmMrm*™*" mm** iz najstarejše in največ|e tovarne za barve. Na stotine piiznalnih pisem vsakemu na razpolago. Razpošiljam samo L vrsle v sledečih barvah: črna, modra, terano zelena, rdeča, temno rdeča, vijolčasta, siva, rujava in rumena. — Da sc napravi temno modra, se da polovico črne, polovico mcdie. Na zahtevo slovensko navodilo. 100 zavojev 50 kron. 500 zavojev po 45 K za 100 zavojev. 1000 zavojev po 10 K za 100 zavojev. Poštnine prosto pošilja 3136 ___ ki je popolnoma izurjen v tej stroki. Najrajši gre na dežeio v kako župuišče, vešč tudi vrtnrstva. Ponudbe na uprave „SLOVENCA" pod „Vesten." Krema za najboljša kakovost, rabljiva brez vodo. 1 porcelan, lonček K 7 50 VrSt^ika. pristno, najboljšo vrste 1 kos 3 K 1 kg K 34'— Pošilja proti naprej- poslatvi denarja M. JtJNKBR, eksportna trtjovlna Zagreb 39, Potrinjska 3 111. Hrv.