Po*m.a„ ornem v »otavu*. , Pto j XT v L]ubljftni( v S1.ef]0 n septenibra 1933. Štev. 208 a Cena 1 Din c^ š^šTk T )r?ikj r? m* sns E«i6i MS ■ »7 ^ W * jESEi Telefoni uredništva: dnevna »Iniba 205« — nočna 2994, 2994 in 205® --Izhaja vsak dan zjntraj. razen ponedeljka in dneva po prazniku Kri je ošhropila ljubljansko letališče Na Studencu pri Ljubljani se je razbito letalo „Farman Gotiath" in pokopalo 8 žrtev Ljubljana, 12. septembra. AA. Davi ob 6.10 se je ponesrečilo naše potniško letalo tipa »Farinan«, ki vozi na novi letalski progi Ljubljana—Sušak. Na letalu je bilo razen pilota in mehanika 6 potnikov, in sicer: Gdč. Ivana P i 11 e r iz Ljubljane, Anton Lušin, borzni senzal iz Ljubljane, Vladimir Štrekelj iz Ljubljane, G e o r g K o n i g iz Nemčije, Ivan K o s I e r iz Ljubljane in Ivan Ž ura j, trgovec iz Slov. Bistrice. — Letalo je pilotiral g. Nikitin, mehanik pa je bil g. Trkulja. Kmalu po startu se je letalo zaradi goste megle zaletelo v gozdič pri umobolnici na Studencu. Letalo se je razbilo, vsi potniki, pilot in mehanik pa so bili na mestu mrtvi. strmo navzdol, tako da ima že zaradi padanja tako veliko hitrost, da delujejo motorji skoraj neobremenjeni Po kratkem sikanju in popolnem molku, ki je dokazoval, da je pilot ustavil motorje, je sledil zamolkel tresk — in tišina. Katastrofa... Uradniki so sklepali iz tega, da je pilot Nikitin v zadnjem trenutku ustavil motorje ter zasilno pristal. Uradniitvo letališča se je takoj odpravilo pogledat, kaj sc je zgodilo in prav tako so se odpeljali na kolesih z letališča orožniki. Po osmih minutah so uradniki letališča in orožniki naili razbito letalo, kjer so že reševali strežniki bolnišnice na Studencu, kar se je še rešiti dalo. Ko je namreč letalo treščilo v 3 m visoki zid, ki obkroža veliki vrt umobolnice, je truič opozoril v bližini se nahajajoče strežnike, da se je zgodila nesreča. V bolnišnici in domu sester, ki je od mesta nesreče oddaljena kakih 50 m, so čutili, kako se je ob udarcu letala ob zid streslo poslopje, kakor ob potresu. Prvi so prihiteli na pomoč sestre usmiljenke in strežniki in to že v drugi minuti po nesreči. Sestre in strežniki so seveda takoj poskusili reševati potnike. Prevrgli so del repa in tako odkrili v ruševinah potni&ke kabine ponesrečence, ki so ležali skoraj vsi skupaj na kupu in drug na drugem. Dvigali so ponesrečenca za ponesrečencem in seveda pri vsakem takoj ugotavljali, da mu ni pomoči. Medtem ko so začeli reševati strežniki ponesrečence, sta prišla tudi ic! bolnišnice dr. Divjak in kurat bolnišnice g. Janko Sede j, ki je podelil vsem ponesrečencem zakramentalno odvezo v sili. Šei bolnišnice dr. Divjak je takoj spoznal, da ponesrečencem ni pomoči in strežniki, ki so položili ponesrečence drugega poleg drugega, so pokrili razmesarjena telesa z veliko vozno plahto in čakal! uradnih organov. Največja nesreča našega letalstva ena največjih svetovnih nesreč Pogled na ostanek repa od strani. Na desni je kolo nosilnega podstavka, zagvozdeno med debla akacij. Ponesrečeno letalo Veliko trimotorno letalo »Farman Goliath«, ki (e na tako tragičen način pokopalo pod seboj osem nesrečnih žrtev, je bilo izročeno prometu pred dvema letoma in je do 1. septembra ietošnjega leta vozilo v letnem času na progi Belgrad—Zagreb— Dunaj in nazaj. Bilo je eno najmodernejših letal »Aeroputa« in je imelo prostora za osem potnikov, pilota in mehanika. Največja razpetina kril meri 19 m, dolžina znaša od k^nca epa do vijaka 13 m, največja višina pa 3.5 rv Tri;, motorji, od katerih je bil eden montiran v sredi v trupu, dva pa na desni in levi strani pod krili, so imeli vsak po 240 konjskih sil, tako da je razpolagalo letalo s 720 konjskimi silami. Nenatovorjeno letalo te tipe tehta 2830 kg, polno otovorjeno pa 4800 kg. Posebna prednost in varnost takega trimotornega letala je v tem, da letalo kljub temu, če popolnoma odpove en motor, lahko leti še v vodoravnem letu neovirano, kolikor časa je treba, ne da bi se pri tem morala zgoditi najmanjša nesreča. Prav tako letalo, če bi mu odpovedal en motor, lahko varno pristane. Vzlet v megleno iutro Ko je bil letos 1. septembra ukinjen letalski promet z Dunajem, je bilo letalo prestavljeno na novo progo Ljubljana—Sušak—Zagreb. Letalo je vozilo enkrat v smeri Ljubljana—Sušak—-Zagreb, nato pa iz Zagreba nazaj na Sušak in odtod v Ljubljano. Radi res ugodne zveze je bilo letalo vedno dobro zasedeno in marsikdo ie moral prebiti Pogled iz gozdička nekako od raz> iiim letala v smeri, iz katere je priletelo letalo, preden se je zaletelo v zid. V ospredju vidim ^t-aike razbitega desnega krila, ki se je zdrobilo, ko je zadelo ob mofcno deblo drevesa, katero je odlomilo. V ozadju nekoliko na desno vidimo odlomljeni debli dveh dreves, na katerih visita dva radovedneža. Skozi tn od-vri:«« ~ .gozdu, ki pa si jo je letalo naredilo samo, i< priletelo padajoče letal« Pilot Viktor Nikitin Sorodniki prihajajo Vest o katastrofi se je z bliskovito naglico rai širila in okrog osmih je prišel na kraj nesreče ljubljanski župan dr. Dinko Puc z občinskim svetnikom Rebekom. Ojačeni orožniki so zastrnžili kraj nesreče in odganjali ljudi, ki so hoteli videti vse prav od blizu. Prav tako je prišel okrajni glavar g. Žni-deršič, upravnik policije Keršcvan s precejšnjim številom stražnikov, ki so omejili prostor in zadrževali vedno bolj naraščajočo množico radovednežev. Z njimi je prišel tudi komandant orožniške čete, orožniški kapetan Niko Petič in podporočnik Markovič. Policijski uradniki so nato iotografirali z vseh strani kraj nesreče z razvalinami letala. Kmalu zatem so začeli prihajati sorodniki ponesrečencev, ki so bili o nesreči obveščeni. Najprej ie prišel viš,i sadjarski in vrtnarski nadzornik g. Štrekelj, ki skoraj ni mogel verjeti, da je njegov sin Vladimir, ki je študiral elektrotehniko na ljubljanski univerzi, res med ponesrečenci. Sam ni vedel, ali je njegov sin odpotoval z vlakom ali z letalom na Sušak, kjer jc hotel obiskati svojega brata. Že prejšnji dan sc jc pokojni akademik Štrekelj hotel odpeljali na Sušak, vendar radi tega, ker je zaprosil za znižano tarifo, ni mogel odleteli, ker jc bilo letalo zasedeno. Ves zbegan jc hodil nesrečni oče okrog razbitega letala in snraSeval, če jc njegov sin Vladimir med ponesrečenci. Zla slutnja sc Šest let imamo že v naši državi civilno letalstvo in vso to dolgo dobo naša razvijajoča se avi-jatika ni doživela nobene hujše nesreče. Današnji dan pa pomenja v zgodovini našega civilnega letalstva krvavi krst, ki je zahteval osem življenj. Strahovita nesreča, ki se je zgodila v bližini ljubljanskega letališča, je doslej v naši državi največja letalska nesreča sploh in se po svoji velikosti in strahotnosti more meriti z največjimi letalskimi nesrečami, ki so se kdaj zgodile na svetu. Letalo je vodil sloveči pilot in ruski zračni junak Viktor Nikitin, ki je bil rojen v Kijevu. Ta stari in preizkušeni pilot je bil znan kot eden najboljših naših pilotov, saj je prevozil okrog 500.000 km po zraku m to v vojni in miru. Začel jc že na res smrtno nevarnih začetniških škatljah, ki so vozile v začetku svetovne vojne in potem ves čas. Vendar se mu ni nikdar pripetila nobena resna nesreča. Lansko leto je bil Nikitin pilot letala, ki je letelo ob »Sloven-čevem« propagandnem letu po Sloveniji. potovanje za en dan, ker se ni pravočasno pobrigal za vozovnico. Prav tako jc tudi danes odletelo letalo s šestimi potniki in sicer z desetminutno zamudo, ker je letalo čakalo še na Ivana Žuraja, lesnega trgovca, lastnika parne žage v Slovenski Bistrici Žuraj Ivan se je pripeljal na letališče šele v trenutku, ko je bil že dan znak za odhod letala. Radi tega je nastala desetminutna zamuda in letalo se je dvignilo popolnoma v redu po običajnem zaletu. Letelo je najprej v smeri proti Zidanemu mostu, nato čez travnike, ki spadajo k bolnišnici na Studencu ter je zavilo nato proti zapadu in vozilo že nad desnim bregom Ljubljanice proti zahodu. Nekje v bližini graščine Baumgarten pa je letalo zavilo nazaj ter letelo od zahoda proti vzhodu. Na tej kratki progi pa je že strmoglavilo v zid bolnišnice in se razbilo. Ves polet je trajal poldrugo minuto in je letalo v tem času doseglo morda višino 150 m. Na urah, ki so jih našli med razvalinami razbitega letala, so mogli reševalci čitati tudi čas nesreče, ker so se ure vse ustavile in nekatere celo močno poškodovale. Ker seveda nima vsakdo skrajno natančne ure, se ure za malenkost razlikujejo v času, ki ga kažejo, vendar kažejo približno vse tako, da se je zgodila nesreča okrog 6.21 in 30 sekund. Isto potrjujejo službujoči uradniki letališča, ki po vsakem odlctu letala zasledujejo letalo, kako se dviga. Radi megle pa seveda niso videli, kako zavija proti zahodu, pač pa so slišali, kako delujejo motorji-Presenetilo jih je nepričakovano dejstvo, da so po ponehavanju brnenja, ki so si ga razlagali s tem, da dela zavoj, motorji naravnost zasikali, kar pomenja, da vijaki ne vlečejo letala za seboj. Ta značilni šum dajejo motorji le takrat, kadar pada letalo »Farman Goliath« pred poletom Razdejanje na kraju nesreče 2e bližnja okolica kraja, kjer leži razbito letalo, opozarja vsakogar s svojo zunanjostjo, da se je moralo pripetiti nekaj posebnega. Kakih 100 m od zidu bolnišnice stoji prvo drevo, visok hrast, ki ima odlomljen vrh. V ta hrast se je letalo najprej zadelo in mu odlomilo vrh. Kakih 50 m naprej leži ob visoki akaciji krmilje in zunanji del levega krila. Malo naprej štrlita v zrak dve debli dreves, kateri je padajoče letalo prelomilo nekako v sredi. Ob močnejšem deblu malo naprej, ki je odlomljeno že v višini poldrugega metra, pa se je razbilo celo desno krilo letala ter se razletelo v trske, raztrgano platno in kopico žic. Kakih 30 m naprej pa leži v 6—8 m široki odprtini v obzidju bolnišnice ostanek razbitega letala. Letalo je treščilo s tako velikansko silo v zid, da se je zid ob trupu letala zrušil popolnoma in da je pogledal razčesneni vijak z nosom srednjega motorja skozi zid naprej na vrt bolnišnice. Levo krilo se je razbilo ob vejah in deblih dreves, ki stoje tik ob zidu in gondola z motorjem se je postavila na nos kaka dva metra od zidu. Za srednjim motorjem letala, ki leži med razvalinami že na vrtu bolnišnice, je bila kabina, ki se je ob sunku popolnoma zrušila prav na ru- ševinah podrtega zidu. Še najbolj ohranjen je ostal zadnji del repa, ki je dolg kake 3 m. Desni motor leži razbit v bližini repa in videti je, da se je raz-letel, ko je zadel ob kako deblo. Iz žalostnih razvalin ne bi nihče mogel sklepati, da se je zrušilo veliko trimotorno letalo. ga je polaščala vedno bolj in sam ga je hotel najti in videti. Povedali so mu, kolikor mogoče obzirno, da je tudi njegov sin žrtev nesreče. Popolnoma strt in obupan je po strašni novici odšel skozi nemo množico, ki je vsa sočuvstvovala z nesrečnim očetom. Okrog 10 so prišle tri starejše gospe v spremstvu priletnega moža. Bile so to sestre ponesrečenega Ivana Koslerja. Skrušene so pripovedovale, da se je 77 letni brat že ves teden veselil tega poleta. Kmalu za njimi jc prišel g. Frelih, predsednik Društva hišnih posestnikov, s soprogo, katere sestra gdčna Piller Ivanka je tudi med nesrečnimi irtvami. Sodna komisija Vedno večji je postajal naval radovednežev. Mladina je plezala na drevje in zid bolnišnice, da bi bolje videla na razvaline. Okrog 10.15 se je pripeljala sodna komisija, v kateri so bili preiskovalni sodnik dr. M. Kersnik, sodnik Franc Kance, za državno tožilstvo pa državni tožilec dr. Fellacher. H komisiji so pristopili že navzoči okrajni načelnik dr. Žnideršič, upravnik policije Kerševan, komandant orožnikov kapetan Niko Perič in poveljnik postaje narednik Sušnik. Najprej je komisija ugotovila imena nesrečnih '.rtev. Reševalci so odgrnili plahto in pregledali li-itine vsakega ponesrečenca. Ker je imela večina ponesrečencev tako zmaličen obraz, je bilo mogoče ugotoviti identitete le s papirji, ki so jih imeli pri sebi. Ko je bil žalosten posel končan in sestavljen in odobren zapisnik o žrtvah nesreče, so trupla zopet pokrili, komisija pa je dovolila prevoz trupel na domove, oziroma v mrtvašnico. Nato so člani komisije še ugotovili lego letala in določili najvažnejše točke, po katerih bi se moglo ugotoviti, kako je nesreča potekla. Ko so bile končane risbe, je komisija zaključila svoj ogled. Razvaline letala so ostale na mestu kakor leže, ker jih mora še pregledati dvojna tehnična komisija in sicer vojaška in civilna. Nesreča je bila takoj javljena v Novi Sad, kjer je sedež tehnične komisije. Tehnična komisija se je pripeljala z letalom iz Novega Sada popoldne in odšla na kraj nesreče. Kakor je znano, je itak vsak potnik, ki se vozi kam z letalom, zavarovan za primer nesreče za 400.000 Din. V voznini je všteta že vedno pristojbina za zavarovanje, ki jo Aeroput plačuje posebni mednarodni zvezi zavarovalnic. Pri nas zastopa te zavarovalnice zavarovalnica »Triglav«, Za vseh šest ponesrečenih potnikov bodo zavarovalnice plačale skupno 2,400.000 Din. Pilot in mehanik sta pa uradno zavarovana vsak samo za 100-000 Din. Vendar se je pilot Nikitin še sam zavaroval za precej visoko vsoto. Žrtve Pilot Viktor Nikitin Očem se nudi strašna slika Kaj je videl poročevalec „Slovenca" Med ljubljanskim in okoliškim prebivalstvom je vest o tej nesreči na vse zgodaj zbudila ogromno pozornost in globoko sočustvovanje, posebno, ko je prebivalstvo izvedelo, da je med osmimi ponesrečenci večina domačinov največ zlasti takih, ki so bili splošno znani in priljubljeni. Takoj ob zgodnji jutranji uri so pričeli prihajati ljudje na kraj nesreče. Večina jih je prišla s kolesom, pa tudi z drugimi vozili in peš. Cesta od Ljubljane do Studenca je bila ves dan gosto obljudena. Kraj nesreče je gozdiček tik ob cesti in zidu bolnišnice za duševno bolne. Takoj je opaziti velike veje, ki jih je letalo pokosilo z dreves in ki leže na jasi pred gozdičkom. 1'odrtine letala, na-gromadene v velik kup, leže na odprtini, ki jo je letalo napravilo, ko se je tako zelo nesrečno zaletelo v zid. To je ena sama grmada pločevine, že~ lezja, lesenih ostankov in usnja — nekdanjih udobnih sedežev v letalu. Na vrhu kupa je rep letala in je napis na njeni skoraj ohranjen. Krog in krog kraja nesreče se zbira ves dan prebivalstvo, vendar pa močne patrulje orožništva in policijo branijo dostop. Komisije, ki ves dan pregledujejo grozno po-kažena trupla ponesrečenih potnikov in letalcev, poslujejo na bolniškem vrtu. Z grozo v srcih morajo člani komisij ogledovali trupla in z grozo zbirajo uslužbenci in zdravniki izpod podrtin posamezne dele trupel. Skoraj vsa trupla so taka da jih ne bi bilo možno spoznati, če ne bi v obleki našli pisem in listin. Kdino Nemec Konig iz Niirnberga, ki je bil tudi edini tujec med i»onesrečenci, ima glavo celo, to se pravi obraz in lobanjo. Konig je sedel — sodeč po legi trupla — na zadnjem sedežu v letalu, ter ga je umoril najbrž zračni pritisk, kovinski deli raztreščenega letala pa so mu zmečknli telo. Vseh drugih sedem potnikov pa ima deloma odtrgane glave, deloma pa tako skažene obraze, da jih ni mogoče s|>ozna1i. Ivana Piller, mestna učiteljica Ni spoznati, ni spoznati . . . Ni spoznati ne senzala Antona Lušina ne učiteljice Pillerjeve ne pilota Nikitina ne akademika štreklja no mehanika Trkulje ne trgovca Žuraja in ne posestnika Koslerja. Najbolj grozen in pretresljiv je pogled na trupli Nikitina in Trkulje. Ntkitinovo truplo je vse razbito. Trkulja ima odtrgano glavo in odprto črevesje. Flnako so skazena trupla vseh drugih šestih potnikov. Ob 11 so dospeli vozovi mestnega pogrebnega zavoda s krstami. V prisotnosti zdravnikov dr. Zvoklja iz umobolnice in banovinskega zdravnika dr. Jenka iz Vevč 90 polagali delavci trupla v začinjene krste. Bolniške sestre iz umobolnice, ki so stale v oddaljenosti, so ob tem groznem prizoru, ko so polagali trupla v krste, tiho molile, prav tako ludi duhovnik umobolnišnice. Uprava umobolnišnice seveda davi po nesreči bolnikov ni pustila na vrt, ker bi lahko prišli do kraja nesreče, vendar je po naključju nekaj lažjih bolnic le predrlo stražo bolniških čuvajev in sester. Trenutki, ko so le nesreč-nice prišle do kraja nesreče in tam povzročile nekaj strašnih prizorov, so bili skrajno tragični. Z največjo težavo so čuvaji odpravili te nesrečriice nazaj. Pretresljivi so bili prizori, ko so prihajali obveščeni sorodniki posameznih ponesrečencev, tako fttrekljev oče, znani vrtnarski nadzornik, dalje Iri Koslerjeve sestre in drugi. Krste s trupli ponesrečencev so nato z mrtvaš-iimi vozovi prepeljali deloma na domove, deloma v mrtvašnico splošno bolnišnice. Vzroki... Pokvarjen motor? Med prebivalstvom kroži več verzij o vzroku resrrče. Najbolj verjetna je verzija, da je prišlo do nesreče zaradi defekta v motorju. Nikitin je bil tako sijajen in izvrsten pilot, morda najboljši, kar jih je delalo v jugoslovanskem zračnem prometu, da je izključena vsaka možnost njegove osebne krivde. Kdor se je kdaj vozil z njim, je imel občutek, da bi mogel ta pilot skoraj z zavezanimi očmi voditi letalo. Krožijo tudi nekontrolirane govorice, da je Nikitin dan. dva pred nesrečo sam opazil defektnost tega letala. Ugotovil je baje, da eden izmed treh motorjev ne deluje brezhibno, prav tako pa S"? mu je baje zdel tudi drugi motor sumljiv. Vendar pa je danes nastopil vožnjo zlasti zato, ker je bilo priglašenih mnogo potnikov za Sušak, tako da so moral; trije celo odstopiti od vožnje, ki so si e tem tudi rešili življenje. Po pripovedovanju očividca posestnika Berga se je letalo dvignilo z letališča v zrak in bilo minuto kasneje že nad Dobrunjami. Preden pa se je povzpelo nad golovške griče, se je naenkrat obrnilo in očitno skušalo pristati nazaj na letališču. Toda nad letališčem je ležala še megla in Nikitin seveda ni mogel opaziti, dn je tik nad drevjem in bolniškim zidovjem. ter jo letalo tako strmoglavilo v oboje. Drevesa so odrezana pri vrhovih, kar bi dokazovalo, da je Nikitin najbrž računal, da leti nekoliko višje, kakor je v resnici, ter je nameraval malo kasneje spustiti se k tlom letališča. Toda udarec ob skupino kakšnih dvajsetih dreves je zadoščal. da je letalo strmoglavilo v bolniški zid, ga v širini kakih 15 metrov skoraj odrezalo, ter se ob njem raztreščilo v kose. Nikitin zgrešil smer? Druga verzija bi bila, da jo Nikitin zgrešil orijentacijo in namesto, da bi letel naprej, zavil nehote naiaj. Vsakdo, kdor pozna krajevne razmere in kraj nesreče, pa tudi, kdor je pozjial letalca Nikitina, ve, da je to nemogoče. Že nn leta-lšču so letalo dvigne vedno tako visoko, da visoko preleti brzojavne drogove, kaj šele bolniški zid. Letalo pa je priletelo najprej v drevje in potem šele v zid. Torej se je moralo letalo že vrniti, ko je bilo že visoko v zraku. Vse lo dokazuje, da je Nikitin moral visoko v zraku, tik pred poletom nad dolenjskim gričevjem opaziti defekt v motorju, enem ali dveh, in da se je poskušal nato vrniti na letališče. Vzrok bi bil torej v defektu in ne v tein, da bi Nikitin izgubil orijentacijo. Nikitin je bil tudi med tovariši priznan po svoji hladnokrvnosti in je najbrž tudi hladnokrvno računal, da je boljše, če se vrne z letalom in zaupa-nimi mu potni k i na letališče,, namesto da bi z de-fektnimi motorji nadaljeval pot. Le nesrečno drevje mu je miren in gladek pristanek onemogočilo in povzročilo to grozno nesrečo. Megla pa je tudi povzročila, da Nikitin drevja ni videl. Motor se v megli ni ogrel? Verjetna je ludi verzija, da je defekt v motorju nastal zaradi tega, ker se v ljubljanski megli ni mogel pravilno ogreti ter je bil zato prehitro zagnan. Možno je torej, da je Nikitin opazil že v zraku nepravilno funkcijoniranje inolorja ter je zato skušal pristati na letališču. Komisijski ogled Popoldne je ob 2 priletela z letalom iz Novega Sada vojaška komisija, v kateri so bili ing. Stani-savljevič, podpolkovnik Radovič in drugi. Komisija si je natančno ogledala razvaline letala. Ena najbolj važnih ugotovilev komisije je, da je pokojni Nikitin pokazal v zadnjem trenutku pred pristankom popolno duševno prisotnost. Ko se je letalo žigalo za motor. Z tega bencin tudi ni eksplo- je bil krepak, visok, še mlad ruski emigrant. V carski Rusiji je bil letalski kapetan ter se jo kot pilol uveljavljal že med svetovno vojno. Ves njegov značaj, ki se je razodeval tudi na obrazu iu v vsem vedenju, je kazal tipičnega Rusa. Nobene nervoze ni bilo Pitati na njegovem obrazu, nobenega vznemirjenja. Voljan in vljuden človek je bil kakor ustvarjen za pilota. Ob otvoritvi proge Ljubljana—Belgrad je vodil — izmenjaje s tovarišem Striževskim letala na tej progi, ko pa je bila otvor-jena proga Ljubljana—Sušak—Zagreb, je vodil letala tudi na tej progi. Nikitin je bil tudi tisti pilot, ki je lani ob propagandnem letu za »Slovenca« vodil letalo nad Slovenijo. Za seboj ima že približno pol milijona kilometrov poletov. bil še krepak mož ln je rad mnogo potoval. Zapušča brata Petra, ki je lastnik ortneške graščine in sestre Emo, vdovo po dr. Seemannu, sestro Olgo, vdovo po graščaku inž. Rudežu in sestro Mary. Georg Konig Železniški uradnik Georg Konig iz Niirnberga v Nemčiji je že večkrat prišel v našo državo. Zlasti rad se je ustavljal na Bledu, kjer se je lani seznanil z ljubljansko rodbino Šlajmarievo. Ko je prišel včeraj v Ljubljano, je obiskal Šlaj-marjeve in povedal, da namerava napraviti krožno potovanje skozi Dalmacijo in Italijo. Ko je z ljubljanskega gradu zagledal hangarje letališča, se je odločil, da bo raje odletel z letalom na Sušak. Njegovi sestri sta bili o nesreči' brzojavno obveščeni. Anton Lušin v krogu svoje družine spuščalo k tlom, ie namreč prekinil električno za-r. Zaradi diral. Po komisijskem ogledu so delavci pospravljali ostanke letala Uporabno ni pravzaprav nič več, razen nekaj blazinastih sedežev. Kovinski deli se bodo dali kvečjemu le preliti. Za druge predmete in ostanke letala pa se je razvila med zbrano množico prava bitka. Vsakdo je hotel namreč nekaj odnesti, bodisi iz prazjie vere ali pa za spomin. Georg Konig iz Niirnberga: v čolnu Anton Lušin, borzni senzal Med ponesrečenci je tudi Anton Lušin, borzni senzal, ki se je rodil 1. januarja 1889 v Sodražici, dovršil gimnazijo v Ljubljani ter trgovsko akademijo na Dunaju. Ime! je svojo pisarno v VColfovi ulici. Zapušča ženo in tri otroke. Nameraval se je odpeljati na Sušak in sicer z aeroplanom, da bi si prihranil na času. Na večer pred odhodom je bil še izredno razigrane volje in dejal ženi, da se bo ob prvi priliki popeljal tudi z njo v letalu. Tudi se je dogovoril ob tej priliki, da bo ob prihodu na Sušak takoj obvestil, da je srečno prispel. Toda njegova soproga je danes zaman pričakovala njegovega glasu in se je ie pred nesrečo vznemirila. Otroci dopoldne niso vedeli še ničesar o nesreči. Starejši deček leži bolan, deklici pa sta bili v šoli. Pokojni Lušin ljubitelj planin in slehernih novih pojavoj in je bil radi tega se je hotel popeljati z letalom. Dasiravno ni ljubil raznih pompov, je vendar želel, da bi se na njegovem grobu zapela pesem »Gor čez izaro«. Pokojni Luišin je bil eden prvih Slovencev, ki se je v svetovni vojni v ujetništvu priglasil v srbsko vojsko. Dobil je koj tudi važna mesta z zaupnimi funkcijami. Bil je zraven tudi pri onem znanem umiku srbske vojske čez albanske planine v hudi zimi leta 1916. Kasneje je sodeloval tudi pri jugoslovanskem odboru v Ženevi, kjer so ga zlasti cenili radi njegove pridnosti, pa tudi radi strokovnega znanja ter znanja jezikov. Bil pa je sploh zelo priljubljen. Po vojni se je začel udejstvovati tudi v akciji za zvezo Slovenije z morjem. Bil je predsednik akcijskega odbora za zgraditev železniške proge Kočevje—Vrbovsko ter je dosegel, da je bila ta proga sprejeta leta 1922 v oficielni vladni gradbeni program. Seveda ni izpustil nobene prilike, da ne bi propagiral te zveze. Slovenska lesna trgovina je izgubila svojega odličnega predstavnika. Po vojni se je posvetil predvsem lesni trgovini in ko je ljubljanska borza potrebovala posrednike za lesno kupčijo, je padel izbor na njega. Od leta 1927 je bil borni senzal na blagovnem oddelku. V tem svojstvu se je zanimal za vse probleme našega gospodarstva, posebno pa lesne stroke, v kateri je bil priznan strokovnjak, katerega ne bo mogoče nadomestiti. Sodeloval je tudi pri »Slovencu«, kateremu je večkrat dajal informacije o položaju na lesnem trgu. Zadnja leta se je posebno zanimal za organizacijo slovenske lesne trgovine in sodeloval pri organizaciji predvsem malih producentov, ki bi le v skupnosti uspešno tekmovali na inozemskih trgih. V tem smislu je tudi delal propagando za poslovanje z inozemstvom s posredovanjem ljubljanske borze. Pokojni Anton Lušin je bil značaj, kakršnih poznamo le malo. Zato so ga visoko cenili njegovi prijatelji in znanci. Ivana Piller Mestna učiteljica Ženi Piller, sestra soproge g. Freliha, predsednika »Društva hišnih posestnikov«, je bila dolgolelna učiteljica na šentjakobski šoli. Dasi že priletna, je z veliko vnemo in ljubeznijo de-lovala v svojem poklicu. Učeča se mladež jo je ljubila, saj je bila kakor dobrotna mati svojim otrokom. Pred kratkim je bila upokojena, toda strašna nesreča ji je nenadoma prekinila zasluženi pokoj. Pogreb pokojnice bo v četrtek ob 16.30 iz mrtva-^ ške veže pri sv, Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Sirekeli V adimir Pokojni Štrekelj Vladimir, akademik elektro-! tehnik je bil sin splošno znanega in priljubljenega višjega sadjarskega in vrtnarskega nadzornika g. štreklja. Star je bil 24 let in je dokončeval na tehniški fakulteti ljubljanske univerze svoje študije, do katerih zaključka mu je le še malo manjkalo. Rajnki je bil miren in ljubezniv mladenič ter priljubljen med svojimi tovariši sošolci in drugimi znanci. Strašna usoda ga je prekinila v njegovem delu in vsi sočuvstvujemo z nesrečnim očetom, ki izgubil dragega stola. Ivan Kosler Posestnik Ivan Kosler je iz znane in ugledne rodbine. Saj je znano njegovo lepo posestvo v Ši-| ški, Cekinov grad z obsežnim vrtom. Svoječasno je ■ bil eden glavnih delničarjev pivovarne Union, udo-1 ležen pa je bil tudi še pri nekaterih drugih gospodarskih podjetjih. Bil je član in upravni svetnik uri mnogih denarnih zavodih. Kljub 77 letom je Ivan Zuraj Lesni industrijalec Žuraj Ivan je bil splošno znan v Slovenski Bistrici kot podjeten trgovec in dob er gospodar. Nesreča ga je doletela na trgovskem potovanju in zapušča soprogo, dva sinova Ivana in Dušana ter hčerko Ano-Marijo. Truplo pokojnika bodo prepeljali na njegov dom v Zgornjo Bistrico. Ivan Kosler, posestnik iz Šiške Uradno poročilo tehnične komisije Jugoslovansko civilno letalstvo je po šestletnem delovanju brez najmanjše nesreče, po poldrugem milijonu v rednem prometu prevoženih kilometrov, plačalo danes po črni vrsti številnih nesreč, ki so v tem letu zadele civilno letalstvo drugih držav, plaialo danes svoj tribut osvajanju ozračja. Dne 12. septembra ob 6.20 je vzletelo letalo društva za zračni promet »Farman Goliath« s tremi motorji z ljubljanskega letališča proti Sušaku s pilotom Viktorjem Nikitinom, mehanikom Spirom Tr-kuljo in šestimi potniki; gdčno Ivano Piller, Antonom Lušinom, Vladimirom Štrekljem, Ivanom Ko-slerjem, vsi iz Ljubljane, nadalje z Ivanom Žurajem iz Slovenske Bistrice in Georgom Konigom iz Niirnberga v Nemčiji. Letalo in motorji so bili pripravljeni za polet že 11. septembra zvečer in so bili preizkušeni danes zjutraj pred poletom po predpisih. Vse je bilo v redu. Metereološki podatki so bili zadovoljivi. Vsa proga do Sušaka je bila prosta, nebo jasno in brez vetra. Na letališču je bila ob 6 sicer megla, vendar se je razpršila, tako da na njem ob 6.20, ko je odletelo letalo, ni bilo megle. Po pravilnem vzletu se je letalo dvigalo in okrenilo v smeri proti Sušaku. Po kratkem času se je letalo izgubilo v jutranji meglici, vendar se je čul še dve ali tri minute ropot pravilnega delovanja motorjev. Nekako tri minute po vzletu se je nenadoma začulo močno okrepljeno zamolklo tuljenje motorjev, zatem prestanek njihovega delovanja in takoj zatem tresk. En kilometer južno od letališča je ležalo letalo v razvalinah. Vse osebe, ki so bile v njem, so bile na mestu mrtve. Strokovna komisija, ki je na kraju nesreče izvršila pregled, je ugotovila, da ni bilo nobene napake niti v letalovem ma-terijalu, niti v organizaciji prometa. Pilotsko napako jc, v kolikor se more smatrati, da je ona povzročila nesrečo — če ni povzročitelj usodno sodelovanje nepreračunljivih vzrokov, radi katerih trpi nesreče nc samo zračni, ampak tudi splošni promet — plačal tedaj z življenjem eden naših najboljših pilotov, ki je tako kot človek kakor strokovnjak užival največji ugled. le hude žrtve so bolestne in so hudo zadele vse tiste, ki spremljajo razvoj našega letalskega prometa. Izplača se omeniti, da so se za jutrišnje letalo, katero bo nadaljevalo redni promet po določenem programu, javilo polnoštevilno potnikov in da so se za ta polet prijavili predstavniki tiska, želeč tako manifestirati svoje prepričanje v potrebnost in bodočnost zračnega prometen Nova razdelitev slovenskih ob ein S H AM POO BRUNETAFLOR Ljubljana, 12. sept. »Službeni list« prinaša uredbo o spojitvi občin v Dravski banovini, V Dravski banovini se grupirajo odnosno spajajo občine: Brežiški okraj Upravna občina Artiče: dosedanja upravna občina Artiče; 2. Bizeljsko: u. o. Bizeljsko; 3. Blanca: u. o. Blanca; 4. Brežice: u. o. Brežice; 5. Dobova: Upravne občine Veliki Obrež, Loč, Rigonce, Mo-stec, Mihalovec, Gaberje, Sela; 6. Globoko: Upr. občini Globoko, Bojsno; 7. Kapele: u. o. Kapele; 8. Pišece; u. o. Pišece; 9. Pleterje; u. o. Pleterje; 10. Podsreda: upr. občine Podsreda, Koprivnica, Gorjanž, Križe; 11. Rajhenburg: upr. občine Anže, Armeško, Gorica, Mrčna sela, Senovo, Stolovnik, Rajhenburg, Raztez, Veliki Kamen; 12. Sevnica: u. o. Sevnica; 13. Sromlje: u. o. Sromlje; 14. Videm: u. o. Videm; 15. Zabukovje: u. o. Zabukovije; 16. Zakot: u. o. Zakot. Celjski okra i 1. Braslovče: u. o. Braslovče; 2. Celje-okolica: u. o. Celje-okolica; 3. Dobrna: u. o. Dobrna; 4. Drami je: u. o. Dramlje, k. o. Bezovica iz u. o. Be-zovica iz konjiškega okraja; 5. Gomilsko: u. o. Go-milsko, u. o. Grajska vas; 6. Griže: u. o. Griže; 7. Polzela: u. o. Polzela; 8. Sv. Jurij pri Celju-trg: u. o. Sv. Jurij-trg; 9. Sv. Jurij pri Celju-okolica: u. o. Sv. Jurij-okoiica, u. o. Kalobje brez k. o. Be-zovje; 10 Sv. Pavel pri Preboldu: u. o. Sv. Pavel pri Preboldu, u. o. Marija Reka; 11. Sv. Peter v Savinjski dolini: u. o. Sv. Peter v Savinjski dolini; 12. Škofja vas: u. o. Škofja vas; 13. Šmartno v Rožni dolini: u. o. Šmartno v Rožni dolini; 14. Teharje: u. o. Teharje; u. o. Sv. Lovrenc pod Proži-nom; u. o. Svetina; 15. Velika Pirešica: u. o. Velika Pirešica; 16. Višnja vas: u. o. Višnja vas, u. o. Nova cerkev, u. o. Frankolovo; 17. Vojnik: u. o. Vojnik: 17. Vransko-trg: u. o. Vransko; 19. Vran-sko-okolica: u. o. Sv. Jurij ob Taboru, u. o. Sv. Je-ronim, u. o. Prekopa; 20. Žalec-trg: u. o. Žalec brez k. o. Vrbje, kraj Frenga od u. o. Gotovlje; 21. Žalec-okolica: u. o. Gotovlje brez kraja Frenga, k. o. Vrbje od u. o. Žalec, u. o. Petrovče. CernomeVski okra* 1. Adlešiči; u. o. Adlešiči, Griblje, Tribuče, k. o. Žuniči od u. o. Vinica; 2. Črnomelj-mesto: u. o. Črnomelj; 3. Črnomelj-okolica: u. o. Dobliče, Loka, Petrova vas, Talčji vrh, Planina; 4. Dragatuš: u. o. Dragatuš, Butoraj, Tanča gora; 5. Semič: u. o. Kot, Semič, Vinji vrh; 6. Stari trg: u. o. Čeplje, Dol, Dolenja Podgora, Radence, Stari trg; 7. Vinica: u. o. Vinica brez k. o. Žuniči, u. o. Sinji vrh. Dolnjelendavski 1. Beltinci: upr. obč. Beltinci, Ižakovci; 2. Bogojina: upravne občine Bogojina, Bukovica, Filovci, Ivanci; 3. Črenšovci: upravne občine Črenšovci, Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica, Trnje. Žižki; 4. Dobrovnik: u. o. Dobrov-nik, Kobilje, Motvarjevci, Strehovci, Žitkovci; 5. Gaberje: u. o. Gaberje, Dolnji Lakoš, Gornji Lakoš, Hotiza, Kapca, Kot; 6. Genterovci: Banuta, Gente-rovci, Kamovci, Radmožanci, Zamostje; 7. Dolnja Lendava: u. o. Dolga vas, Dolnja Lendava; 8. Odranci: u. o Lipa, Melinci, Odranci; 9. Orešje: u. o. Čentiba, Dolina, Petišovci, Pince; 10. Poljana: u. o. Brezovica, Mala Polana, Velika Polana; 11. Turnišče: u. o. Gomilica, Nedeljica, Renkovci, Tur-nišče; 12. Bratonci: upr. obč. Bratonci, Dokle-žovje, Gančanci, Lipovci. Dravograjski 1. Brezno: u. o. Brezno, Kapla, Remšnik brez fcatastralne občine Vas; 2. Črna: upr. obč. Črna, Koprivna; 3. Dravograd: u. o. Dravograd, Libeliče, Ojstrica, Otiški vrh, k. o. Dobrova od u. o. Tolsti vrh; 4. Guštanj: u, o. Gušitanj, Kotlfe, Tolsti vrh brez k. o. Dobrova, vzhodni deli k. o. Podkraj, Navrški vrh, Dobja vas in Stražišče iz u. o. Prevalje; 5. Marenberg: u. o. Marenberg, Zgornja Vi-žinga, k. o. Vas od u. o. Remšnik; 6. Mežica: u. o. Mežica, k. o. Lom od u. o. Libuče; 7. Muta; u. o. Muta, Gortina, Pernice, u. o. Sv. Primož nad Muto; 8. Prevalje: u. o. Libuče brez k. o. Lom; u. o. Prevalje, brez vzhodnih delov k. o. Podkraj, Navrški vrh, Dobja vas in Stražišče; upravna občina št. Danijel; 9. Ribnica na Pohorju: u o. Ribnica na Pohorju, južni del k. o. Janževski vrh in južni del k. o. Orlica od upr obč. Janževski vrh-Orlica; 10. Vuhred: u. o. Vuhred, Sv. Anton na Pohorju, oni del k. o. Št. Vid od u. o. Vuzenica, ki leži na desnem bregu Št. Vidskega (Bibovskega) potoka; severni del k o. Orlica od u. o. Janževski vrh-Orlica l. j. hišna številka 14 do všt. 47, Orlica; 11. Vuzenica: upravna občina Vuzenica brez onega dela k. o. Št. Vid, ki leži na desnem bregu Št. Vidskega (Bibovskega) potoka; u. o. Sv. Primož Pohorju, Trbonje; Gornjegrajski 1. Gornji grad-mesto; u. o. Gornji grad; 2. Gor-njigrad-okoUca: u. o. Nova Štifta, k. o. Bočna od u. o. Bočna, Sv. Florjan od u. o. Bočna, Sv. Lenart od u. o. Bočna; 3. Ljubno: u. o. Ljubno, k. o. Rad-mirje od u, o. Bočna; 4. Luče: u. o. Luče; 5. Mozir-je-trg: u. o. Mozirje-trg; 6. Mozirje-okoiica: u. o. Mozirje-okolica; 7. Režica ob Savinji: upr. obč. Rečica ob Savinji; 8. Solčava: upr. obč. Solčava; 9. Zadreta: upr. obč. Kokarje, kat. obč. Šmartno ob Dreti od upr. obč. Bočna; 10. Šmartno ob Paki: upr. obč. Šmartno ob Paki. Kamniški 1. Blagovica: u. o. Blagovica, čcšnjice; 2. Dob: u. o. Dob, Krtina, Vir, Brezovica od u. o. Brezovica; 3. Domžale: u. o. Domžale, Dragomelj, Depala vas; 4, Homec: u. o. Jarše, Homec, Šmanca brez krajev Bakovnik in Duplica: 5. Ihan: u. o. Ihan; 6. Kamnik-mesto: u. o. Kamnik; kraj Spodnje Mekinje od u. o. Mekinje; kraj Duplica in Bakovnik od u. o. Šmarca; del k. o. Nevlje v izmeri 8 ha; 7. Kamnik-okolica: u. o. Paloviče, u. o. Nevlje brez dela k. o. Nevlje v izmeri 8 ha; k. o. Mekinje brez kraja Spodnje Mekinje; u. o. Tunjice, Podgorje; 8. Kamniška Bistrica: u. o. Bistrica, Gozd, Stranje, Županje njive, k. o. Godič iz u. o. Mekinje; 9. Komenda: u. o. Kaplja vas, Klanec, Križ, Lahoviče, Mlaka, Moste, Nasoviče, Suhadole, Zalog; 10. Lukovica: u. o. Kra-Inja, Lukovica, Prevoje, Rafolče, Spodnje Koseze, Zlato polje; 11. Mengeš: u. o. Mengeš; 12. Moravče: u. o. Moravče, Drtija, Peče, k. o. Sv. Trojica od a. o. Brezovica; 13, Motnik, u. o. Motnik. Spitalič; 14. Radomlje: u. o. Radomlje, Rova, Volčji potok; 15. Trojane: u. o. Trojane brez kraja Jesenovo z naselki Križe in Razlake od k. o. Čemšenik; 16. Trzin: upr. obč. Loka pri Mengšu, Rašica, upr. o. Trzin; 17. Tuhinj: u. o. Loke v Tuhinju, Hru-ševka, Šmartno v Tuhinju, Pod-hruško, Zgornji Tuhinj; 18. Vodice: u. o. Vodice. Kočevski 1. Dolenja vas: u. o. Dolenja vas; kraja Lipovec in Makoše od k. o. Goriča vas od u. o. Ribnica; 2. Fara: u. o. Banja loka, Fara; 3. Kočevje-mesto: u. o. Kočevje; 4. Kočevje-okolica: u. 0. Li-vold, Stara cerkev, Željne; kraja Mala gora od u. o. Mala gora; 5. Kočevska reka: u. o. Briga, Borovec, Gotenica, Koče, Kočevska reka, Novi lazi; 6. Koprivnik: u. o. Koprivnik, Nemška loka; 7. Loški potok: u. o. Loški potok; 8. Mozelj: u. o. Črni potok, Knežja lipa, Mozelj, Spodnji log; 9. Ribnica-trg: k. o. Ribnica od u. o. Ribnica; kraji Goriča vas, Hrovača in Otavice od k. o. Goriča vas od u. o. Ribnica; kraj Gorenja vas od k. o. Gorenja vas od u. o. Ribnica; 10. Ribnica-okolica: u. o. Dane, Jur-jevica, Sušje, Velike Poljane; kraji Breg, Dolenje laze in Žapuže od k. o. Gorenja vas od u. o. Ribnica; 11. Sodražica: u. o. Sodražica, gora; kraji Bri-novščica, Graben, Hojče in Hudi konec od k. o. Sv. Gregor od u. o. Sv. Gregor; 12. Stari log: u. o. Polom, Smuka, Stari log, Mala gora brez kraja Mala gora; 12. Velike Lašče; u. o. Lužarje, Rob, Velike Lašče, Turjak, Sv. Gregor brez krajev Bri-novščica, Graben, Hojče in Hudi konec; 14. Videm-Dobrepolje: u, o. Kompolje, Podgora, Struge, Videm. Konjiški 1. Konjice-trg: u. o. Konjice-trg; 2. Konjice-okolica: u. o. Bezina, Konjice-okolica, Stranice, Tolsti vrh; k. o. Pletovarje od u. o. Dramlje, k. o. Podgorje od u. o. Bezovica; 3. Loče: u. o. Laže, Loče, Sv. Jernej, Zbelovo, Žiče; 4. Oplotnica: u. o. Oplotnica, Okoško, Kot; 5. Tepanje: Grušovje, Vrholje, Tepanje; 6. Vitanje u. o. Vitanje, Brezen, Ljubnica, Paka, Spodnji Dolič, Hudinja od u. o. Skomarje; 7. Žreče: u. o. Padeški vrh, Sv. Kunigun-da, Žreče, k. o. Skomarje od u. o. Skomarje. Kranjski 1. Cerklje: u. o. Cerklje; 2. Jezersko: u. o. Jezersko; 3. Kovor: u. o. Kovor; 4. Kranj: u. o. Kranj; 5. Križe: u. o. Križe; 6. Naklo: u. o. Naklo; 7. Preddvor: u. o. Preddvor; 8. Prcdoslje: u. o. Predoslje, k. o. Cirčiče od u. o. Hrastje; 9. Smled-nik-Trboje: u. o. Smlednik, k. o. Hrastje od u. o. Hrastje, u. o. Mavčiče brez k. o. Breg in Drulovka, u. o. Voglje; 10. Stražišče: u. o. Stražišče, k. o. Breg in Drulovka iz u. o. Mavčiče; 11. Sv. Ana: u. o. Sv. Ana; 12. Sv. Jošt: u. o. Sv. Jošt, k. o. Ne-milje od u o. Selca; 13. Sv. Katarina: u. o. Sv. Katarina; 14. Šenčur: u. o. Šenčur, u. o. Velesovo; 15. Triiž: u. o. Tržič. Okraj Kranjski (okr. izpostava Škoija Loka) 1. Oselica: u. o. Oselica; 2. Poljane: 't. o. Poljane, Javorje; 3. Selca: u. n. Selca razen k. o. Nikolaj, Sv. Križ, Studeno in Ncmilje; 4. Sora: u. o. So-ra; Zminec, k. o. Studenčice iz u. o. Medvode; 5. Sonca: u. o. Sorica; 6. Stara Loka: u. o. Stara Loka; 7. Škoija Loka: u. o. Škofja Loka; 8. Trata: u. o. Trata; 9. Železniki; u. o. Železniki, k. o. Sv. Nikolaj, Sv. Križ in Studeno iz u. o. Selca. Krški 1. Boštanj: u. o. Boštanj brez dela k. o. Vrh; 2. Čatež: u. o. Čatež, k. o. Krška vas iz u. o. Cerklje; 3. Kostanjevica: u. o. Kostanjevica; 4. Krško-mesto: u. o. Krško brez k. o. Vel. Trn, Leskovec, Ravne in Senuše; 5. Krško-okolica: k. o. Veliki Trn, Leskovec, Ravne in Senuše iz u. o. Krškor k. o. Drnovo in Veliki Podlog iz u. o. Cerklje; 6. Mokronog: u. o. Mokronog brez severnega dela k. o. Laknice; 7. Radeče: u. o. Radeče; 8. Raka: u. o. Raka; 9. Studenec: u. o. Studenec, Bučka; 10. Sv. Jurij pod Kumom; u. o. Sv. Jurij pod Kumom; 11. Sv. Križ: u. o. Sv. Križ, k. o. Vel. Mraševo in Cerklje iz u. o. Cerklje; 12. Škocijan: u. o. Škocijan brez k. o. Krsinj vrh; 13. Šmarjeta: u. o. Šmarjeta; 14. Št. Janž: u. o. Št. Janž; 15. Št. Jernej; u. o. Št. Jernej; 16. Št. Rupert: u. o. Št. Rupert; 17. Tre-beljno: u. o. Trebeljno; 18. Tržišče: u. o. Tržišče; k. o. Krsinj vrh iz u. o. Škocijan, sev. del k. o. Laknice iz u. o. Mokronog (meja šolskega okoliša); del k. o. Vrh iz u. o. Boštanj (meja šolskega okoliša); 19. Velika Dolina: u. o. Velika Dolina. Lašb* 1. Hrastnik-Dol: u. o. Dol, k. o. Hrastnik in vzhodni del k. o. Ojstro iz u. o. Trbovlje; 2- Jur-klošter; u. o. Jurklošter; 3. Laško: u. o. Laško; 4. Zidani most: u. o. Loka pri Zidanem mostu; 5. Marija Gradec: u. o. Marija Gradec, Svetina, k. o. Št. Peter iz u. o. Št. Rupert; 6. Sv. Krištoi: u.. o. Sv. Krištof; 7. Sv. Lenart: u. o. Sv. Lenart, k. o. Št. Rupert in Trobni dol iz u. o. Št. Rupert; 8. Trbovlje: u. o. Trbovlje brez k. o. Hrastnik in vzhodnega dela k. o. Ojstro. Li(i'sbi 1. Kresnice: upravni občini Kresnice. Velika vas; 2. Krka: u. o. Krka; 3. Litija: u. o. Litija brez krajev Cirkuše, Boltija. Konj, Osredki, Ovčji hrib in Zahrib iz kat. obč Konj in brez kat. obč. Jablanice; 4. Polšnik: u. o. Polšnik brez kraja Brezovo; 5. Stična: upravne občine Hudo, Gorenja vas, Muljava, kat. obč. Stična in Metnaj iz u. o. Št. Vid; 6. Sv. Križ: upravni občini Moravče. Dole, kraj Brezovo iz u. o. Polšnik; 7. Šmartno pri Litiji: upravna občina Šmartno, kat. obč. Ježen vrh iz u. o. Gradišče kat. obč. Jablaniea iz u. o. Litija; 8. Št. Lampert: u. o. Št. Lampert; 9. Št. Vid pri Stični: Kat. obč. Št. Vid iz u. o Št. Vid, upravne občine Češnjice, Bukovica, Temenica, Radohova vas, Velike Pece, Dob. Podboršt; 10. Trebeljevo: u. o. Trebeljevo; 11. Vače: upravni občini Vače. Kan-drše, kraji Boltija. Konj, Cirkuše, Zahrib, Ovčji hribi Ilrib in Ozredki iz u. o. Litija, u. o. Kolovrat brez vzhodnega dela, kat. obč. Kolovrat (Podlipo-vice); 12. Veliki Gaber: upravne občine Stehanja vas. Veliki Gaber, Zagorica, kat. obč. Gradišče in Poljane iz u. o. Gradišče; 13. Višnja gora: upravne občine Višnja gora. Dedni dol, Polica. Leskovec. Luče. Žalna, Kriška vas. Draga; 14. Zagorje ob Savi: upravne občine Zagorje. Ržlšfe. Kotredež. kraj Podlipovica (vzhodni del kat. obe. Kolovrat), vas Jesenovo z naselji Križe in Razlake iz u. o. Trouui« Lubljanski L Borovnica: u. o. Borovnica in kraja Breg in Pako iz u. o. Preserje; 2. Brezovica: uprav, občani Brezovica, Log; 3. Dobrova: u. o. Dobrova; 4. Do-brunje: u. o. Dobrunje; 5. Dol: upr. občine Dol, Dolsko, Podgorica, kat. obč. Sv. Agata iz u o. Devica Marija v Polju; 6. Grosuplje: upr. občine Grosuplje brez kat. obč. Sela, Spodnja Slivnica, Račna; 7. Horjul: upr. občini Horjul, Št. Jost brez kraja Smrečje, kat. obč. Zažar iz u. o. Vrhnika; 8. Ig: upr. občini Iška vas, Studenec—Ig; 9. Ježica: upr. občini Črnuče, Ježica; 10 Medvode: upravna občina Medvode; 11. Moste: upravna občina Moste brez kat. obč. Šmartno; 12. Polhovgradcc: uprav, občini Črni vrh, Polhovgradec; 13. Devica Marija v Polju: u. o. Devica Marija v Polju brez kat. obč. Sv. Agata, kat. obč. Šmartno iz u. o Moste; 14. Preserje: u. o. Preserje brez krajev Breg in Pako, kat. obč. Jezero iz u. o. Tomišelj; 15. Rudnik: u. o. Rudnik; 16. Šmarje: kat. obč. Sela iz u. o. Grosuplje, u o. Šmarje; 17. Št Jurij: upr. občini Šent Jurij, Lipljene; 18. Št. Vid: kraj Peržan iz kat. obč Dravlje (u. o. Zgornja Šiški), Št. Vid; 19. Tacen: u. o. Šmartno pod Šmarno goro; 20. Tomišelj: upr. občine Iškaloka, Tomišelj brez kat. obč. Jezero, Vrbljenje; 21. Vič: u. o. Vič; 22. Vrhnika: kraj Smrečje iz u. o. Št. Jošt. u. o. Vrhnika brez kat. obč. Zažar; 23. Zgornja Šiška: u. o. Zgornja šiška brez kraja Peržan v kat. obč. Dravlje; 24. Želimlje: upr. občini Pijava gorica, Zelimlje. Liutomerski 1. Apače: upr. občine Aapače, Črnci. Drob-tinci,, Grabe, Lutverci, Konjišče, Nasova, Plitvica brez Lomanošev, Podgorje, Segovci, Vratja vas, Vratji vrh, Zepovci, Žiberci; 2. Cezanjevci: u. o. Cezanjevci, kat. obč Kamenščak iz u. o. Kamen-ščak, upr. občini Staracesta, Branoslavci; 3. Čreš-njevei: upr. občini Črešnjevci, Orehovoi, kat. obč. Lomanoše iz u. o. Plitvica, upr. občine Plitvički vrh, Police, Ščavnica, Zbigovci; 4. Gornja Radgona: u. o. Gornja Radgona; 5. Križevci: upr. občine Boreči, Bučečovci, Iljaševci, Ključarovci, Križevci, Logarovci, Lukavci, Staranova vas, Vučja vas, kraj Zasadi iz'u. o. Murščak; 6. Ljutomer: u. o. Ljutomer; 7. Ljutomer-oikolica: u. o. Cven brez kat. obč. Krapje, kat. obč. Radomerje iz u. o. Kamenščak, I upr. občine Noršinci, Presika, Slamnjak, Stročja j vas; 8. Mala Nedelja: upr. občine Godemarci. Mala Nedelja, Moravci, Radoslavci; 9. Negova: upr. občine Ivanjei, Ivanjševci, Negova, Stavešinci iz u. o. Očeslavci; 10. Radenci: upr. občine Boračeva, Hrastje-Mota, Kapela, Murščak brez kraja Zasadi, kat. obč. Očeslavci iz u. o. Očeslavci, upr. občine Radenci, Rihtarovci, Šratovci; 11. Sv. Jurij o. ščav-nici: upr občine Grabonoš, Kraljevci, Okoslavci, Slaptinci brez kraja Zihlava, Stanetinci, Sv. Jurij ob Ščavnici; 12. Štrigova: u. o. Štrigova; 13. Trbe-govci: u o. Bolehnečici, kraj Zihlava iz u. o. in kat. obč. Slaptinoi, u. o. Trbegovri. u. obč. Ga-lušak; 14. Veržej: npr. občine Veržej, Bunčani, Grlava, Krištanci, kat. obč. Krapje iz u. o. Cven. Logaški Vrhole; 9 Račc: upr. občine Gorica, Orehova vas. Podova, Rače, Skoke, Slivnica, Sv. Marjeta na Dravskem polju; 10. Ruše: upr. občine Bistrica pri Rušah, Lobnica. Ruše, Smolnik; U. Slovenska Bi-striea-inesto: upr. občini Slovenska Bistrica, Zgornja Bistrica; 12. Slovenska Bistrica-okolica: upr. občine Cigonca, Kovača vas, Ritoznoj, Spodnja Lož-nica. Laporje, Spodnja Nova vas, Šentovec, Tinje, Zgornia Ložnica, Žabljek; 13. Studenci: upr. obč. Radva.ije, Studenci; 14. Sv. Lovrenc na Pohorju; upr. občini Činžat, Kumen, oni del u. o. Rdeči breg, ki je všolan pri Sv. Lovrencu na Pohorju, upr. občini Recenjak, Sv. Lovrenc na Pohorju: 15. Šmartno na Pohorju: upr občine Bojtina, Fraj-hajm. Kalše, Ošelj, Smrečno, Šmartno na Pohorju Maribor levi breg 1. Cerkvenjak: upravne občine Andrenci, Bren-gova, Cogetinci, Čagona, Smolinci, Sv. Anton v Slovenskih goricah, Župetinci; 2. Duplek: upravne občine Ciglence, Spodnji Duplek, Sv. Martin, Zgornji Duplek; 3. Jakobski dol: upravne občine Polička vas, Spodnji Jakobski dol, Vukovski dol, Zgornji Jakobski dol; 4. Jurovski dol: upravne občine Malna, Spodnji Gašteraj, Srednji Gašteraj, Sv. Jurij v Slovenskih goricah brez katastralnih občin Varda, Partinje, Žitenci; 5. Kamnica: upravne občine Bresternica, Jelovec, Kamnica, Rošpoh, 6. Korena: kat. obč. Čermljenšak in upravne občine Čermljenšak, Jablance, Korena, Rogoznica, Selce, Zimica, Žikarci; 7. Košaki: upr. obč. Košaki, Krče-vina, Sv. Peter pri Mariboru; 8. Pesnica: u. obč. Dobrenje h. št. 1—80, u. o.bč. Gradiška, Jarenina, Kaniža, Na Ranči, Pesniški dvor; 9. Selnica ob Dravi: upravne občine Boč, Gradišče, Janževa gora, Selnica ob Dravi, Sleme; 10. Senarska: upravne občine Gočova, Osek, Sv. Benedikt v Slov. goricah, Sv. Trije kralji, Senarska, Trotkova, Verja-ne, Zgornji Porčič; 11. Sv. Kungota v Slov. goricah: upravne občine Plač, Slatinski dol, Svečina, Sv. Jurij ob Pesnici, Špičnik, Vrtiče, Zgornja Sveta Kungota; 12. Sv. Marjeta ob Pesnici: u. obč. Gru-šova, Sv. Marjeta ob Pesnici, Vosek, Dragučova; 13. Ščavnica: upravne občine Drvanja, Ihova, Kremberg, Ledinek, Lokavci, Rožengrund, Ščavnica, Zgornja Ročica, Žice; 14. Št. Ilj v Slov. goricah: u. obč. Ceršak, Cirknica, Dobrenje (h. št. Silil), Selnica ob Muri, Sladki vrh, Št. Ilj; 15. Št. Lenart v Slov. goricah: upravne občine Spodnji Porčič, Sv. Trojica, Št. Lenart v Slov. goricah; 16. Velka: upravne občine Dražen vrh, Ploderšni-ca, Trate, Velka; 17. Voličina: k. obč. Nadbišec iz k. o. Zavrh iz u. o. Čermljenšak, u. o. Spodnja Voličina, u. o. Spodnji Žerjavci, u. o. Šetarova— Radekova, k. o. Varda iz u. o. Sv. Jurij v Slov. gor., u. o. Zamarkova—Lormanie, u. o. Zg. Voličina in u. o. Zg, Žerjavci; 18. Sv. Križ: u. o. Sv. Križ. Metliški ohra" 1. Gradac: upravni občini Gradac, Podzemelj; 2. Metlika-mesto: upravna občina Metlika; 3. Me-tlika-okolica: upravne občine Božakovo, Črešnje-vec, Drašiči, Lokvica, Radovica. Suhor; 4. Radato-viči: upravna občina Radatoviči. Murska Sobota 1. Begunje: upr. občini Begunje, Sv. Vid; 2. Bloke: u. o. Bloke, kraji Slemen, Ulaka, Rožanče in Hribarjevo od kat. obč. Ulaka od u o. Cerknica; i 3. Cerknica: u. o. Cerknica brez krajev Slemen, Ulaka, Rožanče in Hribarjevo od kat. obč. Ulaka; 4. Dolenji Logatec: u. o. Dolenji Logatec, kat. obč. Laze od u. o. Planina; 5- Gornji Logatec: u. o Gor-i nji Logatec, kat. obč. Grčarevec od u. o. Planina, del kat. obč. Žibrše tkzv. Logaške Zibrše, ki spadajo pod župni okoliš Gornji Logatec; 6. Hotcder-šica: u. o. Ilotederšica. del kat. obč. Žibrše tkzv. I Hotenske Zibrše, ki spadajo pod župni okoliš Ho-I tederšica; 7. Lož: u o. Lož, kat. obč Bločice in 1 Lipsenj od u. o. Stari trg; 8. Planina: kat. občini Dolnja Planina od u. o. Planina, Gornja Planina j od u. o. Planina; 9. Rakek: u. o. Rakek; 10. Rovte: u, o. Rovte brez delov kat. obe. Zibrše tkzv. Logaške in Hotenske Zibrše, ki spadajo pod župna oko-] liša Logatec in Ilotederšica, kat. obč Vrh od u. o. Žiri; 11. Stari trg: u. o. Stari trg brez kat. obč. Lipsenj in Bločice; 12. Žiri: u. o. Žiri brez kat. obč. Vrb Maribor desni b reč 1. Fram: upr. občine Frant, Ješenca. Loka, Morje, Ranče; 2. Hoče: upr. občine Bohova, Pi-vola, Pohorje, Razvanje, Rogoza. Spodnje Hoče, Sv. Miklavž, Zgornje Hoče; 3 Jelovec-Makole: upr. občine Dežno, Jelovec-Makole, Pečke, Stopilo. Šteta Ana, Statenberg; 4. Limbuš: upr. občine Bistrica pri Limbušu. Limbuš, Pekre. Vrhov dol; 5. Pobrežje: upr. občine Dogoše. Pobrežje. Tezno, Zrkovci; 6. Podvelka: u. o. Lehen. oni del u. o. Rdeči breg, ki je všolan v Podvelki in v Lehnu, severni del kat. obč. Janževski vrh od ti. o. Janževski vrh — Orlica iz dravogradskega okraja; 7. | Polskava: upr. občine Bukovec. Črešnjevee. Cia-bernik. Ogljenšak. Pokoše. Spodnja Polskava. Pre-trež. Vrhloga. Zgornja Polskava: R. Pnljfmie: upr. nhčine Brezje. Hošniea. Hrastovec, Lušečka vas. Mod raze. Pekel. Potičane. Stanovsko, Studenica. 1. Bodonci: upravne občine Bodoncii, Novi Beznovci, Radovci, Stari Beznovci, Vadarci, Zen-kovci; 2. Cankova: upravne občine Cankova, Do-majinci, Gornji Črnci, Korovci, Krašči, Topolovci; 3. Gornja Lendava: upravne občine Gornja Lendava, Kovačovci, Kruplivnik, Vidonci, del upr. obč. Trdkova; 4. Gornja Slaveča: upravne občine Doliči, Dolnja Slaveča, Gornja Slaveča, Kuzma, Matjaiševci; 5. Gornji Petrovci: upravne občine Adrijanci, Boreča, Čepinci, Gornji Petrovci, Luco-va, selo Martinje od upr. občine Trdkova, upravne občine Neradnovci, Slanjevcl, Šulinci, Ženavlja; 6. Križevci: upravne občine Domanjšovci, Ivanjševci, Kančevci, Košarjevci, Kukeč, Križevci, Lcm-čarjevci, Panovci; 7. Kupšinci: upravne občine Bo-rejci, Černelavci, Kupšinci, Rankovci, Vančavas, Veščica; 8. Mačkovci: upravne občine Dankovci, Kuštanovci, Mačkovci, Mošč anci, Otovci, Pečar-jevci, Poznanovci, Prosečkavas; 9. Marljanci: upravne občine Andrejci, Krnci, Lukačovci, Mar-tjanci, Mlajtinci, Nemčovci, Noršinci, Sebeborci; 10. Murska Sobota: upr. občina Murska Sobota; 11. Murska Sobota-okolica: upravne občine Ba-kovci, Gradišče, Krog, Munski Črnci, Rakičan, Sa-tahovci; 12. Pertoča: upravne občine Fikšinci, Ger-linci, Motovilci, Pertoča, Ropoča, Večeslavci; 13. Prosenjakovci: upravne občine Berkovci, Či-keškavas, Fokovci, Ivanovci, Pordašinci, Prosenjakovci, Ratkovci, Selo, Središče; 14. Puconci: upravne občine Bokrači, Brezovoi, Dolina, Gorica, Markišavci, Predanovci, Puconci, Polana, Šala-menci, Vaneča; 15. Rogašcvci: upravne občin« Kramarovci, Nuskova, Ocinje, Rogaševci, Sv. Jurij, Serdica, Sotina; 16. Strukovci: upravne občine Krajna, I.emerje, Puževci, Skakovci, Strukovci; 17. Šalovci: upravne občine Budinci, Hodoš, Krpliv-nik, Mali Dolenci, Markov,ci, Peskovci, Šalovci, Veliki Dolenci; 18. Tešanovci: upravne občine Moravci, Tešanovci, Vučjagomila; 19. Tišina: upravn« občine Gederovci, Murski Petrovci. Petanjci, So-di&nci. Trooovoi. Tišina. Novomeški okraj 1. Bela cerkev-Št. Peter: upravni občini Bela cerkev, Št. Peter; 2. Brusnice: upravni občini Brusnice, Orehovica, kraji Hrušica, Pangrč grm in Potov vrh iz u. o. Šmihel-Stopiče; 3. črmošnjice: upravni občini Črmošnjice, Poljane; 4. Dobrnič: u. o. Dobrnič, kraj Podlipa iz u. o. Ajdovec; 5. Dvor: upravni občini Dvor, Ajdovec; 6. Hinje: kat. obč. Hinje, Žvirče, Sela in Veliko Lipje iz u o, Žužemberk; 7. Mirna: u, o. Mirna; 8. Mirna peč; u. o. Mirna peč; 9. Novo mesto: u, o. Novo mesto; 10. Prečna: u. o. Prečna; 11. Šmihel-Stopiče! u. o. Šmihel-Stopiče brez krajev Hrušica, Pangrč grm in Potov vrh; 12. Toplice: upravni občini Toplice, Gorenje polje; 13. Trebnje: u. o. Trebnje; 14. Velika Loka: upravni občini Velika Loka, Prapreče; 15. Zagradec: upravne občine Za-gradec, Sela—Šumperk, Ambrus, kraja Dečja vas in Drašča vas iz kat. obč. Šmihel (u. o. Žužem-ber; 16. Žužemberk: kat. obč. Žužemberk, Reber, Gornji Križ in Šmihel brez krajev Dečja vas in Drašča vas. Ptujski okraj Upravna občina 1. Breg: dosedanji upr. občini Breg, Hajdina; 2. Cirkovcij upr. občine Cirkovci, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Šikola; 3. Dorna-va: upr. občine Borovci, Hlaponci, Mezgovci, Pa-cinje, Slomi; 4. Drbetinci; kat. o. Gerlinci od u. o. Dragovič; Sv. Andraž v Slovenskih Goricah; 5. Gorišnjica: upr. občine Formin, Gajovci, Mala vas, Muretinci, Moškanjci, Sv. Marjeta) 6, Hum: upr. obč. Frankovci, Hum; kat. o, Pavlovci od u. o. Hardek; Pušenci, kraj Zgornji Šalovci od u. o. Šalovci; 7. Ivanjkovci: upr. obč. Lahonci, Litmerk, kraj Mali Brebrovnik od u. o. Brebrovnik hišne številke 105—167, Mihalovci, Runeč, Veličane, Zerovinci; 8. Juršinci: kat. obč. Dragovič od u. o. Dragovič; Polenšak, Sakušak, Sv, Lovrenc v Slov. Goricah, Zagorci; 9. Kog: upr. obč. Jastrebci, Kog, Vitan, Vodranci; 10. Koračice: upr. obč. Bratone-čice; kat. o. Ključarovci od u. o. Sardinje; Ruc-manci, Savci, Sv. Tomaž; 11. Leskovec: upr. obč. Skorišnjak, Sv. Andraž v Halozah, Velika Varnica, Veliki Okič; 12. Majšperk: upr. o. Majšperk; kat. obč. Sveča od u. o. Stoperce iz šmarskega okraja; Sv. Bolfenk; 13. Markovci: upr. obč. Bukovci, Prvenci, Stojnci, Sv. Marko, Zabovci; 14. Ormož: kat. obč. Hardek od upr. obč. Hardek; Ormož; 15. Osluševcii upr. obč. Cvetkovci, Polanci, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, Zamušani; 16. Pobrežje: upr. obč. Dravci, Jurovci, Laneova vas, Pobrežje, Trnovec—Sela, Varenja, Zgornja Pristava; 17. Pod-tehnik: upr. obč. Gruškovje, Nova cerkev, Podl«»i«-nik; kat. obč. Rodni vrh in k. o. Strajna od u o. Dolena; Sedlašek, Sv. Trojica v Halozah; 18. Ptujska gora: upr. obč. Ptujska gora; kat. obč. Dolena od u. o. Dolena; 19. Rogoznica: upr. obč. Brstje, Podvinci, Kicar, Rogoznica, Spuhlja; 20. Slovenja vas: upr. obč. Slovenja vas, Št. Janž na Dravskem polju; 21. Središče ob Dravi: kraj Dolnji Šalovci od u. o. Šalovci, Obrež, Središče; 22. Sv. Barbara v Halozah: upr. obč. Gradišča, Gruškovec, Slatina, Sv. Barbara, Sv. Elizabeta; 23, Sv. Miklavž: upr. obč. Hermanci, Sv. Miklavž; kat. obč. Vinski vrh in Brebrovnik od upr. obč. Brebrovnik brez Malega Brebrovnika; 24. Sv. Ur-San: upr. obč. Desenci, Dolič, Drstelja, Janežovci, Jiršovci, Levanjci; kat. obč. Ločki vrh od u. o. Ločič; Sv. Urban, Vintarovci; 25. Trnovska vas: upr. obč. Biš iz okraja Maribor levi breg, Bišečki vrh; kat. obč. Ločič od u. o. Ločič; Trnovska vas, Trnovski vrh; 26. Velika Nedelja: kat. obč. Leš-nica in k. o. Šardinje od u. o. Šardinje; Sodinci, Trgovič, Velika Nedelja, Vičanci; 27. Vurberk: npr. obč. Krčevina, Mestni vrh, Vurberk; 28. Za-vrč: upr. obč. Gorenjski vrh, Turški vrh, Zavrč. Radovliiški Upravna občina 1. Bled: u. o. Bled; 2. Bohinjska Bistrica: u. o. Bohinjska Bistrica; 3. Bohinjska Srednja vas: u. o. Bohinjska Srednja vas; 4. Brezje: upr. obč. Leše, Ljubno, Mošnje; 5. Dov-je-Mojstrana: u. o. Dovje; 6. Gorje: upr. o. Gorja brez kraja Podmežakljo od kat. obč. Blejska Dobrava; 7. Jesenice: upr. obč. Jesenice in kraj Pod-možaklja; 8. Koroška Bela: upr. obč. Koroška Bela, 9. Kranjska gora: u. o. Kranjska gora; 10. Kropa: upr. obč. Kamna gorica, Kropa, Ovšiše; 11. Lesce: upr. obč. Lesce, Begunje; 12. Radovljica: upr. obč. Radovljica, Predtrg; 13. Rateče: u. o. Rateče-Pla-nica; 14. Ribno: upr. obč. Ribno, Lancovo; 15. Breznica: upr. obč. Breznica. Slove nje graški Upravna občina 1. Mislinja: upr. obč. Mislinja, Št. Ilj pod Turjakom, Št. Vid nad Valdekom brez kat. obč. Završe in posestvo dr. Pergerja iz kat. občine Hudinja od upravne občine Skomarje iz konjiškega okraja; 2. Pameče: upravne občine Pameče, Sele, Št. Janž pri Dravogradu, Vrhe; з. Podgorje: upr. obč. Podgorje, Razbor, Sv. Miklavž, Stari trg; 4. Slovenjgradec: u. o. Slovenj-gradec; 5. Šmartno pri Slovenjgradcu: upr. obč. Golavabuka, Legen, Šmartno pri Slovenjgradcu; 6. Šoštanj-mesto: u. o, Šoštani-mesto; 7. šoštanj-okolica: u. o. Šoštanj-okolica; 8. Topolšica: upr. obč. Topolšica, Sv, Florjan; 9. Velenje: upr. obč. Velenje, Škale, Št. Andraž, Št. Ilj pri Velenju, Št. Janž na Vinski gori; kat. obč, Završe od upr. obč. Št. Vid nad Valdekom. Smarski Upravna občina 1. Kozje: upr. obč. Buče, Kozje, Vertnik, Zdole; 2. Pilštanj: upr. obč. Dren-sko rebro, Pilštani, Prevorje, Zagorje; 3. Planina pri Sevnici) upr. obe. Dobje brez kat. obč. Paridol, Golobinjek iz brežiškega okraja, Loke pri Planini, Planina pri Sevnici iz brežiškega okraja, Planinska vas, Presečno, Št. Vid pri Planini; 4. Podčetrtek: и. o. Imeno, Podčetrtek, Sedlarjevo, Sopote, Vera-če, Vinštanj; 5. Ponikva: u. o. Ponikva; 6. Pristava: u. o. Nezbiše, Roginska gorca, Sv. Ema, Sv. Peter na Medvedjem selu, Zibika; 7. Rogaška Slatina: u. o. Rogaška Slatina — zdravilišče; 8. Rogaška Slatina — okolica: u, o. Brestovec, Kostrivnica, Nimtvo, Plat, Ranjkovec, Slatina - okolica, Spodnje Sečovo, Sv. Katarina, Sv. Trojica, Sv. Mohor, Tekačevo; 8. Rogatec: upr. obč. Donačkagora, Rogatec, Stoperce brez kat. obč. Sveča, Sv. Flo-rijan, Sv. Rok ob Sotli; 9. Slivnica pri Celju: kat. obč. Paridol od u. o. Dobie. u. o. Slivnica, kat. obč. Bezovje od u. o. Kalobie iz celjskega okraja; 10. Sv. Peter pod Sv. Gorami: uipr obč. Lastnič, Sedlarjevo, Sv. Peter pod Sv. Gorami; 11. Šmarje pri Jelšah: upr. obč. Lemberg, Sladka-gora, Sv. Vid pri Grobelnem, Šmarje pri Jelšah okolica, Šmarje pri Jelšah trg; 12. Žetale: upr. obč. Čermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole, Žetale; 14. Žusem: upr. obč. Tinsko, Sv. Štefan, Žusem. Ta Uredba dobi obvezno moč po objavi v »Službenih novinah«. IV. br. 2100. V Belgradu, 8. septembra 1933. Minister za notranje zadeve: Živ. A. Lazič, s. r. Nesreča z avtomobilom Dravograd, 10. septembra. Dne 8. t. m. okoli 20 se je vračal z avtomobilom domov, šofer g. Janeža iz Gortine, Srečko Stravnik. Na kraju dravskega mostu pred hišo g. Juharta so se odprla zadnja desna vrata in to nai-brže radi tresenja na lesenem mostu, vrata so udarila na mimo idočega monterja gosp. Liškega po rodu Čeha, ki je zaposlen v nanovo ustanovljeni tekstilni tovarni gosp. Ornika v Dravogradu. Udarec je bil tako močan, da se je nesrečni Liški takoj zgrudil ter obležal nezavesten. Skoraj 1 cm debela šipa se je vsled udarca razbila, nesrečnež pa je pri tem dobil hude poškodbe na glavi. Šofer je ponesrečenca takoj položil v svoj avto ter ga pripeljal v slovenjgraško bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Vzore c za kandidatne liste za občinske volitve Občina Srez . . Obrazec I. Kandidatna lista za volitve občinskega odbora na dan___ 193.. Tek. štev. | Rodbinsko ime in rojstno ime Poklic Bivališče Hišna štev- > u — >i pomožni jezik, ki olajšuje občevanje med ljudmi najrazličnejših narodov, poučeval diplomiran učitelj esperanta, vas vabimo, da uporabite to ugodno priliko in se ga naučite po neutrudljivi dn zabavni metodi. Vpis neobvezen. o Samaritani in samaritanke krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani! V petek, dne 15. t. m. ob K20 se bo vršil sestanek v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti. Predaval bo g. dr. Rakovec asistent na kirurgičnem oddelku javne bolnišnice o »Praktične vaje iz prve pomoči in nagla trebušna obolenja«. Udeležba za vse samaritanke in samaritane obvezna. — Odbor. . , 0 Spominska svečanost ob 25 letnici sep-temberskih žrtev v Ljubljani bo v nedeljo 17. t. m. Ob pol 9 dopoldne bo v cerkvi Sv. Križa maša zaduišnica za pokojnike: Adamiča. Lundra in Vindišarja. Nato sledi na pokopališču odkritje nagrobnega spomenika. Ob 12 pa spominske plošče na Pogačarjevem trgu. Za udeležence izven Ljubljane je dovoljena polovična vožnja po železnicah od 16. do inkl. 19. sept. Na odhodni postaji se kupi celo vožnjo karto in zahteva mokri žig, ter se jo ne odda v Ljubljani, ker velja tudi za povratek. Potrdilo o udeležbi bo prejel vsak vnanji udeleženec ob povratku pri Družbi sv. Cirila in Metoda 17 popoldne na glavnem kolodvoru zraven pomožne blagajne pri izhodu; 18. in 19. pa v CM pisarni, Beethovnova ul. 2. © Seja akcijskega odbora za proslavo sep-temberskih žrtev bo v 6redo, 13. t. m. ob 6 zvečer v mestni dvorani. Udeležba obvezna O S kolom po glarvi. Med prepirom je v ponedeljek zvečer nekdo udaril 56 letnega Boštjana Ju-hanca s kolom po glavi in mu zadal precej hudo poškodbo. Juhanc se zdravi v ljubljanski bolnišnici, neznanega storilca pa zasleduje policija. O Nezgoda kolesarja. Ko se je v nedeljo peljal delavec Franc Novak iz Tacna pod Šmarno goro na svojem kolesu v Goričane, se je nekdo z vso silo zaletel vanj in ga podrl na tla. Novak si je pri padcu zlomil levo ključnico, dobil pa je tudi še druge poškodbe po telesu. © Bluze, razno damsko perilo, torbice, rokavice, najnovejše mode, dobite le pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg. 200 dinarjev požrla krava Na tragikomičen način je prišel ob pošteno pri-služeni denar neki Žane, ki je uslužben na kmetih na Dolenjskem. V soboto zvečer je legel spat s prijetnim občutkom, da ima pri sebi denarnico z 250 Din, s katerimi si bo nekoliko oslajšal praznični dan, v nedeljo zjutraj pa je z grozo ugotovil, da denarnice nima več v žepu. Napel je možgane in spomnil se je, da je denarnico položil pod zglavij« na senu, kjer je prenočeval. S strahom je stekel k ležišču in začel na vso sapo premetavati seno, ki je bilo že itak vse razmetano, a ves njegov trud je bil zaman. Denarnice ni bilo nikjer. Žane je bil izprva prepričan, da mu je denarnico ukral neznan tat, potem pa ee mu je nenadoma zablisnilo v možganih in nov strah ga je obšel. In je bil njegov strah na žalost utemeljen. Ko je Žane stopil v hlev h kravi, ld je mirno hrustala mrvo pri jaslih, so njegove bistre oči zagledale pri njenih nogah desetdinarske kovance, ne daleč od njih pa — ostanek njegove denarnice. Stvar je bila več ko jasna in porazna dovolj za nesrečnega Ža-neta: dekla, ki krmi kravo, je s senom vred nasula v jasli tudi njegovo denarnico, v kateri sta bila dva papirnata bankovca po 100 Din in pet desetdinar-skih kovancev. Bankovca je krava pohrustala, kovance pa zaradi njihove »neprebavljivosli« spustila na tla. Tako jc imel Žane namesto veselega delo-ousta — žalostno nedeljo. Program« Hadio-Llubliana t Sreda, 13. sept.: 12.15 Plošče, 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza i9.00 Otroški kotiček (gdč. Komanova) 19.30 Plošče 20.00 Literarna ura: Gledališki zapiski (Ciril Debevec) 20.30 Solistični koncert ge. Zlate Gjungjenac-Gavella 21.15 Oktet »Ljubljanskega Zvona« 22.00 Čas, poročila, Radio-jazz. Četrtek, 14. septembra: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 19.00 Radio orkester 20.00 Meščanska in kmetska gospodinja (ga. Grum-Škul) 20.30 Prenos iz Belgrada: Koncert 22.30 Čas, poročila. DrugI programi i Sreda, 13. septembra: Belgrad: 20.00 Židovske pesmi. 20.30 Prenos iz Ljubljane. — Zagreb: 20.30 Ljubljana. — Dunaj: 20.00 Bruckner: Missa e-mol, 21.45 Plesna glasba. — London: 20.00 Bachove kompozicije radio orkester s solisti. — Milan: 20.30 »Sakun-tala«, inuzikalna drama, Alphano. — Miinchen: 16.30 Orkestralni koncert, 20.00 »Carjevič«, opereta, Lehar. — Praga: 20.30 Koncert tria (violina, violončelo, klavir). — Rim: 17.15 Radio orkester, 20.45 Lahka glasba. — Varšava: 18.05 Komorna glasba, 21.00 Simfonični orkester in solo tenor (poljska glasba). — (Iz »Radio-Beogradr..) Četrtek, 14. septembra: Belgrad: 19.45 Koncert za čelo 20. 30 Koncert Romana Maciejevskega 21. 10 Radio orkester — Zagreli: 20.30 Prenos iz Belgrada — Dunaj: 17.20 Koncert (sopran in klavir) 18.25 Valkira, opera, Wagner — Budimpešta: 19.05 Vojaški orke9ter na pihala 20.15 Vokalni koncert 20.45 Ciganska kapela — London: 21.15 Dunajske pesmi 22.00 Violinska glasba: Bach — Praga: 19.30 Tajna, opera. Smetana — Rim: 17.15 Vokalni in instrumentalni koncert 20.30 Žongler Naše ljube Gospe, opera, Massenet — Varšava: 16.30 Vokalni koncert 20.00 Orkestralna glasba. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20 Četrtek, 14. septembra: KOMEDIJA ZMEŠNJAV, veseloigra. Otvoritvena predstava. Izven. Otvoritvena predstava. Izven. Petok, 15. septembra: Zaprto. Podgane in miši sigurno uničuje RATOL sredstvo, odlikovano z zlato kolajno. Neškodljivo za ljudi in živali. Dobi se v vsaki apoteki in drogeriji ali pri proizvajalcu BIOMED1KA, Zagreb, Hatzova 25 Specijeini entel oblek, ažnrirao)«, predtisk najhitrejša postrežba — naifinejše delo pri Matek&Mikeš, Ljubljana poleg hotela Strnhelt Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, raves, pregrinjal, entlauje, izdelovanje gumbnic. Velika izbira predtiskanih žen. ročmb de). Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. Čc Ti čc raznesti glavo, ASPIRIN Ti vzame boE, Vzemi brž zdravilo pravo: Zdrav in čil boš kot nikoli! V. z. JUGEFA. It. d., Zigreb, G«icva 32. Oglas i« reffistr. pod S br. 3122 od 23. II. 1933. SPOTI: BUDIMPEŠTA:ZAGREB. Medmestna nogometna tekma med omenjenima reprezentancama se vrši jutri ob 21. Madjari so postavili zelo močno reprezentanco, tako, da bodo imeli Zagrebčani zelo težko stališče Pa tudi zagrebški podzvezni kapitan nima lahkega stališča, ker se Ilašk in Concordija protivita dati svoje igralce, ker imata oba v nedeljo važne ligine tekme. Za tekmo vlada veliko zanimanje ne samo v Zagrebu, temveč tudi v športnih krogih izven Zagreba. SLUŽBENE OBJAVE L. H. P. Redna seja upravnega odbora je danes ob 20 v posebni sobi restavracije Slon. Klubi, ki so prejeli zvezna pravila in pravilnike, naj črtajo v občem pravilniku v § 13 besedilo, ki se nahaja v oklepaju, v kolikor to ni že črtano. Vsi klubi ee opozarjajo, da' so bili prvotno napačno objavljeni termini za prvenstvene tekme in sicer 11., 18., 25. itd., pravilno pa se mora glasiti 10., 17., 24. itd. tako, da se odigrajo vse tekme na nedelje. SSK Maraton se naproša, da nemudoma pošlje Zapisnik lahkoatletskega tekmovanja za klubsko prvenstvo LHlP. Klubi se ponovno pozivajo, da nemudoma poravnajo vse denarne obveznosti do pod zveze. * Službeno iz I,. N. P. — K. O. Danes točno ob 18 seja kazenskega odbora v prostorih L. N. P.-a. Ker je dnevni red iste zelo važen, prosim gg. odbornike sigurne udeležbe. Tajnik III. Novi trener SK Ilirije. Po odhodu Baaru, ki je odšel po predhodnem sporazumu z načelnikom nogometne sekcije, je Ilirija pozvala za tehnično vodstvo sekcije Dunajčana Roberta liaftla, ki vodi sedaj trening moštva že nad mesec dni. V tem času je g. Haftel dokazal, da je v vsakem oziru kos svoji nalogi, in da je vodstvo treninga res v strokovnjaškili rokah, vsled česar je Ilirija te dneve sklenila z njim angažina za daljšo dobo. — G. Haftel je izšel iz dunajske Avstrije, udejstvoval se je nekaj let kot aktivni igrač v Italiji, Nemčiji in Franciji, leta 1930 pa je prešel med poklicne trenerje. Zaposlen je bil v Nemčiji in Češkoslovaški, v letih 1931 in 1932 pa je vodil trening Gradjanskega v Zagrebu, ki je pod njegovim vodstvom zopet dosegel prvenstvo ZNP. Upnj-mo, da te velike žrtve Ilirije ne bodo zaman in da nam bodo naši »purgerji« skoraj zopet zaigrali kot v svojih najboljših časih. SK Ilirija (Hazenska sekcija). Danes ob 17.30 obvezen lahkoatletski in hazenski trening za vse članice. Važno, zato vse in točno! SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob pol 19 bo v posebni sobi kavarne »Evropa« obvezen sestanek za sledeče atlete: Neli, Zupan, Starman, Stepišnik M., Gregorka, Outrnta, Sporn. Točno in vsi! — Načelnik. SK Ilirija (težkoatletska sekcija). Redni treningi so odslej nnprej vsak ponedeljek, sredo in petek od 18.30 dalje na velesejmii. Drevi ob t9 važen sestanek vseh atletov pred kopališčem Ilirije. Interesenti za težko atletiko se opozarjajo, da bo še en začetniški tečaj, pričenši dne 20. t. m. Prijave sprejema g. Nered pri vsakem treningu od 19 do 21 na velesejmu. Danes je smrtno ponesrečila naša iskreno ljubljena sestra, teta in svakinja ^ Ženi Piller mestna učiteljica Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 14. septembra ob pol 5 popoldne it mrtvaške veže pri sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. septembra 1933. Rodbina Frelih-ova. Gospodarstvo Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke za 8. september kaže te-le bistvene izpremembe v primeri z izkazom za 31. avgust (vse v milj. Din): Aktiva: zlato 1797.5, valute 0.45 (plus 0.4), devize 67.2 (—4.6), skupna podlaga 1865.1 (—4.2), deivize izven podlage 98.1 (plus 16.14), menična posojila 1914.14 (—16.4), lombardna posojila 316.5 * (—0.35), kovani denar 179.65 (—26.65), prejšnji predujmi državi 1717.26 (plus 0.4). Pasiva: bankovci v obtoku 4347.7 (plus 33.35), državne terjatve 5.4 (plus 2.5), žiroračuni 563.25 (—33.4, razni računi 231.5 (—15.1), skupno obveznosti po vidu 799.8 (—46.0), obveznosti z rokom 1334.86 (plus 15.8), razna pasiva 301.8 (—31.76), skupno obtok bankovcev in obveznosti po vidos. Drž. hip. banke 47—49. Zagreb. Delnice: 7% inv. pos. 53 bi., agrarji 27 den., vojna škoda 242.50—243 (243.50, 243), 12. 244—245.50 (245.50—246), 6% begi. obv. 37 den., 8% Bler. pos. 37 bi., 7% Bler. pos. 32.50—S3.50. — Drž. papirji: Priv. agr. banka 228—231 (230), Šečerana Osjek 140—142.50, Impeks 50 den., lsis '10 bi., Trboveljska 125 bi. Belgrad. Narodna banka 3600—3700, Priv. agr. banka 228.50—230 (229, 228), 7% inv. pos. 52.50 do 53.50 (53, 52.75), agrarji 30 bi., vojna škoda 241.50—242.50 (242, 241), 12. 245—246 ( 245.50, 244.50), 6% begi. obv. 37.40-37.60 (37.55, 37.50), 8% Bler. pos. 36—36.25, 7% pos. DHB 51.50 bi. Žitni trg Novi Sad. Oves bč., srem., slav. 52.50—55; fižol bč., srem. beli novi brez vreč 2% 112.50 do 117.50. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet: 94 vagonov. Sombor. Koruza bč. žel. prompt 62—64 bč. bela 70—72, bč. Donava in Tisa šlep 67—69, fižol bč. 100—100. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 51 Vt vag. Hmelj Savinjska dolina: V hmeljski kupčiji traja čeda lje bolj mirno razpoloženje. Zanimanja je sicer precej, vendar povpraševanja manj in trgovina s' prizadeva izrabiti sedanje splošno zatišje v kupčiji ter potisniti ceno navzdol. Deloma je leni« prizadevanju vzrok tudi tečajna razlika pri obračunavanju za nakup hmelja potrebnih vsot iz Nemčije. Pri precejšnjem zanimanju in mirnem povpraševanju se je plačevalo zadnje dni 70 do 8C Din za kilogram, vendar so bilo zaradi rezervi-ranosti producenlov zaključene le manjše partije in predvsem le na periferiji našega strnjenega hmeliskeca okoliša. Zakaj so radioaparati lako dragi? Volna rešuje Avstralijo! Kakor sla v zadnjih letih prevladovala v modi svila in krzno, tako jc inoda dvignila zdaj na svoj ščit volno in prinesla iroRnodarskn rešitev <\Nstr.liii i.....I ne,,i industriji vobče. - l^vo: nepregledne črede avstralske ovčjereje. Desno: jesenska moda od čepice d„ , m po rja ^e sama volna: tudi k rz^^adomeščJvolnenahn tac a Levo: uradna palača v 6>dueyju. enom avstralskih \cleinc£t. Desno: prizor z borze /m volno v Mclbourncu. ' "ii.ua —, Dva orjaška tunelska načrta. Zgoraj: Gibraltarska skala, ki naj postane izhodišče za podmorski tunel do afriške obale. Ta tunel bi bil v slučaju vojne varna zveza med Španijo in afriškimi kolonijami, ki je noben sovražnik ne bi mogel prekiniti. Spodaj: Montblanc s Chamonix-jem. Skozi to najvišjo goro v Evropi naj po načrtih italijanskega ministrstva za javna dela steče tunel, ki bo neposredno vezal Italijo z Ženevo in Severno Francijo. Strahote črnskega praznoverje Iz vikarijata Mariannhilla v Južni Afriki poročajo o grozovitem dejanju zdravnika-mazača. Ugrabljen ;e bil 5 letni fantek domačin in vse da-leknsežno poizvedovanje za njim je bilo zaman, dokler se policiji ni posrečilo dognati, da je fantka ugrabil zdravmk-mazač. Nekateri zamorci so sicer videli moža z vrečo na ramah, iz katere so se slišali slabotni in bolestni klioi, toda nobeden si ni upal ustaviti mazača. Nekaj dni za tem so našli v samotnem hribovitem kraju pokopano dečkovo truplo. Eno uho in eno roko je mazač še živemu dečku odrezal, da bi si iz tega pripravil »zdravilo«; nekateri drugi organi so na truplu manjkali in grlo mu je bilo prerezano od enega ušesa do drugega. Pred kratkim je posebno sodišče radi enakega zločina obsodilo na smrt nekega ta-mošnjega poglavarja, njegovo mater in njegovo ženo ter še dva druga pomagača. Ti so bili iz krščanskega doma ugrabili dveletno deklico, ji zlomili tilnik, odrezali roki in jezik, da bi iz krvi pripravili zdravilo. Tudi v Mongoliji se svita Apostolski vikar v Sivvantzu, rnonsig. De Smedt, je ob priliki obiska vzhodnega dela svojega razsežnega misijona birmal več kot 1000 novih kristjanov. V tej deželi, ki je bila še pred kratkim docela poganska, se poraja veliko iz-preobrnitveno gibanje; en sam misijonar, p. Oktavij Hanssen je v teku par let spremenil 13 pagod v katoliške cerkve. Podlago za to spre-obračanje je iskati v privlačni sili krščanske usmiljenosti. Pogani te dežele, ki jo pogosto obiskujejo roparji, prihajajo k misijonarjem, ker so že večkrat videli, kako ti tvegajo svoje življenje za svoje vernike in ker so videli, kako so kristjani vedno pripravljeni, da si med seboj pomagajo *■ obrambi svojih vasi pred vipadi roparskih tolp. Kaj zdravniki znato in kaj ne Newyorški listi poročajo o mučni smrti 33 letnega Josepha Lovvrencea v državi Virgi-niji. Postal je bil žrtev neke prometne nesreče. Njegov konec »je istočasno poraz sodobne medicine, a tudi dokaz njenih zmožnosti.« Low-rence je bil težko obolel in ga je rešilo samo ponovno prelivanje krvi. V teku zadnjih štirih let je 125krat prestal to operacijo. Zdravniki so mu podaljšali življenje za štiri leta, a naposled je le zmagala tolikokrat zadržana smrt. Najmanjši foto^rafični aparat sedanjega časa. Dolg je dobre štiri centimetre in ravno toliko visoik in širok ter tehta 70 gramov. Cena približno 60 Din naše vrednosti. Koliko je vrgla čikaška razstava Ameriški dnevniki pišejo, da je vnovčila chi-caška razstava v teku treh mesecev njenega obstoja do 200 mil, dolarjev in zaposlila do 100 tisoč oseb. Vodstvo razstave je prepričano, da bo zaslužilo pri dosedanjem številu obiskovalcev tudi nad "00 mil. dolarjev. Hitrost v naravi Neke vrste afrikanskih obadov letč mestoma s hitrostjo 700 km na uro. To so dokazali s poizkusi. Med našimi pticami je kragulj najhitrejši. Na uro doseže do 200 km. Tudi lastovko štejemo med dobre letalce. S 140 km na uro zavzema med pticami prav častno mesto. Lastovka nadkriljuje goloba, ki preleti na uro »samo« 120 km. To so lepi uspehi v primeri s polžem, ki priroma v istem času komaj 5 do 6 metrov daleč. Velika avtomobilska nesreča Pri Solingenu je ponesrečil velik tovorni avtomobil, s katerim 6e je vozilo 45 narodnih socialistov. Vozilo je zdrknilo po ostri strmini in pokopalo pod seboj šest mož do smrti; 32 je bilo ranjenih, od teh IS nevarno. Kaj je bilo krivo nesreči, še niso dognali. Kdor se je odločil, da si vkljub V6ej krizi nabavi radioaparat, skoraj vselej vpraša najprej [lo ceni in šele potem po kakovosti aparata. Saj je umljivo, da vedno položimo prst najprej tja, kjer smo najbolj občutljivi, vendar je pa radio a para t predmet, pri katerem je kakovost prva stvar. Na to mora gledati v prvi vrsti tudi soliden proizvajalec in se ne sme strašiti velikih stroškov. V naslednjem naj jiodamo nekaj pojasnil o izbiri snovi in njih obdelavi v Siemen-sovih delavnicah. Vsako pošiljatev vsaktere snovi, ki je potrebna pri izdelavi radioaparatov, pošljejo najprej na preizJcušnjo v posebne laboratorije, ki sc pečajo samo s tem. Tu snovi najskrbneje preizkusijo, če imajo vse zahtevane lastnosti in šele nato jih izroče v predelavo odnosno obdelavo. Čisto izključeno je, da bi se za aparate uporabljal pomanjkljiv ali slab material. Ker so radioaparati izdelek, ki prihaja na trg v velikih množinah, je umljivo, da imajo pri izdelavi veliko ulogo stroji. Toda pri tako natančni, zapleteni napravi stroji sami nikakor ne zadostujejo, marveč je treba še najrazno-vrstnejšega orodja in priprav — in umetnih človeških rok. Že za izdelavo tega orodja in priprav je treba velike množine najboljšega jekla in izredno velikih stroškov za delavske mezde. Tako so porabili pri izdelavi enega samega aparata, ki je bil prišel pred par leti v promet. 2500 kg jekla za napravo orodja, delavcem pa so izplačali nad 60.(XX) mark mezd. Za izdelavo orodja je trel>a namreč posebno spretnih, izkušenih in zanesljivih delavcev, saj je treba tu velikokrat računati s stotinkami enega milimetra. Dasi imajo seve tudi ti delavci različne stroje v pomoč, je vendarle ročno delo še vedno odločilne važnosti in bo to za dogleden čas tudi ostalo. Da so take delovne | Pri izdelavi matičnega orodja za kondenzator-jeve pločevine je treba paziti tudi na stotinko milimetra — odtod kritično ocenjujoči pogled izdelovalca. moči izredno drage in da jih tvrdka tudi za časa krize ne more odpustiti — ker ne ve, če bi jih mogla potem o pravem trenutku zopet dobiti — je ob sebi umevno. Zdaj šele se začne izdelava aparatov samih. A kdor bi mislil, da je zdaj kontrole konec, bi se zelo motil. Tudi med izdelavo posameznih delov in posebno med sestavo vedno znova pregledujejo in preizkušajo, ali je vse dovolj natančno izdelano, ali so mehanične zveze trdne in električna sposobnost prava. Slednjič preizkusijo še popolnoma dovršen aparat in ga več stokrat navijejo in odvijejo. Če kak del ne zadovoljuje popolnoma, ga pošljejo nazaj v delavnice v popravo ali ga pa sploh zavržejo. Po vsem tem je razvidno, da radioaparati žal res ne morejo biti poceni, kakor bi vsi radi. Priča davne kulture: Vojaški tempel v Chichen Itza na polotoku Jucatan v Srednji Ameriki. Tempelj so bili odkrili pred par leti, ga odkopali in obnovili. Je to veličasten spomenik plemena Maja in njegove visoke kulture; izvira približno iz 3. do 6. stoletja po Kristusu. Pleme Maja je za znanstvenike še vedno velika uganka. Iz starih napisov je razvidno, da so iz neznanega razloga čisto iznenada zapustili svoja bivališča in brez sledi izginili v srednjeameriškem pragozdu. P. Henry Bremont f Na svoji skromni grašoinici na južnem Francoskem je umrl v starosti 67 let abbe Henry Brč-mont, član francoske akademije znanosti. Zaslovel je bil kot avtor številnih del na področju cerkvene zgodovine. Med njimi je najboilj znana izčrpna »Zgodovina verskega čuta na Francoskem« v več zvezkih, kri je prvič otela pozabljenju zlati vek mističnega in cerkvenega preporoda pod Loui-som XIV. »Ali ste vi ukradli moj avto?« »Tak pretipajte mi vendar vse žepe!« Mihec sreča prijatelja Tončeta in mu pravi. »Servus, Mihecl Povej, v katerem ušesu mi zveni?« — »V desnem!« — 0 ti ušivec, ti, gotovo si poslušal!« Znamenita samostanska naselbina Kalabaka na Grškem, izvirajoča iz 14. stoletja. Dohod je mogoč le po visečih lestvah ali v mrežah na vrveh, ki jih s pomočjo vitla potegnejo kvišku. Samostani razpadajo in so le še štirje v takem etanju. da bi bilo mogoče v njih stanovati. Grška vlada je zdaj sklenila, da bo samostane obnovila in jih vzela v zakonito varstvo. Božji Previdnosti je dopadlo včeraj popoldne, v času, ko v naravi zori jesen, znaoilka smrti, poklicati k Sebi v boljše življenje in po plačilo za vse pozemske preizkušnje ter trpljenje v dolgi, težki in mučni bolezni mojo zlato, nepozabno in nenadomestljivo mamico prevideno s sv, zakramenti za umirajoče. — Pokopali jo bomo v sredo, dne 13. septembra ob 5 popoldne na kranjsko farno pokopališče. Vse, ki ste blago pokojnico poznali, prosim, priporočajte jo Bogu in spominjajte se je v molitvi. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 20, septembra v tukajšnji farni cerkvi, V Kranju, dne 12. septembra 1933. GREGORC SLAVKO. v■ . j + Užaloščeni naznanjamo, da je naš predobri in iskreno ljubljeni sin in brat Vladimir Štrekelj kand. ing. in rezervni poručnik pri težki letalski nesreči dne 12. t. m. ob četrt na 7 izgubil mlado življenje. Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 14. septembra 1933 ob 5 popoldne izpred mrtvaške veže pri Sv. Krištoiu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. septembra 1933. Josip in Angela, starši. Lavoslav in Saša, brata. Umrl nam je naš zlati očka t Nadvse žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi našo preljubljeno soprogo, preblago mamico, sestro, teto itd. Marijo Pečkoj roj. Pethovšeh katera je danes, dne 11. septembra, po dolgi in mučni bolezni, v starosti 39 let, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice se bo vršil v četrtek, dne 14. septembra ob 9 dopoldne s sv. mašo iz hiše žalosti iz Čevice št. 57 na tukajšnje farno pokopališče.. V Dol. Logatcu, dne U. septembra 1933. Anton Pečkaj, soprog; Anton, Majdka, Ksaverica, otroci; Petkovšek, Merlak, Znideršič in Gruden, ostali sorodniki. CHAMPION SVECICA ZMAGOVALCEV Dobi se povsod. Glavno zastopstvo in skladišče: ROBERT WEINBERGER, Zagreb, Gajeva ul. 10 TEKSTILNA TOVARNA RBKR. HRIBKRNIK Si COMI\, ST. VID NAD LJUBLJANO sprejmo zu takojšen nastop enega (Kalnega mojstra enega prevzemalca blaga enega hosmalllca (Rauher) s prakso. Prednost imajo vojaščino prosti jug.državljani Lastnoročno jiisaue ponudbo s prepisi spri čeval ter zahtevki se sprejemajo do 25. t. m Anton Lušin Pogreb bo v četrtek, dne 14. septembra 1933 ob 3 popoldne izpred mrtvaške veže pri sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. septembra 1933. Teja, soproga. Primož, Majda, Alenčica, otroci. Bratje in sestri z ostalimi sorodniki. PETER KOSLER naznanja v svojem in v imenu svojih sester EME SEEMANN, MARY KOSLER in OLGE RUDEŽ, kakor tudi vseh sorodnikov najžalostnejšo vest, da se je njegov ljubi brat in svak, oziroma stric in veliki stric, gospod Ivan Kosler zasebnik dne 12. t. m. zjutraj, v 77. letu starosti, vsled aero-nezgode smrtno ponesrečil. Pogreb nepozabnega nam dragega bo v četrtek, dne 14. septembra 1933 ob 3 popoldne iz hiše žalosti Ljubljana, Cekinov grad na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja! Posebna naznanila se ne bodo izdajala. Ljubljana, dne 12. septembra 1933. ^s-s >Q S? a ^ •S-2-S S-ts.2 i« »s s u J S ~ a " slif - P r-si .3 i s l-o 3 a*-** a *S 1 »f « ,QQgQ fSsSSS f i s 3 J S -jO » »3 > 5 " 9-9 "l a ,Qq S •5S0uj» »N L. ^ rn ,> O -O % I N -s o £ « L, T j a> S-o a •2 > .A -o . — Q O*! » .. g 4>C» 3-IISŠ O a , » sati* a 32 H o g | »B «« « »2« S.M CL o O 3 -o p. L. c Cl o -o Samuel Lover: RORY O'MORE 5 Irski ljudski roman. Krdelo je ubogalo. »Zakaj mi tega niste prej povedali in lopova bi na mestu obesili; vsekakor lahko storimo zdaj. — Ti, stari podlež!« je zakričal Salomonu, >pridi sem, ti prokleti upornik, ti izdajalski lonceveški izdajalec!« Salomon se je ves prestrašen okoli oziral, ko je slišal tak glas, češ, ali to res njemu velja. Ko pa je videl preteče kretnje, ki so spremljale te besede, mu je srce upadlo. »Pripravite tisto vrv,« je ukazal stotnik in pokazal na vrv, s katero je bila povezana koruza. »Pa ga vendar ne bosle obesili kar zdaj?« se je zgrozil poročnik. »Ne bom?« je odvrnil stotnik Slink. »On ni prvi, ki sem ga obesil kar na hitro in tudi ne bo zadnji, če Bog hoče! Tako se dela mir v deželi.« »Mislim, da bi bilo bolje, da ga peljemo v mesto in zaslišimo, preden ga obesimo. Gotovo zasluži, da ga obesimo in brez dvoma ga bodo, a bolj v redu bo, če ga prej zaslišimo.« »Kaj še,« je dejal stotnik, »da bi ga zaslišali! Zaslišali ga lM>mo, če je odporen proti konoplji. Tako se zaslišujejo uporniki.« Ves ta čas je Salomon stal in trepetal, ne da bi mogel izpregovorili. Ko pa sta dva izmed prostovoljcev stopila k njemu, da bi ga prijela, je lovil sapo in milo prosil za usmiljenje. Obrnil se je k poročniku in ga prosil, naj ga ščiti. »Zakaj bi me obešali? Ali vam nisem pokazal, kje so skriti?« »Manj ko boš govoril, lx>lje bo,« je odvrnil poročnik, j »Speljal si nas v zasedo in zalo moraš dati odgovor, a ' zaslišali te bomo.« »Na mestu ga bom obesil,« se je odločno oglasil stotnik. »Prosim, ne bodite prenagli, gospod,« je poizkušal poročnik. »O Bog, o Bog,« je jokal Salomon, >ali niste videli, da so me hoteli ujeti in ubiti, ker sem vam pokazal, kje so?« »Gotovo so te hoteli ujeti, da bi te dobili iz mojih rok, ko si nas ogoljufal,« je odvrnil poročnik, »zato ne govori več o svoji nedolžnosti. Tu ne boš umrl, zaslišan boš pred poroto, kakor ti gre.« »Pravim, naj umrje na mestu,« je sodnik zopet ukazal. »Oprostite, če poudarjam, gospod, da je ta mož moj jetnik, in ker od svoje čete niste nikogar izgubili, mislim, da ga ne boste kaznovali vi. Naj moža zaslišijo. Brez dvoma bo obsojen na smrt, a naj ga vsaj zaslišijo prej.« »Vi sami pravile, da zasluži vislice in pri živem Bogu, obesil ga bom kakor psa.« »Recimo, gospod, da vam ga pa ne maram izročali, je mladi častnik ugovarjal. »Povedal vam bom, kaj mislim,« je dejal Slink, ki se 11111 je zbudila sirovost, bržko je zavohal kri, »zdi se mi, da ste že ves dan drzki, in da pozabljate, da sem sodnik; tako je. Pod mojo oblastjo sle in svarim vas, gospod, ne vmešavajte se v to zodevo, sicer se pritožim pri vašem poveljujočem častniku.« Ves ta čas je Salomon smrtnobled trepetal med dvema prostovoljcema in slabotno ječal. »O Bog, o Bog, usmili se me!« Misli so so mu kar podile po glavi, ko se je spomnil na Mary 0'Moreovo, ki ga je rotila pri njegovih sivih laseh, naj je ne vara in rekla: »Stari mož, vi niste daleč od groba.« Te besede so mu zvenele v ušesu kakor glas zvona, ki je od zvonil in od tistega trenutka je vedel, da je izgubljen; samo prosil je še, naj ga za božjo voljo ne obesijo brez duliovnika. »Oh, dajte mi spovednika!« je jokal. Ker je poročnik videl, da ga sodnik za vsako ceno hoče obesiti, je pripomnil, da tam vendar ni prostora, da bi ga obesili, a stotnik Slink je odvrnil: »To je vse, kar veste? Zdaj vas bom naučil, kako se obeša, če se vam mudi, kakor zdaj meni, iznebiti se upornika.« »Nisem upornik. Vsevedni Bog, ki me sliši, ve, da nisem upornik,« je prisegal stari nesrečni loncevezec — in to je bila ena redkih resnic, ki jih je kdaj izgovoril. »Izprezi voz,« je ukazal stotnik Slink, »vzemi stot-nikovo truplo dol in ga položi poleg jarka, dokler ne končamo posla. Stori svojo dolžnost, Scioggins!« je vele! trobentaču svoje čete, sirovemu človeku, in kakor da ni nič, je krotki Scroggins zavihtel vrv okoli velega vratu starega Salomona, ki je začel rjoveti, ko je začutil glavo v zanki. »Postavi voz pokonci!« je zakričal blagi sodnik. Voz so postavili na 7.adnji konec, tako da so bilt. ročice v vodoravni legi in okoli sprednjih dveh so pritrdili usodepolno vrv. Ko je strahopetni stotnik zavpil »Gor z njimi«, so vlekli nesrečnega loncevezca, ki je kričal na vso moč, k zasilnim vešalom. Njegovo kričanje pa se je nenadoma zadušilo, ko so ga dvignili, zadrgnili vrv in se je viseč vrtel v smrt. Cela prostovoljcev je zavpila, vojaki so nemo gledali, a poročnik se je od studa obrnil. »Kmalu bo pri kraju,, je rekel sodnik Slink, »in potem imate lahko zopet voz za prevoz vašega stotnika.« »Gospod,« je razjarjen odgovoril poročnik, »na vaših vešalih naj vojak nikoli ne počiva! — Vzdignite svojega stotnika, fantje!« je pristavil, obrnjen k svojim možem, ki so poslušali na besedo ln veseli, da morejo zapustiti kraj sirovega prizor«, so se obrnili od prostovoljcev sredi njihovega slavja ob vešalih. Vsi vesel' so 'vtkorakali, ko so začuli besedo »Marš!« MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka besedo Din 1*—; ženltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjil znesek sa mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega inačaja se račnna enokolonska 3 mm visoka pelltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priloSlii znamko. Starši, dijaki poiorl Šolske potrebščine za nižje in srednje šole, perilo, nogavice, rokavice, kravate, dom. čevlje itd. v največji izberi, nizkih cenah dobite pri tt. F. M. SCHM1TT LJUBLJANA, Pred škofijo S PRIDITE! OGLEJTE SI IZLOŽBE! i I 1 Strojni ključavničar mlad, išče mesto. Peter-aelj Viljem — Podbrezje št. 13. (a) Dekle srednjih let želi službo za vsa hišna dela pri manjši družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10717. (a) Žagar in mlinar zmožen vseh popravil — vešč tudi mizarskih in kolarskih del, s svojim orodjem — išče mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10091. (a) Dekle z desetmesečno gospodinjsko šolo, želi službo pri dobri krščanski družini. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 10756. (a) Službodobe Mlado dekle čedno, nepokvarjeno, od 15. leta naprej, sprejmem za dopoldansko po-itrežbo. Naslov v upravi • Slovenca« št. 10751. (b) Pletilje dobro izurjene sprejme tovarna Josip Kune & Comp., Ljubljana, Poljan-" :dti nasip 40, (b) mm\ Pekovski vajenec se takoj sprejme. Nekaj plače mesečno. Rozman Ivan, Videra-Dobrepolje. Gospodična se želi izučiti kot učenka frizerske obrti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10736. (v) Pouk Trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Ljubljana, Pražako-va 8-II. — Vpisovanje dnevno od 9 do 12 in od 15 do 18. (u| Francoščino in klavir poučuje učiteljica, dipl. v Parizu. A. Potočnik, Wolfova ulica 10/11. Prijave dnevno med 10. in 5. uro. (u) Šoferska šola E. Čeh IbivU Camrrnlk ,vi loleraka lola) Ljnbhlni. .)unt|ftka c. SC fiola za poklicne Šoferje ln amaterje Prospekti In po-taonila zastonj in franko. Gospodična Francozinja, ki zna slovensko, poučuje francoščino in franc. konver-zacijo. Gre tudi kot vzgojiteljica par ur dnevno na dom. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10739. u Profesor glasbe poučuje glasovir. Inlorma-cije: trgovina muzikalij: Modic, Kopitarjeva ulica. Denar 150.000—200.000 Din gotovine iščem. Jamstvo 80.000 v hranilni knjižici prvovrstnega zavoda ter vknjižba na prvo mesto proti mesečnemu odplačevanju v gotovini po 4000 Din. Cenjene ponudbe pod »Nujno« št. 10752 na upravo »Slovenca«, d 40.000 Din posojila v gotovini rabim zaradi prevzema trgovine in posestva. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Savinjska dolina« št. 10748. (d) Dijaki Dijak se sprejme v popolno oskrbo. Krekov trg 10 II, hodnik, desno. (D) Dva dijaka se sprejmeta v vso oskrbo v lepo zračno sobo in po zmerni ceni. Gosposka ulica 10. (D) Tri dijake sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10758. (D) Dijaka sprejmem na stanovanje z zajtrkom — po ugodni ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 10718. (D) Dve dijakinji sprejmem v vso oskrbo. Nemška konverazcija. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10761. D 2 mlajši dijakinji sprejme boljša rodbina v fino, prvovrstno oskrbo in vzgojo po 500 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10754. (D) Stanovanja Trisobno stanovanje krasno, v Zg. Šiški 235 (blizu gostilne Martine) se odda. Vprašati med 2—4._(č) Trisobno stanovanje s pritiklinami oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10759. (č) Dvosobno stanovanje zračno, s prostorno kuhinjo in pritiklinami ter lepim vrtom, v prijazni vasi v Savinjski dolini, se odda s 1. oktobrom mirni stranki. Ugodno in primerno za upokojence. Ponudbe pod »Stanovanje« poslati na podružnico »Slovenca« v Celin št. 10747. (č) Stinovanje solnčna 1<",!' lepo, suho, suterensko ,;oba, kuhinja, oredsoba, pritikline, voda, elektrika, vse pod enim ključem, zelo primerno -•> malo obrt, oddam s 1. oktobrom. Na-s'ov pove uprava »Slovenca« pod št, 10776. č Sobo v sredini mesta takoj oddam. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št, 10720._U) Sostanovalko sprejmem na stanovanje takoj. Tomažič, Hrenova ulica 17/1. (s) II Pohištvo Spalnica I se poceni proda. Bitenc, Gosposka ulica 10. (s) Spalnice modeme, orehove korenine, mehke, pleskane, in kuhinjske oprave dobite najceneje pri Andlovic Matija Komenskega ulica ŠL 34. Vila za Bežigradom enonadstropna, nova — naprodaj. — Vprašati v upravi »Slovenca« pod št. 10625. (p) Tovarniško poslopje v St. Vidu nad Ljubljano ugodno naprodaj. Vzame se tudi hranilna knjižica. Vprašati: Ivan Kogovšek, Dravlje 109 (St. Vid nad Ljubljano). (p) Kupimo Bukova drva in oglje kupi Uran Franc. Ljubljana — Pražakova 8. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Liubliana, Ilirska ulica 36, vhod c Vidovdanske ceste ori gostilni Možina inmTn Glasovir se radi pomanjkanja prostora poceni proda. Poizve se: Cesta v Rožno dolino 36. (1) GEEEEH Šola se prične Prodajamo otroške nogavice od 3.50 Din dalje, damske nogavice po 12 Din. Nogavice »Bemberg« družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva 14. (1) Nogavice, rokavice robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Ves elektromaterijal kakor lestence, namizne svetilke, žarnice, likalnike, kuhalne plošče, električne stroje za striženje las, masažne aparate kupite najceneje pri Civ. ing. M.A.Štebi zastopstvo Škodovih tovarn, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4 (v pasaži palače »Viktorija«) Opozarjamo Vas posebno na našo veliko zalogo elektromotorjev in avtomatičnih sesalk, katere prodajamo tudi na hranilne knjižice. Kopalno banjo masivno, z bakrenim kotlom, skoral novo, ugodno prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10777. (1) Mizarii Najcenejše vezane plošče jelševe. bukove. Okoume, Pancl v velikosti 220/1!! in 200 12! dobite po najnižjih ceuali vi vornUkem skI a i i&ču LJUBLJANA, Dunajska 31 Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. Nogavice, rokavice in pletenin« Vam oudi v veliki izbiri natugodneie in najceneje tvrdka Kari Prelog. Liubliana. Židovska ulica in Stan trg. (11 VINA prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Drva, premog JeranCIC Harlouška cesta 8 Telefon 34-57 Obrt Krušno moko in rženo moko vedno sveio. knpitr celo npodno pri A. VOLK, LJUBLJANA Retljrva cesta 24 Osrednja vinarsko zadruga za Jugoslavijo ▼ Ljubljani ima svojo založno klcf na celovški C. Si 81 Dobro blago • cene nizke I Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričev« ulica B OGLAŠUJTE 5L0VC\Cl ■■■■■■■■■■■■ Otroški voziček še dobro ohranjen, prodam. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 10757. (1) odlikovano terpentinooo milo izdelano na bazi Čistega olivnega oiia hrani Vaše perilo! Poskusitet Prepričajte se! V globoki žalosti naznanjamo prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, zet in stric, gospod Ivan Žuraj lesni industrijalec v Slov, Bistrici dne 12. t. m. pri usodepolnem aeroplanskem poletu pri Ljubljani smrtno ponesrečil. Truplo blagopokojnega prepeljemo na dom v Zgornjo Bistrico št. 15, od koder bo pogreb v četrtek, dne 14. septembra 1933 ob 4 popoldne na mestno pokopališče v Slov. Bistrici. Slovenska Bistrica - Ljubljana, dne 12. septembra 1933. Marija Žuraj, sojiroga. Ivan, Ana-Marija, Dušan, otroci. Jakob Žuraj, oče. Ana Verhovšek, tašča in ostalo sorodstvo. Izpolnjujoč žalostno dolžnost poročamo, da je na tragičen način umrl gospod Ivan Kosler upravni svetnih in bivši lastnih pivovarne „Union". V pokojnem, kateri je bil član uprave naše družbe od ustanovitve, izgubimo velezaslužnega, neumornega in zvestega člana ter mu ohranimo trajen in časten spomin. Ljubljana, dne 12. sept. 1933. Upravni svet Delniške družbe pivovarne MUnion". Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani; Karel Ceč, lzdaiateli: Ivan Itako ven. Urednik; Lojze Golebič,