N«jT«tji dnevnik državah Vaba za m leto » - . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto -Za motem*™ celo Uto n i 9.VUU g $7.00 j $7.00 J TELEFON: CHELSEA 3S7S NO. 3«. — STEV. 34. GLAS List slovenskih delavcev y Ameriki. I The largest Slovenian Daily In the United States. a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered m Second Class Matter. September 21, 1903, at the Past Office at New York, N. 1., under Act of Congress of March 3. 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK, MONDAY, FEBRUA RY It, 1930. — FONDELJEK, It. FE BRUARJA 1930. VOLUME XXXYIIL LETNIK XXXYIIL SPANSKI MONARHIJI JE UDARILA ZADNJA URA VELJAKI, KI SO POBEGNILI PRED REŽIMOM DE RIVERE SO SE Z4ČELI VRAČATI Voditelj španskih liberalcev je izjavil, da zamore edinole ustavni režim reš ti monarhijo. — Posledica de Riverovega režima je, da se je Španska začela nagibati proti levici. — Zelja vseuči-liskega rektorja de Unamuna. BORDEAUX. Francija, 9. februarja. — Voditelj španskih liberalcev, grof Ramanones, se je vozil tukaj mimo v Pariz ter sprejel v vlaku časniške porocevalce. Pojasnil jim je sedanji politični položaj na Španskem in rekel: — Vsled reakcijonarne diktature generala Pri-mo de Rivere se je Španska začela nagibati proti levici. Zaenkrat je potrebno, da dobimo ustavno monarhijo kot jo imata Anglija in Belgija. Ce se pa ustavna monarhija ne more razviti, bomo dobili drugo diktaturo, ali bo pa šla monarhija na kose. HENDAYE, F rancija, 9. februarja. — Ker je iz dal ministrski predsednik Beranguer splošno am nest i jo za politične zločince, so se začeli vračati iz Španije v inozemstvo razni veljaki, ki so pobegnili pred rez'mom Primo de Rivere. Najodličnejši med njimi je brez dvoma Miguel de Unamuno, slavni pisatelj in rektor univerze v ♦Sala mane i. Pred odhodom so mu tukaj priredili velik banket. Govoriti ni hotel, bil je pa vidno ginjen, ker bo v najkrajšem času zopet videl svojo domovino. Rekel je le: — Kakorhitro se bom vrnil, bom zopet zavzel svoje mesto v vrstah republikancev. Lnamuno je bil neuklonljivi nasprotnik diktatorja de Rivere. 1RUN, Španska, 9. februarja. — Ko je bil prirejen v Hendaye banket na čast vseučiliškemu rektorju Unamunu, se tukajšnji župan ni hotel odzvati vabilu. Med prebivalstvom je nastalo veliko razburjenje. Velike ljudske množice so se zbirale na cestah . m zahtevale, naj odstopi župan z obcinsk'm odborom vred. Slednjič je morala poseči vmes policija. PREMESTITEV SUHAŠKEGA ENF0RCEMENTA Poslanska zbornica za to da se poveri izvedbo prohibicije justičnemu depar tm en tu. WASHINGTION. D. C., 8. febr. — V poslanski zbornici je bila včeraj sprejeta Williamsonova predloga, ki deloča, naj se peča v bodoče z izvedbo prohibicije Justični department Dosedaj je spadalo to delo v področje zakladniškega departmen-ta. To izpremembo je predlagala Wickcrshamova komisija, katero je imenoval predsednik Hoover ter ji naročil, naj dožene vzroke omalovaževanja postav. V- senatu bo zadela predloga na veliko opozicijo. BRAZILSKO VOJAŠTVO JE PRIPRAVLJENO Vlada je storila vse, kar je v njeni moči, da za-jamči mirne volitve. — Ran j eni podpredsednik bo odšel v glavno mesto. 3 REŠEVALCI IPONAREJALCI PAPEŽ PIJ XI. USMRČENI ČERVONCEV ! JE NASTOPIL _ VMAJNI OPROŠČENI) proti ATEISTOM V Standard Coal Co. pre- Nemško sodišče je opro- Papež Pij je odločno ob-mogovmku so padle na- stilo tri nemške sokriv- dil sovjetsko protiver- DIVJANJE KITAJSKIH BANDIT0V ZAMORCA j OPROŠČENAj Porotniki to razbreme- MRS. STMSON POGREŠA MOŽA SAO PAOLO, Brazilija, 8. febr. Po vsej deželi vlada veliko razburjenje, ker je bil ranjen podpredsednik Mello Viana v malem mestu Monte5 Carlos. V spopadu je bilo pet ljudi usmrčenih, ranjenih pa pet- j naj st. Brazilski podpredsednik ni bil resno poškodovan ter se že vrača v Rio de Janeiro. Zvezna vlada sicer še ni proglasila vojnega prava, a vojaštvo je bilo pozvano, naj bo pripravljeno za vse slučaje. Opaziti sicer ni nikjer narodnega revolucionarnega gibanja, a vlada je storila potrebne korake, da prepreči možne represalije, ker vlada velika politična napetost vsled predsedniških volitev, ki se bodo vršile po preteku treh tednov. Policija zasleduje neznance, ki so vprizorili atentat na podpredsednika, pa dosedaj ni imela nobenega posebnega uspeha. RIO DE JANEIRO. 8 februarja Danes so tukaj zanikali poročila, ki so krožila po Argentini, da je bil za vratno umorj?n dr. Luan Bauti-sta Luzardo. nacijonaiistični poslanec iz Rio Grande d? Sul. nje vsled eksplozije raz-lahljane skale ter jih u-ble. SALT LAKE CITY. Ulah, 9. febr. Trije reševalci, ki so preiskovali rove Standard Coal Co. v Stanuard-ville. Utah, da najdejo tri pogre>-ne premogai je, so bili danes na mestu ujaiti, ko se je utrgala nad njimi velikanska skala ter jih pokopala pod seboj. Njihova trupla so kmalu zatem našli, nato pa ustavili nadaljna reševalna dela. Uprava premogovnika domneva, da so postali pogrešani delavci žrtev moneksidnega plina, ki je po eksploziji napolnil hodnike rova. { Oq 29 delavcev, ki so se nahajali ; začasa eksplozije v rovu, jih je bilo I sedemnajst ubitih. Njih trupla so že naili. Tri še vedno pogrešajo. ce. — v or e o sodnika". Demokratje go- sko propagando. —Ob- ' neodvisno« ti žaluje, ker se velesile nič ne ganejo. VATIKAN CITY. 3 februarja. Papež je poslal kardinalu Pompili-u I pismo, ki je namenjeno celemu svetu. V pismu je obsodil p;tj>ež Pij ] verskd praganjanje v Rusiji ter dal i izraza svojemu obžalovanju, da 1 druge države ni.so še ničesar st;>ri LONDON. Anglija. 9 februarja Žene delegatov na mornariški konferenci ▼ Londonu imajo d06ti o-nili črnca, ki je streljal pravkov Mrs Stimson, žena glav- V silobranu. -_ Tudi ameriike^ delegata. Je mora- la prositi glavnega mornariškega uradnika za dovoljenj«, da lahko vidi svojec* moža. — Videla ga nisem že petnajst ur — je pojasnila. — Nato je pokukala skoei vrata, a ko ga je videla preobloženega z delom, je zopet od- oproščena, ob- - umora. STILLWATER. Okla 0. febr — j črnca Johna Young a in njegovo j trno ki sta bila obtožena umora po prvem redu. so oprostili včeraj po- j rotmki. ki w w posvetovali od srede svečer Obtoftena sla bila. da sta pred dvema mesecema umorila O T Sutler-Ja, s veznega prohibicij-skaga agents Tudi neki drugi pro-hibicijsk. agent je Ml ob isti prilika obstreljen a je od tedaj te okreval. Agenta *ta imela upoma povelja sa črnca In nJege%o ženo Pri procesu ps se Je pok asa io, da sta uradniki prva potegnila revolverje ter j* Ml vsled tega črnec upravičen branili »e* m svojo ieno MRZEL VAL NA SPAN-SKEM MADIRD. Španska. 9. februarja Soinčna Španska je danes zasnežena, kajti mrzli val je objel vso deželo Is Seville so sporočili, da je padal sneg. in neobičajno vreme se je pojavilo po vsej Andaluziji. Sneg v Madridu je bil prvi v tej zimi.' Temperatura je padla več stopinj pod ničlo. TARDIEU JE DOBIL ZAUPNICO V francoski poslanski zbornici so preprečili političen vihar. — Postava glede delavskega zavarovanja. PARIZ, Francija, 8. februarja. — Poslanska zbornica je izrekia danes zjutraj ministrskemu predsedniku Tardieu-ju in njegovi vladi zaupnico z normalno večino 53 glasov. Tekom seje se je vršila ostra debata in le malo je manjkalo, da ni bila vlada strmoglavljena. I Ministrski predsednik se je za to j priliko nalašč vrnil z londonske ! mornariške konference, da se udeleži debate glede splošnega de lav-! skega zavarovanja. Vse stranke so soglašale v tem, t da je predloga v svoji dosedanji o-bliki neizvedljiva, a nastala so različna mnenja glede potrebnih izpre-| mernb. Opozicija je dvignila obdolži te v -da hoče vlada s predlaganimi ' amendmenti predlogo uničiti. V svojem odgovoru je izjavil min. predsednik Tarciieu, da bo predloga, če bo primemo izpremenjena, , uveljavljena še pred koncem mese-i ca julija. V zvezi s tem se je pojavilo vprašanje zaupnice. Pri glasovanju je bilo oddanih za zaupnico 316 gla- 1 »ov, proti pa 257. BERLIN. Nemčija, 9. februarja Proces proti ponarejevalcem čer- voncev (ruskih bankovcev), ki je trajal štiri tedne, je bil zaključen Trije nemški obtoženci so bili oproščeni. Četrti obtoženec je bil Geor-gijec, in sodno ravnanje proti njemu je bilo ustavljeno na temelju j le v tej zadevi. anmestijske dolf»čbe. dasi so obla- Posebno strogo je obsodil ri^k' št: prepričane, da je kriv p-.nare- j zvezo brezbožnikoV. P > njego-janja denarja. Vem mnenju, povzroča ta zveza ver- N j etrov zagovornik je ves čas tr- | skr>- *uhurno in celo go-podir l:o k temu dovedli poli- j P^padanje ruskega naroda. Trpko j obžaluje, da so v Rusiji škofje, du-; hovniki in lajiki izpostavljeni t -I le.memu nasilju Ru.ka vlada \7-i podkepuje vero s tem. da požiga cer-, kve in samostane. V aržavno službo ni nilice sprejet, ki ne priseže, da se bo odpovedal svoji veroizpo-1 vr-di. Pa po z je prijKiroeil ruski narod j milosti svete Terezije in Jc/u: a t ulci: javil, da se bo dne 19 marca, na dil. da so ga j ticni motivi, ne pa želj? po denarju. Stroške prccesa bo trpela državna blagajna. Prijatelji oproščenih so sprejeli razsodbo z velikim odobravanjem. Tudi vsi listi pozdravljajo razsodbo, in glasila demokratov poudarjajo, da sa nemški sodniki neodvisni ter da ni mogoče ugibati o njih odločbah. Navzlic temu je pa izjavil državni pravdnik, da bo zahteval nov proces. JAPONSKE ZAHTEVE NA KONFERENCI Japonska hoče imeti že vsaj sedemdeset odstotkov bojnih ladij kot jih bodo imele Združene države. ODŠKODNINA ZA PLES SV. VIDA V ELISABETH, N. J., je 18-letna Genovefa Daly tožila Public Ser vice Company za odškodnino, ke. se je ponesrečila na kari omenjene družbe. Izjavila je. da ima oč onega časa sv. Vida ples in da Je živčno bolna. Porota ji je prisodila $35.000 odškodnine. Zahtevala je $50.000. SOVJETI IGNORIRAJO PAPEŽEVE NAPADE MOSKVA, Rusija. 9. februarja. — Sovjetsko časopisje popolnoma ignorira napad, ki ga je naperil pa-pei proti brezboStvu v sovjetski Rusiji. Edinole "Izvestja" so izjavila, da ima Rosi j a dosti drugega opravita kot brigati se za papeževo tarnanje. LONDON, Anglija, 9. februarja. Iz Tokio poročajo, da hoče imeti japonska vlada vsaj sedemdeset odšlo kov ladijske tonaže v razmerju z angleško in ameriško mornarico. To poročilo je zelo razburilo tukajšnje delegate, ki so splošno pričakovali, da bo Japonska stavila nižje zahteve. Japonska vlada se strinja s predlogom. naj se za nekaj časa preneha graditi bojne ladje, zaenkrat pa noče opustiti niti ene svoje kri-žarke. Japonska noče skrčiti svoje mornarice od desetih na devet odstotkov. kot je določeno v ameriško-angleškcm načrtu. Kjmitej izvedencev, ki bo skušal uravnati spor med Anglijo in Francijo glede omejitve po kategorijah, te je sestal od desetih zjutraj ter se zopet odgodil do pondeljka. dan sv. Jožefa, podal na srob sv Petra ter molil za ru^ki narod. PRST SI JE ODSTRELIL CAMDEN. Ark., 9. februarja. — Začudeni ljudski množici je pripovedoval traper Hightowcr, da revol-verska krogla nima nobene moči. če človek zamaši s prstom revolversko cev. Ljude mu niso verovali. Možak je zamašil cev s prstom in sprožil. Pcsledica je bila. da mu je strel odnesel polovico prsta. PARADA STAHLHEL-MOVCEV BERLIN, Nemčija. 9. februarja. Tekom demonstracije Stalilhl^ma je bilo danes aretiranih osemindvajset fašistov. Demonstranti so navzlic policijski prepovedi prepevali in paradiraii po ulicah. Za misijonarje zahtevajo odkupnino briganti, ki imajo na razpolago strojne puške. — Nanking noče nastopiti. SANGHAJ. Kitajska. 9. februarja. Dosti inozemskih misijonarjev .o v zadnjem času odvedli banditi ki terorizirajo severne province Kitajske ter .*> vojaški organizirani. Na tisoče banditov se potika po deželi ter oblagajo celo mesta Porodil i prebivalcev v Kiangsi provinci pravijo, da so banditi v zadnjem času odvedli več milijonarjev in da nadaljujejo s svojimi aktivnostmi It terorizirajo vse prebivalstvo V četrtek so odvedli tri finske ženske iz Klana, važnega nv>-sta ;z centralnega dela Kiang.->i province. Za enkra* ni še znano, kjr" se nahajajo sedaj Drugi briganti v * vernem delu province odvajajo misijonarje, ker upajo dobiti odkupnino Neko poročilo iz f>*a*ova. v Kwantung provinci. Javlja, da > j znpadno od tesa mesta banditi od-vjdlt tri nemške misijonarje, kojih u voda n; ;*e znana. Neki ameriški misijonar v tem ozemlju, ki je bil odveden pred kratkim, je ušel pred par dnevi in pbsrečilo se mu je priti v Swatov. O obširnih bandiUkih neredih • poročajo tudi iz centralnega dela Janktse doline med Hankov^m ter mejo Secev'an province, kjer banditi ogrožajo inozemsko parobrod-stvo ter tudi domače uradnike ter trgovce. Na razpolago imajo strojne puške. Nacionalistična vlada v Nankm-Ku noče ali ne more nastopiti prit; tem razmeram ter izkoreniniti ban-ditstvo. PEKI SE ORGANIZIRAJO BISBEE. Ariz . 9 februarja. V i tukajšnji peki so se organizirali. Po kratkem odporu so gospodarji priznali unijo in Jim zvišali plačo. STARIŠI MEHIŠKEGA ATEN TATORJA ARETIRANI MEXICO CITY, Mehika, 8. febr. Iz mesta San Louis Potosi sta dospela sem v policijskem spremstvu >ce in mati Danilea Tloresa, ki je vprizoril atentat na - predsednika Ortiza Rubia. Pclituja je aretirala nadaljno število osumljencev. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da sta bila aretirana dva Floresova brata. POSLANEC CACHIN POŠKODOVAN BELFORT. Francija, 9. febr. — Policija je danes nastopila proti štrajkujočim delavccm, ki so demonstrirali po ulicah. Pri tem je bilo več oseb ranjenih, dvajset pa aretiranih. Med ranjenimi je tudi komunistični poslanec Marcel Cachin. VIHAR NA NOVI FUNDLANDLIl ST JOHN. 9. februarja. — Nad južno in vzhodno obaljo Nove Fund-landije divja Že izza sobote velik vihar. Vihar je porušil več hiš in povzročil ogromno škodo' POŽAR NA PARNI K I. LONDON, Anglija. 9. februarja. Kapitan parnika "Maimoa" je obvestil danes angleške radio-postaje, da je Izbruhnil na njegovem par-niku požar. Parnik pluje z vso naglico proti Azorom, DENARNA NAKAZILA ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZVRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo n v Italijo Din 500 -.................... $ 9.35 Lir 100 __________________% 5.75 1000 __________________.>....518.50 " 200......................»11.30 - 2500 ...................... $ 4G 00 " 300____________5 16.80 " 5000 .................... $ 91.00 M 500 ...........-........... * 27.40 » 10,000 ...................... $181.00 I- M 1000 _____________________ t 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v stareui , kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za Izplačilo večjih zneskov kot gora J navedeno, bodisi v dinarjih lirah aH dolarjih dovoljujemo Se boljSe pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami s po razumete glede načina nakazila. Iz pačila po posti so redno izvriena v dveh do treh tednih. I NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N, Y. Telephone: Barclay 0380 LAS IllOir NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 10, 1930 The LARGEST SLOVENE DAILY ta C. S. A SKRIVNOST VARSAVSKE OHRANE Sele sedaj, ko je dobila poljska vedno petegoval za separaten mir 8LOVENIC PUBLISmnO COMPANY Loula Benedtfc, of the corporation and addresses of above officers: •I Mswhstsn, New Icifc City, N. Y. "GLAS NARODA (Yelce of the People) Issued Rrery Day Except. SuncU/s and Bolldays. to c^lo teto Tel j s Ust ta Ajnertko In KanaJc ------------$6-06 Za pol leta--------------------JSjOO to »i« trt leta ---------------------41.50 Za New York Za pol leta------ Za lnosemztTo ta celo leto Za pol leta__________ celo leto__97.00 ----«3 50 Subscription Yearly $««0. Advertisement on Agreement, ◦las Naroda" izlitja vsaki dan izvaemii nedelj ln praznikov. Javnost vpogled v arhiv carske . tajne policije, t. zv. Ohrane, ki je bii v naglici pozabljen med vojno | pri toegu ruskih oblasti iz Varšave pred zmagoslavnimi. Nemci. Prvi članki, ki jih prinašajo varšavski listi, pojasnjujejo skrivnost tren • okostnjakov, ki so jih začetkom predlanskega decembra našli v kleti neke hiše na Plocki ulici. Že takrat je sklepala policija po ostankih o* ^^ bleke, da so to kosti nekih Angle-j^O žcv. A zdaj po 15 letih so vrgle listine v Ohrani luč na to mrzlo zgodbo. naslovnika. "GLAS NARODA", 21« W. lfttfc Street, N Telephone: Chelsea 587» ew York, N. Y. IZDELOVALCI OBLEK Ob začetku vojne je ugotovil angleški vojno-politični urad 1 In teli -gence Service*, da zvedo v Berlinu Dopftrf brez podpisa in osebnosti se ne prtobčujejo. Denar naj se blz-jvcdno in kmalu za vse načrte ru-Pošiljati po Money Order. Pri .premem* kra|* nsioCnlkov. gencralnega štaba. Nemški prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali** naznani, da hitreje najdemo ,/ohuni ^ moraU imeti ^^ v najvišjih krogih ruske vojske. Na i skrivaj, ne da bi kaj javili carski; vladi, sta odpotovala v Varšavo pod krinko dobaviteljev streliva in zastopnikov neke londonske tovarne dva izvrstna častnika. Herbert George in Sidney Pealc. Ženski dc- _________ ! tektiv, lepa gospodična Ruth Jame- i i sen. ju je spremljala kot tajnica. V New Yorktl ,j«' saštntjkalo l»ctimlvajset tisoč izdv-.Trojica jc takoj ugotovila, da dela I Jovalrov Žt'tl>kill «»l>l«'k. Strajkajo moški ill Ženske. Nemcem v korist orežniški polkov-| i nik Majsojedov, načelnik ruske voj- j Strajk j«* v t«mii oziru značilen, ker ^a podpirajo velike ne špijonaže! Njegov zaupnik je bii( firmt' oziroma iailolovaliiiee oblek. !vcjm kurat Matvej Hahlakov Kjt| duhovnik varšavske garnizije je Delavci zahtevajo prcdvftem zvišanje pla<" in skraj- vcčkrat P°toval fronto, pisal in - t> ■ , i . , - ! dobival pisma za ranjence in imel sanje delovnega rasa. Ti dve zahtevi pa Dista plavit na! velik vpliv pr: vseh vojnih uradlh. s vrha štrajka. Doiseei iicn-ejo stabilizacijo industrije in de- v njegovem župnišču v Dlugi ulici lovnega tr^a. 50 se zt>irali nemški vohuni, prina- ™ , .. šali in dobivali denar ter navodil. I o je pa mogoče doseei edinole na ta način, in je užival generalovo zaupanje. A nekdo je spoznal ' vohunskega pepa" in ta je bil še srečen, da je pravočasno pobegnil čez mejo. Lani so ga zopet aretirali v Varšavi. Izjavil je. da se je rešil r-ed boljševiki. ker so ga baje hoteli ustreliti. A poljske oblasti so bile mnenja da nadaljuje nekdanji pop staro dvojno igro, in so ga obtožile vohunstva. V varšavski ječi je Hahlakov pojasnil tragično usodo ustreljenih Angležev. Zdaj oblju-bujejo listi njegova napeta poročila iz mrke preteklosti nekdanje Ohrane in še bolj grozovitega rova-renja sovjetskih vohunov na Polj-| skem. Iz Slovenije. Požig v Zasipu na Bledu. Pred kazenski senat je stopil 63. letni, nekoliko plešasti in malo sključeni Jurij Šavpah. rodom iz! Kranjske gore, izučen kolar, toda v kriminalnih aktih zabeležen kot delomrznež. pohajkač, vlačugar in berač. Državni toži te Ij jc obtožil Jurja j Savpaha. da je v noči od 19 na 23. 24. novembra lani prijel na Dunajski cesti nekega berača. Obtoženec sam je dejal, da ga je dolgo časa pekla vest. ker je slikal, da so zara-i di tega požara zaprli nekega doma-I čina, ki je bil nedolžen Smodnik in j vrvico je dobil od nekega delavca » kamnolomu v bližini Celja Iz akta je tudi posneti, da obtoženec za-žgal pri Zupanu iz maščevanja, ker Peter Zgaga I pravi takozvane jii privatnih stanovanjih, kjer garajo cele družine po pet- ročilu Rdečega AngTleži ta" 0 15 * 1 1 1 kcj javili svoje odkritje v London in Petrcgrad ter pričakovali nadalj-r.ega razvoja dogodkov. najst ali še vee ur na dan ter odjedajo kruh razredno za-vedemu delavstvu. V tem oziru zasledujejo Atrajkarji iste c ilje kot so jih zasledovali svojeeasno tekom štrajka izdelovalcev sukenj. Mjassjedova so pozneje res razkrinkali in obesili. A predno se je 5H ^^^^^^^ H^B to zgodilo, je zvedel o angleški < \ om stroki so vladale istotako žalostne razmero, katere je tožbl ^ ženi ^^ tudi obsojc. bilo inogoee odpraviti le s splošno stavko. maja žt leta 1928 v Zasipu, občina Gorje s tem. da je s pomočjo smodnika in vžigalne vrvice podne-til slamo na hlevu posestnika Antona Zupana- ter je tako pogorelo gospodarsko poslopje zakrivil zlo-činstvo zoper občo varnost življenja ljudi in imovine po 5 187 novega k z. Obtožuje ga hkratu postopka via-cuganja in b?rač?nja. Obtožnica navaja, da je bila po t požaru povzročena škoda cenjena na 82.000 Din ter da je obtoženec na ljubljanski policiji in pred preiskovalnim sodnikom požig priznal Zato je njegov nenadno izpreme-1 njeni zagovor presenetil senat, zagovornika in državnega tožitelja. Obtoženec, ki je drugače čitanje obtožnice poslušal prav pazljivo, je začel svej zagovor takole — Vse to ni res! Vse sem si izmislil. Lani novembra sem bil pričal \ Ljubljano. Bil sem lačen. Imel i:fm raztrgane čevlje in hlače, da sem kazal stegna. Pri Vrhniki me je povozil še nek kolesar. Bil sem. gospodje, čisto "scagan". Pa smolo sem imel. Gospodje, jaz sem sam pemagal gasiti. Kako naj bi potem zaž?al?" Predsednik: — Zakaj ste si vse to izmislili? Obtoženec: — Scagan sem bil. Mislil sem si: Tako dobiš vsaj pošten kvartir in hrano zastonj. Posestnik Anton Zupan je izpove-lacijski postavki Italije pa bo bre?-I c*->' kako in kdaj je nastal požar v i mu gospodična ni hotela dati mi-! loščine. Razprava je trajala dobro uro Jurij Šavpah je bil obsojen na poldrugo leto težke ječe zaradi zločin požiga in viačuganja. Ko je obtoženec že odhajal iz dvorane. ga jc predsednik sc enkrat vprašal: — Ali sprejmete obsodbo? Obsojenec glasno in od važno: -Bcm kar sprejel. Bom v^aj pod gor-ko streho pravice! BESEDE MIČEJO, ZGLEDI VLEČEJO Poroka italijanskega prestolona-sledka Umberta je v nekem cziru gotovo močno zado%oljila Mussoli-nija. Že nekaj let roti duce Italijane. naj se za božjo voljo plode in množe. vendar je statistika prošlo leto pokazala, dt v populacijski politiki beseda diktatorja nima tiste sile. kakor v vseh ostalih panogah javnega življenja. Duceju samemu se ne more ničesar očitati v tem pogledu, vendar ga mladi ženitvp in ploditve godni fašisti očividno ne j posnemajo. Velik aktikum v popu- OBLETNICE •lt T «*r |M)Vabli Tedaj je jx»s«*gt»l vmes guverner Rooseve k sebi zastopnike obeli strank. Poslediea te^a je bilo osnovanje nekake štabiiiaaei.j-jske komisije, ki izvaja kontrolo nad industrijo, ter pre-preea, tla se ne vrnejo obžalovanja vredne razmere, katere je bil štrajk iztrebil. Večinoma vse velike delavnice so že unijonizirane. dvomno pomenila kraljevska poroka. kajti vzgledu kraljevega princa je sledilo samo v Rimu pr?ko tri- njegovem hlevu. Prečitana je bila nato izpoved posestnika Andreja Lukana. pri katerem je Jurij Sav- nega vojnega ministra Suhomlino-va. Pohitel je, da odstrani nevarne j goste. 12. oktobra 1914 so Anglež: dobili brzojavko iz Petrograda. naj se takoj javijo pri Suhomlinovu Niso vedeli, da je dobil istočasno poveljnik varšavskega orožništva iz Petrograda sledečo, po Mjasojedcvu podpisano brzojavko: "Dva nemška vohuna in vohunka bivajo p 3d krinko angleških dobaviteljev v ho-HH^p WBpWj ' Bristol". So "težki pti International Ladies Garment Workers unija bo im»- Dajte jim mir. da ne bodo zavoha-toiu te^a štrajka, katerega m- bo v par dneli udeležilo nad 11 nevarnosti. Podrobnosti d^bue ;J5,000 oticb, spravila pod svojo kontrolo tudi male delavJpri Hamakovu' ki jih je razkrm" nice, takozvane **znojniee'\ V teh ziuijuieah vladajo naravnost strašne sanitarne razm. re. V-njih so zajM»slene večinoma ženske in liapoL otrcK*i, ki morajo garali za beraške place. Te delavnice predstavljajo veliko konkurenco za vredll Allgleži v avtomobil-z vso ka j»odjctja, katera morajo plačevati linijske plače ter za- svojo prtljago — in cd tedaj so iz-! sto parov, ki so se želeli poročiti isti j pah kritično noč prenočeval. LtSkan dan. da bodo obenem z visekorod- rravi: nima zakoncema praznovali vse f — Tisti večer, ko je pri sosedu j zlate in srebrne jubileje. Ta porast i gorelo, je pri nas prenočeval nek porok v Rimu je tedaj tem pomemb- ! berač. Sam je pomagal gasiti ter je nejši, ker se je v večnem mestu do- : genil brizgalno. slej meseca januarja praznovalo! ILz prvih zapisnikov je posnet, največ 25 porok vsako leto. S samo i da je ljubljanski policijski stražnik Letos imamo izredno dosti zgodovinskih obletnic. Na Francoskem bodo svečano obhajali 100-letnico zasedbe Aižira. pa iz^ub* ameriških ricžel največje sedanje francoske kolonije, in lOC-letnic^ romantiz-ma. To bodo praznovali z razstave del in rokopisov Victorja Hufoji Balzaca. Thsofila Gautiera Baude-lara. Lamartina in dr. Veliko slik iti rokep^ov "ie prispelo iz Amenke kjtr živi tolik bogatih nabiralcev Razen tega je umrl leta 1830 znameniti francoski učenjak Fourier ir je izbruhnila julijska revolucija, k je stala prestol Karla X. Še večje slavnesti se pripravljajo v Belgiji ki obhaja 100-letnico svoje državni samostojnosti. Omeniti je še, da so bili leta 183L na Brazilskem odkriti prvi diamanti in se je dvignil na Francoskem prvi zrakoplov V slovanskem svetu se bo poklonila Poljska spominu junakov revolucije leta 1930. Takrat, po ponesrečeni novemberski zarot zoper carskega namestnika in veli- j Nekateri ljudje bi bili radi večno mladi. Pa ne gre m ne gre. To bi bilo proti natumim zakonom. Tako se je neki petdeseUetnik. ki je bil sicer se jako dobro ohranjen, pogledal natančno v zrcalo in v svojo groze opazil, da so mu brke ta- korek^č cez noi postale črno-si ve. Ne d96t4. toda sempatam je bilo opaziti kako sivo dlačico. Ves otožen je potožil ženi swojo bol. — Tak ne bodi tako nečimern mu je rekla žena — saj si vendar že v letih. Kaj pa misliš, da ti bodo začele poganjati vijolice pod nosom? -V- V Angliji in Ameriki jc navada, da mera vseh dvanajst porotnikov >oglasno izreči pravorek Ce je le en porotnik drugačnega mnenja in je sporazum nemogoč, je treba izbirati druso poroto, ali se pa proces izjalovi. V stari Avstriji in pozneje tudi v Jugoslaviji je zadostovala večina Če je sedem porotnikov spoznalo cttuženca krivim, je bil kriv, ma-gari. da se je ostalih pet oorotni-kov na glavo postavilo Zdaj je v Jugoslaviji porota odpravljena in ž njo vred zadnji iz-ra? ljudsk? volje. Tudi v Ameriki nameravajo sistem tako izpremeniti, da bo devet glasov za krivdo ali nedolžnost ob-tezenea zado.to^alo To se bo menda zato zgodilo, ker je tri porotnike nekoliko težje podkupiti kot pa eneja samega * Rcjak je čitai In se razjezil g — Zakaj vendar pišejo, da bodo skuhali poleteti na luno in na druge planete? — Zato, — ga je poučil tovari;, ki je bil navidez pametnejši. — krr se hočejo prepričati, če je mogoče, še na kakem drugem planetu živeti. — Naj bi se rajše prepričali -ge je zavrnil rojak. — ce je mogo- ! kal. Pridem osebno k aretaeiji. Mja-sejedov". Tako se je zgodilo, da je bil Oeor-ge eno uro pred odhodom obveščen da ne sme naravnost na kulodvor poroko sicer še ni veliko storienege za porast števila Italijanov, vendar je upati, da se iih bo 300 kolikor toliko odrazilo v statistiki. Neki Francoz je prišel pri ten na pametno misel in priporoča francoskim visokim glavam, da o-tvorijo s svojim vzgledom serijo porok. Pred vsem velja to za predsednika republike Dcumerguca in za uglednega državnika in politika Brianda. ki sta oba zakrknjena stara samca. Predlagatelj je prepričan. da bi za tem i odličnim^, precl- druge svetove in planeu pa pri miru puste. pri- CLEMENCEAU IN KINEMATOGRAF. 'če na zemlji živeti, ako človek de- kega kneza Konstantina ter po kr- ^ P° P**" ^ tedt*n- m la5krat' vavih bitkah ob Orohovu in Var- j kadar dela. zasluži po dva ah tri šavi, se je moral* umakniti zadnja dolarje na dan O tem naj «prt-poljska redna vojskn na avztrijsko [ r" ajo I in nemške ozemlje, kjer >o raz ^H : crožili. Belorusi na ozemlju sedanje j * Poljske, kakor tudi samostojna Li- j Nekaterim ljudem m mogoč j tva. cbhajajo pomembno 400-letni- \ ti na konec ! co Litevskega statuta, zakonika Li- Zagrizen suhaški agitator je pe tevske velike kneževine iz leta 1529. j stinil starega pijancka: Upošteval jc pravne običaje treh. v ; ~ Tak nikar ne pij! Zakaj ven-kneževini zedinjenih narodov: Li- ^ar tako pijes? Ali ne v^eš. da pija tevcev. Ukrajincev «Malorusov» ir. j ča škodil Pusti pijačo, ti pravim, če Belorusov; spisan je bil v beloruš- hočeš šc nekaj časa živeti čini Šele pozneje, koncem XVI. sto- ■ Pijanček je pogledal ^uhača od letja. se je pričelo delovanje jezui- ! vrha do tal. nekoliko pomisliUnre-ki so potom unije izpodrinili do«titi v j*aiiitarnem ozirn vsem zahtevani. Radi varnosti naj počaka na vojni voli I avtomobil. Četrt ure pozneje so se '8taVnikoma" Francije" mladi Fran rrpri,i Anc,f>ži v vso ' cozje kar drli pred cltar in pr:d župana. Za navadnega državljana - ginili. Iz Londona so zaman pošiljata vprašanja in nove poizvedo-Vftledtega velika jHnljetja (Mnlpirajo štrajk. kajti eejvake. ohrana |e molčala, intcii- 1h» tis|>eM'n Uu ta škodljiva konkuivnea bodi&U Ziitrta. h »-j dihi Ik) uigrala obratovati pod istimi pogoji kot velike tvr-ke. Iz istili razlogov,p laai evoje »oproge samo na ocemlju francoskega departneatu Seine Večinam* m te oJ&*o)ene. Izmed modlk, ki čakajo na poroto, I« powtee tantmlva gospa Leno-trM Nje rajni mož ae je hudo toal tatov ta so K redno polagal pod v^Tjc, predno je šel spat, nabit revoirer tena je protestirala, ker m >• baJha. da ae ne bi revolver slučajno sam sjroiU. Nakot !• pruiai m* w svoji objoatno- je drhtela od razburjenja, ji je potisnil orožje v roko. Dal }e ženi test lekcij Pri sedmi lekciji je napredovala učenka toliko, da je z dvema streloma učitelju predrla pijača. Izkrvavel je in umrl. Preiskava je agotovila. da se je vršila ta zadnja ura po majhnem prepiru. "A bil je povsem navaden, kakor jih imajo zakonci vsak dan t ti vi jen ju", trdi morilka. Ce ji ne bi bil soprog sam potisnil revolver v roko. ga ne bi nikoli ustrelila. A tako se ni mogla pasi. Preiskavo so ustavili. Sele zdaj so izvedeli iz arhiva Ohrane, da je odpeljal po naročilu Mjascjedeva njegov zaupnik s priimkom Fed j a Angleže na kolodvor. Na oglu neobljudene Plocke uli^e sc morali iztopiti. Rekel jim je, da morajo počakati na posebni vlak zunaj mesta, da ne to po mestu govoric. Angleži so odkorakali v temo in prišli v zasedo: ustrelili so jih iz revolverjev v hrbet, predno so se utegnili braniti. Morilci so vse vestno javili Ohrani ki je zabeležila, da so nemški vohuni "odstranjeni ponoči, da nc bi tega zvedeli njih pomagači". Pobožni oše Hahlakov je bil osem mesecev pozneje aretiran skupno z Mjasojedovim. a mu ni sledil na vešala. Imeti je moral izredne visoke dobrotnike iz Raspu-tinove bližine, ker so ga kmalu spustili iz ječe. Rasputin se je namreč bi imelo neobičajen čar. ako bi mogel na vprašanje, kdaj se je oženil. odgovoriti nekoliko malomarno: "Ne spominjam se več. oziroma, počakajte, zdaj vem: Na isti dan kakor gospod Briand ali gospod predsednik Doumergue!" — Te usluge pa odlična gospoda domovini najbrž ne bosta storila, da-si imata lepo stanovanje in sta dobro situirana. kar je prvi pogoj za ženitve. Pariški tisk se zavzema za uprizoritev pred leti predvajanih filmov. besedilo je spisal Clemenceau Vsebina je nedvomno značilna za niselncst "očeta zmage". Prvi film 'Zastrta sreča" je spisal Clemenceau menda zaradi zaslužka tc prea tov vo jne in ga je snemal v Parizu E zgodovinske pravice pravoslavnega Violet. Igra ima geslo: "Kdor si že- j prebivalstva. 1 rreče, naj bo slep! Samo-takrnt ga ne bo bolelu izdajništvo enih. ki jih le imel rad". Drugi film je spi.sal avtor menda zgolj zaradi razvedrila. Bil jc posnet v Ameriki pri Foxu ; kel: — To. kar ti bom zdaj povedal. I je gola resnica Veš, moj oče je bil Dosti obletnic kaže tudi ruska 1 ^ar šestindevetd^st let. ko je umrl. zgodovina. Pred 450 leti so sc otre- ^ se ga je vsak dan za potrebo na-sP Rusi tatarske sužnosti. Pred 400 lezel. In rečem ti. ko je že tretji i dan ležal na mrtvaškem odru, ie dosti boljše Izgledal kot ti. ki nisi leti se je rodil Ivan Grozni in pred 175 leti se je znameniti vojskovodj. in prvič na Francoskem uprizorjen Suvorov. V kulturni zgodovini je leta 1920. Imenuje se "Naimočnei-; š'" in je med drugim pripomogel do nadaljnih uspehov francoski I igralki Renee Adore ki je znana iz ! filma "Big Parade". Geslo se glasi: ' "Zaljubiti se. pomeni ustvariti si nebroj težkoč. Najmočnejši se otresejo ljubezni!" Vsekakor se je strinjalo Celcmenceaujevo osebno življenje popolnoma s temi načeli zaznamovati 350 letnico znane pravoslavne Osrtožske biblije prve ruske tiskane izdaje Sv pisma v cerkveni slovanščini. in 175 letnico prve ruske univerze v Moskvi. Pred 75. leti je nastopil mladi Lev Tolstoi s prvimi vojnimi povestmi in pred 50. leti je bil rojen pesnik A. Blok. avtor znane revolucijske pesnitve "Dvanajst". NE KAPLJAJTE! Iznebite se teh dušečih, nadležnih Kaštjev! Zaustavite nad;ežnc ščegetanje s Severa $ Cough Balsamom. Priljubljeno materam in otrokom nad 49 »et. Varno, u-»peino. Lekarnar ga ima. Dv® ve. likosti, 25c In 50c Rabi Severa s Cold Tabiet: r COUGH balsam VRHNICANI 90 smotren* ljudje *n korakajo naprej po začrtani poti. Toda vsako pravilo ima svoje izjeme, in tako se je zgodilo, da se je bU pred davnimi leti izgubil Vrhničan sredi Pariza. To in se marsikaj drugega je opisal J0ZE ZELENO "Slo^nrfto.Amerik^em — Koledar ju" za tekoče leto. — Cena 50 centov.—Knjigarna Glas Naroda, 216 W. 18 Street, New York City DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI • VESELICE, ZABAVE O GLA Š U J T E "GLAS NARODA" ne čita Mino vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE nikdar okusil niti kaplje pijače. * Poznal sem mladega fanta, ki je imel izredno lepe in kodraste lase. Naenkrat so mu pa začeli lasje izpadati. Smrtno se jc bil namreč zaljubil. Prehuda ljubeaen pa pusti svoje posledice. Njegova ljubezen, napri-mer, ie imela vpliv na njegove lase. Ko se je peljal k poroki je bil napol plešast. Par mesecev je poroki je izgubi! še drugo polovico las. Pa pravijo, da ne od ljubezni. * Sedemletnega fantka so vprašali, če že hodi v šolo. —O seveda hodim, že drugo leto. — Ali imaš dobro učiteljico? Ah imaš rad učiteljico? — so laoteli vedeti. — Nič ne rečem, dobra je. jako dobra, ampak rad je pa nimam. Imam rajši sosedovo Ančko. Učiteljica je nekoliko prestara zame. * Kot znano, izdaja Henry Ford svoj časopis, ki se Imenuje "Dearborn Independent". Pred kratkim jo objavil vprašanje: 4 Kaj naj napravimo za trpeče človeštvo"? Spodaj je bilo obljubljeno, da bo tisti, ki bo poslal najboljši odgovor, dobil tisoč dolarjev nagrade. In začeli so prihajati odgovori. Eden čitateljev je svetoval: — Par novih springov.v vsako Fordovo karo! Dasi je bil ta odgovor izmed vseh najboljši, možak meuda n! dobil obljubljene nagrade. It A S RAROir NEW YORK. MONDAY, FEBRUARY M, 1930 The LARGEST SLOVENK DAILY la C. A Primorske novice. B KROTKOV Bilo J« čisto navadno zrcalo, majhno in okroglo. V škratann slučaju M dal sanj pel kope J k Trgovec Jh Je vzel kak*en tucat a setocj v stepo Menil je: PckupiU jih Jodo Kal-nuki, U se dado ogoljufati Saj ni greh Kadilk vendar ni ciov?k. temveč i*»al, Njegova duša je ka- j kor duia psa. tival kakor jo opi-auiejo knjige Trgovec se je odpravil n« pot. k . \ onu prijatelju, Kalmtku Arga-maju, s katerim je bil sklenil žc marukakino kupčijo. Proti večeru Je prUpel tja. Debel' i« močan je sedel Argamaj v svoji i Mirt ifcjtom*. Sedel je sam ob gnju. obiral jarčevo kost in poti -lioma brundal peaemco predse Pel! Je o tem. kako se odpravi Jutri žara na na pot proti sneinim goram, kjer je trava tako sočna in slastn i pravi raj njegovi živini — Earn j! — Je pozdravil trgo-vec — Esenj!, eaenj! — odgovori Argamaj in upre v gosta pozoren pogled. — A—a—a .. glej. glej! Drag prijatelj... " vzklikne veselo in gostu lastni prootor Sam da opravka z ognjem, o-genj jarko zagori. Poloti pol ovna! v kotel in priprav čaj po kalmi-skem običaju z mlekom. praž?nim ječmenom in soljo - Ženske sc proč Ena je zbolela, druga je Sla k očetu oa obiske — Ima* žganja? — Da. seveda... — in mu poda; steklenico t žganjem, ki si ga Je bil; sam pripravil iz mleka Sedela sta skupaj in kramljala Veselo je prasketal ogenj. Žganje, ki je jima ilo tako v slast, se je pretakalo vroče po žilah, stopalo v glavo in sproščalo jezik Kal mik se Je krohota 1 trgovec ga je posnemal ga po trepljal po rami in se mu prilizoval: — Nihče nima tako dobrih konj j kakor U. Imaš tudi najboljše bike Tudi tvoje ovce so najboljše Bogat si. imaš lepo ženo. Tako je govoril, zvračal kožar-. ček žganj« kozarčkom ln prigri- j sov al jarčevino Argamaj je bil zadovoljen, po- j »lušal se smejal in da bi ga gost ne i prakooU, je odvrnil: — Ti ai najboljši... najzvestejšj . MoJ prijatelj si Trgovec se je spomnil na oglcdal-ca in ponudil: I Rno mu darujem Kaj Jc na tem? Ore vendar samo za pet kopejk i Izvlekel je zrcalce Ln mu ga pokazal — Tu imaš. poglej sc! Argamaj se je zaatrmel v zrcalo To je zavleklo njegovo pogornrvt nase. — Kdo je to? — Nu. ti.... seveda! ... — Kako jaz? To je hudič! — Pa ne vendar, ti si! Argamaj molči, pogleda še pozorneje v zrcalo, potem nezaupno ZRCALO na trgovca in meni končno: — čemu se mi lažeš? Ta kožun je pač moj, toda tega obraza še nisem videl nikoli v življenju. Trgovec se zadovoljno reži. Kal-mik se nestrpno premika na svo*eer. sedežu sem in tja. njegove roke trepečejo in se trdno oklepajo čudežnega stekla. — Daj kapo na glavo.... Nu, vidiš sedaj? Ti si! Kalmlk vidi — to jc njegova kapa v zrcalu: pogleda kito. tudi kita s trakom* je njegova, in bradavica na nosu je isto tako njegova. Bodi tako dober in mi ga prodaj! — Hahaha!.... Prodaj mi ga! ... Trgovec je cd smeha ves osla -' bel, svojemu prijatelju bi rad storil uslugo in pravi: — Toda, ta j ti ga hočem ven-: dar.... — Bodi tako dober, prodaj mi ga! .... Zahtevaj zanj, kar hočeš! In hipoma se je trgovčeva duši zakotalila v globok preoad i — Nemogoče! — je dej?l trgovec ♦n glas mu je drhtel. — Vzemi si bika... Otrokom in1 ženam bi pokazal, da si ogledajo' enkrat svoje obraze Hahalia! — Ne. ne morem' - je menil tr-, govec odločno in me hotel vzeti zrcalo. Argamaj ne popusti. — Dva bika. tri! Najboljše! Trgovčeva duše je pljusknila ob tla prepada in čofotala tam p> blatu. — Kaj pa misliš? Sam sem več plačal Iz Moskve sem ga prinesel. Veš. kje je to? Argamaju. velikemu otroku, gre na jok: — Vzemi si štiri bike Prosim, vzemi si jih, dragi prijatelj! — Ali naj bike ujameva — vprašal trgovec pohlepno. Argamaj se smehlja lokavo, skibne skrije ogledalce in nezaupno pog'eda trgovca: ali mu ni dal zrcala preooceni. ali ga ne bo zahteval nazaj? — Ti si najboljši, n "> j zveste j ši. .. Moj prijatelj si! Pozno p ^oči se je vračal pijani trgovec domov. Zibal se je v s?dlu in premišljeval glasno in veselo: — Saj zato je tudi Kalmlk, ki se mora še mnogočesa naučiti. a a i zato jc tudi takšen pogan. POZIV! Vsi naročniki katerim je. oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po« rno žnosti čimprej obnove. — UP rava lista. V Trstu so otvorili šolo za sindikalne voditelje. Pri inavguraciji je bil navzoč državni podtajnik v ministrstvu korparacij' Dino Alfieri. Liktorska dvorana je bila polna delovnega ljudstva in Domeneghi-ni je z veseljem pripovedoval, kako raste fašistična delavska organizacija. Ko je on pričel s svojim delovanjem, je imel dolgo časa v-tej dvorani na zborovanjih komaj kakih dvajset ljudi, ki so se mu vča-si smejali in mu niso nič verjeli. Sedaj pa ima fašistično disciplinirane delavce, katerih vrste se ja-čajo zlasti. odkar podpira njegove prizadevanje prefekt Porro. San-guinetti. predsednik udruženja industrijalcev je govoril prejšnji dan o gospodarski krizi v Trstu, katero povzroča tudi nedostajanje zaledja Domnenghini jc- reagiral na njegovo izvajanje takole: "Kriza ni tako težka, kakor bi sc moglo misliti. Ako se kako podjetje poruši, se pogostoma ne poruši tudi človek. Izgubi se ravnovesje, ker je postavi! človek nad interes podjetja svoji lastni intere^. Tr;-t nima zaledja in pravi se. da stoji Trst na vzhodnem koncu domovine. Prav. Mi. ki smo se nekoč vrgli proti najlepšim ciljem, mi delavci se vzgajamo tudi danes, da navalimo proti veliki bodočnosti domovine. Fašizem je mladost Duceja, ki se razliva na vso duhove, da bodo kar najbolj lepi. močni in sigurni na velikem jutrišnjem pohodu imperija"... Tržaški grad jc odstopilo vojno ministrstvo mestni obč.ni po dolgih pogajanjih. Ko je 1: ni ministrstvo zahtsvalo od občine prime-r< n pr, t ;r za vujainico pri Ža-Ijah. i? župan dr Pitajo porabil to priliko, da je vojaško obl:st po-novno opozcril na zeljo Tržačanov. da bi prišel triad v me tno last. Sedaj sc itr to zgodilo. Tržaška obči- na je odstopila za to vojaški oblasti dve veliki zgradbi bivše blaz-nice in posojilnice, ki sta mnogo več vredni ko grad, katerega pa se oklepa tržaška sentimentalnost. Pravijo, da go grad izborno služil tudi za razne nacionalne in patn-otične manifestacije. V Hruševju pri Postojni je bil ustreljen, kakor znano, občinski nameščenec in miličar Blazina. O-rožniki, straže javne varnosti in patrulje miličarjev so preiskali takoj daleč naokoli števili i stanovanja, hleve in senike,hodili so po travnikih in gezdovih. s seboj so imeli policijske pse. pa niso mogli izslediti napadalcev. Menijo, da sta dva. ki dobro poznata okolico, zaradi česar sta se takoj skrila v varnem zavetju. Pet eseb je bilo aretiranih. mod temi mlada ženska, ki i je bila pred Blazino uslužbena v ob- j činskem uradu. .Arctirance so izpustili, pridržali-so v zapjru le 38-letnega trgo vri j Ernesta Hočevarja, varuha odpa-! ščene mladenke. Pcstoj--!;a cbla* * je opisala Hočevarja kot politična sumljivega človeka sovražnika fašističnih institucij in huj.-kača kmečkega ljudrtva. Hočevar je bil izročen sodiiiu. obdolžen, da je on najel ona dva človeka, da s+a usmrtila Blazino. Dolgo časa so se dogajale tatvine I koles dan za dnem po raznih krajih med Gorico in Vidmom. Zastavljalnice so bile polne ukradenih koles in, marsikdo je kupil kolo prav po ceni. Policija je prišla končno na sled številnim tatovom in ugotovila. da načeluje tatinski zadrugi ženska. 30-letna Dora Stroppolo. Vsa družba je pod ključem PUSTOLOVSKI ROMAN DUNAJSKE-GE BIKOBORCA ADVERTISE in "GLAS NARODA' lovenski farmerji na Zapadu. NEELEYVILLE, PORTERVILLE in WILLARD .o procvitajoče se .loven-•kefarmar.ke naselbine v Ameriki. — Vsak Slovenec, ki se zanima za naore- SLXXBSSSSI^S^ dr" VaH' W m°ral Č,tatl tOZadCVne ČUnkC ' SKEM KOLEDARJU za leto - 1930. Junaki bikoborbe so bili doslej vsi španskega pokolenja in ponos tega romantičnega naroda je bil.' da se zna samo človek španske kr- i vi kretati v areni pred pobesneli-1 mi biki z ono hladnokrvnostjo, junaštvom in prefinjenimi kretnjami, ki so potrebne, da nudi blko-borba vsestranski užitek Sedaj pa so dunajski listi razbili to pojmovanje in poročajo o Dunajcanu Ar-mandu Estebanu Hareterju. ki r-e je uveljavil v mehiških arenah nic manj spretno nego sinovi onega naroda, ki mu je bikoborsko umetnost prešla v stoletjih že v kri in meso. Armando se je kot inle ienič izselil v Ameriko, ker se ni mogel podrediti mirnemu meščanskemu ziv ijenju v predvojni Avstriji. Pot r,-je zanesla v Hollywood, kicr j? c;j-bi delo v tamošnjih atelejih. kot oo stranski poklic pa si jc izbral trgovino s kačami. V filmskem mcjtii se je seznan i z neko bogato Mehičanko. ki se jc j zmagovalec v vseh dunajskih prl-zaljubila vanj ln ga vzc.*la s seboj J reditvah in takoj so sklenili novo v Mehiko. Mladeni" je preživel lep:-mesece cb strani ljubeče in ljubljene žene. dokler se rau ni stožilo starem domu v Evropi. Le težko ga je ženica pustila na kraisi oddih na Dunaj, kamer mu je pis i rila vrača pisma. Najprej vsak dan. nato vsak teden in vsak mese \ doki r niso pisma popolnoma izo.rla!a Vznemirjen je odplul ml. di muz preko velike luže, da vidi, kako i i kaj je z ljubljeno ženico. Ko pa je pristal v luki Vera Cru . ga pristaniške oblasti niso pustile na suho, če^ da je politično osumljen. Hareter se je sklical na sv-jo ženo. ki ji je bil že n" prej poslal vso svoje prtljago, varnostna oblast pa ga je pomirila, da .ie bas od te dame dobila v.se poc: >bnos o njegovi politični nezanesljivost! Varani mož je moral ostali na ladji, ki bi ga naj ponesla nazaj staro domovino.. Predno pa je par-nik odplul, je Hareter v temni noči skočil v morje in sc komaj otcl n > breg pred požrešnimi morskimi volkovi. Ves onemogel se je zatekel v neko gostilno, koje l?.*tnik je b^! Avstrijec, ki je sprva skril rojak ) v svoji hiši. kasneje pa ° i jc kot pošiljko v zaboju odpravil v glavno mesto. Tu se je tri mesece skrival v vili svojega rojaka, vedno v strahu. da bi ga ne odkrili. vil krokodile in živel romantično življenje divjakov. Pri tem mu je prišla v glavo misel. da se loti bikoborske umetnosti. Vsak prosti čas je porabil, da je gledal vaje toreadorjev v bližnji areni. Posnemal je njih gibe in se tako brez bikov izvežbal za torera izven arene. Ko je menil, da je dovolj izurjen, je pri neki veliki borbi skočil s svojega sedeža v areno in si s tem neustrašenim korakom pridobil neomejeno spoštovanje ljudstva. Kmalu nato je tedanji vojni minister general Amaro priredil veliko slavje za ves odlični svet Mehike. PovaOljeni sta bila bikoborca Silvetti in Paona. ki sta privedla s seboj Haretcria. da ga pokažeta kot posebnost predrznega poguma General Am ara je končno odprl pustolovskemu Dunajčanu pot v pravo areno. Javil je policijskemu prefektu, da je iz slavnema mestu Dunaja prišel odličen bikoborec. • korido', kjer je Hareter nastopi! proti šestim bikom in je vseh šest po vrsti tudi usmrtil. Pri tem je nastopil s tako spretnostjo, da si .si dala junaka predstaviti ledanll predsednik Calles in njegova hčerka in mu podelila visoko odlikovanje Naslednje dni so vsi časopisi prinesli njegovo skko in mladi mož je cez noč postal ljubljenec mehiškega ljudstva Ubija bike po vseh mestih države in služi težke tisočake. Ima diplomo. da je prima espada del Majico ' in by kot tak nastopil pri prihodnjih predstavah v Madridu, Seviili in Barceloni, kier s ■ cd davna goji ta "plemeniti" . port. UROČENA LADJA Naročite en izvod BANOVCtVI EONCOtTI 15. februarja: Darant City, Pa 16 februarja: Cleveland, O - West Park. 23. februarja: Cleveland. O.-New-feurg. Springfield. Zli. Chicago, m. Milwaukee, Wis. Calumet, Mich Traunlk, Mich ki tele imeti koncerte, naj naslove svoje dopise: Banttoe 1 Rudolf. «41 Natteoal Ave., Milwaukee, Wit. .......... ■ ■ ■ ■ M ■ VODNIKOVE KNJIGE z* leto J 930 23 U. maja: 25 maj* 2. junij*: 7. junija: SO RAZPRODANE Zgodilo pa se je, da .ie prijatelj gostilničar napravil uslugo nek:-mu visokemu mehiškemu gospodu ter si izprosil od njega kot protiu-slugo, da pomaga prijatelju Hareterju do legalnega bivanja v Mehiki. Visoki gospod je to takoj izpo-sloval in jetnikova prva pot je bila v stanovanje nezveste žene Bleda in trepetajoča sta zakonolomca stala pred osvetnikom. Ta pa se omejil le na to. da je nečloveško pretepel svojega tekmeca, mesto da V domačo luko Falmouth na Angleškem se je povrnil- iz Južne Amerike trojambornik John Dul-leCim je vrge! sidro, je zapečatila priftiniska policija kapitanovo kajuto in odpeljala v zapor prvega častnika Tako se je zaključila skrivnostna drama, ki se je priče-1?~ lanskega 27. februarja sredi o-ceana Takrat je ponoči na skrivnosten način izgini! kapitan James Fulnt, ne da bi zapustil katerekoli sledove. Prvi častnik, ki je iskal kapitana. je v kajuti našel odprt ladijski dnevnik, lastnoročno pisavo: "Ponoči med 26. in 27. februarjem ob 50 stopinj 3 širine in 77 stopinj 22 dolžine je izginil poveljnik ladje -John Dulle". Cez krov' t Zadnja pripomba pomeni: "naj se črta Is liste moštva". > Pisava jc bila kapl-tanova. to so ugotovil pozneje iz-i vedenci. Preostalo bi torej samo misliti, da je Izvršil kapitan samomor. A čudo je. da je pod istimi ! bi po mehiški šegi kratko ln malo P0^1 in na Lsti io*ki i7*m[l lanl f ustrelil oba ter kot narodni junak Fiintov predhodnik. Tudi takrat Je I odšel zmagonosno oproščen izpred kapitana pogrešil najprvi njegov porotnega sodišča. To nespoštova- Prvi častnik. Lad,a i«1 urocena' - nje v domači šegi vtrjenih postav pravijo mornarji in noben kapitan je bilo Dunajčanu usodno. nc mara Povzeti i Na policiji so ga neljubo nagnali, ko je zahteval, da mu žena izroči prtljago in ga ostro pokarali, zakaj da uvaja tuje nespametne šege v Mehiko. Tudi javno mnenje se jo: postavilo proti človeku, ki da tako malo na svojo čast, da se zadovolji s par zaušnicami. Heater je moral zapustiti mesto in zašel k Indijancem, kjer je io-, BREZPLAČNI POl'K. BOARD OP EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoliVitv. Zl. East 41. cesta v petek zjut>aj od 10. do 12., soba štv. 308. aH pa v pondelj^k in sredo ob 3. do 5., soba 412. F CENA KOLEDARJA Kdor jih Koče zdaj naročiti ta leto 191 (, naj nam posije $ I in dobil bo knjige po posti, ko bodo izšle. 'GUm Naroda' Knjigarna Glas Naroda 216 West 18tK Street New York, N. Y. poštnina plačana Mali Oglasi i imajo velik uspeh ii Prepričajte se! mmnamaaat*.*: FT" L A9 NABOB A- KEW YORK, MONDAY, UARY II, 1930 Tta« LARGEST SLOVENE DAILY ta U. S. A. Najdenka SOMAN IZ ŽIVLJENJA Zm Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) P 8 POWERS: ŽIVUENSKI SERUM •Naju lek za večno življenj! Sen, 1 mu mogel izvabiti tajnost njegovih Angela ne' Le ne na oder! Svojo ljubo hčerko sem :n moja ljuba vnukinja naj ostane daleč proč od to cd tebe. Angela — To je prva prošnja, katero Oče, jat sama ne vem' Njegova volja je bila tako velika in mo-m»ei.a Kot prisiljena sem storila vse. kar je želel, — je nadaljevala. —-Urni urno )e bilo moje obnašanje neumljivo! Sele popolnoma prosta •»m .Vtr izza njegove smrti Njegova volja je ubila v meni vsak odpoi m i lem tudi mojo la^no prosto voljo' Vsa leta sem žjvrla ob njegovi fctraiii v stanju pclzave*tne hipnoze Rojstvo otroka, katerega sem po kdrgviia t velikim v^'^-ijrm je oviralo njegove načrte Prijel se ga je tart nei:ur m brtel je oditi v čudovito deželo. — Indijo! Prigovarjal ml je toliko eaiMi naj p« tujem ž njim da sem se konečno uklonila nje-lovi vol ji! Odpeljala siva ne n avtomobilom m ker sem bila že par dni prehlajena, nisem muttU videti svojega otroka. Skrivoma ga je odvzei »tr»vii;<:-i < pripembo ca ea pon« * svojim sorodnikom, kajti ta majhen otrt te m /a mersko potovanje Nikdar pa mi ni povedal, kam je da! < ti« tea Rrkrl je le. da ?e otrok dobro spravljen! Nadalje misliti si ni-*em drznila. — kajti bila sem kot vspavana! Zapustila »va za d^lga leta Evropo! Oče, jaz ne morem najti pravilnih b> <*d Vse to ni mkako opravičilo? Vsaka beseda je r * a obtožba zame' Ah mislit. da m.«*m imela nikakega koprnenia po svojem lastnem mesu in krvi' Cim starejša sem postajala, tem večje je bilo to kopmrnje in tem bolj sem bila kaznovana Nazaslisano sem se pregrešila Ali ni dovolj kazni, da ne sme Ebba nikdar izvedeti, da rm jaz žrn ka. ki jo je rodila in da je ne smem nik^sr nagovoriti ter slišati besede — Mati* Izr&* neizmernega trpljenja je ležal na obrazu lepe ženske, ki je kmalu nato nadaljevala: Kajti ce bi Ebba izvedela resnico, bi sc s studom in sovraštvom obrnila od mene Jaz dobro poznam njene nazore glede mater in globoko me peče v srcu. kar je rekla glede mene! Ne' Ne maram propadli njene ljubezni ter se zadovoljiti s tem. k a i n. deprirai* kot svoji dobrotnici. S tem bom bogata kot kralj, ker rutini da n« zasluzim niti tega' Moja edina želja je le še. da napravim j w >«n\ ko pot moje h^rrke tako solnčno kot le mogoče. Hvala Bogu. i da to lahko storim1 Jaz bi celo lahko našla moža, katerega ljubi! — Kako bi lahko omogočila to! Pu.-ti me premisliti, oče* V-e je odvisno od Ebbe. Ce pa rajše po tam umetnica, o kateri bo govoril ves svet, kajti izvanreden talent tma — Ne. profim te Ir izgubil na odru -odra1 Jaz zahtevam naslavljam nate Dj >a tega otroka katerega sem vzgojil samemu sebi, nam more o. Ut.' Ah ta naša vnukinja, kafro sva vedno ljubila, ker naju Je ved-ii« spominjala tebr. je bila v najboljših rokah! — Glas starega moža re je tresel od samega ganutja in razburjenja Angela je držala roki pred obrazom in med vitkimi prsti je bilo opaziti, da Je jekala. Oce ali nu ne moreš opru&titi radi mojega otrgka? — je zaihtela med solas mi T'i lahko storim! Odpustim ti, kar si zagrešila Božja pota pii na čud j\it način vodila tvoje korake in zahvalim se tudi Njemu za veliko dobroto* Hvala ti. oče' In materi povej, kadar boš smatral to za pri-mrrno Tudi ona mi bo oprostila. — Mati lahko oprosti tudi najhujše 1:1 najbolj nevrjetno Odpusti mi tudi. da sem imela dosedaj skrivnost pred vama .. Skrivnost"* Ali naju nisi smatrala vredna svojega zaupanja? — J< vzrojil stari got pod. poln trpkosti. Ne. oce. ne! Jaz sama sem polagala tako malo važnosti temu! K« r pa s» m v Ebbi spoznala svojo hčer. se je maram poslužiti radi nje! Pripovedovala sem vama. da je bil moj mož odličnega rodu. vendar vali a nisem navedla njegovega imena: — Imenoval se je Aleksander grol Peuishagen Ebba je torej tudi kontesa Reinshagen kot njena prijateljica In g a Kaj praviš tukaj. Angela' Čudak, starejši brat grofa Reinsha-Lcoa. je bil torej tvoj mož? — Oče Ebbe? Stari gospod je bil ves iz sebe radi presenečenja — V vasi sem slišal dosti govoriti o njem! In jutri ti bom te več povedala! Pokazala ti bom listine, iz katerih dos lab ko razvide 1. da jc veliko posestvo pravzaprav Ebbii*o.... Angela! Ti vendar ne boš hotela. Pastor se je prestrašil na vso nio. Ne česar se je bal v tem trenutku, se ne more slagati s pojmi čaji ti in pravičnosti. — Pomiri se, oče! Jaz nimam nikakega namena, ki ne bi soglašal cilji mojega zamrlega moža! — Radi Ebbe ne bom vprizorila ničesai cik ijelnega Nato bo izvedela, kar bi ji moralo ostati še skrito! Dovolj za danes, — jutri več, oče. Slišim prihajati Ebbo! Živahno je vstopila mlada deklica. — Gospa pastcrica je ravno zaspala! Pripovedovati vam moram še dosti o grofovem gradu! Ko pa je zagledala ginjena obraza obeh, je prestala ter se vprašajt j ozrla od enega do drugega Jas sem se ravnokar dogovoril s svojo hčerko, da se jutri z vama odpeljem v Rtinshagen! Pri tej priliki bi rad obiskal svojega mlaj- i 'ttrga uradnega naslednika ter tudi njegove stanše! Kako zelo se je veselila Ebba tega! Stari gospod je pogladil njene lase ter si mislil pri tem: — Moja unukinja, moja draga unukinja! Preko svetlega temena Ebbe so zadele njegove oči one hčerke. * Na fradu Reinshagen ni bilo več tako kot preje. Veselo smehljanje Inge je umolknila Resno in govoreča le o najbolj potrebnem, je preživljala svoje dneve ter vestno izpolnjevala vse poverjene ji naloge Vsled njenega izpremenjenega bistva. Je bilo ustvarjeno mrzlo o- irafcjet Celo Hanno sam ni bil neobčutljiv napram temu. Njegova sveža narava je potrebovala odmeva, katerega Je dosedaj vedno našel pri gvoji nad vse ljubljeni sestri. Inga pa Je imela železno glavo Ona ni poznala nikakega kompromisa. Hotela se je poročiti le g možem, katerega Je resnično ljubila ter ni hotela ničesar slišati o baronu Braunecku. pač pa hotela le imeti Lenca, mladega pastorja Ker je bila skrajno trmoglava, ji je mati konečno rekla, da si bo premislila vso stvar. Inga Je morala prenesti prvo jezo stanšev — ter pokkisla izvanreden pogum. Zapreti jo v samostan, tega niso mogli •torlU m Inga Je mislila na to le t smehljajem. Grofica je bila vsa lz sebe radi tega priznanja Inge, da ljubi le Lenca Naravnost je padla v histeričen Jok ter se pričela icremžiti na vse 'pretege Tudi grof Je bil zelo nevoljen. Rekel Ji je: — Izbi j si iz glave take fantazije. Inga! Nikdar ti ne bom mogel dat« potrebnega dovoljenja! — Prišel bo čas, ko bom polnoletna! — Je odvrnila Inga mirno. kri kako fino ste to zasnovali! (Dalje pri hodnjič.i fr" « * " lu so ga bržkone sanjali premnogi učenjaki! A glej, po čaru domišljije se Je zdaj ta serum našel. Izumitelj vsaj tako misli ter nima prej miru, nego ga je preizkusil Na to preizkušnjo nas vabi ta tesnobna pripoved. > Odkril sem tajno večnega življenja m vendar je moje telo že tri leta v grobu. Vekomaj bom živel in blodil skozi vekove, medtem ko bo moj život izpremenjen v prah in pepel, kajti jaz nisem mrtev. Nemara bom poleg vas. dočim boste čitali mojo povest, zakaj jar sem neviden, akoprav vas morem videti in slišati; lahko bi celo ste-pil za vami, če bi zatvorili duri za seboj. A četudi mi je dana možnost občevati z njimi, ki so mi bili tovariši. je vendar povsem brezploden, da bi se jim skušal razodeti. Dr. Konva bi bil najslavnejši človek naše dobe, da ni isti dan umri. Skupaj sva proučevala ter dognala vprašanje; neuspeh se nama je zdel nemogoč, ali sama bridka smrt je vicmiia v najin laboratorij pa tu robno napravila kraj in konec najinemu poskusu. Se sedaj morem videti neznansko bledi Konvov obraz, izpačen od bo lesti. ki mu jo je povzročal tekoči ogenj. Odtlej mi je bilo dostikrai žal. da me ni zadela ista usoda kajti neke stvari so hujše od smrti j in grozno je gledati, kako naše rod-; no telo polzi v grob. v raziskav. Neki dan sva sedela v laboratoriju pred poskusnicami 'epruvetami« in pomenek je nanesel na duhovnost. "Veste", me je opomnil Konva. "naj se zdi stvar še tako čudna, duh ali podzavest je proizvod možganskega ovoja. Vi ste. kakor jaz, podvrženi temu delu svojih možganov. Ni li to presenetljivo, da ta proizvod živega stvora umrje z njim vred?" Prikimal sem. a še to dodal, da po mojem mnenju smrt vse ugonobi. A dočim sem govoril, se je zdravniku obličje čudno raztegnilo in ustnice so mu drhtele. "To se mi vidi točno", je kliknil, "kolikor pač moremo mi o tem soditi Vendar vemo, da se razum raz-zvija pod vplivom peterih čutov in da dete ob rojstvu nima ne umnosti ne podzavesti. Ali more duh še dalje bivati, ko je smrt uničila čute? O tem imamo mnogo teorij, to- j . , , , , .____ „„,.,,. I "Nasprotno, večno življenje!" je da jaz bom dal dokaze, proučujem I ^ , . , . . ,___, ; ugovarjal Konva. "Premočna dav- namrec neki proizvod, ki bo mogel. J 1 ka bi sicer imela CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo *t»rnlanres(len. Cherbourg, Brtmeu 7 marca: H* uig Milwaukee. i*herb«jrg Hamburg Conie O made, ^tpwtt, 16. marca: Saturn,«, lint 19. marca: President men Hardiog. Cherbourg ll»e- 20 marca: AquiUnU, Stuttgart. t *h<>rtii.urg Clirrbourg. llrerrv' n 21. marca: Pans, Havre !.a|>?ann. Cherbourg. Breinen V<>b>n4am. ik>u't>gi>e tšur Mer. Hotter da ui Ant wertnen Hamburg Mer, Bremen Anlwrr- NEBRASKA Omaha, P. Broderick. (Konec prihodnjič.) j POZOR, ROJAKI Ig naslova na lista, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne ta-; kajte toraj, da se Vas opominja, ' temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York9 N. Y. m Telephone: CHELSEA 3f7S POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN CALIFORNIA Font ana, A. Hochevar i San Francisco. Jacob Umhtn COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo. Peter Culls. John Oerm, Frank Janesh, A. Saftia. Sail da. Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banlcb ILLINOIS Aurora. J. Verblch ; Chicago, Joseph Blish. J. BertU; Mrs. F. Laurich. Andrew Spillar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary BambicP. J. Zaletel. Joseoh Hrovat. La Salle. J. Spelich. Mascoutah, Frank Augostln North Chicago Anton Kohal Springfield. Matija Barborich. Summit, J. Horrath. Waukegan. Frank Petkoriek In Jože Zelene. KANSAS Glrard. Agnes lločalk. Kansas City. Frank 2agar. MARYLAND Steyer. J. čeme. Kltzmiller. Ft. VodoplTM. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ja- nezich. MINNESOTA Chlaholmn, Frank OooSe, A. Fa-nian, Frank Pucelj. Ely. Jos. 3. Peshel. Ereleth. Loula . Gilbert. Louis Vessel Hlhhlng, John Porte Virginia, Fnu^k BrmUcb.' ^leboygan, Johr Zorman. West Allia. Frank Bkok. / * a m NEW YORK Oowanda, Karl Sternlsha. Little Falls, Frank Masia. OHIO Baiberton, Jonn Baiant, Joe Hitl Cleveland. Anton Sobek, Chas. .Panlan Wwhoe, h. Chsmpt . . WEST VIRGINIA: Williams Rizer, Anton Szet. WISCONSIN Milwaukee, Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Joseph rratnlk in WYOMING Rock Springs, Louis 'isucher. Diamondzille. F. Lumbert. Vsak zastopnik izda potrdilo >zoto, katero je prejel. Zastopnike i ao blzanje. Glasom nove smerlike priseljeul-ške postave, ki je stopila z zeljazo s prvim Julijem, mata Jagoetovan-ska kvota S45 prlaeljeneoz letno, a kzotnl zizejl se Izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednoet v kvoti In ti no: Starii* amertiklb drtav-Ijanov, mož j« amertiklh državljana, ki so se po L JarJju lKt. leta para-čili, žene ln neporočeni otroci Izpod 18. lete poljedelcev. TI ae opravičeni do prve polozlc« kvoto. Do drago polovico pa se opravičeni Seno ln neporočeni otroci Izpad ti. lota onih nedriazljanoz, ki ee Mil oo> » etevno pripaičeni z U* deUh ss sisl- rojakom toplo priporočamo. Naročata* za 'Glas Naroda: Za enar leto $6.; za pol leta S3., sa štiri mesece $2.; za četrt lets tlJU). New Tork City je $7. celo leto Naročnina ca Evropo Je $7. za ce-JO Isto, Za vsa pojasnila so obračajte mm in zanesljivo jSAKSER STATE BANK a COKTLAN&T Ifftm NEW TORK ..........