Izhaja vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo. Glasilo koroških Slouenceo Velja za Avstro- Ogrsko . . K 6'— » Nemčijo.............» 7‘50 » ostalo inozemstvo . » 9'— za celo leto. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 16 h. Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale In izjave ter za oglase med besedilom po 20 h za 1 cm*. — Za male o g 1 a s e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 n za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko. Denar naj se pošilja na naslov: Upravnlštvo lista „Mlr“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Poštnohranilnični račun št. 96.232. Leto XXXVII. Celovec, 16. avgusta 1918. St. 33. Škof za pravice naroda. S posebno vnemo so navalili na politiko Jugoslovanskega kluba.krščanskosocialna „Reichs-post“ in „Das Neue Òsterreich“ in drugi listi, ki iz teh črpajo vso svojo modrost. Njihov namen je predvsem, ločiti Slovence od ostalih Jugoslovanov in tako pomagati graditi nemški most do Trsta. Poslužili so se pri tem grdih denuncijacij in dobivali za to gradiva od frankovcev na Hrvatskem in iz kalnega vira starinov v Ljubljani. Računali so očividno s tem, da se bo naše ljudstvo na njihove glasove bolj oziralo, kakor na vpitje nemških nacionalcev, ki nimajo na našem jugu kredita, češ, ker ti glasovi prihajajo iz — krščanskih vrst. „Das Neue Osterreich“ je očitalo celò „voditeljem katoliških strank med Slovenci in Hrvati“, da korakajo po godbi »Velikega Orijenta“ (prostozidarjev). Tu se je oglasil škof dr. Anton Mahnič, eden izmed najglobljih mislecev na našem jugu in znamenit katoliški učenjak. V „Novinah“ je objavil dva znamenita članka, v katerih je razgalil postopanje tistih Nemcev, ki „z besedo z obema rokama sprejemejo in s poštovanjem beró poslanice rimskega papeža, v dejanju pa zametujejo njegove nauke"; v cerkvi prisegajo na evangelij Kristusov, v politiki pa poznajo le nauk brezverca Nietscheja o „Herrenv5lker“ in „Her-denvlilker", narod gospodov in narod čred, narode druge vrste. Oba članka sta hkrati odgovor na natolcevanje dr. Šusteršičeve »Resnice". Učeni škof je v teh člankih dokazal, da ljudi, ki korakajo po godbi framazonov, ni iskati med voditelji katoliške stranke na jugu, ampak nekje drugje; nazadnje tudi med tistimi, ki tako besno napadajo pristaše jugoslovanske politike. Pokazal je, da smo mi katoličani na jugu že zdavnaj na pohoda proti Jugoslaviji, zlasti od 1. 1848. iu 1867. in ni bilo treba čakati še-le na godbo »Velikega Orijenta". Jugoslavija je imela v vsakem času svoje odločne pristaše, svoje vojake, le njena vojska se je začela zbirati šele na glas majniške deklaracije. Krasno zavrača cerkveni knez natolcevanja glede praških slavnosti. (Pripominjamo, da se »voditelji katoliške stranke" v Pragi niso udeležili nobene Husove slovesnosti, ampak le protesta proti tlačenju avstrijskih narodov od strani nemških imperijalistov. Op. ured.) »Temu protestu Slovanov v Pragi, piše dr. Mahnič, »se je pridružil tudi Italijan Conci. Ker je tlačenje nenemških, posebno slovanskih narodov v Avstriji dejstvo, zato v tem oziru tudi ne moremo obsoditi niti Kramafa niti koga drugega, pa naj bi bil nazadnje socialist ali še kaj hujšega, ker s svojim protestom so vendar potrdili dejstvo, torej resnico,, zahtevajoči, da se že enkrat napravi konec v nebo vpijoči krivici. Saj je sam vrag, kakor pripoveduje sv. pismo, pričal za Jezusa, da je sin Boga Vsemogočnega. Kdo mu more to zameriti? Vrag je priznal, česar niso hoteli priznati pismaiji in farizeji, čeprav so videli toliko čudežev, ki jih je storil Jezus čeprav so vsak dan brali in ljudstvu razlagali’Mojzesa in preroke." Vladika primerja nato dejanja novodobnih farizejev in slika naše trpljenje na jugu: . . _ , »Mi se potapljamo, mi ginemo .. . Od koga bi morali pričakovati pred vsem pomoči, ako ne od vas, gospodje, ki imate v rokah oblast m moc? Kaj pa dobivamo namesto tega od Vas? Mi vpijemo v obupu, a vi obsojate naše klice kot veleizdajstvo, kot korakanje po »godbi Velikega Orienta; naše vpitje vas samo vznemirja da še močneje pritiskate na nas. Mi zahtevamo, da nam odprete parlament, da vsaj tu izpovemo svojo bol; a vi nam zapirate parlament in greste pod krila 8 14. Vi nam prepovedujete javno govoriti in pisati v obrambo svojih pravic; vi branitelje naše svete stvari zapirate, izganjate, konn- nirate ..., a kar je najhujše, vi voditelje katoliške stranke, naše škofe, slikate svetu kot pokorne sluge Velikega Orienta!" Nato naslika pisec papeževo prizadevanje, da se sklene mir na podlagi medsebojnega sporazuma, ki je mogoč le tedaj, ako obrzdajo veliki narodi svojo nenasitno politično lakomnost: »Prenehajo naj tlačiti male narode. Dajte vsakemu narodu njegove pravice in svoboden razvoj njegovih sil. To je jedro političnega programa Benedikta XV. Tudi papeževa beseda se bo morala poslušati pri pomirjenju sprtih krščanskih narodov, ker prej ne bo 'prišlo in tudi ne more priti do trajnega miru. To je tudi glavni razlog, zakaj se upamo sklicevati na bodoči mirovni kongres: Ker tam bomo imeli očeta, ki bo zastavil svojo besedo za nas in za našo svete pravice. Ali je to veleizdaja?" Nato apelira na Nemce in Mažare, kažoč na krivice, ki nam jih delajo. Gledé Koroške pravi: Pojdite na Koroško! Na Koroškem je razmeroma mnogo več Slovencev kakor na Češkem Nemcev. Kaj bi pričeli, če bi vam na Češkem zaprli ali počehili, začenši od nemškega vseučilišča v Pragi, gimnazije in druga učilišča, pa do zadnje ljudske šole, dočim vi na Koroškem Slovencem ne privoščite niti ene ljudske šole! Nasprotno, vi se nam na vse naše tožbe in proteste enostavno smejete, norce brijete. Ko sem pred 20 leti nekemu, sedaj pokojnemu c. kr. ministrkemu predsedniku na Dunaju dokazal, kam vodi politika tlačenja in izkoriščcvanja enega naroda proti drugemu, mi je skratka odgovoril: „Wir haben die Macht!" (Mi imamo moč!) Še več, vi hočete, da vam k vašemu ubijalskemu delu pritrjujemo, da vas slavimo kot edino lojalne, edino zanesljive stebre dinastije!" H koncu dr. Mahnič sijajno pokaže, kdo da hodi za prostozidarji (Freimaurerji), ki so po Mazzinijevem nasvetu hujskali narod proti narodu; to delo sijajno uspeva vsled nemške in mažarske nadutosti in šovinizma (narodne prenapetosti). Zvesti staremu poganskemu načelu »deli in vladaj" ste ustvarili dualizem, razkosavši monarhijo na dve polovici. Vi polagate jedro politične modrosti v to, da hujskate en narod na drugega ter s tem dosegate, da se tretji (Nemec ali Mažar) veseli; Italijana na Slovenca, Slovenca na Italijana; Poljaka na Rusina, Rusina na Poljaka; Hrvata na Srba. Srba na Hrvata, kakor pride to bolj prav vašim interesom in domišljavosti ... Vi ste Slovencem vzgojili nemškutarstvo, vi ste na jugu skrbno gojili italijanski element, da s tem slabite slovanstvo in tako zavladate enim in drugim; pod vašim varstvom se je okrepila na jugu iredenta! In tako je prišlo v monarhiji do tega, da so vsi narodi razdvojeni, en narod nahujskan na drugega, vsi enako nezadovoljni in ogorčeni, ker vsi ječijo pod jarmom nemško-madžarskega imperializma." Ob koncu kliče prevzvišeni Nemcem, da ne zamerimo toliko nemškim liberalcem, ki se ne klanjajo pravemu Bogu. »Ali mi zamerimo tistim, ki se klanjajo pravemu Bogu in Njegovemu Kristusu, a z liberalci vlečejo jarem poganskega šovinizma in imperalizma ...“ )?Ni miru brez pravice! Prej pravica, potem mir! Iz vaših ust vas sodim." »Gospodje, vi ste zgrešili naslov. Bajka o voditeljih katoliške stranke, ki korakajo po godbi Velikega Orijenta in na povelje prostozidarjev, to bajko ste naslovili na nas, pa bi jo morali nasloviti na vas." Italijanski letalci nad Dunajem. V petek, 9. t. m., se je ob pol 10. uri dopoldne prikazalo šest italijanskih letalcev nad Dunajem in so vrgli nad mestom na tisoče letakov. Dunajčani izprva niso vedeli, da so sovražni letalci. Letalci so prišli tako neopaženo, ker so leteli v silni višini. S seboj niso imeli bomb, ampak le letake z različno vsebino, deloma v italijanskem jeziku. Ko bi imeli s seboj bombe, — pravijo — ne bi mogli tako visoko leteti. Na enem izmed šesterih letal je bil major Gabriele d’Annunzio, znan vojni hujskač, ki je že 4. septembra 1917 preletel v 9 V4 ure nad 1000 kilometrov, hoteč dokazati, da je mogoče zleteti tudi na Dunaj. Letalci so se vrnili nazaj mimo Gradita «in preko Ljubljane, eden pa se je moral pri Schwarzau pri Dunajskem Novem mestu vsled motorne poškodbe spustiti na tla, kjer je sežgal letalo. Posrečilo se ga je dobiti. Ob Vrbskem jezeru so videli v silni daljavi pluti laške letalce; letala so se v solnčnih žarkih lesketala. Ob pol 12. uri je bil v Celovcu dan signal, da se bližajo sovražni letalci, nad Celovec jih pa ni bilo. Da so mogli v tako daljavo, so morali imeti s seboj večjo zalogo bencina in so uporabili posebna letala, s katerimi morejo pri hitrosti 200 kilometrov v eni uri preleteti daljavo iz Verone na Dunaj v kakih dveh urah in pol. Na Dunaju so se za letake naravnost tepli. Na borzi so listke notirali in jih prodajali do 20 in 60 K, čeravno je strogo prepovedano hraniti take listke, marveč se morajo takoj oddati policiji ali orožnikom. Toda na Dunaju se marsikaj spregleda, kar bi n. pr. na Slovenskem takoj šteli za veleizdajo. Vojaki in policaji so pa letake po dunajskih ulicah v kratkem času pobrali. Ustanovitev Narodnega sveta. Dne 16. avgusta se bo v Ljubljani konstituiral Narodni svet, ki bo štel 50 članov. V njem bodo zastopane vse jugoslovanske dežele naše državne polovice. Vseslovenska ljudska stranka odpošlje v Narodni svet 18 delegatov, od katerih pripadeta Koroški 2 odposlanca, 7 »S. L. S." na Kranjskem, Slov. Kmečki zvezi na Štajerskem 6 mest in »S. L. S." na Goriškem 3 mesta. Dne 16. avg. pride v Ljubljano tudi veliko slovanskih gostov, Cehov, Poljakov, Hrvatov in Srbov ter ves Jugoslovanski klub, ki bo 17. t. m. prvič zboroval na slovenskih tleh. Dne 17. t. m. popoldne bo skupna seja Jugoslovanskega kluba, češko-poljskih gostov, Narodnega sveta in došlih jugoslovanskih zastopnikov. Dne 18. avg. je nameravano slovesno odkritje dr. Krekove spominske plošče v Št. Janžu na Dolenjskem, kjer je dr. Krek umrl in kamor pohité vsi v Ljubljani tedaj nahajajoči se slovanski gostje. Politični pregled. Iz S. L. S. na Kranjskem. Dosedanji načelnik Slov. ljudske stranke na Kranjskem prelat Andrej Kalan je načelstvo stranke odložil, ko je bil izvoljen za predsednika Kat. tiskovnega društva. Izjavil je, da sta obe mesti nezdružljivi. Načelniške posle S. L. S. bo do prihodnjega zbora zaupnikov vodil podnačelnik drž. posl. dr. Lovro Pogačnik. Osrednja pisarna S. L. S. začne v najkrajšem času delovati. Tajniška dela je prevzel dosedanji stolni vikar in urednik »Domoljuba" g. Franc Zabret. Rekvizicije. Dne 4. avgusta so na Bauerntagu v Trgu sklenili resolucijo, ki zahteva, da naj pusti deželni predsednik dosedanjega voditelja ekspoziture Gustava Eggerja na svojem mestu, češ da si je pridobil zaupanje okraja, da pozna potrebe ljudstva in da je nenadomestljiv. »Karntner Tagblatt" je pa v nekem dopisu objavil Eggerju pravi slavospev. In Egger bo ostal na svojem mestu. Dobro razumemo ta dogodek: V slovenskem okrajnem glavarstvu in v sosednih narodno mešanih okrajnih glavarstvih se z našimi kmeti vse drugače postopa in to kmetje pri Trgu dobro vedó! Med Slovenci se vladne odredbe strogo in brez par- dona izvajajo, na nemški strani pa se vlada „ljudomilo“, politične oblasti „poznajo potrebe ljudstva1*. Ni to v smislu dr. Wichtlovega sistema? Mi te razmere že dolgo opazujemo in zasledujemo. Dr. Angerer namerava postati v Celovcu naslednik umrlega poslanca Doberniga. Državni zbor. Državni zbor se namerava sklicati meseca septembra na tridnevno zasedanje, da se rešijo davčne predloge. S tako kratkim sporedom naši poslanci niso zadovoljni in je zato verjetno, da se bo ali določil za zasedanje večji program ali pa septembra državni zbor še ne bo sklican. Podtaknjeni dokumenti. Dne 21. marca 1917 je v ogrski zbornici „od-krilu posl. Smrecany tajno zvezo nekaterih članov Hrvatsko-srbske koalicije na Hrvatskam s srbskim ministrskim predsednikom Pašičem. Rekel je, da so med tajnimi akti „Narodne obrane" v Belgradu našli Pašičevo listo, na katerih so bile imenovane osebe, ki imajo zvezo ž njim. Prebral je tudi neko pismo belgrajskega policijskega načelnika na srbskega vojnega ministra. Pokazal je fotografijo tega pisma. Že tedaj je grof Tisza opozarjal, da je bil Smrecany pač najbrž mistificiran, obljubil pa je, da bo zadevo dal preiskati. Dva državna pravdnika sta vodila preiskavo in vse tiste „dokumente“ pregledala. Dne 7. avg. 1918 je pa v ogrski zbornici posl. baron Rajačič izpovedal, da je 19. julija hrvatski ban Mihalovič v javni seji hrvatskega sabora razkril, družbo konfidentov in hkrati izjavil, da je Paši če va lista, ki je služila za Smrecanyjeva sumničenja,x potvar-jena (podtaknjena). To je potrdil tudi ogrski ministrski predsednik dr. Weckerle, pa dodal, da te obdolžitve izvirajo iz Hrvatske. Smrecany da je govoril v dobi veri. Torej je bila tista lista z «dokumenti" vred podtaknjena, prav grda falzifikacija ! «Arbeiter Ztg." vprašuje, „kdo da so bili falzifikatorji in kaj da se jim je zgodilo, ko je prišla njihova lumparija na dan. Weckerle govori o «hrvatskih virih"; po tem je mogoče, da je iskati lumpe v krogih tistega «Gesindlna" «čiste stranke prava" (frankovci), katerih denuncijantstvo je pred nedavnim razkril v hrvatskam saboru hrvatski ban." Kako govoré Angleži. Za sporazumen mir še na Angleškem trudi Landsdowne, drugače pa govoré državniki. Ministrski predsednik Lloyd George je dejal pred nekaj dnevi v spodnji zbornici: Ko se je vojska začela, je obsegala angleška mornarica dva in pol milijona ton, sedaj pa 8 milijonov ton. Do-sedaj je bilo uničenih 150 podmorskih čolnov. O ofenzivi na Francoskem je dejal: V mesecu pred bitko je bilo čez Kanal prepeljanih 355.000 mož, julija je bilo v Evropo prepeljanih 305.000 Ame-rikancev. O miru je dejal: Ljudje, ki so povzročili vojsko, so še vedno tu in ne morejo dobiti mini, dokler imajo v posvetu sovražnikov premoč. Zastopnik delavcev Thomas je dejal: Ne smatra za zločin, govoriti o miru. Hrepenenje po častnem miru je v vseh krogih. Noben angleški vojak ne bo nadaljeval vojne niti ure ne, da bi izvojeval posest zemlje. Zato je dolžnost vlade, da vse stori, da pride do miru in zveze narodov. Major Wood je dejal: V zvezi narodov mora biti tudi Nemčija. Edina pot pa, da se iz-premeni mišljenje Nemcev, je njihov vojaški poraz. Zato mora biti edini cilj zmaga. Poraz Šusteršičijanoev v Katoliškem tiskovnem društvu. Dne 6. avgusta je imelo Kat. tiskovno društvo v Ljubljani občni zbor. Pristaši dr. Šušteršiča so razvili veliko in skrivnostno agitacijo, da bi se tega znamenitega društva polastili, pa so seveda strahovito pogoreli. Njihovih pristašev je bilo samo okrog 170, naših pa 426 navzočih. Novoizvoljeni odbor se je konstituiral tako-le: Predsednik prelat Andrej Kalan, podpredsednik kanonik Janez Sušnik, tajnik profesor dr. Gregor Pečjak, blagajnik kanonik dr. Ferd. Čekal. V odboru so še Miha Arko, dr. Ciril Ažman, dr. Izid. Cankar, Anton Čadež, Franc Finžgar, dr. Franc Grivec, Anton Koblar, Ivan Lavrenčič, dr. Aleš Ušeničnik, dr. Franc Ušeničnik. Iz Rusije* človek bi se moral glasno smejati, če sliši, kako da vse države zatrjujejo, da hočejo Rusiji —• pomagati. Toda vsaka pri tem misli le nasé. Angleška je poslala na ruski narod manifest, v katerem se glasi: Pridemo kot prijatelji, da se rešite razrušenja in uničenja od strani Nemčije, ki hoče vaš narod podjarmiti in velika sredstva vaše dežele v lastne namene porabiti. Slovesno izjavljamo, da ne bomo niti pedi vaše zemlje ohranili zàse, ko bodo naše čete stopile na ruska tla, da vas podpirajo v boju proti Nemčiji. Obžalujemo domačo vojsko, ki je spravila nad vas needinost, spor, ki olajšuje nemške zavojevalne namene. Nimamo pa namena, vsiliti Rusiji kak politični sistem. Usoda Rusije je v rokah ruskega naroda samega. Narodi Rusije! Gre za vaš obstoj kot samostojen narod. Svoboda, ki ste jo priborili z revolucijo, je od železne nemške roke ogrožena itd. Morilca gen. Eichhorna so ustrelili. Obsodilo ga je nemško vojaško sodišče. Na strani boljše-vikov se borijo po nekaterih vestéh že nemški vojaki. Agleži so zavzeli Arhangelsk. Helfferich, novi nemški poslanik v Moskvi, se ni nastanil —- v Moskvi, marveč se je nemško poslaništvo preložilo v Pskov, ker je v Moskvi nevarnost za življenje. Boljševiki so v Moskvi zaprli kot talnike angleške in francoske poslanike. Zadnje dni je Rusija od ostalega sveta popolnoma odrezana in so vesti iz Rusije zelò nezanesljive. Iz Štokholma poročajo, da so v Petrogradu nastali novi nemiri in da se bo bolševiška vlada preselila v Kronstadt, ker je njen položaj v Moskvi vedno bolj nevzdrž-Ijiv. Lenin in Trocki sta že prišla tja. Ofenziva na Francoskem. Ko so Francozi pod vrhovnim vodstvom Fochovim potisnili Nemce nazaj čez Aisno, so začeli novo ofenzivo ob Sommi. Napadajo francoske, angleške, avstralske in kanadske čete, ki jim poveljuje Anglež Haig. Med rekama Ancre in Avre, ki se pri važnem železniškem križišču stekata v Sommo, se je 8. t. m. začela sovražna ofenziva — brez daljšega artiljerijskega ognja; z oklepnimi vozovi (tanki) so sovražniki začeli ofenzivo. Ker je bilo artiljerijsko obstreljevanje le kratko in je bilo megleno, se je sovražniku posrečilo Nemce popolnoma presenetiti. Na približno 20 km široki fronti so se Nemci umaknili ponekod 10 km na globoko. Dne 10. t. m. so Francozi zavzeli Montdidier. Angleško armadno poročilo z dne 10. t. m. pravi, da znaša število ujetnikov od 8. avg. več kakor 24.000 mož. Lloyd George je sam svaril, da zavoljo te zmage naj Angleži ne bodo preveč ponosni in preveliki optimisti. Dnevne vesti. Smrtna kosa. V Velikovcu je umrla meščanska učiteljica Marija Jurkovič. Bolehala je dalje časa na srčni hibi. Nezgoda na letališču. Na celovškem letališču se je 12. t, m. dopoldne proti deveti uri ponesrečil letalec poročnik Viljem vitez pl. Ehrfeld, sin celovškega bankirja Ehrfeld a. Nahajal se je na dopustu in se je dvignil z letalom, ki ga je vodil zelo spreten letalec nadporočnik. Letalo pa je z višine kakih 80 metrov padlo na tla in se popolnoma razrušilo. Ehrfeld je zadobil težke poškodbe, vsled katerih je umrl, nadporočnik si je pa zlomil nogo. Griža se je pojavila v St. Rupertu pri Celovcu. Obolelo je 40 oseb. Dr. Hochenburger t* v Gradcu je umrl dne 7. avgusta bivši pravosodni minister dr. Viktor pl. Hochenburger. Pod njegovim ministrstvom v Sturgkhovem kabinetu so se vršila preganjanja Jugoslovanov. Velikokrat se mu je očital njegov govor proti Badeniju 1. 189/., v katerem je priporočal, naj ministre, ki prelomijo ustavo, obesijo na «laterno", sam pa je kot minister pod Stiirg-khom delal isto. Dr. Hochenburger je odšel in bo pred Bogom dajal odgovor, slovenski narod pa še živi! Brezmesni tedni. Ker je živina na planini in je meso v ledenici pošlo, je sedaj tako malo mesa, da so razen odredbe, ki ravnokar izide in določa 50°/0 znižanje mesne kvote na 5 dkg na dan ali 25 dkg na teden, potrebni še nadalje občutni ukrepi, da se poraba mesa, kar le mogoče, omeji. Deželna vlada je po posvetovanju gospodarskega sveta odredila, da bo v bližnjem času tri posamezne tedne, pa ne zaporedoma, oddaja mesa sploh ustavljena. Z ozirom na neugodne prehranjevalne razmere so ti brezmesni tedni prestavljeni na čas, ko bo oskrba z moko povoljna in je bil prvi teh tednov določen za čas od 26. avgusta do 1. septembra, drugi za čas od 16. do 22. septembra in tretji za čas od 7. do 13. Oktobra 1918. Razentega se je oddaja mesa v času od 2. do 8. septembra 1918 omejila le na zmrzlo meso, ki pride iz Ogrske. To pa se omejuje samo na Celovec in Beljak, ker drugam ni mogoče pošiljati zmrzlega mesa. Po 13. oktobru 1918 se bo morda oddajalo meso, kajpak le po kvoti 5 dkg za osebo na dan, zopet po normalnem načinu. Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje dne 8. septembra t. 1. v Trstu izredni občni zbor. Natančna pojasnila in dnevni red prinese prihod-nja-številka «Jugoslovanski Železničar". Svarilo pred zlovoljnimi govoricami. Vlada naznanja: V širših krogih je bilo zadnji čas mnogo govoric, ki bi utegnile prebivalstvo vznemirjati. Te govorice se tičejo naših političnih in gospodarskih razmer, ki se v najtemnejših barvah slikajo, in vojaških uspehov nasprotnikov. Te vesti se širijo ali po državi sovražnih elementih, da bi zlomili našo voljo za vzdržanje, ali pa iz želje, ponašati se. Zato je dolžnost oblasti, da proti takim vestem nastopajo. Zato se bodo povzročitelji in zlovoljni razširjevalci takih vesti kaznovali in je v interesu prebivalstva, da pomaga take govorice pobijati, da ne veruje vsaki taki vesti in da pomaga poiskati take razširjevalce. «Straža" pa pravi: Pazite na denuncijante ! Prav ima. Saj poznamo iz preteklosti, kakšne grde denuncijacije so se v začetku vojne skrivale pod plaščem patriotizma! „Yojni kurat in koroški strelci." Celovška nacionalna dnevnika sta objavila poročilo: Nemški Schulverein je prejel po vojnem kuratu Jožefu Pbllu kot dohodek oklica, ki ga je naslovil na svoj bataljon c. kr. koroškega prostovoljnega strelskega polka, znatni znesek 1100 K kot «neminljivi dar namesto venca na Roseggerjev grob". Od tega sijajnega daru pripada 26 častnikom 482 K, 303 strelcem s podčastniki 618 K. Topli oklic tega pristno nemško čutečega duhovnika, ki je s plamtečimi besedami kazal na pomen nemškega Schulvereina in pozival na pomembno počeščenje Roseggerjevo, najboljšega borilca za ohranitev nemštva, je dosegel v njegovo lastno veliko veselje tak velikanski uspeh. — Med prostovoljnimi strelci so tudi Slovenci. Se je neznani nam kurat obrnil tudi na te, da prispevajo v nam sovražne namene? Slovenci, darujte za «Slovensko Stražo" in druge naše narodnoobrambne organizacije! Mi samo branimo, oni pa napadajo. Vojaška straža pri železniških skladiščih ima pravico do rabe orožja. Zgodilo se je več slučajev, da so se ljudje uprli vojaškim stražam in patruljam, ki stražijo blago na železnicah, ali se niso pokorili njihovim ukrepom in klicu ter so dali tako povod, da se je rabilo orožje. Zato se opozarja, da ima straža, ki opravlja službo pri železnicah, vse pravice in dolžnosti vojaških straž in je v slučaju upornosti ali celò dejanskega upora dolžna energično postopati in v danem slučaju rabiti orožje; kogar straža ustavi, mora obstati, sicer je v nevarnosti njegovo življenje, in se ukrepom straže pokoriti. Pomoč dezertérjem od strani civilnega prebivalstva. C. kr. deželni predsednik koroški razglaša: Opazilo se je, da se je nadležnost dezer-térjev razpasla precej vsled zadržanja civilnega prebivalstva, ker svojci in znanci vojaških oseb neposredno pomagajo istim, da dezertirajo, se samolastno odstranjujejo ali prekoračijo dopust; čestokrat se dogaja, da svojci ali znanci vojaške osebe naravnost poživljajo, da storijo te zločine, da jih skrivajo in ob grozeči raciji (iskanju) pravočasno svarijo ali spravijo na varno. Zato se prebivalstvo iznova opozarja, da je to zadržanje obsojati in je kaznivo ter se prav resno svari, naj se ne vmešava v vojaško postopanje, ker je bilo vsem vojaškim poveljstvom od c. in kr. vojnega ministrstva ukazano, da najbrezobzirneje in najostreje postopajo proti dezertérjem. Yovbre. Pri nas in v naši okolici je vsako nedeljo in vsak praznik po nekaterih gostilnah, pa tudi v kmečkih hišah, vkljub vojni, vkljub draginji, vkljub rekviriranjem godba in ples in piskanje in vriskanje. Pa ženske so bolj zmešane za vsem tem kot moški in imamo sedaj tisti čas, ko morajo fantje eden drugemu klicati: Fantje, bežite, ženske gredo. Od kod imajo tisti gostilničarji in gospodarji, od kod imajo tisti vsiljivi mehači «licenco" ? Tudi policijske ure v Vovbrah ena ali dve gostilni ne poznajo; vsako nedeljsko in ponedeljsko jutro slišiš, včasi je že dan, ime-nitnejše vovberske «gospode" šele iz gostilne proti domu iti. Ge ne bodo pomagale te vrstice, bomo poiskali reda pri višjih oblastih. Sele. (V znamenju časa.) Pri nekem kmetu je bila vsako jutro krava pomolžena. Stražili so hlev, a nikogar niso dobili, krava pa je vendar imela zjutraj prazno vime. Krava je za-coprana, so menili. Končno je pa vendar hlapec dobil po noči pri kravi veliko žabo, ki se je mastila pri vimenu z mlekom. Ko so jo ubili, je zanaprej krava tudi zjutraj dobro molzla. Taka čudna žaba prebiva menda tudi pri nas nekje, samo bolj prebrisana je, ker se ne loti vsako noč vedno iste krave, marveč obišče zdaj ta, zdaj drugi hlev. S tem niso zadovoljne ne naše kravice, ker jih ta žaba moti v nočnem počitku, pa tudi gospodinje dvigajo pesti in pravijo, da bodo tej žabi že posvetile, ko jo dobé. — Tudi neka čudna lisica obiskuje naša dvorišča, ker ljubi kure. Če jih dobi, jih odnese tudi več naenkrat, najbrže eno v gobcu, druge pa na repu. — Pred par meseci pa je skozi Husov mlin potegnil tak čuden veter, da je popolnoma izpihal ven vso moko. Take čudne reči se gode pri nas. So pač tudi čudni časi ! Iz guštanjskega okraja. Po opravkih se peljem v Pliberk. Zavijem tudi v ondotno lekarno g. Herbsta, da si nakupim raznovrstnih zdravil. Nisem dobila nič, tudi takih ne, o katerih sem bila prepričana, da jih ima. Ko se poslovim, mi reče namestnik g. Herbsta, najbrž Nemec, zakaj kmetje toliko zdravil popijemo. „Zuerst fressen die Bauern soviel, dann saufen sie Medizin. Wenn wir Stadter soviel essen wollten, wàren wir schon lange hin.“ (Najprej kmetje žrejo, potem pa pijejo zdravila. Ko bi meščani toliko jedli, bi že zdavnaj poginili.) Torej take so nemške manire. — Slovencu se sme vse pod nos vtekniti. Mislim pa tudi, da kmeti nimamo tako obilo, da bi mogli vedno „žreti“. Navadno žre le živina, pa ne človek. Pa saj nas Slovence sedaj itak za neke vrste živino imajo. Ko bodo pa ,,živino“ pobili, potem pa taki, ki nas sedaj najbolj zatirajo, tudi lahko gredo s trebuhom za kruhom. Slovenska mladenka. Možica. Skupina „Jugoslovanske strokovne zveze“ v Možici priredi dne 18. t. m. delavski shod v Možici, v prostorih pri Žagmajsterju; začetek po maši ob 1I21. uri. K obilni udeležbi vabi odbor. Kazaze. (Slovesnost Marijine družbe.) Po dolgem času nas je mogel preč. g. škofijski vodnik dr. Arn~ejc v nedeljo dne 28. m. m. spet enkrat obiskati in vliti nam s svojo spretno in praktično zgovornostjo novega duha in novega nav