m
PhiHORSKI dnevnik
!6tfTv—T-------------------------gLAS!LO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
• Štev. 258 (2877)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. I. gr.
ClenStPosebnega statuta nam jamči med drugim: ENAM^FAVNOST V PRIDOBIVANJU IN IZVRŠE-
VANJU
4IH SLUŽB, FUNKCIJ, POKLICEV IN ČASTI
IN ENAKOST GLEDE DOSTOPA V JAVNE IN UPRAVNE SLUŽBE.
TRST, sobota 30. oktobra 1954
Cena 20 lir
^ojaška uprava
poučno odpravljena
Wn^!k ,letih je bila tri »tos n/01 d°poldne tudi '‘Prava g DrauIjena vojaška
Ltem’ebila izv*-
»»dtiji stavek *l-J° vsebu^e ***ke Tek ,točk* 2- Spo-*'»»/ onH aSJU’ Podpisa-H' \ltT0nU 5' fci pra-
'• m,* “?“lnb<ma ra^m-t°iročja V } upravo na Ia»orni»’ Lnhkter° -b°Sta od'
ie»i,;J?ht° rečem°’ da k. 0 te do!očbe>
točk ' a naiPozitivnejših
tl'sno ZTUm-a ° Trstu- so'
^a :rcena }oiuja in hlt,alstt>a ;„Sa tr2as*e0« pre-
Ukre”o želi VSBh ljudi’ ki *iir B .	30 Pom'ritev in
te včZ d-lU Evrope- Za-t4ni vznnl?JSn31 datum■ daveče avitve civilne u-
!? ^dothn* naše"1 " P°V°j' “S* Področja ”'*** in
^.B0°tnfPa. ni dop°lj to ®°trebnn 9 °vitl’ temneč je ktko Po!ep tega oceniti, 0°ji Se tpod katenimi po-”2!10*taiiH„a .Clvilna uprava n0ji(ec	fcdo je njen
,t8»Sn<lnrUPraL'a .Se P2po'
2Uma' do Posledi°a spora-
doh‘h
kateri
ega je prišlo
"lnoBih *n'*- PeriPetijah, po
*Ul° tržnil V katero je "^itat l PPtušanje, in je
danih „ kompromisa, ki v l'ii boL®03*'1 pač ni mogel Sron,’:.Za nas 3e » tem
kg,
misu
najvažnejše ono,
Se posebni statut St„n Pb!* fc‘ ^ tičejo *a,»di * trzaških Slovencev. ^»a« e°a. luhko trdimo, da statu£a Pogoji
, »>IJo
Janja civilne upra-
slabi.
ftiso neugodni,
k C; ,b°do določbe statu-\Valale. In ker
glede obmejnega rečemo, da
Jum ' In keT Pscbu7* tudl gospodarske \7 bodis« Slede uzp0-"*» ' svobodne luke, ka-
Stil ' '
O, lahko
e°lJa lzvajanje civilne 2 - celo ugodni.
bi *elo radi aŽe takšne \ . perspektive tudi no-S Ucer<,j vzpostavljene čili, ^uprave: vlada italijan-Sl JP.uhlikc oziroma njen %hi 8enec- nou» generalni G,n' komisar.
*** »im d°sedanjih izjav sa-S a S 6 ptade ne moremo *!i Paa 3‘b je bilo premalo klile ■ a n’so tlite dovolj tiSjj m Precizne. Njeni «t; Predstapnilci
in zunanji
m' Starih Predvderajšnjem °de ,“SI[P Podpredsednika
na j-ministr-
C<!° Slarpr predv£erajšnjei e, *l? Podpredsednik
. ta er,,	* SU03e strani
0ml"' d0 b° cipii-
k1® da rir,,U .^rstu 20res sto-
t11 ®e Poseh h sP°razuma
^ Pred« 5 Statuta-W ^»taunife pojaške m
■ •• m « i	Pnžel
.f m ,	Podobnih 12-
l*li in j”°,r?1 2a Potrebno
'' kTekrš,i y° Po-bd' »ta-Eati. ri„ ' Zato smo prifa-
Pu
p“ bo ob spojem na-
Pomanjkijipost
N obPr--'!. prefefct Pa la-
go-
deia)fge,,2emu prau »-'^Oa „^l. doUnosti gene-1:
^d— komisarja
^PofnilT PnČak0Ua-
Offt
{^d«Inelja £ud»
e9° komisarja
*a proglas tisto,
'5VonP°Uedo!' s,eda se-
P. .	TQ.Ž:nln c«
■> K^braip,osa ’»» posla-»4>»n gene, v.sem vladnim
<1 ui imel 1 Vladn‘ ko' Sl0Vc.„ Potrebno, *), ,fttneni Ce sp!oh orne-
ik?0l»a	d“
je bila
'k-' »c*~- s“
ti-
V isnorir?- 0OPorijo, P da se 30Mnenja
N ' ^ bodJ U,°’ ir' mi-
\J°iuama h'°t med d«e-Pa i»„ obljubljali
'•	::°t	t
Pr^ tem imelo močno za-slombo pri voditeljih svoje matične domovine... Prepričani smo hkrati, da nas bodo pri tem podprla tudi vsa italijanska demokratična gibanja.«
Vendar pa ne bi bilo prav, če ne bi ugotovili razlike med razglasom prvega predstavnika rimske vlade, ki je vršil oblast samo 70 ur, in drugim razglasom, objavljenem^ včeraj. V zadnjem odstavku namreč generalni komisar ne omenja več samo Italijanov kot v prvih dveh odstavkih, temveč pravi, da ima «trdno voljo delati v interesu in za dobrobit vsega prebivalstva» ter omenja tudi elojol.no sodelovanje vseh v enakosti pravic in dolžnostih.
Radi bi dali poudarek zlasti besedam «ena.kost pravica, kajti doslej — kar novi generalni vladni komisar prav gotovo dobro ve — smo imeli kaj malo pravic in zelo, zelo mnogo dolžnosti. Ce se Da bodo te pravice Slovencem delile z lojalnim izvajanjem vseh določb statuta, potem bomo Slovenci prav radi tudi lojalno sodelovali za dosego bodočnosti v delu in blagostanju kot pravi proglas predstavnika rimske vlade, (ki ga je naše uredništvo — kar radi poudarimo — prejelo v slovenskem prevodu).
Želimo, da bi novj najvišji predstavnik civilne oblasti v resnici vršil svojo dolžnost P tistem duhu, v kakršnem so bile podane izjave najvišjih predstavnikov tako italijanske /cot jugoslovanske vlade. Pri takšnem delu mu želimo mnogo uspeha.
Z VČERAJŠNJE DRAŠKOVIČEVE TISKOVNE KONFERENCE
Razpravlja se o ureditvi številnih
gospodarskih vprašani med FiRJ in Italijo
Tudi poljska vlada je dala pobudo za normalizacijo diplomatskih odnosov z Jugoslavijo
MILAN, 29. — Uradno je bila ustanovljena italijanska zbornica za trgovino z Jugo slavijo. Ta pobuda spada v okvir pobud za tesnejše go spodarsko sodelovanje med obema državama v novem ozračju.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 29. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da bi bili stiki med Italijo in Jugoslavijo na višji stopnji koristni, čeprav doslej ni bilo v tem smislu ničesar konkretnega storjeno. V zvezi z jugoslovansko italijanskimi odnosi je Draškovič dejal, da ne more odgovoriti, ali obstajajo možnosti sklenitve posebnega sporazuma o ribolovu z italijansko vlado. Dodal pa je, da je sedaj v razpravi cela vrsta gospodarskih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo. Izrazil je mišljenje, da bo naravni potek dogodkov privedel do povišanja jugoslovanskega in italijanskega predstavništva v Rimu oziroma v Beogradu v rang veleposlaništva.
Na vprašanje ali so točne vesti, da je Jugoslavija predlagala sestanek maršala Tita s predsednikom italijanske vlade Scelbo, je Draškovič odgovoril negativno. Pravta-ko je Draškovič izjavil, da so netočne vesti o obisku predsednika republike maršala Tita v Franciji.
O vprašanju Nemčije po pariški konferenci je Draškovič izjavil, da je vprašanje združitve Nemčije bolj otež-kočeno po zadnjih dogodkih, vendar pa ni onemogočeno. Ce bo usmeritev dejavnosti zahodnoevropske zveze pravilno, potem bi bilo mogoče najti zadovoljivo in pravilno rešitev vprašanja nemške združitve.
Draškovič je pozdravil francosko-nemški sporazum o posarskem vprašanju. Izrazil je prepričanje, da rešitev tega vprašanja, kot kaže tudi primer Trsta, odpira boljše perspektive in ustvarja možnosti za rešitev tudi drugih vprašanj v cilju evropskega sodelovanja in boljših odnosov
Na vprašanje, kaj misli o sodelovanju med Jugoslavijo in Francijo je Draškovič odgovoril;
«Jugoslovansko - francosko sodelovanje je doslej zaostajalo za objektivnimi možnostmi in latentnimi potrebami, ki so obstajale med obema državama. Sodimo, da bi bilo normalno, najti z ene in druge strani poti, ki bi to sodelovanje poglobile in razširile.
Na vprašanje, katera konkretna vprašanja se zdaj postavljajo pred Jugoslavijo in vzhodnoevropske države v sedanjem obdobju normalizacije njihovih odnosov, je Draškovič dejal, da je mnogo takih vprašanj, med njimi tudi urejevanje trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in ZSSR.'
Nadalje je Draškovič pozdravil nedavne izjave visokih madžarskih voditeljev, ki so izrazili željo po nadaljnjem izboljšanju odnosov z Jugoslavijo. Dejal je, da je tudi poljska vlada dala pobudo za normalizacijo diplomatskih odnosov z Jugoslavijo in da je bil dan predlog za razgovore o kompenzacijskih trgovinskih aranžmajih s Poljsko.
Ko je govoril o rezultatu dušila dobra organizacija pro-
nedavnega obiska Harolda Stassena v Jugoslaviji, je dejal, da so ob tej priložnosti proučili vse odnose med ZDA in Jugoslavijo, predvsem pa gospodarske odnose. Bližnje potovanje podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanoviča v ZDA ima za cilj, urediti obojestransko sodelovanje.
O nedavni noti, ki jo je češkoslovaška vlada poslala nekaterim evropskim državam in med njimi tudi Jugoslaviji in v kateri je predlagala skupno akcijo proti ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije, je Draškovič izjavil, da jugoslovanska vlada še ni odgovorila na to noto.
B. B.
BEOGRAD. 29. — Vladi in-donezije in Jugoslavije sta sklenili vzpostaviti redne diplomatske odnose in odpreti poslaništvi v Beogradu in Djakarti. Tudi jugoslovanska in siamska vlada sta sklenili vzpostaviti redne diplomatske odnose.
ADENAUER PREDLAGA SKLENITEV
nenapadalnega pakta md Vzhadom in Zahodom
Skupščina OZN obsoja kuomintanški napad
NEW YORK, 29. — Glavna skupščina OZN je danes soglasno odobrila resolucijo, s katero obsoja, da so kuomin-tanške čete še vedno na burmanskem ozemlju. Kuomintanški delegat se ni udeležil glasovanja. Resolucija poziva vse države, naj poskrbijo, da le čete ne bodo dobile pomoči, ki bi jim omogočila ostati v Burmi.
Po zamisli zahodnonemškega kanclerja naj bi zahodnoevropske države kot regionalna skupina sklenile nenapadalno pogodbo s sovjetskim blokom v celoti Podpis pogodbe o prijateljstvu, trgovini in plovbi med ZDA in bonnsko republiko
Hitski
Herrioiii
^ ZSSR
■.-iijl bovnegj3* lupina čia-
Sco\u*astberrm ma ZSSR r hb* ? Qarodn predsedniku
utu K mu iun* a*5UPščine
U p«hW0iavko sanp E' H«->iCkl 30. ob,a festitkami
Savt?>a^kih CohI2?°:
*vezo
ln Fran-
Sthjlavki p C «ierr'0ta 2d£aylSajo Po-
':skl
tudi
ss;
h vide] VP,aueri J«
V’°80 v K °dn°sov»
borbi
Proti
. rWASHINGT°N, 29- - Kanc ler Adenauer in ameriški
temftajnik Jo'in Foster Dulles sta danes podpisala po-godoo o prijateljstvu, trgovini m plovbi med ZDA in nemško zvezno republiko. Nova pogodba zamenjuje staro, ki je bila sklenjena ze leta 1923. Podpis 36 bl! l*vrsen v zelo slovesni obliki v državnem tajništvu Po podpisu je ameriški državni tajnik Foster Dulles imel kratek nagovor, v katerem ie predvsem dejal, da ZDA ne razumejo nedavnih pariških sporazumov «kot nekaj, čemur je glavni namen zagotovitev nemškega prisoevka k zahodni obrambi ali s preprostejšimi besedami, nemške oborožitve«.
Dulles je nadaljeval, da voditelji obeh držav poznajo nevarnost, ki jo pomeni militarizem in da je njihov glavni fam,er“ ta' da se «okrepijo prijateljske vezi in miroljubni odnosi med narodi«.
Nato je Dulles dejal, da po-men nove amerisko-nemške po-godbe ,(daleč presega določila, ni J a vsebu)e»- Ta pogodba točkief <{flmbolizira zaključno odnnsm, j 3U n°rmalnih in - P ohoma deželama ske stike m(edseb°ine trgov-okvir« SP V munod°bskt
sede0?g0AVarU "a DuUesove besi rini Adenauer dejal, da se »'.rinja z ugotovitvijo, da glav. n "?"'en.Paških sporazumov m oborožitev Nemčije, temveč ((okrepitev skupnosti držav svo. bodnega sveta«. Nato je izrazil Prepričanje, da bo pravkar podpisana pogodba dala ugodne rezultate.
V govoru, ki ga je imel na kosilu, ki mu ga je Driredli »National Press Club«. pa je Adenauer predlagal sklenitev v	e P°eodbe med
Vzhodom in Zahodom. «Zahodni narodi — je deial Adenauer — bi morali skupno, kot regionalna skupina v skladu z Listino OZN, urediti odnose s sovjetskim blokom v oktiru Posebne pogodbe. Ti odnosi bi naj zagotovili vsem udelezen-
pada»Varn°St Pfed grožni° na-mn„A-denfiuer je dejal, da je
orinnCC 8amo z normalizacijo
hoSom°VnPd. Vzhod^ in Za. odom doseči združitev Nem-
čije, zaradi česar so Nemci Te nn'6 rmnleresirani na tei rmalizaciji, čeprav si ne de ajo iluzij, ker vedo. da "e ot rebna največja potrpežljivost Ogromn-*1	' .skrbna budnost.
• vecina nemškega nabodlo*’ 36 dejal Adenauer,
a.l°aločne.ie obsoja Vsakršne politicnih Pustolovščin Z Vzhodom. Normalizacija odnosov z Vzhodom je ena izm^a
rešUHnh tnd-°e' k' ”h 3<f ,reb;' skušati	n.ePrenehoma p0.
ler reševat,, je dejal kane-
UivosueT* \°™embo (ipotrpež
nauei nav^l"0^ 3e Ade-navedel, da je ZSSR
prav na dan podpisa pariških sporazumov predložila zahodnim velesilam noto, v kateri predlaga nova pogajanja o sistemu evropske varnosti, o združitvi Nemčije in o sklenitvi avstrijske državne pogodbe. «Po mojem mnenju — je nadaljeval zahodnonemški kancler — dokazuje ta nota, da ZSSR ni spremenila svojih osnovnih ciljev. Namen Moskve je še vedno, da odvrne zanimanje ZDA od evropskih vprašanj in da odstrani atlantski vpliv iz obravnavanja evropskih zadev«.
Po govoru je Adenauer odgovarjal na razna vprašanja novinarjev. Dejal je. da se ZSSR ne boji 12 nemških divizij, ker razpolaga z ogromnimi vojaškimi silami, temveč da se boji enotnosti evropskih narodov. O perspektivah za nemško združitev po oborožitvi Zahodne Nemčije je Adenauer dejal, da je vprašanje nemške združitve odvisno od mednarodne napetosti; če se bo napetost zmanjšala, bo združitev mogoča.
Na vprašanje, ali predvideva zdaj nove sovjetske manevre, je Adenauer dejal, da je vsekakor mogoče pričakovati take manevre, da pa je treba imeti pred očmi primer tržaškega vprašanja. Dokler je bilo tržaško vprašanje nerešeno, ga je ZSSR v največji meri izkoriščala in se zatekala tudi k OZN. Ko pa .ie bilo tržaško vprašanje rešeno, se Moskva ni zganila. Isto. je napovedal Adenauer, se bo zgodilo tudi z združitvijo Nemčije.
Ko so ga vprašali, ali je predsednik Eisenhower odobril njegovo zamisel nenapadalnega pakta med zahodnoevropsko zveze in nemškim blokom, je kancler, ki je med govorom zatrdil, da se javno mnenje in voditelj zahodnm držav strinjajo s to zamislijo, odgovoril, da med sestanki z Eisenhotverjem in Dullesom ni razpravljal o takem paktu. Dodal pa je, da je prepričan, da ((politika ZDA podpira vse napore v korist enotnosti svobodnega sveta«.
Končno je Adenauer zatrdil, da upa. da ne bo nove vojne, in zaključil svoje izjave z zatrdilom, da je velika večina nemškega ljudstva prepričana, da ro načela nacionalsocializma slaba.
Načelnik tiskovnega urada zahodnonemškega zunanjega ministrstva von Eckhardt jc izjavil, da sta med včerajš njim razgovorom Eisenhotver 'n Adenauer preučevala tudi vprašanje ameriškega jamstva za statut Posarja, ki ga predvideva francosko-nemški sporazum. Ameriško jamstvo, je dejal von Eckhardt. zastavlja razne ustavne probleme za (vDA, mogoče pa je verjeti da bo najdena rešitev O ratifikaciji pariških sporazumov v Bundestagu je Eckhardt delal, da jih bodo pristojne ko-
misije začele proučevati srodt novembra in da bodo mesec dni kasneje pripravljeni za diskusijo v Bundestagu.
Eisenhower posega v volilni boj
WASHINGTON, 29. — Predsednik Eisenhovver je danes zjutraj s svojim zasebnim letalom odpotoval iz Washing-tona na dvanajsturno krožno volilno potovanje po državah Ohio, Michigan, Kentucky in Delatvare. Izbira teh držav na to bliskovito volilno potovanje ni slučajna; v vseh teh državah je ogorčena borba med republikanci in demokrati za delno obnovitev mandatov v obeh zbornicah kongresa. Poleg tega bosta v Michiganu in Ohiu izvoljena nova guvernerja.
Predsednik Eisenhower je sklenil s težo svoje avtoritete vplivati na zadnjo fazo volilne kampanje, ki se po njegovem lastnem priznanju na zadnji tiskovni konferenci razvija med precejšnjo apatijo volivcev. Včeraj zvečer je Eisenhower v govoru, ki ga je imel na seji «odbora državljanov za Eisenhower-ja», dejal, da morajo zdaj vsi člani in privrženci republikanske stranke ((zavihati rokave, trdo delati in trkati na vsa vrata«, da bi prepričali volivce, naj gredo glasovat in naj volijo za republikanske kandidate, da bi tako republikanska stranka še vedno 0-hranila večino v kongresu kar bi ((prihranilo vlad; nizkotnost politike v času, ko svet gori.«
V tem govoru je Eisenho-wer zagovarjal politiko svoje vlade in dejal, da je bila predvsem posvečena ohranitvi miru. Pri tem so bili doseženi konkretni uspehi, je dejal predsednik in opozoril na važnost premirja na Koreji, rašitve tržaškega vprašanja, angleško - egiptovskega sporazuma o Suezu, podpisa pogodbe o SEATO in končno londonskih in pariških sporazumov. o notranji politiki pa je dejal, da je njegova uprava dokazala, da lahko Ame-rinka preide iz vojnega sta nja v mirno, ne da bi morala izbruhniti velika gospodar ska kriza Leto 1954, je de, jal, je bilo leto največje blaginje. kar so jih ZDA pozna le v svoji zgodovini. Svaril je tudi pred možnostjo, da bi iz bližnjih delnih volitev iz, šel kongres z demokratično večino, kar bi imelo za posl dico «hladno vojno med izvršno in zakonodajno oblastjo
Na svojem današnjem krožnem potovanju je Eisenhower naiprej govori! v Clevelandu, kjer se je na letališču zbralo 2.500 ljudi.
Baudetove izjave
pred odhodom iz Beograda
BEOGRAD, 29. — Francoski veleposlanik v Beogradu, ki bo jutri odpotoval iz Jugoslavije na no'ro službeno mesto v Pariz, je danes izjavil novinarjem da mu bodo štiri leta bivanja v Jugoslaviji ostala v najtoplejšem spominu. «To so leta. je dejal, ko je Jugoslavija v svoji zunanji politiki utrdila svojo neodvisnost in varnost. Dejal je tudi, da se je v zadnjih letih precej razvilo sodelovanje med obema državama, da pa bi ga bilo treba še bolj pospešiti, ker obstajajo vsi pogoji, zlasti na kulturnem in gospodarskem področju. «Zelel bi — je zaključil Baudet — da bi sodelovanje med našima dvema državama prineslo plodove v okviru združene Evrope«.
Načelnik generalnega štaba francoskega vojnega letalstva in vodja francoske letalske delegacije, ki je nedavno obiskala Jugoslavijo, general Fay je pred svojim odhodom iz Beograda izjavil dopisniku Jugopressa, da ga je nav-
izvodnje in tehnična sposob, nost delavcev v vojnih tovar-lah. ki jih je obiskal. Srečen bom, je zaključil, če bo moj obisfc prispeval k okrepitvi tradicionalnih stikov med Francijo in Jugoslavijo«.
DJAKARTA, 29. — Indonezijski predsednik Soekarno je sporočil, da bo februarja v Bandungu na otoku Javi konferenca, na katero je bilo povabljenih 14 azijskih, arabskih in afriških držav. Naloga konference bo doseči med temi državami tesnejše sodelovanje, «ki naj omogoči odpravo kolonializma in imperializma«.
Poslovilni obisk francoskega veleposlanika v Beogradu pri maršalu Titu.
Ni še dokončno ugotovljeno število žrtev neurja v Saiernu
Po dosedanjih podatkih je zgubilo življenje okoli 300 ljudi - Vlada odobrila načrt o izrednih ukrepih - Poročilo hidrografskega zavoda
SALERNO, 29. — Podtajnika Russo in Colombo sta danes podala novinarjem nekaj izjav o položaju na področju poplav.
Podtajnik Russo je govoril predvsem o človeških žrtvah in navedel sledeče podatke: Občina Salerno: najdenih trupel 109, od katerih 23 še neidentificiranih. Tramonti:	25
žrtev; 3 trupla najdena, ostalih 22 pogrešanih, ki veljajo za mrtve. Cava dei Tirreni: 33 žrtev; 8 trupel najdenih in 25 pogrešanih, ki veljajo za mrtve. Vietri sul Mare; 47 najdenih trupel, 6o pogrešanih, ki veljajo za mrtve. Ma-lori: 22 žrtev. Minori: 3 žrtve.
Russo je pripomnil, da ni mogoče povezati števila pogrešanih s številom najdenih trupel za ugotovitev dokončnega števila žrtev, ker je sila vode na vse strani raznesla mrliče. Tako so na primer našli v morju pri Salernu trupla oseb, ki pripadajo drugim občinam. Iz Vietri pa so nekateri, ki jih sedaj pogrešajo, takoj po nesreči odšli drugam k svojim sorodnikom. Zato je Russo govoril o velikih težavah pri iskanju ponesrečencev ter o organiziranju in koordiniranju pomoči.
Podtajnik Colombo pa je poročal o obnavljanju komunikacijskih sredstev, vodovodov in odstranjevanju ruševin. Izjavil je, da je bilo uničenih ali onesposobljenih 900 stanovanj s skupno 3700 prostori. O škodi pa ni mogoče še podati dokončne ocene.
Danes zjutraj je na seji vlade minister Romita podal podrobno poročilo o škodi, ki jo je povzročilo katastrofalno neurje na področju Salerna. Ministri Medici, Mattarella. Villabruna in Campilli pa so
poročali o povzročeni škodi, kar se tiče njihovih sektorjev. Vlada je nato odobrila načrt o raznih ukrepih, glede katerega bodo v prihodnjih dneh izdani zakonski ukazi sporazumno s prizadetimi ministri po vzorcu izrednih zakonov, ki so bili sprejeti glede poplav v Polesini in Kalabriji.
Na seji vlade so odobrili prva navodila, ki jih je dal vladni predsednik Scelba in celo vrsto drugih ukrepov glede prve pomoči glede graditve in popravila stanovanjskih hiš, javnih naprav itd.
V Salernu so vso noč odstranjevali debelo plast strjenega blata s kopalnimi stro-
ji. Polagoma	se življenje v
prizadetih krajih izboljšuje. Danes zjutraj so obnovili tudi poštni, telegrafski in telefonski promet. Včeraj so pripeljali nove	količine živil,
zdravil, odej	in žimnic. Čuti
pa se še vedno pomanjkanje vode.
Jutri zjutraj pa bo odplula iz Salerna posebna ekspedicija opremljena z raznovrstnimi sredstvi	za sondiranje
morskega dna v upanju, da najdejo še kako truplo.
Danes	je prizadete kraje
obiskala	ameriška veleposla-
nica Clara Luce, ki ima nalogo koordinirati pomožno akcijo, ki	so jo začele razne
ameriške	ustanove v Italiji.
Razpuščena organizacija „Muslimanskih bratov"
Skoraj 600 članov organizacije aretiranih • Ni znano, kje je Hodeibi - Zanikane govorice o Nagibovem odstopu
KAIRO. 29. — Kairski radio je danes javil, da je bila organizacija ((Muslimanskih bratov« razpuščena. Radio je pojasnil:	((Egiptovske oblasti
so v splošnem interesu sklenile razpustiti organizacijo ((Muslimanskih bratov«, katere prevratni cilji in kriminalne metode so postali jasni«.
Medtem javljajo, da je bilo do sedaj ateriranih skoraj 600 članov te organizacije. O vrhovnem voditelju El Hodei-biju pa ni nič znanega. Dalje
Kazni italijanskim poslancem zaradi	pretepa	n
Kominiormista Calandrone in Moscatelli ne bosta smela sedem dni k sejam, posvarjen pa je bil tubi fašist Pozzo, ki je leta 1953 v Trstu izgubil nogo * «Izvestja> se dobrikajo Italiji
(Od našega dopisnika)
RIM, 29. — Predsednik poslanske zbornice Gronchi je danes v zbornici sporočil izid svoje preiskave o hudem pretepu v dvorani Montecitoria 19. oktobra in kazni, ki jih je izrekel. Se pred tem je Gronchi sklical predsedstvo zbornice in ga obvestil o svojem sklepu. Po poslovniku ima po sporočilu predsednika vsak prizadeti pravico do besede, nato pa glasuje zbornica o vsakem posameznem primeru. Ni pa dovoljena diskusija in tudi popravkov ali sprememb ni mogoče predlagati.
Takoj na začetku današnje seje je Gronchi sporočil naslednje disciplinske ukrepe:
Poslanec Calandrone (KPI) je dobil 7 dni prepovedi prisostvovanja sejam, ker je z nogo brcnil demokristjanske-ga poslanca Merendo in ga ranil v obraz. Enako kazen je dobil poslanec Moscatelli (KPI). ker je odtrgal pritrjen mikrofon z vladne klopi in ga uporabil kot orožje. Posvarjena pa sta bila poslanca Laconi (KPI), ker se je udeležil pretepa, čeprav je tajnik predsedstva zbornice, in Pozzo (MSI), ker je odtrgal pokrov svoje poslanske klopi.
O izidu preiskave je Gronchi povedal, da pripada največja odgovornost za začetek pretepa kominformistič-nim poslancem- Nato je zagrozil, da bo v primeru, če bi se podobni nedostojni dogodki ponovili, prijavil krivce državnemu tožilcu. Pri tem je omenil, da bi brca, ki jo je Calandrone primazal Me-
rendi, spadala pod kazenski zakonik, če bi se stvar zgodila izven parlamentarnega poslopja.
Od prizadetih poslancev je govoril samo neofašist Pozzo, ki je dejal, da je med pretepom samo opravil svojo dolžnost,
Zbornica je vse disciplinske ukrepe odobrila.
Nato je zbornica prešla na dnevni red, ki je predvideval diskusijo o zakonu o pooblastilih vladi, da uredi status državnih uradnikov. Komaj se je diskusija začela, je prišel v dvorano zunanji minister Martino, ki je predložil^ ratifikacijo protokola o razširitvi bruseljske pogodbe in vstopu Italije vanjo in protokola o sprejemu Nemčije v atlantski pakt. Za diskusijo o obeh zakonskih načrtih je Martino zahteval nujno proceduro. Pred glasovanjem o tej zahtevi so poslanci KPI zahtevali, naj se ugotovi sklepčnost zbornice, in takoj- nato zapustili dvorano skupno s svojimi kolegi iz PSI. Ugotovili so, da zbornica ni sklepčna in predsednik je po pra; vilniku preložil sejo najprej za eno uro, ko pa tudi takrat ni bilo v dvorani dovolj poslancev, na jutri.
S tem je bil dan znak, da bodo kominformovci poskušali z vsemi sredstvi zavleči diskusijo o ratifikaciji bruseljskih sporazumov, ker že odobritve ne morejo preprečiti Obenem se bo s tem zavleklo tudi razpravljanje o pooblastilih vladi, ki mu levica prav tako nasprotuje.
V Rimu so danes zapazili članek, v katerem komentirajo moskovska «Izvestja» -z običajno zamudo sicer -
nedavno zunanjepolitično debato v italijanski poslanski zbornici. Glasilo sovjetske vlade postavlja predvsem trditev, da «ni nobenega objektivnega razloga, ki bi preprečeval izboljšanje odnosov med ZSSR in Italijo«. «ZSSR, nadaljuje list, je vedno kazala razumevanje in naklonjenost do italijanskega ljudstva. Eden izmed zadnjih dokazov za to je sovjetska odobritev sporazuma o Trstu«.
((Izvestja« nadaljujejo s trditvijo, da bi Italija po polomu EOS «lahko rekla svojo besedo«, da pa se demokrist-janski voditelji rajši uklanjajo ameriškim ukazom, kot da bi ((poskušali izboljšati odnose z ljudskimi demokracijami, kar bi Italiji odprlo nova tržišča in koristilo njenemu gospodarstvu«. List zaključuje, da opozicija, tako z leve kot z desne, upravičeno očita vladi, da ni znala izkoristiti mnogih ugodnih priložnosti, da se z neodvisnejšo zunanjo politiko okoristi z mednarodnim položajem.
Članek so v Rimu razumeli tako kot namig italijanski vladi, da je Moskva pripravljena na izboljšanje odnosov in večje gospodarsko sodelovanje, kot tudi kot poskus pomoči vodstvu KPI, ki se je po izjavah Višinskega o tržaškem vprašanju znašlo v dokaj nerodnem položaju. Toda mnogim se zdi dvomljivo, da bi trditev moskovskega lista, da je ZSSR zaradi prijateljske naklonjenosti italijanskemu ljudstvu pristala na tržaški sporazum koristila Togliattijevi tezi. da pomeni ta sporazum izdajstvo interesov italijanskega ljudstva.
A. P,
javljajo, da so bile aretirane vse osebe, ki so bile povezane z atentatom na vladnega predsednika Naserja. Vsi pripadajo organizaciji ((Muslimanskih bratov«. Današnji listi pišejo, da je preiskava u-gotovila, da je Hasan El Hodeibi brez vednosti množice tc organizacije uporabljal svoje teroristične celice za povzročanje neredov in ustrahovanje svojih osebnih nasprotnikov.
Listi pripominjajo, da je center teroristične organizacije začel vežbati atentatorja Latifa dva meseca pred atentatom in šele potem je dobil ukaz, naj ubija Naserja.
V Kairu pa so se danes razširile govorice, da namerava
i predsednik republike Nagib j odstopiti. Neki član revolucijskega sveta pa je izjavil, da so vse te govorice neutemeljene. V dobro obveščenih krogih izjavljajo, da je treba odsotnost generala Nagiba ob priliki zadnjih manifestacij ob podpisu angleško-egiptovske' ga sporazuma tolmačiti z že ljo egiptovske vlade, da obdrži predsednika republike iz' ven politike. Prav Nagibova odsotnost je bila vzrok govoric o njegovem nameravanem odstopu.
V pooblaščenih krogih izjavljajo, da razpustitev organizacije ((Muslimanskih bratov« pomeni samo izvedbo sklepa, ki ga je vlada sprejela januarja, ko so odkrili prvo zaroto te organizacije. Tedaj je bil El Hodeibi aretiran skupno s številnimi drugimi njegovimi sodelavci. Nekaj tednov potem so izvajanje tega sklepa prekinili in sklenjeno je bilo premirje med viado in ((Muslimanskimi brati«, toda sklep o razpustitvi te organizacije ni bil nikoli preklican.
Potrjena obsodba proti fatemiju
TEHERAN, 29. -— Vojaško prizivno sodišče je včeraj potrdilo smrtno obsodbo proti bivšemu zunanjemu ministru Fatemiju.
Poslancema Sajganu in Ra-zaviju je sodišče dosmrtno ječo spremenilo v deset let zaporne kazni.
Danes zjutraj pa je prizivno sodišče potrdilo smrtno obsodbo 12 častnikov, ki je bila izrečena 15. oktobra.
Fatemi je zaprosil za dovoljenje. da sme vložiti kasacij-ski rekurz. Ce bo rekurz sprejet, bo veljal samo, če ga bo šah odobril. Častniki, Iti so bili obsojeni na smrt, pa so prosili saha za pomiloščenje.
Razen o nabiralnih akcijah po vsej Italiji, ki zavzemajo vedno večji obseg, poročajo tudi o pomoči iz tujine, od koder prihajajo tudi sožalne brzojavke raznih osebnosti.
Današnji italijanski tisk še vedno obširno piše o katastrofalni nesreči. Številni listi poudarjajo, da je po izkušnjah ob poplavah v Polesini in Kalabriji treba priznati, da se ni napravilo še dovolj in da je potrebno uvesti aktivno politiko bonifikacije in urejevanja področij, ki bi jih lahko imenovali ((italijanska nevralgična področja«.
Rimski hidrografski zavod pa je objavil poročilo, ki pravi, da je bilo neurje, ki je zajelo področje Salerna, izredne silovitosti. Deževje, k> je povzročilo katastrofo, se je skoncentriralo na zelo majhnem področju okoli Salerna na površini kakih 100 kvadratnih kilometrov. V Salernu je od 17. ure 25. oktobra do 9. ure naslednjega dne padlo 500,4 milimetrov dežja. V Cava dei Tirreni pa je v 6 urah padlo 340 milimetrov dežja, v ostalih krajih pa manj. Poročilo pravi, da je v vrhovih severno od Salerna padlo verjetno še več dežja. in dodaja, da gre za plast vode, ki je po pobočjih gričev in gora drvela proti morju.
Poročilo pravi med drugim, da se učinki sedanje katastrofe dajo primerjati učinkom, ki bi nastali, če bi se nenadoma porušil nasip umetnega jezera z- zmogljivostjo 50 milijonov kubičnih metrov vode. Dalje pravi poročilo, da spričo ogromne količine vode, ki se je vlila na te kraje, niso mogli ne gozdovi ne razne varnostne naprave zadržati divje sile vode.
Večeslav Holjevac izrazil sožalje ob nesreči v Salernu
ZAGREB, 29. — Predsednik stalne konference mest in mestnih občin Jugoslavije ter predsednik mestnega ljudskega odbora Zagreb Večeslav Holjevac, je poslal predsedniku rimske občine in zvezi italijanskih mest naslednjo brzojavko:	((Globoko nas je
ganila pretresljiva vest o hudi nesreči, ki jo je veliko neurje prizadejalo vašim mestom in vasem. Izražam Vam, gospod predsednik in vsemu prizadetemu prebivalstvu naše najiskrenejše sožalje«.
Diplomatski incidenti v Moskvi
WASHINGTON, 29. — V državnem departmaju javljajo, da ameriški poslanik v Moskvj Bohlen ni uspel doseči od Molotova, da bi sovjetske oblasti preklicale zahtevo za odpoklic žene drugega tajnika ameriškega poslaništva gospe Sommerlatte. Zaradi tega bosta zakonca Sommerlatte odpotovala iz Moskve v sredo.
V Londonu je predstavnik zunanjega ministrstva sporočil, da sta bila dva mlada člana britanskega poslaništva v Moskvi odpoklicana v London pred tremi meseci zaradi nekega incidenta z moskovskimi oblastmi; pozneje sta bila oupuščena iz Foreign Officea. Predstavnik je izjavil, da sta oba pred incidentom pila, ni pa hotel potrditi informacij tiska, da sta po nekem sprejemu pretepla nekatere sovjetske policiste.
Sovjetsko zunanje ministrstvo ni zahtevalo njunega odpoklica. pač pa je sam britanski poslanik sklenil poslati ju v Anglijo.
WASHINGTON, 29. — Pravosodni departma javlja, da so v New Yorku in Chicagu aretirali drugih 9 portoriških nacionalistov pod obtožbo prevratnega delovanja.
BFOHINMHI 1» Si K VI
Na današnji dan 50 leta 1943 Štajerski partizani rjaipadli nemško orožniško postajo Šmartno ob Dreti,
P
Danes, so®P-T^, adikr^***'*
Klavdij, Vladika	$
Sonoe vzide ob®£L jq j§. M**
Sffi SB
O gospodarskem sodelovanju
V novembru bodo v Beogradu pogajanja med posebno jugoslovansko-italijansko mešano komisijo za podpis rednega letnega trgovinskega sporazuma, ki urejuje trgovinsko izmenjavo v okviru italijon-sko-jugoslovanskega kliringa. Ob tej priliki bodo ponovno razpravljali o vseh perečih trgovskih vprašanjih in bodo verjetno prišli do ugodnih rezultatov glede povečanja trgovinske zamenjave.
Trgovina med obema držama je bila namreč v preteklih letih na zelo nizki ravni. Po jugoslovanskih uradnih statističnih podatkih je znašal skupni uvoz in izvoz leta 1948 le 2.919 milijonov deviznih dinarjev, 1949. leta 2.389, 1950. leta 2.145,	1951. leta 2.733,
1952. leta 18.925,	1953. leta
15.577 in letos od januarja do avgusta 9.487.
Skok prometa med letom 1951 in letom 1952 ni realen, temveč odraža novo valutno politiko Jugoslavije in so takrat ustanovili nov odnos dinarja z ostalimi valutami po svetu. Zaradi tega bi morali, če bi hoteli dobiti vrednost prometa v lirah, množiti po-datke pred letom 1951 z 10 in po letu 1951 s približno 2.
Vendar pa lahko kljub temu. da je zaradi omenjenih valutnih težav, težko ugotoviti realen potek zunanje trgovine med Italijo in Jugoslavijo, zaključimo, da je bil obseg zelo nizek in da se je v zadnjih letih zniževal. O tem priča padec - prometa za vec kot 3 milijarde dinarjev v letu 1953 v primerjavi z letom 1952. Ta težnja ni bila nitt t> letošnjih prvih mesecih premagana iv kaže, da se bo tudi letošnji promet z Jugoslavijo ponovno nekaj zni zal.
Ve številke o razvoju zunanje trgovine med obema deželama kažejo dokaj pesimistično sliko in so v bistvu tudi veren gospodarski odraz rezultatov, katere je prinesla
V zvezi z novo nastalim položajem v Trstu jugoslovanski trgovski krogi v skladu z izjavami italijanskih državnikov pričakujejo, da nova oblast ne bo nadaljevala s tradicijo ZVU, ki je dušila in zavirala normalen razvoj go-''
spodarskih odnosov z Jugoslavijo. Upajo, da ne bodo povzročili težave normalnemu gospodarskemu sodelovanju in da bodo besedam o sodeloavnju sledila tudi dejanja.
Kar pa se tiče že sklenjenega trgovinskega sporazuma med FLRJ in bivšo ZVU pričakujejo, da bodo pri izvajanju bolj gibčni in se ne bodo omejevali, kot je bila praksa doslej, le na stroge mesečne kontingente, ker ti zavirajo normalen razvoj trgovine.
Nadalje je tu tudi vprašanje izdajanja uvoznih in iz-zovnih dovoljenj, s čimer so doslej povzročali velike težave Jugoslaviji. Jugoslovanskim izvoznikom so odklanjali uvozna dovoljenja za določene vrste blaga, medtem ko so jih drugim izdajali. Španiji so izdali dovoljenje za uvoz 50000 W vina, sosednji Jugoslaviji pa je ZVU na vse mogoče načine ovirala in preprečevala uvoz vina.
Naša splošna želja je — poudarjajo v jugoslovanskih trgovskih krogih — da nova oblast v odnosu do Jugoslavije uvede vsaj enak postopek in merila kot do drugih držav. Od tega, kako bo nova oblast rešila ta in še druga gospodarska vprašanja, je pdvisno, v kolikor bo oživel promet in industrija in kako se bodo razvijali gospodarski odnosi med dvema državama. Jugoslavija je željo po gospodarskem sodelovanju že večkrat poudarila. Sporazum pa je odprl možnosti razvoja dobrih odnosov in normalizacijo na vseh področjih. Reali-
stične in optimistične izjave italijanskih državnikov pa vzbujajo upanje, da bo nastopilo novo obdobje, tudi kar se tiče gospodarskega sodelovanja s FLRJ.
Poleg vseh teh možnosti gospodarskega sodelovanja in
zlasti možnosti za naročila tržaški industriji je pomemben tudi drugi obrok reparacij, katere mora plačati Italija Jugoslaviji. Ta drugi obrok se suče okrog 3Q milijonov dolarjev, ki ne bodo izplačani v tialuti temveč v obliki industrijskih izdelkov. Ze pri plačilu prvega obroka so se jugoslovanski gospodarski krogi trudili, da bi za ta sredstva naročili industrijske izdelke v tržaških tovarnah in je do nekaj naročil kljub neugodnemu ozračju tudi prišlo. Sedaj upamo, ne bo več ovir, da bo dobršen del te vsote lahko dodeljen tržaški industriji.
Trgovinska pogajanja, ki bodo v novembru v Beogradu, odpirajo torej velike možnosti dela za tržaško industrijo, trgovino in druge gospodarske panoge. Te možnosti so brez dvoma obsežne, da lahko v znatni meri omilijo sedanjo gospodarsko krizo, in to ne z enkratnimi posojili odnosno neproduktivnimi državnimi investicijami, temveč s krepitvijo naravne gospodarske funkcije Trsta tako, da nastanejo hkrati možnosti za novo še širše sodelovanje in s tem pogoje za še obširnejšo gospodarsko dejavnost.
Upamo, da odločilni tržaški gospodarski krogi ne bodo zamudili te prilike, kot so jih v preteklosti že toliko, in da bodo tudi s te strani napeli vse sile, da bo gospodarsko sodelovanje doseglo ono raven, katero po naravnih gospodarskih zakonih lahko doseže.
OB 8.30 JE PRENEHALA VOJAŠKA UPRAVA NAD NAŠIM OZEMLJEM
PREFEKT PALAMARA VČERAJ PREVZEL civilno oblast nad tržaškim področjem
Generalni vladini komisar prispel v Trst ob 8.15 - Proglas prebivalstvu - De Renzi odpotoval v VItt. Veneto
Včeraj dopoldne okrog 8151 ske vlade, obračam svojo I jeni vldanemu komisarju pre-1 sprejel dr. Eduarda D’Avan-
ure je prišel iz Rima v Trst! spoštljivo misel vsem, ki so I fektu Palamari), ki nam jih
generalni vladni komisar za
Tržaško ozemlje prefekt Kalamara. Kot smo to že poročali, je bil prefekt Palamara v povojnih letih več let prefekt v Gorici. Na železniški postaji je prefekta Palamaro sprejela skupina predstavnikov civilne oblasti, med katerimi tržaški župan, pokrajinski predsednik, predsednik sodišča in drugi. Po kratkem formalnem pozdravu se je novi komisar odpeljal v vladno palačo na Trgu Unita, kjer se je takoj sestal z dosedanjim vojaškim guvernerjem gen De Renzijem, ki mu je po kratki ceremoniji predal vso civilno oblast na našem področju. Poleg predstavnikov civilne in vojaške oblasti so predaji prisostvovali tudi številni domači novinarji, kj jih je prefekt Palamara nagovoril in izrazil željo po objektivnem in ko-gtruktivnem sodelovanju za rešitev vseh vprašanj področja.
Takoj po prevzemu oblasti je komisar Palamara izdal na prebivalstvo področja naslednji proglas, ki ga objavljamo dobesedno v uradnem prevodu, ki nam ga je poslal tiskovni urad tržaške prefekture:
Prebivalcem, oblastem In ustanovam Tržaškega ozemlja!
Ko prevzemam naloge ge-S. B. | neralnega komisarja italijan-
— v vseh časih padli in se j je poslal tiskovni urad samo
borili za italijanstvo te ple-1 v italijanščini, kar je v namenite zemlje.	I sprotju s posebnim statutom
Vsemu prebivalstvu ozem- j spomenice o sporazumu glede Ija, oblastem in ustanovam: Tržaškega ozemlja, v katerem pošiljam svoj prisrčen po-j je med drugim rečeno: zdrav.	I	((Javni dokumenti, ki se	na-
Moj pozdrav gre posebno j našajo na pripadnike teh et-mestu Trstu, tako slavnemu ničnih skupin (jugoslovanske
za, načelnika oddelka za finance. Sprejel je tudi odvetnika Walterja Levitusa, ki opravlja posle načelnika oddelka za delo. Z njimi je podrobno razpravljal o najnujnejših krajevnih vprašanjih dela in zaposlitve.
Un-U o lU(/Tl C Irt It I Illl II1I1 jnUptll VJUitUjlUV U J	.	I	• *	I	•	W
in veličastnemu, v kateregai etnične skupine na področju |ta| |3nSkl KOn7U kot Irdnlkr, H I nori italilanskn nnravn in ita-	I
je danes bolj kot kdajkoli j pod italijansko upravo in ita-obrnjen ljubezniv pogled vsehj lijanske etnične skupine na Italijanov m na katerega \ področju pod jugoslovansko
I grad se je po zaslugi trdne vere in globokega rodoljubnega duha njegovih sinou vrnila trobojnica.
Ko se pripravljam, da pre-
upravo op. ur.), vštevši tudi sodne razsodbe, bodo spremljani s prevodom v odgovarjajočem jeziku. Isto velja tudi za uradna obvestila, javne pro-
vzamem
zaupano mi nalogo, j glase in publikacije«.
s trdno voljo, da bom delal v korist in blaginjo vsega prebivalstva ozemelj, ki so prešla pod italijansko upravo in svest si, da lah\o popolnoma zaupam v tradicionalne delovne sposobnosti in po> bude tržaškega prebivalstva
Prepričani smo, da nismo dobili teh uradnih obvestil
obišče Koper in Buje
Italijanski konzul Albertario, ki bo vodil uradno predstavništvo italijanske vlade v Kopru, bo v spremstvu funkcionarja jugoslovanske delegacije v Trstu, danes dopoldne obiskal Koper in Buje. Ob tej priliki bo novi konzul navezal
i	vi.ri.n.a	Vnmi i prve stike s predstavniki
generalnega vladenga komi- £
sariata za Tržaško ozemlje v ,bldSU v . P
bivši coni B, in
siovenšiini ,„ed,
ga predstavništva v Kopru, Pričakuje se tudi skorajšnje
uradov, kar povzoča zaposlenemu osebju številne delovne
izrekam najtoplejše želje za j težave. Upajmo torej, da bo-
delovno in plodovito bodočnost, v lojalnem in koristnem sodelovanju vseh, v enakosti pravic in dolžnosti, v medsebojnem razumevanju in skupnih namenih.
Trst, 29. oktobra 1954.
Medtem ko je naš list prejel proglas za objavo v italijanščini z uradnim slovenskim prevodom, so bila druga tri uradna obvestila «Gene-ralnega vladnega komisariata za Tržaško ozemlje«, (tako se imenujejo uradi, ki so podre-
mo v bodoče dobili vsa uradna obvestila, m to ne le od generalnega vladnega komisariata za Tržaško ozemlje ampak tudi od vseh drugih javnih uradov v slovenščini. V ta namen bodo morali pristojni uradi namestiti tudi ustrezno število Slovencev, ki pravilno obvladajo slovenščino, da bodo vsi dokumenti in dopisi, ki jih bomo mi, slovenske ustanove in vse slovensko prebivalstvo dobivali od pristojnih oblastvenih u-radov, napisani v pravilni slovenčini.
Včeraj dopoldne takoj po
ref ob	POLOŽAJ	PO	VASEH	DOLINSKE	OBČINE!	DISPOZICIJE	NA	IT.	BLOKU	LE	00	DNEVA	00	DNEVA	i	pre™J	of'Sr“.n«a^u
in to občutna škoda, je prav tako obojestranska
bila j! saj
Ihiaf oh^r^a t ^	j-^7	T.	j	ti	tl	j	k	zahtevajo	spoštovanja	SE	VEDNO	NI	REŠENO
delke in je italijanski tr9 bil.	1	.	.v	..
rZnl%vilkaU%Vgdrugo na trn llnlor.h S|1Ul’H/11111H O Ul/lijK/.ICIlDStl
dolarje.
gih, ki zahtevajo medtem ko bi lahko v 3’iflO-slaviji plačevali z izdelki industrije.
Z izboljšanjem političnih odnosov bo brez dvoma nujno prišlo do znatnega povečanja trgovinske zamenjave,saj
ogromna količina jugoslovanskega izvoznega blaga prirod-no teži na italijanski trg. <-> tem nam dovolj jasno govore statistični podatki jugoslovanske izvozne strukture leta 1953 ko je bil '2b0Z 'zr~VZ v odstotkih sledeč: les 26,62 odst., kovinske rude 4,46 odst. živo govedo 4 40 oM. lesni izdelki 3,05 odst. Itd, Vsi tl proizoodi spadajo po drugi strani u italijanski trgovinski bilanci med najuaznejse postanke unoza.
Poleg tega pa bi natančnejša proučevanja omogočila najti dolgo vrsto surov m in med njimi zlasti rud, katere Italija nujno potrebuje tn za katere sedaj troši dolarje
Nezadovoljstvo z uradovanjem na pošti in davkariji - Po vaseh ni vojske, ki je skupno s policijskimi silami samo na blokih
Po vaseh v dolinski občini niso ljudje skoraj opazili odhoda angloameriških čet in prihoda italijanske vojske. Tudj tržaški pobalini niso prišli lepit plakatov in razsajat z hiotornimi vozili. Nikjer nobenih plakatov, pa tudi proglasa gen. De Renzija ni bilo nikjer videti. Ljudje so sicer pričakovali, da bodo videli razglas v slovenščini in so bili nezadovoljni, ko so izvedeli, da general ni upošteval že ob prvi priliki določb sporazuma. O določbah sporazuma in statuta ljudje mnogo razpravljajo in pričakujejo, da jih bodo oblasti tudi dobesedno izvajale.
Ostre kritike je na primer slišati na račun poštne uprave. ki je v Dolini namestila
V tej zvezi je zanimiv do- ura(jnico, katera ne obvlada s Luigija Barzinija v it alf siovenščine in zahteva, da
pts Lutgtji. —	—	r
janskem listu iiCormere dclla S e,as o zgraditvi raznih pod-
jetij s pomočjo italijanskih
industrijskih kotnpleksou tako . . i v,- i.	z« 7	c nomoc*
d« bi plačali kapital s pomoč j„ kasneje izvoženih Prot^ dom V omenjenem članku ta ko čitamo. da Jugoslavija po-
nuja izredno zanimive mineralne proizvode kot zelezo,
cink, baker, krom tn mar'0a"j Proizvodnja teh rud je maih na samo zaradi še nezadostne
opreme rudnikov, katero pa hi prav lahko uvozih iz tj*
lije in jo plačali z določenim odstotkom pouečane proizuod-
n’i<MUtrdimo obstajajo realne
možnosti za notia obsežna na^ ročila italijanski industriji m
za splošno povečanje gospo-dars kih odnosot) med Italijo in Jugoslavijo Mimo tega tako izredno važnega vprašanja
Trst ne more iti molče.
Trst tržq$ko industrijo^ in
tržaško gospodarstvo na sploh je treba vključiti v to novo obsežno gospodarsko sodelo
Med Trstom m Jugoslavijo je bil že sklenjen posebni gospodarski sporazum kar pa
sepeda ne pomeni, da Trst v sedanjih pogojih ne more biti vključen tudi v ztaltjanstco-jugoslooanski Mi ring. V Beogradu bodo prav gotovo raz-
ljudje govorijo na pošti P° italijansko. ‘Čeprav smo o tej zadevi že pisali, zahtevajo domačini, da še pišemo, dokler ne bo poštna uprava v Trstu namestila uradnico ali uradnika, ki bo dobro obvladal naš jezik. Isto velja tudi za davčno lztevjevalnico v Mi-1 Q| okl in I nOV Ijah, ki pobira davka tudi v	•	*
situaciji, o naših gospodarskih vprašanjih, o vlogi in nalogah Slovencev na našem ozemlju ter o določbah manjšinskega
statuta.
Navzoči, katerim je spregovoril tov. Jelinčič, so izrazili zahtevo domačinov, da začnejo
oblasti brez odlaganja uveljavljati določbe statuta in so poudarili, da bodo povsod zahtevali njihovo izvajanje.
Bivši policisti CP prispeli v Avstrijo
Dunajski dnevnik «Bild-Te-legrafu je včeraj objavil, da je 24 bivših civilnih policistov pod angleškim poveljstvom v coni A Tržaškega ozemlja prispelo v Avstrijo s svojimi družinami. Kot piše omenjeni dnevnik, so bivši policisti izjavili, da nameravajo emigrirati v Kanado.
vladnemu komisarju prefektu j Palamari, je gen. De Renzi j skupno s častniki svojega | glavnega štaba zapustil Trst in odpotoval v Vittorio Vene-
vprašanje obme j nega prehoda ! poveljnik 5. armadnega zbora
Včeraj se je v Jugoslavijo lahko potovalo z osebno izkaznico Sistem italijanske obmejne službe v tazi reorganizacije
Poslovanje pošte
pravljali tudi o tem vprašanju in to na splošno o uklju-
čitvi Trsta v jugoslovansko-italijanski kliring kot tudi o usodi že sklenjenega tržaško-jugoslovanskega sporazuma v okviru dejavnosti, ki bo-nastale v okviru jugoslovanskega
do nujno italijansko
kliringa, se namreč Trstu od* — i’ zei0 velike možnosti
pirajo	-.....
posrednika, kar so priznali tud i bivši italijanski funkcionarji ZVU m med njimi tudi šef oddelka za gospodarstvo
in finance^ dr. Sartori. Prav
i i
tu lahko Trst opravlja izredno važno funkcijo ,in sicer ne funkcijo golega trgovca temveč istočasno tudi imciatnr ja novih nobud. Ta dejavnost se poleg tega ne sme omejiti samo na trgovino, saj je prav tržaška industrija še posebej zainteresirana, da dobi vsaj del naročil industriji, do katerih lahko v novih pogojih prav gotovo pride.
Istočasno je treba ponovno rešiti vprašanje direktnega trgovskega prometa med Trstom in Jugoslavijo, o katerem je bil podpisan med ZVU in predstavniki jugoslovanske vlade pred dobrim mesecem poseben sporazum,
V tej zvezi je zelo zanimiva sledeča vest «Slovenskega poročevalca»;
dolinski občini. Obrazci so sv cer dvojezični, slovenščina pa je tako spakedrana, da človeka kar razjezi. Davkar pa razume, in Še tp zelo slabo, le nekaj slovenskih besed. Ob vhodu v vasi so napisi krajev v slovenščini, ki jih je postavila občina, na cestah in tudi ob vhodu v vasi pa so napisi, ki jih je postavila ustanova USVS, samo v i tali-janščini. Prav tako je tudi na železniških postajah v Ricma-njih. Borštu in Dragi.
Domačini zahtevajo, da u-prava železnic, uprava rest in poštni uprava postavijo dyo-jezične napise, da napravijo dvojezične žige in da namestijo uradnike, ki bodo obvladali slovenščino, ker so tu popolnoma slovenski kraji in tako določa posebni statut.
Vojske v ten krajih ni bilo prej in je ni tudi zdaj* Na policijski postaji v Borštu so še agenti civilne policije, dodali pa so jim še nekaj karabinjerjev, v Boljunou pred dnevi še ni bilo karabinjerjev, nekaj jih je v Dolini, pravijo pa, da bo v Dolino prišlo več karabinjerjev. Na blokih na Pesku in ca Pre-benegu, ki spadata v dolinsko občino, so kakor na drugih blokih, vojska, karabinjerji in agenti civilne policije ter fi* nancarji.
Domačini imajo vtis, da jih karabinjerji gledajo z nezaupanjem, kot da bi se jih bali. Agentl civilne policije, ki domačine poznajo, pojasnjujejo svojim kolegom, kakšni so ti kraji i» ljudje, ki so gostoljubni, a hočejo živeti v miru in ne prenašajo krivic. Zdi se, da so nekateri prišli s hudimi predsodki o naših krajih in ljudeh, da niso dobro poučeni, kam so prišli, ali pa so podlegli lažnivi propagandi Ljudje to razumejo in upajo v znosne odnose, ko se bodo medsebojno bolje spoznali; povsod pa pravijo tako; »Kakor bodo oni ravnali z nami, tako bomo mi z njimi.»
Jutri 31. t. m. bo veljal za vse poštne urade praznični urnik. 1. novembra bodo uradi in upravni oddelki superinten. dance zaprti, medtem ko bodo delovali brzojav, poštna služba in raznašanje pisem samo v dopoldanskih urah. Osrednji brzojavni urad pa bo deloval nepretrgano. Praznik sv. Justa pa bo imela pošta za reden delovni dan.
Umetnostna razstava
Županstvo sporoča, da bo danes ob 11. url v občinski umetnostni galeriji otvoritev razstave slik in keramike umetnika V, A. Coceverja.
Včeraj je bil blok na Fernetičih zopet odprt. Ko pravimo odprt, mislimo na tiste Tržačane, ki so v Jugoslavijo potovali z osebno izkaznico in začasno dovolilnico jugoslovanske delegacije v Trstu. Po dispozicijah, ki jih imajo italijanski obmejni organi, je bil prehod z osebno izkaznico dovoljen do včerai opolnoči, prihodnja navodila pa bodo dobili zopet danes zjutraj. Zato našim čitateljem ne moremo nuditi podrobnejših podatkov.
Zvedeli pa smo, da so predstavniki nekega tržaškega mo-tokluba odšli včerai popoldne na blok na Fernetiče, kjer so hoteli — kot je bila to dosedanja praksa — izročiti italijanskim obmejnim organom spisek oseb, ki bodo odšle na nedeljski izlet v Jugoslavijo, finančnim organom pa spisek motorjev. Tako eni kot drugi so prejem list odklonili, češ da skupinski prehodi niso dovoljeni, oziroma, da sedaj list ne morejo sprejeti, ker nimajo dispozicij za take primere.
Glede obmejnega prehoda smo se informirali tudi na tiskovnem uradu tržaške kvesture, kjer nam pa prav tako niso dali nobenih informacij. Odgovorili so nam, da je sistem obmejne službe in vsa vprašanja, ki so v tej zvezi, v fazi reorganizacije ter da bo morda glede tega lahko kaj več povedal kvestor na tiskovni konferenci, ki bo čez nekaj dni.
Ker smo dobili nekaj pisem. v katerih nas Sitatel.ii prosijo za podrobnejša pojasnila o obmejnem prehodu, lahho nudimo naslednje podrobnosti:
Blok na Elerjih (oivši blok na Škofijah) je odprt za mednarodni promet, dalje za delavce in dvolastnike, ki sta-
P0 NEUSPELIH POGAJANJIH NA URADU ZA DELU
mmim vmmim V
V Kiemunjih se je sinoči sestala skupina domačinov, ki so razpravljali o sedanji politični
TISKARSKI DELAVCI se pripravljajo na stavko
nujejo v novo priključenih
krajih	in	delajo v	Trstu	ali
Miljah	ter	tiste, ki;	imajo	do-
volilnico jugoslovanske delegacije.
Na obeh ostalih i blokih je prehod dovoljen dvolastnikom in tistim, ki imajo dovolilnico jugoslovanske delegacije v Trstu, seveda le v toliko, v kolikor ne bi italijanski obmejni organi prehod z osebno izkaznico prepovedali. Toda upajmo, da se to ne bo	zgodilo, saj	bi bil	ta
ukrep v nasprotju s točko 2 proglasa gen. De Renzija. Jasno je,	da	sta oba	bloka	od-
prta tudi za mednarodni promet, t. j, z rednimi potnimi listi.
talijanske vojske
Včeraj popoldne je prefekt Palamara položil venec pred spomenik padlih italijanskih vojakov pri Sv. Justu. Ob 17. uri pa je obiskal škofa San-tina.
V zvezi z vzpostavitvijo generalnega vladnega komisariata za Tržaško področje
so se vsi obveščevalni uradi in uradi za obveščanje javnosti bivše ZVU ter tiskovni urad conskega predsedstva spremenil; v »tiskovno in informativno službo generalnega komisariata«. Vodstvo teh uradov je prevzel načelnik oddelka za italijanski tisk predsedstva vlade prof. Renato Lefevre, ki ima nalogo, da reorganizira novo službo. Sedež tiskovne informativne službe je v vladni palači, en oddelek te službe pa je še vedno v bivši palači ZVU.
Generalni vladni komisar prefekt Palamara je včeraj
Dva samomora s plioom
Včeraj zvečer se je zastrupi' s plinom 44-letni Germa-no Perper iz Ul. Zorutti 6. Njegova žena ga je našla že mrtvega v kuhinji, ko se je vrnila domov. Nesrečenež si je že pred časom hotel vzeti življenje, pa so ga rešili.
Danes kmalu po polnoči pa je umrla zaradi zastrupitve s plinom 48-letna Jolanda Persi jz Ul. Giuliani 31. Lahko bi ji rešili življenje, če bi njen mož, ki je bil doma, a je bil zelo vinjen, pravočasno poklical rešilni avto.
Neprevidna učenka v avto
V trenutku ko 3e 13-letna
učenka Flavia Malusa z Reške ulice, da bi - se izognila skupini ljudi, stopila s pločnika, se je zaletela v avto 45-letnega Sergia Delmassa iz Ul. sv. Mihaela, ki je tedaj vozil v smeri Ul- Molin a Vento. Delmasso je dekletce, ki se je zvrnilo na tla, položil v avto in jo odpeljal v bolnišnico, kjer so jo morali zaradi udarca na glavi, zloma nosnih kosti, prask po levi nogi in rane na zgornji ustnici kakor tudi zaradi zloma zoba pridržali s prognozo okrevanja v 15 dneh na opazovalnem oddelku.
Alt	pomeni	izredni	kongres pJ{j|c ^ jz	S|im(,a
dela tudi formalno vključitev v CG1L?
Zadnja pogajanja na uradu za dalo za raztegnitev nove delovne pogodbe tiskarskih delavcev komercialnih tiskam na Trst so se izjalovila. Lastniki tiskarn namreč nočejo to pot raztegniti na Trst pogodbe, ki določa 5 in pol odstotka poviška na poenoteni mezdi. Predstavniki delavcev so sicer bili pripravljeni tudi upoštevati trditev delodajalcev, da ne zmorejo novih večjih bremen, toda predstavniki delodajalcev niso hoteli nič popustiti in so ponudili smešen povišek mezde za eno samo liro na uro.
Včeraj zvečer so se tiskarski delavci, včlanjeni v Zvozi dela, zbrali na skupščini, kjer so jim njihovi sindikalni predstavniki poročali o zadnjih pogajanjih. Delavci so u-gotovili, da so delodajalci prekršili svojo obveznost, da bodo raztegnili na Trst vsako delovno pogodbo, sklenjeno v Italiji. Zato so sklenili, da proglasijo protestno stavko
ter pooblastili svoje predstavnike, da se domenijo s sindikatom tiskarskih delavcev Delavske zbornice za skupen nastop v prepričanju, da se vsaj to pot Delavska zbornica ne bo odtegnila skupni in enotni akciji
* * *
Včeraj se je sestala izvršilna komisija Zveze dela in razpravljala o sindikalnem in gospodarskem položaju, ki je nastal po priključitvi Trsta k Italiji Komisija je sklenila sklicati za torek sestanek splošnega sveta Zveze dela. Na tem sestanku bodo razpravljali o sklicanju izrednega kongresa, ki naj bi se izrekel za vključitev Zveze dela v CGIL.
* * *
Delavci SELAD so se obrnili na načelnika oddelka za javna dela dr. Caffarellija z zahtevo, da jim plačajo bližnje praznike, to je 1 , 3. in 4. novembra. Dr. Caffarelli je obljubil odgovor za danes.
med vožnjo z vesoo
Med vožnjo z vespo po ce-sti v bližini openske železniške postaje je 51-letni Vladimir Peric iz Slivnega, ki je vozil proti domu, nepričakovano padel z vozila in ker se je nekoliko potolkel, se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico.
Tu so Periču nudili v sprejemnem oddelku vso potrebno pomoč in ga nato s priporočilom 5 do 7-dnevenga počitka poslali domov.
tri metre globoko ladijsko skladišče
Za tovornika prepovedan promet po obmorski cesti
Kvestura opozarja šoferja, da je obmorska cesta (državna cesta št. 14) zaprta za tovornike z nad 35 stoti nosilnosti. Za te tovornike je promet dovoljen samo na avtocesti Sesljan-Opčine.
Osmi kongres sindikata zdravnikov
imenovanje novega jugoslovanskega konzula v Trstu, ki bo vodil generalni konzulat FLRJ v Trstu.
Gen. Winterton v Londonu
Ob svojem prihodu v London, je gen. Winterton včeraj izjavil. «da se je predaja oblasti v Trstu izvršila brez vsakršnih neprilik«.
Poudaril je duh sodelovanja med Jugoslovani in Italijani ter preciziral, da je po njegovem mnenju sporazum o Trstu zadovoljiv, in da so vse osebe, s katerimi je razpravljal o tem argumentu, bile videti odločene točke sporazuma uspešno izvajati.
GimilSČE V KRIŽU
V nedeljo 31. oktobra 1954 ob 20. uri
Johnsonova komedija
n
VOLPONE“
V torek 2. novembra 195+ ob 20. uri
Johnsonova komedija
„VOL PONJE*
Izvaja SNG
( GLEDALIŠČE' VJČKPl)
Za danes je najavljena ponovitev «Vsakih sto let«. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
Zadnji koncert orkestra filharmonije
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za zadnji nedeljski koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Toffola in s sodelovanjem čelista Giorgia Lip-pija, ki bo v nedeljo ob 11. uri. Na programu so skladbe Schumanna, Giuranoa, Blocha in De Falla.
Slovensko planinsko društvo
priredi v nedeljo 31. okt. popol-dnevni izlet v Veliki Repen. Zbirališče na Opčinah pri tramvajski postaji ob 14.30.
Izlet v Komen. Okrajni odbor OF Nabrežina obvešča, da je izlet v Komen, ki bi moral biti v nedeljo, preložen.
Razna ob veš tila
Počastitev spomina žrtev v Rižarni in pri Sv. Ani
'
’-V
Kot vsako leto, se bomo tudi letos na dan ' oV boi° oddolžili spominu žrtvam. Člani Zveze par*1 „;4,r«i
vam v [rajih P
bivalstvo polagalo vence in cvetje na vašk®
oddolžili spominu žrtvam. Člani Zveze ^‘"'ojžafl*'1 ob 9.30 položili vence na spomenik žrtvam v pr*-
na grobove pri Sv. Ani. V okoliških Krajih PsponleniKe agalo vence in cvetje na vgsM žrtvam in na grobe padlih.
Rižarni in
Vabimo prebivalstvo, da se svečanosti v n ^ pokopališču pri Sv. Ani polnoštevilno u
.,.|(oj
 	•	173	oSi£:'i»S
Slovenski abon, cert za čelo m fant Čajkovski: Vihat, lS is Pogovor z zen®,,; 20 05 L,, glasba; 20.00 SP°moo l£Sf operna g1^ha,£l; 2lf jditfŽ dunajskih oper ,[.33 ^ # Poloveški P*^Vi: Fantazija v c	22.J°-n vdr
d i j e iz fi-I^jJ 22.50 ritmične popevk
Pies.	„	« i' !• .. [!•-
'Mar »eflPj
11.00 Za vsakogJ Simfonična *‘dS%deia“Lt l
nini: eMimoza«,^^
Ekcelsior 15.30: «Od tu do večnosti«, Burt Lancaster, Mont-gomery Clift.
Fenice. 15.39: «Velika igra«, J.
C Pascal Rossetti. 16.00: «Dež», R. Hay-worth, J. Ferrer.
Nazionaie. 16.00: «Dež», R. Hay-vvorth, J. Ferrer. Filodrammatico. 16.00: «Pekel pod ničlo«, film je sneman v polarnih morjih Arcobateno. 15.30: «Velika vročina«, G. Ford, G Grahame. Astra Rojan. 16.30: ((Podeželska ljubezen«, J. PoweU. F, Granger. Capitol. 15.00: «Kako se poročiti
z milijonarjem«, Marilyn Monroe, L, Bacall in B. Grable.
Cristallo. 15.00:	((Napad Kyber-
jev«, T. Povver, T. Moore.
Grattacielo. 15.00:	((Rimljanka«,
G. Lollobrigida. Mladoletnim prepovedano.
Alabarda	15.30:	((Deviška kra-
ljica«, Jean Simmons, Stevvart Granger, Deborah Kerr
Ariston. 16.00: «Lili», L. Caron.
Armonia, 15.00: »Poslednja stre-lica«, T. Power, P. Edivards.
Aurora. 16.00: »Jezdi, Vaquero!», A. Gardner.
Garibaldi	15.30:	((Njegova čast
je vpila	po maščevanju«, R.
Hudson.
Ideale. 16.00:	«Crni oblak«, F.
Cravvford.
Impero. 16.00: «Bob Roy, škotski razbojnik«, R. Todd.
Italia. 15.00 «Pred potopom«, A. Cayatte.	Prepovedano mlado-
letnim
S. Mareo. 16.00: »Rodolfo Valentino«, E. Parker.
Kino ob morju. 16.00: «Na l-rllih sanj«, P. Musel.
Moderno. 16.00: »Ladje, ki se ne vračajo«, J. Derek.
Savona. 15.30: »Kraljevi diamant«, F. Lamas.
Viale. 16.00: «Stojte vsi... prihajam jazi«, Tino Scotti.
Vittorio Veneto. 6.00: «Rev5člna in plemenitost«, Totb.
Azzurro. 16.00: «Na bojni stezi«, J. Hall.
Belvedere. 16.00: «I<rinka iz bla-
Simfonični kon
r 22.00
nato Fasano; "'”oPera ((Sestra Angelik3	^
r# ,
Poročila oh f$V 22-fe 15.00, 17.00, 19-0“ Kol^Pč 11.00 RadlJ»K' il.»
Glasbena me^.L drobiž za Pl0nlj,aA« pol*,-, vak: Scenska K135 iJ.l«' . p»j »Matiček se zeKrit»r*jvetw-valčke ‘JV^JoK110 iti0 W ansambel; 1J.W' K,j; ’ (,lia*« Za vsakogar n® ls turh, danski koncert, * ute elj ba; 16.10 UtrinM j|0 ei:	£
MUo Dor: f/AleV Ali lesu. II.; l6-°0 Gias5ovori' slušajte!;	P
ke; 18.00 Jez. v">;> ** Pesmi za na*jleSter; ^ tamburaški. 0Tk
sobotni
večC- ./iJA 1,1 FA,y' troK<
17.30 Spored
Film; 21.05.
Gina Cervija.
ta«, G. Cooper.
Marconi. 16.00: «Cilj Mongolija«,
V veliki dvorani tržaške uni, verze se je včeraj zjutraj začel 8. kongres sindikata italijanskih zdravnikov. Po pozdravih raznih predstavnikov je docent za legalno medicino na tržaški univerzi prof. Loro govoril o temi ((Opravljanje zdravniške službe v zavarovalnih zavodih«.
Šahovski brzoturnir
Društvo slovenskih srednješolcev priredi v torek 2. novembra ob 15.30 v Ul. Roma št. 15/11. šahovski turnir.
Vabimo vse šahiste, da se turnirja udeleže, Vpisovanje pol ure pred pričetkom v Ul. Roma št. 15.
Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. V nedeljo, 31, t. m. od 9 do 12. ure običajni sestanek za zamenjavo znamk. Odbor priporoča članstvu, da prevzame naročene znamke do 14. nov. t, 1., ker bo z navedenim dnem zapadel rok in bo vsaka pritožba neupravičena.
Darovi in prispevki
PRISPEVKI V »TEDNU ZA NAŠEGA DIJAKA«
Cuk 100, Malangan 300, Anica Komar 500, Kozmma 600, Karla Piščanc 100, Lina DcKleva 500, Josip Čebulice 1000 Josip Malič 100, Voipi 150, Kodrič 100, N.N. 100, Vidmar 500, Ivan Novak 500, De Guarrlnj 500, Marušič 500, Pirjevec 100, Krpan 150, Jutsinovič 200, Novak 50, Ladko Novak 250, Rezi Trampuž 200, E. Kavčič 200, Žerjal 150, Pavšič 250, Amalija Mendes 100, Sirca 260 Ščuka 200, Susič 200, Cvetka Benčič 1000, Marija ka-gar 300, P,a Novak 400, Ivanka Mahnič 200, Valerija Pšenička 500, Jolanda Bigolin 200, K. V. 100, Draga Kavčič 100, Valenčič 200.
OD VČERAJ DO DANES
Z višine treh metrov padel v ladijsko skladišče
Preteklo noč so morali sprejeti na II. kirurškem oddelku 46-letnega pomorščaka Carla Scarpo iz Ul. Corrido-ni, kateremu so ugotovili rano na desnem sencu, močan udarec v hrbtenico in izpuh kolena.
Pomorščak, ki bo okreval v 10 ali 15 dneh, je pojasnil, da je med delom na parniku »Nereide« po nesreči padel v
ROJSTVA, SMHTI IN POROKE
Dne 29. oktobra 1954 se je v Trstu rodilo 8 otrok umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 16.
POROČILI SO SE: gozdar Josip Jaksetič in gospodinja Marija Šuštar, delavec Mario Stefani in gospodinja Albina Use-meh, geometer Rino Bois in uradnica Nivea Visintin, narednik am. voj. Richard Joseph Rivera in gospodinja Marija Motika, uradnik Gnido Varagnolo in gospodinja Verbena Casette, uradnik Lodovico Emiliano Serraval-lo in gospodinja Serena Masln-vlch, brivec Luigi Penko in gospodinja Gennarina Chiriehilll, Industrijski izvedenec Duilio Minil in uradnica Cesira Vialmin,
strugar Romano Ster in gospo-Tiozzo,
dinja Geltrude Penelope sprevodnik Mario Del Prelc in
prodajalka	Ad-eliiia	Pecchlari,
prodajalec Carlo Pales in šivilja Aliče ht,.ci,	študent	Gioavchino
Trlngale in	uradnica	Sl el ia Si-
monuttl, častnik Lldo Godigna in gospodinja Ondina Godigna, računovodja	Giorgio	Cavalcante
in uradnica Maria Grazia Antoni, šofer AUredo Sedraoi in kuharica Maria Gerdevič, klepar Vittorio Marchesich in gospodinja Angela Cergol.
UMRLI SO: 55-letma Olga Col-lovltz vd Cnpudl, 71-letna Justina Trobec vd. Krečič, 60-letna Alojzija Zivic por. Mos, 93-1 etni Pieiro Vidali, 74-letni Franeesco lievilacqua, 81-letna Antonija U-dovič vd. Hervatin.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 18.5, najnižja 12.1, ob 17, uri 16.4, zračni tlak 1021,2 v naraščanju, veter 4 km jugozahodnik, vlaga 80 odst., nebo 3 desetine pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 16.4,
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo, Ul. Heroini 4; Mitlo, Ul Buonarroti 11; Mlzzan. Trg Venezia 2; Tamaro - Neri, Ul. Dante 7; Harabaglia v Barkov-liah in Nicoli v Skednju.
R. VVidmark.
Masslmo. 16,00: «Pony ekspres«, R. Fleming.
Novo cine. 16,00: «Cilj zemlja«, R. Carlson.
Odeon. 16.00: »Na mostu vzdihljajev«, F. Latimore.
Radio. 16.00: »Vrtinec«, S. Pam-panini.
Secolo. 16.00: «Skotski princ«, E. Flynn.
Skedenj. 18.00: ((Cirkuška sirena«. Jutri ponovitev ob 16. uri.
Kioo na Opčinah. 18.00:	((Ču-
dežni glas«, barvni film, Su-sanna Poster, Turham Beg,
Venezia. 16.00: ((Ognjena skala«, L. Ayrer.
KINO V KRIŽU
Dames ob 18.30, Jutri ob 15. «NANCY ODHAJA v RIO«
Glasb, komedija v tehniko!.
V ponedeljek ob 16.30 ((IZPRIJENOST«
Robert Taylor, A Gardner
Društvo slovenskih sred-
nješolcev priredi v nedeljo ‘ "anzia 29
31. t. m. v Ul. R. Manna PLESNO ČAJANKO
s pričetkom ob 17. url. Igra jazz orkester.
SOBOTA, 30. oktobra kori; it
7.45,
254.6 m ali 1178 kc
Poročila v slov. ob 5.40,
13.30, 19.00 in 23.30.
Poročila v ital. ob 6.15, 12.45,
19.30 in 23.00
5.50 Jutranja glasba; 6.50 Pregled tiska; 7.00 Koledar; 7.30 ženski kotiček; 11.30 Za vsakogar nekaj; 13.45 Zabavna glasba; 14.15 Portreti; 14.30 Zena in dom, 15.00 Lovske in pastirske narodne pesmi v priredbah; 17.20 Iz jugoslovanskega narodnega albuma; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Zabavni orkestri igrajo za židano voljo: 19.20 Šport:
20.00 Koncert, operne glasbe; 2i'UU Izbrano cvetje z domače gred®’
21.30 Slušna igra: »Jutranja tišina«; 22.30 Ameriška plesna glasba; 23.10 Glasba za lahko noč.
IH NT II 11.30 Lahke melodije; 12,00 Predavanje; 13 00 Lepe melodije m lepi glasovi; 13.30 slovenski motivi; 14.00 igra violinist Aleksander Schueider; 14.15 Kulturni obzornik; 14.45 Franck: SlmfGniCtv-varlacije za klavir in orkester;
16.00 Oddaja za najmlajše; 16.3°
i
SAMOSTOJNO S°
njem kuhani3 •	rf1
Opčinah	N35
m vsa oskru«.
lista.
13- ■“ oPAT,JuPAV>
SoAv>''
BUZET
SEŽANA
KOZiNA a MATER‘JA	(l
OBB° ho 9- <S>
Vpisovanj® ^ x p H ^
(Ai)hia-;s;. 4.p'
u*. cgSU ;9243
dvodn^KO 0
Vpisova"\L—(J** .ve^-fv
do
5-
*
paZJ?aNA*
KANf
ROVJNJ do
Vpis°v
al) V
Prisrčno^ s„a9^‘
VSem’ink'br3t8 sina m	mn
Dll«an» nje^ p.y.
spremUi^voV«1^: / poti m Zahval3 jfl
posebna cVetl»	c
darovalce	,0fli
niku.	ZV'0llJ'
Krog!ie
A
— 3 —
80. oktobra 1964
J-'W'	•
edini v ve-
odgovorimo: že najmanj ih sistemov.
vode in je med dnevom in Venera. Obdaja jo debela
^BOLKOSPORAMED FR ANCIJO IN NEMČIJO
Posarsko VDrašsnl,, naibni; vprašanje, eno
se im • PereClh vPrašanj, ki in S0-""11 med ^ancijo Osnov!? °bstaja že 35 let. je da o znaciInost pri tem do ?re Za P°krajino, ki je Pralni m kulturi nemška, tiso nivaPa S sv°ie strani ds hi n^f ,t-rdUl nasprotno,
da v n naČ‘n doka' tfmlje.	23	£rancosko o-
i«S8nin aok° Se Je t0 VPra' tiltat paroddo? Posarje je re-kateri \	,! ,fvetovne vojne, v
žena Po blla .Nemčija pora-?ranViia koncam vojni ;e ci *na mirovni konferen-
Prancib Vlla tole 2ahteVi>: del rim-’36 treba Priključiti
til " rega 02einlja. ki bi
st;. ■	1. S°spodarske vredno-
ta v v061 -Zat&’ ker je Nem‘ vala tri03111 občutno oškodo-k0 S(. ,"cosko. gospodarstvo, razrušo? 1 I severni Franciji rudniki p mala vs' večji d« se" ancozi so zahtevali, b0gataJlmi 1lroči..s Premogom razvita’ a' J1 sttijsR0 močno
ku*embourga	°d
stavili / Temu so se Po-tieričani £° - Angleži ln A' spreieta ’ , °n?no Pa je b’-la Da v deca rešitev:
Hreznn ' Francija prejela u-rudnike povračho za uničene se j; V. ?everni Franciji.
P°sarja ""v 6 V*8* rudniki
bo ta nki \ razdobiu 15 let je i,. ° last l°čena od Nemči-
štvo nn°-!av a pad sitrbni-Usoda t? a narod°v. Končna teh K P8,31*33 bo po preteku s«tom * , odlrčena s plebi-
čina lin/?0 k0t bo želela ve‘ Od va te oblasti.
čo letaVmoa3S;kega sporazuma Ijala kom Posarie uprav-dov sestT‘i-3a uštva naro. nov’ S®stavlJena od petih čla-Pranc?? rtkaterih ie bil ed=n
ie Ba d Ugl ‘Z Posarja, tri-rinsko , ,e' narodnosti. Ca-
n» Fran Posarje vezano rrancijo.
ptedv?de ^35 36 bil izveden lo ;V1.deni Plebiscit. To je hi-
ž« zeiCaSU’ k0 se ie nacizem i® im»i m°Cno razbohotil in
We HSH°iVpUvtudina po-El»vnih ♦ -l 36 imel kot ono
8ram.,	.v sv°jem pro-
Včiii n! iUu-ev Posaria itvai	plebiscitu je gla-
528.700 ljudi, od tega
lstptka za priključitev
'<ts=-	osnovi člena 34
i;v,,Jskega sporazuma, ki
h Videva plebiscit, je bilo
/De priključeno Nemčiji.
k ,tpVVudniki v Posar-kot predvideno v versei b pogodbi, prešli v fast
Nem3t’ 36 !"0rala Nemčija, tifal 36 ozemlje aneksa, te rudnike Franciji od-
Po».u	T°	je bil°	urejeno s
'enim ((neapeljskimi) spo-p,. m°ni leta 1935, s čimer je konu ia Posredno priznala zalo lost plebiscita, dasi je bi-da l1Cer govora o terorju, ki Vrgije ie ob Priliki plebiscita Drunad 1iudstvom te oblasti. raz m s.vetovna vojna in po-S« fruorje v tej	vojni sta
PrinaJ at	odprla	vprašanje
to, j	°st'	Posarja.	Glede na
sltg v, S° rudarske in industrij-a* me?Ze V Posarju v dobrš-v' Hiti1 PrisPevale k zgradit-ia, je rievega vojnega stro-2altljučk.U3nr “oralo priti do temijp a ie treba to o-čije VP°n°vno ločiti od Nemki jl konferenci velikih sil, Rotsdam 3 leta 1945 v 0<iločenoU’ m* ')il° to končno »teno ' hkrati P“ 3e bilo '‘ia-okTn Ra okuP'ra Fran-bo odlnS-°iVl dok°nčni usodi
'VZ Ne™čijo. W,r°Vna P0g0d'
ten d? Cas blla zelo očit-'°^g??e"ca Franci1e. da bi se
°sarja rmalna neodvisnost Nekakšna '! -?1 se ustvarila "e, ki u maJbna država za-£°sPodTrli Pa bila Posebno v *	n	P°gledu čvrsto
*e Je nh S Francijo. Sevi *
l* Prohene,mkV°dila oatra t
|,r"rliučitPSle?erm tendenci 0d i k Nemčiji, ie Fra?ta’1945 do 'eta sarju ;,cVa 'menovala v Po *ata ] j °lesa vrhovnega dele
iiv Visoki v 3 1948 dobil na )e bii0 ”"sar' Leta J952 !dPravijenV'soko komisarftvo "čelo m“ m. Posarje se je Ndvuno 3 ratl kot formalno r*triciia 2aradi česar :aa. la tu postavila
Seved bor. za
1948
Eo-
t^^tsrbif^c-
ka kliente ?aZVi3al° poli"č’
bii1^ ustave. Prnvae °vSondvl PP-Ustava nktobra leta ig47°
«aembra hteb'la razglašena . va aL tfsa leta ~
ida S^no k Nemčiji
svet'19 BPrejet0 - 3i Igt; (k°t ZaLlnak‘mi
Ta u.
bo Po_
«inter-bi se mirov-Ustava Posarje Nemčiji.
"~bii0
KI
ko e i t :
°*
Sm;.,klanila'tu7
.eta v Evrop-Pravica-
lstjko,t Zupad;;:K‘mi pravica, bost ® pri»topji.^e”lč'ia. Po-
a? 4 S
»bat? 11148 ,
'lel um, £ Je . bil
h.Usk? pQsarjSe ni'm uve-
fe.fcSk‘ -
' PtedP.si o v?' davčni
blugovnem
prometu, zunanji trgovini itd. Istega leta se je tudi posarsko pravo in pravosodje izenačilo s francoskim. Na <■-snovi raznih sporazumov in konvencij, ki so sledile. Po-sarje ni .melo svoje valute, iziti lastne valutne.in carinske politike, a v vojaškem pogledu je še naprej predstavljala okupirano ozemlje.
Najvažnejši so seveda rudniki, zaradi katerili se Fraji-cija najbolj trudi, da bi Posarje odtrgala od Nemčije. Po nekem sporazumu med francosko in posarsko vlado, ima Francija 5Q let pravico, da te rudnike izkorišča.
Glede notranjepolitičnega razvoja in stanja na tem teritoriju pa je tako, da je na vseh dosedanjilj volitvah dobila večino glasov Krščansko-demokratična ljudska stranka, ki jo vodi Johannes Hoffmann, sedanji predsednik vlade. Zanimivo je to, da ta Krščansko-demokratična stranka odklanja idejo priključitve Posarja Nemčiji, dasi so njeni člani Nemci in čeprav v Zahodni Nemčiji vlada Adenauer, ki je tudi krščanski demokrat. Prav tako je tudi dober del socialistov proti temu. Izrazito pronemška stranka je majhna Demokratska stranka, ki je na volitvah prejela komaj 6,6 odstotka glasov, kar pomeni malo več kot nič. Kot vidimo so v Posarju v premoči frankofili, Nemci, ki so bolj za Francijo kot za Nemčijo, odnosno, ki so bolj za francoske koncepcije rešitve posarskega vprašanja kot za nemško.
Kako gledajo Nemci na to vprašanje? Oni smatrajo, da predstavlja Posarje integralni del Nemčije. V Potsdamu so ((Veliki« sklenili, da se Posarje vrne v meje iz leta 1937, ta čas pa je bilo Posarje nemško. Vlada Zahodne Nemčije ne priznava francosko, saarskega sporazuma o eksploataciji jekla in premoga, niti saarske vlade, ki je sicer tudi druge države ne prizna-vajo. Zlasti je Adenauer protestiral, ko je bila letg 1951 propovedana filonemška Demokratska stranka. L. 1952 Pa je zahodnonemška vlada
izjavila, aa ne pr;znava zakonitosti volitev v saarski parlament. Maja leta 1953 je za-hodnonemški parlament enoglasno sprejel resolucijo da
z°eJr°Sar3e Rdel nemškega o-zemlja».
• V^tS cas pa sta se Franci i a m Nemčija trudili, da bi gle.
»sssvsr
piral, letos maja pa je v načelu pristal na to. Ta evropeizacija se je imela izvesti
na osnovi načrta, ki ga je bil izdelal Holandec Van Natters. To je bilo v času, ko je 'načeloval francoski ,vladi Laniel. Ko pa je on padel in je prišel na državno krmilo Men-des-Franee, je skupno z EOS šla rakom žvižgat tudi zamisel o evropeizaciji Posarja. Vtem je bil v Londonu sklenjen sporazum, § katerim je bila postavljena osnova za vzpostavitev novega vojaškega sistema, ki je imel nadomestiti EOS. Toda Mendes-France je jasno povedal, da
(Nadaljevanje na i. strani)
KAKO ODPRAVITI KRIZO V KAPITALISTIČNEM SISTEMU
za zvi
korisli delovnemu ljudstvu
i
Prizor iz komedije aVolponen, ki jo z uspehom uprizarja Slovensko narodno gledališče
Moj nasvet (izražen v članku «Kako odpraviti krizo v kapitalističnem sistemu*), naj bi se med delovno ljudstvo razdelilo toliko denarja, kolikor ga je treba za nakup vse nergzprodane produkcije, smatra uredništvo — in že marsikdo drugi — za dokaj uto-pistično zamisel.
Neki odlok tržaške oblasti iz leta 1420 (Jacopo Cavalli: «Commerpio e vita privata di Trieste nel 1400», str. 402) je določil dnine za poljske delavce takole; kopači brez hrane 14 krajcarjev, s hrano 10 krajcarjev; nosači brez hrane 1Q krajcarjev s hrano 8 krajcarjev. V zadnjih desetletjih
r
L.
NAS PROIZVOD ALI PROIZVOD VSEMIRJA?
J
LETEČI KROŽNIKI
Pogoji življenja - Na luni ni življenja? ■ Ozek pas zmerne temperature na Merkurju ■ Venera v oblakih vodne pare - Sporna mnenja glede Marsa - Nevzdržnost trditve, da je življenje le na zemlji
(Nadaljevanje in konec) . nočjo razlika v temperaturi Toda, življenje je! Stara | ‘!09 stQ.p- C.» Naj bo. Pa re-trditev, da visoka temperatu-! cime, da so ljudje in, da se
ra ali hud mraz, uniči odnosno preprečuje življenje, tu pa ne drži več odkar so ugotovili, da žive v vrelih vrelcih termalnih vod nekatere alge, ali da žive baktarije v morskih globinah, kjer je strašen mraz, tema in pritisk. Torej, če je že na zemlji življenje prodrlo v take kraje, kjer si ga je težko zamisliti, zakaj ne bi uspevalo še kje drugje v brezkončnih daljavah vsemirja. Poglejmo našo sosedo luno. Astronomske
mogoče ukvarjajo z astronomijo. Veste kaj bi dejali? «Na zemiji je življenje nemogoče, kajti tam namreč ni čistega vsemirskega etra in na njeni površini . je' prevelik zračni pritisk. Podrobnejša poročila z iune, nam bodo prav gotovo prinesli šele naši bodoči «astronavti». Ker, kaj se skriva za drugo polovico lune, katere ne vidimo nimamo niti pojma.	_
Tako kot je ena stran lu-
knjige pravijo, da je to po^ polnoma mrtev svet. Nova
_ j ne obrjeng proti soncu je tu.
postalo to važno
i	le
ko se je evropske
sprožilo vprašanj’ integracije nasploh, vpraša ?51ev,r0p?ke obrambne ^
Jelova« tudiVNne3R3aijiamela
ni evropeizaciji Posarin \r četku se ie	Ja-	V	za‘
Je Adenauer temu
i di eha stran Merkurja, Ta ,	,	,	.	,	strun ima stalno temperaturo
pp ro na raziskovanja^ pa so , (3,jg stop. C,), na drugi stra-
pokazala, da se površina lu-!_,-	 ,____ __________
ne, čeprav se zdi mrtva, polagoma, a vztrajno izpremi-nja. Opazili so tudi majhne črne lise, ki niso vedno na istem mestu, ampak potujejo sem in tja. Morda gre za velike roje žuželk, ki pa še zdaleč niso take, kot pri nas, kajti če že obstajajo, potem žive v drugačnih pogojih in so’ zato drugačnih oblik in različnih zgradb. Kaj jedo, če sploh potrebujejo kaj za življenje, sploh ne vemo, Pa pustimo žuželke, denimo, da so na luni ljudje. Gotovo boste rekli; «To pa še zdaleč ni mogoče. Na luni ni zraka, ne
ni, k; je obrnjena od sonca, pa je večen mraz, saj se temperatura približuje absolutni ničli (skoraj minus 273 stop. C.). Toda med obema področjema, je ozek pas ozenfTja, kjer je temperatura zmerna in kjer vlada polsenca. Morda je prav tu življenje in prav tu žive prebivalci Merkurja. Heuer trdi, da vsebujejo celice telesa teh «Mer-kurjancevi) kot osnovno snov azbest, namesto ogljika, ki je v celicah zemeljskih bitij. Azbest lahko prenese visoke izpremembe temperature.
Zpln zanimiva ip vsplr alrnr
ščine kT*!?	pc?''0^i,0	0	zunanji	politiki	FLRJ	na	zadnjem	zasedanju Zvezne skup-
oaobrila balkanski pakt in londonski sporazum o tržaškem vprašanju
plast oblakov zaradi česar ne vidimo z našimi leleskppi njene površine. Vemo pa, da je bila tudi naša zemlja v davni preteklosti zavita v goste oblake vodne pare. In kar je zelo verjetno, da je prav na Veneri življenje, čeprav šele na začetni stopnji in se morda po njeni površini sprehajajo takšna živa bitja kot so se po naši zemlji pred sto milijoni let.
227 milijonov kilometrov daleč od sonca se okoli njega vrti planet Mars- Ta je starejši od Zemlje in po vsem tem kar vemo o njem, je najbolj verjetno, da je tudi tam življenje kot na Veneri, Kljub redkemu ozračju in razlikam v temperaturi bi morda lahki], še zemljani živeli na njem. Vendar ^i je znanstveni svet v vprašanju življenja na Marsu precej v laseh. Nekateri hočejo vedeti, da bi pogoji, ki so na Marsu dovoljevali obstoj 1? nekih niže razvitih živalskih in rastlinskih vrst. Drugi pa trdijo, da je na Marsu visoko razvita civilizacija. Njihova domneva slonj na dejstvu, da so bile nekoč na Marsu take življenjske razmere, kot so danes na zemlji. S časpm pa se je Mars vedno bolj ohlajeval ter je postalo podnebje vse hladnejše in njegovi prebivalci so se morali zateči v podzemlje. V neizmernem prostoru med Marsom in Jupitrom so še številni majhni svetovi, plane-toidi in asteroidi. Vsega jih bo približno 50 tisoč.
Največji med njimi meri komaj nekaj sto kilometrov v premeru. Vseeno dovolj velik za življenje. Na največjem izmed njih, Ceresu bi 80 kg težak človek tehtal komaj 3 kg. Na najmajšem pa borih nekaj gramov.
Imamo pa še druge velikane našega sončnega sistema. Ti planeti imajo debelo kovinsko jedro obdano z debelim ledom in redko, toda visoko atmosfero. Zaradi njihove velikosti so sicer vse stvari izredno težke. S tem pa še ni rečeno, da tam življenje ni mogoče. Kot že omenjeno so tudi pri nas razni pogoji, ki bi se morda prebivalcem drugih planetov zdeli nemogoči, za nas pa so nekaj, kar je samo ob sebi u-mevno.
No, če se zdaj še vprašamo: «Smo ali nismo soljstvu?* Lahko «V vsemirju je sto tisoč
Zato je verjetno,
kje na drugih planetih ravno takšne ugodnosti, za življenje kot pri nas. Jn če upoštevamo celo vesoljstvo, bi bilo zares nemogoče da bi se med milijardami nebesnih teles le na naši stari Zemlji razvilo življenje in človek.*
MITJA PRESL
ŠPORT IN KNJIŽEVNOST
V Združenih državah Amerike bo kmalu zače) izhajati tednik «Sports Illustrateds, ki se bo izključno ukvarjal s športom. Samo na sebi to ni nič nenavadnega, vendar je posebnost v tem, ker bodo mnoge rubrike urejevali znani književniki. Tako bo Ernest Hemingway vodil rubriko o bikoborbah, Erskipe Caldwell rubroiko baseballa, William Saroyan pa bo skrbel za konjske dirke.
PIJANI PTICI
Na cestah New Orleansa ni
kjer obležijo, dokler ne mine sladka opojnost. Najodpornej-ši so škorci. Ko začutijo, da so v rožicah, se spustijo na tla in kobalijo po travi toliko časa. da se streznijo.
NOGOMETNI SODNIK UBIL IGRALCA
Neverjeten primer se je zgo. dil pred kratkim v Egiptu na nogometni tekmi študentskih moštev. Na igrišču je med tek. mo prišlo najprej do prepira, nato pa do pretepa med igralci in sodnikom. Ker se ni mogel drugače ubraniti, je sodnik uporabil nož in ranil enega izmed igralcev. Ranjeni igralec je med prevozom v bolnišnico umrl, sodnika pa je policija takoj aretirala.
V STO LETIH ZA 1,3 MILIJARDE
Vsak dan se poveča število prebivalcev našega planeta za sto tisoč. Doslej so menili, da število človeštva naraste vsako leto za 25 milijonov, najno-
nič nenavadnega, če srečate j vejši podatki pa so pokazali^ no kar se mu očita je to, da
pijanega človeka, ki kolovrati, da znaša letni prirastek 36 po dolgem in počez, ker je ! milijonov ljudi. Na temelju pregloboko pogledal v koza- tega menijo strokovnjaki za rec sladkega vina iz okoliških J demografska vprašanja, ki so vinogradov — piše neki ame-1 se nedavno sestali v Rimu, da riški list — zadnje dni pa so : bo doseglo človeštvo ob koncu opazili, da so letošnjo jesen' prihodnjega leta število 2,5
pijane tudi ptice, ker so zobale prezrelo grozdje. Kjuna-sti sladkosnedneži se proti
milijarde. In še nekaj zgodovinskih podatkov: pred 300 leti je bilo na zemlji komaj 470
večeru vračajo iz vinogradov, milijonov ljudi, pred dobrimi posedajo na drevje v mest-J sto leti pa nekaj čez milijar-nem parku in cepajo na tla/do.
preteklega stoletja so znašale pri nas dnine 100 krajcarjev, navadna enodnevna hrana v gostilnah pa 40 do 50 krajcarjev. Današnje dnine za kopače znašajo v Trstu okoli 1000 lir s hrano; v istem razmerju so se seveda povišale tudi plače vseh drugih delavcev, uradnikov, itd., 'n vendar so plače še vedno premajhne in se starodavna borba za višanje plač še vedno nadaljuje. Kdaj bodo zadostne?
Nikoli! Kakor se višajo plače, tako se višajo tudi cene življenjskih potrebščin. Medtem ko je kopač leta 1420 potrošil dnevno za hrano 4 krajcarje, mu danes za isto ne zadostuje niti 400 lir. Čeprav danes skoraj nihče več ne veruje v koristnost borbe za višanje plač, se vendar ta bor. ba še vedno nadaljuje. To razdvojenost nam najbolje razlaga pregovor, ki pravi, da je navada železna srajca. Voditelji socialističnega gibanja morajo to upoštevati, ne smejo se pa navadi podrediti, ker je navada konservativna in zato nasprotna vsakemu napredku, predvsem pa socializmu,
Borba za višanje plač pa se ne vodi samo iz navade, temveč tudi zaradi tega, ker proletariat v kapitalističnih državah ne pozna še nobenega drugega načina borbe za zboljšanje svojega gospodarskega položaja. Voditelji socialističnega gibanja pa se ne smejo zadovoljiti s tako borbo 1. ker je jalova in nima proletariat od nje nobene koristi in 2. ker ta brezuspešna borba vedno bolj demoralizira delovne množice. Proti tej demoraljzaciji se sicer energično borijo socialistični in sindikalni voditelji proletariata, za kar pa razpolagajo samo s propagando in organizacijo.
Ker stari gospodarski temelj (borba za višanje plač) ne drži več in ker si brez trdnega gospodarskega temelja ne moremo niti misliti zdrave in uspešne politike, je nov gospodarski temelj nujno potreben. To nalogo si morejo postaviti in jo rešiti seveda edinole socialistični ekonomisti, na katere se obračam r prošnjo, da bi moj tozadevni predlog proučili.
Priznam, da je videti moj načrt dokaj utopističen in glav
bi povzročil inflacijo. Takoj bom skušal dokazati, da ta pomislek ne drži. Sicer pa ne vem zakaj naj bi se prav mi, nasprotniki kapitalizma, bali inflacije, ki jo, ako menijo, da jim bo koristna, uprizarjajo kapitalisti sami, čeprav bi inflacija, dognana do konca, uničila kapitalistični gospodarski sistem. Razen tega
Z nedavnega obiska g. Harolda Stassena, ravnatelja Uprave ameriške pomoči inozemstvu, v Beogradu — Stassen v razgovora s tov. Svetozarjem Vukmanovitem - Tempom, podpredsednikom zveznega izvršnega sveta
Jugoslavija ilocet
" v-J*
Novi kurz, kot navadno ime
? maVla3nOVe3Še spremamoe
v madzarsKi politiki, se zad-nJi čas čedalje bolj kritičn, postavlja proti prejšnji pH°. ikam in razmcrami ki
rob6 maltme Popeljale na rob propada. Vsekakor to m svojih dobrih in tehtnih razlogov. Zgodilo se je, da so zadnje čase najuglednejše c-seonosti Madžarske izrekle t0-Lko ostrih kritik na račun osedanjih političnih in gosp, darskih ukrepov, zadevnega stanja nasploh, kakor jih ' *1 M,<„	„	„,h
Predsednik madžarske vla-
d6 lmre Nagy je v neku'^
svojem članku, objavljenem v «Szabad Nepu», zelo ostro napadel vso politiko prejšnje vlade. V obširnem članku iznaša in pojasnjuje sklepe, ki so bili nedolgo tega sprejeti na sestanku CK madžarske partije. Velik del članka je posvečen napakam, ki so bile storjene v gospodarstvu, in stanju gospodarstva, ki se v njem dežela rahaja danes. «Po eni strani nismo znali odpraviti napak stare gospodarske politike, po drugi pa nismo dosledno vpeljali v življenje politike nove vlade,* pravi Inire Nagy, aStara gospodarska politika,* nadaljuje. «se je povsem zgrešen) tolmačila kot pot, ki pelje v
socializem. Ona ni upoštevala človeka ne družbe, a pojem socializma je omejila na maksimalno povečanje proizvodnje železa in jekla, na pretirano industrializacijo. V času prvega petletnega načrta je predstavljalo eno osnovnih na. pak naše gospodarske politike dejstvo, da je zelo nazadovalo poljedelstvo. Skozi leta smo zanikavali načelo materialne zainteresiranosti proizvajalca in skušali z administrativnimi ukrepi prisiliti kmete, da bi povečali proizvodnjo.* Posebno, mesto v članku je posvečeno vprašanju kolektivnega vodi t ca, Tu ie poudarjeno, da se je individualno vodstva opiralo na izkušnje
in znanj« določenega ozkega kroga, da sta bili »odpravljeni kritika in samokritika, da sta zavladala dogmatizem in shematizem, kar predstavlja pravo leglo antimarksističnih in antileninističnih nazorov v gospodarski politiki.*
Kakor je moč zaključiti, gre za skrajno resna vprašanja sodobne Madžarske. Posebno je zanimiva in pomemb. na izjava, predsednika Nagy-ja, da bodo «v duhu junijskih sklepov partije rehabilitirani vsi tovariši, ki so bili kot nedolžni obsojeni.* Glede tega je dobesedno rečeno: »Izpustili jih bomo iz zaporov, vrnili Partiji, življenju in delu. Tudi na tem področju moramo popraviti napake, ki smo jih storili. Vsi nedolžno obsojeni se bodo morali izpustiti na svobodo. To zahteva čut pravičnosti Partije, to dokazuje njeno moč.
Ko je govoril na sestanku 800 aktivistov v županiji Rol-nok je Erno Goere, prvi namestnik predsednika vlade, najavil »dosledno borbo proti
vsem napakam, brez posebnega obzira do posameznih osebnosti«. Kritiziral je »škodljivi liberalizem* v ministrstvih poljedelstva in strojne industrije, v policiji in partijskih organizacijah, »Oni ljudje, ki ne izvršujejo nalog novega kurza,* je še rekel, «se bodo morali umakniti, dasi so ostali verni Partiji, vtem ko bodo oni, ki so zavestno delovali proti sklepom vlade in partije, odstranjeni.* -
Kot razvidno, se na osnovi novih časov, novih situacij in novih okoliščin porajajo nova pojmovanja. Kaj lahko rečemo na vse to? Vsekakor to, da takšne izjave najavljajo precejšnje spremembe v političnih razmerah sodobne Madžarske. Pri vsem je tudi zanimivo, da se hkrati ne iznašajo nobene grožnje, kakor je bilo v navadi doslej, da ni ne duha ne sluha več o starem tonu in žaljivkah, ki je bil z njimi tako bogato okrašen vsak takšen nastop. Bila je izrečena samo ostra kritika na račun «dogmatsk« politike*, kakor tudi na ra-
čun »edine poti v socializem*, s političnega gledišča pa je bil nekdo iz bivšega vodstva obtožen zaradi individualističnega vodenja politike, prestopki mnogih aretiranih komunistov, ki sploh niso bili nobeni prestopki, pa bodo hkrati s kaznijo izbrisani.
Z eno besedo, vsi ti dogodki so nadvse zanimivi in jih nikakor ne gre podcenjevati, recimo tako, da se napraviš kot da jih ni. Kako bi, milo rečeno, mogli imenovati politiko, ki tako ravna? Menda se ji pravi nojevska politika, in ta naziv, ki je posrečen in resničen hkrati, ji zares prav dobro pristoji lahko rečemo, da našim kom-informovcem izredo lepo pristoji. Ne samo, kar zadeva ta primer, namreč primer poloma dosedanjih stalinskih metod na Madžarskem, ampak nikjer, naj si je postalo še tako jasno, da je bilo vse skupaj zelo tragično zavoženo, niso hoteli tega priznati, tudi tedaj ne. ko so zapovrstjo vsi iniciatorji zloglasne resoluci-
jo pokopljejo. Tudi v tem je nekaj bidovčevske in vidali-jevske tragike, če hoče biti človek bolj papeški kot je papež sam. Tu ti nekateri predstavniki ene najbolj strupenih Jugoslovanskih kominformistjčnih nasprotnic — Madžarske — javno izpovedujejo vrsto svojih napak, ki so vse očiten proizvod prav kominformovske metode, ki je tudi to deželo hudo prizadela. Zavedajoč se svoje funkcije in dolžnosti kot resnična sociali stična sila, je Jugoslavij. stalno opozarjala na to nevar nost; pri nas pa se še kar naprej oglaša skupina prazno-glavih pustolovcev, blebetaj o jugoslovanskih izdajalcih socializma itd. ne da bi se za vedali, da že davno niso vet ne pomembni ne nevarni, kvečjemu še smešni klovni preživelega stalinizma. A tu di to bo minilo, in to celo zelo kmalu. Tokrat bo mar sikoga sram in skušal si bc najti primernejše torišče za svojo »revolucionarno* dejavnost.
škoduje inflacija samo tistim bogatašem, ki imajo velike vsote denarja ali pri sebi, alt v banki ali pa izposojene, medtem ko koristi vsem tistim, ki imajo dolgove. In slednjič se da inflacija hipoma ustaviti s tem. da se ustavi tiskanje in izdajanje bankovcev.
Zadeva inflacije je zapletena še najbolj zaradi tega, ker se splošno zamenjuje z devalvacijo, to je z razvrednotenjem denarja. Denar namreč nima absolutne, ampak le relativno vrednost, ki je odvisna od množine blaga, ki jo z njim kupimo. Po prvi svetovni vojni smo n. pr. s 1000 lirami kupili celega vola, danes pa komaj en kilogram mesa. Kakor je razvidno iz zgoraj navedenega (denarna vrednost 1. 1420, 1900 in 1954) je devalvacija kronična, medtem ko je inflacija samo slučajna m se pojavlja večinoma v vojnih dobah, ko se tiskajo ip spuščajo v obtok ogromne množine denarja, čeprav postajajo življenjske potrebščine v prodajalnah vedno bolj redke. Vedno manj blaga in vednp več denarja je torej gospodarski položaj, ki ga imenujemo inflacija. In čim večja je inflacija, to je čim več denarja se spušča v obtok, ne da bi se pri tem pomnožila produkcija, tem večja je tudi devalvacija, to j* padanje vrednosti denarja. Vsaka inflacija povzročuje devalvacijo, ni pa vsaka devalvacija tudi inflacija, ker j« devalvacija Rronična in stalna in se nemoteno dalje razvija tudi v dobah najhujše deflacije, kakor na primer v naših dneh.
Mi pravkar preživljamo ostro deflacijo — prazni žepi in prenapolnjene prodajaln« — medtem ko vrednost denar, ja slalno pada- Kljub devalvaciji nimamo torej inflacije, ampak imamo zelo občutno deflacijo, to je premalo denarja. Ako prazne žepe delovnega ljudstva v tolikšni meri napolnimo, da bo mogoče pokupiti in konsumirati neraz-prodano blago, bomo dosegli gospodarsko ravnotežje, ne pa inflacijo. Inflacija bi se poja-vtta le, ako bi za odpravo deflacije izdali več denarja, kot je vfredna vsa nadprodukcija (pravilno podkonsum).
Da se prepreči inflacija, je treba pri razdeljevanju denarne podpore potrebnim družinam iavnati previdno in razdeljevanje denarja primerno omejiti, ako bi odtok blaga iz prodajaln postal večji kot njegov dotok, kar pa ni verjetno, ker bo hitra in neovirana prodaja produktov silno pomnožila produkcijo in zaradi tega tudi dotok blaga v prodajalnice. Ne samo da to ne bi povzročilo inflacije; uresničenje mojega načrta ne bi povzročilo niti tiste devalvacije, ki sledi vsakemu povišanju plač,
Ako se namreč plače splošno povišajo n. pr. za 10 odstotkov, povišajo se tudi cene za najmanj 10 odstotkov, kar pomeni, da je vrednost denarja padla za 10 odstotkov. Desetodstotno povišanje plač povzroči torej najmanj desetodstotno devalvacijo, kar pomeni, da povišane plač« prav nič ne povišajo konsu-ma blaga ter da ostane gospo, darski položaj delovnega ljud. stva, kljub povišanju plač, nespremenjen. Ako pa podpore potrebne družine dobijo povišanje svojih denarnih dohodkov naravnost iz državnega denarnega zavoda, kot nekako darilo, kakor je predvideno v mojem načrtu, potem niso pri tem prizadeti niti podjetniki, niti državne finun. ce. Ker pa zaradi tega podjetniki ne plačajo niti večjih davkov, niti večjih plač, nimajo nobenega razloga, da bi povišali cene svojih proizvodov. Cene ostanejo iste jn kolikor več denarja pride mrd delovno ljudstvo, toliko več blaga se lahko nakupi in kon-sumira, toliko bolj se zboljša gospodarski položaj delovnega ljudstva.
Vsi drugi meni znani pomisleki niso načelnega značaja, ampak se tičejo le tehničnih podrobnosti in bom nanje javno odgovarjal le v kolikor bodo objavljeni.
BREŽAN
POMEMBNO AHHEOLOSKO
ODKRITJE V IZRAELU
Po vesteh izraelskega radia so nedavno v pokrajini Bi-kron Jorkov našli ostanke živali in različnega orožja, katerih starost ocenjujejo na približno 50.000 let. V bližini najdišč so pričeli pod vodstvom profesorja jeruzalemske univerze M. Sekelyja obsežna raziskovanja, ki že sedaj obetajo pomembne rezultate. Med živalskimi ostanki so našli okostja volkov in levov, prav tako pa tudi precejšnjo količino orožja, kar vse dokazuje, da je bilo na tem področju nekoč veliko naselje, tako da si že po dosedanjih odkritjih obetajo zelo bogate in pomembne ne£d-‘1m
TRST, sobota 30. oktobra 1934
VREME
Vremenska napoved za danes: Pretežno lepo vreme, tempera-tura se bo še zvišala. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 18.5 stopinj; najnižja pa 12.1 stopinj.
PRIMORSKI DNEVNIK
Opozarjamo vas na sledeče VI oddaje: Koper: 21.30: Slušna	.,,„„ski:	Vi-
igra: ((Jutranja tišina«. — Trst 11.: 18.40: Čaj An. har, fantazija. — Trst 1.: 22.00: G.	‘opoldanski
gelika«, opera v 1 dej. — Slovenija. 14.10. koncert. 18.00: Jezikovni pogovori.
MEDNARODNI ŠAHOVSKI TUHNIR V BEOGRADU i Jungwiirih 8:05.4
Malo odločenih iger v osmem kolu
Vorli Bronstein pred Petrosjanom, Matanoi/ič pa se jima je z zmago nad Porecco ponovno približal
na 3000 metrov
v#
- nov rekord CSR
PRAGA, 29. — Kot poroča agencija CTK, je Stanislav Jungwirth postavil nov češkoslovaški rekord na 3000 metrov. Progo je pretekel v odličnem času 8:05.4 in s tem
BEOGRAD, 29. - Rezultati tekmovanju in izid tekme za več k.ot.dve sekund| izboli-osmega kola mednarodnega kljub francoskemu odporu ni- ?al Preisni' rekord, ki ga je i šahovskega turnirja v Beogra- koli ni bil dvomljiv. Obramb- imel se od leta 1948. Emi1 Za' du so bili naslednji:	na taktika Francozom ni mno- t0Pek' Jungwirthovi vmesni
Nievergelt - Pilmk prek.; j g0 koristila, ker so Amerikan- 5;aai so: 1900 m v 2:34 4 m Djuraševič - Pirc prek.; Czer- ci s presenetljivo točnostjo iz 2000 m v 5:17-8-niak • Janoševič 1:0; Trifuno- j velike daljave metali na koš. vič - Bronstein remi; Gligo- , v drugem po]času nastopilo
ric - Joppen Pr®k-> Porecca - j francosko drugo moštvo, ker Matanovič 0:1; Rabar - Ivkov j(v hotel trener vp garnituro remi; Petrosjan - Milič prek.; pustiti sppčito 2a ihodnje Karaklajic • Nedeljkovic 1:0;
Wade - Barcza remi.
TAKO MISLIMO MI:
Stanje po osmem kolu: Bron-stein 6 točk; Petrosjan 5.5(1); Matanovič 5.5; Karaklajic, Barcza, Trifunovič 5; Gligorič 4.5 (1); Rabar 4.5; Ivkov, Czer-niak 4; Pilnik 3.5 (1); Pirc, Milič 3 (1); Djuraševič, Janoševič 2.5 (1); Nedeljkovič, Po-recca, Wade 2.5; Joppen, Nievergelt 2 (1).
Argentinci trenirajo pred tekmo z Italijo
BUENOS AIRES, 29. — Argentinska nogometna reprezentanca, ki bo 5. decembra nastopila v Rimu proti Italiji, je imela • danes prvi trening pod vodstvom tehničnega voditelja Guglielma Stabilea.
V prvem polčasu je Argentina nastopila v naslednji postavi:	Mussimessi;	Dellacha,
Pizarro; Lombardo, Gutierrez, D’Angelo: Vernazza, Ceccona-to, Bonelli, Grillo in Cruz. V tej postavi je reprezentanca popolnoma razočarala: sparing partnerju, nekemu moštvu iz druge lige, ni mogla zabiti niti enega gola.
V drugem polčasu je Stabile zamenjal vratarja Mussimessi-ja z Marrapodijem. V krilski vrsti je Boveri nadomestil Lombarda. Maurino je zavzel mesto Gutierreza, ta pa je igral
Bologna - Milan Catania - Novara Fiorentina - Udinese
Brazilija je dosegla četrto j inter - Roma zaporedno zmago v tekmi z Juventus - Napoli Izraelom, ki se je končala 68:46 j Lazio - Torino (31:20). Brazilija in ZDA sta i Sampdoria - Atalanta doslej edini neporaženi možtvi ! Triestina • Genoa tekmovanja.	;	Legnano - Marzotto
X 1
X
X
Zelo napeta je bila tekma med Kanado in Urugvajem. Zmagali so Kanadčani s tesnim rezultatom 67:61. medtem ko so v prvem polčasu vodili Urugvajci s 35:29.
Pavia - Modena Lecco • Livorno Piombino - Catanzaro Fanfulla - Sanremese
Padova - Messina
2 1 1 1 1 1 1 1 1
1	X X 2
2
1 2
JUTRI DIRKA PO LOMBARDIJI
Prijavljenih je 163 kolesarjev, med njimi Coppi, Magni, Bartali, Kuebler, Clerici, Robič, Dupont, Ockers in Van Steenbergen
MILANO, 29. — V nedeljo bo v Milanu start zadnje velike kolesarske dirke v letošnji sezoni v Italiji — 48. krožne dirke po Lombardiji, ki bo cbenem letos zadnja za oceno Desgrange - Colombo. Proga bo dolga 222 km in bo vodila skozi naslednje kraje: Milano -Varese - Brinzio - Malnate -Como - Erba - Canzo - Bella-gio - Madonna del Ghisallo -Asso - Seregno - Milano.
Po zaključku prijav je vpisanih 163 kolesarjev. Italijanska kolesarska elita bo kom-
ltvega krilca namesto D'Ange- j pletna s Coppijem.^ Magnijem la. V napadu je igral srednjega napadalca Borello namesto Bonellija. Spremembe so dale
Bartalijem na čelu. Coppi je obljubil, da bo dokazal, da kliub raznim neuspehom in
ugoden rezultat in reprezen- peripetijah v zasebnem ^vlje-tanti so v drugem polčasu za- j nju še ni za staro saro a bili šest golov, prejeli pa so j startu bodo tudi mladi, ki so enega. Predvsem je ugajal Bo- j se nedavno nastopili kot ama-rello. ki je koordiniral ves na- \ terji na svetovnem prvenstvu pad in sam dal dva gola. med j v Solingenu:	Moser. Maule,
tem ko je Grillo zabil tri gole, 1 Boni. Chiarlone in UioJli. ki
se bodo prvič merili z ast.
V odsotnosti Kobleta bosta zastopala Švico letošnji zmagovalec italijanskega «Gira» • ■^Clerici in starina Kuebler.
namizneaa len sa v Avstriji Francoske barve bosta brani-
la med drugimi mali Robič in
Vernazza pa enega.
Jugoslovanski igralci
Na prvenstvu Avstrije v na-
francoski prvak Dupont Zelo
miznem ten.su. k. bo 31. ok-	bodo	zastoPani	Belgij-
tobra in 1. novembra, bo so- m	^	^	^
delovalo 14 jugoslovanskih «..m	b	Steenbergen
igralk. Nam.znote- tu Ockers,
Domača enajstorica je igrala dobro samo dotlej, dokler ni dosegla obeh golov, pozneje pa je posebno napad vidno popustil, saj so napadalci v glavnem le čakali, da bi žoga prišla do njih. Bolj ko je šla tekma proti koncu, bolj je bilo moštvo Partizana neučinkovito, tako da so Osiječani do kraja nadomestili ves naskok prvega polčasa.
Neodločeni rezultat je realen, čeprav so bili domačini nekaj časa boljši na terenu.
Sporazum o obmejnem prometu je treba razširiti«sbupuo horist
Nekaj podatkov o obmejnem blagovnem prometu v zad njih mesecih - Zanimanje Jugoslavije za izdelke naše industrije in razgovori z nekaterimi goriškimi podjetji
Posarsko
vprašanje
(Nadaljevanje s 3. strani)
igralcev in   ...................—	,	nf>riike
niška zveza Jugoslavije bo po-.111	1	'	 tnlesariev
slala Harangoza in Dolinarja, j Pred prihodiVigo-hrvatska zveza Vogrinca in na cilj bo na velodromui 8 Nikoliča, na stroške svojih relli dirkalisčno
tekmovanje, na katerem bodo med drugim nastopili sprinterji Maspes, Sacchi, Morettini, Ghella, Ri-goni in Casola.
klubov gredo Grujič, Barlovič,
Judita Dolinarjeva in Vida Kononenko, medtem ko so Kranjčani Ahačič, Rebolj. Pe- : trovič. Hlebš, Česen in Teran	—
povabljeni na stroške dunaj-	fEKMA	JUGOSLOVANSKE
skega kluba «Sempent».	j	j	lige
Edino ZDA in Brazilija	P«lean	ig.»i	neodločeno
še neporaženi 1 “"eskim P,ole,e,'em
na svetovnem prvenstvu v košarki
RIO DE JANEIRO, 29. — V današnjih tekmah finalnega	med P.rtiz.j
BEOGRAD, 29. — Pred o-krog 6000 gledalci se je prvenstvena tekma I. zvezne lige
jem iz Osijeka končala neod ločeno 2:2 (2:0). Gole so dali: Jocič in Valok za Partizana
tekmovanja na svetovnem prvenstvu v košarki so ZDA premagalo Francijo s 70:49 (32:21).
Amerikanci so pokazali svojo j ter Vekič in Dvornič ml. doslej najboljše igro na tem I goste
uiiiiHiuiniuiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiinniiiiiiiMliili
ne bo parlamentu predložil londonskih sklepov, preden ne bo rešeno posarsko vprašanje.
Na takšni razvojni stopnji je Stal ta problem malo pred pariškimi razgovori. Očitno pa je bilo, da se tudi v teku razgovorov med Adenauerjem in Mendes-Franceom ne bo našla rešitev, ki bi popolnoma zadovoljila enega ali drugega. Do te rešitve je lahko privedel samo kompromis, do katerega je bilo moč priti na osnovi trezne realistične ocene samega vprašanja ter ob resnični dobri volji tako ene kot druge strani. Upoštevajoč to dejstvo, sta se oba državnika vendarle sporazumela.
Posarju je s tem navznoter Zahodnoevropske unije zagotovljen evropski status, njega posameznosti pa bo določil sporazum, ki se bo naknadno sklenil in o katerem se bo prebivalstvo Posarja izjavilo v obliki referenduma tri mesece po ratifikaciji. Ce bo večina odgovorila z «ne», ostane pri dosedanjem stanju, če pa se s plebiscitom ta statut sprejme, se bodo v teku treh mesecev vršile nove volitve. V tem primeru bo statut za Posarje veljal vse do podpisa mirovne pogodbe z Nemčijo.
Sporazum med Jugoslavijo in Italijo glede Trsta je u-stvaril ugodno ozračje za gospodarsko sodelovanje in trgovanje med obema državama. Semkaj spada tudi zainteresiranost Jugoslavije na proizvodih goriških tekstilnih tovarn, livarne itd. Trgovanje z Jugoslavijo bi v •'eliki meri lahko ublažilo skrb zaradi bodočnosti našega mesta, ki u-tegne doživeti neljubo okrnitev spričo vedno glasnejših zahtev tržaških ' vodilnih krogov po priključitvi Tržiča z Združenimi jadranskimi ladjedelnicami in Gradeža k tržaški pokrajini. Dvomimo v uspešnost upiranja odločujočih goriških krogov tržaškim zahtevam, zaradi tega smo mnenja, da bi morali tukajšnji gospodarski krogi stremeti v prvi vrsti po okrepitvi gospodarskih vezi z zaledjem, ker bo to verjetno najboljše zdravilo za rane, ki bodo morebiti nastale po taki teritorialni spremembi.
Krajevno trgovanje med Italijo in Jugoslavijo je uravnaval videmski sporazum od leta 1949. Izmenjava po videmskem sporazumu je v nekaterih mesecih lanskega leta potekala takole:
V februarju je bilo izdanih 16 uvoznih dovoljenj za nad 26,300.000 lir in 18 izvoznih dovoljenj za okoli 29.900.000 lir, v marcu	so	izdali	34	u-
voznih	dovoljenj za	62,100.000
lir	in	11	izvoznih	dovoljenj
za 40,300.000;	v	aprilu	23	u-
voznih dovoljenj za 49.900.000 lir	in	17	izvoznih	dovoljenj
za 39.000.000 lir; v maju 25 u-voznih dovoljenj za 56.800.000 lir	in	15	izvoznih	dovoljenj
za 11,600.000 lir; v mesecu juniju pa so izdali 13 uvoznih dovoljenj za	29,600.000	lir	in
22 izvoznih dovoljenj za 29.000.000 lir.
V prvih mesecih letos pa se je sporazum izvajal tako:
V januarju	so	izdali	12	u-
voznih dovoljenj za 18.400.000
lir in 6 izvoznih dovoljenj za ra kritika, predvsem glede
7.800.000 lir, v marcu 15 uvoz- | blagovnega seznama. Obe nilj dovoljenj 41,700.000 lir in! stranki bi namreč radi vpisa-14 izvoznih dovoljenj za j 1: v seznam še nekatere vrste 18.00.000 lir, v aprilu 10 uvoz- blaga, ki jih druga ni hotela nih dovoljenj za 21.400.000 lir sprejeti, zaradi tega pri za-in 7 izvoznih dovoljenj za ; menjavi ni prišlo do zažele-
16.200.000 lir, v maju 19 uvoz-: nega obsega. Vendarle upa-nih dovoljenj za 42.200.000 lir j mo, da bo prej ali slej med in 10 izvoznih dovoljenj za j zainteresiranimi prevladala
24.800.000 lir, v juniju 17 u-voznih dovoljenj za 9.400.000 lir in 10 izvoznih dovoljenj za 9.400.000 lir, v juliju 29 u-voznih dovoljenj za 37.300.000 lir in 14 izvoznih dovoljenj za
dobra volja, kar se bo poznalo predvsem pri količini izmenjanega blaga. To pa bo po-srebno koristilo tudi našemu prebivalstvu.
Veliko več uspeha pa obe.
19.000.000 lir, v prejšnjem me-, tajo stiki jugoslovanskih tr-secu pa so izdali 24 uvoznih | govinskih predstavnikov z ne-dovoljenj za 48.600.000 lir in j katerimi goriškimi podjetji 10 izvoznih dovoljenj za j (primer livarne SAFOG), ker 42.400.000 lir.	to mogoče zaposliti goiiško
V zvezi s tem sporazumom industrijo, delavstvu pa zago-je bila izrečena še marsikate-1 toviti zaslužek.
Urnik trgovin za praznike
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo na podlagi prefektovega dekreta št. 15840 od 8. oktobra 1951, trgovinski obrati vseh občin pokrajine obratovali po sledečem urniku:
danes, sobota 30. oktobra: vse trgovine bodo lahko odprte do poljubne ure;
nedelja 31. oktobra: mesnice bodo odprte od 6.30 do 11. ure, pekarne in mlekarne od 7.30 do 12.30, cvetličarne od 8.30 do 17. ure, vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte;
ponedeljek 1. novembra: pekarne in mlekarne od 7.30 do 12.30, cvetličarne od 8.30 do 17. ure, vse ostale trgovine kakor tudi mesnice bodo ves dan zaprte;
torek 2. novembra: vse trgovine bodo obratovale po normalnem urniku;
sreda 3 novembra: zvečer bodo lahko vse trgovine podaljšale urnik za pol ure;
četrtek 4. novembra: v dopoldanskih urah bodo odprte pekarne, mlekarne in cvetličarne, mesnice in ostale trgovine pa bodo ves dan zaprte.
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Do 31. oktobra prijavite pridelek vina
Goriški trošarinski urad obvešča pridelovalce vina, da je zadnji dan za prijavo proizvodnje 31. oktobra t. 1. Nadalje sporoča, da se zakasnela, pomanjkljiva in netočna prijava kaznuje po členu 55 in naslednjih enotnih besedilih in spremembah zakona štev. 1.175 od 14. septembra 1931.
Obvestilo
sovodenjske občine
MOZA JE TOŽILA ZA UDARCE sama pa mu je pretila z nožem
Pred kazenskim sodiščem v Gorici se je moral včeraj zagovarjati 28-letni Emilio Mu-ghelli iz Gorice Ul. Orzoni 42. Obtožili so ga slabega ravnanja s 23-letno ženo Anito Ruzzai.
Februarja meseca t.l. se je zatekla na goriško kvesturo mlada žena in zahtevala prijavo moža sodnim oblastem. Izjavila je, da jo mož, ki je bil takrat uslužben \ Tstu pri civilni policiji, vsakokrat ob prihodu domov ozčnerja in včasih tudi udari. Zadnjo nedeljo pa jo je celo' prisilil spati na tleh v kuhihji •
Cez nekaj dni pa se je Anita Mughelli zopet vrnila na policijo in jokajoč prosila naj prijavo za svojega mc-ža ne pošljejo v roke sodnim oblastem.
Toda prijava je že bila na poti in zasliševanje prizadetih se je na policiji nadaljevalo. Pričati je moral tudi 58-letni Rafael Bratuž iz Gorice, Ul. Brolo 3, ki je policijskim oblastem opisal prepir med zakoncema na dan, ko se je v hiši Munghelli predstavil z računom za moška obleko. Dejal je, da je zakonec Mughelli vpil nad ženo, češ da ni skuhala pravočasno kosila; ta mu je ostro odgovorila in nastal je prepir, v katerem je mladi mož ženi pri-solil tudi dobro zaušnico.
Na vse gornje obtožbe je na policiji in včeraj na sodišču Mughelli odgovarjal s pripovedovanjem o slabem gospodinjstvu žene, ki j® bilo vzrok številnim prepirom. Sodnikom je izjavil, da je ženo zapodil spat v kuhinjo, ker mu je neko noč pretila z nožem, ki ga je imela skrr
prostil zaradi dokazov.
Predsednik sodišča dr. Suich državni pravdnik De Marši, zapisnikar Omeri.
Nesreča pri igri
Medtem ko se je 5-letna Paola Maria Sboygar iz Ul. Giustiniani 38 v četrtek zjutraj igrala na dvorišču otroškega vrtca «L. Clemente« v Gorici, je nesrečno padla ter zadela z glavo ob neki kamen. Rešilni avto Zelenega križa je deklico odpeljal takoj v bolnico Brigata Pavia, kjer so ji obvezali rano na čelu. Po prvi pomoči je deklica lahko odšla domov.
pomanjkanja konferenca. Med tema med-narodnima organizacijama je bilo sklenjeno, da se bo 30. cktabtr vsakokrat praznoval v borbi za svobodo zatiranih narodov, ki širom po vseh petih kontinentih trpijo pod kolonializmom in imperializmom.
Proslavljanje tega praznika je velike važnosti za evropske socialistične stranke, ker so njihovi številni vodilni ljudje smatrali evropsko celino za metropolo, ki si lahko dovoljuje kolonialne posesti
in imperialistične podvige na j mesta.	Najprej	se	je diskuti-
drugih kontinentih predvsem	raj0	0	neodvisnih	socialistič-
v Aziji in v Afriki. Tako na-	njh	snah, odnosno	o posamez-
ziranje je med azijskimi in a-	njjj	naprednih gibanjih	v	Ita-
friškimi socialističnimi in pro-	jjj^	s	]<aterimi	naj	bi	se	po
V četrtek zvečer so se sestali na sedežu ZSM v Gorici predstavniki ZCM in posameznih vasi, da skupno z vodstvom organizacije pregledajo važnejše politične probleme in določijo bodoče naloge.
Politično poročilo je podal član IO ZSM tovariš Miladin Černe, ki se je najprej zadržal pri sporazumu glede Trsta. Prikazal je razvojno pot tržaškega vprašanja, vse težave, na katere je naletela Jugoslavija, kadar koli je poskušala to vprašanje rešiti na miren način. Tov. Černe je govoril o koristi, ki jo je imel miroljubni svet z odstranitvijo tržaškega spora, in važnosti določil sporazuma tudi za Slovence v Italiji. Navedel je potrebo in željo Slovencev v Italiji za razširitev veljavnosti manjšinskega statuta na Goriško in Beneško Slovenijo, ki bi zajamčil vsaj najvažnejše narodnostne pravice. Z režitvij. dolgoletnega spora se med dvema državama odpira tudi možnost povečanja trgovinske izmenjave, ki je doslej bila lokalnega značaja.
Nato je govoril o splošnem političnem položaju v državi, o stanju posameznih političnih sil in o vladnem režimu. Navedel je nujnost neposredne borbe naprednih Slovence v vrstah tistih neodvisnih in socialistično usmerjenih sil, ki ne poznajo narodnostne mržnje in ki stremijo po družbeni ureditvi brez izkoriščanja človeka. Napredni Slovenci bomo šli v to borbo, ker bo ustvarila pravične odnose med ljudmi, odnose, za katere so se borili tudi borci NOV.
Diskusija je bila zelo razgibana in so se je udeležili člani IO ZSM kakor tudi mladinski predstavniki iz vasi in
Za popiavljence v Salernu
Huda elementarna nesreča, ki je povzročila številne žrtve ter veliko razdejanje v Saler-i nu in njegovi okolici, je spro-žila po vsej Italiji vrsto nabiralnih akcij, da bi se vsaj delno pomagalo prizadetim.
Pokrajinski odbor Rdečega križa je povzal prebivalstvo, naj s svojimi darovi ublaži rane, prizadetih ljudi. Ker je naše ljudstvo ob raznih prilikah izkazalo svojo solidarnost do prizadetega prebivalstva, smo prepričani, da bo tudi sedaj priskočilo prizadetim na pomoč in s tem pokazalo svoj človečanski čut.
Občina Sovodnje	obvešča
vse davkoplačevalce, da so na občini od 25. oktobra pa do 15. novembra na	vpogled
vsem davkoplačevalcem neka- tega pod blazino. Zavrnil pa tere spremembe v davčnem
seznamu za 'eto 1954 veljavne tudi za leto 1955. Te spremembe so bile odobrene v smislu enotnega finančnega zakona, člen 277.
je vsako obtožbo, da bi tepel otroke, od katerih ima eden 4 leta, drugi pa komaj 2.
Predsednik sodišča dr. Suich je po kratkem zasedanju sodnikov Emilija Mughellija o-
Dan svobode
zaliranih narodov
Danes proslavljajo socialisti in demokratične množice vsega sveta «Dan svobode zatiranih narodovs. Poziv za proslavo tega dne je poslala tudi italijanskim socialističnim silam Socialistična internacionala in Azijska socialistična
tikolonialnimi gibanji povzro čalo odpor.
«Dan svobode zatiranih narodova lahko v velik:	meri
odpravi taka nazirar.jg in u-stvari med Azijsko socialistično konferenco kot med Socialistično internacionalno še tesnejšo enotnost v socialističnem boju za samoupiavljanie kolonialnih narodov, za njihovo svobodo.
Pomen 30. oktobra je tudi za nas velike važnosti. Predvsem se s takim proslavljanjem še bolj krepi solidarnost med nami in svobodoljubnimi kolonialnimi in zatiranimi narodi, katerim imperialistične sile še vedno odrekajo demokratične svoboščine, poleg tega pa se s takimi proslavami krepi tudi enotnost razdrobljenih italijanskih socialističnih sil, ki iščejo skupno formulo, da izrazijo svoje skupno in neodvisno socialistično in demokratično stališče u dobro delovnega ljudstva, za mir in napredek.
Zaradi tega pozivamo vse napredne ljudi, da so danes z mislijo pri ljudeh, ki jim peta kolonializma in imperializma ne dopušča svobodnega narodnega življenja.
Naj živi borba zatiranih ljudstev za svobodo, mir in demokracijo.
vezali napredni Sovenci. S tem v zvezi je bila začeta tudi razprava o kominformistič-ni politiki, ki je privedla italijansko komunistično partijo do popolne podrejenosti Moskvi, kar se je videlo posebno ob tržaškem soprazumu, ko so se znašli italijanski in še posebej tržaški kominfor-misti v škripcih.
O odnosih med Slovenci in Italijani in o potrebi medsebojnega spoštovanja, ki je nujno za mirno življenje na narodnostno mešanem ozemlju, je govorilo več udeležencev sestanka, Tov. Vladimir Dornik je poudaril da sta si
Makuc, ki predvsem na
ge ZSM in « £epitv* osre
je prišla ta polnega izraza.
stanka so P.oud^1']]tuPnl,flVn-z dobro voljo 1	rn'a	^
lami lahko P°*^C viseb sko delovanje P >pot
sl*
SKO aeiovaiu- *	spu*	.
mestu, posebno	,
področju, ki je z	Cem<'j.
lo privlačno
kot tajnik ZSP^unitumeg5
nosti Poživitve^ , y delovanjem nila^^ ptrf
la na naših
bi okrepile dosejai(, dfa^i zbore in ustanov^ y
volja in želja Končno so
ganizacijski
utrdit*1 pl
ske organizacije ^ jpct111
vitvi kulturnega delovanja na Go
ne*1
17:
«B*:
:0«31
«otf
•od
lF
Bogart.
CENTRALE
zaklad«.
VITTORIA. ,7pa'U bezm«, J- G’ ((GjaS MODERNO. L-
F. Marži.
Janc na
predvaja DANES, 30. t. m. ob 18. uri
JDEIliM Pl
V glavnih vlogah Denny £a^rter in Farley Gra°9
niti
ZSM in njene nalog« v današnjem čagfl
Tudi * nami naj ravnajo v duhu londonskega spocam®
slovenski in italij8^^^«
NOV bratsko segla (). in se skupno borl!a tPu(Ji fašističnemu režimu, ^ ^ nes je prišel Čas, 1	^
prednih Italijamh P^ „
zaveznika za	jj s®'
za dosego tistih ci, ^ si jih postavili ze	tr(bo
di drugi ao izraz* Pdniin,
po sodelovanje z ljudmi, ki ne_ P02” 0bme!' nalistične mržnje.	ajjn!®
nih krajih je ° da vli^' težje, ker je Prop tažila * r8?' nih strank vedno	ne5trp-
pihavanju nacional ^ Tr5tu nosti. Toda sP°razUodprl obje že marsdeomu .
pa jih bo tudi g ^gov«1111, nistom, kadar o =einali *c krogov ne bodo jP dosleJ. tiste pomoči, kot	^
Druga točka d"aI^acij5'ceS* S€ je tikala organ'tenl P'0' vprašanja zSM.:, toV, blemu je govorila ^al
nisovani11 vl”
trebi
organizacijske okr P„cred°if
pomladitve nienf?5tva p» ,S” ga vodstva in voitfT^ » seh. Mladina ni oot,: z
niti ni na
li se. kot )e.b! akultufnV ka mladih	in	»Nešportno vzgaja i.	str®	.
ska organizacija ^	„,1
ti za tem, da P	0d	v
nostih nudi to. ^ disku 1 mladina zahteva.	do
“‘o&rs,;
da
skupine, kjer ^^e-
jdele^ meno su ,;cne''8 ’ udi11' “ da bodo Pr. P„, <ni,
i o*i'
ikof>
K I *
VERDI. 17: «UP°r
15*
Nemčijo.	“	—	—-	•	 -....................................................................................................................         . mmiiilllHI"1""
    Hlinili imunimi  .........................................................................................................................................................................................................................................................................  ^	vfčj«
Saksonci, da so najboljši ljudje na svetu ‘F*? pri*
r
s.
TSU de
32
«Morda bi vam lahko zagotovil reklamo v .Southern Outlooku'» sem rekel zaupljivo, smatrajoč to kot najkrajšo $ “ Mil* i£nav,»S»	bW,^..	K. le
slišal moj predlog, je od zadovoljstva poskočil m ml cim več aovcritl ojrtl york c(tyJu> „ sace,
naučiti, kako se reče mlgger.» ga je
«Morali smo ga nrpk nil Burke z nasmehom.	„
»Kje ste bili med vojno?« sem vprašal »Prostovoljno sem se javil	in služil v Nemčiji	v II.
oklepni diviziji.» je odgovoril Loomis.	»Ono,	kar	sem	videl
m shsal v Nemčiji, me je privedlo do sklepa, da Pretim ostanek svojega življenja kontrarevoluciji v Ameriki. Atlanta je pripravno mesto, kjer naj se nekaj začne na Jugu so
‘>“a\a	**•.?»	-	vpr»»'
in poskušal zvedeti, kdo daje kolumbijcem denar.
«Oh, vsak teden	dobim od	vlade 20 dolarjev kot	pokojnino brezposelnega	veterana,«	se je smejal Loomis,	«a to
in	podobno delajo	tudi nekateri drugi dedki. Ves	denar
dajemo v skupno skledo in zato ne	gre slabo.	Stvari se
bodo pa izboljšale, čim postane guverner	Georgije	Gene
Talmadge. Tedaj bomo živeli bolje.«
V tem trenutku je nekdo krepko potrkal na vrata. Odprl jih je Loonus.
Z BOMBO NA ČRNSKO HIŠO
Vstopil je Ira Jett, moj brat klanovec in kavalir Z njim je bil James Shipp, ki sem ga poznal kot sefa Ameriške armade plemenitosti v Georgiji. Na ramenih plasca sta oba imela strelaste značke.
«Vidim, da se vi že poznate,« je pripomnil Loomis ko je opazil klanov stisk roke med nama. Obrnil se je k Jettu in dodal:	,	.	..
»Preteklo not smo imeli prvorazredni posel.«
«N1 bilo slabo,« je odgovoril Jett.
Zelo sem bil radoveden zvedeti, za kak »posel« je slo. Nisem pa hotel biti preveč radoveden. Razmišljal sem, :e nima to kake zveze z metanjem Joombe na hi .so nekega črnca, kar se je zgodilo prejšnjo not*. Vedel sem. da je bilo to ob pol štirih zjutraj, ko so vrgli bombo na hišo črnca Goldsmitha Sibleyja, ki se je naselil na »beli« ^strani Ulice Ashbv. Sibley, njegova stara mati, sestra m nečak so spali v hiši, po nekem naključju pa se jim ni nič pripetilo. •
Moji radovednosti glede tega, kdo podpira gmotno Kolumbijce, je bilo delno zadoščeno, ko je vstopil človek srednjih let, ki ni nosil kolumbijske srajce, ampak le srebrno strelo na suknjiču.
»To je vodilni proti sindikalni organizator Bill Storev,« je rekel Loomis, ko mi ga je predstavil. Storey je bil poučen o mojem listu «Southemu Outlooku«. Zvedel sem, da je bil zaposlen v podjetju Exposition	Cotton Mills, ko	so	delavci
stavkali. Ta bombažna predilnica je odklonila ukaz odbora za odnose z delavskimi organizacijami in sindikata ni priznala. Delavce, ki so stavkali,	je vrgla iz	hiš.	ki	so bile
njene, in v istih stanovanjih namestila stavkokaze, ki so s palicami poskušali preprečiti	stavko. Ob	neki	priložnosti
so morali odpeljati stavkajoče	delavce in	delavke	v bol-
nico zaradi opeklin, ki so jih dobili, ko so vrgli nanje kislino ob mimohodu poleg tovarne.
VELIKI KAPITAL POMAGA TUDI ZLOČINCEM
»Podjetje je bilo zelo dobrotljivo z nami, dejansko nam je pomagalo, da smo lahko začeli dejavnost,« mi je zaupal Loomis. Pnve sestanke kolumbijcev so imeli v tovarniškem parku, seveda z dovoljenjem podjetja. Loomis in Storey sta z užitkom vodila kolumbijski sestanek v drugem nadstropju zgradbe v bližini tovarne in razpravljala o načinu, kako bi razbili stavko. V istem času pa je sindikalni stavkovni odbor zasedal v prvem nadstropju iste hiše.
Naslednji prišlec je bil visok mladenič, ki je nosil porodniško uniformo in se predstavil kot Wllllam H. Couch. ml. Rekel je, da Je na vojaškem dopustu in da se zanima za delo s kolumbijci. Z Loomlsom in Couchem smo se pogovarjali o zelo zanimivih zadevah.
Couch je neprestano ponavljal «mi intelektualci«, Loomis pa je vedno vztrajal na tem, da je treba izbirati kolum-bijce med delavci, »ker ti nimajo česa izgubiti«.
»Gremo med množico in priredimo predstavo,« je rekel. »Govorimo jim to, kar želijo slisati — da so beli Anglo-
oanovuui, ua,	iUtJUVlJOl	IJUUje	43;-- iirj:	^	•itTl	u
pravice, kot jih uživajo sedaj, poskusa.no .' an	a
bodo močni le, če se bodo organizirali- r nadzoi , p. kako bi beli Anglo-Saksonci mogli prevz sosffjf
vlado. Najprej bi prevzeli nadzorstvo nadzor°Vi“‘	rF
deli,v nato nad vsem mestom, nadalje bi n končno pa tudi vsezvezno vlado!« _ „nv0ril
Kot Loomis in Burke je tudi Couch g ^fceni sjo „„ del sem, da se je nemščine naučil v n. zi pos ve taborišču. Tam je bil zaprt potem. k° t	$
letalo 8. letalske flote, v kateri je slin	&	n1
bombnika. Couoh je rekel, da je P®ulI„ir0 Pr|d praV britanske in ameriške ujetnike in sl	j bilo
večjih prednosti. »Življenje v taborišč slabo,« je rekel.	\e
»Najslabši ljudje na svetu so voditelji ' ^ da ^ je nadaljeval Couch. Prav gotovo ne	jejt	se
hower Jud.«	.	n0	PrVy
Naš kratek razgovor Je bil nepricak0 zrUsila- u.e s se je stolica, na kateiri je sedel L.o°mis- .j osta.^. ^ je dostojanstveno pobral	in z	nogo	“*,oVSKa	sl z»d°
ter pristavil: »Gotovo je	to prekleta	1	'.Q seib
«Bolj e bo. če grem.«	sem	rekel.	«*•
da sem naletel na vas.«	_	tanek.	kj-0ri
«Kako bi bilo, če bi prišli na nas ses
je predložil Loomis. «Ob osmih zvečer v ££
V d - KI i.liJ’
»Bom poskusil,« sem obljubil.
5ii,» scui uuijuu... - mU p- ie :
Pohitel sem v Dukejevo pisarno n puk*BKiiKp ja« sem zvedel o teh čudnih novih goiocm • n ifjlfl* poslušal. Ko sem končal, je s P^>>r'L in G<*e „ združenje sta skuhala Ku Klux Klan daijepa™e
-r dl(i.
mikliut . u uiiNKd —• UHEDN1ST VO	MO	NT	EC'C HI	&	^	lil.	nad-	—	Telefon	ftcvIlKa	^3-808 In 44-638 ■“
SV, FKXNC.SKA	7	Te.efo^^hevUK,	£„1	Uk	'1.	ii~
predal 5UZ — UPRAVA: ULICA SV. 37-338
vtoipca ra vk vrstt oglasov po din.
37-338 - Cene oglasov: Za vaaK mio	''	toriNin.	».'pellico	1-11.	Tei.	33-83	-	Rokopisi	se	n-	vraea)o
 	'	|	'	^	s0»	■**
NAROČNINA: Cona A: ineseCna 3S0, tetrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3300 Ur. Ped. Ijud. repub. Jugoslavija: ,zvu^(' Drl. ** Poštni tekoči račun ra STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tla ga tisk8 nije, Ljubljana Stritarjeva 3-L, tel. 31-938 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Irdaja Založn|itvo trii	_