Poštnina plačana v gotovim. Leto III. štev. IV. Posamezna številka stane 3 Din. GOSPODAR™; 11$ 11 mm m zabavo IZHAJA VSAHEGA PHVEGA V MESECU Cena Inseralom po dogovoru CENA: 100 Din lelno, inozemstvo 200 BSn Uredništvo In uprava Marmor, Slomškov trg št. 20 Vloge i vseh denarnih zavodih se popohioma vame! (Piše dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Tiskarne sv. Cirila, načelnik Spodnještajerske ljudske posojilnice in predsednik ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru.) Že od junija sem širijo neodgovorni ljudje med ljudstvom razne govorice, da bode država v bankah, hranilnicah in posojilnicah vzela od vseh vlog 20% ali celo 25%, drugi zopet begajo ljudstvo, da bode denar, ki leži shranjen v denarnih zavodih, »povegran«, ali- da bo izgubil veljavo itd. S tem se ljudje po nepotrebnem vznemirjajo in plašijo. Dela pa se s tem našemu gospodarstvu tudi občutna škoda. Taki zbegani ljudje dvigajo svoj težko prihranjen denar iz hranilnic in posojilnic ter iz bank in ga shranjujejo doma po raznih kotih in nogavicah, ali ga zakopajo, ali pa velikokrat zapravijo. S tem mnogokrat izgubijo svoj denar, tatovi, ki vedo za skrite denarje, jim ga ukradejo, ali denar jim mnogokrat sprhni ali zgori ali ga uničijo miši in podgane. Imam že 25 let opraviti v posojilnici in imam v tem oziru mnoge izkušnje. Pri izbruhu vojne so ljudje navalili na Spodnještajersko ljudsko posojilnico in na druge ter so zahtevali svoje vloge nazaj, ker so se bali za denar. Bil sem takrat v posojilnici popolnoma sam in sem bil v eni osebi za tajnika in za blagajnika, ker so drugi bili mobilizirani. Neka žena, ki še sedaj živi in jo dobro poznam, dvigne celo svojo vlogo, pobaše denar, gre z njim na Glavni trg in ga tam izgubi. Pošten človek denar najde in ji ga zopet izroči. Drugo jutro je bila ta žena prva v posojilnici in je prinesla ves denar nazaj. Pred natlačeno polno sobo zbeganih ljudi glasno reče: »Ljudje, ne bodite nespametni! Pustite denar v posojilnici, kjer je najbolje shranjen. Jaz sem včeraj celo vlogo dvignila, na Glavnem trgu pa sem jo izgubila. K sreči sem jo dobila nazaj in zdaj zopet ves denar vložim.« Ljudje so to slišali, malo premišljevali in v pol uri se je soba spraznila — odšli so, ne da bi dvignili svoj denar. Od tistega dneva naprej so začeli denar nositi nazaj in v nekaj mesecih je imela posojilnica toliko vlog, da jih noben zavod ni hotel obrestovati in smo vloge v kleti v suhih Skrinjah morali zakopati, ker nismo vedeli, kam z njimi. To naj bo nauk za zbegane vlagatelje! Nobena država se denarja v hranilnicah, posojilnicah in bankah še ni polastila. Če država hoče od državljanov dobiti denar, ima za to sredstev dovolj. Naloži lahko oddajo premoženja in s tem ne doseže samo vlog in gotovega denarja, ampak tudi vse nepremičnine. L. 1920 je odtegnila država pri žigosanju 20%. Tisti, ki so imeli denar v denarnih zavodih, niso niti pare izgubili. Ali ni torej denar v posojilnicah in bankah bolj varen, kakor doma? Drugi se zopet bojijo, da bo denar v posojilnicah in bankah in hranilnicah razvrednoten (povegran). Ta strah je popolnoma prazen. Ako bi denar izgubil veljavo, jo izgubi ves denar, bodisi da je shranjen v posojilnici, ali če ga imaš v kakem starem »štumfu«, ali v svojem žepu doma. Zato pusti denar mirno v posojilnici, kjer je vsaj varen pred tatovi. Denarni zavod, v katerem imaš denar naložen, seveda ne more naenkrat izplačati vsem vlagateljem vseh vlog. Posojilnica nima denarja doma v blagajni, ampak ima denar na obresti izposojen, ker drugače bi za naložen denar ne mogla izplačevati obresti. Denarni zavod bi moral prej posojila odpovedati, da bi dobil denar. To pa bi trajalo mesce in mesce, preden bi se dalo na ta način priti do denarja. Koliko zmešnjave bi to povzročilo! Zato pa bodi miren in pusti denar v posojilne!! Razni lopovi pa preplašene vlagatelje tudi ogoljufajo za hranilne knjižice. V nekem mariborskem zavodu se je v soboto dopoldne zgodilo to-le: Zbegan vlagatelj bi bil rad dvignil iz svoje hranilne knjižice ves denar, to je 5000 D. Tega ni dobil. Takoj pristopi k njemu lopov in mu ponudi za knjižico 2000 Din, če mu jo da. Lopov pravi: »Denarja tako ne boš več dobil na to knjižico, če hočeš, jaz ti dam 2000 Din za knjižico. Na ta način dobiš vsaj nekaj. In zbegani vlagatelj proda lopovu hranilno knjižco za 2000 Din, na kateri je bilo vloženih 5000 Din. Teh 5000 Din bo lopov čez nekaj časa dvignil in kmet bo ogoljufan za 3000 Din. Ne nasedajte torej lopovom in goljufom, ki bodo hoteli te dni zmedo izkoristiti. Po nekod imajo navado, da pravijo mladim ljudem, če kaj nepremišljenega naredijo. »Pamet nucaj«, pa »gvant šparaj«. Ne dajte se begati! Ohranite mirno kri! Ta nasvet Vam prihaja od Vašega dobrega in izkušenega prijatelja, ki na polju denarstva še nikdar nikomur ni nič napačnega svetoval. Državni žilni monopol. O trgovini z žitom sta letos v naši državi izšla dva zakona. Dne 27. junija je bil podpisan zakon o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke. Sledil mu je zakon o prodaji pšenice v tuzemstvu (v notranjosti naše države). Prvi zakon je pridržal državi izključno pravico izvoza in uvoza za pšenico, rž in pšenično moko, drugi zakon pa je ukinil svobodno trgovino z žitom, ker določa, da morajo vsi mlini kupovati pšenico le pri Privilegirani delniški družbi za izvoz deželnih pridelkov. S tem je bil tudi v notranjosti države up el j an državni monopol trgovine s pšenico. Z up el javo monopola za izvoz pšenice in rži je hotela država zasigurati našim pridelovalcem žita boljše cene. Kot osnovno ceno za nakup pšenice pri pri-delovateljih je določila 160 Din za 100 kg. Svetovne cene, po katerih je mogoče pšenico prodati v inozemstvu, pa so pod to ceno. Tako pomenja monopol za izvoz pšenice veliko finančno breme za državo, ker so izgube radi velike razlike med kupno in prodajno ceno uprav ogromne. Da bi se te izgube krile, je bil tudi upeijan za notranjost države žitni monopol. Trgovski mlini morajo, kakor smo že rekli, kupovati žito od privilegirane delniške izvozne družbe po cenah, ki jih določa minister za trgovino in industrijo. Kot podlago določa zakon te-le cene za pšenično vrsto Tisa I: 240 za prevzem v septembru, 250 v oktobru, 260 v novembru, 270 v decembru. Prodajna cena je torej znatno višja kot nakupna, ogromna pa je razlika v primeri s cenami na svetovnem trgu. Domači konzument (potroševalec, zauži-valec) bo torej kril izgubo, ki jo ima država pri izvozu pšenice. Zakon določa, da se morajo popisati zaloge pšen. moke, kadar presegajo 200 kg, v mlinih pa tudi zaloge pšenice nad 200 kg. Lastniki popisane moke in pšenice morajo plačati razliko med nakupno in prodajno ceno pšenice za september v posebni žitni fond, ki je ustanovljen v kritje izgub omenjene Privilegirane izvozne družbe. V državi se bo smela prodajati le moka, ki se zmelje v trgovskih mlinih. Moka bo smela v promet samo v plombiranih vrečah. Mlini bodo pod strogo kontrolo ter bodo morali voditi posebne kontolne knjige. Mleti na merice ne bodo smeli trgovski mlini, marveč samo tisti, ki se kot taki prijavijo navedeni Privilegirani izvozni družbi. Ti mlini bodo smeli mleti le posamezno, kmetsko moko za kmetske potrebe. Prodaja te moke pa je prepovedana. To so glavna določila iz zakonov in pravilnikov o državnem monopolu pšenice. »Narodni Gospodar«, glasilo Zadružne zveze v Ljubljani, ki o tej stvari razpravlja v septemberski številki, pripominja to-le: »Nas zanima žitni monopol predvsem kot konzumente. Slovenski kmet proda le prav malo žita, zato ni tu zainteresiran kot prodajalec, ampak nasprotno mora kupovati moko. Jasno je, da je rezultat, kot ga je žitni monopol pokazal s povišanjem cen moke, za konzumente neugoden in nezaželjen. Neugoden bi bil že v gospodarsko boljših časih, sedaj pa je breme, ki nam je z njim naloženo, še mnogo težje. Zdi se nam, da korist, ki ga bo od žitnega monopola imel žitni producent, ne bo odtehtala škode, ki jo bo imelo ostalo gospodarstvo in bo konzument predrago plačal to korist. Naša država je res agrarna država, toda celokupnemu kmetijstvu z monopolom ne bo pomagano, saj za tiste kmete, ki žito sicer pridelajo, a ga tudi sami konzumira j o, cena žita itak ne pride v poštev, pa naj bo cena nizka ali visoka. Imamo pa tudi precej takih krajev, kjer kmetje žito, oziroma moko kupujejo. In na te bi se bilo treba ravno tako, če še ne bolj, ozirati. Zato, dvomimo, da je rešitev žitne krize z monopolom v sedanji obliki, rešena kar najbolje in v splošno korist.« * Vinske sode različne velikosti prodaja Gnil-šek, Maribor, Razlagova ulica 25. Izvoz iz naše države. Po poročilu generalne direkcije carin smo v letošnjem avgustu izvozili 362.765 ton blaga v vrednosti 584.38 milijona Din. Skupno je znašal naš izvoz v prvih 8 mesecih 2,249.765 ton v vrednosti 3251.58 milijona Din, lani pa 3,244.132 ton v vrednosti 4445.47 milijona Din. Naš letošnji izvoz v prvih osmih mesecih je proti lanskem v isti dobi padel po teži za 994.367 ton, po vrednosti pa za 1193.89 milijona Din. Laško. Združeni odbori kmetijskih podružnic Laško in Sv. Krištof in sadjarske podružn. v Laškem priredijo v nedeljo, dne 4. oktobra sadno razstavo v slovenski šoli v Laškem. Sadjarji iz Laškega sodnega okoliša bodo razstavili svoje sadje, ki je letos v laškem okraju izvrstno obrodilo. Vabljeni so kupci kakor tudi drugi, da se razstave udeležijo. Sadjarstvo je v laškem okraju važna kmetijska panoga, ki obeta biti našemu kmetu to, kar je bilo nekdaj vinogradništvo. V vinogradnik legah zelo lepo uspevajo tudi žlahtne vrste, kakor kanadke, parmene in druge. ♦ Sadna razstava v Plutu. Na mnogostranska vprašanja daje razstavni odbor L banovinske sadne razstave združene s sadnim sejmom v Ptuju sledeče pojasnilo: Razstava bo obsegala vse sorte sadja, ki so v sadnem izboru Dravske banovine. Sadje se bo v Ptuju pakovalo v amerikanske zaboje in Se bo vršil s tem tudi tečaj za pakovanje sadja od 5. do 9. oktobra 1931 v Društvenem domu. Prijave za tečaj je poslati na razstavni odbor. Tečaj je brezplačen ter bo skrbel odbor tudi za cenejšo prehrano in stanovanje tečajnikov. Kdor hoče sadje razstaviti, ga mora vsaj do 8. oktobra poslati na razstavni odbor Ptuj. Sadje mora biti dobro za-pakovano in v enem zaboju vsaj 30 kg enake debelosti in enake vrste. Zahtevano je, da se od ene sorte sadja vpoš-Ije 100 kg sadja, da se lahko napolnijo trije amerikanski zaboji. Kdor nima ali ne more vposlati 100 kg, naj vpošlje vsaj 30 kg odbranega sadja. Po železnici je znižana tarifa za pošiljatev sadja na razstavo. Sadje se bo skušalo prodati ter bodo dobili razstavljale! plačano sadje po tržni ceni, poleg tega pa najboljši sadjarji in razstavi j alci večje nagrade. Tisti, ki sadje razstavijo in oni, kateri ga ne razstavijo, pa imajo večje množine sadja doma, namenjeno za prodajo, naj to javijo razstavnemu odboru v Ptuju, ker bo ta posredoval pri prodaji sadja. Poleg razstave se vrši obenem tudi sadni sejem, od 11. do 13. oktobra, zato je potrebno, da razstavni odbor zna, kje, koliko in pri kom se dobi sadje, katere sorte in vrste in v kakšni množini. Sadje, namenjeno za razstavo, se bo sprejemalo v Društvenem domu, kjer bo tudi razstava, in sicer se sprejema od 5. do 8. oktobra vsak dan od 8. do 18. ure. Prepozno doposlano sadje ne pride na razstavo in se ne bo moglo oceniti. Na razstavi bodo razstavljeni vsi sadjarski pripomočki. Tvrdke, ki hočejo tozadevno kaj razstaviti, bodo istotako morale napraviti prijavo, da se jim prostor zasigura, in vposlati svoje razstavne predmete razstavnemu odboru do 6. oktobra tega leta v Ptuj. Ministrstvo železnic je dovolilo polovično vožnjo. Posetnik razstave si kupi pri odhodni postaji celi vozni listek do Ptuja z mokrim žigom. Tega listka ne odda pri izstopu, ampak ga porabi za brezplačno vožnjo nazaj, in sicer s potrdilom razstavnega odbora, da je razstavo posetil. * Cene in seimsha poročila. Mariborski trg. Sobotni trg je bil tako bogato založen kot letos še malokateri. Na Glavnem trgu je bilo 27 mesarjev, 3 prekajevale! in 3 vamparji. Mesne cene so bile sledeče: govedina 6 do 14 Din, teletina 10 do 16, svinjina 10 do 16. Branjevcev je bilo 40, 1 mlinar in 1 oljar. 1 liter bučnega olja 13 do 16 Din. Jajec v izobilju po 1 do 1.25 Din komad, novi orehi za 1 Din 18 do 22 komadov, kostanj 1 kg po Din 2.50 do 3, .povrtnine zelo veliko, cene ne-izpremenjene. Perutnine je bilo 1202 komada po sledečih cenah: kokoši 30 do 35, piščanci par 30 do 50, gosi 40 do 60, race par 50 Din, purani 40 do 60, domači zajci 8 do 35. Sadja je bilo 16 voz po starih cenah: na Vodnikovem trgu je bilo 16 voz krompirja po 1—1.50, čebule 5 voz 3—5 Din, zelja 8 voz po 0.75 do 1. Na senenem trgu je bilo 6 voz sena po 75 do 85 Din cent, 7 voz otave po 70—85 Din in 1 voz rfžene slame po 70 Din. Na Vojašniški voz ržene slame po 70 Dim. Na Vojašniški 10—12 Din, 1 tele po 10—12 Din in 6 prašičev. Vnovčevalnica za prašiče, zadruga naših Špeharjev z Dravskega polja: 28 članov je pripeljalo na trg 68 prašičev. Cene so bile neiz-premenjene. Kot velk napredek, ki ga ta zadruga beleži, moramo omeniti tovorni avto, katerega si je nabavila ter prevaža ž njim prašiče od posameznih Špeharjev v mariborsko klavnico. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 20 konjev, 18 bikov, 220 volov, 475 krav in 14 telet. Skupaj 747 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče: Debeli voli, 1 kg žive teže od 6—6.50, poldebeli voli 2.75—3.25, plemenski voli 2.50—3, biki za klanje 3.50—5, klavne krave debele 3.75—5-50, plemenske krave 2.50 do 3, krave za klobasanje 1.50—2.50, mlada živina 4—G, teleta 5—6 Din. Prodanih je bilo 463 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo en konj, v Italijo 71 goved. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 25. septembra je bilo pripeljanih 358 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 45—80, 7—9 tednov 90—100, 3—4 mesece 150—200, 5—7 mesecev 300—400, 8 do 10 mesecev 450—500, 1 leto 550—700 Din. 1 kg žive teže 7—8,50, 1 kg mrtve teže 10—12 Din. Prodanih je bi Ib 114 svinj. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 12—14, volovsko meso II. vrste 10—12, Meso od bikov, krav, telic 6—8, telečje meso I. vrste 18—24, telečje meso II. vrste 8—12, svinjsko meso sveže 12—24 Din. * Noti društveni in zboro-vaini zahon. Ta zakon je bil razglašen 19. septembra ter je bil izdan na podlagi člena 117 ustave Kraljevine Jugoslavije. V naslednjem bomo seznanili čitatelje z bistvenimi točkami tega zakopa. Ustanovitev društev. Kadar se namerava ustanoviti kakšno dru-štkro, mora ustanovitelj predložiti prijavo pristojni upravni oblasti 2. stopnje (banski upravi) preko občne upravne oblasti 1. stopnje (sreskega načelstva). Priložiti mora v pertih enakih izvodih pravila, ki jih morajo podpisati najmanj 3 ustanovitelji. V pravilih društva se mora ugotoviti: 1. ime, sedež in področje društva; 2. naloga društva in sredstva, da jo more doseči; 3. ustroj uprave; 4. odredba o vstopu v društvu in izstopu; 5. pravice in dolžnosti članov; 6. zastopstvo dru-šttva; 7. znaki društva, pečat, obleka itd.! namen imovine društva v slučaju, da društvo preneha. Občna upravna oblast 2. stopnje bo prepovedala ustanovitev društva, ako je po svojem imenu, namenu ali ureditvi nasprotno državi, državnemu ali družabnemu redu ali javni morali, ali je kot društvo za telesno vzgojo postavljeno na versko, plemensko ali pokrajinsko podlago. Oblast 2. stopnje lahko prepove ustanovitev društva v iteku 6 tednov od dneva, ko so bila vložena pravila. Če se prepoved ne izda v tem roku, stopi društvo v življenje. Uprava društva mora voditi točen spisek vseh članov ter ga v prepisu poslati sreskemu načelstvu, katero mora tudi prijaviti volitve novega odbora. Na zborovanja drušitva lahko pridejo člani in imensko povabljeni gostje. Vsako zborovanje mora uprava prismeno prijaviti upravni oblasti 1. stopnje (sresk. načelstvu) 48 ur pred zborovanjem z označbo kraja in časa zborovanja in dnevnega reda. Upravna oblast sme na vsako zborovanje poslati svojega zastopnika, Na zahtevo te oblasti mora uprava društva njej dati na vpogled zapisnik sej in zborovanja; oblast more razveljaviti vsak sklep društva, ki je nasproten pravilom in zakonom. Politična društva in politične stranke. Kar se tiče političnih društev veljajo iste določbe kakor za ustanavljanje nepolitičnih društev. Katero društvo se ima smatrati za politično, določa notranji minister, ki da dovoljenje za ustanovitev političnega društva. Politična društva ne smejo imeti verskega, plemenskega ali pokrajinskega značaja ali naloge, ki bi bila nasprotna narodnemu edinstvu in celini države ali državnemu in družabnemu redu. Za ustanovitev političnih strank velja v bodoče naslednje: Kadar se namerava ustanoviti taka stranka, morajo ustanovitelji, najmanj 10, poslati program in pravila stranke in svojeročno podpisano prijavo ministru notranjih zadev. Podpisniki prijave morajo označiti svoje krstno in rodbinsko ime ter poklic in kraj, kjer bivajo. Minister pregleda pravila ter izda odlok, ki se objavi s »Službenih novinah« v Beogradu, da je ustanovitev stranke dovoljena. Nato se lahko začenja z nabiranjem in vpisovanjem članov, ki jih mora biti v vsakem srezu države najmanj 60, kateri morajo za to dati svobodno pismeno izjavo. Okrajev v državi je 353, torej 353 krat 60 je 21.800. Ko bo vsaj 21.800 članov nabranih, pošljejo ustanovitelji seznam teli članov notranjemu ministru, ki bo v roku dveh mesecev izdal končni odlok, ali dovoli obstoj politične stranke in njeno delovanje ali ne. Tudi ta odlok se objavi v »Službenih nOvinah.« Zbori, shodi in sestanki. Zbori (shodi) so javni sestanki, bodisi pod milim nebom, bodisi na drugem javnem kraju. Sestanki pa so pomenki osebno povabljenih ljudi v zaprtem prostoru. Zbor ali sestanek je treba prijaviti najmanj 48 ur, preden se vrši, pristojni upravni oblasti 1. stopnje. Prijavo mora podpisati vsaj eden sklicateljev. O prijavi izda oblast potrdilo, ako sklicatelj to zahteva. Oblast lahko prepove shod ali sestanek, to prepoved mora sporočiti najdalje 24 ur pred časom napovedanega zbora. Ako se v tem času ne dostavi prepoved sklicatelju, se shod ali setanek lahko vrši. Za shode pod milim nebom je potrebno posebno dovoljenje upravne oblasti 1. stopnje, ki ga mora izdati najmanj 24 ur pred časom napovedanega shoda. Ako dovoljenje ni bilo izdano v tem roku, se smatra, da shod ni dovoljen. Oblast pošlje na vsak shod ali sestanek svojega zastopnika. Kar se tiče političnih shodov, oziroma sestankov, je za nje potrebno predhodno dovoljenje u-pravne oblasti 1. stopnje. Sklicatelji morajo predložiti prijavo najkasneje 3 dni pred shodom. Ako oblast najdalje đo 24 ur pred shodom ali sestankom ne izda dovoljenja, se Smatra, da je bil shod prepovedan. Izvzete so iz te določbe politične stranke, ki obstojajo in delujejo v smislu tega zäkons;" one smejo' imeti shode pod milim nebom in na drugih javnih krajih, brez predhodnega dovoljenja oblasti. Vendar so sklicatelji dolžni o takem shodu (sestanku, predavanju) predložiti 24 Ur prej pismeno prijavo oblastvom, ki morajo o tem izdati pismeno potrdilo. Pod določbe tega zakona ne spadajo cerkv. shodi, obhodi, procesije in sprevodi. Kdor prekrši določbe tega zakona, se kaznuje z zaporom do 30 dni ali z denarno kaznijo do 5000 Din ali z obema kaznima. Te kazni izda upravna oblast 1. stopnje, dovoljen pa je priziv na upravno oblaslt 2. stopnje v 15. dneh po dostavi obsodbe. ♦ И H И 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 0 0 0 0 0 0 0 1000000000000EI000000000000F000000000000000000000 Gosposka ulica - ■ i '----- V .. r. z. z n. z. Ulica 10. oktobra Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog ОвГ nad 62,000.000 dinarjev. -^3 Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i FW* Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! ^рв) 00000000000000000000000000000000000000000H000000 BS n r\ f f SJ & Opekarna 1346 Г. P. Vidic & Komp. v Janževcih pri Sv. Urbanu (Ptuj) Slov. gor., nudi v poljubnih množinah izvrstne zidake, prvovrstno blago: a) enojno »zarezane strešnike, b) dvojno »zarezane strešnike »Prekrivaše.« Strešnik se lahko pribije ali priveže na letvico tako, da je streha proti vsakemu viharju in nevihti zavarovana. Pravilno žgano gosto blago, prezimi dobro in se ne lušči. Doseže se izredno zaprto streho in gost strešni krov. Na željo pošljemo vzorce in ponudbo. Dražba zastavljenega blaga v Mariborski zastavljalnici, Gosposka ulica štev. 46, bo dne 14. oktobra 1931. Efektna dražba od 9. do 12. ure popoldne. Dragocenosti od 14. do 18. ure (popoldne). Oglašujte v „Slov. Gospodarju!“ D E NAR si prihranite, ako kupite sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke, platno za vsakovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd. „PRI SOLNCU" Celje, Glavni Ir gr 9 Za obilen obisk se priporoča 318 ALOJZ DROFENIK S'f»wlij brezkonkurenčni v izdelavi, materijalu in trpežnosti zato najcenejši pri tvrdki D. llrŠIČ, Čevljarna Celje, Breg Štev. 37 Ceniki na zahtevo brezplačno ! 1285 Na drobno! Na debelo! Sadne mline — razne kotle brzoparilnike (Alfe), pluge in njih dele, štedilnike od najpriprostejših do najfinejših ima stalno in v veliki izbiri na zalogi trgovina z železnino. Anton Brenčič, Ptuj. 1350 Znižane cene! Točna postrežba! Usnjar n E& Josip PIrIcH Sv. Lenart v Sl. g. — Ptuj, Hrv. trg 3. Podplati, zgornje usnje lastni izdelki, čevljarske potrebščine. — Velike zaloge. — Zopet znižane cene. — Lastna parna žaga pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Cene žaganja po kubičnem metru Din 40.— za mehki les, Din 60.— za late in trdi les. 1372 Nabavile Vaše potrebe za zimo pri franc MOlCrtČ, trgovina Apače Zadružna gospodarska banka d. d. PMintnlca Maribor, JUthsandrore cesta a 6 V lastni, novozgrajeni palači Pred irančlšhansho cerkvijo IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!!!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIII!!I!!IIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIII!II|II!IIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!I!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIII!!II!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII> izvršuje vse bančne posle najHnlanlneje. -- Najvišje obrestovan je vlog na Knjižice in v leKočcm računu. -- Pooblaščeni prodajalec srečh državne razredne loterije, 'w Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici v Celju . = registrovani zadtngi z neomejeno zavezo =============== b nofli lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnilraye ulice . Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, Franc Hrastelj, novinar, Maribor.