8. MAJA 20. URI
NARODNI DOM
Posamezne številke: Navadne Din —‘‘75, ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIŠTVO m nahaja v M.H-boni, Jurčičeva uliea it« ^ I. nadstr-UPRAVA m nahaja v Jurčevi uEei It. A, pritličje desno* Tole* foa št. 24. — SHS pontnoČekovni račun Štev* 11 -787.
Na naročila beez drcarja aa n« otira. — Rokopisi ae ne vračajo-
Poštnina plačana v gotovini "Cen? dsnašnfe štev- £&I«n 'S'SO
TABOR
Posame zn e številke: Navadne Din —’7S, ob nedeljah Din 1*-—.
»TABOR* izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega doc ter stane mesečno po poiti D lQ*y—, za inozemstvo D 18'—, dostavljen na dom D 11'—, n« izkaznic« D 10*— inserati po dogovoru.
Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4.
Naslov
Maribor, nedel a 9. maja 1926.
Leto: VII. — Številka: 104.
BORZA
CURIH, (Avala). 8. maja. (Izvirno). Beograd 9.11, Pariš 16.25, London 25-10, Newyork 517, Milan 20.70, Praga 15.31, Dunaj 72.95, Budapest 0-7228^, Berlin 123.05, Sofija 3.72.
Trgovinska pogodba z Avstrijo pred
skupščino
Razkritja o kartelu šplrltnlh tovarn. — Ekspoze ministra trgovine dr. Krajača o
pogodbi z Avstrijo.
trgovinski pogodbi z Avstrijo. Trgovinski minister dr. Krajač je podal obširen eks-pOze v katerem je podčrtal dobre strani pogodbe. Minister je izjavil, »<la bo pogodba rodila dobre posledice za Jugoslavijo in Avstrijo.«
Za ministrom je govoril poslanec Franc Žebot (SLS), ki je v svojem poldrugour-nem govoru predočil težkoče obmejnega ljudstva, katero bodo posledice pogodbe najbolj zadele.
Soja jc bila ob 13- uri zaključena. Debata so bo jutri dopoldne nadaljevala.
n  ..
Pred novo akdlo makedonstvujuičih?
BEOGRAD. 8. maja- Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 10, uri. Na dnevnem redu je bila debata o trgovski pogodbi z Avstrijo. Pred prehodom na dnevni red je podal finančni minister dr. Perič razna pojasnila na posamezne interpelacije poslancev, ki so »tlele bolj lokalen značaj. Veliko senza-je povzročilo odkritje poslanca Di-jm trije Vujiča (zemlj.) o nekem kartelu tovarn špirita, obstoječem v Hrvatski in Slavoniji. Finančni minister je izjavil, da ve o tem ničesar.
Skupščina je nato prešla k debati o
Protestna nota v Sofiji še ni izročena.
BEOGRAD, 8. maja. Glede bombnega "‘fintata v Strumnici še ni povzela naša **ada v Sofiji nobenega koraka. Jugo-jp*vanski poslanik Rakič je dobil nalog, Poseti bolgarsko vlado v imenu naše L^de. Protestna nota bo šele v kratkem farski vladi izročena in jo opomnila ^ težke posledico bombnega atentata.
Obmejne oblasti pripravljene na odpor.
Dosedanja preiskava je ugotovila, da naj bi bil bombni atentat v Strumnici le signal splošne akcije macedonskih band. Obmejne oblasti in prebivalstvo je pa nastopilo proti macedonskim bandam tako odločno, da bo ostala vsaka akcija teh band breuspešna.
Dnevna kronika
Verska zmota duhov-nika, klerikalnega državnega poslanca
k. Prijatelj z dežele nam piše: Klerikalni Poslanec, duhovnik dr. Hohnjec je na zbo toJJnJu škofijske zveze »Krščanske šole«
.Mariboru dne 25. aprila t-I. oznanjal j?‘Vi evangelij verske nestrpnosti, ter je sjopal proti bratskemu jedinstvu v na-*> državi. Trdil je izrecno, da hoče nakano jedinstvo v naši državi ustvariti jezversko šolo ter je v dokaz navedel *en Ig. naše državne ustave, ki se glasi:
.Vse šole morajo dajati moralno vzgojo ” r«ttvijatl državljansko zavest v duha prodnega jedinstva in verske strpljivo-
Dr. Hohnjec menda ne zna ali noče tt&ti v svoji pristranosti, da ima, vsaka ^ svojo moralno vzgojo- V naši drža-j ste dve celotni in glavni veroizpove-Kristijansko (pravoslavno in katolik islamsko ali mohamedansko. — C?4 v a se nanaša jednakopravno na v Sc
^?4vljane kojegasibodi veroizpovedanja, ^ai»*ne sme tu^‘ ^en 16- člen besedno prednosti moralni vzgoji jedrnega
■	povedanja. temveč mora imeti tak-
.Jezikovni zlog. ki ustreza jednako-y*>osti vseh veroizpovedanj. v^r*1 ustava predpisuje versko strplji-Ustreza v polni meri duhu časa ter
ffi*
»e!«
In žrejo pravoslavne? Ali bi rad,
^V^nem duhu Kristusovega nauka: kaCt1 svojega bližnjega kakor samega Ali bi dr. Hohnjec rad. nai katoliki
preganjajo slovanske moharne-~~e? Bratje zoper krvne brate?
5 klerikalci duhovnega in posvet-.^anu se v politiki potom svojega p^r?lsra. zborovanj iai shodov Tavnajo strasteh nekristijanskega bratomorne-
•	O** ubijajo moralično svojega po-onega nasprotnika, četudi jim Je »bliž-W s sumničenjem, zasramovanjem,
obrekovan jemljejo v
c"™- natolcevanjem i.t. d.	.	.
f^nosti dobro ime in vebajo saimo zato, kijim ob volitvah ne mogej ugovair-
*	Uspehom-strartkairskl 5n verski nestrpljivosti ^ klerikalnih aMditeJJeat jim je člen
16. naše ustave močno na potu, zato bi rad tudi duhovnik dr. Hohnjec s svojo škofijsko zvezo »krščanske šole« podšun-tal slovenski narod v gibanje proti jugoslovanskemu bratskemu jedinstvu.
.. V dokaz tega njegovega namena slu žijo tudi njegove nadalnje trditve, češ. da je uprava naše države kakor tudi šolstva v rokah pravoslavnih, da se je iz-jednačemje šolstva izvršilo po balkanskem vzorcu, ter vpraša koneČno: »Ako jc narodno jedinstvo ono veliko načelo za izjednačenjc šolstva, zakaj se ne izvrši v katoliškem, marveč v pravoslavnem pravcu?« Odgovor: Pri nas Slovencih se ni še ničesar izjednačiJo v pravoslavnem temveč vse le v ustavnem smislu. Sicer pa je »balkanski vzorec« slovanski, do-čim je romanski neslovanski.
Dr. Hohnjec je v svojem govoru zlorabil vero, rekoč, da je Kristus najvišji zakonodajalec za življenje vsakega kristjana- Zamolčal je besedo »dušno«, zato dopolnjujemo: »za državno in gospodarsko pa skupščina, kralj in ustava!«
Da pojasnimo Hohnječevo zavijanje v podobi, jc to tako, kakor če bi on v svojem govoru zahteval, naj teče Drava proti izhodu. Gospod dr. Hohnjec, čemu to zahtevate? Saj teče Drava proti izhodu im tudi ustava veleva, naj se vrši šolsko delo -v duhu narodnega jedinstva in verske strpljivosti v moralni (sem spada verstvo) vzgoji, kar je edino pametno. — Zelo nespametno in naravnost zilobno delo jo vcepljati v naš narod take zmote in ga zapeljevati v verdeobojno razpoloženje proti lastnemu krvnemu bratu- Jugoslovanski izreki »Brat nam mio. koje vere bio!« nai odmeva po Sloveniji kot odgovor na Vaše narodne in verske zmote!
Jugoslovanska stranka v Rumuniji — to je najnovejša zanimiva vest iz Runiu-nije- Te dni je imela Jugoslovenska manjšinska stranka svoj ustanovni zbor v Te-mišvaru. Prišli so zastopniki srbskega prebivalstva v rumunskem Banatu. Bi-skup Stevan Nikolič je dobil od kongresa pooblastilo, da pojde v Bukarešto in naveže stike z rumunskimi političnimi strankami, event. tudi z nekaterimi sklene volilni blok, da bi tako tudi Srbi prišli do zastopstva v rumunskem parlamentu. — Rumunsko časopisje opozarja vlado na gibanje jugoslovanske manjšine ter izraža željo, da ji gredo oblasti čim najbolj na roko. Seveda tudi želi enakih pravic za Rumune v Jugoslaviji.
O
Velika socialna borba v Angliji traja nespremenjeno naprej. Min. preds- Bald-win je v sredo v seji parlamenta odklonil vsakršna nadaljna pogajanja z zastopniki delavstva, predno se stavka brezpogojno ne ukine- Vodstvo Trade Uniona je dalo Baldwinu odgovor, da je to izključeno. Delavstvo nima v tem slučaju nobene sigurnosti, ker je baŠ vlada bila kriva, da zadnja pogajanja pred stavko niso uspela. Gre torej za vprašanje, kdo bo zmagal: ali država ali stavka.
V	splošnem vlada mir, le tuintam prihaja do spopadov. Stavkovno vodstvo razglaša, da ima za mesec dni na razpolago sredstva za stavko. Prevladuje pa mnenje, da izgledi stavke niso najboljši. Vedno večje število dobrovoljcev-delav-cev se priglaša za delo-•
Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem ima v četrtek 20. maja v Celovcu občni zbor.
•
Vladna kriza na Poljskem še ni rešena-Poslanec Vitoš, kateremu je predsednik republike ponudil sestavo vlade, je mandat odklonil. Sprejel pa ga je predsednik krščanskega demokratskega kluba Sasin-ski. Zadnja poročila pravijo, da njegova misija ni uspela in da je vrnil mandat.
PO SVETU.
Pogajanja med rifovskimi delegati v Ujždi so se razbila in je pričakovati ponovnih vojnih operacij. — Sovjetska vlada. je dala ustrelite tri visoke uradnike, ker so izvršili v finančnem resortu razne korupcijske afere. — V Meranu se je končal plesni turnir za poletno svetovno pr venstvo- Prva mesta so odnesli nemški plesni pari iz Berlina. — Kljub stavki ni na Angleškem izumrl interes za šport. Vsi lističi, ki se pojavljajo na ulicah angleških mest. imajo na prvem mestu športna poročila. Izdan je bil celo nalog, da naj organizirajo delavci v onih okrož jih, kjer nimajo dela, športne prireditve.
Družinski svet dinastije Bonaparte je Sklenil, da je šef imenovane hiše 121etni princ Zois Jerone z imenom Napoleon— Znano ameriško organizacijo Ku-Klux-Klan so ustanovili tudi v Londonu- —
Politične drobtine
Te dni vlada večje zanimanje za sejo izvrSe vatnega odbora Davldovičeve demokratske stranke, ker se v nje} pojavljajo wl struje, mea katerhnl vlada noso-
S V& VdffiS’'*- Vo!*
Y	B*'*iovic ^ ***
■vr ^	\ •
— Iz zdravstvene službe. Oblastni sa nitetni referent v Ljubljani dr. Vlad. Kati-čič je premeščen v Zagreb. Na njegovo mesto v Ljubljano pride dr- Milan Vuki-čevič iz Niša.
— »Jeitejeva prisega« v Celju. Nar. žel. glasbeno društvo »Drava« iz Maribo ra priredi v Celju v četrtek dne 13. t. m-ob 16. (4.) uri koncert, ki sc bode vršil v Celjskem domu. Izvajali se bodo moški in ženski zbori ter P- H. Sattner-jeva > Jef-tejeva prisega«. Kot solisti sodelujejo g, pater Kamilo Kolb (bas) iz Zagreba in g. Avgust Živko (tenor) iz Maribora. Dalje nastopi tudi društveni tercet s harfo (harfa-violma-čolo). Da je poset koncerta omogočen tudi okoličanom, se vrši isti že popoldne.
— Naša držgva ogoljufana za šest mi Hjonov. Iz Subotice poročajo listi o sen: zacijonelnl škandalozni aferi, pri subotiški Železniški direkciji. Subotiška direkcija je pred letom dni razpisala javno licitacijo za dobavo 100 vagonov lesnega matc-rijala. Sprejeta je bila ponudba neko ljubljanske tvrdke »Jadrino«. katera sploh ne eksistira- Pred par tedni ie prišla baje v
NA RIVIJERI
kupnino za les v iznosu šest in pol milijona Din. O lesu ni pa še do danes ne sluha ne duha in gre tu za milijonsko goljufijo«, katero so izvršili nekateri visoki uradniki imenovane direkcije. Izročeni so^ bili vsi sodišču- Javnost z napetostjo čaka na-daljnih odkritij subotiške policije v tej milijonski goljufiji.
— Železniške olajšave udeležencem praškega sokolskega zleta. Prometno ministrstvo v Beogradu je odobrilo 75% popust na državnih železnicah za vse udeležence sokolskega zleta v Pragi, ki so člani-telovadci sokolskega društva.
— Najboljša vina pokusite edino_ ro* vinski razstavi v Ormožu, ki se vrši ob priliki okrajne obrtne gospodarske razstave v Ormožu od 3. do 15- avgusta 1.1.
— Za uvoznike v Madžarsko. V pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je ^interesentom na vpogled seznam predmetov, katerim morajo biti priložena pri uvozu v Madžarsko spričevala o izvoru, ker bi se sicer ocarinila po maksimalni ta-rifi.
— Občni zbor društva odvetniških m notarskih uradnikov sc vrši v nedeljo, dne 9. maja 1926 ob 9.'A v zadnji dvorani restavracije nri Stari pivovarni, Jurčičeva ulica v Mariboru'. Opozarjamo članstvo na ta sestanek, ki obeta biti precej zanimiv, s prošnjo, da se ga točno in polnoštevilno udeleži. — Odbor.
— Rez- oficirjem mariborske oblasti, članom mariborskega Pododbora Udruže-nja rez. ofic- i ratn.! Za razvitje prapora Udruženja v Zagrebu je izdala osrednjai uprava v Beogradu ta-le navodila: 1. Potuje sc naj brez soprog. 2. Rez. oficirji, ki imajo uniforme, moraiio potovati v uniformah. Razen sabelj ni treba jemati seboj nobenega drugega orožja. 3- »Objar ve« sprejmejo člani potom Pododbora. Kdor je plačal naprej hotel in hrano, dobi skupaj z »objavo« tudi tozadevno potrdi-
lo,	katero velja napram hotelirju oz- me-iiaži kakor gotovina. »Objava« je vebar vna le s člansko legitimacijo; kdor je se nima, jo dobi pravočasno in naj prilepi nai njo svojo fotografijo. 4. »Objave« i e treba dati na odhodni železn. postaji^ in vi Zagrebu pri prihodu, v kongresni pisarni na kolodvoru žigosati. 5. Na prtljago prilepiti ime in bivališče- 6. »Objave« veljajo za brzovlake. Višji oficirji imajo na vseh vlakih pravico do I- razreda, nižji do II (podoficirji in redovi — bojevniki do III. razreda). 7. Za zbirališče in čas sestanka v Zagrebu, izvedo člani mariborskega Pododbora ob prihodu v kongresni pisarni na zagrebškem kolodvoru*
8.	Razumljivo ie dostojno, mirno in resno obnašanje. — Kdor ima pravico do napredovanja, naj naslovi prošnjo na ministrstvo vojne in mornarice ter pošlje to prošnjo In prepis na Pododbor. — Zaloga uniform je z izdanimi nakaznicam! izčnpaaia in se za enkrat ne morejo izdajati nove nakaznice, dokler ne dospe zopetna pošiljatev uniform. — Predsednik-
 Selitev slovenskih rudarjev v Francijo. V Franciji sc nahaja že okrog 19-000 slovenskih rudarjev, kateri imajo lepo organizirano svojo kolonijo. Ljubljanska delavska zbornica je .poslala v Francijo posebno komisijo, katera naj prouči ekonomske razmere rudarjev in naj se pogaja z organizacijami francoskih rudarjev glede zaposlitve brezposelnih slovenskih rudarjev. Komisija bo stopila tudi v stike s pariško delavsko zbornico radi zavaro-1 uattja naših delavce« M Franclji* _ ■ •.
•t* x»;ob*.
Zanimiva borba za severni tečaj.
Ves svet je obrnjen proti severu, kjer se pravkar razvija ostra borba med dvema tekmecema, za severni tečaj. Poleg Norvežana A m u n d s e n a. ki se na Spitzbergih — norveška vlada jih je ime-110vala pred kratkim Svalbard — pripravlja z zrakoplovom »Norge« na polet na severni tečaj, se nahaja istotam tudi Američan Bryd, ki namerava z aeroplanom »Fokker« in Curtis-OreoU doseči isti cilj. Oba nevarna konkurenta se v največji naglici pripravljata na interesantno borbo za severni tečaj, ki bo naklonila enemu zmago, katero pričakuje ves kulturni svet z največjim zanimanjem. Amund&n sam priznava, da je Bryd izvrstno opremljen in pripravljen, medlem ko je Amundse-nova »Norge« naletela že sedaj na nepričakovane ovire.
— Proces proti ialziiikatorjem v Budimpešti je 7. t- m. pričel. Trajal bo predvideno do konca maja in bo takrat takoj razglašena sodba.
— Ruske plantaže čaja. Na Kavkazu nastajajo v zadnjem ■ času številne ruske plantaže čaja. Ruski merodajni krogi nameravajo postaviti na Kavkazu pri Ozur-gutu tvornico čaja. Po predvidenih načrtih bodo dale kavkaške plantaže čez pet let okrog 60 milijonov funtov čaja na ruski
— Gospodarska kriza v Ukrajini: V
okrožju izvršnega ukrajinskega odbora je ustavilo obrat nad 250 podjetij. Med temi podjetij je največ, mlinov in opekarn.
— Rogaška Slatina najbolj renotnirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja,, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. — Zahtevajte prospekte!
— Zlatnike v milu »Gazela« so na«
šle: (imena v oklepaju označujejo trgovce. kjer je bilo milo kupljeno) ga Neža Podreberšek, Ljubljana — Trnovski pristan 3 (v Prvem delavskem konzumnem društvu, Ljubljana), Stanka Furlan, Črnomelj (pri Plut Martin, Črnomelj), kuharica pri ge dr. Marti Novajj, Mozirje (pri Franc Prislan, Mozirje), Jožefa Uhernik, Rokovnik (v Kmetijskem društvu Št. Rupert, Dolenjsko), Milka Plantarič, Trebnje
•	(v Kmetijskem društvu, Trebnje), Roza Kokol, Krčevina 45. pri Ptuju (pri A- Senčar in sin, Ptuj), Rozalija Koren, -Žužemberk (pri Franjo Pire, Žužemberk), Marija Orešnik, Spod. Šiška (pri Janko Pintar, Spodnja Šiška), Marija Turšič, Sp. Dule št. 6 pri Krškem, (pri R. Engelsberger, Krško), Ivana Baš, Maribor, Erjavčeva ul. 10 (pri Jos, Krempl, Maribor), Slava To-maškovič, Jalkovec pri Varaždinu (pri Josip Milkovič ml. Varaždin), Marija- Šandor, Nova cerkev pri Celju (pri Anton Fazarinc, Celje).
— Revmatizem. Hvalcžnos-tna izjava. Gospodu dr. J- Rahle je v, Beograd, Ko-! savska ul. 43. Boleham dolgo let na. revmatizmu in ni na svetu živali, kateri bi mogel zaželeti bolečine ki sem jih prestal. Zdravilo sem uporabljal tako kot ste Vi v. Vašem navodilu označili in sem ozdravil in to popolnoma dobro. Ne preostaja mi drugo, nego, da se Vam najtopleje zahvalim. Ne morem z besedo izreči svoio največjo zahvalo za Vaše zdravilo Radio- j Balsamlka. Prosim Vas. da mi pošljete še j eno steklenico, za slučaj, da se mi bolezen povrne- V zadnjem času je prišlo k meni nebroj ljudi, katerim sem dal Vaš cenj.
naslov. Jaz sam se Vam pa še enkrat najtopleje zahvaljujem za Vaše izvrstno zdravilo in ozdravljenje- Tisočkratna Vam hvala! Vaš udani klijent Jakob Hrovatin, gostilničar, Lelike' Lašče. — Zdra' vilo »Radio-Balsamika« izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetju Laboratorij Radio-Balsamika dr. J. Rohlejev. Beograd, Kosovska ul. 43,	S41
Dopisi
Iz Dravske doline- Po načelu-- »Da se resnica prav spozna, treba je čuti oba zvona, sprejmite g. urednik,' odgovor na popravek g. Mikuletiča iz Marenberga:
1.	Da je g. Mikuletič nadaljeval započeto razdiralno politiko, ter s tem implicite delal veliko zdražbo,' za to jasno . govorijo sestanki tukajšnjih zavednih- Slovencev, na koje je bil tudi g.. Mikuletič povabljen z namenom, da. se prepreči cepljenje ta-mošnjega slovenskega življa. Na tem sestanku, ki se je” vršil nekaj dni po vložitvi Mikuletičeve liste, je zastopnik zavednih Slovencev pozval kslricHsta Mikuletiča, naj umakne svojo separatistično listo in se združi z ostalimi' Slovenci, da se more kompaktno iti v volilni, boj proti Nemcem, na kar je g. Mikuletič izjavil, da tega ne Stori in'da vstraja pri svoji listi, kar je storil tudi F- Leitinger (sbcijal-lii demokrat, drugače Velenemec), s ka-. terim sta na to. skupno zapustila dvorano. Ali smatra g.•’ Mikuletič 'skupno nastopanje z Nemcem Leitirigerjem, . ki. je safno na videz po> tavil socialdemokratsko'listo, morda- za narodno delovanje? Ponudilo se mu je celo. da se ga postavi kot nosilca zavedne slovenske liste, kar pa je tudi odklonjl- Pomeni 'to složnost? Smešna je Mikuletičeva;' trditev, da dela vse po sklepu »večine marenberških Slo-, vencev«. Tvori dvojica, {rojica:a-li petori-ca. ki se za Mjkule-tičevim hrbtom skriva, že mogoče večino Slovencev? V Ma-renbergu je namreč v celem 55 zavednih Slo.vcncev, 88 zavednih Nemcev, ostalih
pa približno 63 delavcev, ki so socijamo-demokraškega mišljenja, pri obč- volitvah pa so povečini volili nemško listo. Pri občinskih volitvah je dobii Mikuletič 32 glasov, zastopnik zavednih Slovencev pa 33. Kje tiči tora.i večina? Kakšno večino ima g. Mikuletič, si lahko vsak misli in bi'bili samo radovedni zvedeti, koji elementi so tvorili njegovo večino. Dokler nam tega ne razodeni, trdimo, da je neresnično, da bi imel Mikuletič za seboj le enega zavednih Slovencev, marveč tvorijo njegovo večino le od njega zapeljani politični razdirnči. — 2. Glede njegove premestitve bodi kratko omenjeno,; da čin. zakon poziva premestitev iz službenih potreb, pod koje spada potreba. d$ se uradnika, ki kaj'zakrivi ali s svojim postopanjem ne dela časti uradu, lahko odstrani in premesti drugam, kjer bo-lažje; udejstvoval svoje zmožnosti. Neresnica'je, da bi se že lani od kakega Marenberžana napovedovala njegova premistitev, ker nikomur nibilo znano, kako mnenje imajo
o službi višje oblasti. — 3- K tej točki o* menjamo, naj pride g. Mikuletič; če si upa, z imeni one večine slovenskih volil-cev, ki so zahtevali od njega-vložitev posebne liste, kar bi se' brez- njegovega eminentno narodnega sodelovanja- ne zgodilo.
—	4. Res je,; da je Mikuletič sani pri vo-litvi župaiia predložil listo (po njegovem mnenju seveda, slovenske*)', na koji je bil kot župan zapisan bivši šulferajnovec Neu-ner, za 1. svetovalca pa bivši nemškutar Praprotnik. Zavedna Slovenca Ternik in Predan pa nista glasovala, marveč samo kompanjon Praprotnik — t)Ho je 6 glasovnic. 5 nemških in ,it- slovenska. — Javno.moraitip pribiti, da. delovanje Mikuletiča obmejnem .mar^pbejškem okraju služi Slovencem v škodo. Naj se samo za' kratek čas umakne iz, tega- obmejnega okraja,.da .motejo zavedni -^jovenci složno in. skupno delovati na narodnem polni in videl bo. če se bo čez nekaj časa vrnil, kako "je' slovenski živelj 'brez njegovega' plddonosnega 'sodelovanja napredoval-
■ ;r:;	,
Mariborske w©stl
tlaraberskeiriu občinstvu!
Lepi nasadi so okras vsakega mesta.' Mesto Maribor ima veiike parke. Podpisano Olepševalno društvo bo te parke in javhe nasade po svojih skromnih-močeh in s' pomočjo- Mestne občine uredilo in olepšalo. Obrača se na občinstvo z nujno prošftjo, da mestne’ parke in nasade čuva-Naproša tudi hišne lastnike, da svoje predvrte Olepšajo 'in okna in balkone s cvetlicami okrasijo. Olepševalno društvo občinstvo tudi prosi.'da gleda po parkih in'v mestu na največ-.io snago, da bo tako naše’ mesto nam samim v veselje in ponos.
Prvi	e@n@raln@ga itral&a eia 'AnsIeSkem
Maribor. 8t;'ihaja. Naloge, ki 'jih ima Olepsevalhd druŠ*'
vo. sb velike. Ogromno delo se‘Pa
da
izvršiti le z izdatnimi sredstvi, ki društvu niso na. razpola-go. R,idi..tega -Prj^ si Olepševalno društvo mariborsko. , * činstvo, da mu nakloni tudi..maierijeln® podpore. V prihodnjih dneh bodo slanci Olepševalnega društva', jtobir?11 .društveno članarino- Društvo- OriČaku)^ da bode mariborsko, občinstvo, ki je im®* lo za okras mesta vedno mtiogo ob .tej priliki odposlancem društva . posebnim blokom naklonilo 'za društvo tudi večje podpore.. '
Olepševalno društvo za mesto Maribor* T. č. predsednik: Dr- Franjo Llpold, J- r* T. č. tajnik: ravnatelj Jak. Zupančič. r*
Stavkujoče delavstvo pred londonsko delavsko zbornico
SC razstavi obrtniških . vajencev v Mariboru
Splošna zveza obrtnih zadrug -z raV* nateljstvom obrtne nadaljevalne šole pri* redi ob Zaključku šolskega leta vajeniško razstavo od 13* do 16. ma ja v . telovadni0; meščanske šoile v Krekovi ulici., Na tel r a zs tavi -bo d o- z op e t- n asi va j e nci -razstavi*1. , svoje- izdelke, s- katerimi bodo poka**® svoj napredek, svoje zmožnosti-.iit;tale®. Letošnje razstave se-udeleži nad 150 va*, jencev- - razstavljalcev- ,To število ,'fte o®* gova rja številu vseh vajencev v/Marico' ru. in -bi udeležba, mogla -biti večja*, K J® leži torej krivda, da, ■ ni razsta^jalcev-) ■vajencev, več. o tem mogoče ob priliki- < Pričakujemo pa od strani občinstva, zlasti obrtništva, tim večje-sra obiska,- dft-fce W na ta način oddolžimo našemu narašča# Od naraščaja je, odvisna usoda nove o^ niške generacije, njejrov napredek je rahcija naše bodočnosti in bodočnost šega obrtno - gospodarskega razvoja. ;J bodočnosti bodi dolžnost vsakega obrtf1" ka, da posveti kar največ pažnje In Pozornosti strokovni izobrazbi svoj-ih v®‘1, jencev. -Naj jim-nudi prilika tekmoval®; s tovariši na razstavah. Le taki. v-aiffl” bodo vzljubili svoj-poklic-in hrepeiteh ^ tim večji dovršenosti svojih izaetkov' hrepeneli po napredku in se pri -tem zavedali, da je to njihova bodočnos* in ek5.1' stenca- Vstop v razstavo je prost in J0
Luciano ZuccolL
Mrtvo
srce
Renata Oarleandi. mlada vdova, je začudeno opazovala Giulianna Sangalia-Sedela sta na istem divanu, jako blizu drugi poleg drugega. Mladi ženski je mla.-deijič zelo ugajal in -rada bi bila dožive* la, da bi bil njen, kakor kaka igrača; nikdar pa se ji ni posrečilo, 'da bi izvedela, de se tudi ona njemu dopade. Vendar je gojila žarek upanja, ki ji je zažarel povodom čudnega obnašanja grofa Manlia Silvestria. moža štiridesetih let, ki ji je' prav vsak dan stregel.
— Da, — ji je dejal Giuliano rezko-
—	Manlio je neprestano poleg vas: živi Z .vašim telesom in jaz vam nisem nič.
Renata se je radostno smehljala.
— Kaj? — je vzkliknila. — Pa menila vendar niste ljubosumni?
Giulianna ie zardel.
— Da niste ljubosumni? — Ga vpraša Renata in zopet poišče z svojimi očmi njegove modre, ki so se nekoliko skalile.
_— Ali sem ljubosumen? — zašepeče Giulianno— Rad bi bil vedno poleg vas, kljub temu, da vas ne morem poročiti, ker sem obljubil očetu, da se nikdar ne boni poročil z vdovo. Toda obupan sem; hotel bi biti vedno poleg vas.
Zakaj bi hoteli biti vedno pole«
mene? — ga je vprašala Renata. Oči so se ji zasvetile v poželjenju in na ustnicah je zatajevala smehljaj zadovoljstva.
Giulianno ni odgovoril; toda. mlada ženska je videla, kako je sklonil glavo in kako sta mu dve solzi spolzeli po licih-
— Tako mi dopadejo tvoja usta! ji je dejal bojazljivo.
— Ah, ti otročaj! — je vzkliknila Renata. in ne da bi kai razmišljala, ga je objela in privila k sebi.
— Na — je dejala — moja usta, ko se ti tako dopadejo.
Odslej so vsi Renatini prijatelji čitali v Giuliannovih očeh neizmerno srečo. Niso se mogli načuditi. Grof Manlio je molčal, a v notranjosti je besnel in se grizel-
V	zanosu Giulianno ni tega niti opazil.
Moja ljubezen je večna, _ je pripovedoval Renati. — Ljubil te bom vedno! Veš li kaj se to pravi, vedno? A ti?
— Tudi jaz tebe vedno! — mu je odvrnila- kras rja vdova.
Zdelo se ji je, da govori lskreno-Strast ji je nežno božala dušo.
— Akb hočeš umrjem zate- Zate dam svoje življenje. I11 ti?
•— Tudi jaz zate — mu je odgovorila Renata.
Toda polagoma, vedno bolj In bolj je čutila, da* postaja neiskrena. Neprestana nadlegovanja grofa Manlia so jo silila k razmišljanju. Zapletla se je x mreže.
■Giulianno. je .bi! eden tistih redkih ljubim cev. ki se jih težko obraniš in otreseš, ki umirajo, če se iim ljubezen ukorenini .v duši. In kadarkoli je . na kaj takega pomislila, vsakokrat se ji je porodila misel, da bi prekinila vse stike z Giuliannom. Polec tega je Giulianno postal neznosen-Zahteval je. da Renata spodi grofa Manlia. ki je užival v tem. da je vzbujal ljubosumnost v mladeniču; zahteval je, da se mlada ženska umika svetu, da živi samotno, da ne hodi često v gledališče, da ne bi mogla tam razkazovati golih rok in gladkih pleč in da. nebi videla predstave, kjer. se ženske poljubljajo in uda-jajo drugim.
Spočetka se je rahlo upirala temu, končno pa je nastopila odločno; toda nič ni pomazalo uiti nežnost niti odločnost.
.Nekega dne je Giulianno popolnoma pobesnel od jeze. Renata bi morala namreč iti na.neko zabavo z-materjo in grofom Manlio.
— Ne boš šila! — je zakričal in ustnice so mu drgetale.
— Sla bom! — mu je odgovorila Re-nata.
— Ako greš, te ne bom imel več rad-
— Sla boni! je ponovila še enkrat.
— Ubijem te!	-	' •
— Sla bom! — je končala.
Bled ob jeze .io- je ZKiabil za zapestje
in jo pričel stiskaii * nišičastimi rokami;
opazivši kako ji je lice od bolečine zasl' nelo, -io je -stiska] še močneje, dokler 5® ni onesvestila -in- padla na tila. Sunil jo 1 in odšel.
Na svežem zraku se je zavedel: si je upal napasti žensko, koje ljubezej! je bila večna, žensko, ki bi žrtvovala z3.1” svoje življenje. Revica. Lahko bi unrr’ vsled prizadejane ji krivice. Kaj naj redi ? - Ni 'mu preostalo nič drugega. ** kor da pohiti in dobi odpuščanje na n-ih rdečih ustnicah in da jo zaziblje silno, burno strast, ki bo vtopila v pozaP Ijenju ves dogodek.	0
Taval je ves dan po mestu- Hotel _ je vrniti, toda-ni si upal. Zvečer desetih se je odločil in odšel proti. tini hiši. Našel bo ljubico v solzah; tfL ■goče tudi bolno, mogoče celo v. Pcst ^ Pred vrati njene palače zagleda *r0^’ca, katerega sta bila uprežena dva vrrj^.
Zdrznil se je. Renata se je pripravka da odide, da odhiti k njemu, ker ne^’ , živeti brez njegove ljubezni. Pai^ tudi on bi tako storil.	-'• flf
Sel je po stopnicah. Niti soharfC _ naročil, da bi ga prijavil?, ampak-moteno vstopil v: Renatino, sobo. , _^tofI1 ie pred ogledalom, obrnjena- s 1rfjsko proti vratom. Oblečena ie bila -v D,„ je obleko, ki je bila tako izrezana;-^^. bilo videti ves hrbet. Ko je zaslis®-! rake, je vprašala:
Alj j«
m.%
:i jubilej proslavi cim dostojne fhorski' oder Udriiženja gledali :fev sklenil, da uprizori n« dat
ftaiteoli grldrlo c^avljajo kršj«. kjer je divjala [svetovna vojna. Tudi najlepža cofska stavba, katedrala v Reimsu, ki ii
«T A-BT) JT*.
sn-nlTZ
Mirovna pogalanja v Maro&aa
Ul
Francozi, Spanci in Rifkabili se pogajajo.
daua prilika ob«?
instvu.
JA. -- -........... —...........-	aa se prepri-
7mo^nQStih in napredku obrtnega na-od'katerega- je .odvisna, naša so-i ^^Tska, neodvisnost. - — F. N-
■	*?r^3'»'ne	?(m£'o3, V Maribor je pre-
..VsKii.’1. -inženjer Gradbene sekcije J
']Z ■ .....•• '^{NprHtokovM -'dvojni jubilej. V -Star ^ v-n* pr] Mariboru slabita, danes 9. t. Por i	^ *jvUew» ir* obenem srebrno
jnS*& rraji'4 in Amonija Antončič, Mar-vaf+ Ka Primorskega Slovenca bo. ta ki ^^^.Uirrlajp. zlasti one gg. zdr; zd..^bilanta — nrofa že. pred 25. leti W -«n mu prerokovali kratko življe-mu,, da doživi še zlato
nič«1 r? ,8tn5ca letovanja slovenske utnet-rJ* Priljubljena mariborska dramska u-o?" Ka ^er^a Bukšekova bo slavila 'Ufi	t.-m- ?51ethico''svojega nepresta-
$*y umetniško isrraj.ske.ga delovanja. Da
Stu' *Ja SčhiHefJevo tragedijo »Maj-iiO lubju , kojc naslovno ulogo bo kreirala Da * . sama. Občinstvo opozarjamo ®rilv?i1*-r,edl10 i>r‘reditev že danes. v. eni iirjj^njih številk pa bomo poročali ob'
Kako b«> na Jadranski noči - noeoi. m 'lc*,si kraj na obali, na pr. v Dubrov-večer. krt valovi lahno šepetajo. Vjj^j od daleč serenada; Fo morju pla-■It^,soJni. jfuminirarii. in mehka nopftv-'lov nožajoč' zefir. se giblje preko va-ob^.li stoje male kabine, polne živ-% it'*ln vnse-lja. Kopališčni gostje sedijo **«!?• rutaega dalmatinca,' mladina pa m s v -fadtfansko noč...
Šolski koncert. G.' Fanika Brandlo-l^^redi- s svojimi učenci v petek dne °3’ Jiri v kazinski dvorani kojicert- Nastopili bodo učenci za-,- ^tn)I - v r>aimlaiši dobi in učenci z več-C{t]?, '-'}obra7;bf>. Ker bodo letos nastopili ^:.,et.ni malčki -nr;—-
■Ss*
. priporoča se starišem, c'a b koncertu zlasti mladino, ki
■g#« na!  __________________,  ...
J5 veselje iri -ljubezen do glasbe. Na-elši, program in imena učencev ob-
*a način yznodbudena. gotovo nri-
.MM
Prihodnjih.
m Koncert Glasbene matice. Sinoči sc je vršil orkestralni koncert, ki ga je priredila Glasbena matica pod taktirko g. ravnatelja Josipa Hladeka Bohinjskega. Koncert, .ie v moralnem oziru izborno u-spel: izvajale so se prvič tudi skladbe.naših domačih komponistov Osterca in Bernarda. Slednji je tudi sam sodeloval pri koncertu-. Matica mu je izročila lep šopek, a občinstvo je skladatelja burno aklamiralo. Največji u&peii pa je žela vir-tuoziijja ga Brandlova. ki je s svojim krasnim solo_izvajanjem navdušila vse občinstvo. Koncerta so se udeležili tudi g. veliki župan s soprogo, g. srezki poglavar. g. komandant mesta s soprogo in dr-Ožigosati pa je treba tudi-topot netočno prihajanje občinstva. Koncert se je začeli s tričetrturno. zamudo in to le vsled tega. ker je občinstvo tako pozno prihajalo. Obisk je -bil- zadovoljiv-
m Program koncerta vojaške godb® v mestnem parku, ki se vrši v nedeljo nred-poidne v prid gradbenega skJnda »Proti* tuberkulozne jlgoc v Mariboru: 1. Vini: "Konjičke Divizije*, koračnica. 2. Zaic: »Bap. Lc^et«. Ouvertura. 3- Morena: .»Žive pjesme, .valček. 4. Leoncavallo: »Pa-gliaccj«, fantazija- 5. Parma: »Kseniia«, pesem. Vilhar’- »ffrvatski nle<j«. 6. Raba: »SlovenaČ.ke n?p,ieve<f. 7- Pokorn”: »Šve slovensko«,,koračnica- ■ m Obrtni referent mestnega magistrata uraduje od pondeljka. dne. 11. maja 1925 naprej v .mestni posvetovalnici ■'•-poslopju mestnega magistrata' na Glavnem trgu !>t; 1 J. nadstropje-
m Prostovoffflo gasilno društvo* v Stu uencih priredi- v nedeljo'16. maja v gostrl-::i so*p. Franca Stušira v-Studfcndh ve* -;.<o vrtno r-eselico z različnimi zabava-mi. svira godba nožarne brembe. Pekre, zaoetCK oi) 15* (3.) uri. Coli dobiček sc uporabi za nakup turbine. Društvo prosi polnoštevilne udeležbe*
m Nabiralni dr.evi za gmdbemj sklnd protUaberkuIozne lige v Mariboru, ki
gradi mesto prvotno zasnovane skromne m male prostozračne lope poseben oddelek za tuberkulozne, da s tem po svoji nožnosti odpomore občutnemu nedostat-iu v oskrbi teh bolnikov v tukajšnji bolnici. Dosedajna akcija odbora P.TL, posvečena tej svj-hi, je našla v naši širši
javnosti hvaleVredfib razumevanje in razveseljiv odziv. Vendar pa doslei nabrana sredstva še ne zadoščajo za uvesničenie tega ’ velikopotezno zasnovanega načrta. Zaradi tega je sklenil odbor PIL. da skupno z vrlimi mladimi zdravniki tukajšnje bolnice in s pomočio naše požrtvovalne šolske mladine in dijaštva apelira ponovno na srčno Človekoljubnost in plemenito naklonjenost celokupnega marš' borskega prebivalstva notom nabiralnih dnevov, ki se vrši v soboto dne 8. in v necieSjo dne 9. maja t. 1. rod prijaznim protektorstom gospe gen. Marija Maistrove ?n s sodelovanjem marib. Sbv. ženskega društva. V nedeljo 9. maja se v ta namen priredi .koncert tukajšnje vojaške godbe v mestnem parku, katerega, spored se pravočasno objavi. Prireditelji so globoko uverjeni. da njihov poziv ne bo ostal glas vpijočega v puščavi, marveč da bo vsakdo po.svoji najboljši moči prispeval v ta dobrodejen namen.
m Amatoriotocrafi pozor! Klub atna-terfotografov SPD ima v pondeljek dne 10. maja ob 20. uri v kapelici Grajske kleti svoj letni sestanek in vabi vse amafer-fotografe, brez ozira na to. ali so člani kluba ali ne. k udeležbi. Ker se bo razpravljalo tudi o razstavi v Splitu, na ka teri morajo biti. zastopani tudi naši -kraji ^ najboljšimi slikami, ie npa.fi. da sc amater-fotografi.teinu vabilu v lepem številu od zovejo!—Odbor.
m Na dražbi je bila v četrtek prodana hisa bratov Tavčarjev v. Kopališki ulici poleg Narodnega doma-
m Trgovski ^rsmii za mariborsko okolico ima v nedeljo dne 9. maja. ob 13. uri popoldne v restavracijskih prostorih Na redneea doma svo-i redni občni zbor.
m Pozor, invalidi In vdove! Podružnica Udruženja -vojnih invalidov v Mariboru naznanja vsem članom podružnice, da' so od 1. maja 1926 naprej uradne ure vsako sredo, soboto, nedeljo in ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne, Rotovški trg 6 I.
m Občni zbor nodružnlce .Tiigosloven
ske Matice se vrši v pondeljek ob 20. uri' v gornji mali dvorani Narodnega doma (ne v restavraciji).	'
m Večerni šivalni tečaj mariborskega Slovenskega ženskega društva se prične V ponedeljek 10- t. m. ob 17. uri v. državnem ženskem učiteljišču.
m II. velika dobrodelna tombola nižjih poštnih uslužbencev« Danes dne. 9. maja M. priredi krajevna skupina nižjih nošr-■nm in brzojavnih -.uslužbencev ob 15. -uri na Glavnem tfgji vejfjcb dbbrodefno torn-^ bplo. - slučaju slabega vremena se preloži na nedeljo dne 16. ma ja 1.1.' V^aka tablica stane 2 Din 50 para- Tablice pro-aajaj,o vsi pisrtionOši in trafike.'Dobitki so fledeči: 5 tombol, 10 petin. 25 ČstrtinkSO fjrijo in 150 amb: Tombole so^I-.tombola: spalna soba, Il. tombola: Singerjev, šivajni stroj, III. tpmb- zlata moška ura. IV- tombola: moško kolo -'Njpgcr*. V..tomb. -- 4 m bukovih drv; —-'Nihče mj ne..zamudi' te ugodne orilike, j sak naj. nos.kusv- svojo srcK.0.^ Cištj dobiček je namenjen bolnim in poonore potrebnim poštnim uslužbencem. njih vdovam in sirotam- Glavai do-bitki so Jzstavljeni.na.Grajskem ..trgu y trgovini Združenih mizarjev.
m Kavarna mestni .pavk js spet do 3.
ure odprta, koncertrira do 2.30 prvovrstni umetniški trio »Miiser« vsak dan z novim spcVedom- Vino po 16 in 24 Din liter.
910
REPKRTOAK-
Sobota, 8. maja, ob 20. uri »Ognjenik« ab.
A- -(Kuponi).
Nedelja,'9- maja, ob 20. uri »Greh«, ab C< (Kuponi). Zadnjikrat v sezoni. Pondeljek, 1,0. maja. .Zaprto-Torek. 11.;, maja ob 20. uri »Veseli kmet« ab. B. Premfjora.
Sreda. 12. maja. ob 20- uri »Možiček« in :»V vodnjaku« ab. A. Zadnjikrat v se-; zoni.
Četrtek, 13. maja ob 20. uri »Ognjenik« ab- B. (Kuponi). Zadnjikrat v sezon!* Opozarjamo na današnjo reprizo iz* vanredne zsbavi?e veselciere >. Ognjenik«, ki js žela pri pr&nijeri obilo smeha.
K premijeri Faliove operete ^Veseli kmet«.na mariborskem odru. V torek, 11.
t. m., ob 20. uj i viprizori raajlborska opera v režiji g- Bachmamra (kot-gost) Fallovu priljubljeno moiodijozno opereto »Veseli kmet«. Prva vprfeoritev te operete je bila i". 1910'o'priliki, >>Mannheimer Festspiele«, .ki je bila nalašč za 'te slavnosti skompo-nirana- Delo. ki vsebuje deiorna precej komičnodrastičnih, deloma zelo ginljivih prizorov, je takoj po prvi Vprizoritvi za-dobilo tolik sloves, da ni danes več odra v'Nemčiji, ki rte bi fega' dela neštetokrat in z , največ.iim uspehom vprjzorilo. — Oniembs vredno .ie povsem, da so pri prv! vprizoritvi sodelovali sloviti umetniki kot Fallen.breg. Treumann, Kartuš, Mariška, imeij'?, ki jih danes'pozna sleherni obiskom valeč nemških odrov. ^Veseli kmet« bo ustregel našemu občinstvu tudi s stališča ljudske operete, posebno, ker so bile do sedaj vprizbrjene'n'a' našem odru le salonske operete.— Pri nas igra oziroma poje naslovno vlogo g. Urvalek: dalje sodelu* jejo gdč. Zamejičeva. Lubejeva, gg. Burja, Marastovič. Bratuž, Križ, Kovič P„ Tovornik in dr-
,x Greh »GreK-Ovega kritika- »Zanimivo. ,ie psihološko utemeljeno dejstvo, da .ie občjnstvo to v svojem bistvu divje raztrgano. paradoksno in baš zato psihozi časa odgovarjajoče, torej m o d'e r n o delo, sprejelo prav simpatično«. (»Jutro« št. 103. Kulturni pregled). Človeku nehote prihajajo . na . misel Gothejeve besede iz Fausta, ki jih v zadregi govori, gledališki ravnatelj:
»Zavihanih' cbrm so dospeli, brezbrižni so in radi bi strmeli.
To vem, kako se ljudstvu duh miri, a v taki stiski nisem bil nobeni; najboljšega res nihče vajen ni, a strahovito so iz knjig, učeni.
Kako storimo. .Ja bo nov predmet ir. da prikupen bb ‘s pomenom vred?«
(Funtekov prevod). Vsaj-neokusno je imputirati gledališki publiki s »psihozo §a'sa'«r. ako da spontanega. izraza svojim čustvom. C. Si
S«©i©€Sraie v ^eimsy
■	Kn« <ž£n se ’’e obrnila in zagledala Giu-§ Se Zt>"nekaj trenotkov. sta obstala 5'^t,0paz"°vala v vidnem razburjenju.
je bila-v resnici lepa-^^ NanTeravaš oditi, kaj ne?.— jo je Giulianno s' trgajočim glasom.
^ uifcm na zabavo.
^ S kom? '
Z materjo in grofom.
■	b^Ali ti ni prav nič žai?
Z ftjith ■®ta.se js jezila. Motela je končati ’ n> ie kratko odgovorila:
> Prav njč!
,žtn.. °-Wiu%ila si mi ..večno ljube-
je glavo-
Z ^ v° sfc ^ičaino ve'dno'.obljubi... ?®tu d Ves dan sem bil kakor nor, trpel
C	sermk	^bi.	da
^ odpuščanja. Ne morem živeti ljtibezni; ne...
^nata ga je prekinila z mahljajem: gfttu . 'i. 'ti. ti! Zakaj zahtevaš, da drugi ;% ^ miisHjo isto kakor ti?... To bi m° eno srce in to bi bijo preveč '■;t ^onq...c
maš! — je odgovoril, toda ni mogel, kajti ;v ichurano ^vL»rof Matulio v fraku, a v gumb-r..' ^ gardenijo.
r»na* niladi prijatelj! — je W V ~ yofdiite in oblecite se ter prir ^ Batni. Mar ne grčste iia ža-bavo? ^najino ga je začudeno pogledal.
.Cudra, misel! />
-- "''zernite moj voz! — mu reč" Pe-nata- ~ Odpeljite se in se vrnite. Čakali vas bomo.
Mladenič.je ubogal, ne da bi izustil besedo. , Uro .kasneje je bil na veselici in se. zabaval vso noč.
čutil je v sebi nekaj težkega: svoje mrtvo srce- Smejal-se je sam sebi. Nikdar m mogel .misliti, da lahko pleše tudi človek z mrtvim, srcem.
. . Sedel je poleg Renate, a na njeni desnici je sede! .gro-f Manilo.
Pra^' imate,. _ .ie .zašepetal Giul atmo in se nagnil malce profi ljubici. Uovek res ne more vs.ilifi drugemu svojih občutkov. To so mi že nekdaj pripovedovali. toda prav,ra.zumem šele sedaj.
—	Mar ni tako?-— potrdi Renata. -Ako bi vsi čutili enako, bi pomrli od dol gočas.ia.
In polagoma, smejoč se, je dvignila kotzarec k- ustom.
5n. no|, je Giulianno pravi mo 0YGh'' NavatliI *'c je živeti in OTCem’ Sm«1»l se je. Kakor grof Manho m se. z ironiio v duši
niST®!1? mladeniča, ki je vepoval v večnost 'ljubezni in ki je bil za tolfu JrŽi pripravljen preliti svojo srčno kri n žr ,vova ti svoje življenje,
Toda šele mnogo let pozneje ■fe Pe-nata; Garlandi občutila, te>da oreneJn*. kak zaklad je imela pole« stbf in kalco ^ep^e^']a^la jc bila, cte ^a. jc tako zavrni la in izgubila za Ye<iuo,
Nemci niso'prizanesli, je Že 'dhs-... .i.» in oo v kratkem, kakor je .razvidno z naše. slike, obnovljena in izrojena namenu« ^ .
9tam l
;5)
^T A' B O R«/
V Ma?feTHne 9? mala '1926. -
 -M.'
•'•KTfjSMP.:-.
‘ f* <i '•
/okolstvo
Zlet sokolskega naraščaja v Pragi
Naš naraščaj se udeleži letos prvikrat vsesokolskega zleta v Pragi, da vrne tako obisk češkega naraščaja l. 1922 ob priliki vsesokolskega zleta v Ljubljani. Na prvi poziv starešinstva je prijavljenih 800 naraščajnikov (tnoških in ženskih). Starešinstvo JSS je razposlalo vsem žu-parn nove obvezne prijavne pole za naraščaj. Društva morajo te pole vrniti JSS najkasneje do 15. maja. Na poznejše prijave se r bomo ozirali. Navodila za udeležbo naraščaja so nastopna:
1. Zleta se sme udeležiti samo naraščaj in ne deca.
2. Vsak naraščajnik mora imeti predpisan kroj ter mora obvladati predpisane vaje. Naraščajniki, ki ne bodo vzorno obvladali predpisanih vaj in ne bodo imeli predpisanega kroja, ne bodo pripuščeni k udeležbi zleta.
3. Z naraščajniki ne smejo potovati starši ali drugi sorodniki, ki pod nobenim pogojem iie bodo pripuščeni v poseben vlak naraščaja. Naraščajniki potujejo edino pod nadzorstvom vaditeljev, ki jih določijo župe. Vsaka žuna mora prijaviti do 15. maja Ime vaditelja, ki bo vodil v Prago župni naraščaj. Vsak vaditeli mora imeti s seboj poimenski seznamek naraščaja svoje župe.
4. Naraščaj se zbere dne 25. junija v Ljubljani. Naraščaj iz iužnih krajev naše države mora priti v Ljubljano tako, da bo prenočil v Ljubljani. Dne 26. junija dopoldne se bosta vršila v Ljubljani pregled celokunnega naraščaja in ooizkušnja za nastop... Isti dan opoldne odhod s posebnim vlakom v Prago, kamor se prispe dne 26. junija.
5. Naraščaj ostane v Pragi 26.. 27.: 28., 29. in 30. Junija ter se povrne v Ljubljano dne 1. julija zopet pod »kupnim vodstvom. Noben naraščajnik ne sme ostati v Pragi po tej dobi.
6. Prenočišča v Pragi bodo skupna. Dovoljene niso nobene izjeme. Župni vaditelji morajo ostati brezpogojno vedno pri svojem naraščaju ter so odgovorni za (vse- posledice.
7. Vsak naraščajnik mora Imeti predpisan potni list z vizumom Avstrije in Češkoslovaške. Vizum Češkoslovaške je brezplačen. Potni H*t se nabavi za več naraščajnikov tudi skupno. Potne liste izda iajo pristojna srezka poglavarstva. — Vizume pa preskrbi ona župa, na katere sedežu se nahaja, pristojni konzulat. Zato naj župe zberejo pravočasno vse potne liste ter jih odpošlieio žuoi. na katere sedežu se nahaja pristomi konzulat.
8. Ponovno povdarjamo, da niso dovoljene nobene izieme in da se mora vsak naraščajnik točno držati teh predpisov. V*aka nepravilnost se bo odločno zavrnila ter prevzamejo odgovornost za vse zradevne posledice društva, oziroma župe.
9. Žune so dolžne strogo nadzirati, da se izvršijo vsi ti predpisi, zlasti pa morajo nadzirati vadbo prostih vaj in priprave *a tekmo.
IH.	Za znižano vožnjo po železnici dobi [vsak naraščajnik posebno loo-jfimacfio. ki jo izstavi starešinstvo JSS. Brez te legitimacije nima pravice do znižane vozne cene.
11. Vsak naraščajnik mora imeti na c vilni obleki znak sokolskega naraščaja. V Prago se potuje v civilni obleki.
12. Vse te določbe veljajo za moški in ženski naraščaj.
Zdravo!
Engelbert Gangl,	Dr.	Rlko Fux
starosta. Dr, Viktor Murnik, tajnik, načelnik.
o Bratle v Prago! Poživljamo vse bra te in sestre, ki še namerava’- Mdeležiti VITI. vsesokolskega zleta v Pi. ,i. da javijo to najkasneje do 10. maia 1926 dni Štvenemu odboru in sicer v društveni p' sarni v Narodnem domu vsako sredo od 18.—1^. ure in vsako nedeljo od 10.—11 ure. Prijava naj vsebuje: 1. Se ude leži v kroju ali brez kroja: 2. Ako_ že stanovanje: Ime. točen naslov, poklic kolikimi posteljami želi sobo in čas od do, Priiave za stanovanje naj bodo najskrom-neiše. ker je privatnih stanovanj in hote! skih sob jako malo na razpolago. Pozneiše prijave se ne bodo več vnoštevale Podrobnejša navodila se dobe v društveni nisarni. oziroma V »Sokolskem glasniku« Prijale se oddajo lahko tudi br. in ss. oc bornikom. Obenem opnzariamo tudi. da so deležni voznih ugodnosti in se smejo
o Sokol v Studencih nozlva Imate in sestre, kateri se nameravajo udeležiti vse sokolskega zleta, v Prago, da se zaneslji vo priiavijo pri br. Kavčič-' in s;cer naj pozneie v nedeljo 9. maja. Vsg priiave so pozneje izključene.
Kino
GRAJSKI KINO
predvaja od sobote 8. do torka 11. maja »Stolp molčečnosti«. Velikanski filmski roman v šestih silno zanimivih činih. Krasni posnetki, izborna igra. modema oprema in napeta interesantna vsebina.
APOLO KINO
predvaja »Vohun« v 11 divnih činih z Marjon Davies- Borba za osvobojenje Amerike izpod angleškega jarma pod vodstvom generala Washingtona. Ta monumentalni film' nam v veličastnih scenah prikazuje gigantsko borbo Ame-rikancev proti angleškemu imperiju Katera slavna žena je omogočila genera hi Wasbingtonu historični prelaz preko De!aware? Katera mesfn Amerike so bi la v I. 1776 naivcčjft? Kdo le bil prv predsednik Zedinjenih držav severoamc riških? Kje so padli prvi streli za o«vn-bojenje Amerike? Kateri francoski kral ie podpiral z vofsko in mornarico ameriške rodoljub''? Koteri Arrerikanci so bil vsak trmofek pripravljeni žrfyovati ime tek in živlienie za svobodo naroda? Kje se je vršila odločilna bitka? Vse tn nam pove in prikaže v dfvnih slikah velofilm »Vohun«. Posebno opozanamn na kraso tjco Marion Davies. ki nam izborno pri kaže v glavni ulogi silno liubezen naoram domovini ter svojemu ljubimcu, kasnejšemu možu in prvemu pradsrdniku Zedinie nih držav- — Padi ^plžini' fibna se publika naproša ra. točen prihod k predsta vam.
m
/port
Poziv slovenski Jav* nostli
, Izmed vseh športnih panog, ki se gojijo pri nas, te lahka atletika brezdvoma najbolj -idealna, najbolj koristna in najbolj nesebična, ker zbira našo mladino ha jelenih tratah, kjer si v Čistem zraku krepi telo m jo s tem odvaja od raznih nemarnih stranskih poti. ki jim je zlasti v večjih mestih izpostavljena. In vendar je na žalost zanimanje za to športno panogo nas naravnost malenkostno, vse drugače kot pri drugih parodjh, ki z napetim zanimanjem zasledujejo razvoj lastne lahke atletike in ji z znatnimi prispevki o-mogočajo razmah in polet.
Kljub vsem težkočam in zlasti vkljub neuspešni borbi z materijalnimi neprilika-mi, sc je v zadnji dobi pri nas lahka atletika razvila do precejšnje višine. To je uspeh idealnih, nesebičnih športnih delavcev, to je uspeh naše krasne mladine, ki v stremljenju navzgor premaga tudi nepremagljive ovire.
, Mi P® ne maramo, da bi naši talenti jpnm v lokalni brezpomembnosti. Nam se noče, da stopimo pred širše forume, da pokažemo, kaj znamo in da vidimo, česa n3n? S ^adosta je- V to se nam bo v bliž-pjj bodočnosti nudilo dovolj lepih prilik.
V	Beogradu se vrši 2 4. maja med-•nestno tekmovanje z$, Pefcrinoviče^ po-
kal, tekmovanje, ki nrek&rača ozke šport ne meje s tem, da je združeno z nadvse patriotičnb nacionalno manifestacijo. — Ljubljana razpolaga z izbornimi močmi ki jo lahko častno zastopajo na tem tekmovanju-
Naslednji dogodek je medmestno lahkoatletsko tekmovanje med Zagrebom in Ljubljano. 13. junija v Zagrebu. Ljubljana in Zagreb uživata v jugoslavenski športni javnosti odličen sloves na lahkoatletskem polju. Ro vsi priliki se bo na tem tekmovaniu odločilo, kdo je med dobrimi najboljši.
Začetkom julija se bo v Pragi vršilo prvo oficijeJno meddržavno srečanje med našimi in čehoslovaškimi repra-zentantinjami damske lahke atletike. Čehinje uživajo odličen mednaroden sloves, s tem nam je podana prilika, da se afirmiramo pred mednarodnim forumom.
Koncem avgHSta tega leta bodo morile na ženski oiimpiadi v GOteborpn svoje moči reprezentantinje narodov, ki igrajo na svetovnem športnem polju važne in najvažnejše vloge-
V	jugoslovenski damski lahki atletiki ima Ljubljana brezdvoma primat, za to se bodo jugoslovanske reprezentantinje rekrutirale predvsem iz ljubljanskih atletinj.
Dolžnost naše javnosti je, da omogoči realizacijo projektom po katerih se mora
Ljubljana udeležiti vsaj teh 4 prvorazrednih prireditev. Idealizem je tukaj brez moči. Z idealizmom lahko delamo doma, na svojih igriščih in v svojih klubih, čim pa upremo svoj pogled iz Ljubljane ven, se nam imperativno pojavi materijalno vprašanje, ki ga naš mladi idealizem ne zmore-
Zato se obračamo na vso našo javnost s prošnjo, da reši finančno plat tega vprašanja, športno plat bo rešila mladina sama.
Po vsem kulturnem svetu je športna ideja na pohodu. Kadar nastopaio šoort niki poedinih mest, provinc, nacij v borbi z dragimi mesti, provincijami odnosno na cijami. smatrajo to za velevažen domač odnosno nacionalen dogodek, tisoči in desettisoči src utripljejo v pričakovaniu zmage, v slučaju poraza občutijo bol obenem s svojimi zastopniki.
Naj se tudi pri nas vzbudi zanimanje za lepa stremlbnia mladine. Posnemajmo tudi mi velike kulturne narode.
Prepričani smo, da bo naš apel našel mnogo odziva. Vemo. da je v naši javnosti toliko lokalne samozavesti, da ne bo hotela zamuditi prilike, ki se nudi njeni mladini, da pokaže kaj zna-
V	to svrho otvarjamo zbirko za »Reprezentativni fond lahke atletike LLAP«.
Iz prijaznosti bo prispevke sprejemal blagajnik LLAP, g. Sketelj Karlo, Breg 8, Ljubljana.
Vsak tudi najmanii prispevek le dobra došel- Kakor naraste iz zrna do zrna gača, tako bo od dinarja do dinarja narasla svota. ki nam bo omogočila da uresničimo letošnje načrte!
Ljubljanski Lahkoatletski Podsavez,
NOGOMET.
: ISSK Maribor : SK Čakovec. Jutri v nedeljo ob 16. uri se bo vršila prijateljska tekma med SK Mariborom in SK Čakovcem. Tekma bo ena naizanimivejših v tej sezoni. Čakovčani so jako agilno in spretno moštvo, ki predstavlja prvaka v Zagrebški provinci. Celo naši domači najboljši moštvi sta morali občutno podleči v boju s »Čakovcem«. »Maribor« nastopi topot v popolnoma spremenjeni postavi, v kateri bo nastopil tudi v nedeljo 16. tm. v pokalni tekmi proti SD Rapidu. Postavo »Maribora« je določil njegov trener gosp. Bohacs. Zanimivo je. da je trener popolnoma spremenil kTilsko vrsto, v katero je določil starega igralca Stauberja in mladega nadarjenega Korošca. Bergant bo topot nastopil zopet na desnem krilu, na katerem se je nekdaj jako dobro obnesel. »Maribor« bo moral napeti vse moči. če bo hotel premagati tako močnega nasprotnika, kakor je SK Čakovec, ki je Igral nedavno s Haškom neodločeno tekmo- Tekma se bo odigrala na prostoru ISSK Maribora. Sodil bo g- Nemec.
: V nedelio. 9. maja se bo vršila ob 10. uri dopoldan prvenstvena tekma med »Ranidom« in »Svobodo« na igrišču SD Pardda. Te'-ma obeta precej lepo igro- — Sodnik g. Radolič-
: SD Rapid old boys: SD Rapid ret.
Jutri v nedeljo se bo vršila tekma mea old boyi in rezervo »RaPida« popoldan ob J415. uri na igrišču »Rapida«.
: Službene objave MOLNP. V nedeljo dne. 9. t. m. se vrši ob pol 15- uri na ig šču SD Rapida prven^vena tekma s Rapid s SK Svobodo. Sodnik g. RadoliC-Ob 16- uri na igrišču ISSK Mariborn P jateljska tekma TSSK Maribor:SK CaK<£ vec, sodnik g. Nemec, službujoči o ono nik g. Peheim. Medmestna tekma Lju-bil * na:MariboT se bode vršila dne 13. t-m. oo 16. uri na igrišču ISSK Maribora. Za to tekmo se vrši v torek dne 11. maja ob l uri na igrišču ISSK Maribora izbiraj trai-ningstekma A proti R team. — A: (jeuV Kurzmann. Vagner. Pernat I- Frang®^.' Bergant. Pernat II-. vodeb, Hre?rak I-• Tergiefz, Loschmgg V. — B. J”er« ’ Barlovič. Koren. Hreščak T., Korošec. B uer. fikrobar. Lčschnigg R.. KirbiL Veuk R., Bertoncelj- Tczerve: Jakovljevič, na -Čevlje, hlače ih nogavice mora vsak igr *
lec seboj prinesti- Drese za A team o TSK Merkur, za R ISSK Maribor. TJdel« ba obvezna, igralci točno ob RT; ' garderobi. Vstopnina 5 Din. — Tajnik.
> !.'■	HAZENA.
: ISSK Maribor : SK Mura. Pr/f,.
stvepa tekma med najmočnejšima <kL9 nama mariborskega okrožja se bo jutri v nedeljo v Ptuju- Kakor doznavajV bo to tekmo filmlral g. Roglič. k.s {0 »Apolo« kina, kar bo še povzdign'1^ i-rprln- rnnimivo borbo. Družina
Maribora ce odpelje b Maribora ob 1^4$ s trga Svobode z avtoonvnlbusotti*
bo tekmo sodnik iz Ljubljane. .	«.
: V nedeljo dopoldan bodo odigf tekmo rezerv ISSK Maribora mej J*, ob 10- uri dopofdnn na. jgriščtl ISSK bora. Sodnik g. Cizel. i
—	tenis.	;
: Interni La’vn temniš turnir ISSK ribora. Kakor že javljeno, se prične P
9.	t- m. ob 7- uri zjutraj interni tu'ffli< * nis sekcije ISSK Maribora za MuhovjLF venstvo. Prijavljeni igrald se Tiapr^Tuj«' da pridejo danes na prostore, da se 9°
Či razvrstitev tekmovanja- '
RAZNO.
: TSK Merkur. Maribor. Kolesa^ s ki odsek. V nedelio, dne 9. t. m-PJj izlet v Sv. Marjeto. Zbirališče ob 14. Ir na vogalu Maistrove in Cankarjeve Prosi se točne udeležbe. — No K0***? a, ni odsek. V nedeljo, dne 9- t. m- 0(1 J do 11. ure predpoldne in od 15. wr®^ prej splošni trening. — Obvezni ‘Lj, n i n g- I. moštvo in I. b. moštvo v rezerva in I. naraščaj v pondeliek od ^ 19- do pol 21. ure. Vsi treningi se vTsv na igrišču TSK Merkur na Teznu.'<-/ soboto, dne 8. t. m. sekcijski odbor V " telu pri »Zajnorcu« ob 8. uri- —
  	      _	»B;
na. Obvezen trening za vse igralk®’ j torkih, sredah in četrtkih od 6. vre n*P* v Cankarjevi trlici 26. na dvorišču*
kultura in
Cerkvenikova drama „Greh“ na mariborskem odru
Končno zopet enkrat drama, resnična drama- Tako reclkc so na našem Parnasu, da jedva še verjamemo, če zapiše avtor besedo tragedija, žalna igra. In ko ne moremo utajiti resnice, se skeptično vprašujemo, je II to sploh drama, ni li samo oblika njena, ni Ii pesem nekako nasilno vlita v dramatični kalup. Toda Cerkveni-tova najnovejša drama ni takšna- Niti za lip nas ne pušča v tej negotovosti, marveč se razpleta pred našimi očmi živahno, skoraj skokoma, a deluje istinito in efektno. Snov je realistična, vzeta iz vsakdanjega življenja; kaotična zmes hipertrofičnih misli, razdraženih čustev, poltenih občutkov, smelih podmen m tope malodušnosti.
Vender ne greh sam. ne negacija, marveč konflikt dobrega in zla, tvori osnovno misel drame. To je tragedija demonske ženske, ki je pognala korenine v dušečem ozračju in je rasla ob kolu, na katerega o je privezala okolica, njena mati in njen ■jubimec. Razbrzdana strast vodi njene cilje, v uničevanju in razdiranju meri svo-moč. Dejanje pričenja tam, kjer pade nova žrtev njene dijabolične zlobe, njen prvi mož. Toda greh ne triumfira. V ljubezni drugega moža spozna zmoto svojega življenja jjs najde pokoj svodi duši, —
umetnost
Njena velika ljubezen očisti tudi d«?° krknjenega ljubimca - zapeljivca, je pisatelj naslovil svoje delo nam ga ni pokazal naturalistično, v TIL govi goloti in vernosti. Nego, on ga J® k. likatno zastri pred nami, samo apostrv ral ga je, dal nam pg je čutiti vso težo in podlost, potem pa je prilil z<?r%iŠ nega balzama in pokazal prerojenje .-u. v pekočem spoznanju tn očiščudov’ «<r bežni. Blodečo dušo je ožaril s shftjj# tranje sreče in resnične lepote tar P®: ry til greh v trpljenju in kesanju. Zato J® y zumljiv in obenem tako globoko PrC* 0jr* ljiv zadnji prizor v 6. sliki, ko se oo? pj tožuie vseh svojih strašnih »reh«y* vsklikne: žena. ti si svetnica (tu 3e L.etn' dratno, epilog je le V rahli in brezp bni zvezi s dejanjem). Ali ni v tenvKj^ ru globoki smisel svetopisemske le, ko zakliče Gospod obtoženi br niči: pojdi in ne greši več!
Ta pozitivna črta Se tako blaK^ razlikuje od ostalih realističnih	prvi
veijše dobe in kaže zlasti napraK.i. Cerkvepikovi drami »V vrtincu« ve ^ predok. Zakaj, drama nam >19	i*6'
zafi le košček vsakdanjega go nas mora navdati z nobambu voljstvom jn oplemeniti naša čust
Dejanje se odigrava med bami. Edina pasivna natura, b^LjjensK mu je demonska žena izsesala zi gS^to sokove, pogine v prvi »liki. Dst‘^ sq krwko. aktivne* Duševni
'V MariBoru,~ 'dne" S.toajA 1936G
WCTnrB!
^Lv..vssBf«?ny
nakazani, 'kar samo prispeva k dramatičnosti obdelave. Ostra cenzura med tretjo Jn četrto sliko je morda z dramatsko tehničnega vidika pomanjkljivost. Avtor namreč preskoči duševni boj, ki se je moral odigrati v duši žene pod vplivom Krepke osebnosti njenega drugega moža. „ ,a tedaj neposredna utemeljitev te-velikega preokreta, ki bi morala tvo-pripetijo drame. Zakaj dejanje od četrte slike dalje pada in obstoja le še • nrasanje, ali moralna sila žene ne bo o-magaia v razponi s preteklostjo in zlimi S? • Xoda fretia1 slika je zgrajena vele-./amatično. Prizor na grobu je najučin-ovitejgi v celi drami.'Ženska sc približa 0Z11.S podijo hinavščino, da ga zadrgne h *VOlJ-e mreže. Čeprav pregleda nienc na-, ne in sluti njeno zlobo, naposled ven-slil!- Veriarn.e Pretkani njeni laži. Ob koncu žp se zdi. da bo zmagal vendar ženski d l?0'1 m nekam plašno pričakujemo na-ra7'V>leta.. Toda. čerta slika nas sfv .CP va 110 Postavi pred gotovo dej-,.0: zena vzljubi mdža. ki ga je poročila le*110 ra<^ denarja- Toda bog mamon ji Pp6 n!oreče na prsi in miru ne najde, do-i ki V1 11(2 °^a. vesti v nesebični oporo-' ohJ • 1>rv 1,111 111 drugimi tremi slikami gaa '} ne^ak paralelizem. Poanta prve-w ' e'a. ie zabloda in greli, a drugega, jjjl^znanje in očiščenje- Najslabše je deja-"«i-» tarn- kjer pisatelj zapušča svoj reali-I pkvir in se potaplja -v refleksivna
irs!jania. Tu se cesto izgublja v poli, ,stl in besednem igračkanju, kar vegasti za drugo sliko:
Tork-
srpH va krstna predstava in repriza v ,,ri50 nas ic ZadoVoitikTin je žela mnogo 5f0 'a3nia Publike. Po 'tretji sliki in na 5aimcur:^eJe v torek moral prikazati avtor izrpa • Bratina ie Ponovno dokazal svoj Kje^111 rez'serski ter inscenatorski talent. efekT' °dei-^ni preračunan na zunanji Tod *ernveo ie skromen in enostaven, delu? r,avno ,ta Preprostost in domačnost dEia 'ople in. privlačno- Koncentracija ■ čjl .A samo štiri-ali boljše tri osebe Vsi«? x va °-s'tre karakterizacije oseb, Vlotr sar mora scena stopiti v ozadje. Ctb -so Uročene najboljšim močem. — ja Tni_akter je g- Bratina v ulogi druge-jj.i^oža-zdravnika. Prikazal ga je tako, w 0r si vobče predstavljamo pravega ^b^^iko: na videz mirnega, skoraj nc-?’StivvIe8ra in trdost, a v srci-f plemenitega jeznega moža. Zdravnik ie na.isimpati-jj,a Osebnost v drami, vseskozi dosleden iim«6011131'111- Bratina igra priprosto in kovu U°n a rav110 za'to naravno in učin-Enakovredna, partnerica mu je ga •Pite?; Njena vloga jc brez dvoma, lične j*? mora- igrati tri povsem raz-nico duševnega razvoja: sladostrastje ugaj^jen,<0’ Povabljenko. Najbolj Ba.hlie >L- v P^lcdnji sliki, kjer igra po-had k	B. Grom se je mnogo povzpel
Slh-v' • ličnost ljubimskih vlog. kot smo ie	glodati	na našem odru. Dobro
Pj ^?edoČiI lahkomiselnega veternjaka, ki hiogel udušiti glasu svoje vesti.Malo ‘Vedri0 1>rvc^a moža je g. Železnik, kakor "°’ odigral povoljno.
Cank s* Petdesetletnici rojstva Ivana
Žarni • urerano umrlega pesnika ponije j A ^ razžal jenih, ki bo jutri 10. t. m., Prof j 113§ znani kulturni delavec gosp. Up, 1 dr. Maks Kovačič v Mariboru drob-ŠWs i Pisano knjižico »Ivan Cankar«-sl^.^^na.mcn biti pripomoček pri progasti '''cvetnice Ivana Cankarja, in ga tttfč aaJ naročujejo in kupujejo vsa kul-društva, pa tudi posamezniki, ljubi-Uoi{Qj se lepe knjige in častilci velikega JtUka. Dobiva se pri pisatelju, pa tudi
Pri Zvezi kulturnih društev v Mariboru, Cankarjeva 1.
x Novo češko delo v Jugoslaviji- Znani češki pisatelj in raziskovalec narodnih pesmi slovanskih narodov Ludvik Kupa, kojega monumentalna zbirka »Slovanstvo v svojih pesmih« je splošno znana, izda v kratkem knjigo o Jugoslaviji. Zlasti bo obdelana v njej narodna umetnost in njena kultumo-psihološka stran. Vsebovala bo tudi slike. Za slovansko etnografijo bo knjiga velikega pomena.
x »Trgovina«. Pod tem naslovom .so pričeli naši mladi trgovski akademiki v Ljubljani s 1. majem izdajati svoje glasilo. Vzgoja naraščaja, stalen kontakt med absolventi trgovskih akademij, posvečati pažnjo razvoju trgovskega Šolstva, omo-gočenje študija na trgovskih akademijah, razpravljati aktualne probleme našega narodnega gospodarstva: vse to ima novi strokovni list v programu- Želimo idealni mladini uspehov. Uredništvo in uprava lista je v Ljubljani, Rimska cesta 11 I.
Vesel kotiček
RAZLIČNA VZROKA.
I
— »V gostilni kosim radi tega, ker soproga ne kuha, kljub temu, da se na kuho dobro razume«. —
—»Jaz pa radi tega, ker kuha soproga, kljub temu, da se na kuho prav nič ne razume«. :.t —
T NA.INOVE.ISA' IZNAJDBA'.
Najnovejša Edisonova iznajdba — radio za voh. Radio za prenos glasu in slik je sijajno uspel in sedaj j« žc-nijalni učenjak rešil tudi problem radia za voh. Odslej bomo torej lahko potom voha udobno uživali na koščku kruha vse mogoče okuse.
so to v glavnem posledice organiziranega angleško-amerikanskega kapitalističnega naskoka na rusko gospodarstvo-
Ukinitev izvoza pa je imela za .posledico popolno izpremembo stanja bilance ruske zunanje trgovine. Dočim je v prvem polletju gospodarskega leta 1924-25 znašal izvoz 194 milijonov rubljev, a uvoz 178 milijonov (16 milijonov, aktive), je v tekočem letu v isti dobi znašal izvoz 240 milijonov, a uvoz 309 milijonov rubljev, torej 69 milijonov pasive. Neubranljiva posledica ogromne pasive v zunanji trgovini je bilo manjšanje valutne rezerve in manjšanje uvoza, ne oziraje se na potrebe gospodarstva, ter večanje povpraševanja po izdelkih. Kriza izvoza pa je izzvala tudi denarno krizo. Neprestano padanje kupne moči červonca se ni moglb preprečiti in červoncu je padla tudi kurziia vrednost, kljub temu, da je sam po sebi predstavljal stabilno valuto.
Pričakovalo se je, da bo izvoz žita dal deželi dovolj denarnih sredstev m se je na ta račun vložil ves razpoložljivi denar v industrijo- Industrijska banka pa je pod pritiskom nastalih razmer morala reducirati kredite in jih mestoma tudi ukiniti. Da bi se nevarni gospodarski krizi odpo-moglo. j? vlada ukrenila vse mogoče: Organizacijo eksporta, redukcijo kreditov, zvišanje davkov na kmeta (da je prisiljen prodati žito), štednjo v industriji, izogibanje pred nepotrebnimi izdatki itd. Vlada je podvzela vse mogoče 'korake samo da bi prepričala javnost o resnosti situacije, v kateri se nahaja; sodobno rusko gospodarstvo. Paketni promet z inozemstvom je močno omejen, carine na luksuzno blago so znatno zvišane, 100 dolarski znesek, ki ga je mesečno doslej vsakdo
lahko poslal v inozemstvo, so zmzali aa 50 dolarjev, a pristojbina za potovanje*M inozemstvo je zvišana desetkratno. Vse te izpremembe so izzvale med prebival-(1 stvom pravo paniko- To nerazpoloženjoi prebivalstva pa jc prišlo posebno do iz- j raza, ko so nedavno banke ustavile svobodno kupčevanje s starim zlatim denar-; jem in s tujimi valutami, ki so v svobodni trgovini v vrednosti silno poskočile. Dr-, žavna banka jc skušala obdržati stabilnost in je v to svrho uporabljala najstrož-' ja protisredstva, toda kljub temu ni imela uspeha.
Glede morebitnega padca červončeve-ga kurza ni nikake nevarnosti, kajti kljub pomanjkanju denarja je rusko denarno gospodarstvo preneslo deflacijsko politiko. V splošnem pa je stanje precej stabilno. Od novembra 1925 pa do marca1 1926, se je zmanjšala v obtoku se nahajajoča vsota denarja od 1247 milijonov na-1241, a v naslednjem mesecu narastla zo-; pet na 1245 milijonov rubljev.
Plačilne obveznosti Rusije v inozemstvu za lanskoletni uvoz, ki je bil ves kreditiran, znašajo 535 milijonov rubljev- Doslej je izvoz dosegel 240 milijonov!; in sigurno je, da bo Rusija še v tem letu izvozila za 600 milijonov rabljev blaga. S' čimer bo izplačilo neporavnanih obvez--nosti v inozemstvu zasigurano.
Torej nikjer ni utemeljenega vzroka za ' pesimizem. Zadnji dogodki dokazujejo samo, da tudi sovjetsko gospodarstvo ne prenese fantastičnih eksperimentov in da vsaka neprevidna odredba lahko uniči kako gospodarsko panogo. To je uvidela tudi sovjetska vlada in od tod sedaj tolika opreznost doma, predvsem pa napranv inozemstvu.	v	.	•	'	,	>	,
Iz življenfa in sveta
Gospodarstvo.
*ov!etskem gospo* '0{ darsftvu
> §*Va angleško - ameriškega kapitala. 'Jetski gospodarski krogi spregje-jjQ	dujejo.
JX?idnem razvoju niškega narod-r?a S°dars;tva v druKi polovici lan-'2. 1e nastopila zanje doba ostrih “V°2 žit -v Je ilda sicer izborna, toda iz-^Ihien '? "iega koristi so vslcd prena-Ue. ^ a°sti ostalih tržišč bile le navidez-^ ^snici jc bil izvoz tako minimalen,
da o izvozu sploh ne more biti govora. Posledica tega pa je bilo naraščanje povpraševanja po industrijskih izdelkih, a to-li potreben uvoz je moral docela izostati. Povpraševanje je rasti o s slehernim dnem, a čcrvonec je zgubljal na kupni moči. kar je vzbudilo upravičen strah, da pade tudi tečaj novca. Kriza se je polagoma razširila tudi na ostale producente raznih surovin in polufabrikatov, ki jih Rusija sicer lahko1 izvaža. Z ozirom na slabo kupno moč červenca je eksport postal docela nerentabilen in ruski gospodarji krogi so prišli do prepričanja, da
TaJGnsfvene sile indijskih fakirjev
Danes prinašamo izvleček iz drugega predavanja na beograjski univerzi gosp-Nikole Bogdanoviča, ki je izmed redkih ■naših ljudi; ki je prehodil Indijo in našel dostop do številnih tajinstvenih mest in krajev, katere zakriva močna mrena indijske tajne in groze. Tu nam opisuje predavatelj čuda indijske fakirske umetnosti.
Najstrašnejši so hudobni fakirji, katerim pomagalo zli duhovi, ker ubija jo ljudi, sejejo kal bolezni in nesreče. Ako ne bi bilo ubijanje ljudi, pravi Bogdanovič, kaznjivo dejanje in ako bi smel storiti tak poskus, takoj bi odšel v Indijo, in kadar hočete, bo takoj ubit dot(čnik, katerega določite- Tajinstvena smrt lorda Cartera in drugih preiskovalcev Tutankamenove-ga groba je nastopila saimo radi tega. ker so Egipčani podkupili enega takega indijskega fakirja,
Pred nekaj leti je prispel v indijsko mesto Zaknad angleški zdravnik dr. Bc-sti Sahaj. V njegovo hišo je vstopil tudi nek hudoben fakir in zaprosil zdravnika za 5 rupij (indijski denar). Prvič ga je Sa-haj odbil, drugič pa mu je dal pod pritiskom neke tajne sile dvakrat toliko. Tedaj ie fakir odtrgal palmov list, ga zmečkal in izročil zdravniku rekoč, da naj ga položi otroku na bolno mesto, ko bo zbolel., Zdravnik je pozneje jezen zagnal list proč, a čez nekaj dni mu je obolel otrok in kmalu umrl.
Dobre fakirje, kateri uporabljajo ■ pomoč dobrih duhov, ljudstvo obožuje, 'ker oni ustvarjajo samo dobro- Ljudje jih naprošajo največ za ozdravljenje od' zastrupljeni po kači kobri, pri katerem ne more pomagati nobeden evropski zdravnik. Fakirji pokličejo nazaj kačo, ki iz trupla izsesa strup. Imajo tudi neko čudo-tvbmo rastlino, o kateri nihče ne ve. kje raste. To rastlino položijo na mrtvečevo rano. ki izpile iz rane vase ves strup- — Mrtvec naenkrat oživi.
Pripetil se je tudi slučaj, da so dobri fakirji odvračali liudb s hudim. Ko je nek trgovec spodil dobrega fakirja iz hiše, mu je ta takoj s trgovino vred pogorela do tal. Trgovec je včs obupan dohitel fakirja in ga prosil odpuščanja. Fakir mu jp odvrnil. naj koplje na pogorišču. Trgovec je Po 24 urnem kopanju naletel na za-.	ravno toliko vreden kakor
je bila cenjena trgovina fn niša.
Predavatelj je napravil v, Beogradu
"veliko senzacijo- V Osebi neke Beograjčanke je spoznal veliko sposobnost indijskega fakirstva. Po njegovem pripovedovanju more dotična Beograjčanka odkrivati tatove. Okradena oseba mora samo nekoga sumiti in prinesti košček krpe od obleke dotičnika aili kako stvar. Po raznih veremonijah prinese nato tat sam vi stanovanje te Beograjčanke ■ ukradeno stvar. linr.Hf-
Narkotiziranje rastline." J -
V mestu Kalkuti so meščani proslavili na svečan način obletnico*insti-tuta indijskega učenjaka Chandra Bo-seja, kateri se jc kot znanstvenik posvetil raziskovanju neizmerne tajne y prirodi. Profesor in naravoslovec Bose, imejitelj Noblove nagrade, se'je-predvsem posvetil raziskovanju življenja bilk, o katerih je na podlagi številnih eksperimentov skušal dokazati, da živijo rastline življenje kakor živali in da se v tem ne razlikujejo od žir vali in ljudi. Po tem temeljnem nauktt indijskega učenjaka, ima bilka srce« katerega udarjanje se da prav lepo meriti. Ob priliki jubilejne proslave: je napravil Bose resnično senzacijo-nelen eksperiment. S pomočjo kislipa-stih tekočin je narkotiziral eno rastlino. S svojimi merilnimi aparati je dokazal, da narkoza pojači delovanje srca pri bilki, nato nastopi začasna smrt, srce in rastlina povsem mirujeta. Bose je seveda dobil takoj povabilo, da ponovi svoje eksperimente y, Londonu, da ne ostanejo samo »indijski«. : ' ■
' A*
OrigJnaton vlom.	\
V nek berlinski penzijonat sta prišla dva zakonca in 'najela sobo v prvem nadstropju- Seboj sta pripeljala dva velika starinska kovčka. Cez ipar dni.ravno v ju-tro. sta zakonca odpotovala. Sluge sos-te-žavo spravili oba kovčka na voz. Ko je stopil isto jutro trgovec v svoje -lokale, ki se nahajajo v pritličju penzijonata, je opazil, da so neznani vlomilci oropali njegovo trgovino. Na stropu je bila napravljena velika odprtina, ki je vodila v sobo imenovanih zakoncev. Policija sumi, da so bili v kovčkih skriti tudi pomagači, katere sta zakonca z blagom .vred odpe^ 1'iala.
Vinotoč
005 P21*13 po Trubarjevi ulici-
od nedelje 9. maja naprej pod Kalvarijo —; Krčevina 84; 5'minut od novega mest-.
A. Mašer.
Potovalne kovike, karete
□ C C □ □ O □ □ G □ D □
damske torbice,' ga-naše,' nahrbtniki in fazne toroarskeliz-d#?,v.veHldIjbir|
MpOKŽg
IVAIV KRAVOS
UekmnarovacesU 13.
M
M
CA ICUDI. M°iUf^be z cenona >JuaoapadH**, MaritMjr, Maistrova ulica it U.
OTiašEMiiiaia
nidoin
MečheOF
 STOCKva
Cene Michelin pnevmatike so se zelo znižale. Pred nakupom pnevmatike za avtomobile, motorna in navadna dvokolesa zahtevajte najnovejši cenik samo pri žtokistu
DIVJAK & GUSTIN^lI
MARIBOR
Glavni trg Ši 17 Tattenbachova ulica St. 14
(Jkupljene pnevmatike se montirajo brezplačno.
f / ^v\ * Tako krasno se pere edinole z Ji	milom
i^/f	j0 res pravo gospodinjsko
J' V»	milo učinkuje temeljito In Isto-
časno blagodejno na vsako, tudi najfinejše perilo. Uporabljajte samo to milo, kajti z njim prati je prava igrača.
Vedite pa tudi, da se v vsakem tisoCem kosu nahaja zlatnik.
Ako ga najdete, pomeni to za Vos dvojno srečo l
Mtao SOllO 'L‘Z
k»j. Dopise na upravo. 898
Marstan" provizorično na
Kotorskem trgu 3, vhod dro-ri84e	902
AVfirl V kaotini Žarkorci UfaUt ! Tei.uo. prostorni na
prodaja do artda: kuhinjski in »obni inventar kelo, ure in raxao drago. NaaUdnik po nizki cani.	900
V	nedeljo, dne 9. maja predpoldan od
10.—13. ter zvečer od 17.—24. ure v gostilni Kirbiš, Aleksandrova c. 79.
KVARTET RICHTER
Krasen, prahuprost vrt, prvovrstna vin*> znano dobra kuhinja, točna postrežba«
898 Za obilen obisk se priporočata
KONRAD in LOJZKA KIRB*
Naznanjam cenjenim damam, da *em prest lila svoj modni salon Iz Koroške ceste 39 v
Koroško cesto 26.
Upajoč, da z reelnim in solidnim delom obdržim zaupanje cenjenih dam beležim in se priporočam z odličnim spoštovanjem
Mflfmlr* *cr<(^tn* Stavbna imifllllB -.»druga zopet posluje Rotovški tre 3, droriače 901
IinnitO Trpinovo platno, kar ,U|jUllC ie trpežno inpeeeni Maribor, Glavni trg 17.	815
kiadišfc
najem. Vpralatl: Glavni trg 18, trgovina Novak. 886
rebrni denar !iid£
nudbe pod ,Takoj" na »pravo.
J... iiio malo p o • o j i 1 o.
DUTfl Ponudbe pod »Trgovina* na upravo lista. 903
oztle kože
ni ceni Joiip HOSENBERG. Slovanska ulica 1.	734
ilftenuir kratek> •« P009ni HflSUVlL proda. Aleksandro
va casta 44/11., Gorup. 909
po konkurečni ceni v veliki izbiri na novo ^t§jg dospelem blagu dobite pri urarju in zlatarju
L0RENC STOJEČ, Maribor, Jurčičeva
Oglejte ai izložbo pred nakupom
MKlIlila s® ^ damska modna »UUIllIu larpa v pondaljek zjutraj. Proti dobri odikodnini oddati Trazova ul. 8/1., demo. ______________________________911
Aticka pridna in poltena ClldBlI, boljša mož, ko j a zna kuhati in ramaa* dobro go •podiojstvo, kakor pranja, likanja itd. se aprojma v »talno službo za že* eeli dan. Naslov ▼ opravi.	897
Gospod Ivan Semen od danes naprej ni več v naši službi, ter svarimo vsakogar, da bi imenovanemu izplačal za naš račun najmanjšo svoto. Poskusi inkasa se naj takoj prijavijo policiji.
JUGOSPEDIT
Mednarodni transporti, trgovina z kurivom 887	lVfar,it>pr'
Pristopajte k Jugoslovanski Matici.
Velika prodala
oblštvo. KESr-^C
so radi selitve po zaaerni ceni proda. Maribor, Trubarjsva ul. It. 7, L nadstr.	876
znižanih cenah!
Sl. občinstvu vljudno naznanjam, da ;em z današnjim dnevom prevzel trgo vino s papirjem in galanterijo od gdč. H. Werglas na Kralja Petra trgu. Vsled upeljave modnega blaga in drobnln, prodajam od jutri naprej dosedanjo zalogo po neverjetno znižanih cenah.
Prizadeval si bodem pridobiti pri slav. občinstvu z dobro in prijazno postrežbo popolno zaupanje in ae priporočam za obilen obisk
Izredna ponudba:
Damske flor-nogavice v modnih
barvah...................,	od	24	Din	naprej
Angleške nogavice	melirane.	.	„	21	„	,
Otroške. nogavice kratke	.	.	.	„	6	,	•
Damske Trlkot-iokavlce Reklam , 16 »	.
Moške .	„	,	,	1«	,	•
Damske Glace-	„	.	*	60	,	»
Otroške patent-nogavice sive, rujave, črne, bele-Veslarske majice — dokolenlce — žepne f»te* Modne srajce — ovratniki — samoveznice-Spodnje hlače — spalne srajce. gS6
Dežnik!
Potovalni kovCakl od Din 55*— naprej* Potrebščine za brlbolnscc.
Galanterija, Parfumerija in modno blago. PetrebSCIne za krojač«, Šiviljo In modi****"
RADO TIPEL
prodaja
Radi reduciranja In dalna addaja lokala v Rajam, aa prodaja aamo kratek iaa pahlitvo, poateljnina, preproga, linoleji. namizni prti In posteljna pregrinjala, pregrinjala za divane, blage za pohlitvo, pili, prevleka za ilmnlce, otemane, divane, fotell, slike I, t. d. Kakor tudi razna stanovanjska oprema
O © n o ^O-SO°/0 znižane
Prest ogled - neobvezen nakup. Poilljatve na deželo. Cenik brezplačne TRGOVINA POHIŠTVA IN PRiPROO
Gaspari & Fartinger nasl-SLAVKO ČER N ETI*
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA *
KAROL PREIS, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 20
tPdOMS aManhnraha Tjaka^na* % Maribora, predstavnik: Stanko Dff te ! a. ravnatelj. Urednik Božidar Borko, novinar. ledajateli: Koaao«*^ *'
predartaToiiu Vekoslav Spladles, novinar. Val v Maribora.