•TABOR* izhaja vsak-dan, r«vco oedeljo in praznikov« ob 1& tiri a datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti U 12*50» xa bo* »emrtvo D 20*50, »K •
MAK1BOR,\
Posamezne številkei Navado* Din V*—> ob nedeljah Din V5H
UREDNIŠTVO M »tuja « 11«+. bon«, Juriionra al. Ji. 4, L »d-»tropjo. TeJcfos bltnrb. it 274.
UPRAVA » oab-ia o Jurčevi , olied H. A pritUčj«, <Ub»T Ud^ (oo it 21. - SHS poSfaMfekm* i mbm Um U.18L	;)
No ooroMo brao dmmi» m M «»*•. — RokopM M ao oaio}»
Številka; 221.
Dajte nam samoupravo!
Maribor, 29. septembra.
lit ^ kovaškem so vrše v kratkem vo-v župani jske skupščine;
SJrok deIokrogf
te bodo širji nego svoje-Tako bo Slovakom,
£asni deželni zbori, a erih velik del. se je dal od Hlinkove
;:ki
mplf'a'no stranko zapeljati v borbo za &vn' ^ avtonomijo, dana prilika, da v nih* | ^ul:>ani.iskih skupščinah ali dežel-v, I zboi'ih razpravljajo in sklepajo o nih ®?®P0t*arsltUi, socialnih in kultur-vprnšanjih, ki so tičejo slovaškega rieiUena. ato, .. •	•	.	 •	_
bori
lena. Niti najmanj' ne dvomimo, da
ščiij9/111^0 s'ovaško ljudstvo v teh skup-hretfv *8k° l)0'ne r°ko dela za svoj na-av< e *’ ča bo pozabilo na vse fraze o ki	kakoršno	hoče	imeti slovaš-
®inka, *n ^a bo v doglednem ^e> i.- 2roval° češkoslovaške državni-i^1 s° um z ustanovitve županij dali nVej.° ,Samoupravo, v kateri bo lahko ®ke •av^°_vse svoje kulturne, gospodar-vn.Sacialne zahteve.
:Ve!1Ce ,a^evini Srbov, Hrvatov in Slo-V !maHt° že nad dve leti najvišji rodh v- ave’ ustavo, ki garantira iia-ka J-ko samoupravo v oblastih. Vsa-ima izvoliti svojo oblastno JJf)]jeSeino ali deželni zbor, ki ima široko social r za S°sPodarski, kulturni in brneč' napredek prebivalstva v svojemi kon qJU‘ 5° nad lut0 flni imamo tudi zaleze •razdelitvi države v oblasti in fskiViiv“-n ° V°litvi oblastnih in srezklh Ipirju ClD' ^da žal je zakon ostal na pa-do l V zaPr^enih arhivih in' vlada še kon aneS ^ hašla poguma in povoda, za-skij^ aveUaviti. Koliko važnih gospodar-šilo ln drugih vprašanj bi se bilo že vrtek ■** hlastnih in Srezkih' skupščinah j. ^ onega leta dni. Marsikak kamen' udovoljstva bi bile te 'skupščino B sit3^ Pozitivnim! delom! odvalile, mar-'ake pritožbe o pomanjkljivosti u-^rave Bi. že n’e bilo1. Koliko dobrega bi L1 ^delavne oblastne in srezke skupšči-^jn. 26 ^ablco ustvarile ha socialnem po-ŠolT drobit gospodarsko slabotnih. °brt .^d°brega v prid našemu kmetu in le	Koliko dobrih nasvetov bi bi-
o že dale centralni vladi glede
larstv ^anja našega narodnega gospo-skrb Za' Kako čisto drugačna bi bila ■ 1 aprl na^° 'bolnice, ki bi bile prevzete Za naiJ° oblasti. Kako bi lahko skrbele Y	brez	kuluka.
,'lhdstv aitfo Se:	ako bi samouprava
kf,5 v oblastih in srezih1 bila tolik tono .°nsti t- ..____,	•	,	,	.	.	..
®eIjaia kje so vzroki, da se še ni u-fiP°de k) . pa naj ljudstvo vpraša go-t° aPira^^a'ce’ S6 8 toliko vehemen-^°ha q izvedbi ustavnih določil in za-teze edi?delitvi države v oblasti in držati f°v2.ato’ ker hočejo v ljudstvu ^hske avt 0 Potrehi nekakšne alo-ta,i Posta p11?111^0* Pra5ajte njih, za ^Pjih z	pri	vsakokratnih poga-
fa Se štiri*	ZFl P°ffoj, da Se Slove-
D emisija dr. Ninčiča odgodena.
»i radikale razdeliti. 'In1 potem! vprašaj-l rikale0mf’ Zakaj na ljubo slovenskim' ^00« v kopira jo ljudstvu koristne , e-so jn- ir V e> namesto da qjim dajo Hdgovn V- Obrobit ljudstva in drža-h^Pjcio riU S° °b°ji: eni, ki imajo in 5Jo> da sfi ^°venskeml ljudstvu fik-h Učenih ' 0VePija ne sme deliti v dvo-1 ehicaio ^osb°darskih sfer, drugi pa, Jtikalij T g° ve d no špekulirajo na Hi. Klasove za svojo nasilaiško
fcS 1Vkv®? be more čakati. Gospo-
Stašem ^aj bnšega naroda zlasti tu
takšen- ,ffia.Tib°rski podružnici, po-
k. da pj.:,-/ a ^ nujno potrebno, da še
i, Javljat; ^ ° Perečih vprašanjih ^ Jati m Skler»a+; ..
k' ^ru Lu ^ .Pati v svojem dežel-})m .°kra;;n-, a«tni 'skupščini) in v Bvo-■ To .Zas °Pib (»rezkih1 skupšči-1 ^ kakor J0r?0ri na Koroškem’ ravno S ^Sekmurju, na Ptujskem
Beograd, 29, 'septembra. (Izvirno). Narodna skupščina je bila še včeraj pod utisoml interpolacijskega dneva. Razgovori so se sukali skoro izključno krog osebo dr. Ninčiča in’ javnost sestavlja vse mogočo kombinacije o nasledniku. Najverjetnejša je verzija, da bo vprašanje rešeno šele, ko se razjasni zunanja situacija. Nasprotstva med Pašičem inj Ninčičem' so očividna. Pašič baje nima upanja, do dobe zunanje zadeve vt svoje
roke. Radikali pa nimajo nikogar, ki bi mogel zavzeti njegovo mesto odnosno hotel prevzeti odgovornost v sedanjem trenutku. 'A k o pride med Pašičem] in Ninčičem! do preloma, bi prevzela zunanje zadeve manj važna oseba ih bi po likvidaciji vršečih vprašanj odstopila »Samouprava« in »Balkan« bosta gotovo demontirala vesti o Ninčičovem! odstopu. Takšrti! dementiji so bili v inozemstvo že odposlani, ne pa še V provinco.
Ostra kritika radikalske finančne, zunanje in
notranje politike.
lastno "duhovitostjo ifi! brezobzirnostjo šibal zurtanjo in notranjo politiko .vlade. Vlada sc izmika vsaki razpravi v zunanji politiki v, skupščini. Minister Ninčič razgovarja z zastopnikom Madžarske v Ženevi istočasno, ko Madžarska tako postopa proti rtam, da je vsak razgovor izključen. Reško vprašanje je rešeno proti nam radi premale odločnosti vlade. Italija pa naj ve, da bo naš narod z Vsemi sredstvi brartil svoje pravice. — Imamo v težkem zunanjem položaju radikalno-turško vladno vcčirtO, ki ima za seboj komaj četrtino poslancev. V notranjosti se izvaja hajbrezobzirnejša partizanska redukcija uradništva, vendar pa so vzdržuje 19 ministrstev. Vlada je plemenska in škoduje kot taka edinstvu ter dela 'sramoto Srbom. V nove krajo se pošilja slabo uradništvo. Za uradnika sta danes le dve klasifikaciji: radikali in Ueradikali1. Država ni več pravna država. Vlada vodi politiko za in' proti ustavi, jo za in proti Radiča.
Opozicija je Pribičevičevimi izvajanjem burno pritrjevala.
Beograd, 29. sept. V včerajšnji seji narodne skupščine se je pričela razprava o dvanajstinah. Posl. dr. K u m a n u d i jo podvrgel finančno politiko vlade o-stri kritiki. Proračun’, o katerem je fin, minister že pred tedni izjavil, da je go-: tov, še danes ni izgotovljen. Krediti se jemljejo proti zakonu in proti določbam državnega računovodstva. Mesto neposrednih (se povečujejo posredni davki. Izvozna carirta so je znižala, zvišala pa so je železniška tarifa za 50—100%. Za socijalne in’ gospodarske interese se vlada ne briga. Obtok dinarja je zvišan za 800 milijonov, fin. minister pa intervenira na borzi v škodo državi. Dinar sedaj raste, pa brez zasluge fin. ministra.
Govorila sta še minister Jankovič in musliman Hadžikadrč. Dvanajstine so bile nato z glasovi radikalov in1 dže-mijeta v načelu prejete. Nemci niso glasovali, ker še vlada ni privolila v razne koncesije.
V popoldanski Seji se je pričela špe-oijalna debata o dvanajstinah. Prvi je govoril klerikalec Krajnc, nato pa demokrat P ribiče vid, ki je z njemu]
Nemški klub zopet del vladne večine.
Beograd, 29. 'septembra. (Izvirno), me, ki se nanašajo na razdelitev vzornih Ministri Vujičič, Perič, Stojadinovič in posestev, smatra vlada kot nesprejem-Trifunovič so imeli včeraj popoldne po- ljive. Vendar je bil dosežen 'sporazumin gajanja z zastopnikoma nemškega kluba! so kakor se čuje — dobili Nemci kort-dr. Kraftom! in Moserjem. Delegati radi- cesije v šolskih ifi gospodarskih’ vprn-kalrte vlade imajo Halogo, še pred od- šanjih v Sloveniji. Nemški klub je po glasovanjem dvanajstih razjasniti par- poročilu ,svojih' zastopnikov sklenil, da lamentarni položaj. Nemško zahteve po Nemci ostanejo v parlamentu še zana-reviziji volilnih imenikov ter po usta- prej sestavni del vladne večine. Pogoji vitvi izvedbe onih določb agrarne refor- sporazuma se seveda drže tajno.
—D—
PROKLAMACI.TA BOLGARSKE VLA- a komunisti se takrat, nišo nikoli bu-DE NA NAROD	frili. dasi je bil zakon pogažert, zaščita
delavcev popolnoma zanemarjena, in so Uporniške čete razgaiie in uničene. —• zemljoradniki cinično gazili vse zakone, Beg nahujskanih kmečkih množic preko	bm*	Prilog	Ali	mar	goni
Silo ip; z vsemi Sredstvi zatrla. Narod poziva, naj ostane miren in trezen.
Beograd, 29. 'sept. (Izv.) Po osVoje-n ju glavnih opornih’ točk upornikov, t ji, Berkovioo in’ Ferdinandovo, Bo se boji! med vladnimi četami in uporniki ,vso noč nadaljevali. Vladne čete So v pre-» moči. Uporniki so se umaknili v gozdoM ve in' gore, kjer jih zasledujejo vladne* čete, dokler jih popolnoma ne razženejp ih uničijo. Od včeraj je prekoračilo našo mejo mnogo kmetov, ki So zbežali pred vladnimi' četami, boječ se kazni, s katerimi jim je zagrozila vlada. Ministrstvo notranjih zadev je oSvetilo vsa obmejna! oblastva, naj begnHce pri prekoračenju' Haše meje razorože ih j ib opozorijo, naj sc za časa bivanja V naši' državi zadržal popolnoma mirrto, sicer bi jih1 morala vlada izgnati preko meje. Begunce dirigirajo obmejne oblasti v Niš, odkoder bodo odpravljeni dalje. Za danes se pričakuje še nadaljni dotok beguncev. >
naše meje.
Beograd, 29. Septembra. (Izvirno). Ofioijelmi bolgarski dopisni urad poroča: Vlada je izdala na narod proglas, v katerem je obrazlagala rozloge, ki so dovedli komunistične voditelje, da so naščuvali lahkoverni narod
komuniste v pobuno načelo, da more zemlja pripasti onemu, ki jo obdeluje in katero je vlada proglasila za svoje, ali pa zahtevano absolutno spoštovanje zakonov o zaščiti delavstva1? Kljub vsemu temu So komunisti podpirali zemljorad-niški režim in vso njegovo zločine, samo
k pobnni 80 Proglašali doktrino, da je v bur-
Alitatorji To' "bili" najeti ml zunaj. Kaj' žuj^ dr?avi alabše- Kose j« v Bolje dovedlo komuniste, kojih sodelovanje farlJ1 ?a.<fel° obračati vse na boljše, so pod prejšnjim režimom1 je znano, da po orn.unls ^ v bojazni, da se njihove po-prveml neuspelem' poskusu dvigne roko zicije pos a sajo, naravnost pobesneli. V zoper vlado, ki uživa zaupanje vseh po- 0 upa so uaKnali komunistični voditelji litičnih struj v Bolgariji? Pod krivica- neveden m' prevaran narod v smrt in mi, ki jih je zagrešil prejšnji režim, so krvoprelitje. H koncu razglaša vlada, da komunsti molčali. Zemlja se ni delila b"° vsak poizkus, naperjen proti obstoje-med potrebne, nego med .veleposestnike, čemu državnemu redu, takoj v kali s
polju, v Halozah, Savinjski dolin! in drugod. Ljudstvo je sito klerikalne demagogije o megleni avtonomiji, katere nikdar ne bo, in’ zahteva, da v svojih samoupravnih skupščinah samo odloča o svoji uSodi. To nam dokazuje tudi dejstvo, da je na neki Skupščini slov. radikalcev Ha Golem' brdu na Koroškem minolo Jiedeljg feila smejeta ^resolucija«
ki zahteva takojšnjo ustanovitev mariborske oblasti. Gospodje radikalci so ču-li ta glas ljudstva/njihovi možje imajo danes vajeti in usodo države v rokah naj poslušajo glas ljudstva in dajo za konom življenje. Naj dajo ljudstvu pm liko, da se udejstvuje in si samo kroj svojo usodo!
Ji j,	'—O'*
JUGOSLOVANSKO - BOLGARSKE KONFERENCE V SOFIJI. Nadaljevanje niških pogajanj. —' Prič®-tek 1. oktobra. J (, ■ *j
Beograd, 29. septembra (Izv.) Danes je odpotovala v Sofijo naša delegacija za komisijo, ki rtaj reši vsa sporna vprašanja med našo državo in Bolgarijo« Predsednikom naše delegacije je bil imenovan' univerzitetni profesor Milart Novakovič, člani delegacije pa So inspek-tor pravosodnega ministrstva dr. Dušan Pejič, poslaniški' tajnik KTuSoeilav Me* neghclo-Dinčič, in’ tajnik poslaništva v! Sofiji g. M. Miličič, ki je (svojčaa sodeloval pri niških konferencah. Gre predvsem za bolgarske obveze, izvirajoče is neuillske mirovne pogodbe, zlasti člene 125., 177. i« 178. Člen 125 predpisuje, da mora Bolgarija povrniti vse stvari, ki! So jih odnesli Bolgari za časa vojne iz Srbije. Doslej bolgarska vlada teni predi pisom! ni v polSem obsegu ugodila. ČlefS 177. je za nas najvažnejši, ker Se žhjinl obvezuje Bolgarija, da poplača vse re-kvizicije, izvršene v Srbiji za časa Vojne. Na tem’ jo zainteresiranih mnogo Paših državljanov, ker so okupacijske oblasti vsevprek rekvirirale irt prizadele prebivalstvu mnogo škode, člen 178. obvezuje Bolgarijo, da izplača odškodnina onim državljanom, ki jim je bilo zaplenjeno premoženje v Bolgariji po svetovni vojni. Takih’ slučajev je bilo zelo mnogo, poSebifo mnogo je bilo razlaščenih naših’ državljanovv potom' agrarna reforme. Bolgarska vlada jim' je priznala zelo minimalno odškodnino, ki Se j# izplačala v državnih bonih, ki pa daneg nimajo nikake vrednosti. Razen’ tegase bo na. tej konferenci, ki prične dfie 1. oktobra razpravljalo tudi o sklepanju' raznih konvencij.
Niiičič in Pašič ostaneta.
Beograd, 29. sept. Tiskovni urad je razposlal brzojavke, v katerih1 demontira vest o demisiji ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča. Glede vesti, da se umakne Pašič iz političnega življenja, se je obrnil list »Vreme« na merodajno mesto, in izvedel, da tudi ta vest Me odgovarja resnici. Pašič je še Čil ifi So še nadalje opravljal svoje posle.
BORZA’.
C u r i h, 29. ‘sept. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 34.35, London 25.47, Beograd «.3«. Berlin 0.0000031, Praga 16.80, Milan 25.64, Newyork 560, Dunaj 0.0078 sedem petin, žig. brone 0.0079 dve petini, Budimpešta .0.03, Varšava 0.016» Sofija 5.43«,
P osamezne Številke* Navadne Din 1>-% oh nedeljah Din 1*50«
Leto: IV.
Maribor, nedelja 30. septembra 1923.
WMTM.lt .. ..
Politične vesti.
*	Beka mora biti italijanska! »Corier-re Itaiiano« se bavi v enem1 svojih člankov, z eventualnoslmi, ki bi mogle nastati, če bi Jugoslavija odbila italijanske zahteve in če bi Pašičeva vlada bila prisiljena, da odstopi. Člankar vprašuje, kaj naj stori v tem slučaju Italija. »To vprašanje«, nadaljuje pisec, »je postalo spontano, toda vsaka država mora že imeti pripravljen odgovor, ki mn ga dikti ra njen položaj. Za Italijo bo odgovoril oni, ki mora in moro. Ni izključeno, da bo to vprašanje zopet prišlo v zagato, iz katere ne bo izhoda in po reških ulicah bo še dalje rasla trava. V tem slučaju mora Italija najti nova sredstva, da da temu nesrečnemu mestu njegovo definitivno rešitev. V tej smeri se morajo gi-tjbati vsa nadaljna italijanska prizadevanja. Samo razumen program obnove, ‘ki bo upošteval spremenjen položaj tega mesta tar njegove odnošaje z zaledjem, 'Snore prinesti rešitev Reki in ji pripor moči do ponovnega procvita. Če tudi bi !fee izvedel predlagani sporazum glede iBeatav« italijansko-jugoslovensko-reške-rga konzorcija, vendar pa je gotovo dejstvo, da Reka kljub temu ne bo postala to, kar je bila nekoč, tj. največji center oek balkansko-donavsko trgovine in izhodišče produkcije celokupnega zaledja, v katerem! je značila Hrvatska prav ma-
lo	ali nič, dočimi je nasprotno pomenila ^Madžarska vse. Splošno je znano, da Reka ni bila j ugoslovenska, nego madžar-jfcka.hika. Hrvatska in Slavonija so nu-; idile Reki le neznatno trgovino s slivami 'in' leeoin!, medtem ko je Madžarska izvažala preko Reke svoje bogate agrarno pridelke in' uvažala preko n,ie vse, kar Se bilo potrebno veliki in obsežni državi.. ^Popolnoma naravno je, da Jugoslavija nikoli' ne bi dopustila, da pride Reka zopet v madžarsko posest. Vse trgovinske ;pogodbe, ki bi se v temi oziru vsilile Jugoslaviji, bi ostale cunje papirja. Z lahkimi izgovori bi1 idelala Jugoslavija jmadžarski trgovini na Reki take neprili-[ke, da bi bila ta zopet prisiljena, posluževati se Donave, kakor se to godi sedaj.
, jčetudi bi ee v najboljšem1 slučaju posrečilo dvigniti aktivnost reške luke, bi jtbdla ta navezana samo na siromašno za-Hedje Hrvatske, kajti na Srbijo, ki ima jfcedaj prosto pot preko Soluna, ni raču-IJiati. Reka kot hrvatska luka bi mogla de siromašno životariti, ostali bi ji le spomini na prejšnje boljše čase. Ta veličastna luka, urejena najmodernejše, bi ioptala vi velikem delu neizrabljena, ter ikmalu popolnoma zapuščena in popolno-taa upropaščena.« -— Nato opisuje, kako tnoderno je urejena reška luka v tehničnem oziru ter končuje: »Reka je prenehala biti trgovsko mesto. Tako je hotela usoda. Sedaj je treba, da to nado-(mesti industrija, Reka mora postati me-•feto tovarn, ladjedelnic, za kar ima vse predpogoje. To kar je bilo v madžarski ijuki samo postransko, mora postati v
italijanski Reki glavno, dočim bi trgovina stopila na drugo mesto. Jugoslavija bi lahko v miru imela svoj Baroš in svojo Delto ter preko teh izvažala svoje slive in svoje prage. To bi Reko ne zanimalo, še manj seveda Italijo.« »Corier-re Itaiiano« pri vsem svojem roganju na jugoslovensko trgovino jasno priznava, da je Reka odvisna od jugosloven-skega zaledja. Italijanski načrti za bodočnost Reke niso posebno rožnati, najmanj pa za Rečane same, ki iskreno žele, da ostane Reka tudi v bodoče v bistvu luka in industrijsko mesto, kakor ga slika članka,r. Rečani hočejo, da ostane Reka to, kar je bila s svojim naravnim zaledjem' in bi bili Italijane, da ni italijanskih bajonetov, že davno pognali k vragu.
* Pašič se vendarle umakne? Beograjska »Politika« je priobčila 26. tm. vest, da je Pašid odločen se umakniti iz političnega življenja. Njegov naslednik bo Ljuba Jovanovič, sedajni predsednik Narodne skupščine. V njegov kabinet bi vstopil tudi Stojan Protid.
* Končni rezultati občinskih volitev lia ČeSkosiovaSkeiu. Kakor poroča »Ven-kov«, je po izzidu občinskih volitev na Češkoslovaškem razmerje med političnimi strankami sledeče:	republikanska stranka je dobila okrog 1,000.000 glasov, socijal-demokratska 500 tisoč, ravno toliko komunisti, ki so pridobili precej madžarskih in nemških glasov. Ljudska stranka je dobila 400 tisoč glasov, češkoslovaški socijalisti 330 tisoč, slovaška klerikalna stranka 350 tisoč, nemški so-cijalni demokratje 300 tisoč, nemški a-giarci 270 tisoč, narodni demokratje 250 tisoč. »Voukov« pravi nadalje, da je ljudska stranka, ki je doslej zavzemala drugo mesto, padla pri občinskih volitvah na četrto, ker se jo odcepila slovaška ljudska stranka. Republikanska stranka je premagala vse druge, ker se ja združila z narodno slovaško in zem-Ijoradniško stranko v Podkarpatski Rusi;!’.
* O italijanskih pripravah v Primorju začetkom tega meseca smo dobili te dni zanimiva poročila, katerih seveda v interesu našega tamošnjega naroda ne smemo objaviti. Kot značilno omenjamo samo, da so dobili kmetje v celem Primorju začetkom tega meseca od italijanskih oblasti ukaz, da so morali vse poljske pridelke spraviti s polj do 15. tm. Italijani so že na raznih krajih delali tudi barake in druge priprave (avija-tične itd.). Iz vsega sledi nesporno, da je Italija že delala obsežne priprave za napad na našo državo in da torej gibanje italijanskih čet ob naši meji ni bilo tako nedolžno, kakor so to hoteli naslikati italijanski listi.
* Taritorijalno razdelitev obmejnih škofij pripravljajo na Češkoslovaškem. To je zvezano z velikimi težavami, ker nove državne meje skoro nikjer niso istovetne z mejami škofij, zlasti na o-grski-slovaški meji, kjer madžarske
M. Kovačič:
Maš brat starosta.
? (Spominu dr ja. Vlad. Serneca).
k Roka mi drhti in grlo se mi stiska, ko pišem te vrstice. Vendar čutim neodolji-yf> srčno potrebo, da se vsaj z nekaterimi potezami oddolžim manom prerano aaml umrlega brata staroste.
Najbolj mi je v spominu iz telovadnice. Ni ga bilo v nagi »stari vrsti« tako marljivega, tako točnega in vestnega Vežbača, ^cakor je bil br. Sernec. Nobene telovadne ure ni izpustil, če ga niso za-<drževali nujni posli, največkrat občinske seje. Kadar ga ni bilo, vselej smo Se vprašali: »Kje pa je danes br. staro-feta?« Kadar je br. prednjak zapovedal: »Pozor!«, spoznal si v bratu starosti vte-lešeno disciplino — že je bil na mestu, Ifi sa je zavzemal v vrsti. In vrsta je odšla k orodju. Večkrat smo izvajali vaje, M so bile »atentat« nanj (bil je nekoliko obsežnih telesnih dimenzij). Vendar fee je vedno potrudil, da je po možnosti izvedel vajo. če pa se mu je zdela pre-komplicirana za njegovo konstitucijo, je šel k orodju, ko je prišel red nanj, se opravičil in izvedel kako lažjo vajo. Pri prostih vajah pa je bil neumoren in kazal kakor na orodju tudi tu trdno voljo, da je vzdržal do konca, četudi ga je včasi pot kar oblival. Poleg discipline in železne volje pa mogel opaziti kakor v
življenju, tako še posebno v telovadnici dve lepi lastnosti, ki ste dičili pokojnega starosto: pravo sokolsko bratstvo in neuničljivo vedrost. V vrsti je vladalo vedno veselo razpoloženje, h kateremu je zelo mnogo pripomagal br. Sernec s svojim1 prijetnim temperamentom. Nikoli ni bilo žal besede iz njegovih ust in niti mislili se ne da , da bi dal kedaj komu le v najmanjši meri čutit isvojo duševno superiornost, dasi nas je marsikaterega v duševnem oziru visoko prekašal. Vsakomur jo bil brat, za vsakogar je imel enako prijazno besedo in enako čuteče srce.
Spominjam sc br. staroste tudi od občnih zborov in odborovih sej. Kar mi je vedno imponiralo in me navdalo z visokim spoštovanjem do pokojnika, je bila sigurnost, s katero je vodil seje. Večkrat sem mislil: »To bi bil parlamentarec!« Iv temu njegov živahni nastop, njegov krepki glas in vsebina njegovih besedi. Ne spominjam’ se niti enkrat, da bi bil br. Sernec — kakor se pravi — mlatil prazno slamo. Njegovi govori, nagovori, zagovori in odgovori so bili vedno klona zmo. Če mu je kdo ugovarjal, mu je slobodno puščal besedo in se dal prepričati, če se je motil ali če je kdo drug zadel pravilnejše. Znal pa je tudi odrezati besedo — jn to na primeren bratski način, — če je kdo kopičil fraze. Enako je znal nastopiti — in to energično — proti nepotrebni, zlasti proti »a-
škofije globoko segajo v ozemlje češkoslovaške države. Te dni je vprašanje razmejitve csrkveno-politienih upravnih okrožij predmet pogajanj z Vatikanom. Seveda pride tu še posebej v poštev vprašanje lastnine nepremičnin madžarskih škofij na češkoslovaškem ozemlju. Enako pereče je to vprašanje tudi za našo državo. Saj je znano, da segajo avstrijske in madžarske škofije tudi v naše ozemlje in s tem seveda tudi cerkvena oblast škofov v tujih državah nad duhovnikov naši državi. Naravno je, da mora biti tudi pri nas to vprašanje čim prej rešeno. Upamo, da se bo rešilo istočasno a sklepom konkordata z Vatikanom.
* Bolgarska revolucija — delo Moskve. »Prager Presse« prinaša iz Sofije poročilo, da komunistični puč v Bolgariji sloni na moskovskih inštrukcijah, ki so sledeče: V petero različnih centrih Bolgarske se postavijo čete rdečih gardistov, ki so podrejeno komunističnim vodjem Dimitrovu, Lukanovu, Kolaro-vu, Muletarovu in' Jankovu. Tem ob strani stoji generalni štab bivših oficirjev. Po načrtu bi naj izbruhnila vstaja v bolgarskih mestih Plovdiv, Stara Gora in! Tatarpazardžik, da se privabijo vladne čete iz Sofijo in Severne Bolgarske, in da ostane glavno mesto brez vojaštva V Sofiji bi se nato zanetil požar v več velikih objektih, nastala zmešnjava pa bi se porabila za zasedbo pošte, telegrafa, telefona in vladnih poslopij. Po uspelem puču bi se osvobodili iz ječ vsi zaprti zemljoradniški vodje, da pomagajo pri organizaciji upora v provinci. V več vaseh, kjer je bila proglašena sovjetska republika, so vladne čete našle nove ruske trilinijske puške, ki so bile oči vidno vtihotapljene preko Varne iz Rusije, podobno kakor 14 zabojev strojnic, ki so bile meseca junija zaplenjene pri Plevni in ki so bile od komunistov deklarirane kot žreblji. Budnosti policije in energičnemu nastopu vlade, ki ga je prebivalstvo radevolje podpira-
lo,	se je posrečilo vse te načrte pravočasno razkriti in Bolgarijo obvarovati pred poplavo boljševizma.
* Moskva c drek! a pomoč fiemškim komunistom. Iz Moskve poročajo: V poučenih krogih se zatrjuje, da so se nemški komunisti obrnili na komunistično centralo v Moskvi za podporo za komunistično gibanje v Nemčiji, ki bo imelo, kakor se je zatrjevalo, odločilne in dale-kosežne posledice. Dobili pa so odgovor, da je komunistična stranka predvsem za miroljubno gospodarsko obnovo Rusije in da za take akcije nima več denarja.
* Bald\viii za dobre odnošaje »Francijo. Angleški premijer minister Bald-win je izjavil v nekem govoru, da stavi največje upe za ureditev sedanjega položaja v Evropi v dobre odnošaje med Francijo in Anglijo. Rešitev .perečih vprašanj bi bila neizmerno otežkočena, če bi se ti dve državi ločili. Mesto nezaupanja, ki je vladalo med obema drža-
paeni kritiki. V talcih slučajih je z vso vehemenco in prepričevalnostjo zastopal pravo stališče.
Silno velika je bila pokojnikova lju bezsn do domovine in naroda. Najjas nejši dokaz za to so mi bile vedno njegove poslovilne besede, ki nam jih je govoril, kadar smo se vračali s pešizletov v sokolsko gnezdo — Narodni dom ali kadar je zaključeval kake interne bratske ali družinske večere. Ob vseh takih prilikah je v kupo njegovega veselja bila primešana trpka kaplja spomina na neodrešene rojake. Predno smo se razhajali, udobrovoljeni in razigrani, kakr šen je človek po smotreuem bivanju v prosti naravi ali po trenotkih, prebitih
v prisrčni bratski družbi, vselej se še jo oglasil br. starosta: »Sokolovarije ni zabava, sokolovanje je delo. Mladina, vesela si — in taka bodi, ker si srečna, svobodna v svobodni državi. Ali pomni, da niso tako srečni še vsi, ki se imenujejo Jugosloveni. Po razvedrilu zopet na trdo delo v sokolski telovadnici, da se pripraviš na oni dan, ko te pozove kralj, da prineseš po običaju s slavo ovenčanega srbskega orožja tudi bratom onkraj Karavank in onim ob sinjem Jadranu težko zaželjeno zlato svobodo!«
A kaj bi rekel o pokojnem br. starosti kot človeku1? Najbolje ga označim, če rečem: bil je cel Sokol. Sokolski katekizem zahteva: »Vsak Sokol mora biti dober iy značajen človek,..,. da ge ga
vama v času, ko je nastopil angleški binet, je stopilo najožje prijateljsltv° medsebojno zaupanje. Važnost ana so danes spoznali tako v Londonu, 'a ^ v Parizu. Razgovori s Poincarejem s znatni meri pripomogli do prejšnji i P jatelj&kih odnošajev med obema r vama.	.slfa
*	Evakuacija Carigrada. Zaveznic ^ okupacijske čete polagoma izpraznrU^ Carigrad. Ves vojni materijal je ze premije n. V mestu so ostale od_za^^ niških tet samo še po ena it^i^ans francoske, in angleška, skupno krog * mož. Pivega oktobra vkoraka v turška vojska. Prebivalstvo se PrlP^^ Ija na svečan sprejem. Druzega o bra bo r.o Svečan način predano B1 , tuišldm oblastem, zavezniški k°nusa^ pa odpotujejo dne 3. oktobra iz da. Dardanelske utrdbe go že popoln° izpraznjene.	^
Dnevna kronika^
—	Prvi spomenik v Mežiški ^Vea Hrabremu 'boTcu poručniku Jf* jet* Malgaju se bo odkrila 5. maja 19--;	^
spominska plošča tik trga GuštanJ-’
Trg Guštanj je še danes zagrizen0^ ^ ško gnezdo, akoravno je v njem 99/* ^ venske krvi. Le peščica je naroda1" di, zavednih Slovencev, ki kljubuJ®^^ zagrizenosti in' drže ponosno J11” vanski prapor kvišku. — Ta vednih Slovencev, ki ve ceniti očV'v ^ tev izpod tujega jarma in ki	^
je osvobodil junak France Jta«» / je prelil svojo kri na naših tleh, 'n$. stanovila odbor za Malgajev sp°ljr0iii v Guštanju, ki pobira prispevke - _^0 naše kraljevine, da mu bo s tem izvesti častno a težko nalogo iQ *)0S ti junaku osvoboditelju primera^ minsko ploščo ali belo spomenik-"
5. maja. pa mora odkritje te P združiti v veličastni manifestacij-ob meji vse sloje, brez T?zlike .^joda pokažemo bratom' onstran nie3e ženo jugoslovensko armado, ki 'bo ^ 'prinesla tudi njimi odrešenje.^ ^ ^ 'bo še 'mnogo junakov Malgaje^ 'svobodimo našo Goriško, da se bo® . prenehali ob naši bistri Ziliiri pij1,? Vodo. — Mihec in Jakec na procesa žaškega magistrata težko čakata,	^
*ma z&svira na trgu jugoslovanska ■ 'na. — Vse te misli morajo hiti 7,f 1	^
V	krepko voljo na dan’ odkritja spe teke plošče junaku Malgaju. "
'poraei je, društva, prosimo, da Se u * ^ naše slavnosti in da natri' 'lW''Tjgb'r, konca marca 1024. leta svojo n e ol(10J da bo tako odboru za Malgajev riik omogočeno, poskrbeti posebrie z ugodnim1 voznim’ redom.	s®
mo nadalje vse Malgajeve borce. pismenim potom javijo odboru gajev spomenik v Guštanju. j io* dan odkritja Malgajeve ploŠČe v pr()S>-pet nastopili kot Malgajeva č® mo, naj ta dopis priobčijo tudi o feti v državi.
lahko stavi drugimi za vzor! vedno.... voljan', pomagati
zlasti bratu in organizaciji vseg gerJjec da.« In vse te lastnosti je iJnsl br^ v najvirtji meri. Bil je dobričina> j pri' mu redko našel enak. Kdor je 1 ,0 jn<>' liko, priti ž njim zasebno v šti ; gel opaziti, da pri pokojniku^^^ fofir levica, kar je dala desnica.« sikateri izmed nas Sokolov je
 __________________________   .bl	gf	^
njegove brezmejne dobrote, ina
----- s	^
vedel si kot Sokol, da se ne brezuspešno po pomoč k bra u	^
Tudi njegova gostoljubnost, izkazoval, vabeč vso »staro v1B de,^. v vinograd, je karakteristik61’ po^gJI(, njegove dobrote. — Značaja0® j( kova pa je bila vzvišena nad ej v Niti najmanjše pege bi n® na njej, in če bi iskal s še
i il 1
drobnogledom1. Pokojnik je .j drU: res mož, »da se ga lahko 9 za vzor.«	,	„	gts’
ta'
Irt sedaj te ni več, blagi je V° A če živi Tvoj duh dalje, ko - ^0ge nilo v zemljo, kar je njen©^ ’ jetT1o 0
i	*y_it	/In Ar\ -n P mi - i-V	.	**
bo prepričati, da je nam _	'
rotelemu društvu — Tvoja	sro&>.	0
risala tako globoko poteze ▼ ^
bodo v njih ostale neizbrisne inpot ^
radi tega stremeli hoditi is
šib b^.
jo hodil pred nami Ti. V teh n^l ^ ležnih srcih - »v delih svMih
boš večno,«
Jgor; 30. Sš^am«!'^
;t ans:w e<?
i.
Bfrtflfnp
‘v TV ^adtda pot $ Franca Mravljaka.
'kril2 ^ne 28, smo Položili pri Sv. ■Žan °nU na b>obor.iuk zadnjemu počitku, te/8? slovenskega rodoljuba, pohorsko 74-Ictnega veleposestnika , Fr.
( vijaka. Od vseh strani: zelenega. Po-feka^f0 Bribiteli Prijatelji ih znanci, ,,d.a
. J*®6*) vzornemu možu zadnjo čast. Ob' iobčn°' GJ|li	so:se	zbrali vsi njegovi
!WV-	županoval	dolga štiri
Mbr 2 *la’ ^>c?sreba so se udeležili šte-Sfetor)1	tako	dr. yiha kot za-
tarad okrajnega glavarstva v Slovenj-fek .ailsar °kr. zastopa g. Paher-jjou’® °yHni tovariši župani iz Dravske L\, b učiteljstvo iz Maren-
t i
te v ?*lre^a in drugihtsosednih ob-fikiVi a vomn-^rt ob' grobu je zapel pev-i&e iV 5°r ^patinke, v imenu županov pa od pokojnega tovariša rib-in ZUPani's' Bodlesnik. Ginljive bese-it}t ^Pregovoril ob' grobu domači- žup-
ihetI . lmcni1 žulbjanov, ki jo naglašal ^olo •°m° s!crb Pokojnika za občino, obrah Bil je vzorenr oče svoje iuj^ !n° 'P velik dobrotnik revežev. V PriUQ«. aa^elstVa Demokratske stranke je W,d °dličnomu somišljeniku zadnji je p-v dr. A. Reisman iz Maribora, ki »Je ',a?a'.dolgoletno narodno delova-
li	^ Ojnika na vrhu Pohorja. Solznih heKa 'V* Poslavljal; narod od’nopozab-tel b o-inika. Slava njegovemu spomi-
•iJr. j, ^^rodoSctletn-lco'6la'vi 4. okt. g.
rtela’ °dvetnik vPtujn. Na-Več0y C1 linica jiju priredi' slavnosten
-Si pla^^*^ova^ie župnika Aljaža. Zna-SS-k „	duhovni svetovalec in žup-
kker^'. abob Aljaž v Dovjem' na Gorenj-(CetrtQ'1C bb odlikovan-z redom1 Sv. Save ji Vrste.
kg ^^'hikova.m .delavci. -Zlato svetinjo A-olčg5* službovanje so dobili: Anton tesij) ’ »-^an Pa ternus, Franc Gigerl, Jtj^°be®ny, Anton Krašer, delavci,
fte ^
Haberman', poslovodja žcle-“ Muti.
teto
v^^^orski princ Peter Petrovič — teez Iz Beograda javljajo, da bo f^ljcvinv' Petrovi(5> črnogorski princ, s l?a ifl h ukazom! imtenovan za genera-kejj,, » ^°bi komando v Beogradu ali
i	jvečjem'1' mestu.
^Vate nbve kraljeve adjutante so ime-ltian ; kontraadmiral Dragotin Priča, Joft' fc.vonn? Mornarice; pešadi jski b Tv.hVn^ Milivoj Dragulji novic, ar-h^hpo-lkovnik Peter Ljubičič in 'ko-| podpolkovnik Borivoj -Kostič.
-	Pjg* radne ure v vojaških uradih' je tehi !ttiltistcr določil sledeče:	v	zim-
)S, ^ ca»u- (t:. oktobra do 1. aprila) od te. J2- M °d 15. do 18. ure; v poletnem L aprila do 1. okt.) pa od 7.30
ercaH v Prekmurju. Za občinsk, ,tetlTf.a v Gornji Bistrici je namesto Hakgj- a' Zmaja, imenovan posestnik Iv.
L tes	!:’	l'
^Pišav aT>ravh©mh sodišču v Celju sta •dve, mesti - pisarjev. Natan'-
bn. od 16. do 18. ure.
~M*K,:' ’ ?, . s> Je Avstrija sama
kopala grob.
(Brqyod iz'’Eemščiiffe).
(Dalje.) konflikt Aebrenl jil ni !tefo paa’.Sraz vseh, na svetovno kata-^Ijangjj ^verovaF prepričano Con ra d, ?tehe J^iboiibe in temperamentske azrbb lahkoz-burljivih ljudi jo
. -nik j. ,Gr veljati. Da b o lastni za-teai.	®Sfnil meč, jo prerokoval ge-
^ k-'	.Aehrental se jo zaklel,
°^e Moto koncipiral tako pre-
+„v°’ fvo^e šahovsko potezo po-. ^ rjjk’ 11°°» da ne bo nikomui* v vtečirio17odo1 veS> ne%° da "a spravi ir^nin' •V0nracl Pa 3e videl ognjena V*1 ovl A Natala jo mikal le Bal-V^ecH}a l.°Val 86 3® 1® P° najbližji po-y tebii0 1 Mimo male Srbije, morda ^~me d ^Gro bi mogočna monar-^ obr.,"' a.brcz vsake oborožene sile Jua	^°nrada obljubljena
?>>3(v..., .nai‘bije ni -mikala manj. Ali
flftt '•r3! Trv	'imnttia	x?.xx
W ie	v	bližnji	oddaljenosti
V®1-' ^s^E^0TW' Le ,AebTeiltal ^
ča+l^P-d in v. ’ a lbo Evropa molčala. A W še	Mdra Evropa mol-
^asa' ^aBjo je smatral ktela Itai: •Za Msubljeno. Danes že je -Ia.za. Valeno, za Albanijo,
čnejši pogoji so razvidni v Uradnem listu.
— Svojega hlapca ustrelil. Svoj čas smo poročali o dogodku, ki se je pripetil v Bistrici pri Mariboru. Posestnik Flu-cher jo odpustil svojega hlapca Antona Pliberšeka, ker je bil nereden, in mu od plače odtegnil odškodnino za izgubljeno konjsko odejo. Iz maščevanja je Pliberšek grozil, da mu bo Zažgal poslopje. Kadi tega jo Flucher stal na straži. 'Polnoči jo res prišel hlapec ter hotel zažgati viničar! jo. Fluehcr je oddal proti njemu tri strele. Pliberšek je na poškodbah umrl. Te dni so je moral Flucher zagovarjati pred tukajšnjim' sodiščem! radi prekoračenja silobrana ter je bil -obsojen1 na povračilo zdravniških stroškov in' na 1 mesec zapora. Obsodba je zelo mila, kor je stednidvor upošteval .rabijatnost hlapca, ki jc tudi grozil, da bo umoril Fluchorjevo ženo in otroke.
— Nov zdravnik v Poljčanah. Že skoraj dve leti smo pogrešali v Poljčanah zdravnika in smo bili navezani na zdravniško pomoč v oddaljenih krajih. S temi večjim' veseljem pozdravljamo prihod dr. A. Hronovskyja, ki se je odločil, da se stalno naseli pri nas. Dr. Ilronov-sky je dve leti prakticiral na mariborski bolnici ter uživat glas dobrega zdravnika. Kakor izvemo, bo dr. Hro-novsky imel tudi svojo domačo lekarno, tako, da liani, tudi po zdravila ne bo treba hoditi v druge kraje.
— Nesreča v Robijevi žagi v Bistrici G. Kobi nas naproša objaviti, da delavec v žagi ni ponesrečil radi pomanjkanja potrebnih naprav, ampak ker je ravnal po svoji volji, ne da bi vprašal vodstvo podjetja.
— Pirc, Zemljepis slovenskega ozemlja za učence in učenke 4. šolskega leta izide prihodnji teden’. Naroča se pri Mariborski tiskarni. Certa približno 10 D. Imenovana tiskarna prejema tudi naročila na Pirčev »Zemljevid slovenskega ozemlja«, ki tudi izide v kratkem1.
— Sprejem 'novincev v finančno kori-trolo. Prejeli smo: V finančni kontroli je popolniti večje število pripravniških mest. Prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane in kclkovane s kolkom za 3 D., je naslovljati na Oblastni inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani. Prošnjam je priložiti:	a)	nravstveno
spričevalo pristojnega županstva; b) izpričevalo državnega zdravnika; c) krstni list; č) šolsko izpričevalo in d) vojaško listino.' Prilogi a in' b morata biti naj-novejšega datuma, kolkovani po 10 D, c pa 2 D. Originalno ljudskošolsko izpričevalo in vojaška listina sta kolka prosta. Ustmena navodila prejmejo prosilci, ki ne smejo biti mlajši nego 19, a ne starejši kakor 35 let, pri vsakem oddelku finančne kontrole.
' Ti pa znajo! Radikalci namreč. — Ker se jim tla že na vseh koncih in krajih občutno majajo, se hočejo prikupiti vsaj Beogradčanom' in iz 'starih beograjskih' podrtij kar čez noč ustvari-
bezniva sporazumnica poslušala. Kajti ;Francija jo hrepenela po prijatelju v trozvezi, ki ga je mogla odtujiti Nemčiji in mu kazati na Balkan', ki je, bil daleč od Tripolisa. Še desetletje: Italija preskoči potem, ko se bo iskala pot v Solun, ko bodo Jugoslovani postali aktualni, v sovražni tabor. Še desetletje: potem bo marširala s spočito Rusijo vsa Evropa, potem1 bo štrlel kontinent bajonetov. Aehrental jo dejal: pot vodi mimo Srbije. Conrad je izjavil: pot zahteva naglico. Vodi čez Italijo skozi Srbijo.
Jugoslovansko vprašanje je ležalo pred njim odprto. Noben narod ni bil do-vzetnejši, noben narod Habsburžanom vdanejši nego pleme Hrvatov. Odvisnost od Madžarov, danes izražena od Budimpešte v malih neprijaznostih, jutri v brezobzirnem odrekanju vseh potrebščin, ni mogla trajati večno. Hrvatje, ki niso mogli izhajati z Madžari, bi bili radi gospodarili z Avstrijo. Na Dunaj« naklonjenosti nalašč niso videli, ker 'so gledali bojazljivo v Budimpešto. Med Jugoslovani v monarhiji bi bili Hrvatje mogli biti voditelji. Od Zagreba bivajo do Boke Kotorske. Conrad je videl jugoslovansko edinstVo, ki mu je bil zagotovljen ogromen razvoj. Ce bi postali Hrvatje, Srbi in Slovenci nezadovoljni pod krovom' monarhije, bi fflorali hoteti' proč. Sosedni krov kraljevine Srbije t»i jim potem' pozdravi ja je odprl vrata. Sr-
Ua j0 •	.	1	Aiottmju,	jim	potem	poznravijaje odprl vrata, tor- narodiiosi
=* m kot jako marljiva, Iju-,JžijaflCi go mpparhijg sovražili, grgjaaci je. bil pa
ti moderno velemesto, z veličastnimi stavbami. Za to pa je treba denarja, denarja, in zopet denarja. Najprej So u-stanovili hipotekarno banko, v katero so morali romati vsi javni fondi. To bi samo ria sebi ne bilo nič napačnega, če bi so bil denar, ki se je na ta način' zbral uporabil' v namene, ki jih določajo sta' tudi banke. Toda ta denar se je razdelil med beograjsko porodico za olepšavo Beograda, da je lahko porodica špeku lirala s stavbami. Sedaj pa je tudi banka že popolnoma suha. Toda naši radikalni ministri si znajo res pomagati. Najprej je finančni minister s podporo klerikalcev res radikalno povišal davke, takse .in tarife, sedaj pa pride še notranji minister irt zahteva, da se mu prepusti »za olepšavo Beograda« vsaj 1% od vseh carinskih dohodkov. Seveda mu 'bo kolega finančni minister v interesu radikalne partije ustregel in tako bomo dobili novo breme, samo da bodo lahko beograjski radikali še naprej špekulirali.
— Tihotapstvo z alkoholom. Kakor
pri nas s cigaretnim papirjem in vžigalicami, tako cvete v Dalmaciji tihotapstvo z alkoholom1, ki ga spravljajo v Italijo. Te dni je neka finančna patrula našla pri nekem' seljaku v Sepurinah cel sodček čistega alkohola, pripravljenega za tihotapec. Blago so seveda zaplenili,
,poleg tega pa naložili krivcu visoko kazen v znesku 400.000 Din.
— Kongres sodnikov v Beogradu. Dne 8. oktobra se vrši v veliki dvorani beograjskega okrožnega sodišča letošnja glavna skupščina sodnikov kraljevine SHS. Med drugimi sc bo skupščina b'avi-la tudi z zakonskim1 osnutkom zakona o sodnikih, ki pride na vrsto v tekočem zasedanju narodne skupščine.
— Mlad ubijalec. V Selu Kupčine sta se sprla dva paglavca: 14-letni Valentin Bcdič in 171etna Šikom Škalič. Med prepirom jc Bedič, ki je koriia j odrasel šolskim klopem1, potegnil nož ter ga zabodel nasprotniku naravnost v srce, tako, da je ostal na mestu mrtev. Po zločinu je pobegnil ter se skrival po okolici pred orožniki, ki ga zasledujejo1.
— Zborovanje lekarnarjev. Dne 1. oktobra se vrši v Vršcu veliko zborovanje lekarnarjev iz cele države. Na- sestanku se bo razpravljalo o ustanovitvi strokovne in stanovske organizacije. Ob' primerni udeležbi se bo zborovanje razvilo v kongres, ki bo sprejel pravomOčne sklepe.
— Konec kabaretov v Beogradu, Kakor druga povojna novotarija, se je nastanila v novem Beogradu cela množina kabaretov. Sedaj je izdal beograjski magistrat tako ostre predpise, da so vsi lastniki kabretov izjavili, da so prisiljeni zapreti svoja podjetja. Tako Se bo Beograd na prav lop način iznebil teh pohujševalnic ljudstva.
— Tehnična šredripa šola v Beoggradu. Z letošnjim šolskim letom se otvori v Beogradu tehnična srednja šola z od-
so imeli aspiracije natančno kakor Italija. Kraljevino so imenovali balkanski Pijemiont. Marsikaj Se je bilo zagrešilo na narodu kmetiškenr, ki ni bival ob morju, pa je moral vendar trgovati. Kajti srbski kmetje so bili. bogati. Ali odkar so bili Ivaragjorgjevidi v beograjskem konaku, je vstalo hrepenenje, da bi postal balkanski Pijemont velik, ujedi-njen in samostojen. Česar niso hoteli o-paziti v Budimpešti ali kar so upali o-praviti narobe, česar na Durtaju niso videli drugače, ker so gledali le v Budimpešto: potrebo jugoslovanske solucije so razumeli v Beogradu vedno temeljiteje, vedno hitreje, vedno bolj zaželjeno. Conrad ni videl le mogočnega jugoslovanskega edinštva. Spoznal je obrise silne, monarhiji nevarno jugoslovanske države. Če bi se posrečilo obdržati katoliške Hrvate Habsburžanom, bili bi za dogleden čais morda mogoči tudi bolj prijatelj ski odnošaji s pravoslavnimi Srbi, če bi se jim šlo VrK vsega V Susret še gospodarsko. Morda... Če pa se bo vodila trenotna hrvatska politika dalje, tedaj pride do preloma. Dve solucijl ate obstojali v jugoslovanskem vprašanju: izven monarhije alf v njej. Conrad je poznal Ballplatz. Conrad je poznal Madžare. Vedel je, 'da je Štefan’ Tisza nenaklo-ngeh, da, sovražen vsakemu pridobi jen ju zemlje. Grof Tisza se je bal pomnožitve narodnosti. Njegov evangelij in brevir
delki za elektrotehBiko', strojilo ifi1 stav1-! beno tehniko. V šolo se bodo sprejemali, učenci, ki so dovršili 4 razrede gimnazi-. je ali realke. V zavodu se bodo vršili t uidi višji večeimi tečaji.	>,
— Redka proslava v Beogradu. V nei deljo, dne 30. tm. se bo vršila v Beogradu svečana proslava 20-letnice vseh onibi:| oficirjev, ki so po minulih balkanskih1' vojnah ostali še pri življenju. Proslava! se bo otvorila s spominsko slavnostjo za, padle tovariše. V poslopju vojne akad demije bo ob tej priliki odkrita spomin--, ska plošča padlim oficirjem.
— Tajno komunistično organizacijo; je odkrila novosadska železniška policij ja v okrilju železničarske strokovne or-gariizacije, kateri! pripadajo večinoma^ Madžari. Organizacija je razvila živahno agitacijo po vsej Vojvodini, zlasti glede sabotaže železniške službe. Podrobnosti se drže v interesu preiskave Tj' tajnosti.
— Naj starejši človek v Vojvodini u* mrl. Te dni je umrl v Bački Turiji Haj-starejši človek v Vojvodini, Kosta Josič, star 105 let. Starca je zadela kap. V Celem' svojem življenju ni bil nikoli bolan'.
— Jugoslovanska Štros dmayen jeva biblioteka v Pragi. Na Češkoslovaškem so bridko občutili zlasti duševni delavci pomanjkanje knjižnice z izključno j jugo-: slovansko literaturo. Zato se je praška češkošlovaško-jugoslovanska liga odločila, da V zvezi S svojimi' podružnicami1 ustanovi jugoslovansko StroSsmia!yerje-vo knjižnico. Knjižnica bo javna ču tjo obsegala vse moderno 'srbo-hrVatsko iH slovensko leposlovje, znanstvene -knjige, v kolikor imajo pomen za širšo javrioSt, in’ sicer iz območja zgodovine, zemljepis ja, slovstva, jezikoslovja, filozofije, •nar. gospodarstva, šolstva, politike itd. Imela bo tudi Srbske, brvatske imslo-venske revije in1, časopise, zemlje vi dc-jid.; Tudi bo vsebovala knjige v češčini in drugih' jezikih1, ki razpravljaj«jugoslovanskih zadevah1.	:	;
— Novo italijansko nafeiljje v JoBjaft krajini. Italijanska vlada je izdala odlok o^preureditvi sodstva v novih1 pokrajinah. Odpustiti Se imajo vtei godriiS.', prfr' bajajoči iz bivše Avstrije, ki--Vsled^hc-lezni, 'nešpoSobsostk -všteti sezaidostifegiai! znanja italijaifskegu jezika afil- iz dr®* gih vzrokov ne morejo'izvrševati Svoje službe. Na podlagi' tega - odloka bodo se-i veda odpustili slovenske ‘in-hrvajtelk« sodnike. '	;...|,-;vc!4»!,i^j
— Kdo bo župan! v Pragi? D?I©:L -oSK,J se Vrši volitev župana glavnega'PSestac Češkoslovaške, Prage. »Lidove Novinve poročajo, da je ponoVna izvolitev dose-i danjega župana dr. Karela Bazo--sigurna. Dr. Baxa je član češkoslovaške sooi« jalistične (Klofačeve) stranke, ki je priij volitvah v Pragi sami' dobila sioer. mandat manj nego narodni demokrati) {‘22 :23); ker pa je v podobčinahv katero s Prago vred tvorijo1 Veliko Prago,
la večino mandatov, ji pripada mlesto žu* pana. Prvi svetovalec 'bo narodni demokrat, drugi pa Soci jakfi demokrat, t
Več Srbov ni hotel. Da bi obmftil državo krone sv. Štefana kot »integro« edii nico, je moral narodnostni krog mtedžaiv skega otoka držati težko, Hrvate skoro 4 pestjo pri tleh. Madžari so bili za nategat najinteligentnejši, gosposki p ar od n* Madžarskem!. Le nje je dvigal: iz rastdlt vzrokoV. Vsako pomešanje, vsak prirastek se mu je zdel škodljiv. Če M postali Madžari slabi, bi razpadla Štefani ska krona. Tiszov miselni potek jo CoB-rad razumel. Močno Madžarsko .je želef tudi on: iz državnih ozirov. Kajti monarhijo je mogla močna Madžarska te povišati. Toda če Tisza ni želel prirastka SlovanoV, je hotel Conrad vrhutega še ločitev Hrvatov. Tu sta se razhajali poti, ki ste prihajali z raznih strani teir na našli ob madžarskem križiščn. Ker stal Tisza in Conrad šla zopet vsaksebi, ogrski državnik sploh n? hotel nobeno jugoslovanske solucije. Niti v monarhiji, fiitil izven nje. Nekako se bo že uredilo iri) šlo dalje. Conradove misli pa so zajemale najdaljše vidike. Pozabil je generala. Le državnik Conrad je mislil sedaj. Celotno stanje je bilo nevzdržno. Celo prijateljsko približanje Srbije za gospodarske koncesije je bilo le časovtfo omejeno. Na daljnem obzorju je videl plapolati srbske zastave, poleg katerih so užaljeni postavljali Hrvatje svoje praipo re. Tako je ostajal za državnika, ki je hotel ohraniti veliko, močilo, staro drža-■sp> Ifi epa pot; de bj se goneerečil jsak
— Medslovansko informacijsko akcijo so organizirali v Varšavi jujroslovenski, poljski in češkoslovaški financijeri. Namen te akcije je dajati vsem slovanskim časopisom kratke sistematske informacije o aktualnih vprašanjih pri vseh slovanskih narodih. Začasno pošilja — radi nedostatnih telefonskih zvez — svoje informacije pismeno pod firmo »Alfa« na redakcije vseh listov. Sodelujejo odlični novinarji posameznih slovanskih narodov.
— Nafcnovcjši fotografičiii aparat. Na Angleškem je za uporabo admiralata izdelan poseben fotografični aparat, ki o-mogoča v eni sekundi 5000 posnetkov, kar presega vse dosedanje rekorde. A-parat je namenjen samo za naučne svr-he, zlasti za proučavanje vojaških tehničnih iznajdb. Aparat je izdelan samo v enem eksemplaru, ki je last angleškega vojnega ministrstva.
— Otrok se zastrupil po krivdi matere. V Beogradu v Herceg Stjepana ulici je stanovala vdova Ljubica Plavšič s svojim štiriletnim sinčkom. Pred par dnevi je pustUa popoldne dečka samega doma tar odšla k sosedi, da se ž njo po istari ženski navadi pri skodelici kave pomeni o dnevnih dogodkih. Otrok jo med tem doma našel neko steklenico, v kateri je bila solna razstopina. V svoji otroški nevednosti je otrok precej te tekočine izpil. Ko je prišla mati domov, je našla otroka v hudih krčih. Odnesla ga je tako-j v bolnico, kjer pa je par ur na to umrl. Zoper neprevidno mater je uvedeno kazensko postopanje.
— Šestkratni umor. Iz Bukarešte poročajo, da je tamošnji trgovec 'Jakob Reinitz izvršil šest umorov na svojih 'trgovskih prijateljih. Zvabil jih je drugega za drugim na trgovsko potovanje ter jih med potom pomoril in sc polastil gotovine, ki so jo imeli pri sebi. Na ta načiri je uropal šest milijonov lejev. Po izvršenih zločinih je pobegnil. Oblasti 'ga doslej brezuspešno zasledujejo.
**» Brazilija prepovedala nogometne iekme. Rimski listi poročajo iz Rio de Ijaneira:	Brazilijanski	parlament	je
'sprejel zakon1, ki prepoveduje mednarodne nogometne tekme na ozemlju brazili-jaaaske republike. Utemeljuje to s tem, ■da je nogometaška strast šla tako dale?, ‘da je delala čast naroda odvisno od vrednosti njegovih nogometašev, tf — iVelika rudarska nesreča na Škot-jfeKem. Glasom vesti iz Londona se je pri-ipetila te dni v jpremogoVnikii pri Falkir-;igru na Škotskem! velika nesreča, ki je i zahteval 40 človeških žrtev. Del premogovnika šq je Vsled slabega materijala IpOrušil in zasipal vse rudarje, ki so bili tea delu v| temi delu. To je izza znane ru-idarske 'nesreče leta 1913 največja rudarska nesreča na Angleškem.
;<■,<— Papež ostane v Vatikanu. V zad-ijijem) časit so 'se zlasti v italijanskem 'časopisju razširile vesti, da namerava ipapež zapustiti Vatikan ter se naseliti
v svojem gradu Castel-Condolfa, ki leži 10 km južno od Rima, V vatikanskih krogih se te vesti najodločnejše demontirajo, češ, da na to ni misliti, predno ni poravnan spor med Vatikanom in Italijo.
— Ostra borba newyo!Ških tipografov.
V Newyorku je minulo soboto izbruhnila stavka črkostavcev. Kakor povsod, se je tudi tam 'našlo par stavkokazov. Stavkujoči so bili radi tega tako razkačeni, da so pred par dnevi počakali stavkokaze ter dva na ulici ubili. Nekatere tiskarne, ki kljub stavki delajo, mora stražiti vojaštvo.
— Nadaljevanja raziskovanj v Tutori-kamehovi grobnici. Angleški egiptolog mr. Horward Carter, ki je skupno s pokojnim lordom Carnarvonom odkril Tu-tenkamenov grob, odpotuje v kratkem zopet v Egipt v svrho nadaljevanja lanskih raziskovanj. Najprej bo seveda moral odkopavati ogromne mase kamenja in peska, ki so jih lani navalili pred vhod da zaščitijo grobnico pred tatovi in poplavo Nila. Carter računa, da bo še meseca novembra dospel do zadnje celica, v kateri upa najti ohranjeno mumijo faraona Tutankamena.
— Nova vzgojna metoda v Ameriki.
Američan5 posvečajo vzgoji mladine mnogo več pažnje, kakor pa se to vrši pri nas. Da bi vzgojili že v mladini čut odgovornosti, so vpeljali v Ne\vyorku posebno vrsto volitev med dijaštvom. Dijaki morajo voliti iz svoje srede mestnega župana, ravnatelja itd. Izvoljeni dijak mora en dan opravljati oziroma prisostvovati službi dotičnega funkcijonar-ja, za katerega je bil izvoljen. S tem naj dobi mladina tudi možnost, da spozna odgovornost takih mest, pa tudi, da spozna razmere, do kojih ga lahko privede življenje.	... •;.■■■■'•.	V!-:
Dopisi.
[poskus soseščine, naj bi se neozdravljivo nasprotstvo obračunilo z orožjem. Naj ibi se poravnalo z zmago, da bi se potem Jugoslovanom postavila v, ( monarhiji lastna hiša. Prej ali slej bi imela monarhija* če bi hotela ostati živa, v resnici ieto: edino jugoslovansko solucijo: znotraj; državnih mej namreč. O taki potrebi. Aehrčntal sploh ničesar ni spoznal. Kar'je Tisza junkersko-trmasto zavrnil, ■je on 'birokratski spregledal. Problematično mu je ostalo skrito; Aehrental jo vbil prepričan, da se da pri njegovih diplomatskih spretnostih tudi slučajen o-J;boro^en spor s Srbijo izbojevati, če bi ‘izgubili v Beogradu zavest, kvečjemu ob trenju, vendar pa brez konfliktov s tretjimi. Conrad pa je računil z Rusijo, * njeno francosko zaveznico, celo z Anglijo. Ni videl aktov; videl je svetovne napetosti, ki so iskale povodov, videl je žez Nemčijo in angleško gospodarsko ljubosumnost sile, ki so počele siliti dru-iga proti drugi in' so se morale srečati v Sporu za one pašnike, ki jih je hotel .imeti vsak zase. Le tako dolgo bi mogla rAVstro-<Sgrska pometati pred svojim .pragom, za svojo troedino nemško-slo-■varisko-madžarsko bodočnost, dokler no /bi mogle sile pomagati pometati. Italija jje stala monarhiji za hrbtom, bi ji staja vedno za hrbtom. Srbsko vprašanje je Jbilo neposredno pred kulminacijo, ali je jni še doseglo. Še je hirala Rusija. Jugoslovansko vprašanje je peklo sedaj v jbat^anskem odpravku.
(Dalje grihodnjič.)
i. -OJV»	----V;—	-
Od Sv. Lenarta v Slov. gor. se nam1 poroča: Dve epidemiji ste se nas lotile, človeška in živinska. Pričakoval bi vsakdo, da je naperjen ves boj v prvi vrsti prvi, in da zavzema boj zoper drugo podrejeno mesto. Temu pa pri nas ni tako. Škrlatica je nevarna bolezen. Pričakovati bi bilo tedaj podvojene opreznosti. Ta bolezen je nastopila v kratki dobi pri nas že v drugi rodbini. V obeh slučajih je bil okrožni zdravnik pri stavljenju svoje koneene dijagnoze skrajno previden in to očividno pod utisom, da ne bi prizadete rodbine mogoče trgovsko oškodoval. Med tem, ko je govoril že v soboto ves trg, da ima dekle pri peku Škrlatico, pritrdil je temu zdravnik še le v poudeljek ter zaprl sicer pekarijo, pustil pa odprto trgovino, ki je v isti hiši in pustil popolnoma nemoteno, da so mnogoštevilni stanovalci te hiše pohajali poljubno po javnih in zasebnih lokalih celega trga. Bolnico so odpeljali sicer na navadnem vozu popolnoma odprto v Maribor, stanovanje baje razkužili, gotovo primerno že temu predboju in nalo je bila vsa zadeva urejena. Slika boja zoper človeško kužno bolezen v letu 1923. — Popolnoma druga slika je boj zoper slinavko, bolezen volov in bikovi Pred vsem se ta bolezen’ goveje živine in svinj niti iz daleka ne da primerjati z ozirom na njene posledice pri živini z ono Škrlatice za človeka. Kljub temu je boj zoper to bolezen pri nas neprimerno bolj intenziven. Tržki stražnik je z rogom in krepko besedo oznanil vsem trža-nom, da sta dva dvorca v trgu okužena. Takoj se je pojavil ob vhodu kakor ob izhodu trga svarilni napis, da je v trgu slinovka. Okužena dvorca sta se še posebej označila s takim napisom ter se strogo izolirala. Prebivalcev teh hiš se o-gibljejo drugi kakor gobavih, ugledni ekonom' oglasil se je celo v šoli z zahtevkom, da se naj zapre šola he mogoče radi otrok, marveč da ne bi mogoče otroci s svojimi podplati prenašali te bolezni. Vse to se zgodi radi ljube živine, ki Je očitno deležna večje nege in' večje ljubezni kakor pa ljubljena deca. Bojevniki za kužno bolezen pri ljudeh naj bi si vzeli vzgleda pri bojevnikih za kužno bolezen pri živini. Naš namen’ ni mogočo grajati dobre in stvari koristne odredbo za omejitev 'nesreče pri živini, marveč le opozarjati na to, dn bi tudi človek imel pričakovati vsaj toliko pažnje in varstva pri boju za svoje zdravje. kak® to že uživa živila,
3DS.
V kozjanskem okraju se vrši dne 6. okt. zvečer občni zbor krajevne organizacije JDS v Podčetrtku. V nedeljo 7. okt. zjutraj je občni zbor organizacije v Kozjem, obenem zbor zaupnikov iz ostalega kozjanskega okraja. Isti dan opoldne je občni zbor organizacije v Podsredi, popoldne pa ustanovni zbor organizacije v Št. Petru pod Sv. Gor.
V šošianjskem okr?.,u se vrši dne 7. okt. ob 15. uri popoldne okrajni sestanek zaupnikov okraja in obenem občni zbor kraj. organizacije stranke v Šoštanju.	...
i« >1
9 Juli® Meinl
d. d,,: /f
v'v'- "	KS*
Uvoz kave
Utemeljeno 1862
Dr. Avg. Reisman:
Neka] refleksov na mariborsko razstavo.*
Snoči je bil v Marib’oru bajen večer na razstavišču: publike sc je gnetlo krog pevcev! iri pevk »Drave«, ki kažejo z vsakimi novimi nastopom! večjo dovršenost. Ob snočneiri mehkem večeru so se nas njihove lirične pesmi posebno doj-mile. Nad množico so razlivale svoj čar tisočere žarnice, skozi drevesa je proni-kala jarka mesečina in mladi pari so se ob sviranju godbe tesno sklepali na plesišču pod milim nebom. Mladost je zaživela, odrasli so ob kapljici rujnega Štajerca kalkulirali, celo politika je tu in tam prisedla. Skoraj bi si bil zaželel, da traja ta naša razstava vedno, vsaj še par tednov, dokler nas ne prežene mokra jesen v sobane.
Toda že prihodnje dni bodo vrata za vedno zaprli; že danes so licitirali ljubke paviljone, in' v torek bodo zahre-ščale nad nje sekire. In tako sem pohitel še enkrat v meščansko šolo, ker upam1, da bo tam vsaj jutri — na dan kraljevega obiska — toliko tujcev, da za Mariborčane ne bo prostora. Že vhod je prijeten: v okusnem zelenju kraljevski kip in krog in krog toliko pestre reklame, da bi skoraj ne opazil na levi strani ekspoziture Trgovske banke, ki smo jo letos poleg pošte tudi debili na razstavo, če ne za drugo vsaj za demonstracijo zunanje •resnosti. Na desno se je etabliral razstavni štab, kjer od jutra do polnoči brni telefon, pisalni stroji, konference, informacije, pa še kak razburljiv prepirček vmes. Tudi sprejemnico za kralja so si lepo opremili.
A danes sem' pred vssm gospodar, ki kalkulira s časom in zato bomo kinema-tografieno pohiteli iz pritličja v prvo iri drugo nadstropje mimo stoterih atrakcij, presenečenj in tudi marsikaterega razočaranja.
! Pa — stojimo pred izložbenimi zamaški Slovenca Ogrizka, ki je pričel obrt šele pred par meseci in že stoji trdno. Mož je namreč podjeten, soliden in — trgovec. Vso polno takšnih podjetnikov, ki so pričeli šele pred kratkim, razstavlja. Oprijeli ro ss večinoma artiklov, ki jih v naši državi še ne izdelujejo, ali vsaj malo. Vkljub temu je borba z importom še huda. Nevoljni so nad vlado, ker jih ne zaščiti. Borba pa gre naprej iri u-stvarja nova podjetja. Naši ljudje se u-dejstvvKiejo. Kdor prihaja redko v mesto, se čudi temri pravemu prevratu Maribora, ki prestavlja njegove temelje, ne
samo uličnih' napisov. Pod firmo.~l^Q slovanska...« se sicer skrivajo ce _ največji Germani in čifuti, toda nas kljub temu ne bodo več. Toliko s že fundirani in žilavi. Komolce pa krepko raztegujemo.	r	0
Medtem smo že prišli mimo to\a ^ barvnih trakov, gospodarskih 8^r0‘)® Strnišča, Vodišekove lesne^ *nc^uS pa smo v zanimivem! vajeniškem o ku. Vzbuja začudenje. Mnogo ^a^°rej je v našem pomladku. NasprotK. Wesiak s pohištvom: luksuzno. Os ^ in pomisliš: eden iz prejšnjih časov, ^ jih je še mnogo na razstavi: p° tradicijami, kapitalom, in krasnim ° li na prometni cesti. Lahko mu J6 ^ kurirati proti našim1 novincem- Za o^ riovo poglavje za nas; in vlado, ki *D,a. f niti moč nacionalnega življa v obr“,.a postojanki. V novem oddelku: Slove industrija iz Kranjske, ki je tudi cej zastopana in tudi dobila nekaj * riih naročil. Iz Tržiča, Ljubljane, žal, Velikih Lašč in drugod. PreceJ. y je in ni jim žal, da so prišli mariborsko oblast. Več jih je iz borske okolice: stare nemške P°s ^0t
ke, nekaj pseudonacionalizirancev, •
dobivajo podstrešje nemški impor .|j pod patronanco ljubljanskih naIL bankirjev, posebno Jadranske ban korespondirajo nemški. Razstavljanj lo mariborske nemške industrije. _ jr»l« jih je, še več jih je razstavo v zavesti, da je V 'svoji' monopola1 ^ ciji sploh ne rabijo. Vidimo ^ simpatično tvrdko, ki tudi za naSsVoj0 mene kaj daruje od izkupička za.. gj* dobro usnje, pa tudi dr. Frariz-&> cer manje daruje, zato pa je v brihtnosti povabil! g. Savič-a . ^
Seve, v trgovini človek ne roderi.
Tudi Zagrebčanovi 'je precej, 30 blokaši Maribor Slikali kot
‘0 V°
kurjo vas. Le »Spectrum« je Za^'5pj-a7-‘ obisku g. Savič-a svoja zrcala P° ^ ljati, ker hoče Savič sprejti ^ . eja td gova zrcalca šele takrat, ko bo1 j1 »d. d.« jugoslovansko ime. Tudi jgeiriV cisa« je bil radi tega divji nad ^ ampak odšel ni. Pa, glej C g^gt&*. natčan iz Horgoša pri Subotici lja svojo papriko poleg zagrebs
nice likerjev.	uteči*1*
Med temi neplodriini deba sva prešla ^ spremljevalcem! .z<Laujši® broj važnih domačih industrij. jfai podjetij iri finih obrtnih izdel' hodnikih diši čokolada nove tovarne »Mirim1« iri »Sane« iz. ^ g 60“ levredni domači podjetji, ki ho ^& lidnostjo iri kvaliteto izd®l gati vso tujo konkurenco. Po“3 žijo o ogrorrinih težavah in rn^. n0VitV® ki jih' zahtevajo dandanes	.•■-■
novih industrij.	1	tib<
Obstajamo že pri drugih domači tovarni perila Verdoi'> jgpib Ivo Pahorja »Jelen«, ^vorn'c\,11 izdelkov, električnem! kuhaloi er-jo* Nerat-a, izdelovalcu štampil] 1	^ V71
celjski lesni industriji in P0^ kamnoseški, zanimivih'	koVjiie
niškega rezbarja iz kosti iri . sipa Tuhtan-a ter mizni ?^rn'etni^'.-niškega uradnika iz Ho®’ -yfl}jtar^ knjigoveških izdelkih Miha ter stoterih drugih*	^og0.
Ko odhajamo, smo duševno vSt»lo ^ Nebroj misli, nebroj pobud J .. i notranjosti, ki so jih dali ^ ^av, gospodarskih borcev.
—	,	v*
prek, koliko prečutih n00:’ je borbe na življenje iri smvt Sip0gta'r^1.&ji v tisočerih1, predno so . nja, ** f-*', trg v olajšanje našega	tn*
mizarji, tapetniki, kroj^.,’ ^ -;rf slikarji, vrtnarji, industri-1' CjjeJJ* pisarno finančniki, trgovci j0v<> kulturne potrebščine! Ceni;, hovo delo, polno riskamn ^ kJ Prišel sem že v stojn^ ‘ju?°slnoVi-nisem mogel videti raz5 -|jor6^1 vsefli skega časopisja, ker ^	^
 ..i.: i.i„K Vi -in nifial	^	T\1	.	_
iz&rV
,8l»
narski klub, ki je Pifa1	.g*,
redakcijam in admimstr -e 6a-q -0 niti enega odgovora, sc n ^ sm Poglavje za sebe iri Ken > pri zadnjih vratih.
* Članek je bil sicer napisan' tik pred zatvoritvo razstave. Zdi se nam pa, da •nič ne Škodi, če se spomnimo še enkrat ponovno na najlepšo letošnjo mariborsko ir~:~«wuov. kar je slika v marsičem PjOJičfla, ^ Op, ur,- - ^	'	/	vV
ooppoDDDCiaaa o □ odd®1-
podprim0 , « Jadransko »»r«*
onon
n O
JVfafipor; 30. septembra 1923J'
»T A B O IT*."
«HMO<
Sffia« s;
Mariborske vesti.
Maribor, 29. septembra 1923.
®0-!etni jubiSej narodnega borca.
Danes obhaja 60-letnico svojega plo-°nosnega življenja širom naše domovi-®e znani narodni prvoboritelj, g. dr. Fra-30 Rosina, odvetnik v Mariboru. Jubi-a ^ Franjo Rosina je ena najmar-'antnejših osebnosti izza časa najhujših arodnih bojev v Sloveniji, zlasti na avenskem! Štajerskem. Mož kremenite-^,a Značaja, narodnjak skozi in skozi, je al vedno v prvih vrstah narodnih bor-^udi v onih težkih časih, ko je bilo ® skrajno nevarno, priznavati svojo cvensko narodnost.
29. septembra 18S3 v Leskovici n Litiji, je študiral gimnazijo v Ljub-^ar|i. pravniške študije pa je dovršil na unaju. V odvetniško prakso je stopil a 1887 pri dr. Krajcu v Novem mestu. . °zneje je prakticiral pri dr. Janku ernecu v Celju, ter konečno na Duna-izvršenem odvetniškem izpitu je ^ T°f^ dne L januarja 1895 lastno od-niško pisarno v Ljutomeru, od koder e leta 1904 preselil v Maribor, kjer je °Val vse do danes, ze v zgodnji mladosti kot dijak se je ^n°go udejstvoval na narodnem polju. ,^ar°dni stvari je po dovršenih študijah Po osamosvojitvi posvetil vse svoje ^ Cl< Kot odvetniški koncipijent je v °vem mestu ustanovil prvega Dolenjih 6?a Sokola leta 1887, kateremu je na-
V	k°t starosta do svoje preselitve
^	1. 1890. V Celju je mnogo deloval
' Narodnih društvih in bil duša agitacije
ed narodom.
Bosrt	.i° bii izvoljen kot slovenski
5« T1.eo v Štajerski, deželni zbor, kjer ^un c^° do 1901- V to ?I)a^a Perijoda njegovega najži-Iju Ile^eKa delovanja na narodnem po-j> '. Zasluge, ki si jih je priboril dr.
za slovenski narod, tvorijo ne-^ ®lefino vrsto. Številni agitacijski slio-Vsem slovenskem Štajerju, so naj-va> 1 dokaz njegovega žilavega in ži-jjQe?a delovanja.
Sta ° ,Sv°ji preselitvi v Maribor je u-leta 1902 mariborskega Sokola ile Prvi starosta dolgo vrsto let, do-ni 7,a kratko dobo zamenjal po-dr. Sernee. Ko je pred vojno dr. k neo to čast odložil, je bil zopet izVO-. e,l dr. Rosina, ki jo vodil znano zgodo-'^Ico slavnost razvitja sokolskega pra-0ra dne 26. junija 1914 v Rušah.
„ Sokolski prapor je delo oziroma za-u®a jubilanta dr. Rosine in njegove /erano umrle žene. Po znanih ruških ^ogodkih je hodil dr. Rosina 16. avgu-a 1914 intervenirat radi zaprtih Ruša-k ministrskemu predsedniku grofu ]'n £cnPra-ncmi1 avditorju. U-vfatt’,e k'* ta, da so ga po njegovem po-^°ru Z ^*una-!a dne 20. avgusta v Marica. &,aretirali in zaprli kot veleizdajal-^Pno z drugimi nedolžnimi 'žrtva-Sapo dne 4. oktobra izpuščen, toda v inorajiS^ie nakopal kal bolezni in je krat koj v sanatorij, kjer je bil dva-Za2v®°redoma operiran.
Cafa preobrata je bil ravno dr. Ro-ftfarj?rvi na svojem' mestu. Za slovenski fe-tage ^ ima dr. Rosina Jnajvečje za-iiajj v Vn> S® dr. Verstovšek, kakor se t)rv| Cn° trdi in piše, — jo bil tisti, ki je kIov*r-55 niagistratnega balkona ° . ^ai*jbor in sklical v Narodni fee ■jQ^>rv* sestanek slovenskih mož, kjer ^°dn 1\stanovil narodni sivet, katex*ega hifi J"6 ednik 30 dr. Rosina. V bur-**** ^.eVTatnih dneh1 je bil vedno na svo-^tu in ge le zgodovinarji bodo
*	Pravilno oceniti njegove zasluge.
se jo dr. Rosina u-Siv^g-^ 12 javnega življenja. Tem! intert-sim«} 86 udejstvuje na narodno-I>r£r]Sfipolju. Dolgih' 18 let je že ki j ‘ ec(nik Posojilnice in nemale zasluge
2	pridobil za razvoj tega zavoda.
^ vec]<',lQrlislv^	zre osivelli. a
^	jubilant na svojo delapolno
«nOS4o preteklost.
k njegovemu 60. rojimo 1 h0??1 najiskreriejše čestitke, mu ^ival’ 1	dolgo,	dolgo	čil	in	zdrav
^ ^VoKnr? ?V.e svi036ga neumornega dela
1,1 se .V^slovettsM državi, za ka-boril vse svoje življenje!
-o-
m Srebrno poroko sta obhajala danes v soboto fi9. tm. gg. Ivan in Frančiška Černovšek, posestnika v Krčevini.
m Smrtna kosa. Dne 28. tm. ob 6. uri zvečer je umrl v Mariboru v javni bolnici sodni sluga g. Ferdinand Plesničar v starosti 53 let po dolgi in mučni bolezni. Pogreb bo 30. tm. ob pol 15. uri pop. iz mrtvašnice v Pobrežju. Maaa-zadušniea bo darovana dne 1. okt. ob 7. uri zjutraj v magdalenski cerkvi. — Dne 20. tm. je umrla po dolgotrajni bolezni učenka trgovske šole gdč. Veronika Knu-pleš. Pogreb se vrši v pondeljek popoldne na mestnem pokopališču v Pobrežju. N. v m. p.!
m V spomin f dr. Vladimirja Serneca je daroval Ljudski knjižnici odvetnik dr. Ferdo Miiller večjo zbirko slovenskih knjig. Vodstvo mu izreka za velikodušen dar iskreno hvalo s ponovno pro.šnjo in apelom do slovenske javnosti, da posnema prijatelje Ljudske knjižnice.
m' Pastor Mahnert še vedno upa ha povratek. Znani pastor Mahnert, ki je bil do preobrata v Mariboru eden največjih in najhujših zaničevalcev in tiranov 'našerra naroda, se je te dni poslavljal iz Gradca. Ob tej priliki je imel govor, v katerem se je spominjal tudi svojega delovanja v Marenbergu in Mariboru ter naglašal, da »še vedno upa, da bo nekoč zopet, vkoraka! na čelu svojih Turnejev v nemški Maribor in mu prinesel rešitev.« No, naj se g. Mahnert potolaži! Njegova skrb za Maribor je popolnoma odveč in' tiho mu povemo na uho, da je tukaj enkrat za vselej odklenkalo njemu in njegovim pajdašem.
m Grajska klet. Danes soboto ob pol 20. uri zvečer in nedeljo dopoldan ob pol
11.	uri koncert godbe polnoštevilnega nar. žel. gl. društva »Drava«.
m Zikovci pridejo v Maribor. Kakor doznavamo, prirede znani »Zikovci« dne 8. oktobra tl. v Gotzovi dvorani koneiert. Slovečega kvarteta ni treba posebej priporočati in tipamo, da bodo švetovno-znani umetniki nastopili pred nabito polno dvorano. Predprodaja vstopnic pri Zlati Brišnikovi v Slovenski ulici in pri Hoferju v Šolski ulici.
m VažeH sestanek induštrijalcev. In-dustrijalci Maribora in okrožja, bodisi, da so včlanjeni v Zvezi Industrijalccv ali ne, naj tee zanesljvo udeležijo važnega sestanka, na katerem se bode v pori-deljek 1. oktobra tl. ob 15. uri v mali dvorani restavracije Gotz obravnavala o: 1. avtomatični telefonski centrali; 2. obrtni nadaljevalni šoli; 3. odboru za zasledovanje gospodarske zakonodaje; 4. socijalnem zavarovanju; 5. razsodišču za prepire iz pogodb z inozemei; 6. odločbi stanovanjskega urada glede gradbene obveznosti induštrijalcev. Gospodje in-dustrijci se V lastnem interesu poživljajo, da se brez izjeme vsi udeležijo zborovanja. Ako se sestanek zaradi preslabe udeležbe ne bo vršil, zadene odgovornost tiste, ki izostanejo. Posebnih vabil ni.
m Kavarna mestni pavk. Dnevno zvečer pri vsakem vremenu svira na glaso-virju znani češki pianist Franjo Cha-lupa.
m1 Spored koncerta v parku 30, Sept. ob 'A 11. uri. 1. Pokorny, Moskva. Marš. 2. Lebar, Valček iz operete »Eva«. 3. Jenko, Kosovo. Ouvertura. 4. Offenbach, Finale iz »Hoffmanovih pripovedk«. 5. Čaj-kowskij, Trepak, Ruski nacij. ples. 6. Šebek, Zbor dervišev. Orientalska scena, 7. Kaiman, Pofpouri iz operete »Salva«. 8. Jaki, »Spomin na Ptuj«. Marš.
m Zahvala. G. F. Phjter, trgovec v Mariboru. je prejel pri neki sodni razpravi za svoje zvedeniško mnenje 50 D in jih podaril SPD, ki se mu s tem zahvaljuje. — Odbor.
m' Nadzorovanje predahe divjačine. Z ozirom na množeče se tatvine divjačine odreja mestni magistrat mariborski, da se mora vsakdo, ki namerava prodajati v Mariboru divjačino, zajce, srne, fazane, jerebice itd., izkazati za vsaki komad divjačine z dovolilom (certifikatom) lastnika lova ozir. krnskega najemnika, potrjenim od županstva občine, kjer se nahaja dotični lov, da je upravičen prodajati divjačino, kakor je to že vpeljano v Mariboru za sadje, grozdje in perutnino (potrdila od županstva). Za lovce in lovsko osobje iz Maribora odpade to potrdilo od županstva in zadostuje v svrho legitimacije njih lovska karta in orožni list. Prestopki se bodo kaznovali po lovskem zakonu in tržnem redu za mesto Maribor. Predstojeoi raz->itka.6to£i y. i^lja£Q a J5. oktobrom fl,
m Dalmatinska klet »Dnje« priredi danes v soboto dne 29. septembra in gostilna »Mesto Trst«, Tržaška cesta 8, v nedeljo, dne 30. sept. »šramel-koncert.
m Nočno službo vrši ta teden zdravnik dr. Jurečko, Slomškov trg in lekarna »Pri Orlu« (Prull) na Glavnem trgii.
m Trgovska nadaljevalna šola v Mariboru. Vsi trgovci, ki imajo vajence, se opozarjajo, da se prične pouk za šolsko leto 1923-24 v pondeljek dne 15. oktobra tl. Vpisovanje se vrši v nedeljo dne 7. oktobra od 8. do 12. uri v prostorih I. mestne osnovne šole v Razlagovi ulici. Učenci, ki vstopijo letos kot novinci, imajo položiti izpit v nedeljo dne 7. okt. od 14. ure naprej v gori omenjeni šoli, kjer se naj izkažejo z zadnjim šolskim izpričevalom. Učni red (urnik) se bode vsem' učnim! gospodarjem pravočasno dostavil.
m Hotel Halbwidl. Danes jutranji in večerni koncert pri prosti vstopnini. Belo in črno pivo. Izborna vina. Spaei-jaliteta: sočni gulaš.
m Tečaji za strojepisje, stenografijo iri knjigovodstvo. Strojepisje se poučuje po desetprstnemu sistemu. Razun tega se vršijo tečaji za sl oven. steneografijo, nomško stenografijo in posamezni pouk iz enostavnega, dvostavnega in' ameriškega knjigovodstva. Tečaji začnejo dne 1. oktobra in trajajo 4 mesece. Zasebno učilišči Legat je radi svojih dobrih učnih uspehov na zelo dobrem glasu. Vpisovanja in pojasnila v trgovini S pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
m »Kati se sprehajaš kakor stara baba!« je kričal nad stražnikom nek Matija Zgonc, ko ise je skregal s svojo ženo na Koroški cesti in ga je stražnik prišel mirit. Bil je radi tega aretiran in odveden na policijsko stražnico. Tam se je precej spokoril ter prosil stražnika za kozarec vode. Med tem' ko je stražnik šel po vodo, jo je Zgonc prii zadnjih vratih popihal. Sreča mu ni bila mila, ker je na cesti priletel v roke drugemu stražniku, ki ga je sedaj malo trdneje .prijel. Predan je bil sodišču, po prestami kazni pa bo izgnan iz Maribora.
m Obleko njenega moža si je izposodi!. Nek J. M., uslužbeu kot kletar v Veliki kavarni, je bil te dni na Rakeku. Tam’ je odšel k neki znani gospej ter ji sporočil, naj mu po naročilu njenega moža proda njegovo obleko. Žena mu je ros zaupala. Pozneje še le, ko se je njen mož vmil, je zvedela, da je nasedla sleparju. Prišla ga je v Maribor iskat ter ga jo res izsledila in' izročila policiji. Tatiniski kletar jo bil izročen sodišču.
m Posamezni pouk iz strojepisja, stenografije (Reform-sistem in' Gabeleber-ger), trg. dopisja, knjigovodstva (enostavno, amerik. in dvostavno), in trg. in bančnega računstva. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6.
m Umrli v Mariboru in okolici. 22. sept. Franc Maher, posestnik, 67 let, Radvanje 23; Alojz Stanič, 73 let, posestnik, Krčevina 55; Franc Keuschler, 1 teden, Krčevina 27; Anton Vračko, 69 let, delavec, bolnica; 25. Matilda Goričan, 47 let, žena poštnega uradnika, Lajtersperk; 26. Ljubomir Korošek, 1 mesec, Pobreška cesta 9; Niko Pueh, 6 mesecev, Cvetlična 27; Branka Bizjak, 3 leta. Betnav-ska ulica 18; 27. Marija Novaček, 77 let, zasebnica. Gosposka ul. 9; 28. Ferdo Plesničar, 53 let, sodni sluga, bolnica.
□□□□□□□□□□□O □ □ □□□□□CDDODDD
Je najboljša zobna kre-
ms. Dobi se povsod.
□□□□□□□□□□□n □ □ □□□□□□□nnciaa
Kultura iMsmefnost
x Anton Seliškar. Opreš Senj e. Maribor, Samozaložba. Mala zbirka pesmic našega mariborskega pesnika. Knjižica se dobiva v knjigarnah po 8 din. Oceno pesmi še prinesemo.
x Dr. m. Cfcj. Popovič - F. Mikič: O cetništvu iri skautizmu. (Predavanje in diskusija o »novem' načinu vzgajanja mladine«). Založil steg skautov v Celju, čisti dobiček namenjen četniškemu iti antialkoholnemu gibanju. Drobna knjižica, a polna zlatih naukov za fizično' in: auševno vzgojo naše mladine. Knjižica se dobiva pri prevajalcu F. Mikiču v Celju, Gregorčičeva ul. 3. Stane 4 Din.
Podpirajte Jug. Matico !
Narodno gledališče.
Gg. abonentom. Spričo mnogoštevil-* nih prijav, se je gled. uprava odločila otvoriti še četrti abonement (D). Ker je še nekaj parternih sedežev in lqž jaa raz polago, opozarjamo .vse ljubitelje gledališča, da se čim preje abonirajo, ker ee otvori letošnja sezona v torek, 2. oktobra. Opozarjamo, da imajo gg. aboncutja to ugodnost, da se jim med letom cene ne povišajo, dočim se bodo morale izven abonentskim posetnikom cene, v slučaju naraščajoče draginje, temu prhuer no zvišati.
Gg. abonentom. Ker se otvori lej tošnja sezona v torek 2. okt. in še več gg. abonentov ni dvignilo svojih legitimacij, prosimo, da to store nemudoma. Blagajna je odprta ob nedeljah od 9. doi
12.	in v delavnikih od 9.—12. ter od 15. doi 17. ure. V torek, 2. okt. se vprizori: Kralj na Betajnovi, ab. D.
Gledališka sezona 1923-24. Letošnja gledališka sezona se bo otvorila z jna-j-* boljšim slovenskim dramatikom IV. Cankarjem1. Vprizori se njegova drama »Kralj na Betajnovi«. Ob tej priliki e« dotaknemo tudi celotnega reportoirne-ga načrta. Skupno se bo vprizorilo 3ti del (najmanj) to je 15 dramskih: irč 15 glasbenih del.
Začetek predstav. Opozarjamo cenj. občinstvo, da se bodo pričele predstava ob 20. iri ne ob pol 20. uri kot v lanski sezoni. Že sedaj pa apeliramfr-^a točnost, ker le ria ta način bo prihranjeno mnogo razburjenja, ki je nastalo vsled netočnega prihajanja k predstavami ^ lanski sezoni. Baš iz tega vzroka Se js tudi uprava odločila, da prične a predi stavami šele ob 20. uri.
Pred otvoritvijo gledališke sezoSe. Gledališka sezona 1923-24 ee otvori začet-1 kom1 prihodnjega tedna S krastTo Cankarjevo drairio »Kralj Ha Betajnovi« t režiji g. Valo Bratine. Takoj za tem! se vprizori jako zabavna Moličrova komedija »George Dandirf ali prevarjeni prog« v režiji g. J. Koviča. Kot prva! glazbena predstava je pa repertoirju iz* virria slovenska operai, od Viktorja Parme »Zlatorog«, ki se je vtprizorila pred '4 leti v Ljubljani in1 dosegla lep uSpeK, Ob tej priliki opozarjamo kenj, posetnic ke, da bo uprava radi štedenja omejila predstave na minimum, zlasti dramske.; Zato naj si vsakdo vsako predstavo čim* preje ogleda. S tega vidika je uprava uredila .vse 4 abonemente tako, 'da a’e S vsakem! aboriementu pustila proštih' S© kaj lepih’ part. sedežev iS lož za izveii* abonentske posetnike gledališča. L’e Vt; slučaju velikega zanimanja, se Bo ta ali! ona predstava igrala tudi izv. aboae-menta.
—□—i "r
REPERTOIREi:	j
Torek, 2. okt. Kralj na Betajnovi, aS» D. (Otvoritvena predstava.)
Sreda, 3. okt. Zaprto.
Četrtek, 4. okt. George Dandin ali prei varjeni soprog, ab'. A.
Petek, 5. okt. Zaprto.
Sobota, 6. okt. »Zlatorog«, izvi. Otvo-! ritvena glasbena predstava.
Nedelja, 7. okt. George Dafidin alf prevarjeni soprog. Izv.	I	j
— —        .
O športu vobče in lahko-atletičnemu mitingu v Mariboru.
Razmah športa po svetovni vojni rianf priča o dejstvu, da je potreba po telesni in duševni obnovi pri vseh prosvetljenih narodih sedanjosti velikanska. In kušnje iz najstarejših dob nas učijo, da je šport vir zdravja in da pravilno go* jeni šport ne zapušča v svojem higijenič* nem dejstvovanju znakov samo na površini mišičevja, nego prodre v; človeško kri, živce iri mozeg, posebrio pa se naj pošteva duševno (psihično) udejstvovanje. Pravilno gojeni šport ima tudi ide* elue iri estetične vrednote, nravstvena iri socialna važnost mu pa pripada že iz samega dejstva, ga je športnik, ki hoče v katerikoli panogi doseči uspehe, navezan na redno življenje. Šport je dobra šola značaja, zahteva vzdržljivosti, po* žrtvovanje, udanost prosto si izvoljena stvari in plemenito mišljenje.
Vzgoji telesa se je posvečala že v sta* rih vekih največja po zoni ost, da omenim1 samo slavne grške olimpijske igre. jJjZj giedojem xeiu ie	i^jjuččaU.
TŠGrtfflft
Vi, —5C
»T X B O H«
, Mafifior~' 307 šeptemffer "1925. ^
Hokler se v novejšem času, kot posledica^ tozadevno ponovno po pojavijo težnje 'človeštvo vrniti svojemu bistvu in' predstavlja se nam misel športa, volja, da človek deluje v procvit telesnega zdravja in organizmu stavlja naloge po svo-Ibodni volji s tem, da izvršuje naloge, katerih življenje drugače od njega no zahteva Cimi bolj je napredovala po različnih zemljah kultura in civilizacija s temi večjimi oduševljenjem se je objemal šport., kateri tvori dandanes, posebno na zapadu (Anglija in Amerika), narodom vsakdanjo potrebo in: celo merilo 'civilizacije. Tudi naš narod, četudi še ni popolnoma probujen za delavno življenje, ne sme zaostajati v velikem tekmovanju prosvetljenih narodov, v borbi svestnih predpriprav na podlagi zdravega telesa in duha. Hoče li naša mlada država dospeti med zmagovalce, mora posvetiti glavno pažnjo telesni, cilja dvestni odgoji svojega naroda, po-fcebtio pa mladine in vsled tega naj se u-pošteva nasvet: Oprimite se športa!
Šport se danes deli v različne panoge iri skupine. Razvrstitev bi izpadla pri-lično sledeče: Lahka atletika (tek, hoja, -skoki, meti in' kombinacije prednjih kot: petoboj in' dr.), tekmovanje moštev (nogomet, Hockey, rokomet, Rugby, Kri-cket), šport na vozilih (kolesarski,'motociklistični, avto, zrakoplovu L), vodni šport (plavapje, vešlanje in: dr.), težka atleti^, (boksanje, rokoborba, dviganje tež), zimski šport (drsanje, sankanje, hockpy na ledu, smučkanje), sabljanje (s sabljo, Florett), družabni šport (Lawn tefflnis, Krocket, Golf, lov, streljanje) iri Športne igre z žogo,po različnih kombi ■nacijah' (z roko, pestjo, palico itd). Vsak si Baj izbere ono športno panogo, katera je njegovi osebi (najbolj prikladna, po možnosti pa se naj orientira tudi po vseh . drugih panogah, ker vse vežejo in zaslu žijo zanimanje, kajti vsem jo cilj isti: pospeševanje zdravja naroda.
; Od vsah športnih' skupin’, s katerimi gd-^bavijoriarodi Sedanjosti, zavzema lab ka atletika najširše polje. S pravom še p« lahko trdi, da to tudi zasluži, da je frajprirodrtejši šport ravno zaradi naj 'enostavnejših sredstev. Najnaravnejše ljudske kretnje pridejo do izraza, kret-,Sijo, katere je priroda dala človeku za 'borbVza obstanek. Lahka atletika jiam predstavlja v'najčistejši obliki misel velikih1 helenskih' olimpijad, ko So mladeniči, y razvnetem! veselju iri vzvišeni rabati Belih dežel, sprejemali proste lavor-^eVe venoe kot plačila in darila v prekrasnem! kontrastu z gladijatorji, ki so ipozneje besneli za milost razjarjene in krvi željne rimske mase. Z lahko atletiko se nam zazrcalijo na novo davno tori Bule kulture, katere Hanil še sarrfo pričajo po Tfevenljivib’ mojstrih onih dob1, kako potrebna jo bila za duševno popolnost hprmtohična telostoai vzgoja, da bi «e pojem kulture izpopolnil. V lahki atletiki se išče lepota v ritmiki kretafcja in tekmovanje, ki nam1 podaja ono živ djeneko moč, ki samo pomilu jo -vse, kar je malo Irt1 nizko.
Pregled1 razvoja lahke atletike y 'Jugoslaviji1 izkazuje velik napredek 'ter fce vi celoti lahko zadovoljujemo. Ugodno polje st je:pridobila lahka atletika tudi vi Sloveniji, kjer zaznamuje posebno LjubijaHa že več jugoslov. rekordov ter vsestransko umevanje in’ uspeh. Nekoliko drugače pa izpada lahka atletika v Mariboru. Po prvem! in zadnjem lahko-atlet. mitingu leta 1921 je na tem’ polju aopet zavladalo mrtvilo. Le peščica ljudi giblje irf dela rta tem1, da ne izumre pri! nas ta krasna panoga. Zopet se Sicer obeta pomlajenje — Športni: prostori 'se, ■h« odločno raicijativo tukajšnje eportne instance, dnevno bolj in’ bolj polnijo z atleti, v vseh' panogah lahke atletike se vežba iri! z velikimi zanimanjem1 se pričakujejo prvi uspehi novega stremi je-toja. Na velikem Iabkotletičnem mitingu 14. oktobra <tL se bodo izkazali.
vsled delne indišponiranosti Svobode z 2:0 predati.
:	Predpriprave za lahkoatl. miting
drie 14. oktobra So v polnem teku. Sama tekmovanja bodo vsled resnega številnega zanimanja izkazovala zelo lepo konkurenco, tudi sam’ uspeh obeta, če še z dosedanjimi treningi tako nadaljuje, lepe rezultate. Posetnikom! mitinga pa se bode lahko nudila zopet enkrat jasna stran mariborskega športnega življenja.
: Kolesarski klub’ »Peruri« vabi vse člane, da se udeleže sestanka v soboto dno 29. tm!. ob' 20. uri v Narodnem domu (klubova soba). Dnevni red je razgovor radi dirke za prvenstvo kluba. Prosi se zanesljive in točne udeležbe, — Tajnik.
Soort
r 'f 1SSK Maribor: SK Svoboda. Danes v nedeljo ob 15. uri si zopet naspro tu jejta v prvenstveni tekmi na prostoru Maribora1 dva nasprotnika, katera nami o-ibetata zopet lepo igro, v kateri pa tudi (napetosti ne bode manjkalo. Ne smemo Svobode podcenjevati vsled nedeljskega poraza, vi katerem) je pa bila tudi samo ipo devetih, možeh zastopana* kajtf Mari-J>or kot vse krfee ne doseže več posebne tudi Jaaikg leto momH
Člani ularibor. šah. kluba se obveščajo, da se v kavarni Central in v Veliki kav. začno splošni članski turnir (A) 3. oktobra tl. Glej objave v kavarni! Turnir je obvezen za vse izvršujoče člane. Oni člani, ki ne bi hoteli igrati, plačajo globo 15 Diri. — Kavcija 20 Diri. — Za tem splošnim turnirjem' bo sledil B turnir, za one, ki bodo dosegli v A-turnirju vsaj 55 % dovoljenih iger. — Drie 3. okt. se sestanejo vsi člani igralci v Veliki kavarni ob 5. uri v Ceptralu ob 8. uri zvečer. — Odbor.
Objave.
tednik The Tiriieš Weekly EditioH ter bo nabavilo za knjižnico nekaj lepih, modernih' knjig, ki bodo rednim članom na razpolago.
§ Orkestralni odsek Glasb. Matice pri čne z rednimi vajami v pondeljek dne 1. okt. ob tri četid; na 20. uro. Polnoštevil na udeležba iri točnost obvezna.
$ Osrednje društvo privatnih nameščencev razglaša, da je doseglo pri D pravi Narodnega gledališča v Mariboru za svoje člane iste ugodnosti, kakor jih imajo državni uradniki, kateri se morajo prijaviti za abonement potom organizacije. V svrho tega poživljamo vse člane, ki nameravajo so poslužiti te ugodnosti, da se zglaso najkasneje do 3. okt. tL pri tov. Iv. Vrisku (tvrdka Pinter & Lenart) ali pa v torek 2. okt. tl. med 19. iri 21. uro zvečer v kavarni »Žigert« (posebna Soba), kjer bo zastopnik društva sprejemal prijave. Ker so izvanredno u-godni plačilni pogoji (8-kratni obrok), pričakujemo, da se vsi tovariši iri" tovarišice poslužijo te ugodriosti.
$ JAD »Triglav« v Zagrebu naznanja 'svojim1 članom' in1 abiturijentorri: redrio vpisovanje se vrši na zagrebških fakultetah in visokih šolah od 1. do 15. okt., na eksportni iri tehnični visoki šoli pa od .1. do 8. okt. Kdor reflektira na stanovanje v akademskih domovih, riaj vloži prošnjo na upravo najkasneje do 1. oktobra. Dom v Vodnikovi ulici je polri. Opozarjamo tovariše tudi na stanovanje v privatnem akad. domu Goljak št. 2., ki si ga pa mora reflektant rezervirati nemudoma. Namerava Se tudi odpreti centralna menza « polno plačo tj. 15 D dnevno, s popustom le tedaj, če bodo dopuščale gmotne razmere. Prošnje vložite čim prej! Prošnjam priložite: indeks, izpit odnosno kolokvije iri ubožni list potrjen' od oblastev. Abiturijenti pa naj priložijo: maturitetno iri spričevalo VIII. razr., ubožni in krstni list ter domovnico. O Centralni štipendiji odboru do dafies še ni1 nič znano. — Društvene lokale •nameravamo odpreti okoli 10. oktobra. Do tedaj daje članom pismene informacije tov. Penič Aleks., stud. med., Zagreb, univerza. Za-odgovor priložite znamko! — Odbor.
§ Irištrukcije za višjo iri nižjo gimnazijo daje reveri osmošolec. Naslov pove iz prijaznosti uorava »Tabora«.
§ Angleški kurzi. Društvo prijateljev angleškega jezika in prosvete v Mariboru priredi tudi letošnje leto angleške •kurze iri sicer prvi kurz za začetnike, kjer bo učni jezik izpočetka slovenski, nadaljevalni kurz (zlasti) za lanske slušatelje iri, če bo število obiskovalcev zadostno,^ tudi ^ tretji ali konverzacijski kurz, ki ga Ho vodil rojen Anglež. Začetek tečajev bo 1. oktobra t. L Pouk Se Ho vršil na drž. realki in sicer dvakrat tedensko, v pondeljkih in četrtkih od 6%. do 7% zvečer. Učniria znaša za dijake 30 Dim, za ostale slušatelje 40 Diri. mesečno ter se plačuje vnaprej. Prijave slušateljev iri novih članov društva sprejema trgovina Zlata Brišnik' v Slov. ul. ©raStso <bo »Hoairafio pa ilui'trovaai'l jil
krožko v Mariboru, vabi vse, ki se'zanj majo za francoski jezik in francosko slovstvo, da vstopijo kot člani v to društvo. Društvo ima čitalnico v poslopju drž. gimnazijo, v pritličju ria levo; čitalnica je odprta ob pondeljkih, sredah' in petkih od 17. do 19. ure. V čital nici so članom1 na razpolago dnevniki:	Le
Temips, Le Journal des Debats, Le Jour-1 rial, Exčelsior; tednik: L’Opinion; revije: La Revue des dcux Mondes, LaRevue de Pariš, Mercure do France, Le Cor-resporidant, LTllnstratiori, Femina, Le-ctures pour Toais, Je sais Tout; umetniško revije: La Gazetto des Beaux-Arts, L’Art et les Artistes, Art et Decoratiori iri nad petsto modernih francoskih knjig ki si jih člani lahko izposojajo ria dom1. Vsako prvo iri tretjo 'soboto v mesecu bo prirejalo društvo prijateljske zabavne sestanke v svoji čitalnici. Prijave članov so sprejemajo v čitalnici ob pondeljkih', sredah iri petkih' od 17. do 19. ure. Članarina je 12 Din. za celo leto; novi člaffi plačajo enkratno vpisnino 6 Diri. Z 2. oktobrom otvarja krožek zopet svoje frarteotske kurze, in sicer začetniški, nadaljevalni iri koriverzacijski kurz. Če se oglasi zadostno število udeležencev, se otvori tudi francoski otroški vrtec za otroke 'do 10 let. Odbor priporoča te kurze posebno tudi za učenec, ki jim' dela francoščina v šoli težave ali pa ki Se hočejo izpopolniti V rabi tega jezika. — Pouk v teh kurzih’ se Ho vršil na moškem’ učiteljišču, II. nadstropje, ob torkih iri petkih od 18. do 19. ure. Vpisuje se v te kurze ob1 porideljkilf, Bredah iri! petkih’ v društveni čitalnici, od 2. oktobra lia-prej pa tudi v kurzih samih. Šolnina za vsaki kurz je 20 Diri. — Odbor.
§ Stenografski tečaj na drž. trgovski šoli v Mariboru prične 1. oktobra, Pri-glašerici se zbero y svrho ugotovitve učnih' ur ob' 18. uri v L b' razr. (Vh‘od Razlagova ul. 26, I. riadstr.), — Prijave še Sprejema ravnateljstvo diievrio od 11. do 12. ure.
§ Vinska trgatev. Naj nihče ne zamudi jutri popoldne obiskati vinsko trgatve pri Gotzu. Začetek' ob 5. uri popoldne. — Na Svidenje!
§ Vinska trgatev privatnih Haštav« Ijenccv. Vsi sodelujoči Se naprošajo, da pridejo v nedeljo dopoldne ob 11. uri k Gotzu ter se zberejo V beli dvorani, da dobijo potrebne legitimacije, ker brez istih popoldne vstop ni dovoljen1.
§ Tombola Udruženja vojnih Invalidov v Mariboru se vrši V nedeljo drie 7. oktobra, 1923, na Glavnem trgu oh 14. (2.) uri. Da bodo dobitki tem1 izdatnejši, prosimo vse cenjeno občiristvo, da nami z različnimi dobitki, katere Sprejema gospa Mačelc Justina, Aleksandrova č. št. 9, (trafika) ter nakupovanjem Srečk, ki se dobijo po vseh' trafikah, pripomore do čim sijajnejšega uspeha. Po dobitke ari pripomočke za tombolo pridejo na željo za to pooblaščeni odposlanci ria dorril darovalca. Čisti dobičeh' teče v fond
za podporo najrevnejšim! vojnim' zr ^ vam. Apeliramo na vse cenjene prido-bitne sloje, da pomaga vsak po svoji možnosti. Udruženje .vojnih invalidov,
§ Corcle francais. Odbor francoskega; “podružnica Maribor.
i'’! I. Mariborski Bioskop. Pondeljek
1. X. do sredo 3. X. »Bojazzo«. Krasna! ljubavna drama sedanjega časa z slavnim igralcem Olaf Fons v glavni vi°£“
Gospodarstvo.
g Blagovne borze 28. sept. Novi Sad: Pšenica baška 360, ječmen baški 272.50. turščica baška 260, moka baška »°« ® ■ »2« 515.
g »Pabteurit* podjetje za kletarsMj stroje iri potrebščine, katero jo dosedaJ
vzdrževalo skladišče pod vodstvom: spoda Karola Saria na Koroški cesti s 30 v Mariboru, se je odločilo, da raZf® glavnega odseka, ki obstoja v ČehosJ®* vaški izza leta 1919, ustanovi v J11?0^ vi ji centralo z zaslombo v domači iiN*^ striji. Podjetje stoji pod strokovnjaški^
vodstvoml gospoda Petra J. Mioviča-Mariborski biro iri skladišče se riabtfj od 1. oktobra v hiši Kopitarjeva obrjj Nadaljui odseki v Beogradu, Zagreb® in Splitu, ki bodo podrejeni maribor® centrali, se v kratkem! ustariove.
g Letošnji pridelek krompirja iS lenjave. Glasom statistike ministrstva** poljedelstvo jo bilo letos posajenih krompirjem1 v celi državi 238.462 ha lje. Skuipni .pridelek ee računa 1,482.328 metrskih stotov krompirja-^ je krog 16% več, kakor lani, dasi je. nekaterih1 pokrajinah krompir slabše uspel, kakor lani. Z zelenjavo 3® bilo posajenega 6.280 ha polja. Prid6*® ^ se računa ria 162.380 meterskiH 'stotov-
g Nova tovarna svile. Kakor se ča iz Beograda, bo že tekom januarja* čela obratovati nova državna tovarn^ 'Svile ,y Turški Katoiži,
Poslano.*
,s
Javna zahvala banki »Slavtfi**
'Pl
-	_	.cj
Čutim: dolžnost, rda se jugoslovam zavarovalni banki »Slaviji« za kulad id hitro izplačilo zavarovanega kap1	^
^	.	25.000 Dinarjev '	‘
zahvaPm iri da jo vsakomur kot ree.^ in' solidrio domače podjetje pajt0?1 priporočam’.	-
Piipomdnjaiff, da je Hil mojNP10 soprog g. Jernej Ankerst zavarovan le od 1. oktobra 1522 ter je do svojo ®111 vplačal le Heznatno enoletno preri11^. Zahvaljujem 'se tudi gosp.
Klunu, trgovcu iri zastopniki!	v
»Slavije« v Mariboru, ki je mojega kojnega Soproga vzpodbudil, da	-	^
odločil za prekorišttoo življcrisko zar' vanje.	,
Maribor, dne 26. Sept. 1923.
Aliča
varJ*
rAntog
bank®
*) Za poslano uredništvo rte
Gostilna yfSCOLOc< Maribor
v nedeljo dne 30. septembra 1923
otvoritveni koncert
predpoldne od 10.—1. in zvečer od 6.—10. ure. Izvrstna vina. — Izborna meščanska kuhinja.
Za obilen obisk prosi 2144 ,	A.	in J. Anderle.
Mala oznanila-
Mizarski p_
me ▼ Vrbanovi ul.
omačn'k * fio9
Na dobro hrano	e;
gospodje in dame-0nq« 2"* St. 18, dvoriš««. 2UW
, paKli'
Najeenejie vino v iie9}*£
Zaradi precejšne fflO skega vina in z*r?cL Jit*r L, se trgatve se oddal« e|k, P bornega lanskega
6 dinarjev (24	^
žekevič.	ji-
Odda se soba S
mej«
 .
DIAIffiALT
a
O
o
AL
5
Ul
6
do#ska ul. 12.
iiDlamalt« tvornicc Hauser & Sobotka, Beč-Stadlau, je v predvojni ka-kovosti skozi 24 let naibol|5e sredstvo v pekarskem obrtu. Varujte se pred drugimi potvorinami! Originalni Diamalt se dobi edino pri Glavnem zastopstvu za Jugoslavijo: Edvard Dužanec, Zagreb. — Podzastopstvo za mariborski okrog in mesto Maribor: T. V. Matil« Zlaglerja naoK
MilOŠ Oset • Maribor, Glavni trg*
Za!u]o£i ostali
BB8B88BSB8WBBBSB888BE
jTaribor, 30. septembra 1923
'TSBO tur
Stran u
Mala oznanila.
Mladi pomočnik kolonialne strnke, -»jeSt pakovanju kao i °!premi robe, koji je u veletrgovina več bio zaposlen, tra-® »e za odmah. Ponude na “raosr, dion. društvo, Bjelovar.	2134 3—1
Srbohrvaščino poučuje strokovni učitelj. VpraSati Koroščeva uL 7, pittličje, vrat«, 2, ®Q 13. do 15. ure. 2137
Pletarje, izurjene, sprejema proti dobri plači od komada Pletarna v Strnišču, Slovenija r' z- z o. z. Stanovanje preskrbljeno. Delo stalno. 2099 2
Privatni pouk In kurzi v francoščini, angleščini in nemiiini daj# pa. F. Mirovič,' ometanova ul. 10. Franeoski in angleški večerni kurzi za ed-^astle. Francoski kurzi m otrobe. Udi za one pred Šolsko Zveznostjo. Pouk za otroke v modernem ročnem delu in faznih tehnikah. Sprejem dnevno od 16.—17. ure. 2136
^®nec se spr#jme pri tvrdki J1 Baloh, Maribor, Grajski “■E 3.	e056	10—8
Profesor, poučuje slovenščino, J?nc°Sčin°, nemščino, sloven-•» in nemško stenografijo,
oazlagova
Ulije.
Abonenti se sprejmejo na do. bro hrano ▼ gostilni Strma ulica 11.	2129
Lepa, meblovana soba z
električno razsvetljavo, prostim vhodom, visoko pritličje, med parkom in kolodvorom se odda boljšemu solidnemu gospodu, Ponudbe pod ,Divnok na upravo.	2128
Hiša brez straik, z lepim vrtom na prodaj. Kupec se lahko takoj vseli. Naslov pove uprava.	3116	2—2
Razliteni namizni nastavki, čašice, punčBi servis, vaze, svetilniki, električna stoječa svetilka, črnilnik, velik« Marijine podobe, drugo podobe^ okviri, dekorativni vrči, okraski in različno na prodaj v Can karjevi ulici S, II. ndstr,. na levo, vrata št. 8. 2107 2—2
Sodi Iz hrastovega lasa od
150 do 1000 litrov na prodaj pri Franca Sorec, Hreg pri Ptuju,	2104	2-2
Glasovlr na prodaj za 9500 din. M. Ornik, Aleksandrova cesta 64.	2093
oliea
St, 15, pri-2087 2-5
Qpretniiann •nha crtlnftnsij s
ali
  z zajtrkom vred
n® Din. Vprašali Kam-1' ica cesta 5, pritličje, od U —16. ure.	2121
Pr®mlJ®na soba, solnčna,
spalnico, se odda s 1. c *“• oktobra
Kr,
B°mPlr In
j Kodaj ' 0|3st., gaiser.
pesa za svinje Tržaška cesta 57, 2123
i®* gostilno in inventar-tr?h **koj9»jim stanovanjem kal S0.'3’ ▼rtom, trgovskim lo-ceM-m *? dr-’ na 51910 prometni > 15 minut od Glavnega 3|^'nT Mariboru, se proda za doi Din Izplačilo tudi po Wn»u0ru- Ponudbe pod ,For-* upravo.	2124
I Jiš •
fto«1 *amonJa lepo sta-
enal (soba ia kuhinja) z y m privatnim stanovanjem trf.Testu E'’ Mafldalenslsem *.“drneslju Naslov v upravi Jiiabora«.	2127
popolno meblovana *°ba, eventualno dve manjši, *°lnčna lega, z dobr* in popolno oskrbo, se išče za ta-za en starejši miren za-*“nski p5r. — Ponudbe pod f £e 7o« na npravnistvo „Ta-0ra*. 2118 2-2
Kavama Frankopan
Danes sobota 29. septembra in nedelja 30. septembra
Koncert.
Igra priljubljeni tercet. — Postrežba točna.
Za obilen obisk se priporoča 2139	Ivan Kokol, kavarnar.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom prebritke izgube naše nepozabljene hčerke
Branislave Bizjak
izrekamo našo prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo našim sostanovalcem za Izkazano požrtvovalnost.
Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Maribor, Jurčičeva ulica 9, sprejema vse vrste naročil po meri in vsakovrstna čevljarska popravila. Cene zmerne. Postrežba solidna. 1118 80—10
Izletniku se priporoča gostilna Zvonka Mesarič v Spod. Selnici ob Dravi, žel. nest. Ruše, 1587 10—8
Zimski moški plašč s penti-janskim ovratnikom, siva obleka iz lodna, damski plašč, damski kostum, damske oblake, jopce, bluze, svilnate obleke, jumper, klobuki v a gospode in dame, čevlji in različno na prodaj. Cankarjeva ulica 2, II. nadatr., na leiro, vrata št. 8.	2108 2—2
Nova mocSsrna obleka sred rije velikosti na prodaj za Din , Zamenlava stanovanja
novanjo, obstoječe
800.— Na ogled pri krojaču Rajko Zoter, Dravska uliea št, 10	2144
Posestvo tik glavne ce,jte in poleg železniške postaje, pod lako ugodnimi pogoji na prodaj, Eventuelni reflektanti naj j
se zglase v Gostilni »Mesto, perj|0 za pranje so vzame
Sta-iz sobe in kuhinje, parket, električna raz-svetjava, pritličje, sredini mesta, se zamenja s stanovanjem z dvema sobama in kuhinjo. Vprašati: Sodna ulica St. 25. vrata 2.
5—5
Trst“, Tržaška cesta 8. 2138
Na posteljo se sprejme posten frospod. Loška ulica 5, vrata St. 7.	2130
Glasovlr, kratek, modem, skoraj nov. na prodaj. Sprejemajo se tu li glaaovirji v popravilo, uglasbenje in v očrnitev. Pridam na dom. Židovska ul. št. 1.	2142
Tri meb!oyane sobe se oddaj« Langusova ul. 5,	2144
Malo stanovanja s kuhinjo
bi lahko v kratkem zasedel kak’ državni uradnik ali železničar, če bi odkupil tudi vse pohištvo, nziroma prišel v stanovanje kot podnajemnik. Ponudbe pod šifro „M. R.“ na uredništvo „Tab#ra‘!.
2158 3-1
Hlgijenlčna brivnica »e vsem priporoča. Prvovrstna postrežba. Vjekealav Gjurin, Jurčičeva ulica 9.	1850s
na dom po znižani ceni. Vprašati pri Mariji Škrbine, Strossmajeijeva ulica 3.	*
Vedno prihajajo novitete v modno trgovino R. Veselinovič in Komp., Maribor, Gosposka ulica 26.	1933 10-9
Odda se soba za dva boljša gospoda. Naslov pove uprava -Tabora*.	2898
Praktikant, vajenec za steklopihaštvo Izobražene, mlade pomožne delavke.
Pogoj: SHS državljani
,VOLTA‘
tovarna električnih žarnic.
PefrHžiici Iiriior.
Aleksandrova cesta Stev. 11
Delniška glavnica Din 50,000.000'— In rezerv® preko Din 12,500,000'— Vloge čes Din 125,000.000"—
Podružnice:
Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, <5ornia Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota. Novi Sad,v Osijek, Sarajevo, Som-bor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien.
EKSPOZITURE:
Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice.
Agencija: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe,
AFIL1ACIJE:
LJaiblJamas Slovenska banka.
Split: 3ugoslsvenska Industrijska banka d. d. Budapesft: Balkan Bank r. t, Vaczi utca 35.	453
BevpžmI® vs® barairo® posle nalkuiantneje
s prakso in perfektnim znanjem slovenščine in ščine, stenografije, strojepisja ter event. knjigovoč se išfie. Plača dobra. Ponudbe na poitni predal Maribor.	2080	3—S1!
Objava!
Vljudno javljamo, da «mo prevzeli pa tvrdki P. Hochnegger in drugovi, ki se je razila, „Tvomlco pohištva in stavbeno miiarstvo", Maribor. Koroška cesta 46, v lastao režijo, ter d« bodemo vodili isto pod firmo	S076	5—4
»Mariborska lesna industrija”.
Prevzamemo vsa v stroko spadajoča del«, zagotavljajoč v vsakem oziru najcenejie in najvestnejii* postrežbe, kar nam bode lahko mogoče, ker razpo-| la ga m o s prvovrstnimi močmi. Se priporočamo I
t »Mariborska lesna industrija1*
parna žaga, tvornica lesnih izdelkov, stavbeno 1263 j Tel. int. 160	mizarstvo.	Brzojav: Agil
Otworitew n mm zaioge pohištva lastnih izdelkov
po konkurenčnih cenah. Za solidnost se jamči.	*030	f—8
^?st ogiads Šars-as* in drni, Maribor, ¥®lrinlska ul. 2. Prost oaiedi
ftftiiliflHrriMiififitfiifiijahilifc-1II > lil fll i1 i -jimp*
MAMUFA
lanasto
>NIMiblor'
Gosposka utica ki. 20 (Htskaueva Uta)
■gt?~ Svoboden ogled ' CentKP breapUrčno 1
maš'
-----„	»antata
vt S HO TU
Maribor,' 30.
0 ■. se rrši t nedeljo 80. septembra
gostilni Ružič v Novi vesi.
Vstopprost. — Ze obilen obisk se priporoča 2105	gostilničar.
iiAJcensaiA
Usoden nakup blaga
je samo t modni trgorini
B. Veselinovič & Co.
Maribor
Gosposka nlica St. 26.
Večje število zidarjev
končanj« stikalne hiše Fala se iščejo za takojšni sejan. Za prenočišče je preskrbljeno.
12126 3-1	Elektrarna	Fala,
Posteljne odeje
(koltrl)
t raznih barvah in kakovosti se dobijo v veliki izbiri pri
FranjoMajer-ju,Maribor
Glavni trg •.	1346
Vsako količino prvovrst-
sveti, premoga
se dobi v trgovini za drva In premog v Frančiškanski ulici Stev. 11.
Fofoafslje M. Japelj KoroMl
modemi portretni posnetki, povečave, iHdustr. posnetki. Oglejte si izložbe v Gosposki ulici (kavarna Central) in Šolski ulici Odprto vsak dan od 8—12 in od 2—6 ure. Ob nedeljah od 9—12 in 3—5 ure. 1918 10—5
Galanterija
drobnina, trikotaža
Samo na debelo!
Gaspari & Faninger
Maribor 1047 Aleksandrova, cesta 48.
Na znanje!
P. n. občinstvu na znanj«, da prevzamemo ▼«* tapetniška dekoracija** in mizarska dela kakor tud! vaa popravila. — Tapetništvo in mizarstvo
Jagodič a Sa|ko
Maribor, Rotovžkl trg S.
Odlikovani z zlato medajlo. —» Sodniško zapriseženi izvedenci.	1434
Novo! Zaloga paklltva« Novo!
fržs [frEi [fS i!E2i[i3i[E3	i[r2
IBS«
TAKOJ
po dnovnlh conah s skladiiča v ZAGREBU
va^ovrstneastr o Je fn. orodje
\ za mizarje, tovarne pohištva, kolarje In žage. ključavničarje, mehanike in delavnice, za kleparje, za tovarne kleparskih in kovinskih iz-■ ; delkov Itd. Bogata zaloga transmisij, motorjev zaolje in bencin, kakor tudi popolne opreme za varilnlce.
ALATI STROJEVI D. D.
KARL 3ETZBACHER, ZAGREB
A. VICEt
Maribor, Glavni trg 5
trgovina s hišnimi potrebščl-,nami, emajliran«, pločevl-; nastoin nlito posodo, porce-kamenlnasto in ste* Ha debelo kleno robo. Ha drobno 1386
RFPQHN J® in ostan® najboljša kvalitetna »affl* DtI\JUItl k(u yarnje j,CTlje> cenejsI ,n trpežnlj«
je od nsnja. Od vašega čevljarja zahtevajte, da vam P^“ trdi Berson gnml podpetnlke ln gumi podplate. ^
Vlalka ulica 2S.
695 18-11
P
Perilo
klobuke
čepice
če Vije, dokolenice, dežnike ter razno modno In IV, ^galanterijsko blago najugodneje pri
ijj&OBU LAH, Maribor, Glavni trg 2.
^ Tr^ T^ Vru r»~s ns, r^TS-irs. rsirSLrsifSir^ifS^irsirr^irs.ir^
•Trgovci in obrtniki, pozor!
F Vešfiak v knjigovodstvu, zaupna osebB, nudi tr-; gorctm in večjim industrijskim podjetjem strokovne [nasvete za vpeljavo trgovskih knjig oo italijanskem, jnemškem in ameriknskem načinu. Na zahtevo last-[ntka tndi medsebojne kombinacije. Prevzame nadalje sodelovanje in stalno kontrolo 2e upeljanih rodstev, revizijo posebno zamotanih slučajev in, ugi strokovna dela. Na zahtevo gre tudi na deželo, i raorar po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod\ .^eščak*.	inž	i
Zavarovalnica v Mariboru sprejme sposobne
§ akviziterje
Via potnike pod ugodnimi pogoji. Lastnoročno pisane [ofarte na upravo lista pod .Akviziter*. 2125 3-1
lila z vrtia
10 minut od Glavnega trga, na prodaj. Kupec se lahko takoj vseli. Naslov v upravi -Tabora".	2115
Aleksandrova 44
Telefon 460
S TOVARNA KANDITOV \
s FR. ROZMAN«
MARIBOR, ALEKSANDROVA €. 5?
priporoča vse vrste kanditov (bonbone)
po najnižjih brezkonkurenčnih tovarn, cenah* Zahtevajte cenike 1	1831
Inženersko elektromehanično podjetje
v
MARIBOR Tržaška cesta J
izvršuje In gradi vsakovrstne električne naprave za raxsvetlja. vo in pogon, povija motorje, transformatorje itd. ima v zalogi vsakovrstni elektromaterijal v naj večjih količinah. Na skladišča je okoli 5000 kg bakrene Boe, gole in omotana za vse napeljave. Razven tega se nahaja na skladišču c ca. 30 elektromotorjev od 1 HP do 75 HP. Cene motorja 1 HP je Din. 2600.—, 2 HP je Din. 4600.— S HP je Din. 6600.—, itd. Jamčimo za prvovrstni materijal ter smo vsled ugodnih zvez v prijetnem stanju, razpečavati blago po najniijih cenah.
12-8 1726
Telefon 460
»Svetla"
Telefon št. 133.	Telefon	š*.	133'
PODRUŽNICA:	n
Maribor, Gosposka ulica *u'
CENTRALA: LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 81 2
PODRUŽNICE:	n
DUNAJSKA C. 20	MESTNI	^	b
Beoerad
nbrot*v.’
Tovarniška zaloga polnogumijastih ,0".^ cevi* pnevmatika in vsake vrste tehniških gulD^atenja*a auto-cevi, auto-delovin vsakovrstuega auto-® Na razpolago: Stiskalnica za montiranje P gumijastih obročev.
Velika zaloga elektro-materija a‘
Zastopstvo svetovnih tovarn.
Solidna In točna postrežba. ^-burence* lt56l	Cene	brez korncm*
Laetotk ia izdajatelj; KoSiOteij »Tahpr«,*« Qd*ftv.o{fti aseflttik; RmtaJl fiaia?, — ©ek*; Mmdhorske tlakam« d. d«