Štev. 46. V Ljubljeni, M15. novembra 1906. LfitO XIX. LJablJana, Kopitarjeve ulice lte». a. RaroCnlna, reklamacije In In.eratl pa i Upravnlitvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice i«. 2. LJUDSTVU V PODUK IH ZABAVO. M In.eratl ae .prejemajo po ela-deClb cenabi Enoatopnn petltvr.ta (ie.tlna „Domol]ubove" Urine M ■n) atane ia enkrat 30 v. Pri >et-kratnem objavljanju primeren p* paat po dogovora. — Po.ameaaa It..lik. ae prodajajo po 10 T. čekovni promet poltno-hranllnlCnega Krada itev. 824.797........... Louske predpravice. Ce si natančnejše ogledamo nasprotnike splošne in enake volilne pravice, dobimo med njimi večinoma ljudi, ki se boje ne samo za svoj ugled, marveč tudi za svoje gmotne koristi. Na to reč se še ni opozarjalo. Zato pa jo povemo kar naravnost vun, kakor je naša navada. Mi vidimo namreč, da ima gospoda poleg sedanje krivične volivne pravice še mnogo predpravic. Ena izmed teh se tiče lova. In gotovo se nič ne motimo, če pravimo, da v duši tistih grofov in baronov, pa tudi dr. Tavčarja, ki vpijejo proti splošni volivni pravici, ne vlada samo strah, da odslej ne bodo več poslanci, marveč tudi strah, da se ne bi zdaj vlada na Dunaju bolj ozirala na kmeta, kot na gospodo. To stoji pribito, in o tem sploh govoriti ni treba, da so si sedanje lovske postave in kmetijstvo popolnoma v nasprotju. Divjačina dela kmetu škodo; o tem so vsi kmetovi prijatelji edini. Pri tem pa ne smemo prezreti, da gre zadnjih dvajset let lov vedno bolj iz kmečkih rok v gosposke. Kmet lovec vse drugače gleda na divjačino, kot gosposki človek. Lov postaja zdaj skoraj iz- ključno zabava takozvanih žlahtnih gospodov in bogatejšega meščanstva. Železnic je vedno več; z brzovlakom si tudi z Dunaja kmalu v naših krajih. Ti namreč največ trpe. Planinske pokrajine so žalibog obljubljena dežela za lovce. Ne samo domača, avstrijska gospoda, marveč tudi bogati Nemci in Ogri izkušajo dobiti v naših planinskih deželah svoje love. Za denar jim ni; zato pa seveda ne gledajo tudi nič na kmeta. Vidi se, da spvavijo velika lovska okrožja skupaj, in sicer kupujejo v ta namen gozde in cele kmetije; če pa ne morejo dobiti gozdov in planin v last, jih pa najemajo. To na noben način ni in ne more biti zdravo! Svojim bravcem kličemo v spomin, da so 1. 1848 kmetje v naši državi glasno in kratko zahtevali, da bodi lov svoboden, da sme vsak človek loviti po lastnem zemljišču. Tega sicer niso dosegli, vendar pa moramo reči, da je bil volivni patent, ki ga je izdal cesar dnč 7. marca 1. 1849 mnogo boljši od današnjih lovskih postav. Po deželnih zborih se je boj proti krivičnim iovskim postavam že pred precejšnjim časom pričel. Marsikje so tudi kmečki poslanci prodrli, da se je sklenil kmetu prijaznejši lovski zakon. Toda obležal je pri ministrstvu na Dunaju. Vlada je bila v rokah grajščinske in mestne gospode; in zato ni hotela predložiti kmetu koristnih lovskih zakonov cesarju v potrjenje. Odslej bo to drugače. Po splošni volivni pravici zgubi gospoda svojo politiško moč; in vlada se ne bo več upala zadrževati njihovih drugih predpravic. Po ti poti smemo upati, da se tudi ta velika rana na telesu našega kmečkega stanu zaceli. Kmet, ki danes nasprotuje splošni volivni pravici, ali recimo odkrito, ki danes še drži z liberalno stranko, je trčen. S tem ko pomaga stranki, ki hoče ohraniti predpravice grajščakov in meščanov pri volitvah, hoče naravnost zadržati tudi vse druge krivične prednosti teh stanov. In v tem oziru zavira tudi, da se lovskuzakon v kmetovem smislu ne izpremeni. Treba bo velikrat, zlasti ob volitvah čisto jasno povedati, da morajo pasti vse krivične predpravice gospode proti kmetu, kar jih je še ostalo iz prejšnjih časov. Le ven z besedo. Dozdaj nam jo je tiščala misel, da ne bomo nič opravili; zdaj strahu ne bo več, ker ljudje, ki se jih je kmet bal, izgube politiški vpliv. Nikakor ne bo ostalo pri sami splošni in enaki volivni pravici; marveč splošna enakost pred postavo mora zavladati v vseh rečeh; zato pa morajo predvsem pasti lovske prepravice gospode, po katerih je takorekoč življenje dobrega človeka manj vredno kot življenje srnjaka, in po katerih se pač gleda na to, da se divjačini ne škoduje, in da se zabava gosposkih ljudi ne pokvari, nič se pa ne misli na neizmerno skrb, ki jo ima od njih kmečki stan. Izobrazi)!. Črtice iz zvezdoslovja. Mesec . Za solncem se nam vidi največje nebesno telo mesec in luna. Ona je krogla, a Je manjša kot zemlja in bi se dalo iz zemlje napraviti 50 mesecev. Premer mu je dolg Ie ,3474 kilometrov. Razmeroma velik se vidi mesec zato, ker je od nas oddaljen samo 384 tisoč kilometrov. Ako bi pešec hodil na dan po deset ur, bi prišel na mesec v 21 letih, br-zovlak pa že v 38 tednih. Torej nam je mesec takorekoč pred nosom. Mesec se vrti okolu naše zemlje in jo spremlja na njenem potu okolu solnca. Zemlja ga je s svojo privlačno močjo priklenila k sebi, da ji mora služiti. Ob enem se vrti mesec tudi okolu svoje osi, ln sicer traja obojno vrtenje, okolu osi in okolu zemlje, jednako dolgo, namreč 29 dni. Svetlobe nima svoje, ampak jo dobiva od solnca ln jo potem odbija na zemljo, kakor kako zrcalo. Znano je, da odbija zrcalo svetlobo, ako n. pr. vanje solnce sije. (»Zajčka delati«.) Vse menjave v njegovi razsvetljenosti izvirajo iz gibanja okohi zemlje. Kadar stoji med zemljo in solncem, je popolnoma temen na strani, obrnjeni proti zemlji, na drugi strani pa razsvetljen. Od tu se počasi pomika na nasprotno stran zemlje, obenem je vedno bolj razsvetljen, in ko sc postavi tako, da je zemlja med njim iu med solncem, je mesec poln, cela nam obrnjena stran je svetla. Nato se zopet pre-giblje proti prejšnjemu stališču in postaja obenem vedno manjši. Polni mesec vzhaja vedno le ponoči. Okolu svoje osi se obrne mesec še lc v teku 29 dni enkrat, kakor smo že rekli. Dan na mescu traja torej 14 in pol naših dni, ravno toliko časa tudi noč. Štirje letni časi se menjavajo tudi na mesecu, a med njimi ni toliko razlike kakor med zemeljskimi, ker jc njegova os manj naklonjena kot zemeljska. Zanimivo bi bilo gledati zemljo z meseca. Morebitni ondotni prebivalci jo vidijo kot velikansko, 13-krat večjo kroglo, kot vidimo mi mesec, Ta velika krogla stoji kakor prikovana na vedno istem mestu in pokazuje ravno take izpremembe Jo več v državnem zboru. (iOVOR DR. KOROŠCA. Dosedanje razprave v državnem zboru kažejo, da so Štajerci pred par meseci izvolili jako dobrega poslanca namreč dr. Korošca. Zc večkrat je uspešno posegel v delovanje državnega zbora ali pa opozarjal ministre na razne nerednosti na Spodnjem Štajerskem. Tam namreč razni nemški uradniki in drugi netnčurčki vedno rogovilijo in mislijo, da jim jc vse dovoljeno. Zanimiv je njegov govor v državnem zboru za splošno in enako volivno pravico. Med drugim je rekel: »Mnogi katoliški krogi imajo strah pred splošno in enako volivno pravico. Kdor pa gre med ljudstvo, ta nima strahu. Ce se dela med ljudstvom, se ni treba bati socialnih demokratov, ki ne poznajo ne vere, ne narodnosti. Delavski stanovi zahtevajo enakopravnost in to morajo dobiti. Pa tudi kot zastopniki kmečkega stanu moramo biti za novo volivno pravico. Kmečki stan je sedaj po številu še najmočnejši v Avstriji in temu se mora ugoditi. Olede na volivne okraje na Koroškem in Štajerskem so rabili Nemci drugo merilo zase nego za Slovence. Nemci se ponašajo s svojo kulturo, zgodovino in davčno močjo. Istina je, da je slovenski kmet na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem vsaj toliko inteligenten, kakor nemški. Mi slovenski poslanci bomo vse storili, da se tekom razprave popravijo krivice glede na volivne okraje na Koroškem in Štajerskem, ter upamo da dobimo večino v zbornici.« Dr. Korošec je tudi v »Slovanski zvezi« in ie marsikomu naših bralcev znan s katoliškega shoda, kjer je navdušeno govoril. Seveda je odločen pristaš Slovenske Ljudske Stranke. ZAUPNI SHOD prirede liberalci v četrtek 15. novembra v Ljubljan'. Na njem bodo govorili o tem, kar niso naredili za ljudstvo. OGRSKO. Ogrski državni zbor je pretečeni teden sklenil postavo, ki določa, da ogrska vlada vsako leto mora dati več milijonov kron za pospeševanje velike obrti. Ogri namreč računajo precej daleč naprej in vedno mislijo, da bodo sčasoma postali samostojna država in da se bodo popolnoma odtrgal: od Avstrije. Sed j bi bilo seveda to nerodno zanje. Ogrska jc namreč največ poljedelska dežela in iz dežele sc prodajajo kmečki pridelki, konji, pšenica i t. d. Manjka pa na Ogrskem različnih tovarn. Zato morajo Ogri iz Avstrije dovažati železne izdelke, cuker, sukneno in drugo blago. To jint pa ni všeč, zato bo sedaj dala vlada podporo velikim fabrikantom, da bodo mogli povečevati svoje fabrike, v njih napraviti najnovejše stroje in na ta način ravno za tako ceno oddati sukno, železnino in druge * stvari, kakor jih delajo y Avstriji. Ker so'Ogri brezobzirni, bodo svoje zahteve tudi izvedli. VERSKI BOJ V FRANCIJI. Na Francoskem se bliža oni trenutek, ko ima stopiti v veljavo zakon o ločitvi cerkve od države. Le še mesec dni bode živela katoliška cerkev ua francoskih tleh, meseca decembra bo pa izginila vsaka sled katoliške cerkve iz francoskega javnega življenja, tako so pisali razni francoski framasonski in liberalni listi in to smo čuli tudi že iz našega liberalnega časopisja. S framazonsko postavo hočejo cerkev razkosati in razcepiti v društva, ki bi ne bila v nikaki zvezi, ampak odtrgana od celote in podvržena društvenim zakonom. Ako se katoličani ne pokore, se jim vzame vse cerkveno premoženie. To smešno postavo so dali papežu v potrdilo, ki ie seveda ni mogel odobriti. Vsled tega je vlada v veliki zadregi. Ministrstvo Saricn jc odstopilo, ker se ni ui>alo izvršiti tega, kar je sklenilo, in na njegovo mesto je stopil judovsko framasonski hlapec Clemeiic.eau (Klemenso), ki napoveduie velikanski boi katoliški cerkvi. Njegov načrt, ki je tudi obenem vladni načrt, naglaša glede cerkve sledeče: V najkrajšem času postanejo vse šole posvetne, to ie brezverske. Izvesti namerava neomejeno svobodo vesti. Potem napoveduie njegov načrt: da hoče, oziraie se na vkoreninjene presodke, odločno kolikor je mogoče zapreti pot duhu tuic moči, ki hoče vladati svet. Zagotoviti hoče nadalie versko svobodo in izvesti vsa zakonska določila. S tem, kakor ie razvidno, se napoveduie novo preganjanje katoličanov na francoskem. Na-silstvo katoliških sovražnikov na Francoskem pa gotovo prej ko slei združi verne francoske katoličane in jitti navdahne duha odločnosti. In videli bomo. da bo izginil tudi ta novi sovražnik katoliške cerkve in ne bo ga več. kato-ličanstvo bo pa še in bo pomlaieno izšlo iz sedanjega francoskega verskega boja. PREGANJANJE POZNANJSKIH POLJAKOV. Ze zadnjič smo poročali, kako širi nemška oblast svojo kulturo med poznanjske Poljake s tem. da bi iztrebila tudi iz šol vsako sled njihovega materinega jezika. Ni čuda. da je nastal zoper take krivice odločen odpor med po-znanjskimi Poljaki. In sedaj ima nemška oblast to za hujskanje, kar kaže to, da so pri poznanj-skem deželnem sodišču vložili 40 tožb proti poljskim hujskačem, ki so sc le postavili za svoje pravice. Odpor proti obisku pouka v veronauku v tuiem jeziku velja torej v očeh pruskih vladnih kulturonoscev kot hujskanje. OBČINSKE VOLITVE V BUUJEJOVICAH. Jako burne občinske volitve so imeli v Budjejovicah na Češkem. Cehi si hočejo namreč priboriti zmago nad Nemci in to jc dalo povod mnogim izgredom, kjer je moralo poseči vmes orožništvo in vojaštvo. Nemški trgovci so zaprli vse prodajalne, ker se jc^bilo bati, da bi pri nemirih vdrli v trgovine Cehi. Na volišče jc prišlo 93 odstotkov volivcev. O volitvah je dosedaj toliko znano, da so Cehi zmagali pri volitvi tretjega razreda s približno 200 glasovi večine. O natančnem izidu volitev poročamo prihodnjič. USTANOVITEV »HRVAŠKE KRŠCANSKO-SOCIALNE STRANKE«. Pretečeni teden se je ustanovila v Zagrebu nova »Krščanska socijalna stranka«, kar z veseljem pozdravljamo, ker se je že dolgo vrsto let občutila velika potreba take stranke. Sicer je delovala in še deluje že več let pod krščanskim socialnim praporom ena stranka, toda drugih krščansko-socijalnih strank na Hrvaškem dosedaj ni bilo. Vzrok je bil ta, ker je bilo premalo zanimanja za krščansko zavest med ljudstvom, na drugi strani pa premalo zanimanja in dela na gospodarsko-socijalnem polju. Program nove stranke je sličen programu, ki so ga izdelali naši katoliški shodi. Stranka stoji na verskem in narodnem stališču in na temelju demokratizma, da zadobe široki ljudski sloji zastopstvo v zakonodaji. Program zahteva nadalje versko šolo, večje število šol in prisilni obisk šole. — Nova stranka se bode morala brez dvojbe bojevati z velikimi težko-čaml. Toda ta boj prične lahko. Oporo ima pred vsem v jako dobro organiziranem kr-ščansko-socljalnem delavstvu. RUSIJA. Iz Rusije že dalje časa ni slišati drugega, kakor o vednih napadih ln umorih. Ruska revolucija je utihnila in le semtertje se sliši kak odmev, ki še spominja nanjo. Vendar so ostali njeni sledovi in sredstva, ki jih je rabila, še vedno po celi državi v dobrem spominu, kar ravno pričajo ti nešteti napadi. — Pri postaji Rogov na varšavsko-dunaiski železnici so napadli roparji, katerih je bilo okoli 100, poštni vlak. V vlak so vreli tri bombe in so oropali iz vlaka okrog milijon rubljev. Dva voza vlaka sta zgorela, več oseb Je bilo ranjenih in ubitih. — Ustreljeni so bili triie profesorji varšavske univerze zaradi veleizdaje. V več krajih so roparji oropali ogromne vsote in čeprav se taki ropi vedno ponavliajo, se vendar redkokdaj sliši, da bi roparje prijeli. So pač na varnem in brez skrbi na Ruskem, kakor nikier drugod. Listek. Moč strasti. (Špansko spisal Antonio de Trueba.) (Priredil Marijan.) I. Kadar hoče slikar naslikati podobo, mera jej najprej napraviti ozadje; isto moram r<>-praviti tudi jaz, ker tudi jaz sem slikar. Ozadic moje clike Je ena najlepših dolin biskajskih. Dva jako važna razloga govorita za lepoto doline: prvič, ker ie res taka, drugič, ker sem tamkaj rojen. To tudi za bralca ni vseeno, ker če kaj pripovedujem iz svoje domovine, vem gotovo, kaj pripovedujem — in tega ne moremo trditi o vseh pripovednikih in pisateljih. Po sredi doline teče bistra in sveža reka in v njenih hitrih valovih se ogledujejo kostanji in orehi. Z južnega obrežja se vspenja nizek holmič, na katerem stoji cerkev Matere Božje, obdana od jesenovega grmičia in lepo pobeljenih hiš. Njeni zvonovi so mi bili vedno najbolj ljubi; najlepši prizori in najsvetejši spomini, ki mi žive v duši, so spomini na to cerkev in lepših nima zame svet. S holma vidiš ob reki sledeče: zatvornico, ki odvaja vodo od starega mlina k neki fužini, ki se napol skriva med orehi; na desno stoji čve-tero ali petero hiš, na levo zeleni vrtovi in nazadnje star, visok in ozek mostič brez ograje. Na drugi strani reke se vspenja precej visok grič. Na vrhu se dviga križ, kamor vodi prošnji teden gospod župnik procesijo, odkoder bla-goslavlia potem polja, ki se razprostirajo daleč okoli po dolini, Vsencl stoletnih hrastov, ki zakrivajo griču obronek in podnožle, se skH- vajo raztresene tri ali štiri hiše, in eno teh moram očrtatl z najnatančnejšimi potezami. Od vseh strani obdaja hiši ;o kaj ličen vrtec, Ta vrtec je stal enkrat mnogo truda, ker so morali prst nositi navzgor od reke in ž njo zadelati pusta, skalnata tla. Preko vrteča je napravljen lep hodnik med vinskimi trtami, in ob hiši je tudi nekaj sadnega drevja. Nad vrati je lesen balkon, ves preprežen s trto, ki je obložena vsako jesen z bogatim grozdjem. Pred vrati, ki so obrnjena proti jutru, je raven prostor, seveda napravljen umetno, ker se na skalah še sedaj poznajo sledovi lukenj, znamenje, da so zavrtavali. Prostor senčita dva velikanska hrasta; poleg hiše je še velika peč, in bolj zadaj na desno neka manjša hišica, ob kateri se dviga precejšen kup kovaške žlindre ki nam priča, da je tu kovačnica. Mislim, da je ozadje končano — začnimo s sliko! II. Nekega junijevega večera je zapustila Roža polje, kjer se je mudila z očetom in bratom, in je krenila v eno onih hiš, ki leže pod cerkvijo, kakor smo rekli. Malo trenotkov potem se je že dvigal iz strehe modrikast dim pod nebo in še nekaj trenutkov pozneje je zopet prišla iz hiše Roža, pevajoč nalahko veselo pesmico, pod pazduho pa beloporibano posodo. V vrata kovačnice je stopil njen zaročenec, mladi Lovro, brisal si s čela pot in se smehljal, ko je Roža prihajala mimo. Tudi ona se je smehljala; Lovro je zanrl kovačnico, ona pa ie šla dalje k vodnjaku. Postavila je posodo pod cev, in predno je bila polna, si je zvila iz trave svi-tek, da bi lažje nosila. Roža je bila dekle dvajsetih Jet, ne posebno lepa, pač pa živahna in prikupljiva, krepka in lična, ne za junakinjo kakega romana, pač pa pripravna, da osreči moža in z umno roko poprime za gospodinjstvo. Posoda ie bila polna, ko je prišel k vodnjaku Lovro. ^Prišel sem ,da ti voščim dober večer,« jo je oerovoril. »Mislila sem, da te ne bo,« je odvrnila Roža z lepim nasmehom na ustih. »Malo dobrega misliš o meni!« »Nasprotno, dolžnost je prej kakor zabava.« »Kaj ti ne ugaja moja zabava?« »Zelo! Še bolj pa mi ugaja tvoja marljivost in delavnost.« »Ravno ko si šla čez most, sem zadnjikrat zavihtel kladivo in za danes sem gotov.« »Torej je prav, da si prišel.« »Ce bi se sedaj ne videla, morala bi čakati do iutri. »Zakaj? Li ne prideš potem k nam v vas, da bodeta z očetom pokadila pipico tobaka?« »Ne! S sodnim slugom Menhakom sva se dogovorila, da se snideva v krčmi, da bova tam malo igrala in izpraznila kupico vina.« »V krčmo? Ni prav in lepo, če greš v krčmo!« »Oh. bodi pametna! Saj vidiš, da ljudje precej brusijo jezike, češ da se mi škoda zdi grošev, če ne grem.« »Kaj ti mar. kai liudie crovorijo!« »Seveda mi je! Ne hodim v krčmo zaradi pijače: saj veš, da mi ga je kmalu dosti.« »Daj si ga prinesti domov!« »Če bi imel družino pač! Pili bi ga skupaj. A tako, kar sam med štirimi stenami, to je pre-žalostno. Povej ml no, kdaj bo najina poroka, da bo konec mojega samotarienja!« Roža ie zardela, pobesila oči in odgovorila : »Odločuj ti!« »Dobro! Če naj odločujem jaz, ti povem, naj bo prvi oklic v nedello. Olej, prihranil sem doka] denarja In svatba mora biti bogPta kakor pri knezih.« »Ne, priprosta naj bo — saj si navadn kovač!« »Kaj to! Denar mora med svet in take pri like ne bo več pozneje— « »Res, ne lepše in ne boljše, da bi bil pa. meten! Pomagaj mi vedro na glavo, da greti domov in pripravim večerjo!« Roža si je dala na glavo svitek in zagrabila vedro. Lovro le pomagal svoji nevesti, dvignil ji posodo na glavo in šel poleg nje do svoje hiše, Roža je šla čez most ln mu rekla ob slovesu: »Lahko noč! Pa ne hodi mi v krčmo!« »Moram,« je odgovoril Lovro, »in če ne bi imel zato druzega vzroka, moram danes praz-novati najin prvi oklic. »Oj, ti! Vzrokov in izgovorov ti nikdar ne manjka.« »Lahko noč, pridigarica!« »Lahko noč, klepetec!« In Roža je izginila na drugo stran mostu za grmovje, Lovro pa v svojo hišo. (Dalje prihodnjič.) ♦ ♦ » Zajčja pečenka. (Reimmichcl-Marijan.) Oh, večje nadloge res nima je svet za lovčevo trdo srce: On proži in strelja — seveda na stran — a zaiček — odnese pete . . . Opkov Toni — oozneie so mu kratko rekli tudi Bum-bum — je bil že star mladenič. Sreča mu je bila mila, in podedoval ie bil nekod nekaj tolarjev. To se tnu ie tako dobro zdelo, da se ie spri s svetom, se ločil od njega in stooil v pokoj. »Zivlienic ni praznik.« si je mislil Toni, »in če sem doslei lovil samo komade- in prodajal doltrčas, odslei ne bo več tako.« Na večer živlienia ie hotel imeti vendar nekaj lepih in tolažilnih uric. Zato je sklenil, dn bo zanamci hodil na večie zverine: jerebičke. prepe-ličke. zaičke in lisičke, no na tudi na medvede, če Bos: da; skratka, izvolil si je nov poklic — postal je lovec. Revir si je najel nad Danami. Toni ie imel navado, da je vsako stvar, ki jo ie pričel, z velikim ognjem tudi nadalie-val. Tako je bilo tudi z lovom. Pričel ie z velikimi neusnehi in tako tudi nadalieval. Streljal ic. ustrelili pa nikdar nič, in pri svoji dobri lovski volii ic ostal za vedno le — učenček. Zverina se ga je ogibala in ogibala. Toni sicer ni bil napačen človek, a pri lovu na ni poznal šale. V svojem revirju je hotel uživati vso zabavo, vse vesplje — sam. Lovske izkaznice ni dovolil nikomur in če ic zasledil kod kakega pritepenčka s »štucoiiK-na rami — eorje mu' Par dni v luknio, krepko zamehurjrno s kliučem in zapahom, mu ic bilo neizogibno. Zato je že poskrbel Toni Butnbum. V danskem revirju pa je napočila za divjačino zlata doba. Perutnina in zverina, petelini in srnjaki, zajci in lisjaki, vse kar Ic« in ere, vse ie bilo zdravo in se ie veselilo sreče živlienia. Tudi zato je poskrbel Toni. Marsikak zajčji oče so preštevali vnuke in oravntike in marsikak mladoleten in nežen zajčič je poznal vso družino za pet let nazaj. Lisice so dosegle očakovsko starost Dobile so belosrebrno dlako in neredko se ie tej ali onej na glavi svetila pleša. Marsikak postaran iazbec je lopatil po njivah skozi koruzo in iskal svoiih zob. Najstarejše! zverine v danskem reviriu niso niti vedele za nesrečno smrt Snloh bi bila zverjad morda popolnoma pozabila nanjo, če se ne bi bil zdaj na zdai za nahodom stegnil kak prileten lisjak, ali kak za-iec za potigramom ali kak postaren srnjak za ostarelostjo. In vendar je stopal vsako dopoldne in popoldne Opkov Tone po goščah čez drn in strn na rami svoj pihavnik — rekel inu je bridka smrt —, na hrbtu lepo izdelano lovsko torbo, ii v srcu vse polno krvavih misli in načrtov. Včasih jc pokalo kakor pri Kustoci; pok na pok je odmeval med stoletnim drevjem. — Smodnik in svinec sta se podražila. — Toni se ni brigal za to. V zraku je izstrelil vse polno okroglih lukenj in v meglo je poslal mnogo mnogo svinčenega zrnja. Ni čuda, da se je včasih tudi utrudil. Takrat se je vsedel na kamen in kak trhel parobek in si brisal svetle znojne kapljice z razgretega čela. In zgodilo se je kaj rado ob taki priliki, da jo je pobrisal mimo njega navihan zajček in prevračal pred njegovimi nogami kozolčke. Včasih je skočila vesela in razposajena veverica z drevesa na To-nijevo bleste čo plešo in se je malo poigrala s par lasmi, ki so še rasli ob njej; včasih je prišel pa tudi kak zvit lisjak za njegov hrbet, vtaknil svoj sladkosnedem gobček v Tonijevo lovsko bisago, pogledal, če je kaj notri in jo potem prav polagoma odkuril. Toni je ob taki priliki vselej prijel za svojo bridko smrt, pa oj - gotovo je imel vselej smolo. Ali je pritisnil napačnega petelina, ali ni užgalo, ali je bil moker smodnik — kaj hočete — Toni ie imel sinolo. Včasih je pa Toni pozabil v cevko dati smodnika in svinec seveda ni hotel iti kar sam v zrak — to je bila kajpada tudi smola. Prišel je sv. Mihel in ž njim god župnikov, (iospod župnik, velik šaljivec, je poklical To-nija k sebi. »Toni, povabim vas na svoje godovanje, če mi oskrbite kakega zajčka, da bo tudi divjačina na mizi. Pa sami ga morate ustreliti!« »Gospod župnik, lahko se zanesete,« je zajecljal Toni.-- Toni Bumbum je stikal dan in noč, noč in dan po goščah.-- »Za gospoda župnika se spodobi . . . Ustreliti moram kaj, naj velja kar hoče!« Dan pred sv. Mihelom je bil, pa zajčja »pečenka« je skakala še vedno vsa vesela in srečna po hosti. Toni je stal in čakal zunaj na loki. V plotu se je nekaj ganilo. Star Jazbec jo je prilo-niastil mimo njega. »Pobeli se mrcina,« je kričal Toni, »danes je lov na zajce!« Cez malo časa je pritekla iz gozda lisičica. »Srečo imaš, Boga zahvali, da danes ni lov na lisice,« je upil Toni. Zopet nekaj trenotkov. V dalji je zalajal njegov zvesti kužek. Toni je napel petelina. Res se je prikazala cela družba zajcev. — Kužek je bil še daleč zadaj in veseli zajčki so imeli lepo priliko, da so pritekli Toniju prav pod nos in prav po zajčje zaplesali pred nevarnim lovcem. — Toni je sprožil . . . bum! — Zajici so se razkropili in pustili lovca samega. Toni je upil: Hoj, hoji. Stoj, hudir! . . . Bom šc enkrat pomeril.« Zajčki pa niso razumeli slovenski in so jo brisali kakor blisk. Tedaj se je Toni šele prepričal, da se ni nobenemu nič hudega zgodilo. — Spomnil se je Toni, da je pred nekaj dnevi Štimar ujel živega zajca. — Naravnost k Šti-marjii jo je mahnil. »Dober dan! Je li res da imate živega zajca?« »Kajpada,« je odgovoril Štimar. »Ali bi mi ga dali? Dva goldinarja vam dam.« »Kaj vam bo zajec?« »1 no! Cez zimo bi ga imel za kratek čas . . . »Mi ga daste?« »Zakaj ne?!« »Pa dobro ga privežite, da mi mrha ne uide!« »Bomo že naredili, da bo prav!« Štimar ie privezal zalca na močno vrvico, in Toni ga je odpeljal. Stimarju se Je čudno zdelo in sumljivo, zato se je na tihem splazil za Tonijem. Zunaj ob robu gozda je privezal Toni zajca za drevesca, stopil deset korakov nazaj — saj je moral zajca ustreliti. -- Napel je — medtem je zajček še parkrat prav veselo poskočil — bum! — Zajec je tekel v velikanskih skokih preko polja. Ioni je bil prestrelil — vrvico. — Toni sc je popraskal za ušesi. »Smola!« Ves klavern je odšc! domov . . . Štimar pa je šel tisto popoldne s svojim »štucem« v Tonijev revir. Srečo je imel, da je ustrelil drugega zajca. Prinesel ga je zvečer v župnišče in gospodu župniku povedal veselo dogodbico, ki ji je bil priča tisto popoldne. Drugi dan je gospod župnik Toniju sporočil, naj vseeno pride k obedu; zajca je dobil drugod. »Kaj more, če ni imel ravno sreče!« Toni jc prišel. Pri obedu je bilo jako veselo. Toni jc bil židane volje in razkladal je na dolgo in široko svoje lovske dogodke. — Nazadnje je prišla na mizo usodna zajčja pečenka. Lep zajec je ležal pečen na jajčasteni krožniku. Za vratom jc imel privezan dolgo in debelo vrvico. Župnik je bil ukrenil tako za šalo. Toni je zardel kakor rak. Nekdo izmed gostov jc vprašal: »Toni, ne zameri! Ali imajo takele vrste z\ erine zunaj v gozdu večkrat vrvice okrog \ r.itu?« Vse se je smejalo. Toniju pa je bil pošel ves tek do okusne zajčevine. V pozni starosti je še vedno zatrjeval, da mu je zajec najbolj zoperna divjačina. Razgled po domovini. Stolni prošt ljubljanski. Njega svetost papež Pij X. je imenoval za stolnega prošta ljub-';anskega kapiteljna veleč .g. stolnega kanonika Janeza S a j o v i c a. Na mnoga leta! Novo mašo je daroval dne 1. novembra v Rimu naš rojak bivši predsednik »Danice«, bivši profesor na goriški gimnaziji g. dr. Jožef S r e b r n i č. Vse najboljše! Občinski pečat po naših občinah mora biti slovenski. To se razume tako samo po sebi, da bi moralo biti nepotrebno opozarjati na to. To objavljamo z ozirom na pritožbo, ki smo jo prejeli glede na rovtarski občinski pečat. Upamo, da se bo povsod, kjer še visi cof iz starih nemškutarskih časov, ta cof čim najprej odrezal. Slovenski framasoni. Kar smo vedeli že dolgo, pa se je vedno tajilo, se je sedaj pokazalo. Jasno, s popolnim svojim programom so stopili v javnost — slovenski framaso ni, na čelu jim bivši katoliški duhovnik, pesnik Anton Aškerc. Češki framasoni že imajo par let svojo ložo, ki se zovc »Svobodna Misel«, in svoje glasilo »Svobodna Misel«. Začetnik Svobodne Misli med nami Slovenci je, kakor piše češko framasonsko glasilo, Anton A Š k c r c, mož, čegar slabo izražene pesniške ideje so našim liberalcem drugi evangelij. Naš liberalizem, kranjski kakor goriški, je sin prostozidarske »Svobodne Misli.« Naši iiberalci pa framasoni. Dolgo časa so tajili, da pri nas ni framasonov, sedaj pod Aškercem ustanavljajo slovenski oddelek »Svobodne misli«; tudi že svoje glasilo so dobili slovenski frama- soni v češkem listu »Svobodna Misel«. Tega bi ne bilo treba, ker sta »Slovenski Narod« in »Soča« že dovolj prostozidarska. Sedaj smo si na jasnem, sedaj vemo, odkod ta divja gonja proti cerkvi in duhovnikom. Kdor podpira liberalce in njihovo časopisje, podpira od cerkve zavri.eno in prokleto framasonstvo. Kmetje, združujmo se! Štajerski »Slovenski Gospodar« jc prinesel v zadnji številki na uvodnem mestu pod naslovom »Kmetje skupaj« tale poziv za ondotne slovenske katoliške kmete: »Klic po tesnejši kmečki organizaciji jc našel odmev po celem Spod. Štajerskem Kmetje in vsi odkriti prijatelji kmetov pozdravljajo to misel z navdušenjem in želijo, da dobi misel kmalu tudi vidno obliko. V sedanjem času, ko se vsak stan bori z vsemi silami za svoje stanovske koristi, ie tudi kmetom treba enotnega, po enem cilju stremečega nastopa. Kakor slišimo, so se že storili prvi koraki, da se misel kmečke organizacije na Štajerskem kmalu uresniči. Kmetje skupaj! Živela kmečka misel!« — Priobčili smo ta poziv, saj velja tudi kranjskim kmetom. Tudi ti potrebujejo tesnejše organizacije. Zato zopet ponavljamo: Naj se napravijo čimpreje povsod »kmečke zveze«, h katerim naj kmetje pristopajo. Take zveze se ustanavljajo tudi po drugih deželah. Tako šteje »kmečka zveza« na Tirolskem že nad 18.000 katol. kmetov. Enake zveze imajo na Nižjem Avstrijskem, na Solno-graškem i. ur. Po več ur daleč prihajajo kmetje k zborovanjem, ki jih prireja sveža. Torej na delo! Liberalni napori. Deželna vlada je potrdila pravila »Slovenskega kmetijskega društva« s sedežem v Medvodah. Delokrog tega društva bo v občinah Medvode in Skofja Loka. Društveni delokrog bo »gospodarski In političen«, prirejati hoče »poučne shode« in širiti brošure. Kajpada bo imel sorški Grmek glavno besedo pri tem liberalnem društvu. Zato pozor! V Novem mestu so napravili v pokoj sto-pivšemu gimnazijskemu ravnatelju g. Franu D e t c 1 a sijajno obiskano odhodnico. Naj-odličnejši možje so se zahvaljevali g. svetniku za zasluge, ki si jih je pridobil za gimna-jo in Novo mesto. Dolenjsko pevsko društvo je napravilo pred stanovanjem g. ravnatelja podoknico. Shod »Slovenske Ljudske Stranke«. Na Cešnjici v selški dolini se jc vršil v nedeljo, 4. t. m. shod, ki ga je sklicalo katoliško politično društvo za selško dolino. Na shod jc došlo lepo število mož in mladeničev. Prvi je govoril dr. Krek in sicer o velikem pomenu in prevratu, ki se zgodi z vpeljavo splošne in enake volivne pravice v našem političnem življenjem. Omenjal jc bojev, ki so jih morali bojevati naši poslanci za pravice ljudstva, zlasti kmečkega stanu. Govornik jc izrazil nado, da postane deželni poslanec g. Fr. Demšar tudi državni poslanec, čemur so navzoči veselo pritrdili. — Deželni poslanec g. Demšar je opozarjal zborovalce na veliki pomen izobrazbe ter priporočal, naj se tudi za to marljivejše dela v selški dolini. O. knjigo- vodja v Katoliški tiskarni ljubljanski Iv. Podle s n i k je obširneje govoril o pomenu telesne in duševne izobrazbe. Pozdravljal je misel, ki so jo sprožili možje in mladeniči selške doline, da se ustanovi društvo, katerega namen je telesna in duševna izobrazba. Ustanovilo se je namreč telovadno društvo »Planinski Sokol« imenovano. Po teh govorih je g. župnik Rožnik zaključil shod. Resnico je govoril po dolgem času »Slovenski Narod«. V nekem dopisu iz Zirov jako zlobno in surovo napada našega pretnilost-nega gospoda knezoškofa, ki se je nedavno mudil v Zireh. Potem izrazi željo, naj bi se tudi v Avstriji uredilo razmerje med cerkvijo in državo tako, kakor se je na Francoskem. Z drugo besedo: slovenski liberalci hočejo, da bi tudi pri nas vlada pregnala vse redovnike, da bi katoličanom odvzela cerkve ter duhovnike zaprla po ječah, da se v nobeni šoli več ne poučuje veronauk, temveč da se prepuste cerkve raznim framasonskim družbam in Židom. To željo goje naši liberalci, zato pišejo po svojih listih. Tega tudi več ne taje. Slovensko ljudstvo naj si to dobro zapomni in s temi ljudmi napravi pošten obračun pri volitvah. Ljudje, ki zagovarjajo francosko brezversko vlado in si žele enake tudi pri nas, ne smejo priti v noben zastop, ne v občinski, ne v deželno in ne v državno zbornico. Z liberalci ven iz vseh zastopov. Slovenski liberalni državni poslanci so se zvezali na Dunaju v zbornici z najhujšimi sovražniki slovenskega katoliškega ljudstva s protestantovskimi Vsenemci, ki teže za tem, da se naša Avstrija priklopi nemškemu cesarstvu, ter da odpade nemško ljudstvo od katoliške cerkve in prestopi v protestantizem. Združili so se z njimi, da so ti vsenemški izdajalci napadali našega dičnega poslanca dr. Šusteršiča, ko sc jc ta pretečeni teden potezal za razširjenje volivne pravice, kateer pa naši liberalci ne marajo. Lepa družba to! Nova ruda ua Kranjskem. Antimon so zasledili na južni strani brda med Št. Gotar-dom in Trojanami. Zc par let je preiskava! neki Hockc iz Gradca le z dvema delavcema, dobil je več sledov, pa ima menda premajhen žep, ter odjenjal. Sedaj pa se je nastanil v to svrho v Trojanah inžener g. Mih. D. Glosner, ki ima bolj podjetnega duha. Dne 2. novembra ie bil nenadoma telegrafično poklican v Bero-iin k neki milijonarski družbi, ki bo menda vso akcijo poprijela. V nedeljo je že prišel v Trojane iz Berolina telegram, da se čez štirinajst dni z delom prične. Ce se količkaj pokaže, namerava g. inženir brž do 300 delavcev us-lužbiti. Pri nas vlada zaradi tega veliko veselje. Delavcem je obljubljeno za osem ur dnevnega dela po 2 K 40 v. plačila. Mnogo naših fantov in mož, ki sedaj služijo po tujem, bi lahko ostalo doma. Tudi za kmeta bi bilo bolje, ker bi jim rudarji šc tudi sem pa tje pri groznem pomanjkanju delavcev kaj pomagali. Antimon sc je zadnji čas zelo podražil. Predavanje. Iz Preske: V našem delavskem društvu je predaval včeraj dr. Krek o Marksu, njegovih načelih in njihovem razvoju v današnjih dneh. Dvorana je bila popolnoma napolnjena. — Za nedeljski počitek so se potegnili na Reki uslužbenci vseh trgovin in dosegli, da so jim delodajalci povsem ugodili. Napad na žensko. Pred tednom so dobili na potu grede z Dobenega v Mengeš nezavestno v krvi ležati podomače Zičkovo iz Do-bena, fara Mengeš. V tistih je imela natlačene zemlje in okrog vrata je bila davljena, tako da ima kri zasedeno. Vse kaže, da se je ona morala dobro braniti, ker je imela za nohti kožo i ii meso napadalčevo, tako, da je napadalec debro zaznamovan. Ali je to posilstvo ali samo napad, se še ne vč. Nezavestno so prepeljali domov, nakar so šli po duhovna v Mengeš, da jo je previdcl s sv. poslednjim oljem, in po zdravnika. Milodari za bolnico v Kandiji. Brat Ger-vazij Vidmar iz Kandije pobira po Ljubljani milodare za bolnico v Kandiji. Priporočamo ga milosrčnim Ljubljančanom. Mrtvo so našli prejšnji teden v Ljubljanici za g. Koširjevem kopališčem Terezijo Gale, rojeno leta 1891 v Predoslju. Odšla jc bila od doma 21. p. m. in se ji je baje zmešalo in je šla v vodo. Nesreča. Na Glincah št. 2 je nedavno pustila Marija Košir svojo 18 mesecev staro hčerko Alarijo samo v sobi kjer je stal čeber z vodo. Dekle so našli kmalu potem na glavi stoječo v čebru mrtvo. Otrok, ki je malo poprej videl svojo mater pri čebru se je najbrže spenjal in padel vanj. Župnijski izpit so v mesecu oktobru t. 1. dovršili sledeči č. gg. iz ljubljanske škofije: Janko Bar le, kaplan v Kranju; Janez D e-bevec, župni upravitelj v Budanjih; Jožef Juvanec, župni upravitelj v Rakitni; Jurij K a r 1 i n, župni upravitelj v Sorici; Jožef N a-gode, kaplan na Trebelnem; Andrej Pavlin, ekspozit na Gori pri Sodražici; Jakob Razboršek, ekspozit pri Sv. Joštu nad Kranjem; Tomaž Zabukovec, kaplan na Blokah; Anton Zo re, župni upravitelj na Krki. V nedeljo se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« velik ljudski shod, sklican od zastopnikov raznih strank. Na tem shodu so se govorniki pritoževali nad nezaslišanim postopanjem deželnega odbora kranjskega zlasti z ozirom na deželno blaznico . Ljudstvo je z ogorčenjem obsojalo to postopanje. Govorili so dr. Ravnihar, Gostinčar, Etbin Kristan i. dr. Vsi so bili mnenja, da ne sme tako več dalje iti. Obolel je nevarno v Ljubljani bivši župnik v Budanjah na Vipavskem č. g. Skvarča in se priporoča v molitev. Cerkvena slovesnost v karmeličanskem samostanu. V nedeljo 25. novembra se prične v karmelski cerkvi na Selu pri Ljubljani tri-dnevnlca v čast 16 mučenic iz karmelskega reda, katere so 17. julija 1794 v Parizu na Francoskem za sv. vero mučeništvo prestale in katere so sv. Oče Pij X. lansko leto 10. decembra slovesno blaženim prišteli. Slovesnost se bo obhajala po sledečem vsporedu: V nedeljo p o p o 1 d n e ob pol 4. se bode bralo apostolsko pismo; potem se bo slika blaženih mučenic odkrila, nato sledi pridiga in pete li-tanije. V ponedeljek 26. novembra bodo premilostljivi gospod knez in škof v omenjeni karmelski cerkvi ob pol 8. uri zjutraj maševaii; popoldne ob 4. bo pridiga in pete litanije. V torek in sredo bo ob 6. zjutraj ena tiha sv. maša; ob pol 8. bo slovesna sv. maša in popoldne ob 4. bo pridiga in pete litanije. V sredo popoldne ob 4. popoldne bodo premilostljivi gospod knez in škof imeli sklepni govor, litanije in »Te Deum«. Voditelj v srečno večnost. Molitvenik. Spisal. A. M„ duhovnik ljubljanske škofije. To je nov, ličen molitvenik za preproste, kakor tudi za olikane kroge. Razdeljen je v dva dela: prvi del obsega v jedrnatih stavkih najvažnejše verske resnice v obliki premišljevanj; drugi pa najpotrebnejše molitve. Kdor hoče priročno in elegantno mašno knjižico, naj si omisli ta hvalevredni molitvenik. Prodaja ga Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cene mo-Iitveniku so v šegrinasto usnje z zlato obrezo in pregibljivimi platnicami: po 2.50, 3, 3.40 K, v isto usnje z zlato obrezo in vatiranimi platnicami pa po 2.65, 3, 3.50 K. Deželnozborska volitev. Dne 10. t. m. se je vršila iz skupine veleposestva kranjskega volitev dveh poslancev mesto umrlega g. Lukmana in odstopivšega graščaka g. Ulma. Volilo je 45 veleposestnikov. Izvolili so barona Borna iz Tržiča in barona Kodelija. — Nemci imajo v tej skupini 45 glasov in Slovenci obeli strank nekaj nad 30. Nemški veleposestniki volijo izmed sebe deset poslancev, na tisoče kmetov pa le par poslancev več. Gotovo je to vnebovpijoča krivica, katero bo treba popraviti. In teh deset nemških poslancev ko-mandira po zaslugi slovenskih liberalcev vso kranjsko deželo. Žalostno! Sleparski agenti. Vnebovpijoča krivica sc sc je zgodila četi izseljencev, ki jih je zbiral agent, naj bi šli preko Genove v Brazilijo. Ko jih je nabral za cn parnik, je ta odplul proti Kaplandu in jih jc tam izkrcal. Med njimi je tudi več naših rojakov, zlasti iz hrenoviške župnije. Državnim poslancem priporočamo ta dogodek, da store v varstvo naših rojakov primerne korake; Slovence pa iznova svarimo naj se ogibljejo poti preko Laškega, in naj se izseljenci rajši podajo preko Trsta po avstrijski progi v tuji svet. Nemški učitelj v Domžalah aretiran. Znani vsenemški hujskač nemški učitelj Wi-siani v Domžalah je bil 7. t. m. aretiran. Dolžc ga nenravnosti. Ta učitelj je bil kriv vsega sovraštva v Domžalah, on je hujskal Tirolce proti Slovencem in bil pravi provzročitelj vsega sovraštva. Položnice c. kr. poštne hranilnice se ne smejo izpolniti s svinčnikom, ampak s tinto. Vpisati se mora na vsaki položnici datum, ke-daj se ie denar pri pošti vplačal. — Ravno tako morajo biti tudi nakaznice le s tinto pisane in ne s svinčnikom. Naravna posledica podraženja jedil? Zadnji čas so sc podražila različna jedila. Drie 4. t. m. so se sešli na Duiaju tovarnarji vilic, nožev, žlic in drugih sličnih obednih priprav ter sklenili, da tudi oni svoje izdelke podraže. Cene izdelkom iz. svile se tekom tekočega tedna podraže za 5 do 10 odstotkov. . Legar v Postojni. »Notranjec« misli, da se legar zdravi z lažmi in utajevanjem. Da to nič ne pomaga, kaže dejstvo, da je bilo v Postojni pretekli teden pet novih slučajev legarja. Vse govori, tudi lepaki od županstva, da je vzrok legarja voda, ter da naj se prekuha, predno se rabi. V takem kritičnem položaju je dolžnost časnikarstva, opozarjati na nevarnost, nc pa jo tajiti. Tako časopisje res koristi javnosti, s postopanjem »Notranjca« se pa občinstvo le »farba«. Temu liberalnemu lističu, ki celo v takem žalostnem položaju svoje bravce goljufa in vara, nobene vere. Zadnji čas je obolelo zopet nekaj oseb, med temi tudi preč. g. dekan F r a n c G o r n i k. Komo poveljstvo v LJubljani. Graška »Tagespošta« zopet javlja, da dogovori za ustanovitev kornega poveljstva v Ljubljani vztrajno napredujejo ter da se vrše pogajanja za nastanitev čet in poveljstva. »Tagespost« pravi, da je za stanovanje kornega poveljstva določen ljubljanski hotel »Union«. Prav bi vse-kako bilo, da dobi naše prestolno mesto korno poveljstvo. »Zadružna zveza« je dobila državno podporo 20.000 K. Z ozirom na obrekovanja raznih časopisov je poslala vlada letos k »Zvezi« dva posebna revizorja in ko se je iz revizijskega poročila prepričala kako vspešno in plo-dotiosno »Zadružna zveza« deluje, je nakazala podporo. S to podporo je dobila liberalna ban-da, ki je s tako slastjo napadala po svojem časopisju velekoristno »Zadružno zvezo«, ki se tako lepo in krepko razvija, hudo zaušnico. P. Otmar Vldic je pred kratkim nenadoma umrl v tukajšnjem frančiškanskem samostanu. Bil je sicer bolehen že par mesecev, in se je videlo, da ne bo dolgo, a ven dar je dan preje, zjutraj še maševal, pa so ga dobili sobratie na pol mrtvega na stolu sedeti. Hitro so mu podelili sveto olje, več ni bilo mogoče. P. Otmar je bil rojen leta 1848 v Ljubljani v trnovski župniji, leta 1869 je šel v samostan in bil posvečen leta 1873. Služboval je večinoma po hrvaških samostanih, zadnja leta je obnemogel iu se ukvarjal le .še z vredbo samostanske knjižnice. Brat jc kanalskega gospoda dekana Vidica. Slovesno obljubo je naredil nedavno v irančiškanski cerkvi brat Peter Rešeta, zakristan. Pevske vaje za svetno petje v »Zvezi« so redno vsako soboto od 3/»8. uro dalje (ne '/»8, kakor se je pomotoma poročalo). Pevke it, pevci, ki bi se radi pridružili »Zveznemu« zboru, naj se blagovolijo oglasiti v zveznih prostorih prihodnjo soboto pred osmo uro zvečer. Vabijo se posebno mladeniči, ki imajo posluh in se žele vežbati v petju. Ako se jih bo oglasilo povoljno število, se bo osnoval poleg zdajnega mešanega zbora tudi moški zbor. t73S3sŠ Gorenjske novice. Iz kamniškega okraja. g Organizacijski odsek izobraževalnih društev v kamniški dekaniji se je sestavil dne 29. oktobra v Vodicah. Dne 5. novembra ie imel odsek svojo prvo sejo na Rovi, kjer se je več reči ukrenilo. g Izobraževalno društvo v Mengšu bo v kratkem ustanovilo »Čebelico«. Upamo, da se bodo »Čebelice« mnogi društveniki posluževali in pridno vanjo prinašali. Marsikdo v hranilnico ne vloži pat kron, ker je premajhna svota, a »Čebelica« bo z veseljem sprejela vsak vinar. g Zupno cerkev v Mengšu pridno prenavljajo. Sedaj delajo v prezbiteriju nova go-tičha okna. Podrli so že stari veliki oltar, ki ie bil zidan, na-njegovo mesto pride kamenit oltar. Tedaj dobimo tudi nove klopi v cerkev, ki so potrebne. Načrt za pročelje je napravil znameniti stavbenik g. svetnik Vancaš. Ako se po tem načrtu izvrši poprava, bo imela mengeška cerkev eno najlepših pročelj v škofiji. g Stirirazrednica v Mengšu bo s prihodnjim šolskim letom razširjena v petrazrednico. že sedaj je prvi razred radi prevelikega števila učencev razdeljen. — Tudi enorazrednico v Trzinu nameravajo v I. 1907 razširiti v dvo-razrednico. g Semenj v Mengšu na sv. Lenarta dan je bil dobro obiskan. Prignali so obilo goveje živine, konj tnalo, veliko je bilo tudi prešičev. Kupčija je bila posebno živahna s prešiči, ki so.pa bili dragi. g Debela repa. Posestnik g. Vinko Majdič v Mengšu je letos pridelal jako lepo in veliko repo. Eno smo nalašč stehtali. Samo 4:25 kg je tehtala. Želimo, da bi g. Majdič tudi v prihodnjem letu pridelal mnogo tako debele repe. iz Št. Vida in okolice. g Smrtna kosa. Umrl je Martin Kinčič, strojevodja v pokoju v Zgornji Šiški. Vozil je tudi na progi Ljubljana-Trbiž in je bil ponosen na to, da je kot strojevodja vozil s prvim strojem pri otvoritvi te železnice. Pogreba se je vdeležilo precejšnje število železničarjev in pevsko društvo »Ljubljana« mu je zapelo dve nagrobnici. — V nedeljo, 11. t. m. pa so pokopali v Nazaretu na Štajerskem p. Deodata Šusteršič, ki jfe bil 1. 1848 rojen na Olinlci, v znam Miklavovi hiši. L. 1867 ie vstopil v frančiškanski red in bil 6. septembra 1871 posvečen v maSnika. Bil je znan kot dober pridigar in duhovnik, ki je do vsacega imel dobro besedo. N. v m. p. I g Erust knez Windischgraetz z Bleda je preteklo soboto obiskal zavode sv. Stanislava, kjer se je mudil tri ure in si vse natanko ogledal. Zlasti sc je zanimal za knjižnico in za razne zbirke v učnih kabinetih. g Strašna nesreča. V ponedeljek, dne 5. t. tli. popoludne jc mašlnist v zavodu sv. Stanislava Franc Kosec snažil stroj za ožemanje perila v pralnici. Pri tem pa je ravnal tako nesrečno, da je prišla desna roka v stroj, kateri mu je roko pri komolcu popolnoma odtrgal. Nesrečneža, ki je znan kot vesten delavec, so takoj peljali v deželno bolnico. g V Ameriko je šel I. Chylc, rodom Ceh, ki je pri »Cebavu« imel gostilno v najemu. Ni si upal tukaj shajati, zato je v daljno tujino šel iskat zaslužka. g V Šmartnem pod Šmarno goro je priredil 4. t. m. jako poučno predavanje mlekarski nadzornik Legvart. Udeležilo se ga je okrog 100 gospodarjev. Sklenilo se je udeležit, tri kmetijske podružnice in mlekarno. Iz kranjskega okraja. g Pogreb ravnatelja Hubada. V torek, 6. t. m. smo izročili truplo pokojnega g. ravnatelja Hubada materi zemlji. Kljub slabemu vremenu je bil pogreb njegov veličasten. Udeležila se ga je Ijudskošolska mladina, gimnazija, župan kranjski, ces. svetnik g. Karol Šav-nik, ki je v imenu občine položil venec na krsto, dvorni svetnik Šuman, deželni šolski nadzornik Hubad, stolni kanonik dr. Karlin in mnogo drugih dostojanstvenikov. Naj počiva v miru blagi pokojnik! g Umrl je pretečeni teden vsled poškodb telesnih kranjski posestnik in bivši kovač g. Josip Gogala. Ranjki je bil brat pokojnega notafja Gogalc in nečak škoia Gogale ter oče g. prefekta v knezoškofijskih zavodih sv. Stanislava ter dveh gg. bogoslovcev ljubljanskega semenišča. 21. oktobra se je udeležil nove maše, ki jo je daroval njegov sinko Janko v Kranju, tedaj pač ni mislil, da ga bodo ravno tri tedne pozneje tudi na nedeljo pokopali. Svetila 11111 večna luč! g Liberalni zakotni listič, ki sliši na ime »Gorenjec«, je v zadnji številki priobčil program liberalne stranke. Točka 4. zahteva ločitev cerkve od države, torej ravno tisto, kar so sedaj francoski framasoni izvedli z namenom, da cerkev uničijo. Kdor prebira in naroča »Gorenjca« kaže. da se strinja z njegovo pisave, da tudi odobrava zaželjeno ločitev torej uničuje cerkve. Proč z listom, ki si upa kaj tacega zagovarjati. V poštene hiše tak list ne sme zahajati. g Stara Oselica. Tudi v naši gorjanski vasi se nahaja par ljudi, ki so tako bedasti — dasi same sebe smatrajo za zelo modre — da dopisujejo v nesramnega in lažnjivega »Gorenjca«. Ze parkrat so se obregnili ob našega č. g. župnika. Pišite raje o tem. kako je moral vaš vodja Jezcršek nekoč bežati iz župnišča vsled njegovega vse preie nego spodobnega govorjenja. Naš g. župnik opravlja prav vestno vse svoje pastirske dolžnosti, le pometajte, liberalne šleve, drugič raje pred vašim umazanim pragom. Ne bo vam škodovalo. Ce vi ne vidite blata, vam ga bomo mi pokazali. g Iz Šenčurja pri Kranju. Naše vrlo katol. izobraževalno društvo je pretečeni mesec, dne 14. in 21. oktobra zopet pokazalo kako da napreduje. Priredilo je dve zanimivi predstavi »sv Terezija« in »Zamujeni vlak«. Bili sta izborili igri, dobro igrani, kar je pričala obilna udeležba v obojnih predstavah. Vsa čast vrlemu gospodu pevevodju, ki nam je pripravil obilno užitka s svojim dobrini pevskim zborom ki je pel lepe hrvaške in slovenske umetne pesmi dasi obstoji iz navadnih fantov in mož iz fare. Kako krasna je ona »Poputnica hrvaškega doma« in ona slovenska: »Ljubezen iu pomlad!« Koliko truda je treba, predno sc navadili fantje s kmetov priuče takih pes-mij! To more pojmiti le oni, ki jc sam pevo, vodja! A požrtvovalnost doseže vse. Ima naše izobraževalno društvo tjidi izvrstne igralce. Takega igralca, kakor jc bil v vlogi Petra pri igri »Zamujeni vlak«, moremo iskati le kje v mestu. Tudi igralke v dosedaj še nenatisnjeni igri »sv. Terezija« so bile izborne. Občudujemo predvsem tudi vrlega in čilega gospoda kaplana, ki more poleg svojega preobllega in prenapornega posla še toliko moči posvetiti društvu. Mlado vrlo katol. izobraževalno društvo naše fare! napreduj še v bodoče v pro-speli naroda in domovine! — Iz Kranja. Zadnjo nedeljo je imelo društvo »Kranj« izvanreden občni zbor. Dosedanji predsednik je namreč izjavil, da ob obstoječih razmerah odloži predsedništvo, ž njim pa so odstopili še štirje odborniki, eden jc pa odšel iz Kranja. Po večkratni volitvi se jc dopolnil odbor s sledečimi gg.: dekan Koblar (predsednik), Kušlar, Gorjanec, Sitar, Šink, Oman iu Bradaska. Pri slučajnostih sta bila radi njiju izvanrednih zaslug za društvo izvoljena za častna člana gg. kaplan Hybdšek iu profesor Remec, ki sta se preselila v Ljubljano. g Iz Smlednika. Gospod urednik, iz našega kraja sploh malo kedaj dobite kak dopis, ker sploh ni posebnih novic. Pred kratkim smo brali v »Domoljubu« kako potrebna so izobraževalna društva. Na mnogih krajili lepe Gorenjske so žc ustanovljena, kaj pa pri nas v Smledniku? Gotovo bi bilo tudi potrebno. Tudi' pri nas bi bil čas, da sc vzbudimo in pričnemo napredovati. Na delo torej mladeniči in možje! - Zapustil nas je g. kaplan A. Zni-daršič. Blagemu gospodu bodi srčna hvala za njegov trud, ki ga jc imel med nami. Dobili smo novega kaplana č. g. Fr. Zorkota. g Pol'tično društvo za kranjski okraj napravi v nedeljo, to je 18. novembra shod v Šmartnem pri Kranju. Shod sc vrši v farovški veži. Začne se ob 3* uri popoldne takoj po krščanskem nauku. Kmetje iz okolice, vdcle-žite se shoda v obilnem številu! g V Šmartnem pri Kranju smo imeli pre teklo nedeljo cerkveno »žegnanje«. Slovesno cerkveno opravilo ie imel preč. g. profesor bogoslovja dr. Jožef G rude n iz Ljubljane. — V pondeljek je bilo izpostavljeno celi dan sv. Rešuje Telo. Ljudstvo se je pridno udeleževalo pobožnosti. Novice iz blejskega kota. g Zadnjo nedeljo meseca oktobra se je v Ribnem blagoslovil nov križev pot. Križev pot je prav lep. Slikal ga jc gospod Bradaška V/. Kranja, okvirje je pa naredil g. Viirnik iz, Radovljice. g V soboto Ima občina Ribno občinske volitve. Najbrž bodo volitve to pot popolnoma mirne. g V petek, t. j. 9. t. m., so Gorjanci jako slovesno sprejeli svojega gospoda župnika-svetnika Ažmana, ko se jc povrnil ozdravljen iz bolnišnice, tako slovesno, kakor znabiti še niso nobenega župnika nikjer sprejeli. Na blejskem kolodvoru, kjer jc izstopil v spremstvu gospoda dekana iz Radovljice iu župnika iz Zaspcga, so ga pričakovali vsa duhovščina iz blejskega kota, gospod gorjanski župan in njegov prvi svetovalec in oba cerkvena klju-čaria; ob meji župnije ga je čakala požarna bramba na konjih, kjer ga je načelnik požarne brambe nagovoril v vznesenih besedah, ob hiši posojilnice so ga pričakovala domača društva z zastavami, domača godba, šolska mladina z vsem učiteljstvom in množica gor-janskih župljanov. Sprevod v cerkev, ki je bila vsa razsvetljena in praznično okrašena, je bil veličasten. V cerkvi, ki je bila prav polna ljudstva, sc je g. svetnik zahvalil ljudstvu za vso ljubezen in dal blagoslov. — Vsa čast Gorjancem! g V Zaspih je dobil zvonik novo streho, g V Gradu je blagoslovil v nedeljo g. pre-lat Flis ob obilni azistenci sosednje duhovščine kipe na oltarju Jezusovega Srca, katerega jc mojstersko izdelal g. Vurnik. Delo jc res krasno! g U. učitelj Novak je odšel v Kranj, na njegovo mesto je prišel iz Kranja g. Kalan. g Gostilničarji, trgovci, rokodelci, posebno mizarji, in še mnogi na Bledu ne poznajo prav nič nedelj in praznikov. Žalostno znamenje! Ubogi Bled! kako padaš ... Kaj bo!.. g Iz Ribnega pri Bledu. Pri nas smo ustanovili slovensko katoliško izobraževalno društvo. Zapisalo se je precej mladeničev in mož. Upamo, da bodo pristopili tudi drugi mladeniči in možje, saj je danes izobrazba vsakemu potrebna. Vsa čast in hvala gospodu župniku, ki so nam ustanovili to društvo. — Lep dan smo imel Ribnani v nedeljo, 28. okt, Ta dan so nam blagoslovili novi križev pot č. pater iz Brezij. Imeli so prav zanimiv govor, ki ga ne bomo pozabili. Bog jim povrni stotero! Dolenjske novice. Iz ribniškega okraja. Škandali iz deželnega odbora. Iz Sodra-žice: Meseca marca si je pri nas S. L. S. priborila večino občinskih odbornikov (16:9). Pri volitvi starešinstva so liberalni odborniki dopustili izvolitev županovo, preprečili pa so s svojim odhodom izvolitev svetovavcev. Pozneje se je še večkrat sešel odbor k volitvi starešin, toda vselej brezvspešno. Razume se, da so naši odborniki nasprotnikom vsakokrat naložili globo. Pa kaj, ker jim je deželni odbor po znanem receptu, katerega ie za liberalne bolezni zapisal dr. Tavčar na postonj-skem vol. shodu pred šestimi leti, vsaki pot kazen odpustil. Zoper odloke dež. odbora so se naši pritožili pri upravnem sodišču na Dunaju. ki pa rekurzov še ni rešilo. Zupan gospod Bartol se je, kakor čujemo, odpovedal, mesto njega je pa občinskim komisarjem imenovan — gospod Aleš Oražem iz Globel. Najstarejšemu odborniku se je pa naročilo, da nemudoma povabi odbornike k novi volitvi. Ali se bo komedija nadaljevala? Ako je dež. odboru prav, mi tudi nimamo nič zoper to. — Liberalnost dež. odbora bruha zadnji čas s tako silo na dan, da ne moremo več tega molče prenašati. Pri cestnih odborih, v okrajne šol-.ske svete imenuje deželni odbor najzagrize-nejše liberalne pristaše, po občinah nagaja našim večinam, kakor je pokazal zgled v Selcih in sedaj v Sodražici, samega sebe bije po zobeh v odloku glede kamniške korporacije, in sedaj z očividnim namenom, da bi spravil nekaj liberalnih oseb pod streho, pričenja reor-ganizovati naše dobrodelne zavode. Zato pa jasna beseda: Temu odboru mi v nobeni r«či ne zaupamo in vsak njegov korak pregledu- jemo in presojamo z zavestjo, da tiči zadaj kos liberalne strankarske sebičnosti. Iz raznih krajev Dolenjske, d Iz Šmarija pod Ljubljano se nam piše: Pred dvema letoma jc zapustil našo šolo priljubljeni učitelj Konrad Črno logar, bii jc med prvimi, ki so sc šli odpočit na naše novo pokopališče. Okrajno učiteljsko društvo jc na njegov grob postavilo ličen spomenik iz marmorja. Ob ta spomenik hodi od časa do časa njegova osamela družina žalovat za skrbnim očetom. Pa ne samo njegovi domači — tudi drugi ga še niso pozabili. Ta teden so namreč zbrali otroci — njegovi nekdanji šolarji — po vinarjih toliko, da se bosta opravili po gospodu učitelju dve sveti maši. Da bi se jih ložje udeležili, so izrazili otroci željo, naj se oznanijo in opravijo ob nedeljah. Bog daj mnogo takih učiteljev in tudi mnogo takih hvaležnih otrok! Naj teh otrok priprošnja in spomin olajša njegov večni pokoj! — Nepričakovane smrti je umrla te dni v Selili posestmea Uršula Kadunec. Prala je ob tolmunu; kar ji nekaj perila odplava od kraja. Ko se skloni za njim, ji spodrsne in reva si ni mogla rešiti življenja iz vode. — V naše izobraževalno društvo je k strelni vaji prišel zadnjič nekdo iz Sapa in vse naše mlade in stare streljače vzel v šolo. Dali so mu zato konjsko krtačo ter mu naročili, naj si sedaj kupi še konja, ker ima denarcev v skrinji. On pa se je smejal in dejal, da da mu je ljubša prva zmaga, nego konjska krtača I — Ko je odhajal, je dvajset zmaganih gledalo za njim. d Najdeno. Nekaj denarja v zlatu je našel g. Alojzij Lokar, mlinar v Gorenji vasi št. 0, Križenvrh (pošta Mokronog). Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri g. Lokarju. d Ubegli tat. Iz Radeč pri Zidanem mostu se piše: Dne 27. oktobra se je gospod z Dvora podal v Benetke z g. Vašelom. Te prilike se js poslužil neki tat. Prikradel se je v grad zvečer, ko so posli molili rožni venec. Šel je v stanovanje pl. Gutmansthala, v obednici je čevlje sezul, potem stopil v sosednjo sobo, odprl pisalno mizo in odnesel 500 kron v nemškem denarju. Vrnil se je skozi okno in pozabil na čevlje, ki so ostali za spomin. Sumi se, da jc bil dotični tat Franc Nedelja iz Hotetna-ža, ki jc zadnji čas povzročil v Trstu več tatvin. V pondeljek, 29. oktobra je pobegnil v Ameriko. Notranjske novice. Idrijske novice. i Na praznik Vseh svetnikov je dež po- kazil razsvetljavo grobov. Tudi Idrijca je narasla ter stopila na cesto. Klavža jc prinesla dosti drv in lesa. Imeli bodo drvarji zopet opravka in nekaj zaslužka. i Cena mesu in špehu vedno raste. Govori se, da bo ob novem letu v Idriji stalo goveje meso 1 kg. — 80 krajcarjev. Kam pridemo, če se to uresniči? Kdo je vzrok takim draginjam? Mesarji dolže kmete, kmetje pa pravijo, da se cene živini niso v isti meri zvišale, kakor mesu! Tedaj kdo govori resnico? Ali bi se ne mogla politična oblast prav nič pečati za regulacijo mesnih cen, ker se naša slavna občinska uprava noče brigati za tako važne reči? i Gospod Ante Kristan se je vrnil s potovanja. Pravijo, da je bil radi oddaje čipek celo v Hamburgu, odkoder odhajajo ladje v Ameriko. Morda jc pretuhtal, katera pot bi bila najvarnejša za odhod, kadar bodo rudarji izprevideli, da lahko tudi brez Ante pristana vodijo svoj konsum in svojo čipkarsko zadrugo. Cemu rediti kar dva tuja človeka? To lahko rudarji satni opravijo brez tuje pomoči ! i Krog oglov se nekaj govOri po Idriji, da so gospodje iz občine poslali neko depu-tacijo na Dunaj, da bo izprosila podržavljenje mestne realke. Prav je, da se občina za to pobriga, saj so doklade tako žc neznosne! Samo to bi želeli, da se izberejo v deputacijo taki možje, kateri bi znali besedo prav postaviti. i Zasnovalec nove č.pkarske obrti v idrij skem sodnem okraju, gospod ravnatelj Ivan Vogelnik, je prestavljen od ministrstva za pouk in bogočastje na Dunaj k centralnemu čipkarskemu tečaju in obenem pomaknjen v IX. činovni razred. Škoda za blagega gospoda, v katerem bodo čipkarice mnogo izgubile! i Iz Zirov. Pri nas živimo v dobi prepirov, ker se ločimo med seboj glede tega, kje naj se zida nova farna, ccrkev. Mnenja so različna, razburjenost in napetost precej velika. Da bi se naša srca nekoliko pomirila, potrudili so se dne 3. in 4. novembra k nam presvetli gospod knezoškof. Sklicali so može po peterih podružnicah ter se ž njimi dogovarjali glede nove cerkve. Določilo sc je, da se bo cerkev, ki je že pričeta, zidala naprej, da pa se stara cerkev ne bo podirala in da tudi župnišče ostane na starem mestu. Poleg nove cerkve se bo zidala tudi mežnarija z izpraše-vanjsko sobo na vrhu. Iz raznih krajev Notranjske. Iz Verda pri Vrhniki. Naš Karlici še sedaj m prinesel na vpogled občinskih računov. Moža menda večkrat lomi »suhost« in si zato ne upa z računi k nam. Ta boleluii gospod zahteva, da bi mu račure hodili na njegov doni pregledovat, ker se zaradi imenovane bolezni ne upa iz Vrhnike v Verd. Povemo Ti pa, dragi Karlo, da akoravno verno, da si večinoma pre-cej bolehen. pa na dom ne bomo hodili pregledovat računov! Mi zahtevamo imeti račun po starem običaju! Kakor kaže, si bode naš Karlici po vsej pravici zaslužil priimek, katerega je imel neki nemški cesar »Friderik s praznim žepom«. n Nova šola v Hruševju. Dolgo časa so se vršile priprave, da sc zgradi šolsko poslopje za vasi Hruševje, Slavina, Veliko Brdo in Sa-jevče, iz katerih so imeli otroci od tri četrt do uro hoda v šolo. Da se šola že prej ni oskrbela, bilo je dosti vzrokov in zaprek, ker pregovor pravi, »vsak začetek je težak«, ravno tako tudi ta tukaj. Toda hvala Bogu, vse to smo prestali. Dne 14. oktobra so jo nam naš priljubljeni gosp. župnik Ivan Zupan slovesno blagoslovili ob navzočnosti blagorodnega gospoda c. kr. okrajnega glavarja Štefana La-pajne, g. okr. šol. nadzornika Thuma in g. zemljemerca Jakša. Koncem blagoslova imel je gospod župnik primeren govor na šolsko mladež, kaka bi morala biti in kako naj se vzgaja, če se hoče, da oode delala enkrat čast svojim starišem in uovi šoli. Hotel je gospod govornik s temi besedami povedati, da ne zadostuje samo lepo šolsko poslopje, glavna stvar je ta, kaki bodo otroci, ki se bodo v njej vzgojevali. Na to je predstavi! gospod okrajni šolski nadzornik novo nastavljeno učiteljico gospodično Jurca, katera je pričela takoj drugi dan s šolskim poukom. Načelnik krajnega šolskega sveta g. Milharčič je izročil ključe gdč. učiteljici ter obljubil naklonjenost v vseh ozi-rih. Dolžnost naša je, da se javno zahvaljujemo na tem mestu vsem tistim, kateri so nam isti čas na ta ali drugj način kaj pripomogli k slavnosti. V prvi vrsti vsem gg. govornikom, posebno zahvalo moramo izreči g. okr. glavarju, ravno tako g. zemljemercu, ki nam je bil ves čas zelo naklonjen. — Dne 6. t. m. so odobrili in potrdili novo šolsko poslopje. Pohvalili so pri tej priliki gosp. načelnika kraj. šol. sveta Milharčiča, kateri se je v resnici veliko trudil. Ravno tako tudi mi izrekamo njemu, g. županu in Del-Linz-u zahvalo za ves trud in skrb, katero so si v prvi vrsti zasluzili za tukajšnjo novo šolo in želimo ter upamo, da bodo postajali iz naših otrok, katere bodemo tu sem pošiljali, dobri katoliški možje, dobri gospodarji in pridne in varčne gospodinje! Občani. + V maljnu. Zadnji »Notranjec« piše: Ko Notranjci popisujejo različna izobraževalna sredstva, želeč iskreno, da si slovenski kmet pridobi izobrazbe in z orožjem prosvete izbojuje boljše življenje, ne sme povdarjati s tako silo, ko bi dobra stvar zaslužila, kako važen je domač časopis za povzdigo izobrazbe, ne sme zaradi tega, ker bi se mu očitalo, da dela reklamo zase. Toliko pa lahko reče, da naj tisti, ki mu jc kaj na dobrem časopisju in ki mu priznava izobraževalni poinen, nc ostanejo le pri besedah, ampak ga širijo in vsaj — plačajo. — Manjka mu špagel Ni čuda! Dokler bo prinašal na prvem mestu notice o zborovanju zaupnikov narodno - napredne stranke, kakor ima to v ravno ti številki, ne bo nič ž njim. Notranjec je prepameten, da bi ti- stranki služil za priganjača. Kar jih ni na Notranjskem med liberalci zavoljo svojega oderuštva, obrnejo ti stranki hrbet. O tem smo prepričani in »Notranjec«, tako kot je zdaj, bo kmalu sam s svojimi dolgovi. — Šola v Postojni se še ne bo pričela 12. t. m. kakor se je preje reklo in jc tako tudi naš list poročal, temuč se še ne ve za čas, ker sc legar (tifus) še vedno širi. Štajerske novice. š Posledica samonemških napisov. Mariborski in celjski mestni očetje so v svoji modrosti sklenili, da se odpravijo vsi izvesni slovenski napisi trgovcev in obrtnikov. 1o početje ne bo imelo v nekem oziru slabih posledic: prvo je, da bodo z odpravo slovenskih napisov udarjeni ne samo slovenski, ampak tudi nemški trgovci in obrtniki, ki s slovenskimi napisi radi vabijo Slovence k sebi. Govori se, da bodo tudi zmernejši Nemci odločno protestirali zoper odpravo slovenskih napisov. Druga posledica bo, da se vzdrami naš kmet i7, narodne zaspanosti, kajti sedaj bo prav iz-previdel, da Nemcem ni na tem, da poleg nas mirno živijo, nego, da nas prej ali slej zatrejo. Kakor danes prepovedujejo slovenske napise, tako bodo drugič zabranjevali celo slovensko govorico. Sicer to že danes tudi počenjajo. Na noge, slovenski kmet, spreglej, loči prijatelja od sovražnikov! Drži se svojih, ker le ti ti hočejo in morejo pomagati! š Občinske volitve v Mariboru se bodo vršile še ta mesec. Razpisane so za tretji razred na 21. t. m., za drugi razred na 26. in za prvi razred na 29. t. 111. — Prišlo bo do hudega boja med Nemci in socialnimi demokrati, kateri zadnji bodo naskočili tretji razred. Boj sc napoveduje že na obeh straneh. Socialisti imajo mnogo upanja, da prodro v tretjem razredu. V volivni borbi jim bo prav prišlo preganjanje Slovencev, ker so s tem zlasti mali obrtniki skrajno nezadovoljni. š Ponesrečen otrok. 1. t. in. se ie igral rejenček Mihaela Murko iz Jelenič, triletni Karol S a v e c z nekim šolarjem. Pri posestniku Gosniku so delali rezanico in je Savec nrišel z roko tako nesrečno v bližino stroja, da mu je desno roko pri sklepu čisto odtrgalo. š Narodno delo nove »narodne stranke«. M. 2. »Narodnega lista«, že bolj očitno kaže, v čem bo obstalo narodno delo nove štajerske Spindlerjeve stranke. V tej številki napada že kar celo vrsto duhovnikov: gg. Ceriaka, dr. Korošca, dr. Somrcka (sladkega) in dr, Štajerca ne omeni nc z eno besedo. Stajerci-jance si hoče stranka z dobrega pridobiti, a duhovnike, ki so edino nesebično delali dozdaj za narodni blagor, hoče od sebe odbiti. Dobro vemo, kam pes taco moli. Da bodo ti ljudje tako kratko časa »logo hinavcev igrali, to nismo mislili. Malo bolj previdni bi že lahko bih. Pa so pač šc mladi. Štajersko slovensko ljudstvo pa ne imej nobenega stika z novo brezversko stranko, š Nastop državnega poslanca g. dr. Korošca v torkovi seji, 6. t. m. državnega zbora je uprav imponiral. Vse se strinja s tem, da jc slovenska delegacija v dr. Korošcu dobila izborno moč. Praška »Politik« pravi o dr. Korošcu, da se je pokazal izbornega ognjevitega govornika. Ta pohvala jc najboljši odgovor na napade, s katerimi obklada novi štajerski liberalni list velezaslužnega gospoda poslanca. š Nesreča ali zloč n? Iz Bukovcev pri Ptuju se nam piše: V soboto, dne 26. oktobra t. 1. sino našli, v cerkev grede, blizu kapelice sv. Jožefa, ki je ob cesti od sv. Marka proti Bukovcem, v jarku ležati mrtvega moža. Iz kapelice pa je bila prevržena soha sv. Jožefa z Jezuščkoni. Očividno šc ni mogel dolgo ležati v jarku in moral biti še živ, ko ga jc nekdo s ceste zav|ckcl tja. Spoznali smo v njem 77-lctncga Štefana Strelca, po domače Šoljak, ki jc bil prejšnji dan v Ptuju. Ranjen je bil na nosu; poglavitno rano pa jc dobil na vrh glave. Blizu njega jc ležala tudi zlomljena lata od kapeličtie ograje. Ali sc jc mož ponesrečil, ali sc jc zgodil zločin, 10 dognati je stvar orožništva, ki zadevo preiskuje. š Izpremembe v lavatlnskl škofiji so se zgodile, kolikor sc čuje sledeče: Nastavljeni so čč. gospodje: Qosak Franc v Mozirju. Lenart Martin v Slivnici pri Celju. Prestavljeni čč. gg. Ogradi Ivan iz Št. Petra v Skale, Skvarč Jožef iz Rernšnika v Št. Peter p. sv. Gor., Kociper Rudolf iz Slivnice v Dramlje, Trinkaus Anton iz Dramelj na Remšnik, Ra-buza Jakob iz Škal v Št. Jakob v Slov. gor. Zgank Ferain v Si. Jurij ob juž. žel. Toliko smo zvedeli do 8. novembra. Koroške novice. k Povodenj preti vsled velikega deževja kanalski dolini. Kar so do zdaj uravnali, je Ukva zopet zasula. Ako deževje ne bode prenehalo, se je bati zopet večjih povodenj, ker gorski potoki vedno bolj naraščajo. k Z vilicami se je zabodel. Posestnik Janez Laznik v Kotičah je v zmedenosti radi pijanosti 1. t. 111. hotel svojo ženo s sekiro pobiti. Žena 11111 je ušla. Nato se jo pa zabodel z vilicami v prsa tako, da je kmalu potem umrl. k Truplo nekega utopljenca je našel pretečeni petek na produ Drave pri Zgornji vasi na Zgornjem Koroškem neki železniški čuvaj. Obraz in desna roka sta bila že zelo strohnela. Ker je obraz popolnoma spačen, se ne more spoznati kake starosti da je utopljenec. Spoznati se tudi ne more, kdo da bi bil, ker pri njem niso ničesar našli v žepih. Ležal je žc kake tri do štiri tedno v vodi. Na zatilniku je bilo še nekaj last kostanjeve barve ter en del rujaviit brk jc trii ohranjen. Ali se je izvršilo hudodelstvo, nesreča ali samoumor, se ni moglo dognati. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Špital. k Moža zastrupila. Vsled iastrupljenja ic umrl drvar C. Nussbaumer v MollbrUcken. Ker je v enem dnevu zbolel in umrl. sumničijo, da ga je njegova žena zastrupila, kft-tero so tudi že zaprli. Sum je tembolj opravičen, ker jc že imela razmerje z nekim moškim. Ušla je možu tudi že v Švico, odkoder se je pa vrnila. Pač je bil umrli pomilovanja vreden mož. k Zbesneli vol je napadel pretečeni teden v Meiseldnigu hlapca Janeza Skarharda ter ga treščil na tla. Polomil 11111 je dvoje reber. k. Promet lokalnih vlakov na karavanški zeleznlci. Dva lokalna vlaka bosta vozila od 4. t. m. naprej vsako nedeljo iu vsak praznik na progi Ceiovec-glavni kolodvor-Bistrica v Rožni dolini s sledečim voznim redom: Odhod Celovec ob 2. uri 23. min. popoldne, prihod v Bistrico v Rožni dolini ob 3. uri 6 min. popoldne; odhod iz Bistrice v Rožni dolini ob 5. uri 37 min. popoldne, prihod v Celovec glavni kolodvor ob 6. uri 18 minut zvečer. S tema vlakoma bodo Celovčani deloma odško-vani za izpuščeni vsakdanji popoldanski vlak, kateri je vozil še pred popolno otvoritvijo te želcznice ob 2. uri 15. minut iz Celovca. k Osebna varnost na cestah na Koroškem. Pred nekaj dnevi se je podal posestnik Nagele v Št. Vidski okolici zvečer na svoj doni, kateri jc kakih deset minut od vasi oddaljen. Na križpotu pa stopi naenkrat predeni neznan moški z besedami: »Denar ali kri!« K sreči pa pridejo po cesti ravno trije možakarji iz sosednje vasi, vsled česar jo je lopov hitro odkuril, Ker jc bila tema, napadalca niso mogli zasledovati, kam da sc je obrnil. Je pač ponoči treba vedno oprezen biti. k Pozor pri kmetijskih rezalnih strojih. Septembra mcseca je neki dekli v Lammers-derfu na Zgornjem Koroškem rezalni stroj za klajo zmečkal na eni roki več prstov, ker jc z roko vsled neprevidnosti preveč segla v stroj. Akoravno je bila zdravniška pomoč takoj na mestu, se ji je stanje vedno slabšalo. Ce tudi so ji dva prsta odrezali, ni nič pomagalo. Zdaj jo ie smrt rešila nadaljnih bolečih. Primorske novice. p Samoumor berača, ki je imel štiri sobe. 62letni Josip Ukovič, doma iz Hrušice pri Vo-lovskem, je stanoval v ulici della Fondcria št. 4 ter se bavil z beračenjem po Trstu in okolici, Dne 4. novembra dopoldne ob deseti uri se je ta človek ustrelil z revolverjem v desno sence. Na sled njegovemu samoumoru so prišli šele okolu 11. ure. Obvestili so takoj policijo, od koder je šel v beračevo stanovanje eden uradnikov. A kako se jc ta uradnik začudil, ko je videl, da to stanovanje sestoji iz nič manje nego štirili sob. No, berač je bil žc mrtev in niso niti klicali zdravnika na pomoč. Na neki omarici blizu postelje je policijski uradnik našel odprto beračevo oporoko. V drugem papirju poleg oporoke je našel 229 K in 50 vin. denarja, štiri razne srečke in zlato uro. Pozvan jc bil notar dr. Depiera, ki je prevzel v shrambo oporoko in vse najdene vrednosti, na kar je bil mrlič prenešen v mrtvašnico pri sv. Justu. Pokojni Josip Ukovič je bil oženjen 7. Hedvigo rojeno Buzeto, a je bil že več let ločen od nje. Iz tega zakona sc jc rodila hči Josipina, ki ima zdaj 32 let. p Potovanje po smrti. L. 1855 je umrla v Gorici neka Sofija vdova Conpcrz. Pokopali so jo na katoliškem pokopališču. Ker se je pa kasneje dognalo, da je bila Židinja, so jo izkopali ter prenesli na tukajšnje židovsko pokopališče. Sedaj pa so jo tu zopet izkopali in na željo njene sestre prenesli ostanke v Budimpešto. p Samoumor vojaka. V srce se je ustrelil v (iorici vojak Matirer. p Zopet velik požar v Trstu. Ogenj je v tovarni vošila za parkete v Trstu napravil za 20.000 K škode. Delavki Ani Leiter se je vnela obleka. Delavka je nevarno ožgana, istotako delavec Ruter, ki ji je prihitel na pomoč. p Soča je zadnje dni vsled deževja tako narasla, da Kamenci že več dni ne morejo prevažati črez. To se zgodi vsako leto par-krat. Kako potreben bi bil most, posebno, ker imajo Kamenci skoro polovico zemljišč na desnem bregu Soče. p Sijajen shod v Kobaridu. Shod, ki se je vršil 4. novembra v Kobaridu, je bil sijajen. Nad 400 slovenskih tnož je izreklo zaupanje slovenskim poslancem glede na delo za voliv-no reformo, predvsem dr. Gregorčiču. Predsedoval je shodu deželni poslanec g. Lapajne. Dr. Gregorčič je govoril o volivni preosnovi, dr. Derntastija zoper razdružnost zakona. Govorila sta še dr. Knavs in župan Stanonik iz Horjula, ki je priporočal »župansko zvezo«, v katero naj bi vstopili tudi vsi slovenski župani s Primorske. p Velika nesreča se je zgodila pred tednom na goriškem državnem kolodvoru. Nad-čuvaju Frančišku Debevcu se je pri premikanju vozov izpodrsnilo, in padel je tako, da je prišla pod kolesa leva roka, ki mu jo je odtrgalo. Malo je manjkalo, da ni ves prišel pod kolesa. Nesrečni Debevc je star 38 let, doma na Koroškem ter oče štirih otrok. Iz raznih krajev. Novice iz Amerike. V Ely (Minil.) je ponesrečil Matija Gorše, doma iz Prigorice pri Ribnici. Zlomil si je roko. — Istotam je izgubil pri streljanju prst Pavel Campa iz Sodra-žice. — V Denver (Colo.) je smrtno ponesrečil Ivan Koršič, doma od Gorice. Ženo umoril v Ameriki. Iz Calumeta Miclt. se javlja, da je dne 12. oktobra naš rojak Mihael Svetič, ki je stanoval v Lauriumu, umoril svojo ženo, s katero je bil 25 let poročen. Svetič je to storil najbrže v slaboumnosti ali ma-niji zasledovanja, kajti zadnji čas se je vedno pritoževal, da ga skuša njegova žena zastrupiti in da mu je tudi obleko otrovala. Ženo je imenovanega dne izvabil v klet in jo ustrelil. Streljal je šestkrat. Medtem je njegova 14letna hčerka odšla v smrtnem strahu po sosede in policaje, kateri so morilca odvedli v zapor. Pri sodišču je svoj čin priznal, ne da bi se ke-sal. Pokojnica je bila stara 46 let in je bila doma iz črnomaljskega okraja. Svetič je doma iz Dragatuša na Dolenjskem. Morilčeva mati živi tudi v Calumetu in je stara že 94 let. Žrtev oderuhov. Zastrupil se je v Zagrebu s ciankalijem 641etni lekarnar Ivan Pecinov-sky, ker se ni mogel rešiti iz rok brezvestnih oderuhov. Na menjico za 6000 gld. izplačano mu je bilo samo 1200, a ostalo svoto je dobil oderuh. Svojim prijateljem je žiriral do 40 tisoč goldinarjev. Tako ga je uničila njegova dobrota. V Zagrebu je radi tega na oderuha veliko ogorčenje. Levi raztrgali krotlteija. Iz Berolina se poroča: V cirkusu Busch se je dogodila velika nesreča. Deset levov in sedem tigrov je bilo jako nemirnih. Ko je krotiteij levov Viljem Pe-ters se med levi spodtaknil in padel, planile so zverine nanj in ga pričele trgati. Pomočniki krotiteljevi so z železnimi drogi skočili med zverine in streljali. Med občinstvom je nastal velik strah. Petersa so njegovi pomočniki iztrgali zverinam, a je smrtnonevarno ranjen. Poselsko društvo sv. Marte v Ljubljani. V nedeljo, 11. t. m. je imelo poselsko društvo sv. Marte v lastnem domu Streliške ulice št. 22, redni letni občni zbor. Navzoč ie bil magistratni komisar g. ravnatelj Gutnik. Predsednik društva g. stolni vikar Jos. P o t o k a r je obširneje poročal o delovanju društva. Iz njegovega poročila povzamemo te podatke: Društvo sv. Marte sc je ustanovilo 1. 1903 in meseca maja istega leta začelo svoje delovanje. S pomočjo služkinj si je kupilo v Streli-ških ulicah dom, na katerem je še dolga 10.000 kron. — Namen društva je duševno in gmotno podpirati služkinje na Kranjskem. Ta namen je društvo doseglo v prvi vrsti s tem, da je dalo uprav velikanskemu številu brezposelnih služkinj varnega zavetja. Od novega leta 1906 pa do Martinove nedelje je dobilo prenočišče v hiši 840 služkinj, za časa obstoja je društvo prenočilo ogromno število poslov, namreč 2563. Koliko izmed teh se je obvarovalo premnogih nevarnosti, ki prete po mestih dekletom, to ve najbolje Bog sam. Odbor skrbi kar najbolj, da vlada v hiši strog red in da se izpolnjujejo točno hišna pravila od vseh v hiši bivajočih služkinj. Za pouk in izobrazbo je skrbelo društvo z mesečnimi predavanji, h katerim je dohajalo veliko število poslov. Društvo ima svojo knjižnico in v dvorani leže na razpolago razni časopisi. Društvo posreduje tudi službe. Vsak dan se oglašajo v hiši gospodinje, iščoče poslov. Skoro vse služkinje so dobile primerne službe. Da pa niso vselej gospodinje zadovoljne s posli, temu ni vzrok ne društvo ne odbor, razlogov je iskati deloma pri poslih, deloma pri gospodinjah. — Društvo sv. Marte šteje nad 300 članic, z ozirom na veliko število poslov, ki so v Ljubljani, je to število primeroma malo; vsaka zavedna služkinja bi morala biti članica tega društva. — O delovanju društva posnamemo: Odbor je imel deset sej. Društvo je imelo parkrat sv. mašo na Rožniku, med katero so pele društvene pevke. God društvene patrone so praznovale članice na Rožniku s sv. mašo in skupnim sv. obhajilom. Udeležilo se je lansko leto 9. julija shoda delavskih društev pri Dev. Mar. v Polju. Poročala je v imenu društva tajnica Iv. Verh. Po deputaciji se je udeležilo društvo blagoslova »Društvenega Doma« v Preski. Napravilo je lansko leto izlet na Šmarno goro, letos na Brezje in Bled. Na sv. Štefana dan je priredilo svojim udom skromno božičnico z božičnim drevescem, govorom, deklamacijo in petjem. 12. junija se je vložila prošnja na finančno ministrstvo za davčno prostost. Prošnja še do danes ni rešena. Kose je poročalo še o denarnem stanju društva in je na prošnjo članic prevzel podpredsedstvo veleč. g. stolni kanonik Anton Sttšnik, ki je že do sedaj rad pomagal s svojim svetom, je zaključil predsednik občni zbor z željo, naj bi našlo to vele-važno poselsko društvo mnogo dobrotnikov in prijateljev, ki bi društvu tudi dejansko pomagali, da se vedno lepše razcvita. Varstvo v Gradec dohajajočih služkinj. »Katoliško žensko društvo« v Gradcu prosi, da se objavi sledeči oklic: Akoravno je obžalovati, da mnogo deklet iz kmetov prihaja v mesto Gradec iskat službe, ter vsled tega po deželi primanjkuje poslov, je vendar še bolj obžalovanja vredno, ako te osebe, ki so v Gradcu popolnoma tuje ter si že na kolodvoru ne vedo svetovati in pomagati, mnogokrat vsled zapeljevanja krenejo na slaba pota, ali pa izgubijo svoje prihranke. Večkrat se pripetijo tudi slučaji, da mlade osebe z dežele iščejo v mestu zdravriške pomoči, pa nimajo svojcev, ki bi jiji zamogli spremiti. Vsled tega je »Varovališče za ženske posle kongregacijt usmiljenih sester od sv, križa v Gradcu« pripravljeno, v vseh takih slučajih poslati eno svojih sester, ali pa kako drugo žensko osebo iz svojega zavoda, katero bode mogoče spoznati po belo-rumenem znaku (Abzeichen), na kolodvor, da tujko vodi in ji svetuje vestno in nesebično. Častitemu župnemu uradu se to javi s prošnjo, da nai v takih slučajih pravo časno in natančno po dopisnici (eventuelno brzojavno) naznani prihod dekleta, katera sc hoče poslužiti naše pomoči in sicer pod naslovom: Varovališče za ženske posle kongrega-cije usmiljenih sester od sv. križa v Gradcu (Dienstmadchen-Asyl iu Graz, Leonhardstra sse Nr. 133). Naznanilu je vselej dostaviti, na kateri kolodvor (južni ali državni) dekle prihaja. Gotovo bi bilo prikladno, ko bi se ta dopis kot lepak priobčil na kakem dobro vidljivem kraju občinskega urada ter bi se dekleta pri izrečevanju poselskih knjig na zgoraj rečeno opozarjala in ko bi se tudi sicer še po možnosti skrbelo, da se ž njim seznani občinstvo ter se tako podpiralo krščansko varstvo deklet. — V Gradcu, meseca septembra 1900. Leonhardstrasse št. 133. Drobtine. Topejen les. Nekemu francoskemu gozdarskemu nadzorniku se je posrečilo raztopiti les. V ta namen ga je hudo razgrel * brez-zračneni prostoru, kjer je bil ogenj nemogoč. Na dobljeno tvarino ne vpliva elektrika in je torej za izoliranje ceno sredstvo. Tudi je ne-premočna in se da prekrojiti v poljubno obliko. Prochaski, ženinu morilke Zeller, je drž. pravdništvo že izdelalo obtožnico. Obdoižen je goljufije v 16 slučajih. Gre se za približno 7000 kron. Morilko Klein so odvedli v kazniški oddelek za nmobolne. Moderni londonski vlomilci. Zadnji čas se množe v Londonu vlomi tako, da je nasproti njim policija brez moči. Ni dne, da bi se ne zgodil kak senzačni vlom v Londonu. Stari tat s svetilko in s vetrihom ni še sicer izginil, o moderni vlomilci delajo tudi moderno. Orodje tatov je duhovito in skrbno izdelano. V Scot-lana-Yard muzeju je razstavljeno tako čudovito orodje. Na prvi pogled se ti zdi, da je to le kos fino poliranega jekla, dolg sedem pal cev. A če pritisneš na neko pero, se pojavi sveder, če pa na drugo, pa izvijač, tretje pero izproži steklorezec, četrto pa dleto. Orodje ue-izproženo je na eni strani kladivo, na drugi pa lomilec. Pri vlomu s svedrom, kladivom in dletom ve policija da je storilec novinec ali pa jako nerodni hudodelec. Znanstveno izobraženi hudodelec namreč vporablja pri vlomih termit ali pa nitroglicerin. S termitom, ki razvija velikansko vročino vlomilec jako hitro razstopi jekleno ploščo blagajne in napravi v njo luknjo .A s termitom pa niso preveč zadovoljni, ker svitlo gori in se kadi. Nevarni nitroglicerin je spretnemu hudodelcu bolj všeč. Z brizgalno vbrizga nitroglicerin v kako razpoko blagajne in ga vžge s kapselnom. Zamolkel pok in blagajna je odprta. Tudi z elektriko so že raztopili jeklene plošče. Da hudodelcem ne pride policija na sled po vtisu prstov, nosijo vlomilci med svojim delom — glace rokovice. Koliko potroši Italija za svoje šole v Inozemstvu. V italijanskem proračunu je preračunano za vzdrževanje italijanskih šol v inozemstvu 1,125.000 lir. Šole, ki jih podpira društvo »Dante Alighieri«, obiskuje 76.000 otrok. Vojska proti cigaretam se je razvila v Ameriki. Osnovali so velika društva po raznih krajih, ki delajo vsa na to, da se kajenje cigaret popolnoma odpravi. V Chicagi izdaje tako društvo cclo svoj list. Teža, kakoršno mora nositi vojak v Ev-rop!. Ta je kaj različna in sicer mora nesti danski vojak kg 30:100; avstrijski kg 28:836; nemški kg 27:706; španjolski kg 27:350; francoski kg 26:570; švicarski kg 26:455; švedski kg 26:375; ruski kg 26:260; italijanski kg 26:200; belgijski kg 24:870; angleški kg 24:500; hoiandski kg 23:570. Razume se, da lo breme obstoji iz orožja, telečnjaka in kar je v njem. To in pa v dolgih marših, plezanju po hribih, včasih še dolgo brez prave hrane, to pač ni zavidanja vredno. Zrakoplov bodočnosti. Braziljanec Santos Dumont siino zaupa svojemu zrakoplovu, s katerim je zaslužil Acchdeaconovo nagrado. Svoje uspehe z zrakoplovom zelo pohvalno omenja, razlaga, kako se je gibal lahko v zraku v docela poljubni smeri in drzno zatrjuje, da se bodo z od njega izumljenimi stroji ljudje že gotovo v par letih 'vozili na sprehode in letovišča. Kar je kolo na zemlji, to bo v zraku njegov zrakoplov, ki bo lahko spravljen kar v stanovanjih. Zdaj misli zrakoplov še nekoliko zboljšati in potem je po njegovem mnenju stvar o zrakoplovu, ki se da voditi, rešena. Ker je razžalil prusko zbornico, so obsodili odgovornega urednika dnevnika »Diissel-dorfer Volkszeitung«, iugona Schotta, v dvamesečni zapor. O pruski zbornici je pisal, da je »najbolj zaničevani parlament na svetu.« Državni pravdnik ie predlagal šest mesecev. g Kmetovalci, gnojite z razklejeno kostno moko! Razklejena kostna moka vsebuje povprečno 30% fosforove kisline, t. j. 30 kg fos-iorove kisline v 100 kg kostne moke, Tomaževa žlindra pa Ic 15% fosforove kisline. V razklejeni kostni moki je tedaj še enkrat toliko fosforove kisline, kakor v Tomaževi žlindri. 30 kg fosforove kisline v 100 kg razklejene kotne inoke stane 8 K 04 h; 15 kg imenovane kisline v isti množini Tomaževe žlindre 5 K 60 h; 1 kg fosforove kisline v razbeljeni kostni moki stane potemtakem 28 h. v Tomaževi žlindri pa 37 h. Fosforova kislina v Tomaževi žlindri jc tedaj pri 1 kg za 9 h dražja nego v kostni nioki. Pol vagona (50 q) razklejene kostne moke jc glede na fosforove kisline enake vrednosti kakor cel vagon (100 q) Tomaževe žlindre. Prvega gnojila stane pol vagona (50 q) loko Ljubljana 420 kron, zadnjega cel vagon (100 q) 560 kron, iz česar sledi, da je ista množina fosforove kisline v razklejeni kostni moki za 140 kron ceneja, kakor v Tomaževi žlindri. Učinek razklejene kostne moke kot gnojilo je enak onemu Tomaževe žlindre, ali jo pa še prekaša. Z razklejeno kostno moko smo po triletnih poizkusih tako na trdi-nah kakor tudi na barskih tleh najboljše uspehe dosegli. ■Mimogrede omenjamo, da je od skupne fosforove kisline v razklejeni kostni moki povprek 94% eitratno raztopljive. Vrhu tega je v kostni moki povprečno 0:7% »organskega« dušika, v Tomaževi žlindri pa čisto mč. Kilogram »organskega« dušika v umetnih Knojilih se ceni na 1 K 20 h; 0:7 kg »organskega« dušika stane 84 h, tedaj množina v pol vagona kostne moke 35 kg — 42 K. Ce se i slednja cena prišteje k prej navedeni vred-! nosti fosforove kisline od pol vagona kostne moke s 140 K, sledi iz tega, da vsakdo, ki rabi Tomaževo žlindro namestil razklejene moke, pri enem vagonu Tomaževe žlindre po nepotrebnem zapravi 182 kron, oziroma pri vsakem meierskem stotu Tomaževe žlindre 1 K 82 h. Ker kmetovalci vsako leto na ta način trpe škodo za več tisoč kron, smatramo v svojo dolžnost, da jih na to opozarjamo. Razklejena kostna moka, nasipana v jeseni ali spomladi, je izvrstno gnojilo za travnike, vinograde, kakor tudi za žito, peso, krompir in traviio-deteljnc mešanice. V slednjih slučajih nadomešča tudi spomladim gnojenje s super-fosfatom. Samo ob sebi je umevno, da popolnoma učinkuje kostna moka le v zvezi s kalijevo soljo. 150 kg kostne moke zadostuje za 1 oral, to je ravno polovica manj kot Tomaževe žlindre. Razklejena kostna moka se dobiva v tovarni delniške družbe za kemično industrijo v Ljubljani (v klcjarnici — »lim-fabriki«). Vsakdo, ki naroči najmanj 50 q kostne moke od imenovane tovarne, more zastonj dati isto kemično preiskati glede vsebine fosforove kisline od našega kmetijskega kemičnega preizkuševališča; na podlagi te preiskave se potem preračuni cena tako, da se odstotki fosforove kisline z 28 množc. Vsa natančnejša pojasnila o preiskavi, in pa kako se rabi to gnojilo, daje radovoljno kmetijsko-ke-mično preizkuševališče za Kranjsko v Ljubljani, Salendrove ulice št. 3. Dr. E. K rame r. Mlekarstvo na Dolenjskem . Govor župnika Oblaka v Št. Lorencu. Dolenjska ima več rodovitnega polja, kakor Gorenjska in Notranjska skupaj. Naša te-menška dolina se pa še posebej odlikuje po svoji rodovitnosti. Kljub temu se ravno iz Dolenjske ljudje najbolj izseljujejo v Ameriko in gredo še drugam po svetu. Nekateri izseljencev sploh za delo niso marali, teh ni škoda, večina jih je pa šla v Ameriko iskat boljšega zaslužka, katerega jim domovina dati ni mogla. Bili so pridni in delavni, doma jih pogrešajo. Saj je skoro iz vsake hiše kdo zapustil domače kraje. Gospodarji pa težko shajajo, delavcev ni mogoče dobiti, rodovitni svet se pušča v puščo, kakor vidimo v Stehanji vasi in še marsikje drugod. V Ameriki gotovo ne bo vedro obljubljena dežela, mi pa moramo doma gospodarstvo povzdigniti, da bodo imeli domači.ii doma pošten zaslužek. Precej se je izboljšalo stanje kmetov po voloreji, katera cvete v naših krajih. Posestniki dobe lepe denarje za pitane vole, ki gredo iz naših krajev po svetu. Od živine bi pa lahko še veliko več dobili, ko bi bolj pazili na krave in mlečne izdelke dobro v denar spravili. Saj poznate vrednost mleka. Otrok ga mora imeti, odraščenemu vedno dobro stori, le kakšen pijanec, ki je od žganja ves prežgan, ne mara mleka. Prešiči rastejo po mleku, da je veselje. Tudi posneto mleko je -za ljudi in živino prav dobro,''ker ima v sebi še vse redivne snovi, le tolšča rnu je odvzeta. Izračunali so, da ima liter mleka ravno toliko redivnih snovi v sebi, kakor četrt kilograma pečenke in dva krompirja v masti pražera. Ce je pa mleko posneto, ima še toliko vrednost, kakor četrt kilograma kuhanega mesa in dva nezabeljena krompirja. Zaradi lahke prebavljivosti vedo mleko ceniti vsi stanovi. Na tisoče litrov mleka gre iz dežele v mesta. Nam ne.bo kazalo pošiljati v druge kraje mleka. Res bi lahko precej dobili zanj, toda s tem hi vnicili cvetočo prešičerejo in s to v sc drugo gospodarstvo oškodovali. Posneto mleko mora ostati doma. Kazalo-bo torej izdelovati surovo maslo. Vam vsem za zabelo je ljubša svinjska maščoba, kakor maslo Svinjska maščoba se danes prodaja kg po 1 K 60 v, dobro surovo maslo pa po 2 K 50 v. Pustimo torej vživati bogate meščane surovo maslo in sc zadovoljimo z boljšo svinjsko tol-ščo, dobiček nam ostane. — Toda v današnjih časih ni več mogoče mleka v latvice devati iu čakati, da se izkisa. Na ta način sc dobi malo sirovega masla, ki je slabe kakovosti. Zdaj imajo drugod stroje, kjer se posnemalnik 5600-krat v minuti zavrti in precej odloči smetano od mleka. Na ta način se dobi saj še enkrat toliko masla, ki ima tudi vse drugačno ceno kakor ono, ki je doma delano. Ker pa en sani ne more napraviti stroja in raznih drugih naprav, ki so zato potrebne, sc združi več posestnikov v zadrugo in napravijo mlekarno. Take mlekarne imajo že povsod, kjer so res zavedni kmetovalci. Od svoje živine dobijo saj še enkrat toliko, kakor bi dobili drugače. Revni kraji se povzdignejo, reveži si z mlekom pomagajo. — Ce je povsod drugod mogoče, zakaj bi pri nas ne šlo? Glejte naše lepo polje iu rodovitne travnike ob Temenici, aii nas ne vabijo, da se domačega bogastva boljše poslu-žimo? Poznam vaše razmere. Nekateri posestniki bi brez težav redili 5 do 7 krav in bi lahko dobili do 1000 K na leto za samo smetano. Ker se pa vsak boji stroškov pri snovanju mlekarne in se vedno slišijo bojazljivi glasovi: kaj pa če ne bo šlo, če bomo morali plačevati, sem sam naročil mal stroj za posnemanje in vse drugo, kar je k mali mlekarni potrebno na lastne stroške. Eden mora iti v ogenj in se žrtvovati za druge. Lahko živim tudi brez tega, toda upam, da s skupnimi močmi nekaj dosežemo. Povabil sem bližnje posestnike, naj prinesejo mleko. Delali bomo brez dobička, kar se bo skupilo, si bomo med sabo po množini mleka razdelili. Na ta način bomo lahko vsi deležni. Uspeh poziva je bil boljši, kakor sem si mislil. Dasiravno niste imeli zato krav pripravljenih in je že pozno v jeseni, je bilo že prvi teden na dan čez 200 litrov mleka. Kakor razvidimo, ga bi imeli lahko, če se vr.e uredi, 15- do 2000 litrov na dan. Posneto mleko so jemali gospodarji nazaj. Pravijo, da je prav dobro za hrano. — Toda to je le priprava za mlekarno, katero moramo ustanoviti. Najbolj bom vesel, kadar bom mogel breme preložiti na izvoljene može, kateri prevzamejo delo in skrb. Stroškov se ni bati. Napravili bomo male deleže in malo pristopnino. Ker mlekarna mora sama shajati, če je mleka zadosti. Znatna državna podpora nam je zagotovljena, če bomo pokazali, da nas je veliko in da imamo voljo res kaj storiti in si pomagati. Podpora bo odvisna od števila članov. Drugod nosijo v mlekarno po eno uro in še dalj. Naša mlekarna bi bila za vso župnijo in tudi za bližnje sosede, ki bi si lahko skupno napravili kanglice in mleko na malem vozičku pripeljali v Št. Lorenc. Brez truda ne bo kmetu nikdar boljše. Neki posestnik, ki ie danes tukaj, mi je pravil, kolikokrat je moral v Ameriki težko vzdigniti, da si je nekaj prislužil. Zakaj bi se pri nas, ne notrudili? Cemu imaš doma otroke, čemu hlapca iu deklo? Če jc tudi uro daleč, kaj to dč? Naši sosedje iz Prapreč, Zubne in Gabra, iz Čateža in drugod, bi skupno vsi lahko nosili mleko. Le v delu je moč. Mnogi se tudi sramujejo mleko nositi, če ga ni posebno veliko. Posebno možem se zdi to nekaj poniževalnega. — Ko je rimski cesar Vespazian prodal gnoj iz rimskih kloak, so ga nekateri prijatelji opomnili, da se za cesarja nc spodobi tako umazane reči prodajati, je vzel cesar cekin in ga dal svarivcu poduhati: »Poskusi, ali diši.« Mi o mleku lahko isto rečemo. Če je za kmeta koristno, se ne sme nobeden sramovati nositi male kangljice, ker le na ta način moremo priti do boljših gospodarskih razmer. Ker mnogi posestniki ne bodo hoteli zaradi večje daljave mleka domu j«mati, bi bil« Narodno gospodarstvo prav dobro, ko bi si reveži kupovali tako posneto mleko v mlekarni. Ce ga dobijo liter po 4 v gotovo ni nobena hrana cenejša in nobena boljša, kakor tako posneto mleko. — Cez leto dni imamo lahko najlepšo mlekarno, ki bo vsem donašala lepih dohodkov. — Kmet si more le potom dobrega mlekarstva urediti stalne dohodke. Treba se bo potruditi, da doseže mlekarna deželno in državno podporo, ker se mora tudi ubogi Dolenjski pomagati. Morebiti bi se dal ravno v Št. Lovrencu napraviti za Dolenjsko mlekarska šola, ki bi imela od države ali dežele plačanega mlekarja. g. Ktetarskl tečaji. Znano jc, da je kletarstvo na Kranjskem v primeru z drugimi, bolj naprednimi, vinorodnimi deželami še na jako nizki stopinji — ter da je nujno potrebno, da sc naši vinogradniki z vso resnostjo poprimejo boljšega kletarjenja, ako hočejo pridclavati dobro, okusno in stanovitno vino in z istim s pridelki drugih dežel vspešno konkurirati. Kaj pomaga najlepše grozdje iz najboljšega vinograda, ako iz njega gospodar ne zna pripraviti fine, žlahtne in stanovitne vinske kapljice? Istotako je znanje umnega kletarstva neobhodno potrebno za vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom in ki lahko iz najboljšega vina najslabše naredijo, ako ž njim pravilno ne ravnajo. Da se ponudi interesentom prilika, izobraziti se teoretično in praktično v umnem kletarstvu, priredi c. kr. vinarski nadzornik Buhoslav Skalicky pri državni kleti v Novem Mestu tekom prihodnjih zimskih mesecev več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor sc misli enega teh tečajev udeležiti, mora se pismenim potom ali ustno zglasiti vsaj do 25. novembra 1.1. pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker je število učencev za vsak tečaj omejeno, priporoča se, da dotičniki prošnje prej ko mogoče vpošljejo. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bode pravočasno in sicer vsaj en teden pred pričetkom tečaja, pismenim potom obveščen. Nobenega truda ali izdatka se ne strašimo pri nakupu surovin za napravo Scott-ove emulzije, da si zagotovimo res prve in najboljše kakovosti ribjega olja, kakor tudi apneno in natron-hipofosfite. Te izključno prve ma-terijalije se potem podelavajo na poseben Scott-ov način, ki temelji na tehniški popoinosti in najskrb-nejši čistosti, in izdelek ni le okusen in prav lahko prebaven, marveč tudi izredno vspešen, mnogo vspeš-nejši, kot navadno ribje olje. V vseh slučajih sla bosti, bodi telesne ali vsled bolezni, naj si bo bolnik odrasel ali otrok, je Scott-ova emulzija vedno ne-dosežno krepčilo. Ribič z velikim doršem je poroštvo za pristen Scottov izdelek. Kdor se sklicuje na naš list in pošlje 75 vin v znamkah, mu pošlje steklenico za poskušnjo 2184 XI Fron Steinsciineider, lekarnar Dunaj IV., Margaretenstrasse 31/92. Cena izvirni steklenici 2 K 50 «. Dobiva se v vseh lekarnah. Iz prlrodoslovja. Učitelj (malemu Jan-kotu): »Kaj mi moreš povedati o vodi? — Janko: »Voda je tekočina, če si v n j e j roke u m i j e š, p o s t a n e blatna.« Sest čaš piva. Zdravnik: »Svarim Vas, da ne pijetc več kot tri čaše piva na dan, če hočete ozdraviti, a vi pravite, da ste danes že šesto.« — Bolnik: »Oospod zdravnik, jaz sem za svojo bolezen že vprašal vašega so-druga zdravnika N. N. in mi je dovolil tri čaše na dan, toraj skupaj ž»st.« Prihodnja Številka »DOMOLJUBA" izide dnč 22. novembra 1906. Loterijsko srečke. 9nnaj, 10 novembra 64 29 7> 20 65 Sradaa, 10 novembra 55 M 33 30 10 Tral, 27. oktobra 61 77 14 19 18 wln«, 10. novembra 65 2 3» 86 8 2 Posestvo na Gorenjskem, obstoječe iz enonadstropne hiše s prostornim hlevom, polja za nad 30 mern. posetve, več travnikov in gozdov. — Redi se lahko 15-20 glav živine. Za kmetovalca prav ugodna prilika. Naslov pove upravništvo .Domoljuba". 2542 1 več vrst starih in novih, je na prodaj SODI pri 2541 1 J. Buggenigu, sodarski mojster Cesta na Rudolfovo železnico 5 ali Blei« Mieisova cesta 42, Ljubljana. Nove božične in novoletne —= razglednice =— 100 božičnih raiglednic, vtisnjen barvotisk dobro izbrane.........K 2" - 100 božičnih razglednic, simbol, siike, najfinejši barvotisk z zlatimi okraski, ie novi vzorci ........... • 3'— 100 božičnih razglednic, zlato izdel., 20 vrst, najlepšj In najboljše letošnje sezone „ 4 — 100 novoletnih razglednic, najbolj, izbranih, dobroidoča vrsta........ » 2- 100 novoletnih razglednic, razi. vzorci, okrašene z zlatimi žilami........ „4- 1 zbirka za poskušnjo, 200 kom božičnih in novolet. razglednic, dobro Izbrane . , 6 — 100 kom. humorist, razglednic, toletne no vostl.............. . 150 100 kom. transpar. zabavnih kart .... » 2' — Razpošilja se po povzetju Ceniki zastenj in franko. ADLER & ZEISEL, papirnica za luks. predmete Dunaj II., Praterstrasse 66. 2559 t Francovo žganje je že 40 let preizkušeno domače sredstvo posebno kot sredstvo proti migreni, influenci, trganj u, re vrni, dalj e služi v okrepčilo oči, za izpiranje grla in vratu. Neprimerno izboren pri masaži, najboljše sredstvo za rast las. Dobiva se povsod. Brizay Kalman, III./2, L8weDgasse Nr. 2. 781 II 8—B Kašelj, katar, obolenja, bolečine v prsih, sleze, potenje, grgranje, so večkrat predznaki najnevarnejšega sovražnika našega zdravja, grozovite O tuberkuloze! o Zlo se mora zatreti v kali, in ako se je že vselilo, je treba tem večjega truda, da se je premaga in v to svrho služi na angl. razstavi z zlato svetinjo in častno diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporočeni 315 40-17 Halapi-jev TUBERIN ki tuberkulozo v resnici premaga, odpravi kašelj, omiljuje bljuvanje krvi, razredčuje slez. — Kdor se hoče osvoboditi tega zla, ali se ga obraniti, naj rabi in naroči eno vzorčno stekl. za 3 K, ali eno veliko stekl za K 5'—. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Ukor.,pri apostolu' \Sr S- Iz prve roke ^ zato je mogoče, da je naša božična priložnostna razprodala še za čudovito nizke cene nastavljena. 15 m 84 cm Sir. kikon tkanina, jako priljubljena K 7 80 23 „ 78 n „ Kanafas „ najb. kakovost „ II — 23 „ 7S „ „ Janulst gradi, progast „ 1375 s cveticami „ l«-5o 2o m ostanki flan«le i a sra.ee izbran, ptrilno ?o m platneni cefir - ostanki „ „ 2o m barhant /a obleke-ostanki „ „ K 7-2o 9"8o . 1' 2o Umirjeni kosov; za bluze, vez., v različ. barvah K 2 6o K 4-- , 6 — „ „ »iz mod. žam., zelo cleg K 64o ! Kompletna obleka ! 17. modnega blaga po najnov. vzorcih K 4-:.o 5-5o, 6 — iz kanigarna v vseh barvah „ 5-5o, 0.— ' • ' ..........6' -, 8 5o 7 —, 7'7o, II »O Iz lodna za dame, zelo priporočilen iz cibelina, gladek iu po vzorcih 1 jedilna garnitura s 6. serveti, belimi, z ličnimi cvetličnimi vzorci K 4-8o, 6 — l garn. za kavo, s 0. serv., bel. ali s pis. robovi K 5'- Žepni robci z robovi iz atlasa, samo beli K 135 ducat Modni robci za gospode, obrobljeni z ličnimi cvetličnimi robovi K l'9o „ Modni robci za dame, z eleg. robovi K 3 - „ HT Naročite takoj ker ta ugodna prilika traja vsled- splošnega povišanja cen samo do novega leta. Izbera vzorcev in ilustriran špecijalnl cenik zastonj in franko. 2558 5—1 Krkonoška tkalnica Heillke & Bl*od Dunaj, I., Augustengasse Nr. 2 —D. —— Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. ' !!Največji vspeh nove dobe!! je sloviti ?0V1 Vpisana varstvena znamka. Daje snežno belo in popolno brez duha perilo in izredno varuje platenino. Brez mila sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstven o z n amko. 2197 16—4 250 gramov-zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ 1 kg „ „ 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj Izdelek in preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom. No debelo pri L. K in losu no Dunaju, l. Moikerbnstei 3. Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Ne-dosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja. 2444 20 2 Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (I dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Juri Žida, lekarnarja v Pakracu št. 65. (Slavonija). Nedoseine prednosti, brez konkurence, v ceni, najboljša, naj-modernejia In res 2011 20-10 vreclzlisha ura Je intaht Iz jekla, srebra In zlata prf vsakem urarju. • - Zadružna mlekarna v Gorjah pri Bledu ponuja čajno surovo maslo CThoobuttor) najfinejše kvalitete franko * K 60 kilo. Ponudbe na naslov zgoraj imenovane mlekarne. 2530 3-1 IjHSfliHillifmmuimmmMAMaM----- WMwmmmmMMMm !Po*or!f S Kadar pridete v Ljubljano kupo- W ® vat gvantno blago, zglasite sc v jf * spodaj priporočenih trgo- y |K vinab, kjer imate na razpolago w jH zelo veliko zalogo najnovejšega S gg blaga za možke in ženske obleke * v suknenem in volnenem blagu. * • Nadalje vse vrste perilnega par-m lita, kambrika in kotenine, ogri-jH njalke, koltre, koče in sploh v to ^ stroko spadajoče blago. S w Čisto posebno omenjena naj bode * g velikanska zaloga vseh vrst rut. * W Vsled velikanskega nakupa iz £ JR prvih tovarn je umljivo, da so cene $$ zelo ugodne. ^ y Za mnogobrojni obisk se pripo- S H ročajo trgovine: 2308 6—3 |r. /V\iklauc| m Špitalske ulice št. 5.* |,Pri $kofu'f m Pogačarjevtrg (sadni trg) * nasproti mofcarjev v veliki X w mestni hiši. V w m Pri Miklavžu' i w Medene ulice. Naročnikom se na željo W £ tudi dopodljejo vzoroi V w brezplačno. Pri naročbi || S istih naj se natančno na- m * znani wrsta blaga, od ka- S * terega se vzoroi zahte- W vajo. 3KiiE3if)ii)tE IK3i(iii3K m |K3|(|K||fj|[||| Vljudno se pripoioča trgovina s klobuki in čevlji Ivan PodMk ml. Ljubljana, Stari tm Sten. 10. Vc-diko salofjo- — Solidno blopo — Zmerno oeno. . • . 2178 52 -7 * Največja zaloga ieleznine, traverz, železniških šin, cementa, štorij za strope/ strešne pločevine in lepenke, slamoreznlc, mlatllnlc, gepelnov,.čistilnic, preS za grozdje in Badje, plugov In bran v LJubljani, na Marije Terezije cesti itev. 1. (zraven .Flgabirta* In na Volvazorlevem trgu 6, naspr.Krlžanshe cerkve. Ondi se dobijo železni nagrobni križi, pumpe in cevi za vodo, vino In gnojnico, kotli za klajo In žganje, Štedilnik: In peči, kuhinjska oprava, železne ročno-povlečene grablje, ose, potrebščine za mlekarne, ter razno orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, zidarje, tesarje in mizarje. Točne postrežbe in zmernih cen zagotavlja 1886 19 —12 Fr. Stupioa, trgovec. Njiva in hiša z vrtom, hlevom, šupn, v hiši 2 sobi, kuhinja, na lepem prostoru, med Litijo in Šmartnem pripravna za obrt se za 1.300 gld. takoj proda, 800 gld. lahko vknjiženo ostane. Več pove J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. 2505 2 2 O JC C cd C o 13 N B U U o n M d) i/> r* O 3 B) 3 SC O najboljše oljnate barve prodaja po najnižjih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov In steklarskega kleja. 23^2 21-3 A. Sarabon v Ljubljani tik svetega Petra cerkve. Trgovina s špecerijskim blagom, moko, žganjem in deželnimi pridelki na drobno in debelo. Velika zaloga istrskega in laškega brinja, fig in sliv za žganjekuho. Ob času setve najboljša, zajamčeno zanesliivo kaljiva travna, žitna, deteljna in vrtna samsns. Dobi se tudi klajno apno in redilni prašek za živino. Najnižje cene, poštena in točna postrežba. 479 26—19 KAVINA PRIMES ZAi&mteoo prlstoa clkorJJa. *>V«„a v** Ltd«luJ« Prva jugoslovanska tovarna u kavme supogate, figovo in sladoo. Kovo v UubljAnl. g AAAAAaaAA97 D 16 Simon Kmetec v Ljubljani, Kolodvorske ul. 26. Jkg- Odhod parnikov vsak tadan. Hranilnica In posojilnico za Konffljo ln oholKo (regisftrovana zadruga z neomejeno zavezo) sprejema hranilne vloge od vsakega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po 4 Vlo na leto. — Obresti se pripisujejo glavnici koncem vsacega leta brez posebnega naročila. Rentni davek plačuje posojilnica sama, ne da bi istega odtegovala vlagateljem. 24-7 5-2 Sirolin Povečuje slait do Jedi (n teio teleta, odstranjuje kaielj, Izmetavanju gnoja, močno potenje. 220Q D 44 27 Sporočajo vsak dan pri pljučnih boleznih, Rotorlh oslovskemu Koilju, ikro-fulozl. Influenci s a s ££ mnogaitivilni profesorji ii zdravniki. F. Hoffmann-LaRoche&Co., Basel (Švloa). IRoehe Dobiva ae z zdravniškim receptom po 4 K ateklenlca. Ker «t ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo zahtevajte vedno: Izvirni zavitek ,Roche'. Ran vsake vrste te morajo skrbno varovati pred vsako nesnago, ker ae po tej lahko vsaka tndi najmanj&a rana razvije ▼ celo hudo, težko ozdravljivo rano. že 40 let se je izkazalo merilno vlačno mazilo, tako imenovano pralko domaČe mašilo kot zanosljivo sredstvo za obvezo. Te vzdržuje rane čiste, olivaroje iste, olajfloje vnetje in bolečine, hladi in pospeftuje /.nceljenj«. —— Razpošilja se vsak dan. — 1 paflica 70 vin. Proti predplačila K 316 se pošljejo 4 pudice, ali K 460 6 puflic poštnine prosto na vsako postajo avrstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo tak o nI t o deponovano varstveno tnamko. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „prl črnem orlu" Praga, Mali strana; ogel Nerudove ul. 203. Gostilna pri „Cebav" v Sent-VIdu nad Ljubljano se daje takoj v najem. — Natančneje se zve pri Antonu Belcu v Šent-Vidu nad Ljubljano. 2616 1-1 Zahvala. Podpisani naznanim, da sem bil za svojo hišo In gospodarsko poslopje, ki je dne 13. septembra 1906 popolnoma pogorela, zavarovan pri ,c. kr. pr. zavarovalni družbi av. Fenlks' katera je škodo takoj cenila ter mi izplačala brez vsakega odbitka celo zavarovano svoto. 2534 Zahvaljujem se za to c kr. priv. zavarovalni družbi ,Avstrijski Feniks", ter jo vsakemu toplo priporočam. Jožef Pintsp posestnik v Oojzdu št. 7, pri Kranjskigori. Poslavoo var.van. Vilko ponari|»je In ponatlskovan|e kazniva. Bdino prlitcn jc TblerrjJc* 2630 D balsam 52—52 la < zeleno znamko .redovnica'. Btaroilavno nipr(fte«w proti ilabena prebavl|en|n, krtem v le-lodcu, koliki, kalaru, pranim boleznim, Inlluencl Itd. Ud. Cena 11 ma|hnih ali 6 dvojnallh stekleni« ali ena velika specialna eleklenlca j patent zamalkom K 5 - Iranko. XM«wW«eo emUfolUtkc m- .«, M|||| ,,,, povod mano kol non plut -tU-c f.H in aa m etar m ranam. vneHem, ranllvam. abiceianj alikllnam vieb *»t. Cena: 7 lončk« K 3 60 se polile leprall povzetju ali djp*r napre|. Ukirnir R. Thiarrj v Pregradi pri Rogiikl Slatini. »r.l.ra • UaoCI originalnih zahvalnih pisem grallehi Iranko. J ■■logi v ikoro vaeb večjih lekarnah Is medlclnalnlh drogerH« Stepalnik, žličar za cmoke, priprava za krompir vse 3 komade za 25 kr. Držalo za brisačo, umetno izrezljano in vezeno s steklom 25 kr. Revolucijo je provzročila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo po deželi, nakup teh neverjetno cenih rečij, sem izdal cenike z nekaj tisoč naslikanih stvarij po 25 kr.; dobiva se tudi blago po višji ceni. Razpošiljam te cenike na zahtevanje vsakomur poštnine prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec. 2236 10-6 Izvozna hiia Hermann Auer, Dunaj, IX./2. Nussdorferstr. 3.-X. (krščanska tvrdka). Fr. Čuden nrar la trgovec na drobno ln debelo t oi Ljubljani. Edini zastopnik švicarskih tovarn „Union". \ Najnižje cene. / ■ Lepi novi ceniki na >t zahtevo tudi poštnine \ prosto. 997 16 Kranjska tov. lanenega olja Zabret&HutervKronju priporoča 2307 11-5 lanene tropine (prež«) najboljše kakovosti v vrečah po 50 kilog. in pf sladko laneno olje. ( pomniti jo. do jo laneno oljo mrzlo stiskano, nima . sebi (lihega albumina in jo ravno raditeg. najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje bolj« brez te sestavino, v toliki meri pridobe s to sestavino lanpno tropino. Anabza lanenib tropin znaja: 1(1—41 * snrovoga proteina (beljakovin) t 9—10 % olja. po analizi St. 1901 0. kr. poljedelsko-komičnega preizkntovaliiita na Dunaja. Wien g>d. (prav po podobi) natančno vmerjena, najn. kro|, I' prima lirol lodnaslve, drap zeiene, olivne, teg^l-Hi I, črne barve, kn-korludllzizbr sukna zn gospode, karir in rap barve. (•95 konkur. prog. zelene, olivne m dri gld. krilo, lepo IzvrS In zelo prlm za strapac z viltlm vrhnltn nalivom iz trdn. lodna v vseh barvah, ali Iz kirlr sukna gl.l 95. Vsako krilo sc izgo-lovl posebel. natan. po poslani meri. .1-ksko tovarn delo. Za mero zadosl. in zadnja dolJilia, čez pas In v bok. foiilja po povzetju. 2550 1 Pri veliki izdelovalnici kril Auer, Dunaj IX[2 Nundorferatr. 3;D Krn m J Schicbt-ovo milo ]e najboljše! Še za dneva sem končala In brez truda vse oprala. Čisto sveže je perilo, Ko prineseni je domov. Zato le Schlcht-ovo rabite milo, Enak vspeli Vam je gotovi IVAN PERDAN, Ljubljana, Cesarja Jožefa trg, priporoča; Ciril-Metodovo cikorijo najboljša kakovosti v izvirnih labojikih, in tr O* f" VŽIGALICE „ drtiib« sv Cirilu in Mot< <:a Zaloga pri Jv Perd >no vL|f •!janl. Izdelane postelje is rdečega posteljnega Inlfta! Prav dobronapol-njeno. Pernica aH blazina, 180 cm dolga 116 cm šlroka»K 10-—,TK<1,'—' K 15 _ in K 18-- 2 metra dolga, 140 cm široka K 14 —, K 16—. K 18 -, K 21 —. Zglavnlk 80 cm dolg, 58 cm širok K 3 -, K 3 50 In K 4 —, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4-50 In K 5'60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. 3-delnl modroci Iz žime za 1 po-stelio K 27'-, boljši/K 33'-. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10-— naprej. Zamenja ali nazai se vzame proti povrnitvi potnih stroškov. 6—2 Benedikt Sachsel, Lobes 910 pri Plznu na Čeikem 2499 Ceno češko"perje 1 kg novega sivega sku-bfenega dobrega gosjega — perja K 2*-boljšega K 2 40, M kg. belega skubijen. puhu podob. K 3 60, K 5 - ; 1 kg najlln. sneinobelega skublj K 6 40, K 8 —. Razpošilja se po povzetju. Pošlliatve nad 5 kg franko. Zamena dovoljena, S. Benlsch, Dešenlce, it. 71, češko. 2498 10—2 Koverte s firmo priporoča Katoliška tiskarna Prav zastonj brez vsakega plačila dobi za božično darilo Jionoči se bliščečo že-ezniško budilko ali Roskopf uro v vrednosti 5 K poleg lepega stenskega koledarja s košarico, vsak ki naroči do 15. decembra blaga črez 30 K. - Zahtevajte torej takoj moj cenik z 2000 podobami zastonj in franko. Telefon 3523. MaksBShnel, urar,Dunaj IV., Margaretenstr. 27. j Za 5 vinarjev si more vsak preskrbeti prednosti pri nakupu blaga za obleko, kakoršnlh sicer ni dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri veliki trgovini bratje Lechner v Gradcu, železna hiša. To ne stane nič, na izbero pa ima vsak najmodernejše blago za damske obleke, črno in barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno za perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila 1. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš naroča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev. 2126 18-5 Ne kupite nobene ure doklor niste prejeli mojega Teli koga cenika: gld 150 nikel. Roskopf oro . fl. 160 Ooldin n n * n srebrne u « . „ 3 — z dvojnim pokrovom n 4"— s 8 srobr. „ „ 5"— plosk, f 'tlono ure . „ 8'50 amer. G^ddouble . „ 5'— prave RosVopf-ratent. „ 8'50 prave .Oroetra" . „ 9'50 srebr. nklopno vorižice „ 1'— 14karatne zlnte uve . „ 850 14karat.no zlato voriž. „ 10'— 14karatni zlati prstani „ 8 — stenak« tire od . . „ 2"80 z bitiem liki zvoru . „ 4 50 z godbo.....„ 6'— s kukavico . . . . » 2 50 kuhinjske aro . . . , 1*80 bndi»ke......1-20 „ pnnečis* teče n 1*50 s dvojnim zvonoom . , 1*75 Triletno pl»m< »io jamstvo, za neprimerno -lonar nazaj. RazpotiH a n« -ovzetjn. Maks Bohnel Dunal, VI., Margare-thfinstr. 27 (v lastni hiši) U Zahtevajte moj cenik z D 2000 slikami zastonj In r fpoitnlne prosto. Smo C Bik* pasteljn perja ■ kg »Tl|i ■kibl|»t(i K ( M. b.l|-itfaKll —, beleča, Jake mehkega, ■kibl|enega K II -; kr.n 24 -•■•inabelega, mthkci Urnega K SO —; kr*n : •■•inabeiega, mehkega, Ikab ■•Olga K 30'—; kr.n . p«. Ill|a it franka proti p«vatlj. Tadl •* aamenja ali nasaf vaami f rsll p«vrnltvl paitnlb Itrllkll BoidlktSaobitl, Ltbsi 151 2601 l.Plien na Čeikem *m0»*mmmttmm Uživajte „Florlan-o" ki razveseljuje, krepča in pomaga. 2537 52-1 Podrobni pogoji tega Ceres-tekmovanja se dobe brezplačno pri vsakem bolj- . , sem trgovcu, c 3 2313 6-2 jedilnejf m a s 11. horn Apofag odstrani zanesljivo v . , - m m rt dneh brez bolečin kurja očesa, « bradavlct in žulje. Proti vpo-slatvi 1 krone 20 vin., 3 kom. 3 K franko, pošlje takoj lekarna ,Eln-v VCelsu 13, na Oor. Avstr. 2306 6- 6 enonad-stropni ■ ■ — ■ nisi se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu St.14 v Ljubljani. 2376 10 4 Razpoftiljanje blaga na vse kraje svetal Najoenejfta, največja eksportna tvrdka! H. Suttner. urar LJubljana Mestni trg nasproti rotovža prej v Kranju priporoča svojo veliko zalogo finih švicarskih ur, brilantov, zlatnine srebr-nine v veliki meri po najnižjih cenah V dokaz, da je moje blago res fino in dobro, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na slotlne pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. 1821 i9-li Prosim, zahtevajte veliki, novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. - - Izdajatelj In odgovorni urednik: Dr Ignacij Žitnik. Tiskala: .Katoltlka TIskarna«