KRANJ, petek, 12. 2.1982 CENA 9 din Št.12 Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik: v d. Jože Košnjek Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO eden slovenske drame odprt Kranju so minuli torek s krstno uprizoritvijo Zupanove ime »Stvar Jurija Trajbasa« v izvedbi Prešernovega gledata odprli Teden slovenske drame, ki obsega 14 različnih i ta v s 17 ponovitvami — Pred nabito polno dvorano so na-lo Slavka G ruma podelili Dragu Jančarju za dramo »Desi-it Arnož in njegovi«, Grun-Filipičevo priznanje pa drama-tki skupini Drame SNG iz Maribora - Skeleča obletnica trnovega gledališča ranj — V torek, 9. februarja, so Prešernovem gledališču odprli Te-glovenske drame, vsakoletni pre-glovenske gledališke ustvarjal-i, le dvanajsti po vrsti. Po uvod-besedah predstavnice pokrovi* Ija letošnjega festivala, Ljubljan-banke — Temeljne banke Goljake, so podelili Nagrado Slavka ma in Grun-Filipičevo prizna-Sledila je krstna uprizoritev me Vitomila Zupana »Stvar Juri-»^jMTrajbasa« v izvedbi Prešernovega gledališča. ij2p>resernovo gledališče že nekaj let itjjpdeljuje nagrado Slavka G ruma za VjjMiboljše dramsko besedilo. Letos je ^^pp*dla dramatiku in pisatelju * Jjragu Jančarju za dramo »Desident ^Jtfnož in njegovi«. Žirija v sestavi «s;lpjan Stih, Mile Korun, Lojze Do-ifc Jjfcnjko in Andrej Inkret je med 38 i^pvjrni slovenskimi dramskimi bese-vfc ter besedili lanskega ožjega iz-i fra uvrstila v letošnji ožji izbor: Uoiko* Milana Kleca, »Mlado Vptdo« Daneta Zajca, »Levstikovo lirt« Matjaža Kmecla, »Desidenta bmoia in njegove« Draga Jančarja ■ »Krute dneve« Vinka Moderndor- jprun-Filipičevo priznanje, ki ga ■Taoaežke v slovenski dramaturgiji Pdfljujejo vsaka tri leta, je letos ttjjt Irpela dramaturška skupina Drame W genskega narodnega gledališča iz HW inbora, ki je po mnenju žirije v v . Kavi Mile Korun, Matija Logar, w/ drej Inkret in Lojze Domanjko v J Injih letih krstilo največ sloven-^* b besedil ter predstavilo največ J ^slovanskih in tujih dramskih S;' lWtOV lovo Jovana eselinova-*arka V sredo se je Vojvodina in z vsa Jugoslavija poslovila enega največjih svojih v Jovana Veselinova-Zar-. Med več desettisoč ljudmi, I so •* zbrali na pokopališču Novem Sadu pri pogrebu Ti-ivega »oborca, so bili poleg •Vpaaov družine Veseli no v, tdi delegacije federacije, I peh naiih republik in pokra -ter zveze borcev Jugoslavi- »Danes žaluje vsa Jugosla-[ja. V žalosti je obnemelo Bdi tvoje rodno Kumane, za etero si dejal, da je bilo od ekdaj »uporniško in svobo-sljubno gnezdo«. Zdaj je po-io zaradi spoznanja, da je lo enega največjih sinov oj vodi ne, enega najvidnej-naj starejši h in najbolj za-nih borcev jugoslovanake-revolucionarnega delav-gibanja in enega naj-h in dolgoletnih Titovih lavcev. Tovariš Žarko za-a veliko delo: človeško, ko kot vojvodinska duša neskončno trajno kot ie niča o željah in hotenjih tov; Srbov, Hrvatov, Mad-v in Slovakov, Romunov Rusinov — vaeh z življe-in delom zbližanih in polenih Vojvodincev,« je de-predsednik mestnega ko-teja ZK Vojvodine Novega Marko Djuričin, ko ae je .__vlial od velikega rojaka. Zadaje besede v slovo Jova-Veee!inovu-2arku sta iz-la predsednik pokrajinske komiteja ZK Vojvodine Krunič in član pred-va CK ZKJ Branko Mi- Pred dvorano kranjskega gledališča napolnjeno do zadnjega kotička, je nato ansambel Prešernovega gledališča krstno uprizoril dramo Vitomila Zupana »Stvar Jurija Traibasa«. .Zapisati velja, da smo med gledalci lahko uzrli tudi avtorja drame, selektorja Sterijinega po-zorja ter številne slovenske režiserje, dramaturge, kritike in teatrologe. Predstavo je z igralskim ansamblom Prešernovega gledališča pripravil režiser Matija Logar, dramaturg predstave je Taras Kermauner. Vi: tomil Zupan je dramsko besedilo napisal že leta 1940. Taras Kermauner ga utemeljuje, da je vest glavna vrednota teksta. »Vest nastopa v drami, čeprav je dobesedno ne zastopa nobena figura. Vest zmaga. Pro-panV na — ne le Trajbasova. ampak vsaka — ideja, ki gre čez človeška trupla; ki ima žive ljudi za sredstva.« Kranjski gledališčniki bodo predstavo po izteku Tedna slovenske drame uvrstili v svoj redni abonmajski spored. S sporedom letošnjega Tedna slovenske drame smo vas že dodobra seznanili, zato zapišimo še nekaj besed o gledališkem listu, ki so ga v Prešernovem gledališču natisnili ob novi premieri. Posvečen'je spominu pred dvajsetimi leti preminulega dramaturga, dramatika, esejista, publicista in prevajalca Herberta GrUna. Ob koncu nas seznani še z dvema obletnicama Prešernovega gledališča. Letos mineva 75 let od uradne profesionalizacije kranjskega gledališkega življenja ter 25 let od ukinitve povojne profesionalizacije Prešernovega gledališča. Zadnja obletnica je posebej skeleča ob vse večjem uveljavljanju kranjskega gledališča v širšem prostoru in seveda ob Tednu slovenske drame, ki vse bolj postaja osrednja slovenska gledališka manifestacija. M.Volčiak Nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo so na Tednu slovenske drame podelili Dragu Jančarju za »Desidenta Arnoža in njegove«. Grun-Filipičevo priznanje, ki ga za slovensko dramaturgijo podeljujejo vsaka tri leta. pa je letos prejela dramaturška skupina Drame SNG iz Maribora. Na sliki: levo Drago Jančar, desno Tone Partljič, ki je prevzel Grun-Filipičevo priznanje. J Njegova dediščina ponuja rešitve V sredo so minila tri leta od smrti Edvarda Kardelja — V njegovem obsežnem delu se ponujajo rešitve mnogih problemov sodobne jugoslovanske stvarnosti 10. februarja leta 1979 se je konča lo življenje Edvarda Kardeija. Bil je eden največjih mož našega naroda, narodni heroj, mislec, znanstvenik. S svojo močjo in znanjem je bogatil Zgodovino in sedanjost naroda, ki mu je pripadal. Vsakdanje življenje je bil sposoben spreminjati v teorijo, slednjo pa na vsakem koraku v prakso. Naredil je več, kot je mogoče narediti v življenju človeka. Sest tisoč strani njegovih objavljenih del ga uvršča med največje socialistične ideologe v svetovni literaturi. Zapustil je še blizu šest tisoč strani neobjavljenih rokopisov, zamisli, beležk in besedil, že skoraj pripravljenih za objavo. Ze zdavnaj njegove misli, dognane, jasne in v bistvu tako preproste, niso več fraza, temveč so naša sedanjost. Soustvarjal je našo revolucijo, snoval je naš povojni razvoj in utrjeval mednarodni ugled Jugoslavije. Opravljal je najodgovornejše dolžnosti. Vcidil je najrazličnejša ministrstva, bil predsednik zvezne skupščine in nazadnje član predsedstev ZKJ in SFRJ. Snovanje naših povojnih ustav in drugih družbenopolitičnih in gospodarskih dokumen- tov je povezano z njegovim imenom. Nikdar ni pristajal na dogme, zanj je veljala le marksistična analiza problema in le praksa mu je potrjevala teorijo. Zato je bil tudi tako dovzeten za pobude in predloge iz neposredne delavske sredine i/, proizvodnje in samoupravljalcev in zato je bil vedno pripravljen že dorečeno dopolnjevati in dograjevati. Leta 19.19 je nastala njegova študija »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«, potem je bogatil naše znanstveno delo s študijami, kot so; Fot nove Jugoslavije. 6 ljudski demokraciji v Jugoslaviji. Zmaga socializma nad državno kapitalističnim birokratizmom. Ustavni temelji socialističnih družbenoekonomskih odnosov in družbenega samouprav Ijanja. Problemi naše socialistične izgradnje do Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja V teh in številnih drugih delih tudi v sedanjih težkih trenutnih jugoslovanske stvarnosti iščemo rešitve problemov, ki se pojavljajo . ob razvoju naše socialistične skupnosti, j h Izredna krvodajalska akcija JE8ENICE - Jeaeniiki odbor Rdečega križa je pozval krvodajalce na izredno akcijo. V ponedeljek, IS. februarja, ob 7. uri bo izpred jeseniške bolnice peljal poseben avtobus v Ljublj iano tiste krvodajalce, ki se bodo odločili, da tokrat še enkrat dajo kri. V septembru jc bila namreč redna krvodajalska akcija. In zakaj ta izredna akcija? Razloga sta dva. Načrtovane krvodajalske akcije v slovenskih občinah niso zagotovile toliko krvi, kot so načrtovali, rasen tega pa je bilo lani veliko težjih operacij srca in ledvic, ki zahtevajo veliko krvi. Krvi, ki je ne more dati nihče drug kot človek človeku. RK dodatek jedem 5 V SREDIŠČU POZORNOST* Premalo naftnih goriv Oskrba z naftnimi gorivi se je v zadnjem času krepko poslabšala. Rafinerija na Reki se je zaradi pomanjkanja uvožene nafte ustavila in na razpolago so le derivati iz domače predelave nafte. Poseči smo morali v zvezne naftne rezerve in uvoziti naftni plin in mazut, da ni prišlo do večjih zastojev v industriji, prometu, skratka v našem vsakodnevnem življenju in delu, kar bi povzročilo velike gospodarske škode. Po občinah sestavljajo prednostne liste porabnikov, sprejemajo ostre varčevalne ukrepe, po katerih na primer tovornjaki in traktorji lahko natočijo le 50 litrov goriva. Težave vsekakor najbolj občutijo tisti, ki jim je te dni zmanjkalo kurilnega olja, saj za dan naprej ne vedo, če bo peč topla. Vzroki težav so znani. Energetska kriza, kije zajela svet, je nas udarila toliko bolj. V zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerah težko zberemo devize za uvoz nafte. Tanker, ki pripelje nafto v rafinerijo, nam takorekoč »izprazni devizno blagajno«. Poleg tega moramo plačevati davek preteklosti, ko nas je uspavala cenena nafta in smo zgradili prevelike rafinerijske zmogljivosti, ki tako danes niso povsem izkoriščene. Vsled tega prihaja, na prvi pogled, do svojevrstnega paradoksa. Cena nafte na svetovnem trgu je padla in sosedne dežele so znižale tudi ceno bencinu. Pri nas pa pričakujemo podražitev, ki naj bi pokrila izgube rafinerij v minulem letu. Oskrba se bo izboljšala, ko bodo prispele nove pošiljke nafte, saj sedanjim zapletom botruje tudi novi sistem zbiranja deviz zanjo, ko ie niti začasni zakon ni mogel zagotoviti dovolj. Slej ko prej pa je dolgoročna usmeritev varčevanje. Energije ni v izobilju in svetovni energetski strokovnjaki poudarjajo, da je najcenejša energija varčevanje. V razmišljanju o energiji lahko pritrdimo tudi tistim, ki pravijo, da se bomo o energiji podobno kot danes pogovarjali tja do leta 2000. Zgovoren je pripetljaj iz lanskega decembra, ko je nenadoma zmanjkalo kurilnega olja in je čez noč skokovito porasla poraba električne energije, kar je elektrogospodarstvenikom ob sedanjih težavah oskrbe z električno energijo povzročilo hude skrbi. Ljudje so pač enostavno svoje peči preklopili na elektriko, da so prihranili kurilno olje. Ne le naftnih goriv, tudi električne energije, premoga nam manjka in z energijo ne moremo več razmetavati. Ogrevati garaž, stopnišč in odpirati oken zaradi pregretih prostorov. Ali izdelovati avtomobile, ki »zrejo« bencin. Marsikateri liter kurilnega olja lahko prihranijo drva, ki jih je v naših gozdovih v izobilju. Nekateri so že izračunali, da s kurjenjem drv v zaprtem kaminu, porabijo čez zimo le petsto litrov kurilnega olja čez zimo za svojo centralno ogrevanje hiše, preje pa se je poraba povzpela na dva, tri tisoč litrov. Le razmišljanja v smeri smotrne porabe energije so danes utemeljena, saj so minili časi, ko smo živeli preko svojih zmožnosti. M. Volčjak Mladi pred kongresom Pospešene priprave na XI. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki bo oktobra v Novem mestu - V dokumentih težišče na frontni vlogi mladinske organizacije Ljubljana - Priprave na XI. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki bo oktobra letos v Novem stih sov mestu, se začenjajo. Prvo dejanje bo posvetovanje predsednikov občinskih konferenc mladinske organizacije, ki bodo razpravljali o kongresnih dokumentih. Kasneje bodo o gradivih razpravljale tudi vse osnovne organizacije, obravnavali jih bodo mladi na mladinskih delovnih akcijah in udeleženci mladinske poletne politične šole. Julija naj bi bile razprave zaokrožene. Letošnji kongresni dokumenti so zajeti v skupnih izhodiščih in statutu mladinske organizacije, izhajajo pa iz družbenoekonomskega položaja mladega človeka. Kongres in razprave pred njim naj bi več pozornosti namenili mednarodnim odnosom mladih, in sicer zlasti razmerjem, ki vladajo med mladimi in delavci iz drugih republik ter trdnejšim stikom z zamejci. Tudi položaj študentske organizacije, univerzitetne konference ZSMS. je še nerazčiščen. V razpravah se bo verjetno porodilo tudi vprašanje mladih vernikov, ki so vključeni v delo mladinske organizacije. To vključevanje časih pojmujemo pre cej sektaško in vernike označujemo kot posebno skupino. Frontnost mladinske organizacije pa ni opredeljena tako. da bi vernike politizirala, temveč bi jih kot enakopravne člane zajela v svoje članstvo in delo, ne da bi bilo njihovo prepričanje odločilni element. V prihodnje nai bi razčistili tudi nejasnost glede obstoja takoimeno vanih področnih konferenc, ki mlade delijo na dijake in študente, delavce, kmete in mlade v krajevnih skupno- Kljub obstoju različnih intere-., ki so značilni za različne strukture mladih, je področna konferenca ločnica. Večji poudarek naj bi bil dan problemskim konferencam kot načinu dela. Tudi pionirjem nameravajo s tem -kongresom dati drugačno, enakopravno mesto med mladimi. Mladinska organizacija je opredeljena kot frontna sila mladih, v kateri se združuje mladina po delovnem in teritorialnem načelu. V veliki meri pa so pred leti poudarili tudi načelo interesnega združevanja Danes se pojavljata dve nasprotujoči se načeli: kako naprej v Zvezi socialistične mladine. Ali naj bo mladinska organizacija še naprej množična, ali pa naj bo bolj mobilizacijska in akcijska sila, ki bo usmerjala mladino, organizirano v društvih. Zasnovani kongresni dokumenti sicer še niso postavdi mostu med dvema bregovoma, vendar oa je več elasov za frontnost 1 D Zlebir 23 O LAS 2. STRAN PO JUGOSLAVIJI MANJŠA UDELEŽBA ZA MANJŠI AVTO Vse kaže, da btida kmalu zaceli veljati ugodnejši kreditni pogoji za nakup avtomobiloi . pri tem pa bodo najugodnejši pogoji za najmanjša osebna n»-žila. Proizvajalci avtomobilov so predlagali. naj bi gotovtnska udeležba za nakup avtomobi lov do 950 cvm znašala 20 odstotkov, za avtomobile do I5IM) cvm 40 '>dst<>tkni . za vozila do 2000 vem HO odstotkov, večje avtomobile pa bi prodajali le za gotovino. Vsi proizvajalci avtomobilov se strinjajo s selek tunim kreditiranjem O POKOJNINAH ZA NAZAJ SE DELJENA MNENJA Delegati odbora /.a druzheno-ckonomske odnose zbora zdru ženega dela slovenske sku/> ščine so večji del sredine razprave namenili predlogu za kona o zajamčenih osebnih dohodkih in izplačevanju osebnih dohodkov v delovnih organizacijah, ki poslujejo z zgubo. Največ zapletov pri resničevanju tega zakona u-gne povzročiti način združe nja sredstev za izplačilo oseb h dohodkov v tt>zdih z izgubo. Predstavnik predlagatelja je po 1'isnil. da je treba v teh primerih računati na pomoč celotnega združenega dela in ne le neposrednih dohodkovnih povezav. Odbor se je v načelu izrekel za predlagani zakon, predlagatelja pa zadolžil za jedrnato in ra zumljivo obrazložitev delegatom'na februarskem zasedanju skupščine. Delegati odbora so načelno soglašali tudi s predlagano spremembo v republiškem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavannanju. zaradi katere bi bodoči upokojenci prejemali po ko/nine za nazaj. GNOJILA IZ ZRAKA •Na Vojvodinskih poljih so začeli gnojiti pšenična polja. Pod nebo so se dvignila »rumena le tala«, ki dognojujejo pšenične posevke To je nujno potrebno, da se bodo postvki čimprej opomogli po zimski zmrzali. SKUPNO OBNAVLJANJE GRADOV Dvodnevno posvetovanje na temo »gradovi«, ki je bilo v Celju in ga je pripravilo slovensko konservatorsko društvo ob sodelovanju slovenskega zgodovinskega društva je privabilo več kot HO strokovnjakov iz vse republike. Poudarili so. da je bil ta del zgodovinske dediščine v Sloveniji dolgo zanemarjen, vendar se v zadnjem času že kažejo uspehi spomeniškega varstva. Vendar pa bo potrebno k obnovi potrebno pritegniti vrsto strokovnjakov, zato mora delo potekati skupinsko, hkrati pa naj bi se tudi dogovorili za skupen vrstni red obnove slovenskih gradov. VEC OLJA IZ TITOVEGA VELE8A Tovarna olja »Blagoj Djorev« v Titovem Velesu bo letos pri dobila 27.800 ton olja. margarine in masti, kar je za H odstotkov več kot lani. Največ bodo izdelali jedilnega olja — 20 tisoč ton. To olje bo pokrilo 80 odstotkov potreb Makedonije. NOTRANJA POLITIKA PETEK. 12 FE Omejitve še veljajo Bencinski servisi na Gorenjskem trenutno dobivajo manj plinskega in kurilnega olja, kot je sicer normalna dnevna poraba - Omejitve ob nakupu ne veljajo za avtobuse - Motornih bencinov povsod dovolj — OZD sprejele varčevalne ukrepe, vendar ie mazuta se dovolj na zalogi BMMUf Kranj - Čeprav je bila tudi na gorenjskih bencinskih servisih že jeseni lani preskrba s srednjimi naftnimi derivati, to je s plinskim in kurilnim oljem, nekaj slabša, pa se je preskrba v januarju in februarju letos še poslabšala Vendar pa je z omejitvami ob nakupu plinskega in kurilnega olja vendarle sicer skromnejša preskrba še omogočala neprekinjene prometne tokove. Najslabša oskrba s plinskim in kurilnim oljem se je pojavila v začetku tega tedna, ko so se dobave teh dveh naftnih derivatov /manjšale za M) odstotkov, kot pa je dnevna poraba na Gorenjskem. Medtem ko za motorne bencine ni nikakršnih zadreg, pa kljub racionalizirani porabi na vseh 2b" bencinskih servisih Petrola na Gorenjskem plinskega olja ni mogoče kupiti. Včeraj, v četrtek, so ga imeli na 17 servisih; omejitev za tovornjake in traktorje ter druga delovna vozila velja še naprej, to je 50 litrov plinskega olja ob enkratnem nakupu. Omejitev velja tudi za osebna vozila z diesel motorjem, ki ob enkratnem nakupu lahko v rezervoar vozila dol i jejo 20 litrov plinskega olja. Za avtobuse pa ni nobenih omejitev. Se najslabša preskrb;« ji; trenutno s kurilnim oljem. Kot so povedali pri Petrolu. Tozd Trgovina na drobno, je bilo včeraj kurilno olje lahko dobiti le na 7 bencinskih servisih na Gorenjskem, seveda ob še vedno veljavnem omejenem nakupu 20 litrov. Medtem ko za plinsko olje sicer kaže. da se bo verjetno stanje v kratkem izboljšalo, pa za kurilno olje kaže nekaj slabše. Z naftnimi derivati pa morajo varčevati tudi organizacije združenega dela. Po podatkih, ki jih je dal komite za gospodarstvo kranjske skupščine občine, so vse organizacije združenega dela v občini sprejele varčevalne ukrepe, čeprav imajo sicer sorazmerno dobre zaloge goriva in trenutno ne kaže. da bi lahko nastale večje zadrege ali celo prekinitve proizvodnje. Podobno je tudi v ostalih gorenjskih občinah, več težav s preskrbo pa so imele delovne organizacije v škofjeloški občini. Manjše zaloge kurilnega olja imajo samo po nekaterih šolah, vendar pa ocena velja za ta teden, medtem ko za naslednje dni sicer kaže. da se prioritetnim porabnikom ni treba bati. da bi imeli mrzle prostore. L. M. Več šolskega prostora Radovljica — Število šolarjev se v radovljiški občini, posenno V sami Radovljici, iz leta v leto povečuje in težave so se začele kazati že lani. Pri tem pa ne nosi krivde izobraževalna skupnost, češ, da ni pravilno načrtovala razvoja, saj so morali V drugem polletju lani precej povečati prispevno stopnjo, ker se je za šolstvo in izobraževanje zbralo premalo denarja, čeprav so šolniki na vse probleme sproti opozarjali. Prav tako bi morali imeti v sami občini v prihodnje več posluha za probleme šol, sai so morali že lani večino denarja za investicijsko vzdrževanje dobiti iz proračuna občine Radovljica. Lani so tudi prenehali / zbiranjem denarja za gradnjo centra usmerjenega izobraževanja in so se odločili, da zbrana sredstva namenijo usmerjenemu izobraževanju in delno delavski univerzi Radovljica. Letos se očitno že kaže, da so imeli učitelji osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici prav, ko so nenehno in jasno opozarjali, da imajo za povečanje števila učencev v šolskem okolišu očitno premalo prostora. Preiti so morali na dvoizmen-ski pouk in so se tako še bolj odmak- nili (Ki prehoda na celodnovno šolo. ki jo ima v radovljiški občini le osnovna šola v Bohinjski Bistrici in tako radovljiška občina krepko zaostaja. Danes osnovna šola v Radovljici razpolaga z 22 učilnicami, dvema telovadnicama, ima 33 rednih oddelkov in 4 oddelke podaljšanega bivanja in je morala v celoti preiti na dvoizmenski pouk. Sola ima najbolj številčne oddelke, vsako nadaljnje povečanje števila otrok pa pomeni odpiranje novih oddelkov. V prihodnjem letu pa bo celo vprašljivo, kako bodo lahko uspeli imeti pouk v dveh izmenah, da ne govorimo o podaljšanem bivanju in celodnevni osnovni šoli. V radovljiški občini so pripravili predlog združevanja stev za dograditev prostorov osnovnega izobraževanja v občini Radovljica. Po tem predlogu naj bi pri radovljiški osnovni šoli dogradili 24 učilnic, šola pa bi lahko začela uresničevati program celodnevne osnovne šole od prvega do četrtega razreda Z manjšo spremembo pri-s|)evne stopnje bi lahko potrebna sredstva začeli zburati. zbirali naj bi jih pet let. prizidek pa naj bi gradili postopoma. zato sred- I). Kurah Seznam gorenjskega drobnega gospodarstva Kranj — Na pobudo Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko so se člani odbora za drobno gospodarstvo pri zbornici, kjer so zastopana vsa gorenjska obrtna združenja ter komiteji za gospodarstvo vseh petih občin, zedinili. da prično s pregledom dejavnosti drobnega gospodarstva za Gorenjsko. 19. novembra je bil ta sklep sprejet, 20. januarja se je konstituiral izdajatelj- Srečanje staršev Kranj — Izvršni odbor Društva za pomoč duševno prizadetim iz Kranja je pripravil srečanje staršev, rejnikov in skrbnikov duševno prizadetih otrok, mladostnikov in odraslih duševno prizadetih oseb. Srečanje je bHo v osnovni šoli Helene Puhar, udeležilo pa se ga je več staršev kot leto poprej. Nekatere, ki se niso mogli udeležiti srečanja, so člani društva obiskali na domu. Med njimi je žal tudi nekaj primerov, k<> se starši preveč zapirajo vase in se ogibajo prireditev, ki jih zanje pripravlja društvo. Srečanje staršev pa je dobra oblika pomoči prizadetim otrokom, saj se srečajo ljudje z enakimi problemi in ob tem spoznavajo, da v svojih težavah niso osamljeni. Poleg staršev in mladostnikov so se srečanja udeležili tudi delavci osnovne šole s prilagojenim programom, sekretarka občinske skupnosti socialnega varstva Amalija Kavčičeva. Marja Jalnova. ki pri Skup- nosti za zaposlovanje skrbi za delovno usposabljanje učencev z osnovne šole Helene Puhar, in član Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije Jan Ulaga. Na srečanju so člani društva pripravili staršem tudi lep kulturni program. Za prijetno glasbeno doživetje so poskrbeli pevci kvinteta Gorenjci iz Naklega, nastopili so mladi folkloristi iz Preddvora, programu pa je sledil še film o seminarju, ki so ga imeli starši prizadetih otrok v Crni na Koroškem. Film je predvajal avtor Jan Ulaga, ki je staršem spregovoril tudi o pomenu takih seminarjev. Staršem sta nekaj besed spregovorila še Milan Hafner, predsednik kranjskega društva, in Franc Križnar, ki se je v imenu staršev zahvalil za prijeten večer. V prisrčnem razgovoru, ki se je nadaljeval po prireditvi, je marsikateri Td staršev pogumno spregovoril o težavah pri vzgoji in oskrbi svojega prizadetega otroka. Maks Perkovič ski odbor. Pregled ne bo obsegal le seznam obrtnikov, pač pa več pomembnih podatkov, ki bodo služili nadaljnjemu podružbl janju obrtne dejavnosti, predvsem širjenju kooperantskih del med obrtniki in temeljnimi organizacijami združenega dela, obrtnimi zadrugami in posebnimi organizacijami združenega dela. Posebnega pomena bo ta pregled za občane, ki vsak dan rabijo obrtniške usluge. Občan bo lahko našel točen naslov obratovalnice in predmet poslovanja ter se bo tako lahko hitro odločal, koga bo zaprosil za pomoč, popravilo, za dodelavo, izdelavo. Vedel bo, na koga se lahko obrne za izdelavo kakšnega predmeta, ki ga doma ni dobiti, ki smo ga doslej uvažali. Tako bodo tudi obrtniki dobili veliko spodbud, kakšnih izdelkov naj se lotevajo. Pregled obrtnikov bo pripomogel k večji informiranosti o razvoju obrtne tehnologije, odpravljanju vrzeli na trgu, predvsem pa večje vključevanje obrtnikov v izvoz, nadomeščanje izdelkov, ki smo jih doslej uvažali pa tudi neposredno vključevanje v trgovsko mrežo. Pregled bo zahteval seveda obilico dela. vendar predvidevajo, da bodo vse priprave zaključene do konca maja. Tiskovino bodo s'>finansirali Medobčinska gospodarska zbornica, obrtna združenja in združeno delo. Seveda pa bo pregled dejavnosti drobnega gospodarstva potrebno vsako leto sproti dopolnjevati. A. Strniša NAS SOGOVORNI Ismet ALIESKI Uspehi le z združenim močmi V krajevni skupnosti Bled zadovoljivo delajo organi*, in društva, večje akcije pa so uspešne le tedaj, če w tt« meta tudi združeno delo in turistično društvo - W miranost krajanov Bled — Bled je naš najbolj znan turistični kraj in vsak« it^ kost, ki mu kazi lice. nas takoj spodbode, da se obregnemo nic smo polni kritičnih besed. Bolj kot kjerkoli drugje so pomanii!* opazne na Bledu, saj pričakujemo, da mora biti lepo. če ne k»n* urejen in privlačen. Krajevna skupnost Bled pa ne c^obiva nič več denarja kot«] koli druga krajevna skupnost in z njim razpolaga po svojih nifc I močeh. V okviru krajevne skupnosti Bled se dogovarjajo o rt* 1 težav. Kako deluje krajevna samouprava in kje še šepa. smo**, J varjali s tajnikom krajevne skupnosti Bled Ismetom AHeskim ^ »Bled je prav gotovo drugačen od drugih kr% g skupnosti, ker je izrazito turističen kraj. Večjo pozornott v sredstev je zato treba vložiti v njegovo zunanjo potki nenehno skrbeti, da se Blejci in gostje dobro počutijo. U sredstev za komunalno ureditev prispeva samot*, c interesna komunalna skupnost, za večji družbeni »Un«V r ponavadi zmanjka denarja. Ce gre za večje akcije, je aaaT 1 sodelovanje z združenim delom. Turističnim drutttJ i krajevno skupnostjo. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudiZ aktivnosti društev in družbenopolitičnih organizacij, kj?f Pri PTT prometu R vijo, da bodo na poc skušali dostavljati skih, trgovinah, čudijo pi* delegacije iz Gorij, saj s? tega področja omogočili ptt storitev ves dan in tudi tah. Zgornje Gorje imajo 1 tudi dostavo, medtem ko ^ vasi. ki sodijo v okoliš pob* Gorje, lahko prevzamete | na pošti. Po sporazumu Gorjah lahko imela delo\r, do 15. ure in bi bila ob prta. I dr Tudi v Bohinjski BU «' razširili poslovanje, » *§ZI njem prometa pa so uf^f m ima pošta Bohinj-jezervg pr sezoni majhen promet letne sezone pa so te i pošto odprto ves anl Bohinj-jezero bo imtkl dostavljanje pošiljke n j sov in bodo izdajali ►af', časopise na pošti od I, Pri radovljiški pošti nekatere manjše pošte ' rentabilno in ne kriie 10 *-m' stotkov stroškov posi^f I enem pa je res, da s?vf času precej razširila ža prek javnih telefoni in novih zasebnih narod 7.1 PETEK, 12. FEBRUARJA 1982 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3. STRAN GLAS Plenum SZDL Kranj Delegati Z& PlenUHl O Volitvah I Udeleženci Plenuma SZDL Kranj, ki sicer formalno še ni ustanovljen, so razpravljali med drugim o pripravah na volitve v marcu — Plenum kot stalni organ občinske konference SZDL se v Kranju ustanavlja kot prvi na Gorenjskem, sledile pa naj bi takemu zgledu še ostale občine Kranj — Udeleženci, pravzaprav ožji izbor kandidatov za Plenum SZDL Kranj, so v sredo, 10. februarja, .pozdravili zamisel o ustanovitvi takSnega posegnega organa Socialistične zveze delovnega ljudstva Kranj. Čeprav Plenum formalno še ni ustanovljen, slavnostna seja bo v dneh pred dnevom Osvobodilne fronte v aprilu letos, pa se je na srečanju v Kranju zbrala večina možnih delegatov, ki jih je posebna delovna skupina izbrala med predvojnimi in medvojnimi aktivisti OF, dolgoletnimi družbenopolitičnimi delavci, kulturnimi in javnimi delavci, častnimi občani Kranja in drugimi, ki z znanjem in izkušnjami prispevajo in so prispevali k razvoju OF in SZDL. Morda je bilo na prvi seji med udeleženci res preveč upokojenih, čeprav še vedno v družbi aktivnih delavcev, kot je menil Ivan Jan, zato bo prav'gotovo ia uspešno delo Plenuma treba med delegate povabiti tudi aktivne delavce, tako v gospodarstvu kot v kulturi in drugih področjih — še posebej zato, če naj delegati Plenuma kot stalnega organa konference SZDL oblikujejo stališča o najrazličnejših področjih družbenega življenja. Eno takšnih področij je prav gotovo hišna samouprava in uresničevanje zakona o stanovanjskem gospodarjenju, kot je v razpravi menil Karel Makuc. Sicer pa so na seji v sredo delegati posvetili največ pozornosti pripravam na bližnje volitve v marcu. Predsednik kranjskega izvršnega sveta Milan Bajželj je orisal družbenoekonomski položaj kranjske občine in možnosti razvoja letos. Marjan Gantar, sekretar občinske konference SZDL, je delegate sezna-nanil z dosedanjimi pripravami na volitve, Andrej Lapanja, predsednik Koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja, pa je prestavil ožji izbor možnih kandidatov za vodilne funkcije v občini, republiki ter možne kandidate za funkcije interesnih skupnosti. Prav te dni, rok je bil 10. februar, se končujejo temeljne kandidacijske konference, na katerih razpravljajo o kandidatih za funkcije v delegatskem sistemu; ni še podatkov o tem, koliko kandidatov je na teh konferencah dobilo podporo, saj bo ocena možna šele po seji predsedstva občinske konference SZDL in prvi občinski kandidacijski konferenci. Ne glede na to, da je po pravilniku o predkandidacijskih in kandidacijskih postopkih mesto za pripombe na možne kandidate v temeljnih sredinah, so zbrani delegati Plenuma izrekli nekatere kritične pripombe. Plenum SZDL Kranj je dal ne glede na to, da formalno še ni ustanovljen, po oceni predsednika občinske konference SZDL Franca Thalerja koristne usmeritve za nadaljnje delo občinske konference SZDL: v prihodnjem obdobju pa bo glede na to, da v Kranju z ustanavljanjem Plenuma orjejo ledino tudi v slovenskem merilu, treba še bolje opredeliti njegovo vlogo. L. M. prešolanje naj bo organizirano Med letom se veliko učencev prešola iz polne šole v Radovljici % na osnovno šolo v Lescah, kar pa za učence nikakor ni dobro *ii _ V celodnevni šoli so še nejasnosti Radovljica - Ko v radovljišk v občini obravnavajo poročilo o vzgoj-noizobraževalnem delu v osnovnih iolah občine Radovljica v minulem šolskem letu, med drugim ugotavljajo, da so Šole dosegle lepe uspehe, da pa se srečujejo še s številnimi težavami. Med drugim pravijo, da se je razvoj uveljavljanja celodnevne os- novne šole zaustavil že na svojem začetku. Na novo niso v to obliko /ključih nobenega oddelka. Celodnevno šolo je v radovljiški občini obiskovalo le 586 učencev s štirimi oddelki na podružnični šoli v Begunjah in z 19 oddelki v osnovni šoli Bohinjska Bistrica. Skupaj pa imajo v osnovnih in podružničnih šola 3571 učencev v 142 oddelkih. Zaradi slabega nagrajevanja beg iz proizvodnje I M ".v ti Vprašanje družbenega in materialnega vrednotenja proizvodnega in ustvarjalnega dela je ena bistvenih prvin v izgradnji samoupravne družbe. Temeljne smernice nagrajevanju dela je začrtal zakon o združenem delu, o njem govorijo številne resolucije in sindikalni akti, a pot od načel do prakse je silno vijugava. Tudi H. srečanje samoupravljalcev »Rdeči prapor«, ki bo 15. in 16. februarja v Kragujevcu, je prispevek k spoznanjem o nujnosti boljšega vrednotenja proizvodnega in ustvarjalnega dela. Gorenjski delegat na srečanju, Imir 8ILIC, pomočnik načel-tika v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah, cer predsednik sveta za delitev >hodka pri občinskem sindikalnem avetu Radovljica, se že dlje časa red kongresom ZKS Kritično zlasti o odgovornosti te Ijeveti kongres zaveze komunistov _|0veflijc **" n<) začel 15. aprila v Eibljani. so sklenili člani centralnega komiteja ZKS na sredini seji, kateri so obravnavali osnutke Kongresnih dokumentov. Da bi bilo kongresno sporočilo čimbolj konkretno in vodilo za delo v prihodnje, centralni komite poziva komuniste, ■onebei pa vodstva zveze komuni-MHtov. naj organizirajo široke javne ii razprav*- m na njih obravnavajo predloge dokumentov za 9. kongres ZKS ali mihove posamezne dele. V lanu do kongresa naj spregovorijo o oftAnalogah svojega okolja in celotne tftUružbe. na ,ej P°d,aP na-i razvijejo ružbenopolitično in samoupravni) •,.<<,-' hkrati pa s pripombami rjalno in kritično sodelujejo . ,končnem oblikovanju kongresnih dokumentov ("'lam centralnega komiteta so v sredo obravnavali na-Eadnie dokumente: poročilo CK /K ~ f!»'lu ZK Slovenije med H in 9. kongresom, resoluciji 9. kongresa JKS in predlog sprememb in dopolnitev statuta ZKS Sprejeli so tudi predlog kandidatne liste za člane min iih organov ZKS in ZKJ ter |m ii številu in načinu volitev lega tov za 9 kongres ZKS Predvsem so na seji ('K ZKS v /(>rH : poudarili, da v- je treba problemov lotevati po samo-avni poti. Oh tem pa je potrebno bsjf kdo ie odgovoren in ne dovolj da «e pod plaščem kolektivne Ug94 irnosti zamegli odgovornost (//-arne/.fnka Vsak namreč ve. zakai r odgovoren in zakai odgovarja V >,«X tipravah i<- torej I reha črtati i/ be S n#-oniaka prvo osebo množine, zlasti. ^ptt bo govora o odgovornosti Vsak knmtinisl mora vedeti in priznati, lat te naredil in k.u ne L. Ii. ukvarja z vprašanji nagrajevanja po delu. »Vprašanje boljšega vrednotenja težaških proizvodnih del in strokovno zahtevnejših del je aktualno zlasti v času, ko tehnološko zahtevnejša oprema terja tudi bolj strokovno vzdrževanje. Tudi zunaj proizvodnje je veliko delovnih mest, kjer je treba biti ustvarjalen. Ta dela so pri nagrajevanju zelo zapostavljena. Posledica neustreznega vrednotenja določenih del je beg iz zapostavljenih poklicev, kar rojeva deficitarnost in tudi razne družbene slabosti. Tq je zadosten razlog, da ponovno ovrednotimo to delo in mu damo večje družbeno priznanje.« Delitev po delu, ki se prav na področju nagrajevanja proizvodnega in ustvarjalnega dela izkazuje kot nujna potreba in ne le parola, se mukoma uveljavlja. Najlaže si je utrla pot tam, kjer je delo merljivo s količinskimi kazalci, medtem ko ie treba o vrednotenju kvalitete dela bolj razglabljati. »V svetih za delitev po delu smo o tem veliko razmišljali. Merilo nagrajevanja tega dela je njegova zahtevnost, ki jo je treba seveda opredeliti in določiti meje. do katerih je doseženi delovni rezultat normalen, kje izstopa nad povprečjem in kje zaostaja ,Ugotavljati pa moramo tudi, kako vrednotijo zah tevnost teh del v nekem okolju. V svetih za delitev po delu smo se opirali na primerjavo nad tipičnimi področji, posameznimi delovnimi organizacijami. Ta prizadevanja so še teoretična Ker sistem nagrajevanja po zahtevnosti dela terja poglobljeno razmišljanje, so v delovnih organizacijah do njega precej nezaupljivi in se raje lagodno poslužujejo enostavnejših meril. Kno od njih je ocenjevanje, ki pa ni vedno realen odraz vloženega dela« Srečanje »Rdeči prapor« bo znova prispevalo besedo k nagrajevanju po delu in boljšemu vrednotenju proizvodnega in ustvarjalnega dela Delegati bodo verjetno razmišljali tudi o tem, kako ravnati v praksi, kako zveneča načela uresničiti v tovarniških halah Kajti dogovori in moralna podpora niso dovolj I) Zlelm V Radovljici ugotavljajo, da so zaradi stabilizacijskih ukrepov in nenehnih podražitev materiala sredstva šol komaj zadoščala. Največje materialne stroške so predstavljali kurjava, elektrika in material za pouk. Šole so si pridobile nekaj zunanjih površin, nekaj notranjih pa le osnovna šola v Bohinjski Bistrici, ostale pa so izvedle manjše adaptacije. Med posebnimi problemi in še vedno odprtimi vprašanji omenjajo predvsem to, da osnovna šola Lesce meji na šolski okoliš osnovne šole Radovljica, ki pa ima največje število učencev v oddelkih, osnovna šola Lesce pa najnižjega v občini. Med letom se tako dogaja, da prehajajo nekateri učenci iz radovljiškega okoliša v leščanskega, prešolani otroci pa so večkrat vzgojno problematični. Šola v Lescah se otrok ne brani, a meni, da mora biti prehajanje otrok organizirano in strokovno usmerjeno s sodelovanjem učiteljskih zborov in ostalih samoupravnih organov obeh šol. Predlagajo zato naj bi skupščina občine določila gibljive šolske okoliše po področjih soseskah in ulicah, tako, da bo šola vpisovala celotno populacijo soseske in se bo tako zmanjšalo število učencev v oddelkih radovljiške šole. V osnovni šoli v Bohinjski Bistrici menijo, da bi bilo treba poživiti sodelovanje med celodnevnimi šolami zaradi izmenjave izkušenj. Učitelji tudi od pedagoške službe pričakujejo več konkretnih napotkov in pomoči pri sestavljanju področnih učnih načrtov, zlasti pri izidu novih učbenikov. Na osnovni šoli v Bohinjski Bistrici tudi menijo, da je ob organizaciji proizvodnega dela vrsta težav, zlasti pri finančnem vrednotenju in odnosov do Službe družbenega knjigovodstva, velika neznanka v celodnevni šoli pa je še vedno prosti čas učencev, saj še ni jasno, kako naj bo razdeljen »čas prostovoljnosti« in »čas prostosti«. rx . I). Kuralt Volitve 1982 Janez Por, predsednik krajevne konference SZDL Gorje Stalnost kadrovanja V krajevni skupnosti Gorje so se na volitve začeli pravočasno pripravljati - Veliko dela, vendar je evidentiranje potekalo brez večjih težav Radovljica - V krajevni skupnosti Gorje so tako kot po vseh krajevnih skupnostih radovljiške občine pravočasno začeli s pripravami na volitve. »Najprej smo v okviru krajevne konference SZDL sklicali vse predstavnike društev in družbenopolitičnih organizacij v okviru krajevne skupnosti ter se domenili za potek evidentiranja,« pravi predsednik krajevne konference SZDL Gorje Janez Por. »Domenili smo se, da obdržimo na kandidatni liati nekaj tistih delegatov, ki ao dobro delali že v minulem obdobju, evidentirali pa naj bi jih ponovno zaradi tega, da bi ohranili kontinuiteto dela. V krajevni skupnosti nismo pri izbiri kandidatov imeli večjih problemov, kajti izkazalo se je, da so ljudje še vedno pripravljeni voljno in aktivno delati. Omeniti velja le, da smo kandidirali ženske in mlade. Se več pa bi bilo lahko mladih delegatov, če bi bila v Gorjah bolj aktivna mladinska organizacija. Dela v pripravah na volitve je bilo veliko, predvsem za krajevne skupnosti, ki nimajo redno zaposlenih ljudi. Zato so morali biti vsi zelo aktivni. Res pa je in premalo upoštevamo predvsem to, da mora biti postopek evidentiranja stalna naloga. Ko se bližajo volitve, vsi hitimo prav zato, ker marsikje delamo še vse preveč stihijsko in premalo kontinuirano in načrtnp. Morali bi uvesti enotno evidenco, še posebej v tistih krajevnih skupnostih, ki so velike in se ljudje med seboj malo poznajo. Tako je lahko predlagati in evidentirati ob vsakem času, saj je vedno na razpolago pregled vseh kandidatov. Tako pa je postopek evidentiranja težko poenostaviti, saj morajo biti letos opravljena vsa opravila, ki se zahtevajo. Mislim, da so pri pripravah na volitve imeli manj težav v krajevnih skupnostih kot v delovnih in temeljnih organizacijah. Prav zato. ker so v krajevnih skupnostih ljudje z izjemno redkimi posamezniki še vedno pripravljeni delati in aktivno sodelovati v samoupravnem in delegat-»kem »istemu.. I). Kuralt Hitreje razvijati drobno gospodarstvo V kranjski občini še niso izkoriščene vse možnosti za T*zy°) drobnega gospodarstva, število zaposlenih na tem področju pa se vendarle zvišuje - Ukrepe za pospeševanje drobnega gospodarstva bo treba upoštevati ob sprejemanju programa razvoja za obdobje 1981 — 85 Kranj - Čeprav se je v preteklem srednjeročnem obdobju v kranjski občini število samostojnih obrtnih delavnic povečalo od 488 na 601, število zaposlenih se je povečalo za četrtino, pa v občini še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti za razvoj drobnega gospodarstva. Ugotovitev je iz gradiva, ki ga je pripravil komite za gospodarstvo skupščine občine, analiza drobnega gospodarstva v preteklem obdobju je osnova za pripravo programa razvoja drobnega gospodarstva v kranjski občini, ki ga bo sprejela skupščina občine za obdobje 1981-85. Zakaj ne enostavneje? Kranj - Ob izplačilu osebnih dohodkov posamezne temeljne organizacije združenega dela iz polnijo tudi do 9000 obrazcev »nalogov« za poravnalo prispel'-kov družbenopolitičnim in samo upravnim interesnim skupnostim Posebno v tistih delovnih organi zacijah. t katerih so zaposleni delavci iz drugih republik, imajo vsak mesec ogromno dela z izpol njevanjem obrazcev za poravna vil obveznosti posameznim inte resmrn skupnostim v 826 jugos/o vanskth občinah. Da gre samo za podpisovanje toliko obrazcei ogrutmno časa. ni treba posebej poudarjati V času. ko Medimo ne le s časom, pač pa tudi materialnimi stroški, ni odveč povedati, da so nalogi napisani na uvoženem samokopirnem pa pir/u v štirih izvodih. Medtem ko se je za prispevke, ki se plačujejo v korist družbeno politične skupnosti m SIS na ob močni katere temeljna organizacija trajno opravlja svojo depu nost, vplačevanje ta prispevke že poenostavilo, pra: tako je že poenostavljeno istm asno t plače vanje prispevkov vvč temeljnih organizpt') v okviru ene delovne orgamzu' i/c, - pa za davke in prispevke isebmh dohodkov občinam oziroma interesnim skupnostim, kjer delavec stalno živi, še ni poenostavitve. Zato je uprava za družbene prihodke občinske skupščine Kranj dala pobudo za ustanovi tet zbirnih računov glede na sede? temel/ne organizacije oziro ma bivališče občana m glede na obračunsko osnovo, od katere se plačujejo prispevki. To pomeni, da bi temeljne organizacije pri spevke. kjer je osnova bruto t) D po bivališču in prispevke far J* osnova dohodek po bivališču, nakazovale z enim nalogom: spe ni poj ifikacijo prispevkov po posamez ih občinah pa bi predložile sku <>m. O pobudi za spremembo tehnologije zbiranja davkoi in prispev-kov. ki sedaj zahtevo veliko časa in tudi veliko stane, bodo razpravljali seveda tudi SDK Kranj m družbeni svet pri SDK Kranj. I-prava družbenih prihodkov SRS in druge institucije Izvršni svet skupščine občine Kranj je na eni zadnjih sej le razpravlja/ <> tej pobudi za poenostavita vpla čevanja prispevkov m podpira pobudo, pravzaprav akcijo za zmanjševan/c družbene režije 1 M Odločitev, kaj v prihodnjem obdobju v kranjski občini pospeševati, ne bo enostavna. Deficitarna področja so sicer že opredeljena, vendar pa. kot so ob razpravi o tem gradivu menili člani kranjskega izvršnega sveta, bi bilo pri oceni deficitarnih obrti treba vendarle nekoliko upoštevati tudi delo, ki se opravlja na črno. V kranjski občini sicer več kot polovica obrtne dejavnosti odpade na storitveno obrt, vendar pa so vsaj po podatkih sodeč prav pri tej dejavnosti Se največje »bele lise«. To se posebno pozna na mestnem območju, ki zajema deset krajevnih skupnosti z več kot 33.000 prebivalci. V primerejavi z normativi, ki veljajo za Slovenijo - povprečno število obrtnikov na 10.000 prebivalcev — se ha mestnem območju pojavlja največja deficitarnost v stavbni obrti, kamor sodi krovSfvn j>arketarstvo. pečarstvo, pri vzdrževalnih storitvah je tO avtoelektričarstvo. fino-mohanika, elektromehanika za gospodinjske aparate, RTV servis, žagarstvo in tapetništvo, med osebnimi storitvami pa najbolj primanjkuje krojaških in šiviljskih, čevljarskih in urarskih. Precejšnja deficitarnost storitvenih dejavnosti obrti je zato tudi področje, ki ga bo treba v naslednjih petih letih spodbujati, če naj bi ta dejavnost vsaj poskušala ujeti hitro rastoče potrebe prebivalstva. V preteklem obdobju se je sicer v kranjski občini povečalo število obratovalnic zasebne obrti, vendar pa cil)i. ki si jih je zastavil program razvoja drobnega gospodarstva v obdobju 1976 - 80. niso bili doseženi. Tako se je na primer močno povečalo število avtoprevoznikov. kar je posledica precej ugodnih kreditnih in drugih pogojev in seveda velikega povpraševanja po teh storitvah, razen tega pa so nekatere organizacije združenega dela delno opustile te storitve. V preteklem obdobju ie tudi upadla obrtna dejavnost v izdelovanju predmetov iz nekovin, popravilo tekstilnih pred metov, izdelave živilskih proizvodov. Po drugi strani pa je v preteklem obdobju močno poraslo izdelovanje in popravilo kovinskih izdelkov stavbna obrt in izdelava gradheneg« materiala ter osebne storitve. L M GLASI STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 12.FEBRjjAH| Usnjarji in predelovalci iščejo skupen jezik Prekratka devizna odej« S Več kot deset let stara zamisel o ustanovitvi skupnega marketinga usnjarske predelovalne industrije za nabavo surovin se začenja uresničevati — Poenoten nastop na domačem in tujem trgu kota predatavja za usnjarje najpomembnejšo surovino. Dokončno bi kazalo reiiti tudi vpraianje odiranja prašičev in se dokončno odločiti, ali je smotrneje velike količine svinjskih kož uporabiti za mesne proizvode (in s tem zbijati njihovo kvaliteto) ali pa jih predelati v usnje in nadaljnje proizvode, s tem zmanjšati uvoz in povečati izvoz. Z domačo surovino bi bili bolj neodvisni od zunanjega trga. Seveda pa pri današnji cenovni politiki klavnica ne more biti zainteresirana za prodajo kože usnjarski industriji, saj zanjo iztrži 20 dinarjev, predelana v Kamnik — Usnjarska predelovalna industrija, ki je usmerjena v veliki meri na zahodno tržišče, v zadnjem obdobju dokazuje, da je zaradi svoje izvozne naravnanosti za gospodarstvo ključnega pomena in da velja nanjo računati. Verjetno pa bi lahko dosegla še večjo gospodarsko učinkovitost, ko branža ne bi bila tako razbita, razdrobljena in ko delovne in temeljne organizacije ne bi tako ozko gospodarile. Da bi to stroko ustalili, bi morali jasneje opredeliti združujoče elemente in sinhronizirati nekatere tokove. Ne le v kamniški Tovarni usnja U tok. tudi v drugih slovenskih usnjarnah in pri predelovalcih se porajajo razmišljanja o ustanovitvi planske skupnosti, v okviru katere bi se skupno lotili nedorečenioh vprašanj. Posamezne organizacije združenega dela naj bi se uskladile prek materialne bilance. Vodenje proizvodne politike od danes do jutri je neracionalno in zato nesprejemljivo, zato bi se morali usnjarji in predelovalci organizirati kot trdna gospodarska skupnost in s skupnim nastopom na tujem tržišču ponujati izdelke, ki jih trg zahteva. Možnosti izvoza so velike, tako za usnje kot tudi za usnjeno konfekcijo in obutev. Tudi o tem, ali izvažati končni izdelek ali polproizvod, ne gre več vpraševati, saj vsako sodobno gospodarstvo razmišlja o izvozu končnega proizvoda. To pa seveda terja sodelovanje in združevanje proizvajalca usnja s finalistom. Najbolj akuten problem predstavlja surovina in tudi kamniški Utok je glede te odvisen delno od zahoda. Tudi vprašanje uvoza surovine terja sodelovanje v usnjarski predelovalni industriji, saj surovina ni zgolj problem usnjarja, pač pa vseh nadaljnjih članov v proizvodni verigi vse do finalista. Večji poudarek bi veljalo dati pridobivanju surovine (goveje in svinjske kože) na domačem trgu, a ne le prek cene, temveč tudi s so-vlaganjem usnjarske industrije v živinorejo in klavniško industrijo, saj se zagotovljena surovina začne že Z načrtovanjem fonda živine. »Prehojena pot nam je lahko v pouk, kako se v bodoče ne bi smeli obnašati do lastnih surovinskih virov, saj so dokaj veliki,« razmišlja direktor kamniškega U toka Horst Hafner. »Tudi usnjarje in predelovalce mora prizadevati razvoj živinoreje, saj klobase pa zanjo pomeni 70 do 80 dinarjev. Zgovoren primer je Vojvodina, eno najbogatejših področij svinjereje: v enajstih velikih klavnicah prašičev sploh ne odirajo.« Aktualno vprašanje surovin je rešljivo z usklajeno in enotno politiko usnjarske predelovalne branže. Doslej v Sloveniji obstaja šele osnutek samoupravne organiziranosti usnjarjev in predelovalcev, ki so ga dodobra pretresle že delovne in temeljne organizacije združenja usnjarskopredelovalne industrije, o njem je razpravljal izvršni odbor združenja, pot pa so združevanju odprli tudi družbenopolitični dejavniki republike. Do združitve ali vsaj skupne planske politike bodo morali kmalu priti, saj jih v to silijo potrebe branže in vsega združenega dela. D. Žlebir Blagovnica v Žireh čez leto dni? Žiri - Čeprav se Ziri hitro industrijsko razvijajo in s tem naraščajo potrebe prebivalstva, je trgovska mreža z izjemo Marketa na Dobra-čevi, še vedno enaka kot pred dvajsetimi leti. Ze precej let je. kar so Zirovci začeli načrtovati gradnjo nove blagovnice, ki naj bi skupaj z drugimi objekti, namenjenimi dejavnostim splošnega družbenega pomena, sestavljali nekakšen storitveni center Zirov. Med drugim naj bi bila v njegovem sestavu poleg blagovnice tudi pošta, banka, restavracija s prenočišči in nekatere druge dejavnosti. Nekaj časa se je zadeva vlekla zaradi lokacije in potrebne dokumentacije, ko pa so se te stvari uredile, se je začelo zatikati drugje. Pred skoraj letom in pol je skupščina krajevne skupnosti sklenila, da se čimprej urede premoženjske pravne zadeve in da se zemljišče odda investitorju blagovnice. Idejni projekt naj bi bil narejen do novembra lani in tedaj naj bi pripravili tudi samoupravni sporazum 6 sovlaganju pri gradnji blagovnice. Dogovorili so se tudi, do kdaj je treba pripraviti lokacijsko dokumentacijo in začeti z zemeljskimi deli. To naj bi bilo avgusta leta 1982. Obenem SO se sporazumeli tudi o preselitvi stanovalcev iz nekdanjega vrtca in nadomestnih stanovanjih. Skratka, krajevna skupnost je poskrbela vse. da bi se gradnja čimprej začela. Veletrgovina Loka, ki je po družbenem planu občine Skofja Loka nosilec razvoja preskrbe prebivalstva v občini, naj bi bila investitor žirovske blagovnice. Lani je urejala predvsem premožen jsko-pravne zadeve, niso pa bili izdelani projekti, ker vse do konca leta niso bili znani sovlagate- lji. Zato pri Loki menijo, da letos nove blagovnice ne bodo mogli začeti graditi. Poglavitni vzrok pa ni le v kasni t vi izdelave dokumentacije. Gospodarske razmere namreč stalno poslabšujejo položaj, zlasti živilske trgovine in je tako Loka lani ustvarila komaj 30 odstotkov akumulacija, v primerjavi z letom 1980. Zato so vsa razpoložljiva sredstva šla za zagotavljanje nemotene preskrbe v živilskih trgovinah. Ne gre pa pozabiti tudi na izredno ostra merila pri presoji investicij. Sestavljena so tako. da izključujejo sleherno možnost, da bi takšna investicija zagledala luč pred komisijo za presojo naložb. Pri krajevni skupnosti menijo, da bi bilo kljub vsem naštetim težavam, nujno potrebno letos vse pripraviti za gradnjo. Dogovorili pa naj bi se za etapnost gradnje. To je še posebno važno zato, ker Alpina, ki je ena glavnih sovlagatelji«1, nujno potrebuje v Zireh primerne prostore, saj ima sedaj le skromno pnxlajalno. ki nikakor ne zadostuje naraščajočemu povpraševanju. V načrtu je sicer imela izgradnjo lastne trgovine, v kateri bi združila vso športno ponudbo, vendar je *prav zaradi načrtov, da bo nova blagovnica zgrajena leta 198:1, sklenila sodelovati kot soinvestitor pri izgradnji. Vsekakor je izhod v čimvečji zainteresiranosti za gradnjo pri vseh sovlagateljih, ne samo pri domačinih. Štednji so za gradnjo št1 posebej zainteresirani, ker se zaradi slabih možnosti ponudbe, velik del po t rosnega denarja odliva drugam. L. Bogataj NA DELOVNEM MESTU V gradbeništvu ni mrtve sezone Tržič — Splošno gradbeno podjetje Tržič se je v sedemnajstih letih razvilo v dokaj pomembno delovno organizacijo, ki s pestro, kvalitetno in dokaj poceni ponudbo posega po delih tudi zunaj matične občine. Od skupaj 234 delavcev jih je 113 zaposlenih v gradbeni operativi. Tu je kadrovski problem, kvalifikacijska struktura je sicer zadovoljiva, največji. Večina učencev v gospodarstvu je tz Bosne in Hercegovine, saj se domači osmošolci zelo neradi odločajo za gradbene poklice. Kljub temu, da jim podjetje nudi brezplačne šolske potrebščine in oskrno v dijaških domovih. Usmerjeno izobraževanje bo morda sčasoma razmere spremenilo. Posebno, ker je grad-lieništvo v zadnjem obdobju tehnološko zelo napredovalo in delo ni več tako naporno. Tehnološki napredek je opravil tudi z nekdanjimi »sezonci« Zima ni več mrtva sezona, zlasti ne ob pametni organizaciji dela. Tržiški gradbinci so trenutno razkropljeni na več koncih: v Le pen ki. Planiki Breznica. na Ravnah, obnavljajo lastni samski dom. mehanično delavnico na Mlaki, opravljajo revitalizacijska dela v Tržiču ter gradijo več manjših objektov in stanovanjskih hiš. Husein Salkič je prišel v Trtic iz Velike Kladuse. Star je 28 let. priučen zidar, v SGP zaposlen deset let. »Trenutno s poroli-tom izolirani zunanje stene. Pozimi res ni prijetno delati zunaj, za vse pa pod streho ni prostora. Začenjamo ob šestih zjutraj Mraz me najbolj moti. sicer pa sem se že privadil V Tržiču mi te všeč Podjetje mi je dalo stanovanje imam družino m še ne mislim, da bi ae. vrnildomov « < ■: 1 i i i " ki pridejo kasneje na vrsto. Mrzla zima nas je sicer nekoliko ovirala, vendar zastojev ni. Prizidek bomo končali predvidoma zadnje dni maja. potem pa bomo obnovili še stara stanovanja, vanje vgradili centralno ogrevanje in stavbo dvignili za eno etažo. Vodim skupino petnajstih, dvajsetih delavcev. Dobro sodelujemo, mislim pa, da so osebni dohodki še nekoliko prenizki. Posebno nas moti, ker je norma pozimi enaka kot poleti, čeprav so delovne razmere zdaj neprimerno slabše.« Štefan Gabor je gradbeni delovodja, v podjetju zaposlen od prvega dne. »Približno štiri mesece je mnilo, odkar se je .moja' skupina preselila iz Bistrice na Ravne. Gradimo prizidek, v katerem bo devet družbenih stanovanj in kurilnica za vse bloke. Ludvik Meglic je iz Uma dvanajst let tesar v SGP Tržič. »Delo ni tolik«) nevarno kot naporno. Večino materiala je treba preložiti z rokami. Zdaj postavljamo ostrešje. Najhuje je. ko pritisne mraz. letošnjo zimo ga je bilo kar preveč, delo pa seveda ne sme zastati. Osebni dohodki bi bili zato lahko boljši. Prehrano imamo dobro urejeno Na gradbišče dobivamo tople obroke .:• če smo kje daleč, vzame«***1 K menoj soho malico« f u i (1 i ■ i , "L .Je|oyčat.i | JI Začasni ukrepi ovirajo normalno poslovanje gospod — Devizna bremena republike vse večja — Gospod* bo težko preneslo še večje obremenitve Najhuje je že predlani in lani naše gospodarstvo breme «il|, rečenost in negotovost na področju zunanje trgovine. V delovnjj zk ', vrsto negotovosti. Plačilnobilančne naloge so spet k* nizacijah so poudarjali, da je bolje pristati na nekoliko vecjl"1." vedo, kaj jih med letom čaka in tako se uk*^ plani nerealni. Tudi v letošnje leto je stopilo jugoslovansko - nosti. kot pa da ne Pi ni tr ni pn urejene, kot začasen je bil sprejet zakon o pospeševanju izvon*^ JJ!j 1982 pa tudi o tem, kolikšen bo lahko uvoz in koliko devii k* prispeval v skupno blagajno, še ni dokončnega dogovora. " **r Ta začasnost seveda vpliva na poslovanje gospodarstva meznih republikah in pokrajinah. V Sloveniji so zato vih^,De skupnosti za ekonomske odnose s tujino sprejeli nekaj ^'d0* ukrepov, ki bodo urejali to izredno važno področje našega gosn!«**0 do sprejetja dogovorov med republikami in pokrajmamaT^iVi-nu začasno omejen uvoz s konvertibilnega področja vse do konca^ četrtletja. Uvozne možnosti delovnih organizacij so odvisne od ga izvoza in uvoza in ne od gospodarskih planov. Ce bi namrJ4* števali plane delovnih organizacij, bi dosegli precej skromiJk* ^ izvoza in veliko večji uvoz, kot jo je letos treba doseči. čVk izpolniti zadane cilje. V poprečju naj bi letos vsaka enota samo interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino izvo7il» stotkov več kot lani. Največji izvozni skok pričakujejo orj "ftf gospodarstva, ki naj bi letos povečalo izvoz za več kot polovico N pritok prometa naj bi bil večji za slabih 40 odstotkov, od turili^ 22 odstotkov. Kemična industrija naj bi izvozila za treti * energetika za 30 odstotkov, strojna in elektroindustrija za 28 Za skupne potrebe naj bi slovensko gospodarstvo združevalo 35 odstotkov predvidenega konvertibilnega dotok sicer za potrebe zveze, uvoz nafte, družbenopolitičnih skuDn ^3 nekatere druge potrebe. V ta namen naj bi združili skoraj i,^ d dinarjev. Vse pa kaže, da se bo ta postavka krepko dvignil če se republike iri pokrajini ne bodo mogle dogovoriti o ?h ^\ deviz za uvoz nafte. Po začasnem zakonu se namreč z« %J združuje 10,2 odstotka konvertibilnih deviz, kar je veliko v«*Vft{m\ nost, kot bi jo imela Slovenija, če bi plačala dejansko porabo * iT republiki združevati kar 40 odstotkov deviz za skupne potreb se lahko zgodi, da bo takšno siromašenje izvoznikov udarilo W zaradi manjšega uvoza tudi manjša proizvodnja in seveda n^^i^' Razen tega bodo morale delovne organizacije svoje dolgov^K začeti odplačevati s sproti ustvarjenimi devizami. V m nori h v HE?^ da je letos devizna odeja že m %fe kolektivih so že izračunali kratka ta 5 V Utoku lani uspeš Kamnik — Kljub zaostrenemu gospodarskemu položaju in dediščini slabega poslovanja izpred nekaj let je Tovarna usnja Utok iz Kamnika preteklo gospodarsko leto sklenila ugodno. Dosegla je 750 milijonov dinarjev skupnega prihodka, od tega kar 210 milijonov iz izvoza. S 40 milijoni dinarjev ostanka dohodka so napolnili sklade, česar si pred leti niso mogli privoščiti. Dobre poslovanje je izboljšalo tudi osebne dohodke delavcev, čeprav v kamniškem Utoku glede slednjih niso ravno v vrhu lestvice. V tovarni je zaposlenih približno 000 delavcev, povprečni osebni dohodek na zaposlenega pa znaša 11.000 dinarjev. Dokaj ugoden gospodarski izračun preteklega leta, ki je pripomogel tudi k temu. da se Utok počasi rešuje slovesa izgubarja, je prispeval tudi k ambicioznejšim načrtom za leto 1982. Od lanskih doseženih 750 milijonov dinarjev skupnega prihodka nameravajo letos priti na milijardo in 100 milijonov dinarjev. Prav tako so si zastavili visok izvoz, ki naj bi letos dosegel 300 milijonov dinarjev, skoraj za tretjino večjega kot lani. Iz številk je razvidno, da je osnovna I Tovarne i*a vanje izvoza usnja ^ konfekcije, kar naj'bi,1,1 stabilnejšemu poslovan; usmeritev skrbelo tudi ^neproizvodnega procesa. meri odvisen od deviz. V Ugodno poslovanje ^ dokaz več. da je deloO' cija Utok s sanacijo, v glavnem pri kraju^ rezultati potrjujejo pr^, začrtane razvojne poti, Utoku med stečajem N odločili za slednjo. Kr^ ostajati zgolj pri pokriv kratkoročnih ciljih. ra» to novih organizacijski^ posodobitev in raciotW slovanja. Precej prohfoS« rojeva usnjarekti-pred^^l strija v zvezi z nastopJ* tržišču, zagotavljan jen, novno politiko, bi bi!« rešiti s tesnejšim s<>del<> to 'prv';* proizvodnih ' klinastih jermen z rezanim mh,^ nizacijskih jermen pj nadomestila uvoz, hkrati kot polovic«) svoje J* ■* izvozila na konvertibilni ,vi • Kleber se je namreč tn*1*!^ da bo obenem z licema j*| tehnologije. poskebela Wr dajo te Savine PN??Bjf Francijo in ostale riehV& sama posluje. Investicija je ena >h| y>> struktuiranj v Savi. ^jr** izvoz. Vsekakor ho ludujU i vtKlnja Save v začetku V JJ|j j uvoz surovin, predvsem^ bilnega p<«dročja. / upadne sintetičnega kavčuh ' nisu. tovarne aktivnih Cadž — Alibunar. tov v Kutini in rekantaj izvodili«- ravon korda \ \ bo ta uvoz občutno mu x Investiciji je zelenolvtf|j prižgala že Kreditna Ijanske banke - /dnka pristala na invesitciiskiU^ do. lo februarja pa it 2 dejal tudi kreditni ntN >kc banke . IVi ' (ioren iske p' i, Združeno delo pa nič ... problemska konferenca zveze komunistov o kulturi, sklicana na sam Prešernov dan, je izpostavila najbolj žgoča vprašanja v tržiš k i kulturi, medtem ko poti k rešitvi ni odprla, saj so komunisti iz osnovnih sredin ob njih molčali * !tt ^, Tržič - Kako malo potrebna se jim zdi kultura v današnjih »ureje-nih« razmerah, so Tržičani morda i w bolj kot kdajkoli prej dokazali na K, asm Prešernov dan. Problemska konferenca zveze komunistov, na-v ^menjena kulturi, je bila že tako 'H dokaj ozko zasnovana, vrh tega pa *Hs,so v razpravo vključevali le ko-^■junisti. ki v kulturi več ali manj *i>it^posredno delajo. Glasov iz »baze«, ^predvsem iz združenega dela, ni bilo W*šati. ^ J Pa vendar je prav odnos med trži-^llkim združenim delom in izvajalci ^topalture najbolj problematičen. Svo-Jjjjodna menjava se Se ni prav uveljavi. Morda zaradi nezainteresiranih riegatov (vse lanske skupščine kul-irne skupnosti so bile nesklepčne), jrda zaradi neenotnosti v organih hipnosti, morda tudi zaradi preve-»skromnosti« kulturnih delavki z utemeljenimi zahtevami ne ijo potrkati na prava vrata. Razprava, ki je sicer nanizala Vrsto problemov, zaradi nepriprav-ftaltfiosti komunistov iz osnovnih ^*Xganizacij ni odprla poti k rešitvi. ^ uipelegati so bili namreč zgolj molčeči nT S na razstavi Jesenice - Ob slovenskem kul-irnem prazniku je likovni klub ?lv OLIK na Jesenicah pripravil zani-cL> |vo razstavo risb in grafik svojih K* anov Gradivo zajema različno IT matiko: krajinsko, figuralno pa K di tihožitja itd. V posameznih pri-v frih smo priče presenetljivo visoke »nje obvladovanja risbe, ki ne-3okrat presega koloristične težnje torjev. Na razstavi sodelujejo: Anderle, Rudolf Arh, Danica -Gala, Franci Berce, Branko Marica Cušin, Franc Dolin-Jože Koselj, Janez Kozamernik, el Lužnik, Tine Markež, Tone „zin, Cveto Velikajne in Mar-Židanek Razstava bo odprta do očno 17 februarja. predstavniki, zato lahko pričakujemo, da se bo reševanje začelo šele z razpravami v osnovnih organizacijah zveze komunistov. Ob denarju, ki ga ima tržiška kultura resnično zelo zelo malo, je bilo na problemski konferenci veliko slišati tudi o kadrovskih problemih amaterskih društev. Teh je v občini šestnajst, eno ne dela, povsem bela lisa pa se vleče od Bistrice do Senič-nega. Manjka predvsem ljudi, ki bi znali oziroma hoteli organizirati in strokovno voditi delo, premalo pa je vključenih tudi mladih. Zato se bodo morala društva tesneje povezati z osnovnimi šolami, iz katerih bi črpala sveže moči. Trenutno imajo kulturno društvo le v šoli heroja Brači-ča, pa še iz njega se mladi kasneje utegnejo porazgubiti, če jih nihče ne bo pritegnil. Težave folklorne skupine Karavanke, ki po petnajstih letih uspešnega dela umira, so najbrž dovolj zgovoren dokaz, kako šepava je skrb za mlade. Za strokovne delavce v kulturnih društvih so razpravi jalci po eni strani priznali, da jih je premalo in bo potrebno pridobiti nove, po drugi strani pa so jim očitali profesionalizacijo. Nagrade oziroma honorarje bi jim najraje ukinili, vprašanje pa je, koliko bo ta namera samo v kulturi lahko uporabna in če s takim načinom ne bodo izgubili še tistih zagnancev, ki zaradi veselja ali denarja, verjetneje pa iz obojega hkrati, poklanjajo ljubiteljski kulturi ure in ure prostega časa. Vsekakor bo potrebna širša akcija, enotna za vsa področja, ne le kulturna, tudi stimulativna. Prostori za kulturo v tržiški občini Eredstavljaio posebno poglavje, kulturne dvorane v nekaterih krajevnih skupnostih že dolgo ne uresničujejo več svoje prvotne vloge, najslabše pa je prav gotovo v Tržiču, kjer imajo le komaj primeren Cankarjev dom, potreben temeljite obnove. Težav, omenili smo le najbolj žgoče, je torej v tržiški kulturi ogro-no. Upajmo le, da ne bodo prihajale na dan samo ob Prešernovih dnevih. H. Jelovčan Podoknica pred Prešernovo hišo - Minulo nedeljo, na predvečer ulmenskega kulturnega praznika, sta mešani in moški pevski zbor kranjske Iskre pripravila večer podoknic pred Prešernovo hišo v Kranju S tem so se tudi pevke, ki že nekaj časa pridno vadijo skupaj s peni. prvič predstavile občinstvu. Vsakoletni nastop Iskrinih pevvev pred Prešernovo hišo je postal tradicionalna in priljubljena prireditev. Fntn A Boe Eden drugemu ogenj dajmo Bohinjska Bistrica — Zveza kulturnih organizacij Radovljica je prireditelj ica Občinskega srečanja gledaliških skupin 82, ki se bo odvijalo v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Na srečanju, ki se začenja drevi ob 19,30 z uprizoritvijo Kreflov v izvedbi dramske skupine DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega, bodo nastopile še štiri dramske skupine. Predstave se bodo ob petkih zvečer ob 19,30 vrstile tja do srede marca. Poleg Ribnanov bodo nastopili še: KUD Brezje z dramo Vladimirja Levstika »Kastelka«, domačini s komedijo Fadila Hadžiča »Žensko vprašanje«, DPD Svoboda Koroška Bela z Dobričaninovo veseloigro »Za stanovanje gre« in KUD Radovljica — Linhartov oder z odrsko prireditvijo recitala Svetlane Makaro-vič »Izštevanja«. Prešernova proslava v Celovcu Celovec - Z vsakoletno Prešernovo proslavo se tudi koroški Slovenci vključujejo v praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Letos je proslavo priredila Slovenska prosvetna zveza, v četrtek, 4. februarja, zvečer v novi dvorani koroškega radia, posvečena pa je bila tudi stoletnici rojstva Alojza Gradnika in šestdesetletnici rojstva Karla Destovnika-Kajuha. »Tako v Prešernovih dneh nismo zgolj zamejci, še manj pa manjšinci, zakaj kultura ne pozna zamejcev, ne manjšincev, kultura je ena sama slovenska kultura v Prešernovem duhu,« je dejal predsednik Slovenske prosvetne zveze Valentin Polanšek v svojem pozdravu in s tem poudaril vključevanje koroških Slovencv v enoten slovenski kulturni prostor. Slavnostni govornik univerzitetni profesor dr. Franc Zadravec je z izbranimi besedami orisal lika obeh tako različnih pesnikov, h katerima se bomo letos še posebej vračali, Alojza Gradnika in Karla Destovnika-Kajuha Označil je dva različna pesniška lika. z dveh različnih koncev Slovenije, vendar so jima pesniški poklic, ljudstvo in čas začrtali dosti skupnih značilnosti. Oba sta stopila v javnost s svojo prvo pesniško knjigo v vojnem metežu, Gradnik v prvi in Kajuh v drugi svetovni vojni. g Kulturni spored je oblikoval moški pevski zbor slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple pod vodstvom Jožka VVrulicha. recitacijska skupina Slovenske prosvetne zveze (Marica Hribernik, Tonči Šlaper, Miha Verbinc in Magdalena VVieser) pa je predstavila nekaj pesmi obeh avtorjev. Prvič je ob spremljavi pianistke Shou Jen Ho nastopila sopranistka Danica Kežar z deli Schuberta. Ipavca in Simonitija. kot solistki pa sta nastopili še kitaristka Marija Stingler in pianistka Klavdija Rudolf. Razstava v galeriji loškega gradu Manj razstavljalcev — več iskanja V petek, 5. februarja, je bila v počastitev slovenskega kulturnega praznika in kongresov ZK Slovenije in ZK Jugoslavije v galeriji loškega gradu odprta razstava članov ljubiteljske likovne skupine pri ZKO Skofja Loka. Na razstavi sicer sodeluje samo polovica vseh članov likovne skupine pri ZKO Skofja Loka, oziroma petnajst, in kar šest razstavljalcev je iz Železnikov. Tam imajo v likovni skupini ISKRE že nekaj let nepretrgan likovni tečaj, ki ga vodi akademski slikar Janez Hafner, kot je videti, zelo uspešno. Štirje izmed šestih iz te skupine so razstavili v likovnem tečaju nastala tihožitja, ki kažejo na dojemljivost posameznikov, saj vse bolj poglabljajo tehniko in način oblikovanja. Najbolj jim je pri srcu realistični način podajanja motiva (Matevž Jenštrle, Franc Kant, Stane Zgaga) in novi formalni problemi v smeri ornamen-talnega prevrednotenja motiva (Snežna Lotrič). V tej skupini so poleg tihožitij predstavljeni tudi portreti (M. Jenštrle) in krajine, (Mirko Polajnar) v katerih se še bori osebni izraz z materialom in tehniko. Posebej bi omenil Rafka Primožiča, ki že z dovoljno mero slikarske spretnosti v svojih figuralnih kompozicijah odkriva dimenzije človeških čustev ter misli in išče izrazitejši osebni rokopis. Edini član iz Zirov Vinko Podobnik ne more zatajiti, da izhaja iz tako imenovane »žirovske šole«, čeprav je v naivno formulirano krajino dodal nadrealistični moment in se s tem prevesil v svet intelektualističnega tveganja. V oljih Mirni Kajzar zasledimo poseben barvni zven zaprte in močne, temne barvitosti, medtem ko se Edi Sever v nežni svetli barvitosti tonskega značaja dotika impresionistične tehnike. Virginia Jakopič, Simon Pleško in Jordan Urh vidijo možnosti, da neko doživetje ujamejo v barve in ga tako ohranijo sebi in tistim, ki jim je njihovo delo in doživljanje pri srcu. Srečujemo se s sadovi večletnega zorenja do že kar profesionalne dognanosti v linorezih Andreja Perka, ki se je poleg zahtevne obdelave kozolcev lotil še bolj zahtevnega iskanja v svetu oblik, čeprav je tudi lete našel v naravi, v kamnolomu (Plošče I in II, linorez); toda motivno izhodišče je znal prevrednotiti v čisto likovno govorico. V številčno mnogo skromnejšem kiparskem delu razstave se z reljefi v tolčenem bakru zopet predstavlja Vinko Mohorčič, ki bi mu lahko pripisali pripovedno noto v smislu stare podobarske tradicije. Likovni skupini in razstavi se je pridružil nov član — Stane Oblak, ki je poleg akvarelov razstavil tudi plastiko v lesu in tako povečal število kiparjev v skupini. Crno patiniran ženski polakt s poudarjenimi oblinami telesa ter s stiliziranimi ali skoraj samo nakazanimi rokami in obrazom priča, da se Stane Oblak oddaljuje od vsebinsko in formalno manj zahtevnega amaterizma. Tako se likovniki amaterji predstavljajo že tretjič s svojimi najboljšimi deli, tudi najnovejšimi, kot pisana in hkrati precej enotna skupina, čeprav se je razstave udeležila le polovica članov. Andrej Pavlovec OBVESTILO Cenjene gledalce obveščamo, da predstava R. Šeliga. T. Hribarja »O smrti in niču — o biti in bogu« v izvedbi EG Glej dne 14. 2. ob 22. uri zaradi začasne prepovedi javnega uprizarjanja odpade. Vstopnino lahko dvignete pri hlagajni vsak dan od 12. do 14. ure in od 18.30 do 19.30. Prosimo za razumevanje! Skrij svoj obraz, kranjsko mesto! Prešernov dan. sloivnskt kul turni praznik. Odpravili smo se po kranjskem mestu, ki si je dično nadelo ime Prešernovega mesta. Ce bi moglo.j bi rdeče od sramu skrilo svoj obraz. Koplje se v umazaniji. Kot venec se je nabrala okrog Pre šernovega spomenika. Bernekerjev vodnjak je postal priročni pepelnik in koš za odpadke. Naše oko je za beležilo le ave točki kranjske sramote, zlahka jih najdete še več. Dejali hi lahko: če bi tako lestno čistili kranjsko mesto kot pobirajo kazen za prepovedano parkiranje na trgu. bi se mesto sveti/o od čistoče Le metlo bi morali vzeti t -oke' [ulturni koledar »itADOVLJICA - V Sivčevi hiši bodo drevi |H uri odprli razstavo slik in grafik Stefa-Simoniča (1938- 1978). Razstava bo od-do 28 februarja, vsak dan od 10. do 12. in |.", <\o 17 ure. 19 uri bosta v Sivčevi hiši ()() ZSMS ovlina in Klub radovljiških študentov ravila literarni večer »Poezija grobov in "BOHINJSKA BELA - Drevi ob 19 uri domače kulturno društvo pripravilo pro-fo ob slovenskem kulturnem prazniku in rrnovem dnevu. LESCE - Drevi oh 19. uri bo v Osnovni K S FinŽgar folklorni večer folklornega irnbla DPI) Svoboda Tone Cufar /. Jese- KROPA - Drevi oh 19. uri bo v sindikal-_ domu koncert Prešernovih pesmi, ki sta pripravila pevski zbor KUD Stane Žagar topa m pevski zbor DPD Svoboda Podnart. PODNART - S' soboto. 13. februarja, ob un bo v kulturnem domu koncert Preser-th pesmi ki sta na pripravila pevski zbor lf|) Stane Žagar Kropa in domači moški u zbor KRANJ - V Prešernovi hiši je ob slo-kem kulturnem prazniku na ogled razsta-Preaernovi nagrajenci v letih 1950 do 1956. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Leto 1981 — važnejša dogajanja in dosežki Gorenjske. V Mali galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo Slovenski gledališki plakat 1980/81. ki jo prireja Prešernovo gledališče iz Kranja s sodelovanjem Gorenjskega muzeja V galeriji Mestne hiše pa se s svojimi deli predstavlja akademski slikar Štefan Hauko. Razstavo je posredovala galerija iz Murske Sobote Razstave so tako kot stalne muzejske zbirke • Kipite vsak dan od 10. do 12. in od 10 do 18. ure. ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. ob ponedeljkih so zaprte TEDEN SLOVENSKE DRAME - V Prešernovem gledališču ho v okviru Tedna slovenske drame drevi oh 19.30 na sporedu »Polka« M. Kleca v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. V soboto. 13. februarja, oh 19.30 >i boste lahki* ogledali »Kegler 0« K. Filipiča v izvedbi SNG Maribor V nedeljo. II. februarja, ho ob 19.30 na s|M»redu predstava Kks|>erimentalnega gledališča Glej iz Ljubljane »Jaslice« Z. Duše. S ponedeljek. I o. februarja, ho na vrsti »Mlada Breda« I) Zajca v izvedbi SNG i/ Ljubljane. Predstava bo v Ljubljani, avtobus bo izpred hotela Creina od|>eljal tih 1* uri. Prireditve v gradu Kiselštajn Drevi oh 19. uri bo amaterska skupina Iskra pripravila filmski večer. V torek. 10. fe- bruarja, ob 19. uri bo na sporedu literarni večer poezije in proze Svetlane Makarovič. V sredo. 17. februarja, bo ob 19. uri koncert dua »Buva in Ojurc« (Drago Mojstrovič in Danilo Kanalec). V četrtek. 18. februarja, ob 10. in ob 17. uri se ho pisateljica Svet lana Makarovič predstavila otrokom. LJUBLJANA - V soboto. 13. februarja, ob 19. uri bodo v prostorih Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev odprli razstavo »Krogovcev«, skupine, ki združuje likovnike in druge umetnike iz raznih krajev Slovenije. Tako se bodo s svojimi deli predstavili tudi Zdenko Huzjan iz Škofje Loke. Tomaž Kržiš nik iz Zirov. Nejč Slapar. Zivko Kladnik in Franci Zagoričnik iz Kranja. V kulturnem sporedu ob otvoritvi razstave bodo sodelovali: Franci Zagoričnik iz Kranja. Zarc Goloti iz Maribora ter Berta Bujeta. Dragica Modrei in Teuta Stare iz Ljubljane. V galeriji Društva slovenskih likovnih umetnikov, Komenskega 8 v Ljubljani, minuli torek odprli razstavo del akademskega slikarja Dušana Kirbiša. rojenega ua Jesenicah, zdaj živi v Ljubljani. V Poslovnem centru Iskre. Trg revolucije l \ Ljubljani, pa bodo \ sredo. 1, februarja, oh |3, uri. odprli razstavo tish Metke Krašovec. Skofja loka - v gale nji na loškem gradu je odprta Iretia razstava del članov ljubiteljske likovne skupine pri /.vezi kul- turnih organizacij Skofja Loka. Odprta bo do 21 februarja, ob petkih od II do 17. ure. oh sobotah in nedeljah pa od 9 do 12. in od 1,3, do 17. ure V loškem gledališču ho v soboto, 1 i. februarja. «>h 19.30 premiera tragedije Ivana Mraka »Ivan Grohar« Predstavo, ki jo bodo ponovili v nedeljo. 14. februarja, ob 17. in ob 19.:}0, so pripravili pod režijskim vodstvom Zdenka Furlana domači gledališčniki. člani Loškega odra. V knjižnici Ivan Tavčar ho v torek. 10. februarja, oh 17 uri na sporedu ura pravljic — otroci bodo peni vodstvom Kdija Severja risali po likovni pravljici o Pustu. V sredo. 17. februarja, oh 18. uri ho Marko Murn vodil predavanje z diapozitivi: K orna tak i arhipelag. TR2IC - V paviljonu NOR razstavlja akademski slikar Herman Gvardjančič 1/ Reteč pri Škof j i l.oki Razstava ho odprta do 2. marca, vsak dan razen ponedeljkov med lli in 18. uro. VELKSOVO - Domač'«- kulturno umetniško društvo je oh slovenskem kulturnem prazniku m stoletnici smrti pisatelja Frana Levstika pripravilo razgiban kulturni teden. Doslej so se predstavili že /. dramatizirano novelo Ivana Cankarja >Hiša Marije Pomočnice« in literarnim večerom, v soboto. 13. fe-hruana. 111 v nedeljo. H februarja, pa bodo uprizorili satirično igro I Variota a» valnem območju. Zakon o energetskem stvu predvideva tudi kovanja delovne sku|_w getski skupnosti. lahke to mi je šinilo v vo, da je treba rešiti žival, ezal sem jo v hlevu a se je aa. da bi Šla ven. Kadilo se je, tone je žival bala. Kar spustil sem a ni zbežala, stala je v bližini in la v ogenj. Tudi sam sem bil v šoku. Čeprav sta soseda Go-va takoj pritekla, da bi pomagane niaem prav nič znašel. Niti to da bi skušal rešiti denar. Precej imela s sinom prihranjenega. ,reho sva nameravala prekriti, a. pohištvo, denar, vse kar sva imela, se je v dobri uri sesulo v pepel.« Kako naj bi si sama pomagala? Najbrž zelo težko. Najprej sta se začasno preselila k sinu, ki je učitelj v Črnem vrhu. ■>Še v sanjah si nisem predstavljal, da so ljudje tako dobri in bodo toliko pomagali. Tito je vedno govoril, da je potrebna solidarnost med ljudmi, toda, da mi bo toliko ljudi pomagalo v nesreči, tega resno nisem pričakoval. Sosedje Poljanci, domačini iz Bukovega in Kovskega vrha, Rdeči križ, krajevna skupnost in to z Loga, kamor upravno spadamo, kot črnovrška, kjer me tudi poznajo, ker sem včasih delal tam, so mi pomagali. Obleko so nama preskrbeli, pohištvo les in material pa denar in pomagali zgraditi novo hišo. Lepa je, prostorna in zidana. Material so morali zvoziti iz Črnega vrha sem do Kuzovega, tam pa so ga sosedje naložili na traktorje in ga zvozili do naše grape in čez poletje je začela rasti nova hiša. 11. novembra lani sva se vselila. Pohištvo je preskrbe 1 Rdeči križ. Pa tudi posamezniki so darovali. Tako je kovač Krmelj z Loga, daroval vse orodje, ki ga potrbujeva in še nekaj denarja zraven. Največjo zahvalo za pomoč sem seveda dolžen sosedom.« Skromna je nova hiša, vendar sta je Lovro in Francelj vesela, čeprav ni niti elektrike v njuni grapi. Sicer Lovru nikdar ni bilo posebno lahko v življenju. Na Jesenicah je bil rojen, a je že kot šestleten otrok izgubil mater. Od tedaj naprej je živel po raznih zavodih da je končal šolo, potem pa je bil poslan za hlapca k nekemu župniku v bližini Ljubljane. Rad bi študiral, toda denarja ni bilo, zato je moral poprijeti za vsako delo. Ko so bila najhujša krizna leta, je bil brez dela in je prišel za hlapca v Bukov vrh. Januarja 1932 se je priženil sem v grapo. 40 let in 4 dni sta živela z rajno, sedaj pa je že dobrih deset let vdovec. Trije fantje so se jima rodili. Dva sta postala učitelja, eden mizar. Vsi so šli od doma, a mama je bila slaba pa je želela, da bi bil starejši doma in je tako ostal. »Važno je, da sva spet na svojem. Se kakšen koš moram naplesti, da bova spomladi lahko za kravo prinesla travo. Od jeseni jo imava spet v hlevu, tako da bo že tudi gnoj za krompir in zelje.« pravi Lovro. L. Bogataj Obisk v krajevni skupnosti Nomenj Potok poplavlja,most se podira V Nomenju bi krajani radi, da bi se končno le uredila struga potoka, ki teče skozi vas - Most čez Savo bi bilo treba popraviti Nomenj - Nomenj je vasica, ki odmaknjena leži ob bohinjski cesti, šest kilometrov pred Bohirjsko Bistrico. Sodi v krajevno skupnost Bohinjska Bistrica in krajani No-menja delujejo v njenih organih in organizacijah. Izredna pridobitev za Nomenj je nova trgovina, ki jo je sredi vasi postavila kmetijska zadruga Srednja vas. Zdaj krajanom ni več treba v odmaknjeno Bistrico, Čeprav morajo na pOšto. v Zdravstveni dom ali na kulturno prireditev še vedno v večje središče. Poleg tega so v Nomt.iju gasilci izredno prizadevni in z delnim prispevkom interesne skupnosti za požarno varnost večinoma prostovoljno gradijo gasilski dom. Ko so v Bohinj gradili cesto, so se izognili Nomenju in vas je ostala manj prometna, zato pa bolj tiha in idilična. Otroci se vozijo v šolo v Bistrico, prometne zveze z Bledom in Bistrico so dobre. Tudi telefonsko so povezani z večjimi središči, želijo si le, da bi ob trgovini postavili javno telefonsko govorilnice). Med tistimi, ki živijo v Nomenju in se vozijo na delo. doma pa kme-tujejo, je zdaj že upokojeni Alojz Znidar. V hlevu imata z ženo dvanajst repov, pridelata nekaj krom- pirja, samo zase in tako kot drugi vsak dan oddajata mleko za zadrugo v Srednji vasi. »V Nomenju oddamo precej mleka, okoli 200 litrov dnevno. Če nas vprašate, kakšna je odkupna cena, potem bomo rekli tako kot vsi kmetje. Zanj dobimo malo denarja in razlika med ceno mleka v trgovini in tisto ceno, ki jo plačujejo kmetom, je vsekakor nerealna. Krmila so draga in vedno dražja. Včasih je bilo pri nas na poljih veliko več koruze. Ce jo danes vsejeft dva do tri »mernike« je premalo in nič, če bi jo vsi skupaj štirideset mernikov, bi se pa ie poznalo. Vendar je vse odvisno od vremena, zadnja poletja pa so v naših krajih dokaj slaba. Kar Nomenjcem danes ni prav, je regulacija potoka Bezdena skozi Nomenj. Ta potok bi bilo treba regulirati, saj ob večjem deževju prinaša v vas drevje in poplavlja. Nihče v vasi ne more hiše podkletiti, kajti vas leži na talni vodi, zato bi bilo še posebej prav, če bi potok končno le ustrezno regulirali. Prav tako je za vas nujna ureditev spodnje in zgornje kanalizacije. Vodovod imamo in smo ga napravili v letih po vojni. Krajani si tudi želimo, ko bi popravili most čez Savo, tisti most, ki so ga zgradili po vojni. Most pri Logu, ki služi krajanom za pot na drugo stran Save, na pašnike in v gozd, je povsem dotrajan in treba bi ga bilo obnoviti. Zdaj morajo nekateri krajani tudi do pet kilometrov naokoli, če hočejo priti do gozda ali travnika. Most pa naj bi obnovili zdaj, ko se še da obnoviti, kajti pozneje, ko bo razpadel, bodo stroški neprimerno večji.« 1) Kuralt »Pasje« Reksovo življenje Na kupu zmrznjenega snega vse dni poležava priklenjeni Reks, ki mu mimoidoči sem in tja vržejo pod tace kakšen košček hrane Bohinjska Bistrica - Ce imamo pri hiši psa, potem ga več ali manj razvajamo. Nekateri psi so zunaj, na verigah, vendar dovolj svobodno hodijo ali lajajo okoli hiše. Nekateri se valjajo po kavčih ali imajo v veži - da ne bi revčki zmrzovali -pod stopniščem udobno ležišče; so tudi psi, ki bivajo v udobnih in kar najbolj sodobnih pasjih utah, ki jih ne prepiha noben sunek severnega vetra. Večinoma pa naši psi, razvajeni ali manj razvajeni, niso lačni in ne žejni. Vedno pa se najdejo izjeme, tudi pasje. Se vedno so v mestih in na podeželju psi na kratkih verigah, na snegu, brez nujno potrebne vode in hrane. Gospodarji se zanje domala ne zmenijo, jih nikdar ne odvežejo. kaj šele. da bi jim privoščili lepo besedo. In le sosedje kdajpakdaj vržejo k pasjim tacam kak pribolj-šek. natočijo hladne vode. kajti psi se jim smilijo. Zelo hudo mora biti. če prispe pri- java o neodgovorni skrbi za psa na društvo proti mučenju živali. In če pride dvakrat in večkrat, potem mora biti stvar Se zelo huda, če ne že obupna. Za Reksa, nemškega ovčarja iz Bohinjske Bistrice na Mencingerjevi 10, so se v letošnji zimi zavzeli že številni ljudje in prosili, naj se Reksa kdo usmili. Zato smo mu namenili nenapovedan obisk, da na kraju samem preverimo, kako živi. Bilo je tako, kot so ljudje opisali. Reks je privezan z verigo k hlevu ob domačiji in vso zimo je očitno prestal ali presedel na velikem kupu snega pred vrati hiše. Tu sneg počasi in pozno skopni, ker je senčna stran in ta kup zmrznjenega snega je Reksu za dnevno in nočno ležišče. Skorajda se ne zgane, čeprav silno radovedno opazuje mimoidoče po ulici. Sem in tja mu kdo vrže kakšen kos kruha. Reks počasi vstane, ga Ovoha in z dolgimi, počasnimi grižljaji pogoltne. Da ne gleda v nepri- jazni svet mahajoč z repom in veselo, je jasno - pes je otožen, ves be-težen. vedno sam, očitno brez vode in rednih obrokov hrane. Odkar so v Bohinjski Bistrici zaprli klavnico, kjer so zanj jemali odpadke, se je psu očitno začelo goditi vse huje, dobesedno »pasje« . . Pa je videti prav prijazen in lep kuža. Čeprav očitno hudo podhra-njen. Reks počasi umira na kupu snega na Mencingerjevi 10 v Bohinju in morali bi mu pomagati... I). Kuralt m PA NISMO SE UKLONILI v o vrnjeno "*aupanje iton Potočnik-Vojteh Toplo je bilo v sobi, kot je toplo le v starih, r/etih hišah. Skozi majhno okence se je ►lo najprej v ptičjo hišico, kjer je kose in jice vabil velik kos loja z zrni. za njim pa aončno Dobrčo. Prav tu čez je pred vojno hala ilegalna pot na Koroško. Tudi tovariša irdelia ho nekajkrat vodili tu. C,o*podar »i fa pravkar prižgal pipo lovor o njegovi partizanščini ne more brez In kot se prijetno suklja dim iz pipe. lajaio -potnim. Drug za drugim. Vedno lj živi Vojteh ni doma iz Slatne pri Begunjah, ea |e pripeljalo življenje. Iz Vnanjih je pri Brezovici (ki tu je šel s |>etnajsti-tovsriši skupaj v partizane. 11. decembra II |e bilo Hudičev mraz je bil. Cez Ljub-iH« bi se morali prepeljati, da hi prišli v gozdove pod Krim Toda čolnarja ni bilo na dogovorjenem mestu. Morali so čez za vsako ceno kajti sovražnik jih je moral slišati ko so na zbornem mestu preizkusili vsak svojo puško. Vojteh se je odločil: slekel se je skoraj do Kolega, skočil v ledeno Ljubljanico in zaplaval čez. Našel je čoln, poln vode. Izpraznil ga je, prepeljal čez, naložil tovariše in s tistim odkrhnjenim veslom trikrat prepeljal Dokler je bil v vodi. je bilo dobro saj je bilo v njej topleje kot zunaj ... Ko je spravil vse čez. se je oblekel. Čevlje na gole noge ker so mu nogavice medtem, ko so obleko prenašali nižje ob vodi, kamor je zanašalo čoln. izgubili. Zdaj so pohiteli čez njive proti Krimu. Vse bolj so ga zapuščale moči Pred Strahomerom so ga tovariši že morali podpirati. V neko listje so ga položili v vasi in pri gostilničarju kupili steklenico žganja Negib no je ležal Vojteh. niti roke ni mogel več premakniti. Prosil je tovariše, naj ga puste Bo ž» kako. Zahtevali so. da popije kozarec žganja Nato še enega. Človek ne bi verjel, kakšno moč ima žganje, če ne bi tega takole skusil Ni bilo pet minut, ko je začutil, kako mu kri polje po žilah, rokah, nogah. Vračala se mu je toplota moč. V trenutku je bil zdrav, močan Pod noč drugega dne so našli Dakija in njegov bataljon Ljube Sercerja. Všeč so bili Dakiju ti vrli fantje m takoj so bili dobri prijatelji Vrsto akcij so opravili tiste dni. Daki ie vedno kaj našel zanje. Petnajst parov smuči so enkrat prinesli v tabor. 17! januarja pa so šl. po hrano v Bezuljak. Spotoma so se ustavili v Dobru pri domu bratov Popek ki st" b!,a, v r\"hovi en(,ti- Tu jim je domača hči obljubila, da jim bo. ko se bodo vračali pripravila palačinke. Kaj jim je to pomenilo'* Italijanov že dolgo ni bilo naokrog zagotovo bo varno. V veži so potem, ko so se vrnili, odložili nahrbtnike m puške Cisto po lovsko so se vedli Posedli so za mizo Od štedilnika je nebeško dišalo Cisto tiho so čakali Kar se čisto počasi prično odpirati vrata in v sobo uotnuli italijanska čelada . . Bili so izdani Ker pa so bili tako tiho. Italijani niso bili sigurni, če so sploh tu. Hitro je eden domačih udaril po svetilki nad mizo in pognali so se ven. Zunaj je pokalo kot v |>eklu. Le temne sence je bilo videti. Skočil je. povaljal tistega, ki je s puško meril proti njemu, se pognal čez plot. Dvakrat ga je zadelo. V roko enkrat, drugič pa strel v bližini hrbtenice, in ie krogla izstopila pri kolku. Vso noč je hodil. Slab je bil. Po dve uri je rabil za kilometer poti. Drugi dan je ugotovil, da je hodil vso^noč v krogu. Tisti dan je pri Popkovih zagorelo . . . Ko se je zmračilo, se je vrnil v vas. Pri nekem gospodarju je poprosil, če sme v hlev. Takoj je gospodar vedel, s kom ima opraviti, pa ga je za silo sam obvezal, potem pa napotil k Micki, gospodinji v vasi. ki se je bolje spoznala na te reči. Ravno pri večerji so bili domači, potem pa so molili. Vojteh je s težavo pokleknil k peči. Kako dolge molitve so imeli. To so bili še časi. ko je bilo tam okrog vse za partizane. Zvečer so molili posebej za zmago partizanskega orožja, doma in v cerkvi. Toda, kakor so bili tedaj za partizane, tako so bili kasneje proti njim ... Micka ga je vsega preobvezala. nahranila, prenočil je na toplih rjuhah, naslednji dan pa je poiskal tovariše. Drago Flis-Strela ga je dodobra pregledal. Le za slab centimeter bi morala zgrešiti krogla, pa bi bilo po njem, je ugotovil. Tako pa je imel srečo, da je krogla šla le skozi mehko tkivo. Trpljenje se je začelo šele potem, ko so ga premeščali iz hiše v hišo. Kamorkoli so ga spravili, so jih presenetili Italijani. V gostilni na Bču. na Hribarjevem. Kako jih je sovražil! Italijanov od prvega trenutl a, ko so prišli na Brezovico, ni maral. Prav žaljivo zaničevalno je gledal njihove uniforme in orožje, pa to tudi na glas rekel, češ, kaj bodo neki opravili s temi preklami in krepelci. Njihove mavzarice. to je orožje! Ni vedel, da so med karabinjerji in vcijaki tudi taki, ki znajo slovensko. Eden od njih ga je ovadil tenenteju in postavili so ga k zidu. Strelci so se postrojili pred njim Da bo videl, da lepo ubijejo tudi njihove puške' Vendar komande za streljanje ni bilo. Prezgodaj se je zdele) tenenteju. da bi streljali že takoj prvi dan Saj ga bodo lahko kdaj kasneje Tenente ga je s pištolo tolkel po glavi; vsak«! besedo je posebej pribil z udarcem; da so iimčni. da bodo šli na Rusijo, svet bodo zavzeli . Vojteh se je pozdravil šele potem. k<> je nekai tednov preležal pri nekaterih hišah V domači vasi. v Vnanjih goricah. 10. marca 1942 se je vrnil k tovarišem, tokrat na Ge>renjske>. \ Škofjeloško četo. V začetku aprila ga je njegov komandir Jože Krajec-Zakelj poslal k štabu Dolomitskega odreda, da bi jim poslali nekaj borcev. Borci se> mu dali tudi denar za cigarete, ki jih je bile> na italijanski strani lažje dohiti. Srečno je prišel v Dolomite, predal pošto, nabavil 2000 cigaret, za svojega komandirja pa je dobil pismo. Dež je padal in megle so se vlekle, ko se je vračal mimo Katarine nad Medvodami, kjer je bila nemška postojanka. Ko se naenkrat megla dvigne in posije sonce. Hitro je poiskal kritje v podrasti in obmiroval. Naprej ni mogel dokler se ne hi znočilo. Ko je naenkrat zašelestelo e)krog njega. Kot bi zrasli s tal so se predeni postavili Nemci s puškami, pripravljenimi na strel. Z njimi je moral v župnišče. V civilni obleki in brez orožja, to je bilo dobro, Toda pismo! Nikakor se ga ni mogel znebiti. Da je šel po eigarete na italijansko stran se je izgovarjal. Sleči se je moral in vse, kar so našli po žepih, so zložili na mizo. Tudi pismo. Nekega Korošca so imeli za Krevajalca. Na pismu je bilo jasno napisano: omandirju J. čete. tovarišu Krajcu. Notri pa je pisalo, da štab Dolomitskega odreda sporoča Škofjeloški četi. da bodo poslali l>etnajst ali sedemnajst prostovoljcev ... Pa je moral biti tisti Korošec- naš človek. Zlati človek, pravi Vojteh. Pismo je odločno vrnil kennandirju, češ da prav nič ne razume. Bodo pa v Šentvidu prebrali, je dejal oni. Se jesti so mu dali. Ni mu bilo do hrane, res ne. Kajti zdaj je meiral iskati prvo priložnost, da uide Ke> je s stražarjema odhajal, mu je Korošec dvakrat naročil, da ja ne bo poskušal zbežati. zraven pa je vsakokrat pomežiknil . . . Na nekem eivinku. ko je bil prvi, vjsokora-sli stražar kakšnih petnajst metrov pred njim. zadnji, majhen in okrogel pa ravno toliko za njim. je skočil . . . 1'spelo mu je uiti. Nazaj v Dolomite je šel. Zgodba se je vsem soborcem zdela take* neverjetna Kdei je pa še ušel Nemcem, če so ga že imeli!'.' Naj raje po pravici pove, da mu ni nič dišalo na Gorenjskem in da bi bil raje \ Dolomitih' Po zvezi so ga poslali nazaj v Škofjeloško ćeto Njegov ugled pa je hudo upadel Kar pol leta je bil za kuharja. Sele leseni 1942. je kurir Rok razjasnil zadevo. Na Katarini so ga namreč spraševali. kake> da je še živ. saj so ga vendar takrat aprila ujeli in od|>eljali v Šentvid . v . Zdaj so se stvari razjasnile in Vojteh |e-s|M't deibil ugled med be>re i Skoraj eVz noč |»-post al komisar Škofjeloške eVte Poljanskega bataljona, junija 1943 pa je odšel na politično elele> in opravljaj odgovorne funkcije v okretnem odboru in komiteju KPS v Kranju, m v škeifji Loki ter drugod na Gorenjskem, Vrsto odlikovanj Je prejel za svoje partizanstvo, med drugim tudi spe>menice> 1941. I) Dolenc 8. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 12. FEBRUAR BOGDAN ŽONTAR Ko študent na rajzo gre Za tržnico Jemaa el Fna pravijo, da je največja tržnica na svetu. Z ene strani jo omejuje glavna mestna cesta, drugje pa se širi v ozke ulice, da ji ni mogoče določiti meja. Tu dobite vse od oblek — evropskih za domačine, ki hočejo biti moderni ter tradicionalnih za turiste in preostali večinski del domačinov: čevlje, opanke, spominke, hrano — že pripravljeno in tako za v lonec. V nos nam udarijo začimbe. Ogromne količine pričajo, da imajo Maročani radi začinjeno hrano. Seveda večine teh stvari v naših kuhinjah ni najti. Sojeni in nesojeni igralci prikazujejo svoje vrline. Eni so osamljeni, druge spet obdaja množica navdušenih gledalcev. Na vseh vogalih se mi postavljajo pred objektiv domačini v tradicionalnih prazničnih oblačilih, okrašenih z zvončki. Tudi prodajalec vode mi kaže meh z blagodejno tekočino in v upanju na kak dirham zre proti kameri. Otroci med cukanjem za obleko vpijejo: »Bakšiš. bakšiš!« Za denar naredijo prave akrobacije, lahko vam odigrajo vsakršne igre, deklamirajo nekaj nerazumljivega, pokažejo malo predstavo z opicami ali hrčki, zaklinjajo kače, poljubljajo kobre . . . Kačar- > ja mi nikakor ne uspe presenetiti, saj skupina okrog njega budno pazi, da ga ne bi kdo ovekovečil na celulojdni trak brez plačila. Ko opazi,kaj nameravam, se požene v boj za kruh. Komaj aparat dvakrat klikne, že imam kačo okrog vratu. Kaki trije metri hladnega telesa se zvijajo po meni. Rep ji visi preko leve roke proti tlom. na ramenu se malo zvije, da jo je več za vratom, debelejše telo se spušča po desnici, ovije okrog nje in dviga proti gospodarjevi roki. ki mi tišči kačino glavo pred nos, da se ukrivim kot paragraf. Kača odpira usta in kaže svoje nevarne zobe. da me strese, čeprav sem prepričan, da so ji izrezali strupno žlezo. Kačar hoče denar. Dvajset dirhamov. saj je nor. Pri glihanju si pomaga s kačo, ki mu jo pomočnik drži. on pa s strupenjačino glavo maha proti meni. Pod takim pritiskom klonem pri petih dirhamih. Zadovoljen je. pa tudi meni paše, da sem se izvlekel iz godlje. Debel turist si izbira arabsko obleko. Naglas ga razkriva, da je z one strani luže. Medtem, ko trgovec ponižno skače okrog njega, razkazuje obleke in hvali material, se on obnaša kot glavni na svetu. Domišljavec se niti ne zaveda, da ga je ta. po njegovem zaničevanja vredni, neumni, nekulturni Arabček odri kot še nikogar. Prav taki turisti kvarijo domačine. S šopi dolarjev ter ošabnim obnašanjem ustvarjajo pri domačinih pohlepnost in odpor. Vsi Arabci, kar sem jih srečal v turistom odmaknjenih področjih so bili dobri in zelo gostoljubni. Od njih nisem nikdar odšel lačen ali žejen. V turističnih krajih, pa so ljudje na račun lakomnosti, goljufije, kraje ter podobnih slabih vzorov iz visokorazvitih dežel izgubili večino svojih dobrih lastnosti, tako da si niti po dobrih dveh mesecih bivanja med Arabci nisem bil nikoli na jasnemtkaj lahko pričakujem od mimoidočega Arabca v turističnem kraju — pomoč ali krajo. Ti zavaljeni beli turist hi bil rad glavni na tej zemeljski krogli. V šoli učiš, da je Kolumb odkril Ameriko, na veliki zvon obešaš industrijsko revolucijo. Si mar pozabil, da so že Vikingi prepluli Atlantik, kaj ni odprava Amon Raa nedvoumno dokazala, da so bili stari Egipčani sposobni odpluti v Ameriko. Opevaš svoj razvoj, a pozabljaš na Inke. Azteke. Maje. velike kulture starih Egipčanov. Indijcev. Kitajcev. Kje si bil ti takrat? Barbar nekje v azijskih stepah! Te kulture so resda zašle. Toda kaj morda ne zahaja danes tvoja? Kdo ve! Poglej resnici v oči. Belec, koliko te je v primerjavi z rumeno raso? Ce se Kitajska odpre nas s svojo populacijo vse preplavi. Glej Arabce. Imajo nafto, iz dneva v dan so pomembnejši dejavnik svetovne politike. Zaničuješ vse črne. Na papirju sicer ne več. a globoko v srcu? Prav te dežele skrivajo v sebi ogromna bogastva in bodo s tem še močno Voda je dragocena stvar, zato se v vsakem kraju najde prodajalec s polnim mehom gla-goaejne tekočine vplivala na svetovna dogajanja. Imaš orožje, s katerim lahko uničiš ves svet. toda kaj ne bi raje pozabil na ubijanje in poskusil živeti v slogi. Tvoje trdnjave počasi padajo, veliki beli mož. Morda boš čez sto, dvesto let suženj teh. ki jih danes zaničuješ. Kje bo takrat tvoja ošabnost? Marakeš ima tako kot ostala pomembna središča novo mesto z relativno sodobnimi hišami s tradicionalno rdečimi pročelji, ter stari del — medino. Medine slovijo po svojih pokritih sukih. kjer turisti zbirajo spominke, domačini pa kupujejo hrano in opremo. Večina bogatih Maročanov si danes želi živeti v novem mestu, revnejši pa prebivajo v obmestnih barakah,zgrajenih iz raznih odpadkov, velikih za eno evropsko sobo, ali pa v medini z njenimi ozkimi uličicami, starodavnimi mošejami in hišami, ki so zgrajene okrog skritih dvorišč. V pokritih delih tržnic opravljajo maroški rokodelci svoje tradicionalne obrti — tolčejo baker in medenino ter izdelujejo spominke, pohištvo, usnjene in izdelke iz volne pridelane v domačem hlevu ali kupljene od vaških ali nomadskih ovčerejcev. saj se skoraj tri četrtine aktivnih Maročanov ukvarja s poljedelstvom, živinorejo in ribolovom. Vsak dvajseti Maročan pa je mali prekupčevalec ali trgovec in marsikateri živi v manjšem trgovskem središču ali na vasi. Skoraj vsi prebivalci poljedelskih področij, pa naj so kmetje, živinorejci, pastirji, ribiči ali trgovci so muslimani. Večina jih je nepismenih ali polpismenih. njihov naglas. Če govorijo Arabsko, pa se močno razlikuje od naglasa meščsnov. Tudi islam in islamsko prakso pojmujejo drugače; častijo svetnike, ritmično bobnajo in plešejo, da dosežejo stanje ekstaze, ter čislajo svete može. V mestih pa zelo cenijo versko izobrazbo in so močno proti vsakemu prikrojevanju islama. Pod čudovitim. 67 metrov visokim minaretom Koutoubija. ki je poleg velikanske palače Badia. Saadijskih grobov in rdečega obzidja, najpomembnejši ostanek velike arabske kulture prejšnjih stoletij, človek šele zares začuti svojo neznatnost, ugotovi, kako je ta veliki -Jaz pravzaprav drobcen Nič — neznatna kapljica v morju svetovne zeodovine. 20 SMHjJMT BDZM&N" TA GLAVNA URŠA Jesenski dnevi, ožarjeni z bakrenim soncem, odišavljcni z diroo^ sc je vlekel čez polja, pocukram z jutranjo slano, so capljali snegu Na vogalih mestnih ulic so dišali kostanji, vrhove bližnjih gora je sneg in bili so videti kot grmada limonovega sladoleda. V šoli smo pisali vsakoletno šolsko nalogo: PRIŠLA JE JKc, Vsi smo začeli enako* Prišla je jesen. Dnevi so vedno krajši in noet wJ daljše . . . Tako smo pisali že od drugega razreda naprej in tak zače^J nam je zdel najboljši začetek, ker človek ni mogel usekati mimo, kotJ zatrdil Jaka. Jaka je ostal redkobeseden in če bi se od časa do časa ne na$*J s svojim rezgetajočim glasom, bi mislili, da drži mulo ali pa da je (!? Pa ni. Nekega dne po zadnji uri, ko smo se že gnetli pri vratih in ^ razreda, je stopil k tabli in zavpil: »Pozor! Počakajte! Pojdite nj^ prostore! Povedati imam nekaj važnega!« »No, spet je začel. Vsaj ne bo več dolgčas!« sem.si zašepetala. Ubogali smo ga. Že sem mislila, da bo začel s kakšnim čira, čara, pa ne. Dvi™ desno, kot da bi nam pretil in povzdignil glas: »Spomnite se na J^J goro. Takrat sem obljubil, da si bom naredil zmaja in zdaj va^uj povem, da sem obljubo držal! Zmaj je končan!« Fantje so začeli ploskati, žvižgati, tuliti, topotati, deklice pa ^ ploskale. Zraven, nehote, tudi jaz. Jaka je dvignil roke, naj utihnemo. »Danes ob štirih vas >* na prvi polet na pobočje Črne gmajne. Peljete se do zadnje pcsteTl štirih! Prvi Jakov polet z zmajem!« Kričal je kot pravi cirkusant. 1 »Pa je le naredil, kar je obljubil, kaj, Urša!« se je oglasil moj Qi »No, in? Misliš, da sem mu nevoščljiva? Če je obljubil, mu dolžnost, da to stori.« »Ze, že. Toda vsakdo tega ne bi zmogel. Kdo v razredu bi Uu, zmogel? Pokaži mi ga! Je pa res kavelj ta naš Jaka,« je spet ne? Glas. Zdaj mi je šel že na živce. Najraje bi ga poslala nekam v «|| nebo. Rekla sem mu: »Poslušaj, kaj mi sploh poješ žalostne pe$» morda kaj rekla? Vesela sem, da ga je naredil, in zdaj zaveži!« »Bom,« je rekel moj Glas in res se ni več oglasil. »Torej, ob štirih!« je še zadnjič zavpil Jaka in odhitel iz razree in toplote, posebno v zimskih dneh. Čudna ženska. /. ničimer ji ne morem več ustreči. V obraz sem ji povedal, da je mož glava, žena pa srce družine; mož skrbi za zunanje zadeve, žena za notranje, v družini. Tako ie bilo pri mojih starših in mora tako ostati tudi v najini hiši. Pri tem pa moraš upoštevati popolno enakopravnost žene. kakor to narekuje naša Ustava. Torej sem ženi svetoval, če noče več živeti v domači hiši. naj si poišče drugega moža. Kdove. če se nisem z nasvetom preveč zarekel? Kajpa. kar sem ii povedal, se lahko zgodi in se tudi bo zgodilo, če me bodo po tejle pustolovščini izvlekli mrtvega iz jame. Z ustmi hlaptam za zrakom kakor riba, ako živo vržeš na potočni breg. Glava mi nenadoma omahne in pade s hrbtom vred na vlažna tla. Za trenutek omedlim, se spet zavem in začutim, da se mi je organizem do skrajnosti ohladil. Vsa moč mi je pošla, tako da ne morem več premakniti ne rok ne nog. Vdal sem se v usodo. Kar mi je namenjeno, naj se zgodi čimprej! Kaj je to?! . . . Naglo zaprem usta in prisluhnem nekim čudnim zvokom, ki postajajo čedalje glasnejši. Zdi se mi. kot da bi nekaj zvonilo nad mojim stropom. Ali se mi blede: Nikakor ne. ko pa natanko dojemam kovinske zvene, ki se, s prostosti zunanjega okolja, blagoglasno razsipava jo v črno jamo prav do mojih ušes. Počasi prihajam k sebi, medtem se mi živci napno kot strune. Dognal sem. da {)ovzročajo te zvene tri. morda štiri lopate. ia se pri naglem odkopavanju snega zadevajo druga oh drugo. Verjetno mi ta čudovita pesem lopat prinaša skorajšnjo rešitev. Torej je moj Cinč le našel mesto prave jame. v kateri leži zakopan v snegu njegov lastnik. Najrajši bi zakričal z glasom vpijočega na luni, kako presrečen sem. Ne morem zavpiti, ga ni glasu iz ust. Hvala Cinču in kopačem! V kratkem bom na svežem zraku. Ob tri četrt na dvanajst so me potegnili iz jame. V belem grobu sem prebil natanko štiri ure. ki pa so trajale dalj kot teden dni na prostem. Najprej sem se pošteno nadihal svežega zraka in razgibal skoraj om rt vele ude. Cinč je veselo lajal, se vrtel okoli mene' ter mi poskakoval do pod brade. Zatem sem se šele rokoval z rešitelji. Nekateri so me hoteli tudi objemati. Odrival sem jih proč. kajti ne morem prenašati objema med moškimi. O-ja. Ko bi bil a vmes tudi kakšna jedra ženska, bi mi pa bilo objemanje kar povšeči. Kljub vsemu se zdaj želim čimprej vrniti v domov ino Kasneje, ko je bilo z menoj sjiel vse v redu. sem šele natančneje zvedel, kaj s«- je dogajalo na površini, ko sem ležal v belem grobu. Kar sem slutil v jami. se je medtem dejansko zg«>dilo na terenu. Burja je podivjala, zapadel pa nov sneg. Prekril je vse človeak.. znamenja, kjer so kopači iak Srečneži, ki jih je ekipa s psi |j ^ poiskala, so se že odpravljali na ko*? Moj rojak Janez «e je med potj^' razgledoval po tečajnikih ter kmalu * me ni med njimi. Brž ie opozoril da Slovenec Branko še leži v jami. Vodja se je zgrabil za glavo ,„ ^ na navzoče, češ, le kako se je mofkuSI zgoditi, da smo na Branka poaatf hitro bežal čas. je vodja 7. v* organiziral ponovno iskanje K <4*| vaTcev se je priključil tudi JanesTj mojega psa Cinča. Pomagal je pot^Jj store, koder bi se dalo sumiti, djTI zadnja, še neizkopana jama Prt al štirih poizkusih Cinč še ni zalajal ll nekaj časa ovohaval moj grob. j« lajati, obenem pa s prednjimi odkopavati sneg. Zatem so lopate u kovinsko, zame veselo pesem. P« g. minutah so me izkopali. Ni besedni s katerimi bi lahko opisal do7i\>^, vrnitvi v normalni svet. Odšli smo v hotel in po kosilu »Laerimae Christi« dober uspeh t^" vsem pa mojo smelo dogodivščin,,. poimenovali; Prigoda Jugoslovan^ da. Tako me je namreč krstil vatjT! kratkem nagovoru ter me proglasia^; dneva. Ko sva se razšla, sem Branku^ j roko. se mu zahvalil za pripoved ina^i vso srečo, še mnogo uspehov. pnaJJS zdravja v novem letu. Doma sem več večerov, ko sem k*J steljo, razmišljal o čudnem grohu. I v« Branko prostovoljno naprtil na Skušal sem se vživeti v njegm M obenem pa primerjal samega sehe n^a lavinskega psa Na vprašanje, kako\M znašel v sneženem grobu, je po mo*»«£ nju. lahko odgovoriti: Glej: /.« ida> u j ki bi me prisilila, da bi me zakopali Si sneg. Še pravi grob. ki čaka na *»rv«l slehernega zemljana, bo prejkoi* v*j vsakega prerano. Ji PETEK. 12 FEBRUARJA 1982 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 9. STRAN GLAS NAGRADNA UGANKA m •41 t« Se nikoli nismo dobili toliko odgovorov kot na prejAnjo nagradno uganko. Da spraševali smo po človečki ribici ali proteusu, ki ona sicer Se nekaj drugih imen Za žreb »ta zadoščali prvi dve Svinčnik na vrvici bomo poslali Magdi Kavčič iz Železnikov, Ra-)ovnik 23. Mož ki ga imamo tokrat v mislih, se je rodil 1808 leta. umrl pa je leta, 1882 Bil je eden največjih raziskovalcev vseh časov. Najbolj ie zaslovel po knjigah, v katerih je odločno ugovarjal danes po vsem svetu priznano razlago razvoja živih bitij, to je evolucijo. Do takšnih misli je prišel predvsem, ko je štiri leta potoval z ladjo Beagle okoli sveta, oh obalah Južne Amerike, po otokih Tihega oceana pa okoli Avstralije in Afrike. Po teh in drugih opazovanjih je napisal jnamenito knjigo pod naslovom Nastanek vrst. Nauk o evoluciji govori o razvoju živali in rastlin in seveda tudi človeka. Sprva je ta razlaga naletela med strokovnjaki na silen odpor. Sele mnogo pozneje so jo znanstveniki priznali. O delu slovitega raziskovalca je bila posneta tudi televizijska nadaljevanka, ki smo jo pri nas pred kratkim spremljali. Zahtavamo ime in priimek moža. Odgovore pošljite do 25 februarja na naslov: ĆP Glas Kranj, 64000 Kranj, MoSe Pijadeja 1 - nagradna uganka Izžrebanca spet čaka kemični »vm/nik na vrvici. , Navodila za vznemirjanje Ičiteljev nfll ioli »mularija« marsikatero h&mdemo. Potem ie ogenj v jttu. včasih, če so lumparije Se a*bno zveneče, morajo priti starši. A po navadi niti age kazni ne zaležejo prida, tal jkJenils sem, da bom izdala w Bočnik z naslovom Kako se_ ' lemirja učitelje. Za to je potrebna precejšnja ctnost, saj so učitelji pravi ''o vg Itktivi. Posebno pazi, da te ne y ttijo pri kakšni hujii vragovi aicer jo komu podtakni. 31 pouku pa upoštevaj na-% bje' KXKc pride učiteljica v razne vstani, pač pa se delaj, aa se te to ne tiče. Ce se ti zehati ali gledati neto kot vol. pa bo vragolija še ?beljena e nimaš domače naloge, govori, da si moral k teti in a*,, nisi utegnil napisati Ali tzmiah. da moraš nujno na Sprehod po hodniku ti bo t, dobro del, zato ga čimbolj za-vleči. 3. Med razlago klepetaj s sošolcem ali pa kracaj po mizi. Lepega konjička se bo morda še učiteljica razveselila. 4. Na pisanje kontrolnih nalog se moraš posebej pripraviti. Že doma napisi snov na »plonk« listke. Varno jih skrij v puščico ali pa v robec in se zato stalno vsekuj. Trudi se tudi videti, kaj piše sošolec. A glej. da ne boš stegoval vratu kot žirafa, sicer te bo učiteljica takoj opazila. 5. Pri spraševanju igraj vlogo prišepetovalca, saj boš le tako zagotovil vprašanemu dobro oceno. Ce pa si sam mučenec pred tablo, pazi, kaj ti prišepe-tavajo. Tudi ni neumno, če skrivaj kukaš v sosedov zvezek. Upam, da ti bo teh nekaj izumov oziroma navodil nekoliko pomagalo. Učiteljem pa želim obilo zabave. Tanja Pihlar, 6. a r. COS Planina Sanke so ga zvabile Oče mi je pripovedoval, da so se tudi včasih otroci veliko sankali. Ko je bil star pet let, je imel hudo gripo. Mama ga ni pustila na sneg Zvečer je Sla z očetom v hlev, moj oče pa je vzel sanke ter se odpravil na sosedov most. Ker je bil leden, ga je vrglo a sank. Priletel je v grm ob vodi. Nekaj časa je tam visel in stokal. Zaslišala ga je sosedova mama. Pomagala mu je iz grma ter vsega krvavega odnesla domov. Ker ga ni dobro poznala, je vprašala: »Je to vaš otrok?« Mama je rekla: »Ne more biti, on ima gripo in leži. Vseeno bom Sla pogledat.« Sla je v hiAo, a mojega očeta ni bilo v postelji. Takrat je dobil še pljučnico, na čelu pa je imel veliko rano. Se danes se mu pozna brazgotina. Franci Jagodic, 4. r. osn. Sole Selca Slaba ocena in govorilne ure BU je ponedeljek. Iz šole sem se vrnil nič preveč zadovoljen. Pri nemščini sem dobil slabo oceno. Nikomur nisem povedal. Toda, groza, pri kosilu je mami omenila, da bo šla na govorilne ure. Ob petih se je res odpravila z doma. Dolgo je ni bilo nazaj. Vedno bolj me je bilo strah, a sem se tolažil z mislijo, da to-varišica ne bo vsega »zaSpecala«. Končno se je mami vrnila. Delal sem se, kakor da ne vem, da je že doma. V sobi sem navijal plošče. Naenkrat je vstopila in zavpila: »Raie se uči! Ko mi je tovarišica pokazala tvoje ocene, bi se kmalu sesedla.« Nič nisem odgovoril, le gramofon sem navil Se boli naglas. Vsa jezna ga je izključila in mi napovedala »litanije«. Čez kakšne pot ure sem odšel k pijatelju Simonu. S seboj sem vzel kasetofon. Pred odhodom mi je mami zagrozila, da bom spal zunaj. Nisem, čeprav sem se pozno vrnil. Dušan Naglic, 6. a r. osn. iole Matija Valjavec Preddvor Ta današnja mladina! Smo otroci in mladinci, stari od deset do sedemnajst let. Zdaj. ko so počitnice, ne vemo. kaj bi delali, pa smo Sli na stadion Stanka Mlakarja v Kranju Siti sedenja v Soli, smo se odločili, da bomo na igriiču igrali nogomet. Nismo ga dolgo, ko nas je stareiSi moSki spodil Na stadionu ni bilo drugih Športnikov, da bi jih ovirali pri treningu. Sicer pa nas niso takole spodili z igrišča prvič. Upravnik očitno raje gleda, kako sameva nekaj hektarov dobre obdelovalne zemlje, kot da bi bila vsaj na nek način izkoriščena, pa čeprav za Sport, ki je zelo pomemben. Le kaj smo hoteli? Jezni smo odSli Imeli pa smo Se nekaj časa in drobiža. Sli smo v gostilno. Za sok je bilo drobiža premalo, za malo pivo pa smo ga že nabrali . . Tako. odgovorne osebe in nekateri naSi starSi, nikar se ne sprašujte, od kod ta danaSnja mladina. ' Današnja mladina Zakaj? SNEŽENI MOŽ Sredi travnika stoji, počasi se topi in nič ga ne skrbi. Otroci bo ga naredili, potem pa samevati pustili. Na obisk pa pride Tinče. ki mu posteljico naredi in ga vanjo položi. Zdaj sneženi mož sladko spi. ena, dva, tri, moža več ni. Tea Jamnik, 4. r. osn. šole Peter Kavčič Skofja Loka PTICE 80 LAČNE - Nari-sala Blata Kepic, 4. b r. osnovne sole Cvetko Golar Skofja Loka Zgodilo se je v trenutku. Sedela sem na ograji, nekdo je pristopil in rekel: »Zdravo!« Obrnila sem se in onemela. Pred mano je stal on. On, ki mi je bil že dolgo všeč »Zdravo . .« sem za jeclja I h in že je prisedel. Nekaj časa sva nemo sedela, nato pa je previdno spregovoril: »Zakaj si pa tako tino?« Skomignila sem z rameni. Iz restav-raciie se je slišala nežna glasba. Rad smučam Vsak človek se poleg svojega dela in učenja rad tudi razvedri. Nekateri zbirajo znamke, drugi hodijo v hribe, igrajo na instrumente, tretji pa ljubijo šport ali kai drugega. Meni ie najbolj pri srcu smučanje. Vsako jesen komaj čakam, da se začne zima. Ko zapade prvi sneg, privlečeni na dan svoje dilce, ki sem jih spomladi skrbno spravil v klet. Potem oblečem smučarske hlače in ve-trc/ko. Na rame vržem smučke in palice in hajd na prvi hrib za vasjo. Tudi če ni drugih prijateljev, sam poteptam progo, postavim palice in vijugam med njimi. Uživam tudi takrat, kadar gledam smučanje na televiziji. Ko navijam za naše in za Siten marka, mi roke postajajo potne. Zmeraj mislim: »Joj, če bi lahko postal Stenmark! Domači bi me gledali na televiziji. Imel bi polno sobo priznanj, medalj in pokalov. Bil bi najbolj srečen človek na svetu.« Primož Frelih, 3. b r. oan. iole Peter Kavčič Skofja Loka »GreS plesat?« je vprašal. Pogledala sem ga in prikimala. Počasi sva odšla na plesiAče in se prepustila ritmu glasbe. Vse se mi je zdelo kot v sanjah. Nisva govorila, niti smehaljala se nisva, samo plesala sva. plesala. Zdrznila sem se, ko sem zaslišala njegov glas. Niti opazila nisem, da je skladbe že konec. »Greva na sprehod?« me je vprašal. Spet sem samo prikimala in odftla sva v noč. Od trenutka, od takrat, ko mi je rekel: »Mirjana, rad te imam,« so se začeli moji najlepši dnevi. Hodila sva na izlete, skupaj sva se smejala. Bila sva srečna. Srečna vse do tistega torka, ko je zazvonil telefon. »Halo! Je Mirjana doma?« sem zaslišala ženski glas. »Da, ri telefonu,« sem odgovorila, 'a hip je nastala tišina, nato pa je ženska nadaljevala: »Mirjana, Danetova mama tu .. .« Zahlipala je v slušalko: »Mirjana, Daneta ni več!« Zameglilo se mi je pred očmi in slišala sem le hlipanie Dane-tove mame. Dane, Dane, je vrelo v meni. »Kako?« sem vprašala. »Podrl ga je avto, ko je Sel k uri kitare« Slušalka mi je spolzela iz rok in kot mesečnik sem odšla v sobo. Prižgala sem kasetarja, da je zadonela najina najljubša pesem Transilvanija. Legla sem na posteljo in se spomnila, kako mi je tistega večera priznal, da me ima rad, kako mi je igral na kitaro ... Zaradi nje ga zdaj ni več. Zakaj? Zakaj Dane7 Mirjana Drakaler, 8. a r. oan. šole Cvetko Golar Skofja Loka Ti jasni grafični ft i *ci so všeč mladim H« iem. toda ne sodijo le v moderna vnanja Vzorci so trdno skvačkani, pjholjša pa je zanje U o trdna ali dobra \ Mika Ker vam jih 0 d moremo predstaviti ^' Jer «/». naj povemo, da so v originalu mlečno kakaove in e ban e. Seveda jih lahko skvačkate po svojem okusu. Kako krmimo ptice pozimi? ORAVJE Z OTROKOM K ZDRAVNIKU? Vprašanje: »Sem ena tistih mamic, ki se hitro ustraši, da je kaj tnrjiega pri otroku, če ta dobi vročino. Takoj sem z njim pri zdrav Jtu Tu so navadno seveda vrste, polno bolnih otrok in ti otrok prav v \dtu z njimi zares lahko pošteno zboli, tudi če je bil prej še kolikor ,„Jto zdrav. Kai naj storimo oziroma kako naj ravnamo: kdaj je po mnenju zdravnikov otrok »goden« za obisk pri zdravniku in kdaj net« C Kranj^ Dr. Milena Zavrnik: »Kdaj je otrok »goden« za obisk pri zdravniku in kdaj ne? Ne obstoja neko togo pravilo, po katerem naj bi se starši ravnali. Verjetno je medicina veda. ki ima največ izjem. To ni nič čudnega, saj ima opraviti z živimi bitji, z ljudmi, ti pa, vemo. so zelo različni, pa naj gre za otroka ali za odraslega. Vsak porast temperature, zlasti še, če je otrok recimo opoldne normalno jedel in šel po kosilu spat, zbudil se je pa s temperaturo (morda 38 stopinj C v črevesu), še pomeni, da je treba nagnati preplah. Zlasti ne. če otrok ne joka. toži zaradi bolečin, ne bruha, je primerno razpoložen in normalno Ijaje. ali celo več Tudi drugače morajo starši znati razsoditi kakšne težave ima nji-*iv otrok Morajo ga poznati, z njim čutiti, doživljati, in če je v var-fatvu. morajo na posebnosti, ki jih opažajo pri otroku, tudi sproti opozarjati in se zanj zanimati Večini staršev je ta skrb dana. lahko bi rekli Ifudi prirojena To je prava skrb in ljubezen do otroka. Kadar ni kaj v redu mu znajo z zdravo pametjo pomagati, stati ob strani brez panike. Temperaturo poskušajmo znižati (o tem sem že pisala), otrok pa I ffpj več pije. da se ne izsuši. Istočasno opažu jmo tudi druge znake mi — bruhanje, kašelj, blato, je otrok bled ali rdeč. hoče samo ■pati. je prizadet, stoka ali pa se kljub temperaturi igra in noče ležati, je »»razpoložen, razdražljiv... Iz vseh teh znakov mora mati znati v«aj približno razsoditi, koliko je njen otrok bolan Ali ga je treba takoj pehati k zdravniku, ali pa lahko počaka dan ali dva. da se pokažejo tudi drugi bolezenski znaki in ne samo zvišana temperatura. V večini [arifnerov se temperatura pojavi prej. ko zdravnik praktično ne more še aV**ar ugotoviti. Dostikrat se zgodi, da zdravnik šele po nekaj dneh. k« otroku ni nič bolje, postavi pravo diagnozo. Seveda gre to potem na ra/un zdravnika, češ nič ne ve! To. da starši brezglavo prinesejo otroka it zdravniKU in ne znajo povedati nič drugega, kot da ima temjieraturo t* pol ure ali uro. pa pomeni, da so svojo vest opravili in vse preložili aa drugega. Malo je takih bolezni s tem|>eraturo. ki ob pravilni negi • bi počakale neka) ur ali kakšen dan.« T rdokljunim pticam nasipajmo redno vsak dan zmerne količine zrnja. Najprimernejša je mešanica konoplje, prosa, sončnic in ovsa. 1 udi bučne peške nekaterim pticam prav teknejo. Zrnja ne polagamo nikoli toliko, da bi ostalo zunaj več dni. se napilo vlage in zmrznilo ali splesnilo Mehkokljunim pticam, kot je na primer naš lepi črni kos, ki pozimi čaka prav pred kuhinjskimi okni mestnih stanovanj, pa lahko pomagamo le s koščki svežega ali pa kuhanega mesa tli loja. hitro pokvari in povzroči pri pticah, oslabelih od lakote, hude prebavne motnje, ki se skoraj vselej končajo s smrtjo. Pri krmljenju na balkonih in dvoriščih pazite na mačke, ki rade oprezajo okrog krmilnic za premra-ženimi in izčrpanimi pticami. Kadar postavljamo krmilnico. pazimo, da lo postavimo na tak prostor, kjer mačka ne bo mogla do nje ali pa jo zavarujemo z bodečo žico. Pri izdelavi krmilnice pazimo, da bo vhod čim bolj odprt, ker se ptice boje temnih in od vseh strani zaprtih krmilnic. Pač pa naj bo streha nad krmiščem tako velika, da bo ^aro-vala krmilnico pred snegom in dežjem. Navadno so krmilnice izdelane tako. da imajo eno stran zaprto. To zaprto stran pri postavljanju krmilnice vedno ohrnimo proti severu, odprto stran pa proti jugu Svinjska glava s kašo Potrebujemo: t Ji kg svinjske glave. sol. malo korenja, cel poper. ZELJNA SOLATA Z MAJONEZO Za 4 oaebe potrebuje nao: 1 glavico zelja ali ohrovta, 2 trdo kuhani jajci, 200 g majoneze (ki jo lahko pripravimo tudi sami), sok polovice limone, 1/2 d! mleka. 1 /2 žličke gorčice in sol. Zelje očistimo, operemo in prihranimo lepe vrhnje liate. Notranji del naribamo na rezance. Majonezi primešamo limonin sok, gorčico, sol in prav počasi med mešanjem dolijemo še mleko. (Zdaj, ko se ne dobi limon, uporabimo malce kisa) Majonezo vlijemo na narezano zelje in dobro premešamo. Skledo obložimo z opranimi zeljnimi listi, nanjo streaemo zelje z majonezo in ob robu zložimo rezine trdo kuhanih jajc. Zelo dobre so lojne pogače, ki so od lična krma za vrtne ptice in jih lahko pokladamo tudi v krmilnice. ki jih ne oskrbujemo vsak dan Pripravimo jih takole: mešanico ko-. noplje. prosa, ovsa. bezgovih jagod, sončničnih in bučnih |>eška pome samo v primerni plitvi posodi s topljenim, še vročim lojeni. Dober je tudi podstavek za cvetlične lončke Vzamemo približno eno tretjino /mja in dve tretjini stopljenega loja Ko se zmes st rti i. vzamemo pogačo i/ posode Po koščkih jo pokla damu \ krmilnico, Tudi ob najhujšem mrazu ne ho nobene škode, čet udi,ostane čez noč na prostem. Nikoli ne dajemo pticam drobtinic m koščkov kruha. Kruh se na vlagi in pri spremenljivih teni|)eratiirah korenini« in zelenje peteršllja. nekaj strokov česna, žlico in pol paradižnikove mezge, pol litra kaše. (ilavo skuhamo s korenjem. |>e teršiljem. poprom in česnom v slani vodi. Juho odceditno. zavremo jn zakuhamo vanjo dobro oprano kašo. ki ji dodamo še paradižnik Kn je kaša kuhana, primešamo na kolesca zrezano korenje iz juhe. sesekljanega zelenega |>etersilia in na kuncu mi koščke /rezano meso od glave SUHA GLAVA S KISLO REPO Potrebujemo: l."> kilograma suhe glave. I kg kisle repe. sol podmet iz i žlic moke. Iti dkg ocvirkov. Suho glavo kuhamo skupno / repo. Ce je meso trdo in od stan-živali, damo kuhat glavo prej. Ko je ohoie mehko, vzamemo meso i/ repe V repo zamešamo podmet, m> po potrebi dosolimo m zabelimo Meso /režemo mi le|>e koščke in |ib razvrstimo po repi. ki smo in med leni dali v skledo. Lahko pa ser uranio meso tudi v posebni posodi Tečaji vozlanja Hortikulturu o društvo Kranj organizira tri začetne in en na i/alp'valni tečaj vozlanja /makra me). Tečaji se bodo pričeli I H. fe hruarja in bodo tekli vse t/,, konca maja Vsak tečaj traja /o Učnih m - vsak torek m četrtek popoldan od IH. do IH. ure. Pismene prijave sprejema vod (41 tečaja Marica Hrovatin. Kranj. Partizanska /j do za sedhe tečap'i. Tovarištva H rova-tinova ho vse prijavljene tečaj nive tinh obvestila o i sem potreb nem. kar potrebujejo za tečaj. r Mimogrede "■....."\ Čisto, di i je veselj e Jesenice — Prav z veseljem človek zaustavi korak na Plavžu na Jesenicah, med novimi stanovanjskimi bloki, kjer so postavili novo poštno filialo. A ne zato, da bi zrl v mogočne in visoke stolpnice in sploh ne zato, da bi pogledal na skrajno zanemarjena stopnišča stolpnic, zanemarjenost in umazanijo, ki jih hišna samouprava nikakor noče ali ne zmore biti kos, temveč zato, da bi v poštnih prostorih naletel na pravo nasprotje. Jeseniška pošta je lepo opremljena, še bolj pa čista, tako, da ji domala ni para. Ljudje, ki potrebujejo poštne storitve, se ponavadi usmerjajo na večje mestne pošte in kaj veš zakaj se raje postavljajo v večjih poštnih prostorih. S pošto na Plavžu na Jesenicah pa je prav obratno: zelo obiskana je postala, kajti za okenci ni nobene živčnosti, neprijaznosti, temveč lepa beseda, vljudnost. Na pošti sta zaposleni Marija Košir, ki je poštna uslužbenka že enaindvajset let in Helena Sekar-di, ki je pri pošti šele nekaj let. Obe se najbrž odlično razumeta in čeprav sta zaposleni ena dopoldne in ena popoldne vedno najdeta čas, da tedaj, ko se pošta zapre, temeljito počistita poštne prostore. Okna te pošte niso nikdar zamazana, tla izjemno čista, na mizah je red. Odločili sta se, da ne potrebujeta nobene čistilke, da bosta za pošto sami skrbeli in jo vzdrževali v najlepšem redu. Vse to jima odlično uspeva, kar povedo povedati vsi Jeseničani, ki na pošto zahajajo. Filiala na Plavžu ima veliko prometa zaradi bližnje industrijske cone na Plavžu, skupščine občine in številnih stanovalcev po novih sta- Marija Košir, uslužbenka pošte na Jesenicah novanjskih blokih. Po vestnem delu v »uradnih« urah pa žrtvujeta uslužbenki še veliko svojega prostega časa, da je naslednje jutro pošta kot v »škatlici«. Ko bi imeli pri PTT prometu v Kranju tekmovanje »za najlepšo ali najčistejšo pošto,« bi prvo mesto odnesli prav gotovo Marija in Helena. Kako zelo zaželeno bi bilo, ko bi bilo pri nas več takih Marij in Helen ali ko bi pri njima našli zgled tisti nemarni stanovalci, ki jim nikakor ni za red in čistost na blokovskem hodniku . .. D. Kuralt Vzorno čista pošta na Jesenicah. — Foto: D. Kuralt r TAKO SMO PISALI LETA 1952... Gorenjski gias <• l » \ I t o o n » o ■ u n i i > r r i o N T z*, t. i, u r. > } s h. o OPOZORILO Vsa podjetja, urade in ustanove naprošamo, da nam do 10. februarja 1952 pošljejo naročilnice za premog in drva za leto Hkrati navedite tudi vrsto premoga, pri drveh pa oznako, ali želite cela ali žagana. Cenjene odjemalce obveščamo, da zaman ja ne bomo imeli na zalogi in naj namesto žamanja planirajo drva. Skušali bomo čimbolj ustreči vaširn željam. »Kurivo« Kranj PREMIJE ZA DOBRO DELO Na zasedanju delavskega sveta tovarne Iskre v Kranju so sklenili, da začne s 1. februarjem leta 1952 veljati pravilnik za premiranje tehničnega in tehnično administrativnega osebja. Prav tako kot delavci lahko tudi tehnično osebje oz. vsak poedinec izpolni pogoje za nagrado s tem. da v .svojem oddelku zmanjša režijske stroške, ustvari dobiček in doseže v delavnici .samo toliko izmeta, kolikor ga predvideva plan Pri premiji pride v poštev tudi sort i -ment, ki ga določa plan. Ce pa tehniki teh pogojev ne bodo izpolnili in bodo stroški večji. kaKor |ih je predvidevalo podjetje sortimenti pa bodo manjši, lahko znašajo zgube pri mesečni plači do 2500 din. medtem ko premija lahko znaša 8.000 din MARTINARSKI REKORD Jeseniška železarna. ki |e častno izpolnila prvo |>etletko. je v petih letih zelo povečala proizvodnjo. Ce vzamemo za leto 1947 indeks sto. vidimo, da se je proizvodnja v letu 1951 dvignila za več kilogramov Tako je bila proizvodnja na martinarja v eni uri 12H kg. lani pa 140 kg »Raje jih moraš imeti Mmmmmmmammam kot samega sebe« Ko je bila v začetku januarja na Gorenjskem sejmu razstava malih živali, je bila ves čas tam. Od jutra do večera. Poprijela, kjer je bilo treba, pa se spet vračala tja k predzadnji vrsti, kjer je bilo v žičnih kletkah okrog dvajset njenih sivčkov. Skoraj cela vrsta je bjla njena. Modri rexi in francoski srebreci. Med njimi tudi šampioni iz leta 1979 in 1980. Letos je prvo mesto odnesla njena samička, lep primerek francoskega sre-breca. Samec iz Kamnika in njena samica sta dobila največ točk. Oba enako, pa ima v takem pri primeru samica prednost. Ponosna je nanjo. Nič kolikokrat je že obhodila vrsto, ves čas jim kaj prigovarja, da so mirni, da čutijo, da je tu ob njih. Navezana je na svoje zajčke. Njeno veselje, njeno življenje, njena družba in zabava so. Več kot štirideset let jih že redi. Iz skromne bajtice nekje z Zirovskega vrha je doma. Ko ji je bilo šest let, je šla od doma. Olike in dela se je učila pri tujih ljudeh. Ko je spoznala koliko slabega je v ljudeh, se je vsa predala živalim. »Štalske« zajčke je imela najprej. Šele po dolgih letih je pričela z vzrejo čistokrvnih živali. »Štalski« smrdijo tudi na krožniku, pa če pridaš še toliko česna in čebule pa dišav. Ti pa prav nič. In njihova koža se dobro proda za krzno. To zimo ima Pavla v svojih zajč-nicah le sedemnajst zajcev. Še to je veliko, kajti draga je hrana zanje. Ne le seno, tudi kaj boljšega jim moraš dati. če hočeš, da ti dobro uspevajo. Žito, semena, krompir. Ce ne. bo imel samo tisto, kar je pri kosti. Pri kosti je pa koža . . . Včasih so se dobili briketi za zajce, ki so vsebovali vse potrebno za njihovo rast. Zdaj pa dobi le tole mešanico pokvarjene koruze, praznega ovsa in sirka. pokaže na pekaču, ki ga je potegnila iz pečice, v kateri suši to zajčjo krmo. Naj jim da takšno kot jo dobi, bo jutri zagotovo kakšen mrtev. Za velike rejce se imajo nekateri, modruje Pavla, pa presneto malo vedo. Učiš se z leti. Zdaj že dolgo let ve, da mora zajec dobiti le toliko hrane, da jo v četrt ure poje. Krma mora biti suha. pa naj bo trava ali kaj drugega. Zdaj pozimi jim daje zjutraj in zvečer seno. opoldne pa zmečkan krompir in dobro presušena zrna. Poleti, ko jim daje svežo travo, jim zvečer doda še malo sena. Večerni obrok je večji, kajti zajec je nočna žival in melje vso noč. Nikoli pa ne smeš dati zajcu toliko hrane, da bi ležal na njej! Tudi piti jim daje. Vodo dobe zdajle pozimi zjutraj in zvečer. Kolikor pač popijejo med tistim časom, ko jim daje hrano. Ko opravi pri zadnji kletki, pri prvih začne pobirati skodelice za vodo. Pomite povezne na vrhnjo polico. Poleti jo dobe tudi opoldne. Občutljivi so zajci in radi poginejo. Tudi njej se dogaja, da je kakšen posebno »klavrn«, ko pride k njim. Ce ne pritisne gobčka na mrežo, ko pride, če se tišči v kotu, že ve, da je nekaj narobe. Tedaj dobro očisti tla pred kletkami, mu da v vodo grenko sol. ga spusti da se zleta in opoldne je zajec že zdrav. Lani jih je pa morala poleti nekaj zaklati. Vroče je bilo. pa so že zaradi malce prepiha dobili pljučnico. Trikrat na dan Pavla pregleda vse kletke. In če jih kontroliraš tako pogosto, zagotovo pravočasno opaziš, da je zajec bolan. Zdajle se v njih že prebuja narava, lepo pove Pavla. Prav danes je dala prvo samico parit. Točno 11 dni nosi samica. O. marca bo pri njej zajčkov! Lansko pomlad jih je imela čez sto. To bo dela. Raje jih moraš imeti kot sebe. pravi, da vr*,držiš. Ampak lepi so pa tako. da ti ^. vsakega žal. da gre od h^i da le tistim, za katere *] skrbeli zanje. Ne glej kit debel, kako se mu svehjjj lajbču. v hlev poglej, n kakšen kmet je. Nak. ta cel dan okrog vlači, pt, enkrat na dan odrajta,^ toliko da se blato del|, takemu ga že ne da (}J Tonetu, da ga zakolje V teh dolgih letih J spoznala, kaj je dob^ živali. Zajec- v gozdu ko grize debla smrek.boJ. to potrebuje tudi v O videli, s kakšno slastjo^ borovčeve ali smrekoV*] jim kar žaganje da m^g zdajle, ko bodo iabla^ J Tudi to bo odlično zan^ Preprosta ženska j* y živi z naravo. Vse, k*, roke o živalih, prebeg svet ima naročen od Koliko koristnega pn^J številka te revije! Q ]*[ možnost, bi bila krnetL J je še zdravo življenje \ | dano. Ima pa tu na*. L kmečki svet v malem (j J mogla, se mu ne bood^H Pavla MRAVLJE i za dekleti, stari za ki oba. Dobro leto voščijo koledniki: da bo repa debela, da se bodo prašiči redili in bodo otroci zdravi, da bo živina lepa in zdrava, da pšenica ne bo sentjava in bo vreme naklonjeno Predpust, čas od božiča do pusta, včasih kratek, drugo leto daljši, ko tudi kmet lahko odloži orodje in počije ob topli peči, ko burja žvižga okoli vogalov in zima natrese snega, ko se vrstijo ohceti in sklepajo poznanstva na preji in hodijo koledniki od hiše do hiše ter prinašajo srečo in zadovoljstvo v novem letu, je tudi čas balov in plesov, na katerih ima glavno besedo razpoloženi drosar ob vrisku harmonike domačega godca. Najbrž imajo tečase najbolj v spominu tisti, ki že možijo in ženijo otroke ali svojih otrok otroke, saj sta tudi v najbolj odmaknjeni vasi domače godce zamenjala radio in televizija in ima večina fantov in deklet prav pozimi najdaljši delovnik. Ker delajo v tovarnah v dolini, in se jim pozimi zaradi slabe poti delovnik podaljša za uro ali dve. Povsem spomin na stare običaje le ni zamrl. Pri Dolincu v Bukovem vrhu nad Poljansko dolino so v soboto koledvali štirje mladi fantje: Marko Kovač je igral na harmoniko, Janez Šubic bariton, Boštjan Mrak na orglice in Rado Zupan je bila za drosar-ja, oziroma, kot je sam rekel, je bil bolj nosač klobas. Stari običaji se ne smejo pozabiti, so dejali, zato so se zbrali in odšli koledvat. V soboto popoldne so začeli, odšli so z Loga, prek Kov-skega in Bukovega vrha proti Črnemu vrhu in na poti nazaj še v nekatere druge vasi. v nedeljo zvečer pa so zaključili pri Kaj-bitu V Zmincu. V ponedeljek bodo šli spet na delo. »Sedaj so koledniki res redki,« je povedal Doline, »in smo jih veseli, da pridejo. Včasih, predvsem pred vojno, ko je bila kriza in ni bilo dela pa so si kar kljuko podajali. Beračili koledvali. Ponavadi M štirje skupaj. T^H tudi iz mest. sicer vanje kmečki običa,! Poleg muzikant eden, ki je no, koš, kamor so in žganje, ki ga'J^ popiti. Ta je bj|\ mora/l znati doh^N ledmki so se „ ustavili v hiši. kj*7?J in so potem plesal, Mladi koledniki izkoristili pred^ povasovali pri aV ogledali, kje bi a*/*1 vesta za domač« se veljalo pnfc predpust je bila ,< CV je bil kolediuV se odpeljali pred poletje. StarejS seveda lw>lj ohk ker so imeli raje domače Žganje. Pravzaprav j|_ voletna voščilnic* voščili godci: da da se bodo praSjfli da bodo otroci gospodinji: da bo", zdrava v hlevu, <(,, sentjava in. da hal njeno, gospodarju,^ bilo leto nakhiaM stvu. gospmlad je takštio kot moji lahko reklo, d« ^ voščili iti želeli nrm gato leto PETKOV PORTRET vž Lukanc: belem vrtiljaku _ simpatičnih trinožnikih, ki truži in sestavlja po vzorcu S »njih tržiških šuštarskih ^ lov sem ga kanila vprašati. J| e je pogovor nehote spre-I v klepet o njegovi največji ^ Bni: smučariji. ki se plete n vseh 56 let njegovega pol-živl jenja. kolar, ki je med drugim dihe. je otroke prvi za-s smučarijo. Tudi Ma-L ki je bil raje na snegu kot ovi delavnici. evetnajstimi leti je prišel v mo reprezentanco, v kateri jrlal celih šestnajst let. je prvi državni prvak v h disciplinah po osvobo-član prve reprezentance, novo zastavo potovala leta je sodeloval na ih igrah v St. Mriritzu. il se je na svetovnih tvih v ameriškem Aspenu ivstrijskem Badgesteinu. FIS tekem, enakovrednih ijemu svetovnemu poka-drugih pomembnih prire-komaj spominja, je dodobra okusil. Ce-sedmo mesto med ii na svetu, zmage, tudi porazi, ki pa so jih zamenjali spet novi je je bilo. ko je moral zaradi poškodb. To pa Jpr pogosto. Verjetno v vi ji ni bolj polomljenega Le leva roka je še lotaknjena. je bilo tista leta jugo-im reprezentantom. rja ni bilo. Dvakrat po dni skupnih priprav pred )m vsake sezone. Par za smuk, par za slalom, veleslalom. Kdor je imel a več, je bil presrečen, itke za uspehe. Pa vendar je bilo lepo O poj zmagoslavja je Matevža Lukah-ca neustavljivo vabil. Na belih strminah je zagrizeno iskal boj. Tak«> kot v planinah, ki so ga osvojile že v otroških letih, kot na atletskih stezah, v telovadnicah, na teniškem igrišču. Vsestranski športnik, ki še danes pobira medalje na obrtniških, veteranskih, invalidskih in drugih tekmah. Skoraj štiri desetletja je bil duša tržiškega smučarskega kluba. Organiziral je prve tekme na domačem snegu. Potem so mu dali vedeti, da ni več zaželen Kljub temu ne stoji ob strani. Dela V organih smučarske zveze je vedno dovolj. Od začetka sodeluje tudi v jugoslovanskem ski poolu. O našem mladem alpskem rodu meni vse najboljše. Zagnani fantje in dekleta, strokovno in enotno vodstvo. Uspeh ne more izostati. Jugoslovansko smučanje je v vzponu, trdi. Tudi poklicno je povezan /. belim športom. Smuči sicer ne dela več. je pa strokovnjak za vezi. Zastopa Tvrolio. Na skrbi ima servis za nekatere naše vrhunske tekmovalce, za Ku-ralta in Strela, na primer, za »tvrolijine« smučarje na prireditvah v Jugoslaviji, išče nove poti za uveljavitev teh kvalitetnih vezi. usposablja monterje. Pozimi se tudi njegova tržiška delavnica spremeni v servis. Ni samo mojster za vezi; v popravilu, brušenju in mazanju smuči mu je malo enakih. Kaj pa stolčki? Skoraj bi pozabila nanje. Lotil se jih je po nasvetu nekdanjega predsednika turističnega društva v Tržiču, ki je želel šuštarsko nedeljo popestriti s čim več originalnimi tržiškimi spominki. Začetek je bil bolj klavrn. Po dveh letih pa so se izdelki, ki nosijo nalepko narodnega blaga, uveljavili. Prikladni so za okras, kot podstavek za lončnico ali starinski likalnik, na primer, in za sedenje. Delani so iz trdega lesa. sušenega najmanj pet let. Masivno sedalo je posebno skrbno struženo, tako da se na njem tudi najbolj občutljiva zadnjica ne more pritoževati. Kot včasih, ko je bila skoraj vsaka druga tržiška hiša šuštarska in so mojstri na trinožnikih prebili večino življenja. H. Jelovčan Bojan Križaj V torek zvečer, v valu navdušenja, ki se je prelivalo med Ljubeljem in Zvirčami in butalo oh vse konce in kraje Gorenjske in Slovenije, sem komaj dobil trenutek za stisk roke. čestitke, pozdrav in nekaj skopih besed z Bojanom Križajem. našim najboljšim smučarjem vseh (*asov, človekom izjemnega značaja, prekaljenim v boju na strminah in v vsakdanjem življenju. Dolžan sem mu bil pokloniti skromen šopek, obenem pa so mi bila na jeziku vprašanja, ki hi mu jih rad zastavil v tem slovesnem trenutku. Razumel sem njegovo željo, da bi si rad po tako napornih, zmagoslavnih in utrujajočih schladminških dnevih in veleslalomski tekmi, v kateri je bil ponovno med petnajstimi najboljšimi, odpočil, se umiril in namenil delček svojega skopo odmerjenega časa družini in najbližjim. Ure, preživete zdoma v Zvirčah, so tako kratke. Znova in znova je treba na pot. na tekme, v spopade s strminami in progami, polnimi pasti. Znova in znova je treba dokazovati, da si dober, da ljudje ne zaupajo zaman vate, da jih ne razočaraš. Zal je pri nas še vedno prevečkrat tako, da te ob velikem uspehu kujejo v zvezde, ob napaki in trenutku slabosti pa te kritizirajo in pozabijo na vse uspehe in blesteče uvrstitve. Marsikaterega športnika je takšno ponašanje že odvrnilo od športa. Bojan Križaj, 25-letni mladenič iz Zvirč, kjer je ustvaril svoj dom in družino, se zaveda teh pasti. Nikdar, pa ga že dolgo poznam in sem imel priložnost velikokrat pogovarjati se z njim, ga ne zavede pretirana samozavest, združena s samohvalo. Realno zna oceniti sebe in prijatelje. Takšen je bil moj občutek, ko sem se leta 1974 in 1975 prvič srečal z njim. V vseh kasnejših pogovorih in javnih nastopih je to znova in znova potrjeval. Zal ima pri nas premalo športnikov te vrline. Tudi v torek zvečer, pred razigrano množico v Zvirčah, je ponovil besede, da je šport pač šport, ki terja celega človeka, da so sestavine športa veselje in žalost, sreča in nesreča, pa konec koncev tudi poštenost, ki vsakemu športniku prej ali slej le nakloni svojo prijaznost. Tudi Bojanova športna pot. kronana s srebrom v slalomu, je bila doslej takšna. Pomislimo, kolikokrat je tik pred končnim zmagoslavjem moral odnehati, kolikokrat mu je sreča kruto obrnila hrbet. Ne kaže ponavljati teh primerov. Bil bi najnesrečnejši in najbolj oškodovani smučar sedanjega Časa, so menili njegovi smučarski prijatelji, če ne bi v Shchladmingu uspel. Kolajna je bila nagrada za Bojana, prav tako pa tudi nagrada za vso sedanjo generacijo naših smučarjev, katerim je prvo smučino začrtal Bojan Križaj. Kdor se je te dni veselil, se je imel za kaj veseliti Bojan še ni rekel zadnje besede. Velika škoda bi bila. če bi odnehal. Naša smučarija še vedno potrebuje Bojana in njegovo znanje, še vedno potrebujemo njegovo vijuganje, njegovo eleganco, prizadevnost, pridnost, samoodpovedovanje in skromnost. Potrebuje ga mlada generacija od najmlajših v vrtcih dalje, ki komaj znajo reči »r« in »ž«, ki mora med takšnimi ljudmi izbirati svoje vzornike. Od takšnih, kakršen je Bojan, se imajo kaj naučiti ... . „ . , J. Košnjek Boris Strel SKOFJA LOKA — Osmi dan letošnjega svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah v Schladmingu je prinesel jugoslovanskemu, slovenskemu in gorenjskemu alpskemu smučanju prvo medaljo v naši zgodovini. Z več kot odlično, samo zanj značilno drugo vožnjo, z natančno preračunanimi gibi jo je osvojil Član smučarskega kluba Alpetour. Ločan Boris Strel. Samo osnovni podatki: rojen je 20. oktobra 1959 v Zireh in je študent tretjega letnika VSTK v Ljubi jani. Tako se je z velikimi črkami zapisal v zgodovino svetovnega alpskega smučanja. Borisova bronasta kolajna je prišla tako nepričakovano, da smo v trenutku onemeli. Šele čez nekaj časa smo dojeli, da jo je res osvojil Jugoslovan. In vendar je že dolgo obetal, da bo eden od tistih naših smučarskih mušketirjev, ki so zastopali jugoslovanske barve v Schladmingu. Srede 3. februarja ne bo lahko pozabiti. Bila je ena od najlepših, odkar spremljamo svetovno alpsko smučanje. Se posebno, ker jo je osvojil tekmovalec, vztrajen na treningih in oster na tekmah. In še posebno zato, ker mu je alpsko smučanje priraslo k srcu. Ne zavedamo, se koliko znoja, naporov, koliko trdega dela. samopremagovanja in odpovedovanja je bilo treba, da se je na Borisovih prsih zasvetila bronasta schladminška veleslalomska kolajna. Ta skromni loški fant se je s smučarijo začel ukvarjati že z osmimi leti v loški pionirski smučarski šoli. Fantje in dekleta njegovih let so namreč »dilcali« ob vlečnici za Gradom, vozili pa so se tudi na starovr-ška smučišča. Toda Boris Strel se ni zadovoljlil samo z »dilcanjem«. Trener loških smučarjev Jaroslav Kalan je kaj kmalu spoznal, da se v tem krhkem telescu skriva nadarjen smučar, ki se bo ob dobrem in načrtnem treningu razvil v vrhunskega tekmovalca. Vsi, ki so Borisa spoznali v začetnih letih smučanja, se o njegovih smučarskih sposobnostih riiso motili. Dobitnik bronastega veleslalomskega odličja Boris Strel je imel v sebi še poljansko trmo in izredno voljo do napredovanja. To se mu je kaj kmalu obrestovalo, saj je postal vodilni smučar v klubu. Se kot mladinski reprezentant ie v letu 1977 v Kranjski gori osvojil evropski mladinski naslov v veleslalomu. To je bil hkrati tudi impulz za še boljše delo. Začel je nastopati v tekmah svetovnega pokala. Prerokovali so mu mednarodno veljavo in se niso zmotili. Ze predlansko sezono je osvajal točke v svetovnem pokalu. Enaka je bila tudi lanska sezona, čeprav je imel v začetku težave s čevlji. In takrat je Boris pokazal, da je res vrhunski športnik. Čeprav je osvajal slabša mesta, ni odnehal. Trdo je treniral naprej in uspehi so se ponovno pokazali. Njegova poljanska trma se je obnesla in letošnja sezona je najuspešnejša doslej. Dobil je vele-slalomsko tekmo v Cortini, osvojil pa je za nameček še veleslalomsko bronasto medaljo na pravkar končanem svetovnem prvenstvu. Boris Strel izredno obvladuje vratca. Vendar nikoli ni povsem zadovoljen in zaradi trme to še ni zadnji uspeh. D.Humer gledališcniki bodo jutri v svoji prenovljeni dvorani io uprizorili tragedijo »Ivan Grohar« dramatika Mraka — »Dejanje samo pozdravljam, ker tisto tenje, ki sem ga s tako ihto pripravljal, ko sem »1 v celoti za Groharjevo usodo, se mora udejaniti Ivsem v tistem kraju, ki je bil Groharju najljubši,« 1 premiero dejal znani dramatik Mrakov Grohar na loškem odru Uindeset besedil obsega ustvarjalni opus dramatika Ivana Mraka. Tragedijo »Ivan Gro->/* napisal leta 1936, jutri zvečer bodo loški gledališcniki drugo različico besedila krstno posta-oder »Groharja celo življenje nosim v sebi kot eno najsi>etlejših točk svojega življenja,« je o r pred premiero dejal znani dramatik. Tragedijo »Ivan Groha r« je danes 76-letni dramatik Ivan Mrak, ki živi v Ljubljani, napisal leta 1936. Krstno so jo postavili na oder leta 1938 v Celju, kjer je Mrak tedaj delal. Takoj zatem je bila prepovedana, prehudo je ošvrknila tedanje razmere. Leta 1942 so jo poskušali postaviti na oder v Ljubljani, toda italijanske okupacijske oblasti so jo prepovedale. Po tem se je nekako »izgubila«. Po sledi italijanske prepovedi je šel in jo našel dr. Branko Berčič in leta 1968 so jo natisnili v Loških razgledih. Zdaj se je nanjo »spomnil« Zdenko Furlan in kot prvo domačo predstavo jo bodo loški gledališcniki postavili na prenovljene deske svojega odra. Gre pravzaprav za krstno uprizoritev, saj je besedilo različica prvotnega. Toda prepustimo najprej besedo avtorju, dramatiku Ivanu Mraku. Obiskali smo ga pred jutrišnjo premiero in obljubil je, da ga bomo lahko ugledali med loškim občinstvom. »Vse osebe, z izjemo Groharja in cesarskega svetnika Vrbe, ne predstavljajo nekih določenih osebnosti tedanjega časa, so le predstavniki tistih silnic, ki so Groharja pognale v tragično smrt. V celoti gre za splošne slovenske razmere tedanjega *asa, ki so s svojo politično nestrpnostjo (klerikalizem, liberalizem) našle v Groharjevi osebnosti sebi primerno tarčo za politični obračun in s tem pravzaprav Groharjevo usodo na najbolj podel način izigrali v tem medsebojnem političnem obračunavanju, ne glede na to, kakšno krivico so s tem prizade jali Groharju, ki s temi politikantskimi obračunavanji osebno ni imel nobenega opravka. Skoraj kristalno čista je tu Groharjeva natura, natura nekoga, ki je prišel nedolžen, neobremenjen iz Sorice v gadje mesto ljubljanske gospode, ki ga je na nezaslišan način izrabila. Tako je na primer skrajno nerazumljivo, da so ga tisti hip. ko se je vključil v umetniško društvo, izvolili za blagajnika, kljub temu da so vedeli, da je edini izmed njih brez vsakršnih sredstev, brez službe, medtem ko so bili ostali dobro situirani meščani. Naj se vzame ta izvolitev tako ali drugače, namerno ali nenamerno, ima v sebi neke kriminalne tendence. To se je najbolj izkazalo tistikrat, ko so Groharja tirali pred sodišče, čeprav je bil denar, ki si ga je Grohar v svoji naivnosti izposodil iz društvene blagajne, že povrnjen. In vendar so ga skorajda vsi, brez izjeme, kljub drugačnemu mnenju policijskega ravnatelja, gnali pred sodišče. Tako se pred nami odigra ta tragična usoda kot nekakšen zgled, ker se lahko vedno na novo primeri in je obenem očitek in svarilo. Groharjeva tragika je v njegovi preprostosti, kako se je odzival na vse spletke urbanega sveta, kot je to prikazano v tragediji. Dogaja pa se neprestano, v neštetih različicah. Nebogljen, čist človek se zaplete vanje in jim zaradi svoje preprostosti, iskrenosti nikdar ne more biti kos. Čeprav gre za človeka tolikšnih kvalitet, kot je bil Grohar, ki s svojim slika.skim genijem pomeni vrh v slo venskem slikarstvu. Čeprav sta stvarnost ter Groharjev konec žalostna, so podobe, ki jih je naredil v zadnjih letih svojega življenja, takšno zmagoslavje, pritrditev'življenju, kot je ni zmogel noben slovenski umetnik. Torej lahko imenujemo konec tega tragičnega Življenja himničen« Groharja Ivan Mrak »ni mogel« osebno poznati, petnajst let pa ga je družilo prijateljstvo z Jakopičem, ki je Groharjevo usodo opisal v svojih spominih Veliko zaslug za to ima Sever, ki je Jakopiča pripravil do tega, da je vse te stvari končno razodel javnosti, nam je dejal Ivan Mrak. «Groharja vse življenje nosim v sebi kot eno najsvetlejših točk svojega življenja,« je še dejal. .... i - ii Kako bodo gledališcniki v kraju, k. je bil Groharju najljubši, postavil. Mrakovega Groharja na oder, bo povedal sobotni večer. M rakovo besedilo je za ljubitelje vsekakor zahtevno. Režiser Zdenko Furlan nam je povedal da so ga študirali intenzivno, da je tekst igralce, tako kot je že njega pred tem, dobesedno zagrabil, da »o Groharja na bralnih vajah obdelali s psihološke plati, takratno družbo in čas, da so podatke črpali tudi iz literature o Groharju, pomagal pa jim je umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec. »Ze pred leti sem prebral tekst, toda zaradi mnogih razlogov, tudi zaradi slabe dvorane, sem ga odložil. Toda ideja je ostala v meni in dozorela oh lanski 70-letnici Groharjeve smrti.« je dejal Zdenko Furlan. M. Volčjak GLAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK. 12. FEBRUARJA Naši športniki BLED — Kako se lahko dela z roko v roki, so konec preteklega tedna pokazali organizatorji slovenske ženske alpske turneje. Na Zatrniku in Kobli so bili Blejčani, Kranjčani in Ljubljančani organizatorji dveh slalomov in veleslaloma. Trije organizatorji so več mesecev delali z roko v roki in vsi udeleženci tridnevnega srečanja za evropski ženski pokal iz Bleda odhajajo z najlepšimi vtisi. Organizacija vseh treh tekem je bila namreč res izpeljana z odliko, z odliko pa so bil° pripravljene vse slalomske in obe veleslalomski progi. Vsi trije organizatorji so bili veseli tudi nad uspehom nafte vrste, saj so bile dekleta v vseh treh nastopih v ospredju. V prvem slalomu je na Zatrniku Tržičanka Polona Pehare osvojila odlično drugo mesto, naslednji dan sta v veleslalomu na Kobli Krvi dve mesti osvojili Ljubljančaki letka Jerman in Andreja Leskovšek, tretji dan, slalom na Kobli, pa je drugo mesto osvojila Ljubljančanka Anja Zavadlav. Vse jugoslovanske smučarke so si v treh nastopih krepko izboljšale svoje FIS točke. V petkovem slalomu na Zatrniku je na težki in ledeni progi presenetila osemnajstletna Tržičanka Polona Pehare, ki je z dobro drugo vožnjo nepričakovano osvojila drugo mesto. To mesto in majhen zaostanek za zmagovalko Aschenvvaldovo iz Avstrije ji je prinesel uspeh tudi v FIS Polona Pehare: napredujemo v obeh disciplinah točkah. Kar za deset točk je namreč Polona |M>pravila svoje dosedanje točke. »To je moj največji mednarodni uspeh. Na obeh progah mi je dobro Slo. saj je forma taka. kot smo jo načrtovali. Vesela sem tega uspeha, saj mi na svetovnem prvenstvu v Schladmingu ni Slo najbolje.« je dejala po svojem uspehu Polona Pehare. »Pri mlajših in starejših mladinkah sem po enkrat osvojila državni naslov, dvakrat pa sem bila druga« Ze tretje leto ste članica ženske A reprezentance. Vozite slalom in veleslalom za svetovni pokal. Kakšni uspehi so v tej konkurenci? »Sezona v tekmah svetovnega pokala je še dolga. Upam, da bom lahko dokazala svoje sposobnosti. Lani sem v svetovnem pokalu v Pian-cavallu dosegla najboljšo uvrstitev v slalomu. Bila sem sedemnajsta. V letošnji sezoni so moje uvrstitve v obeh disciplinah sučejo od dvajsetega do tridesetega mesta.« Bi ocenili nastope v tekmah svetovnega pokala? »Napredek je viden v celotni ženski reprezentanci. Dekleta že krepko posegajo po točkah svetovnega pokala. Ta naš napredek v slalomu in veleslalomu se vidi tudi v dobri izboljšavi naših FIS točk. Vse jih iz tekme v tekmo popravljamo. Tekem je v tej sezoni še veliko in še bo čas za dobre uvrstitve.« Ocena svetovnega prvenstva? »Večjega uspeha kot so ga dosegla dekleta v teh nastopih v Schladmingu ne bi mogli pričakovati. Metka. Andreja in Anja so pokazale, da ni več daleč dan ko bodo v samem vrhu ženskega alpskega smučanja. Vse tri so dosegle najboljše jugoslovanske uvrstitve doslej na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Vse to kaže. da je ženska vrsta Jugoslavije v hitrem vzponu« D. Humer Jugoslovanski akrobatski pokal Dobri akrobati na smučeh MOJSTRANA - V okviru SD Mojstrana že nekaj časa uspešno deluje akrobatski smučarski klub. V njem je nad trideset mladih, ki so se navdušili za to smučarsko zvrst. Mojstrčani pa niso samo dobri akrobati na smučeh, so tudi dobri organizatorji tekmovanj. Pred dnevi so na smučiščih Mojstrane in Podkorena organizirali prvo tekmo za jugoslovanski akrobatski pokal. V dveh dneh se je borilo za najboljšega nad petdeset tekmovalcev iz Beograda. Zagreba. Maribora, Ljublajne, Kranja in Mojstrane. Največ zanimanja je bilo za skoke, ki so bili pripravljeni na skakalnici pri savskem mostu. Navdušil je zmagovalec Brane Rabič iz Mojstrane, zmagovalec v skokih in kombinaciji, ki je z enkratnim skokom izvedel dvojni salto. Rezultati — prosti slog — člani 1. V. Lanc (Zagreb) 16,15. 2. B. Rabič (Mojstrana) 15,88, 3. Vončina (Mojstrana) 14,45; mladinci — 1. Peternel (Mojstrana) 18,50, 2. Jemc (Ljubljana) 14.73. 3. Horvat (Mojstrana) 13,64: članice — 1, Koklič (Maribor) 18,22, 2. Lakota (Mojstrana) 16,56; mladinke — 1. Kramarič 14,58, 2. Koprivnik (obe Maribor) 9.50; balet - Člani - 1. Lanc (Zagreb) 21,00. 2. Bonač 18.9, 3. B. Rabič (oba Mojstrana) 19.3; mladinci - 1. Klančnik (Mojstrana) 19,0, 2. Urbanja (Maribor) 18,9, 3. Stular (Kranj) 15.3; članice - 1. Držaj (Mojstrana) 13,8. 2. Koklič (Maribor) 9,0; mladinke - 1. Kramarič 22.2. 2. Koprivnik (obe Maribor); skoki — člani — 1. B. Rabič 98,64. 2. Bonač 86,39, 3. Dražič (vsi Mojstrana) 84,56; mladinci — 1. Rekar (Kram) 114,91. 2. Ravnikar (Moj- / strana) 82.80, 3. Urbanja (Maribor) 82,20; članice - 1. Koklič (Maribor) 20,60; mladinke - I. Koprivnik (Maribor) 39,55; kombinacija — člani - 1. B. Rabič. 2. Bonač (oba Mojstrana), 3. Ketiš (Maribor); mladinci — 1. Klančnik (Mojstrana), 2. Urbanja (Maribor), 3. Štrekelj (Ljubljana); članice - 1. Koklič (Maribor), mladinke — I. Koprivnik (Maribor). J. Rabič r Naslednji teden prva dirka Pekovci kegljali TRZIC - Osnovna organizacija sindikata Peko je bila organizator letošnjega kegljaškega sindikalnega tekmovanja. Na kegljišču notela Gami na Ljubelju se je pomerilo ftestinsedemdeset kegljačic in kegljačev. Za presenečenje je poskrbela Olga Bencina, ki bi med moškimi z 204 keglji. osvojila dvanajsto mesto. Pivih dvajset tekmovalcev in deset tekmovalk se je uvrstilo v zaključni del tekmovanja, ki bo v marcu. Rezultati — ženske -.1. Bencina 204. 2. Spik 193, 3, Zupan 184, 4. Meglic 180, 5. Perne 180; moaki - 1. Nunar 229, 2. Pra-protnik 229. 3. Pavšek 219. 4. M. Nunar 218. 5. Crtalič 216. 6, Zupan 210, 7. Lause-gar 210, H Primožič 209. 9. Japelj 207. 10. Perko206 ' OBVESTILO SMUČARJEM I TEKAČEM! Po usklajenem programu organizatorjev množičnih smučarskih tekaških prireditev bo v nedeljo srečanje smučarjev tekačev na Rogli nad Slovenjgradcem. Odbor akcije Na teku se dobimo Kranj organizira skupni prevoz. Prijave za udeležbo na teku sprejemajo v Pisarni Planinskega društva Kranj danes med 17. in 19. uro. Odhod bo v nedelj šestih zjutraj izpred hotela na v Kranju. 17. in jo ob Crei- _) NOVO V RADOVLJICI LINHARTOVA 10 V PETEK. 19. FEBRUARJA OB 12. URI OTVORITEV NOVE MODERNE SPECIALIZIRANE PRODAJALNE »AKUSTIKA« CELOVITA PONUDBA TV SPREJEMNIKOV RADIJSKIH APARATOV TRANZISTORJEV KASETOFONOV GRAMOFONOV MAGNETOFONOV GLASBENIH CENTROV TV ANTEN IN PRIBORA REZERVNIH DELOV MERKUR KRANJ VELIKA PONUDBA KASET IN GRAMOFONSKIH PLOŠČ Kranj — Franc H vas ti, trener kranjskih kolesarjev, ima ob tekmovalcih, strokovnih in drugih delavcih kluba nedvomno največ zaslug, da je Sava postala pojem v jugoslovanskem vrhunskem kolesarskem športu. Vodilno vlogo namerava obdržati tudi v jubilejnem 25. letu obstoja. »Prva preizkušnja nas čaka že konec naslednjega tedna, ko bo v Poreču državno prvenstvo, v ciki o krosu. Upam, da bomo lanski naslov ubranili,« je povedal Granc Hvasti. »Priprave so bile namreč izredno zahtevne. Fantje so si komaj oddahnili od zadnjih dirk, ko smo se že lotili kondicijskih priprav. Zastavili smo jih podobno kot v nekaj minulih letih in lahko rečem, da so bile zelo uspešne. Člani so bili doslej na skupnih pripravah 36 dni, starejši mladinci 12, mlajii mladinci in pionirji pa sedem dni.« S kondicijskih priprav so zdaj kolesarji Save prešli na tehnične, na kolesa. »Po državnem prvenstvu in uvodnih cestnih dirkah v Poreču se bomo skupaj s Čehi in Zahodnimi Nemci podali na jadransko magistralo. Tujima kluboma bomo tako vrnili gostoljubje, hkrati pa se od njih marsičesa naučili in nabrali dragocene kilometre vožnje na kolesih.« Članska ekipa Save bo letos nastopala s sedmimi kategoriziranimi tekmovalci. Ropret in Udovič imata mednarodni razred, Frelih in Cu-derman zveznega, perspektivnega pa novinci Lampič, Marn in Polanc. »Ropretova odsotnost, sluti ^ t jaški rok, se bo seveda pota**, vendar pa se lahko zanesen ta* ' na druge že izkušene člane ekipi,, je dejal Franc Hvasti »Nekofi, I manj računam le na novince, o* bodo letos predvsem privajali * tekmovanje v članski konksita* Sicer pa se člani pripravljajo« nastope v državni represestuti ter za klubske dirke doma is 11* jini. Vsi, ki sem jih naštel, so nI potencialni kandidati as k** olimpijske igre v Los Angele**,« Katere pa bodo v novi tekmovVk sezoni najtežje preizkušnje ta kolesarje? »Nedvomno dirka Po Jnjoo*, viji, svetovno prvenstvo in kat*, niada, rasen tega pa bomo ak*k| osvojiti čim več državnik aa*V vov in zmag na |--T*h**jM etapnih ter enodnevnih tekaak« Mladinci bodo vozili mhoon, domačih dirkah. »V ekipi, ki jsi trener Nejc Kalan, je najst mladincev. Žal Tuniea. Kavaša in Zev ni k« tJi precej neizkušeni, kljub ton* upam, da bodo vsaj —hrti! mL. v državno in slovensko repnaT. tanco.« Kranjski klub daje veliko potone, i tudi vzgoji pionirjev v osnovnih fokk ' iz katerih črpa najbolj nadarjen«? lesarje. Na področju vzgoje * ? slanja predvsem na inštruktorji sekcije na Kokrici, ki jim bodo w* Jomagali še člani športnega dnj2! akob Stucin. H. Jelovi Svetovni alpski pokal Štirje naši med petnajsti (Jugoslavija) 2:55,««, 13. G*. ja) 2:55.94. 14. S. Mahre (ZDA)? (Italija) oba 2:56,26, .. . l^^ KIRCHBERG - Ni še minilo slavje letošnjega svetovnega prvenstva v Schladmingu, se je karavana smučark in smučarjev podala v nadaljevanje ženskega in moškega svetovnega pokala. Ženske so svojo veleslalomsko tekmo imele v Oberstaufnu, moški pa peto tekmo sezone v veleslalomu v avstrijskem Kirchbergu. Med vsemi najboljšimi veleslalomisti na svetu je v tern nastopu spet po pričakovanju slayil »ved Ingemar Stenmark, ki je v tej disciplini zmagal že tretjič. Ta zmaga, ki je sedeminšestdeseta, je bila obliž za drugo mesto v veleslalomskem nastopu na svetovnem prvenstvu. Zanimivo je, da je drugo mesto osvojil že zmagovalec skupnega svetovnega pokala Phil Mahre iz ZDA. V letoSn ji sezoni je to za Mahra že peto zaporedno drugo mesto. Prijetno presenečenje so pripravili spet naši alpinci. Kar štirje so se uvrstili med prvih petnajst. To je uspeh, ki je prišel nepričakovano, potrdil pa je, da so jugoslovanski reprezentantje v nadaljevanju svetovnega pokala v res izredni formi. Izredno smo lahko zadovoljni z uspehom, saj je bil Jure Franko šesti. Se najbolj je presenetil Jože Kuralt, ki je bil sedmi. Ta uspeh veliko pomeni za Kuralta, saj je to njegova druga najboljša uvrstitev v veleslalomu nasploh. Sedmo mesto mu je spet prineslo samozac panje in veliko podporo za še boljše uvrstitve. Rezultati - l. Stenmark (Švedskal 2:52.06. 2. Ph. Mahre (ZDA) 2:52.98. 3 Girardelli (Luxsemburg) 2:54,05. 4. Enn 2:54:11. 5. Ortner (oba Avstrija) 2:54.50. 6. Franko 2:54,55, 7. Kuralt (oba Jugoslavija) 2:54,74, H. Zurbriggen (Švica) 2:54.90. 9. Križaj (Jugoslavija) 2:56,01, 10. Halsnes (Norveška) 2:55,33, II Gaspoz (Švica) 2:55,57. 12. 9trel (Jugoslavija) 3:01.00. Gre,* je odstopil v prvem nastopa, LESKOV9KOVITOČKE TUDI V VELB8LALOMU OBERSTAUFEN - Žensk* l smučark je svoje tekmovanj« ^JJji nem pokalu nadaljevala enakok*f v veleslalomu. Tokrat j* j^J* osvojila Nemka Mana Epp|e jJ^ čanko Cooper in vodilno v ,^1-pokalu in dobitnico treh zlatih S"1! svetovnem prvenstvu $vicar^, Hess. Na tem veleslalomu sta tudi Jugoslovanki Andreja Lesk^', Metka Jerman. Druge so o*uieT^j kondicijskem treningu. Velik JSsl dosegla Andreja Leskovsek. ki najsta in s tem mestom ie o^J' štiri točke v veleslalomski nw*» svetovnem pokalu. To so hkrati i*** veleslalomske točke v tej diJ^' naša dekleta. Leskov*kova bi boljše uvrstila. V drugem t^^1 imela tretji najboljši vmesni ?jl spodnjem delu je bilo nekaj ^ uvrstitev med prvo deseterico nS» mogoča Metka Jerman ie tanj, v prvi vožnji morala odstopiti v Rezultati - 1 M Eppl 2:27.79. 2. Cooper (ZDA) (Švica) 2:28.35. 4. I. Epple tZRN 5. Pelen (Francija) 2:29,60 „ -2:29.96. 7. Mc Kinnev (obe /ju N H. Serrat (Francija) 2:31.21 g (Švedska) 2:31,39, 10. Harvatov.23 2:31,54. 11 VValliser Leakovšek (Jugoslavija) r Po osemindvajsetem svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah Uspehi izziv za Sarajevo KRANJ - Lepšega zaključka se t nedeljo na ledenem stadionu k c Schladmingu nismo mogli nadejati. Ob sklepu osemindvajsetega st*2!!*i prvenstva v alpskih disciplinah so v tem avstrijsko štajerskem I središču na zmagoviti jambor poleg dveh švedskih zastav di^ignihhtS^ slovansko trobojnico. Tržičan Bojan Križaj je namreč za Ločanom k * Strelom priboril za Jugoslavijo še drugo kolajno, tokrat srebro i 2?* ,S tem so naši smučarji in smučarke presegli vsa pričakovanja, hhnut sprejeli velike obveznosti, da bodo te uspehe branili in jih po mnimJfAl izboljšali na olimpijskih igrah leta I9H4 v Sarajevu. Sporta ni mogoče primerjati z drugimi dejavnostmi. Vendar jr prvenstvo v Schladmingu dokazalo, da se z resnim in načrtnim drltm d|T* či več, kot bi pred nekaj leti kdorkoli lahko pričakoval. Srebrna m ^rJ*' medalja sta kronali izvrstne uvrstitve in nastope naših smučark in Vsi st) že nekaj let nakazovali svoje velike sposobnosti: Bojan Križaj tn\ Strel sta dokazala, da imamo tudi mi športnike, ki znajo v odločilnih pokazati vse. kar znajo. Pokazala sta. da ni mira niti naša nantSz maloštevilčnost. V nedeljo ob l.i.34 se je zgodilo, kar smo si najbidj želeli. f%± Tržičan Bojan Križaj je dosegel tisto, kar je zares zaslužil. Z vstmtt^*' to želeli, saj je doslej dvakrat zapored dobil slalomski tekmi za m*twm v Wengnu. Evropski mladinski slalomski prvak v avstrijskem Mavn\Jr z osvojitvuo slalomskega srebra doživel največii dan v svoji sorten, h*' začel pred osmimi leti s trinajstim mestom v slalomu na svetovnem or,J' leta 1974 v St. Moritzu. Prav Bojanu Križaju in trenerju, sedaj direktorju naših alpskih nt* tanc Tonetu Vogrincu se lahko zahvalimo, da je jugosfovansko «2* prišlo v sam svetovni vrh. Zmagovita dvojca je za seboj potegnila in dekleta, da so začeli trdo delati. Pred osmimi leti se je začelo saro«^, leto je postalo mejnik v naši alpski smučariji. začelo se je delati tak j* treba. Trdo delo se je tako obrestovalo, da nam je schladmiško "trtnut^ stvo dalo več. kot smo si upali pričakovati. Ob tej priložnosti ne moremo mimo tistih, ki so usmerjali prt r m*^ korake obeh dobitnikov svetovnih odličij. Če ne bi bilo očeta Petm a\y»V znamenite alpske pionirske smučarske šole na Zelenici, ki sta h Zdravko Križaj in Janez Wagner. Bojan Križaj ne bi dosegel tistrfta Lr Talent je premalo Za te uspehe imajo mnogo zaslug tudi Tone Vttgn** m (iartner. Danilo Vodovnik in Miran (iašperšič. sedanja generacija makov v naši alpski moški reprezentanci Isto velja tudi za Bomo \v Tudi v Loki so imeli alpsko pionirsko šolo in tukaj je Boris driMjnt^ smučanja. Pod vodstvom trenerja Jaroslava Kalana je Boris ktc. 5 Kranjski gori fiostal evropski mladinski prvak t veleslalomu Tak« o L Bojanovi poti In nenazadnje sta tudi oče m mati omogočila B<>n>i. * j sta mogla. Uspehi naših deklet m fantov so torej na dlani Vsi sa dakaiak , resnični* vrhunski športniki, ki so dvignth ugled (lorenjske. Sloimifr | samoupravne socialistične neuvrščene Jugoslavije i svetu. To so u.or do mače *lasl»e Torek: JUH Domač* aktualnom i ■ ,|H |i> io Oddaja za mlad«- .Morda i«- lw> zam n,xi.. 17.3) Delegati sprašu Oddala n N N N I' Ce- •litki-*r*-da: j * I Ml I >..in.i' i aktualnosti .4>ve«fila lli.m Stop zelena lui' M "r' I i VII* ho zanimalo . iV*tifkr ( etrtek: ■«•<■» DiHiiači' aktualnosti • • I da Hi to Nase /rt alo Drugi program 7.30 Torek na valu 202 • 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva, »Na obisku v. . .«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 V živo. . . - 22.15 Blues - 4. oddaja - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 17. FEB. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - Škotska ljudska glasba - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glsba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glsba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska - 19.25 Obvestila in zabavna glsba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom. Gorenjci -20.00 Koncert za besedo -20.30 Dva koncerta Slavka Osterca - 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere Othello - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glsbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Big Band jazz: Duke Ellington - Clark Terry - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa CPOLA8 časopisne novice storitve izdelava filmov Morda vas Imi zanimalo 17.20 Po domače za vas Čestitke Petek: Mino Domače aktualnosti obvestila - 16 30 Kulturna snovan|a Morda vas bo za nimalo • 17 20 Na*i odmevi Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: Hi (NI Domače aktualnosti obvestila lij {O Kam dane-, in nitri JugoJon vam pred stavlja Morda mi- ho /ani malo I" retekosti Ne deli-ka kronika ohvi-lll.t I _' OO Cc-tltke Naši nilmn i Morda va- bo zanimalo ČETRTEK, 18. FEB. Prvi program 4.30 Jutranji program I glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8 35 Mladina poje -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za . . . 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 Iz naših sporedov • Iz naših krajev 13.20 Obvestila in za bavna glasba - 13.30 Priporo čajo vam . - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade podušalce - 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio oh 17 00 - 18.00 Z ansamblom Vihja Petriča - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključuje jo - 18.35 Iz opusa Milana Potočnika 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.:J5 Lahko noč. otroci - 19 45 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov • 21.06 Literarni veeer Por treti v besedi - V Ma< • hiavelh - 21 45 I.ei>e melodi je - 22.15 Informativna odda ia,.v nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov 22 30 Plesna glasha iz mgoslo vanskih 23.06 Lirični utrinki 23 10 Mozaik lahke glas be no.05 Nočni program glasba Drugi program 7.10 Četrtek na valu 202 13 00 Od enih do sedmih glasba, Za mlade radovedneže, Mehurčki, tema dneva »Vroče-hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet -21.00 Zavrtite, uganite - 22.00 S festivalov jazza - X. Mednarodni dixieland - festival »Dresden - 80« - IV oddaja The Harlem Sound (CH) -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 19. FEB. Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Otroške igre -8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.06 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe . 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Emil Adamič: Tatarska suita za orkester -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - Obvestila m zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo i nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . . . -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali 23.05 Lirični utrinki 23.10 Perkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni Srogram - glasba (iz studia loper) Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Ob koncu tedna« , koledar večernih prireditev, druge servisne informa cije. minute za EP in še kai -19.25 Stereorama - 20.00 Stop pops 20 - 21.30 Glasbeni casi-no 22.15 Poplarna countrv glasba - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA Slo« lovlnar In karlkatu Prvi prevod hiljli,.-latlnećlno t/raeleka fllmaka igralka (Dallah) Sklop naprav, aparatov Pomembno laponako priatanleće Otok čarovnic« KJrke Jeilk na|»le» naroda na avelu Dolg okrogel leaen predmet Zakrivil, lurikl meč tndliakl plaatell IMulk Radi) Madl avlcarikl planlal Goretnei. ragrl/e i«c. prenapete! Gealo na grbu ali rasla,I Moraka riba, podi..r,ic Rešitve pošljite do srede 17. februarja do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Mose Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke I dne 5. februarja: an.arkoka ka...l.-lal..-i■. ..lam. nela. lan kreii arabet em., V ara, .in. »sat. vu. »i. rtminrtnl.tsm rute. ..ve. arami trnek. vida. a.l.la. ara..,.-.. ... ik.,. aire. sezam, njiva. meli. kazen. »mer. Preieli hitio 201 rešitev. Izžrebani so bili. I nagradil ' l>'» dnu |>reii,.e Minka Žagar. V.-les.iM. I«. rlZ^^l^ZT^ ..r..,,,,,. Zofka Golob, Poli«,, f, Naki., i ugrado tim dim primi; Pavle Polhar. Kram. Zupan.' -i,V v a I I Naitrade hotno poslal, pti posti Za plačevanje računov naj skrbi banka Morda ste že slišali znanca, kako je zadovoljen .odkar je odprl tekoči račun in zdaj nima nobenih skrbi več s plačevanjem stanarine, časopisov, elektrike, vrtca, pa verjetno še kaj drugega. Inkasanti se pri njegovih vratih sploh ne ustavljajo več. Vsakomur je to dano na Gorenjskem, če hoče, le pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske mora odpreti tekoči račun. Potem pa se lahko odloči.katere svoje obvez nosti bo poravnaval preko banke. Poseben obrazec mora izpolniti v tisti banki, kjer je odprl tekoči račun in napisat i ,kaj vse naj banka poravnava kar sama. Posebej vpiše obveznosti, ki se ponavljajo mesečno v enakih zneskih (in posebej tiste v neenakih zneskih Pod enake bo prišla televizija in radio, pa obroki za knjige, časopisi, življenjsko zavarovanje, namensko varčevanje pa tudi vse vrste kreditov, kot je na primer stanovanjsko posojilo, |s>-trošniški krediti in podobno Med neenakimi zneski pa bodo elektrika, telefon, vrtec, osnovnošolsko varstvo in podobno. Računi bodo namreč prihajali zdai naravnost na banko Za vse tiste stvari, ki jih kasira mkasant. se morate prei z njim točno dogovoriti, da boste s tem in tem mesecem začeli plačevati obveznost preko tekočega računa, da ne hi bilo kakšnih sitnosti, da bi morda dvakrat plačali eno stvar ali pa bi ostalo neplačano in hi vas podjetje terjalo Ko ste izpolnili v banki obrazec m se dogovorili z inkasanti. je stvar za vas zaključena Hanka spelje sama vse preko računovodstva tiste delovne organizacije ter računskega centra in že naslednji mesec vam Itodo v banki poravnavali vse zneske /a katere ste se odločili, da bodo na vasem tekočem računu tako imenovani • i ra jmki<. Da imate obveznosti plačane, boste na izpiskih videli odtegljaje, označene kot DELO, RTV, ELEKTR. za nekatere pa bo označeno s*TR Itraj-nik) Trenutno v banki prilagajo še račune za telefon in za stanovanje, kmalu pa bo tudi to ukinjeno. Pa še to. Vsako spremembo zneskov nakazil je treba javiti takoj. Oh podražitvah časopisov, revij, radia in televizije in podobnega banka sama naredi spremembo. Za vse ostalo pa moramo poskrbeti sami; spremembo javimo v tisto enoto banke, kjer smo odprli tekoči račun. Veliko delo nam lahko yoravi hanka. če le hočemo In to Vez plačno! Za vse te ugodnosti, za vse to delo. ki nam je prej vzelo veliko časa - čakanje na pošti, v banki, čakanje na inkasanta - hanka ne zahteva niti dinarja! Zahteva pa seveda, da imamo na tekočem raču nu vedno toliko kritja, da nam bodo lahko poravnavali nase obveznosti To pa mora biti! Se to možnost nam daje banka, da se odločimo, kdaj naj nam plačujejo te naše obveznosti: H.. 18 ali 2H v mesecu. In odločili se borno za tisti datum, ko pride na tekoči račun naš osebni dohodek Omogočajo pa tako plačevanje obveznosti tudi tistim, ki ne prejemajo osebnega dohodka na tekoči račun, le skrbeti morajo, da polože vsak mesec tolikšen znesek, da hanka lahko poravnava njegove obveznosti. V tem primeru ne dobi čekov za dviganje. Seveda pa velja tudi pri poravnavanju obveznosti s pomočjo tekoče ?a računa, da moramo imeti kritje 'im pridemo »v minus«, hanka ustavi tudi plačevanje I rajnikov JO ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj GLASlg. STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 12 FEBRUAR w TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 13. FEBR. 8.10 Poročila - 8.15 Potovanje škrata Spančkolina češka nsana aeriia - 8.25 Ciciban, dober dan: Civ čiv se dolgo bom živ, 2. del - 8.40 ZBIS -S. Rozman: Oblaček pohaja ček - 8.55 Kuhinja pn viohn-akem ključu: Peter in volk -9.25 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija TV Zagreb - 9.55 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd -10.25 Zgodovina letalstva, francoska serija - 11.20 Za zdravo življenje, 2. del - 11.30 Otrok in igra: igrajva se -11.50 Propagandna oddaja -11.55 Garmisch-Partenkir-chen: Smuk za moške — prenos - 13.15 Hitrostno drsanje, posnetek iz Alkmaaria - 13.40 Poročila - 14.25 Nogomet OFK Beograd: Dinamo -prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 16.16 SP v bobu štirisedu. posnetek iz St. Moritza - 16.45 Košarka Iskra Olimpija : Cibona, prenos v odmoru Propagandna oddaja - 18.15 Muppet show: Victor Borge - 18.45 Naš kraj - 19.00 Zlata ptica: 1001 noč: Kralj in Beduin - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 TV križanka 21.35 Zrcalo tedna 21.50 Ne-vada Smith, ameriški film -23.50 Poročila Mladi Max Sand je sin belega očeta in indijanske matere. V oddaljenih gorah i ivi srečno, dokler mu trije razbojniki ne ubijejo staršev. Tedaj se v Maxu porodi sla po maščevanju. Pred njim je dolga pot; naučiti se mora številnih veščin Divjega zahoda, da postane kos prekanjenim revolverašem. Značaj mirnega fantn ,e po 6 -t,~.., zasledovanju in maščevanju seveda popolnoma spremeni. Zaslovi kot nevarni Nevada Smith. Film je torej klasičen vestern na temo maščevanja. V naslovni vlogi je zaigral Števe McOueen. Oddajniki II. TV mreže. 16.15 Test - 16.30 Otroški Slager Zagreb 81 - 17 30 Vroči veter, humoristična serija -18.25 Show Zdravka Coliča -19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV kaseta: Alma Ekmečič - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila -21.10 Feljton - 21.40 Športna sobota - 22.00 Izziv novega, dokumentarna serija - NEDELJA, 14. FEBR. 8.25 Poročila - 8.30 Živ žav. otroška matineja - 9.20 Propagandna oddaja - 9.25 Gar-misch-Partenkirchen: Slalom za moške, prenos 1. teka 11.00 TV kažipot - 11.20 Propagandna oddaja - 11.25 G ar misch-Partenkirchen: Slalom za moške, prenos 2. teka - 12.30 Poročila (do 12.35) -13.10 Prebujajoča se dežela, ameriška nadaljevanka 14.45 SP v bobu štirisedu, posnetek iz St. Moritza - 15.30 Zgodnja pomlad, kitajski film - 17.20 Poročila - 17.25 625 - 17.55 Športna poročila -18.10 Trifkovič: Ljubezensko pismo, drama TV Skopje -19.10 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 S. Pavič: Zadnje dejanje, nadaljevanka T V Beograd - 21.35 Športni pregled - 22.20 Poročila Kitajski film Zgodnja pomlad je nastal pred dobrimi desetimi leti. Dogajanje je postavljeno ■v čas, ko se pripravlja revolucija. V ospredju je lik mladega intelektualca, ki se nekoliko iz dolgočasja pa tudi iz neodločnosti odpravi učit v malo mesto. Sprva se mu zdi kot ./Jaaijeni paradiž, vendar je tudi mestece odraz tedanjega stanja na Kitajskem. Mladi mož uvidi, da se mora aktivneje vključiti v boj proti zastareli družbi. Znani televizijski režiser A co A leksov se je tokrat lotil ene izmed prvih komedij pri nas; Kosta Trifkovič a Ljubezensko pismo. Kot dober opazovalec meščanske družbe svojega časa je realistični dramatik Kosta Trifkovič (1843- 1875) pomenil v času mračne romantične drame pravo osvežitev. V šaljivih gledaliških igrah, ki se odlikujejo s humorjem, preprostostjo in neprisiljenostjo.je znal duhovito združevati odrske zaplete. Oddajniki II. TV mete: 15.45 Mednarodni turnir v bokcu »Beograjski zmagovalec« prenos - 18.30 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ca s jazza - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Mongolski cirkus, mongolski dokumentarni film - 21.35 H. Fallada: Človek hoče navzgor, TV nadaljevanka PONEDELJEK, 15. FEBR. 8.45 TV v šoli: TV koledar. Tri basni, Priča: Balada o ro-mih, Od Kolpe do Velebita -10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Naši kraji. Mali program. Risanka Iz arhiva šolske T V Zadnje minute - 15.55 Kmetijska oddaja TV Novi Sad -16.55 Poročila - 17.00 Zgodovina letalstva, francoska serija - 17.55 Delegatski vodnik: Družbenopolitične organizacije v delegatskem sistemu - 18.30 Obzornik - 18.45 Kontra ritem, mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 A. Foerster: Gorenjski slav-ček, lirično-komična opera -21.15 Kulturne diagonale -22.00 V znamenju Foersterjev Gorenjski slavček./V nedvomno naša najbolj priljubljena opera. Prežeta je z meiosom, v njej se prepletajo tudi slovenske narddne in ponarodelepesmi, tako je povezana s slovensko zemljo, da jo po pravici imenujemo slovensko narodno opero. Režiser Fran Žižek je delo za televizijo nekoliko skrajšal, izvlekel najlepše arije, duete in ansamble in jih z dvema govornima vložkoma povezal v celoto. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžčar-ščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Lukičiada, otroška oddaja - 18.00 Miti in legende, otroška serija - 18.15 Tudi ti so naši otroci, izobraževalna oddaja - 18.45 Telesport -19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.55 Zagrebška panorama - 21.15 Lice ob licu, ponovitev zabavno glasbene oddaje TOREK, 16. FEBR. 8.55 TV v šoli: TV koledar. Varnost v prometu, Gorstva Jugoslavije, Dnevnik 10 10.00 Poročila - 10.05 T V v šoli: Zeliščni laboratorij, Risanka, Književnost in jezik. Mali program. Risanka, Glasbeni pouk. Zadnje minute -15.45 Šolska TV: Ustvarjanje federacije. Pod nežno streho • 17.1« Poročila - 17.20 Potovanje škrata Spančkolina, češka risana serija - 17.30 Plesi iz Gvajane - 18.00 Pisani svet: Nenavadni dogodek v gozdu - 18.30 Obzornik -18.45 Mostovi Hidak. oddaja za madžarsko narodnostno skupnst - 19.00 Knjiga - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Soočanja - 21.05 E. Zola: Nana, 1. del francoske nadaljevanke - 22.00 V znamenju Zidarjev roman Nana je iz vrste njegovih literarnih del, ki , opisujejo življenje v Franciji v obdobju od 1852. do 1870. leta. V njem je avtor realistično upodobil uspešno življenjsko pot pariške kurtizane in njen vpliv na usodo ljudi, ki so ji blizu. Nadaljevanka ima šest delov. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 T V dnevnik -17.45 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik -20.00 Narodna glasba - 20.45 čas podvigov, dokumentarna oddaja - 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 Izviri (do 22.20) SREDA, 17. FEBR. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Peta državna konferenca KPJ, Glamoč - 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Biologija, Risanka, Kocka, kockica, Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute - 17.25 Poročila - 17.30 Ciciban, dober dan: Pekarna -17.45 Katka, poljska otroška nadaljevanka - 18.15 Po- zdravljena, Makedonija -18.30 Obzornik - 18.45 Zapisi za mlade: Jurij Gregorc -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: J. A. Martin - Fotograf, kanadski film - 21.40 Miniature: Fran Tratnik -22.00 V znamenju V kanadskem filmu J.A.Martin -fotograf kamera prisluškuje zakonskemu paru, kije po štirinajstih letih že nekoliko utrujen od vsakdanjosti, obilice dela in petin otrok. Tako se žena odloči za potovanje s svojim možem fotografom, da se bosta skušala ponovno zbližati. Njena odločitev naleti na neodobravanje okolice, saj se zgodba odvija na prelomu stoletja, ko naj bi žena ostala pri otrokih. Oddajniki II. TV mreže- 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Cas za pravljico, otroška oddaja - 18.15 Naša obramba - 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik -20.00 Kultura danes - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Sir Laurence Olivier je izbral za vas: T. VVilliams: Mačka na vroči pločevinasti strehi -22.45 Knjige in misli (do 23.15) ČETRTEK, 18. FEBR. 8.55 TV v šoli: TV koledar. Dijak ali vprašaj, Luna, Biologija - 10.00 Poročila -10.05 TV v šoli: Kemija. Risanka, Združeni narodi, Mali program, Risanka, Pravljica, Zadnje minute - 15.35 Šolska TV: Ustvarjanje federacije. Pod snežno streho - 17.05 Poročila - 17.10 ZBIS - S. Rozman: Oblaček pohajaček, otroška risana serija -17.25 Kuhinja pri violinskem kiju ^_ pojav, oddaj« o fij> Poročila (do 22.101 PETEK. 1». FBBfi 8.50 TV v šoli: T\ j Angleščina. TV iuT 10.00 Poročila - ijjj1* Soli: Zgodovin«. Rj^. ■ - UJ vprašajte mene. «w gram. Risanka, 1^*1 na reportaža, - 16.55 Smučarskih* ske na 10 km. ^ Osla - 17.25 PoniJ* Kaj je novega ntpjvj otroška senja TvTj 18.00 Telestart 8j JI oddaja - 18.30 rJ*\__ 18.45 Pred lakOj E 19.15 Risanka - i$™ radio nocoj - law!" zma - 19.30 TvV 19.55 Vreme • rodič: Naša bJJJi nost - KuhuMv*' 20.55 Ne Pretri^*J| dnevi, ta leta: Iv ► I nika 1952 - l.'jM men tarna serija, J*. jI čila - 22.00 S|Jl*i sodelujemo!. ipt3*' - 22.10 NoJni>* Juan. vzhodnoh/*1 Vzhodnonemši Don Juan on.. današnje probiT v odnosih mea^t in ženskami. je operni režis^1** za svoje donjiu^\ kaznovan kot^S> Mozartovjuntf*\ Oddajniki II. Ty E 17.10 TV dnevnji*^ ščini - 17.30 TCv J* 17.45 Nihče bL. V ška oddaja - ^ |j mladinska odtkU \ , t Zvezde, ki ne (N* \ bavno glasben*,^*?. ' 19.30 TV dntv^u Glasbeni ateh>M i grebška panor». J > J Vidiki, dokumcN I ja - 21.55 NorVV, } ' smejana ženk^1 is* film h VELIKO ZNIŽANJE CEN • od 12. do 28. FEBRUARJA • za talne obloge 30% za tapete 50% BLAGOVNICA ^ Prešernova 10 ^ r NOVO V KINU Kratek opis vsebine obeta, da utegne biti Mora dokaj zanimiv film. Ce le niso preveč izpostavljeni zgoli komercialni učinki. Zgodba pripoveduje o dveh študentkah, ki si med počitnicami ogledujeta deželo. Okvara na avtomobilu bistveno spremeni ne samo njun oddih, ampak tudi življenje. Mestni šerif posili Diano in obe brez sojenja pošlje v ženski kazenski zavod. Skušata pobegniti . . . Film je posnet po resničnem dogodku. Zarja v detel i Zulu je zgodovinski spektakel, v katerem poleg Burta Lancastra, Petra OToola, Johna Millsa in drugih filmskih zvezd nastopa več kot 11.000 statistov. Dogajanje je postavljeno v 1879. leto v Južno Afriko. Bojevniki plemena Zulu prelisičijo sodobno opremljeno britansko vojsko. Bruce Lee super zveada je še ena uspešnica že preminulega hongkonškega filmskega junaka. Tokrat gre za smrt njegovega očeta. Mati sumi, da ga je ubil nekdo iz tujine. Bruce priseže maščeininje. p E P RI. K A Nedeljska matineja za otroke znova predstavlja Pepel ko V risan ki mojstra Walta Disneya. Pravljica je znana, zato vam namesto vse bine postrežemo le s prizorom iz filma. ^ ...... . 111,1" ■' I ari • •■ " • < i I " i I '■■ 'i * i ' ■*>!' i11* KINO KRANJ CENTER 12. februar/a amer. htm: srhljnka ME (11,A oh IH. in IS. uri. ob 20. uri VEČER JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PLESOV, PESMI /.V MELODIJ - prireja Kil) »Sata* Krtin/ 11. februar/a amer. bare srhljnka ME (ll.A <>b IH. IH. m 20. uri.premiera amer. nit, bart. filma ZARJA V DEŽELI ZVIV oh 22 uri M.februar/a amer bari risani film PE PELE A oh lil. uri. amer. han: srhljnka MEGLA oh /.>.. /". in IH. uri. premiera amer han pust filma MORA oh 21. uri 15. in IH. februar/a amer. han : pust. film MORA oh Ki.. IS. in 20. ari 17 in IS. februarja amer. m; han Žgisf. film ZARJA V DEŽELI ZA I.V ob IH.. I M. in 20 uri KRANJ STOR2IC 12. fehnitiria ilal htm ljub, ilrtinui ZE.\A 1^11 HICA oh IH.. IS. in 20 nn M.februarja amer ban: aktu film STARI W'HISKY oh IH. IH. uri. Hal. han litih ilntmaZENA 1,11 BIC A oh 20 ur i 14 februar/a amer htm akti/ /i/m STARI \YHISKY oh 14 uri. MM/, han erol film EMII.V oh IH. in is ari. /nrmitra htUMŠ, han filma BRC C K LEE - SV PEH ZVE ZDA oh 20 un htm. film uri IS JO uri r. i>.\ of> ju uri /•> in 17 februarju mmgk, ban . fil CE LEE - SCPER ZVEZDA ub It ji 1 u rt IH februarja amer bare. film DRAKI l.o \ A MCI oh IH . Is m JO un is. februarju tmgt. ban oh ih., is in jo un t-ioi film EMU V TRZlC / f februarju //«/. ban aken film s.\ HA RS K A l'REVARA ub ih uri. amer htm ihnlltr VELIKA HIRA ob ts.in 'M un. premiera hon/tk. htm filma UR t 'VE LEE — Si 'PEH ZVEZDA oh 22. uri ii. ji hi miriti amer htm ii*aru film (i liEZSI SVET RACMASA JAKE »b c, uri amer han komedija ZADMI POHOČM PAR V AMERIKI oh 17 in IH. uri. premiero Hal han drame ZESA IJCHICA »b 21 un I') februarja šied htm . film IAVBE7.ES SKI V RTI h/A K oh 17 un. amer han tira mu VSI PREDSEDNIKOVI MOME ub Vi 111 i ih m 17 februarja >(«(/ ban i film hICHEZENSKI VRTI hI A K oh 17 m l'i un Is (rhnitiriii . tumr film DRAKl 'l.l>VA HČI / htm entt plin UCREZENSKI VRTIUA-K ob IS. in 20. uri. premiera timer. ban: punt filmu MO RA oh 22. uri 14. februar/a ital han\ ukci/. />ust. film SAHARSKA PREVARA oh /j. uri. šied barv erot. film UCBEZENSK1 VRTILJAK ob 17. in 19. uri. premieni amer. niz. htm. filma ZARJA V DEŽELI ZAl.C oh 21. uri t~>. februar/a premiera amer. htm. filma OKTACtON oh IH. in 20. uri IH.febntar/a amer. htm. srhl/nkti ME C.LA oh IH. m 211 uri 17. februar/a amer film DRAKCLOVA HCI ob IH. m 20. uri IH. fehntar/ti ital. him . ljub. tlnimti ZESA LJCR1CA oh IH. m 20 uri DUPLICA a nt' Nil POROČNI PAR V AMERIKI oh 2h IH uri 1.1.fehniuriti ttnn-i htm film ItKTAOON >h /o ari CE&NJICA 12 .februarja amer htm Zgini. film ZA RJA V DEŽELI ZA 7.1 oh 20 uri Skofja loka sora 12. februarja amer film DOBRODOŠLI MISTER CHANCE oh 17..min JO uri l-l. m 11 februarja iugiml ban film PA DEC ITALIJE <>/» IH. ,n 2(> uri IH.. 17 01 ih. februarja angl. ban: film Z.REBEC oh 2h. un. 17 februarja oh Is. uri ihti. tirani film MORILCI NA MOTORJU! ŽELEZNIKI OBZORJE IJ febmar/a juglml hm film PA DEI film l.l 11 oh ITA UJE ah m un II februar/a fruiu 20 un : N.Jehntar/a amer kometi DOBRODOŠLI MISTER CHANCE oh Ih. m 20 un 17'.februar/a amrt Ihnlhr EORMl I.A oh JO uri JESENICE RADIO februarju amer um;t) nč'IVIDEC <>h 17 tri IH uri 11. m II februarja nem ban film ZA SODBE i I VAJA PIaZE ob 17. o, IH uri I") 111 IH fehnrtir/a frtmt kometli/a STRAH IMA HITRI. NOISE oh 17 tri I H. uri IT.fehmuriu amer fiust film VO-INA ZVEZD oh 17 m tmtttt ' t t ( i r » • u ■ 1 1 , , , 1 , , 1 1 . JESENICE PLAVŽ 12. febmar/a amer. /hi\I oh IH. in 20. un IX in 14. februarja /rrj» STRAH IMA HITRE NiHSK 1 L 15 in I H. fehruana nem fc<,K >\ KCVVAJA PLAZE ob IH,*\,\\ Bh IH. februar/a amer pust ZVEZD ob IH. in ZO. un KRANJSKA GORA 15. februarja ital ban fil^ AJKVLEobZO.un 17. februarja fra nt: ihinnk HITRE NOGE oh 20 un %M DOVJE /•'/. februar/a amer komrtli*, SlA'ŽBOab IH..-M «er 14. febntarjtr 'ital. htm /m^ V4 A J KI LE IS to ~ RADOVLJICA 12 fehntarja amer ban k PAJEVE NORCI!E M »\ * _ l-l. fehnitiria fra ur. han K NIČI oh ih un. amer lx,n SlL.ll Jo uri 14. februarju amer ban. l. u0LJn""' han i>lrn KWh I.OVŠClNEohjo un \u 15. m 17 febniariu iitil K, IM BEŽEN oh jo. un IH februarja frant ban Pl STOLOVSCINE ,m Jo .„S | Ih f f h nit i no /ugani, htm ITALIJE.,h jt 1 „ri \, BLED htm 12 februarja mguel Lil BI. A (SLA VE NE //(.( /I. febniarfti ju/i»sl htm MIRI V PARIZV 20 un IH. fehnitiria ttn/,'1 htmiiij, Jo uri 17 februarja ital han fiK NORO VOZIJO oh is. un v \ v EROTSKE Pl •N7Y>/.mSČ/\J> v i h. februar/a ital htm b\^M BEŽEN oh 20 ur, KI BOHINJ BOHINJSKA Bt^v VI. februar/a nem. ban DAME IN NJENA NEČAKA »1 14 febniar/a jutfosl tnn 4 3 I.1CBI. A (SLAVE NE Kty M j nem han film TRI SVKNtf *{ ih. februarja ital ban «l! NO HO VOAlJOah JO mn 'H A CESTNO PODJETJE KRANJ Jezerska 20 oglaša na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela KV KOVAČA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Se naslednje posebne pogoje: — poklicna šola kovinarske stroke, M leta delovnih izkušeni Kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo. ki bo trajalo tri mesece. Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po oglasu del v kadrovsko službo podjetja. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Izbira kandidatov bo opravljena najpozneje v roku 10 dni po poteku oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. Podjetje za PTT promet n. sol. o. Kranj, Poštna ulica 4 TOZD za PTT promet Skofja Loka o. §ub. o. Skofja Loka, Titov trg 9 objavlja prosta dela in naloge DOSTAVA PTT POŠILJK PRI TOZD ZA PTT PROMET SKOFJA LOKA Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas Pogoj: - dokončana osemletka, vozniški izpit A kategorije Na razpolago je ležišče*v Samskem domu. Poskusno delo traja 3 mesece. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja TOZD za ptt promet Skofja Loka. 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 22. 1. 1982 dela in naloge - VODJE ODSEKA ZA DEVIZNO-REŽIMSKE POSLE V POSLOVNI ENOTI SKOFJA LOKA splošnih pogojev se za opravljanje del zahteva višješolska brazba ekonomske smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj. lovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim ■Brioni. Pniave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev »preiema Ljubljanska banka. Temeljna banka Gorenjske Kranj. Poslovna enota Skofja Loka,Tjtov trg J a do 27. 2. 1982. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni najkasneje v 30 dneh po zaključeni objavi. jEŽURNE TRGOVINE ■ LOTERIJA ta tboto I februarja, bodo dežurne nanje prodajalne: NJ tral Diskont Vino. Kranj, jj r**V Maistrov trg D. Na vasi. r. m Naklo v Naklem od 7. do ure. vse ostale prodajalne na *!|,ri<' <*l 7. f'o 19. ure: Kle-ek — Duplje. Krvavec — lit- Hrib - Preddvor. K očna — Inersko vila Dežurne prodajaln« so te i"je m .•erija Samopostrežba Lesce IVL-JICA n ija Samopostrežba' Kranj* > srečka št din srečka št. (lin HO 80 9665 1 tMKl 050 160 03745 1.080 7460 600 71605 4.000 02420 8.000 78525 4.000 542.10 2.000 96 60 79920 8.000 7986 800 41 80 277036 100.000 71 100 127396 500.060 20") 1 11391 600 67 60 4.000 1947 •400 24.1401 20.000 104481 1.000.000 61797 72667 o 40 81157 2.0000 33222 2.040 .121817 20.000 182222 20.040 H 40 2:1 60 59038 6.040 r>:i 60 070498 20.040 «3 60 096598 20.040 273 200 195768 20.040 5.33 160 335498 20.040 04263 2.060 361418 50.040 29473 8.000 443128 20.040 300773 20.000 0!» 100 48306:1 20.060 49 HO 04 120 79 80 31544 2.000 5569 400 028624 20.000 8579 480 148944 20.000 (5769 400 308284 20.000 30629 8.000 315134 20.000 4212«» 0.000 • 151984 20.000 76039 0.000 45 HO 087739 20.000 615 200 437639 20.000 TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 90 do 100 din, špinara 120 din. korenček 40 din. Česen 120 din. čebula od 20 do 25 din. fižol ud 90 do 100 din, |»esa 20 din. slive 65 din. jabolka 30 din. radič 240 din. limone 75 din. ajdova moka 30 din. .kaša !H) din. surovo mas] o 280 (liji.. (ENTRAL KRANJ ^^■^ Gostinska in trnovska delovna organizacija n sol. o. Kranj POZOR - NOVO - BREZPLAČNO DOSTAVA KUPLJENEGA BLAGA NA DOM Central Kranj — TOZD Delikatesa Prodajalna na Maistrovem trgu obvešča cenjene potrošnike iz Kranja in bližnje okolice (dO 5 km), da kupljeno blago v vrednosti nad 2.000 din pripeljemo na dom brezplačno IZBIRAJTE V NAŠI BOGATI PONUDBI IN IZKORISTITE NAŠE USLUGE. INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV IBI Kranj razpisuje javno dražbo za prodajo večjega števila ELEKTROMOTORJEV RAZLIČNIH MOCl Prodapi se ho vršila \ prostu rili podjet [a. dne 16. 2. 19H2 -pričetkom oh 10, uri Prednost nakupa imajo podjetja in ustanove. __t_ VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Na podlagi Pravilnika o varstvu otrok v varstvenih družinah Vzgojno varstvena organizacija Radovljica objavlja prosta dela in naloge VARUHINJE NA DOMU za nedoločen čas, za območje Radovljice oziroma Lesc. Pogoji: — končana osemletka oziroma šola za varuhinje. — starost nad 18 let. — veselje in sposobnost za delo /. otroki in izpolnjevanje oh delu. — zahtevane prostorske zmogljivosti Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Radovljica, Kopališka 10. AVTO MOTO DRUŠTVO ŠENČUR razpisuje licitacijo rabljenega osebnega avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1977, izklicna cena 45.000 din Vozilo je v voznem stanju Prometni davek plača kupec. Licitacija bo v soboto. 13. februarja 1982 od 9. do 11. ure v domu Avto moto društva Šenčur. Stanska pot I ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - Kranj DEŽURNI VETERINARJI od 12. 2. do 19.2.82 Za občini Kranj in Tržič dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Ka-juhova 23, tel. 22-994 SOKLIC Drago, dipl. vet., Strahinj 116, tel. 47-192 Za občino Skofja Loka HABJAN Janko, dipl. Žiri 130, tel.69-280 KRlZNAR Miro, dipl. Godešic 134, tel. 62-130 vet. vet. Za občini Radovljica in Jesenice GLOBOCNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 74-629 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube, nepozabne mame. stare mame. sestre in tete TEREZIJE ZUPAN roj. Rotar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnici nesebično pomagali v zadnjih urah življenja. Hvala vsem za izraze sožalja, cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo delavcem OS Srednja vas in Bohinjska Bistrica. KUD-u Triglav, dr. Mihajlu Džudžarju za zdravljenje, g. župniku v Srednji vasi in v Podbrezjah za poslovilna obreda ter pevcem za žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJENI Srednja vas v Bohinju, Podbrezje, Ljubljana, Tržič Kemična čistilnica in pralnica ŽALUJOČI: mož Filip, hčerka Stanka z družj^ Kranj, 9. februarja 1982 ZAHVALA Ob smrti naše ljubljene mame ALOJZIJE ZUPAN roj. Pernuš se iskren cem reno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem k za izrečeno sožalje. darovane vence in c\w spremstvo na zadnji poti. ŽALUJOČA HČERKA MARA ZUPAN-PETKnuv Z DRUŽINO ^ OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 19. STRAN GLAS PO Ao*i/£ DOMAČE IN VESELO \Zs v Šenčurju v dvorani Kokrškega odreda v soboto, 13. februarja 1982 ob 19.30. Nastopajo: narodno zabavni ansambel VITA MUŽINIČA humorist MARJAN ROBLEK Predprodaja vstopnic pri Cilki v Šenčurju. Prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO (2 kavča. 3 fotelje, miza, 2 omari). Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Cebulj Franc. Olševek 51. Preddvor 1214 Čistokrvno, lepo NEMŠKO OVČAR KO. staro dve leti, ugodno prodam Pre-doslje 28, Kranj 1215 Prodam 3 kuh m DESK, 25 mm, 7 tednov starega TELIČKA in sedem tednov starega PUJSKA. Zalog 18, Cerklje 1216 Prodam 2 »klaftri« suhih bukovih DRV. Stefanja gora 10, Cerklje 1217 Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri, več TELET, težkih do 300 kg, za reio ali zakol. Zalog 17, Cerklje 1218 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO fri-tijko, ki bo petič teletila ali po izbiri in OBRAČALNIK sip VO 2 za seno Breg 5, Komenda 1219 Prodam polovico KRAVE za v skrinjo. Velesovo 35, Cerklje 1220 Prodam brejo KRAVO in TELICO (7 *JK mesecev breji) in 250 kg težkega BIKCA %;Sentur*ka gora 24, Cerklje 1221 Prodam štiri breje KRAVE. Komenda. Krekova 20 1222 Prodam krmilno KORENJE Grad 11 1223 Prodam 7 tednov staro TELIČKO, mvo Trata 17. Cerkl je 1224 Po ugodni ceni prodam več ton SENA. rtič. Koroška c. 82 1225 Prodam 5 tednov starega BIKCA; in upim SADILEC za krompir. Poženik 15, Cerkl)* 1226 Prodam tri PRASlCKE. težke po 130 kg Za loj? 49, Cerklje 1227 Prodam 110 kg težkega PRASlCA za fyK zakol. Jerič, Zg. Bmik 56, Cerklje 1228 ; Prodam KRAVO, ki bo četrtič teletila Kunčič Ivana, Slatna 16, Begunje 122*) Prodam PRAŠIČKE, težke po 20 kg in vinoko brejo TELICO. Lebar. Žirovnica 48 1230 Prodam ŠIVALNI STROJ sla vica v rvčku. Naslov v oglasnem oddelku. 1231 Prodam GAJBICE. Pungart 17. Skofja ka 1232 Prodam 5 tednov staro TELICO simen-Iko Alič Ciril, Murove 5. Poljane nad »Wjo Loko. tel. 064-65-061 1233 Prodam smrekove PLOHE in DESKE, PLATIŠČA z zimskimi gumami za VW. prednja leva vrata ter zadnji odbijač za R-4 ter POROČNO OBLEKO. St 38-40 Leničnik. Planina 52, Kranj 1234 Prodam več PRAŠIČKOV, težkih od 35 do I HO kg Posaver 16, Podnart 1235 Prodam več brejih JARCEV. KRAVO in BIKA Posavec 16, Podnart 1236 Težko jalovo KRAVO zameniam za brejo TELICO. Rant. Sp. Luša 15. Selca 1237 Prodam PUJSKE - bekone. težke približno 20 kg. Zg. Brnik 28 1238 Prodam tri tedne starega BIKCA si-metitalca ali zamenjam za TELIČKO, od dobre molznice, ter 14 mesecev staro teli/o Podbrezje 34. Duplje 1239 Prodam do 40 kg težkega PRAŠIČA, traktorski OBRAČALNIK za seno za TV B ;n MOPED na dve prestavi Lese 7. Trži' 1240 Prodam suha hrastova ali bukova DKVA Se nično 11. Tržič 1241 Pr'rdam GLASBENI AVTOMAT ročk jrota. mehanični »FLIPER«, nogomet, pr*-- za kavo. 4 ročke (ni kompleten), pravo za točenje odprtih vin (tanko-it». električni računski stroj olivetti. oaparat kiev in ponv express Tele fon »7 (»14 1242 Prodam termoakumulacijsko PEC A KG 3 kVV Hrastie 186. Kranj, telefon 4S-OII 124 1 Prodam ANGLEŠČINO 2000 S Eržen. Podlubnik 85. Skofja Loka. tel. 62-171 v ■tatbi doma 61-446 1244 Predam KRAVO pred telitvijo. ali 6 M nie«erev breio Kunšič. Krnica 5. Zg 9l Con* 1245 r <@ ■ VSAKO SOBOTO VAS VABIMO NA VEČERNE PLESNE PRIREDITVE: • \, restavracijo hotela Trans-turist \ Škofij Loki prijeten ainhienl — dobra postrežba za ples igra skupina PLAZ h pevko Brigito • v restavraciji hotela (reina v K raniti igra MODRINA m i>e Pričetek ob 20. uri \< >■ /i-i i ■< ije sprejemat« re< ep hotela Transi u rist skupina Nataš,. eiji ( 'reina lil TELEVIZOR gorenje z novim ekranom (59) z anteno, prodam Ogled v petek in ponedeljek od 8. do 13. ure. Vidic, Kokrškega odreda 11, Kranj 1246 Prodam težko KRAVO, ki ho konec februarja drugič teletila. Zgoša 22, Begunje 1247 Prodam 5 do 6 let starega KONJA -KOBILO haflinger. Kocjančič Marija, Zg. Gorje 14 1248 TRAKTOR TV 730. star dve leti, ohranjen, ugodno prodam. Franc Nastran. Selca 32 1249 Prodam VITLO za traktor universal ali Store in OBRAČALNIK maraton 140 za kosilnico BCS. Rozman. Lancovo 40. Radovljica, tel. 74-846 1250 KUPIM Kupim jelševe PLOHE ali HLODOVINO. Telefon 064-45-096 921 Kupim rabljen TRAKTOR. Pismene ponudbe na naslov: Peternelj, Grajska pot 14, Skofja Loka ali tel. 60-956 1023 Kupim nov ali rabljen kombiniran MIZARSKI STROJ, vsaj 5 operacij. Kosir. Frankovo naselje 91, Skofja Loka 1027 Kupim dobro ohranjeno AVTO PRIKOLICO. Trebar, Pftevo 8, Kranj 1142 Kupim dobro ohranjeno 80- ali 96-basno klavirsko HARMONIKO. Ponudbe z navedbo znamke in cene pošljite na naslov: Sulcer Friderik, Stirnova 19, Kranj 1143 Kupim PRALNI STROJ gorenje ali obodin, stat 2—3 leti. Naslov v oglasnem oddelku. 1144 Nujno kupim termoakumulacijsko PEC, 2 ali 3 kW. Naslov v oglasnem oddelku 1145 Kupim športni OTROŠKI VOZIČEK Šinkovec, Na Kresu 22, Železniki 1146 Kupim PLINSKO PEC super ser. Ponudbe po tel. 77-092 1147 Kupim javorieve, hrušove, češnieve in lipove DESKE ali HLODE. Višnar. UMETNA OBRT J esenice. Murova 6. telefon 81-557 1148 Kupim OVOJNI PLUG (za obe strani) za traktor Tomo Vinkovič. Telefon 26-841 Kupim rabljen TRAKTOR do 25 do 35 KM, lahko tudi nevozen. Ambrožič Matija, Zg. Gorje 23 1251 Kupim športni PEG VOZIČEK in AV-TOSEDEŽ za otroka. Koreniak, Predos Ije 95 ali tel. 23-341 int. 30 VOZILA RENAULT 4, letnik 1977, prodam po delih. Matjaž Beguš, Zlato polje 12/B, Kranj 936 Prodam FIAT 850 v nevoznem stanju. J uvan, Kebetova 18, K ranj 1149 Prodam ohranjeno ZASTAVO 750 L, letnik 1975. Zupančič, Mlaka 41, Kranj 1150 VLEČNO KLJUKO za R-4, prodam Potočnik, Staneta Žagana 34, Kranj 1151 Prodam ZASTAVO 7.50. letnik 1977. Luže 19, Šenčur 1152 Prodam ZASTAVO 750 de lux, letnik 1973, potrebno manjšega popravila. Ogled v petek in soboto. Bahni vrt 10, Golnik 1153 Prodam VW 1200. letnik 1965, registriran, v voznem stanju. Zoreč Marija, Gro-sova 34, Kokrica - Kranj 1154 Za zastavo 1300 prodam 2 GUMI komplet s platišči in nekaj delov. Korče, Go-sposvetska 15, Kranj 1155 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirano do 1982 - oktobra. Rupa 16, Kranj 1156 Prodam AUDI 80 L. letnik 1979, ,340.000 km. Informacije po tel. 064-28-824 1157 Poceni prodam ZASTAVO 101, starejši letnik, z dodatno opremo Lazar. Gradni-kova3. Krani 1158 Prodam FIAT 125-P, letnik 1980. temno rjave barve. Galjot Stanko, Na Kresu 34, Železniki 1159 Prodam VW, letnik 1970 ali zamenjam za TRAKTOR 18 KM Lovrenčak Franc. Lom 52, Tržič 1160 Prodam R-16, letnik 1970, za 7 SM. Ogled v Podlubniku 152, Skofja Loka (stanovanje Kancilija) 1161 Prodam ZASTAVO 101 1300 special. staro 4 mesece ali menjam za večji avto z doplačilom Telefon 24-425 1162 PRODAM 101. letnik 1976 Adergas 24. Cerklje Prodam ZASTAVO 101. letnik 1977 Vlado. C, na Brdo 53, Kranj 1163 Prodam »FlCKA«, letnik 1970 v nevoznem stanju Zadnikar Pavla. Potoče 24, Preddvor 1164 Prodam dobro ohranjen VVARTBURG. letnik 1973. Ristič Dragan. Kram. Planina 36 ali tel 26-307 od 15 ure dalje 1165 Prodam FIAT 850 sport, neregistriran, celega ali po delih in NAPUŠC 8 in 10 mm ter dva TELIČKA za rejo (bikca m teličkol Prebačevo 53. tel 064-49-055 . 1166 Prodam ZASTAVO 750. letnik december 1976 Ponudbe |h> tel OK4-44-033 od 14 do 16 ure I|^7 Prodam 3 leta staro karambolirano 1)1 ANO 6. Mlakar Darko. Jermanka 4 Bled. tel 81-596 od 7 do 15. ure 116* Kupim MOTOR za OPEL REKORD od letnika 1968 do 1974 Darko Kovač. AMD Podnart I jK9 Prodam ZASTAVO 750 ali zameniam za večji avto. Smolei. Kovor 43. Tržič 1170 Ugodno prodam R-4. letnik 19.6 Ogled |mi 16 uri t dir Metka Sp. Duphe 112. tel 47 117 • 1171 Prodam FIAT 126. letnik 1979 Ambrožič, Zg Gorie 15. iel 77 346 di>|>oldan 1172 Prodam KAMION TAM 3MJI). vozen dn 1983 iHiiuana Sitar Slavko Visoko 7o 117 1 Prodam RENAULT t. letmk 197«; I lezman Tone. Strahmr I V Naklo ll"l Prodam MERCEDES 3<>6 I) nosilno-t I i t DeinUMl Tone Strahini l"> Naklo 117"i Prodam FIAT IZUMI, lelmk I97«i ali /a m.-man /a karam)>oliraiv> /ASTA\<> 101 !)HMiianovi<: Mirku Janezu Pubaria S KfaniPlanina .,' "* " " EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! Prodam ZASTAVO 750 special, letnik 1978. Šenčur, Pajarjeva 8. tel. 41-047 1177 Prodam PRINZA 110. uporabnega za rezervne dele. Tavčar. Poljanska c. 47, Skofja Loka 1178 Prodam MOPED APN 4, letnik 1975. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Podbrezje št. 5 1179 Prodam VVV 1200, letnik 1974. Srednja vas .55, Šenčur 1180 Prodam nov KOS za »fičota« Naslov v oglasnem oddelku. 1181 Prodam ZASTAVO 1300. letnik 1975 Kovač, Suha 32, Kranj 1182 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1974 Zupan, Cerklje 153 1183 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101. Ogledi vsak dan od 19 ure dalje. Grilc Janez, Grad 36, Cerklje 1184 Prodam ZAPOROZCA. letnik 1976. registriranega do avgusta 1982 ter menjalnik, vsa vetrobranska stekla in desna vrata. Pacek Jože, Zg. Bitnje 56, Zabnica 1185 Prodam JAWO 350, registrirano, cena 12.000 din. Sturm. Dražgoše 58, Železniki 1186 Prodam ZASTAVO 7.50 - furgon, letnik 1974. Informacije po tel. 064-62-687 od 19. ure dalje 1187 Prodam ZASTAVO 101 lux. letnik 1976. Pogačnik Jože. Kamna gorica 17, tel. 79-412 118« Prodam FORD CAPRI, dobro ohra njen in ZASTAVO 750, letnik 1974, po ugodni ceni. Prebačevo 26, Kranj 1189 Prodam TOVORNO PRIKOLICO Torkar. Hrast je 71. Kranj. tel. 24 639 1190 Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1978. Lokar Zdravko. Dolina 20, Zasip - Bled 1191 Prodam ZASTAVO 750. Rozman. Gorica 8, Radovljica 1192 Kupim VW 411 L, lahko nevozen ali karamboliran, ali samo motor zanj. Trbič, Žanova 36, Kranj 1193 Poceni prodam ZAPOROZCA. registriranega do konca leta. Kolar. Kidričeva 25, Kranj 1194 Prodam FIAT 850 special. v voznem stanju, registriran do maja. Tel. 24-614 1195 ZASTAVO 101. letnik 1975. prodam tudi delno na kredit Telefon 21-195 -int. 25 1196 Ugodno prodam ZASTAVO 101. Hrast-je 73. Kram 1197 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975 ter športni avto MG Drnovšček. Virmaše 98. Skofja Loka 1252 Po delih prodam RENAULT 12. Informacije po tel. 27-755 od 15. ure dalje 1253 STANOVANJA Za dobo 3 let vzamem v najem dvosobno STANOVANJE, oziroma starejšo hišo. Informacije po tel. 28-016 (predplačilo) 951 Samski moški, star 23 let. prodajalec v Globusu, ne pije in ne kadi, vzame v najem SOBO s souporab sanitarij v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe po telefonu 28-792 1255 Zamenjam sončno SOBO v centni Ljubljane (23 kv. ml za primerno v Kranju Šifra: Poštenost 1256 GARSONJERO ali enosobno STANO VANJE najamem na območju Škofje Loke. Kranja ali Ljubljane. Možnost predplačila Ponudbe pod Marec ali po tel. 064-61-756 popoldan ali zvečer 1257 V najem vzamem eno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju Predplačilo Telefon 28-016 (258 Dvosobno STANOVANJE (45 kv. ml v KS Vodovodni stolp, zamenjamo za tro-sobno v bližini Naslov v oglasnem oddelku 1259 Mlad zakonski par brez otrok išče enosobno STANOVANJE v Kranju. Šifra: Solidna 1260 Oddam SOBO upokojenki Naslov v oglasnem oddelku. 1261 Prodam novejše dvosobno STANOVANJE, centralno ogrevano v Bistrici pri Tržiču. Naslov v oglasnem oddelku 1262 Oddam SOBO in kuhinjo s souporabo kopalnice. Partizanska 9, Bled 1263 Iskra-Montažno servisna organizacija Ljubljana. Medvedova 28 želi dobiti za svojega sodelavca (mož in žena brez otrok) GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE na območju Kranja za čas od 1. marca do 30. junija 1982 1264 i POSESTI Oddam GARAŽO C. Kokrškega odreda 20. Kranj 1265 Prodam zazidljivo PARCELO ob vodi. Poženik 18. Cerklje 1266 Zamenjam GARAŽO pri nebotičniku (C. JLA 6) za GARAŽO v Sorlijevem na sel ju. Informacije po tel. 28-824 1267 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, približno 1000 kv m ali STAREJŠO HlSO z več zemlje v okolici Kranja do Medvod. Ponudbe pod: Čimprej - gotovina 1268 Novo enonadstropno HIŠO v Kranju prodam ali zamenjam (kupim) za manjšo, lahko starejšo ali montažno na relaciji Bled—Golnik—Skofja Loka Naslov v oglasnem oddelku. 1269 Kupim staro KMEČKO HIŠO (z možnostjo nadomestne gradnje) v Skofji Loki ali okolici. Telefon 064-62-823 popoldan' 1270 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali starejšo HlSO v okolici Škofje Loke ali Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 1271 ZAPOSLITVE 1 Sprejmem KV KOVINOSTRUGAR •JA. Naglic Jože. C na Brdo 26, Kokrica 956 Spreimem HONORARNO DELO na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 1272 Iščem kakršnokoli nočno ZAPOSLI TE V. Naslov v oglasnem oddelku 1273 Sprejmem NATAKARJA v redno delovno razmerje. Vse informacije dobite po tel.064-24-134 od 11. ure dalje 1274 Sprejmem KV PLESKARJA. OD od 13.000 do 15.000 din Bizant Dušan. Britof 9, Kranj 1275 V delovno razmerje sprejmem DELAVKO za delo v tekstilni galanteriji Ponudbe pod: Dober zaslužek 1276 III OBVESTILA! PLESNA ŠOLA MODRINA organizira začetni plesni tečaj za mladino ob 16.30 ter začetni plesni tečaj za zakonske pare ob 18. uri g pričetkom v soboto, 20. februarja 82. Skupine nad 20 oseb imajo 30 % popusta. Informacije in prijave vsak delavnik dopoldne ter ob sredah od 16. do 18. ure na društvu Modrina, Trg revolucije 3, vhod II, tel. 21-444. Vsi TEČAJI bodo v DELAVSKEM DOMU - VHOD VI Poučuje JANEZ BORIŠEK PLES v VODICAH v petek, 12. 2. 1982. ob 19 uri Igra skupina SIBILA s pev cema ROMANO in TONIJEM VAB- LJENI' 1280 NAJDENO Dne, 10. 2. 82, se je našla ženska ura na avtobusni postaji na Trati pri Velesovem Dobi se na Trati 9 IZGUBLJENO GRADITELJI: Preskrbite si pravočasno opeko za gradnjo. Ljubljanske opekarne vam nudijo ves potreben material kot je: modularni blok, zidake vseh vrst, dimnik schiedel in strešnik novotex. Vse informacije vam nudi ANDREJ SMO-LEJ, Kranj, Oprešnikova 15. tel. 25-579 Spoštovane stranke obveščamo, da v VRTNARIJI - CVETLIČARNI v Sen čurju prodajamo lončnice, rezano cvetje, šopke, aranžmaje in vence PRIPOROČAMO SE! 1277 UGLASUJEM KLAVIRJE (kontrola z aparatom). Kličite po tel. 50-520 1278 Upravljam vse vrste ZIDARSKIH in KERAMIČNIH DEL in kamnitne obloge. Telefon 74-736 1279 PRIREDITVE PLESNI TEČAJI V KRANJU: — rock'n'rojl tečaj za začetnike /. akrobatskimi figurami, pričetek v pone deljek. 15 2 1982. ob 18.30 — začetni tečaj za starejše m zakonce v (Kinedeljek. 15. 2.. ob 19,30 — nadaljevalni tečaj za mlade in starejše pričetek v torek. 16. 2. ob 19 30 — začetni tečaj za mlade pričetek v četrtek. 18 2. ob 19.30 Izgubila sem ROČNO URO od Jakoba do Preddvora. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne na naslov Hribar Marija. Golniška 121, Kokrica Telefon 23-844 OSTALOMU OBRTNIKI! Vodim vam poslovne knjige, dvostavno knjigovodstvo. Ponudbe pod: Praksa - računovodstvo 1101 Iščemo VARSTVO za enoletnega fantka od 7. do 14,30. Shrestha Tatjana, Ja neza Puharja 6, Kranj - Planina 1283 Starejši zdrav upokojenec v Kranju, išče pošteno in čisto gospodinjo za nekaj ur dnevno. Pogoji zelo ugodni in po dogovoru. PonUdbe pošljite pod: Ugodna prilika 1284 Iščem INŠTRUKTORJA nemščine za srednjo šolo Telefon 27-960 dopoldan 128» Za popoldansko pomor- na majhni kmetiji, iščem fanta, ki je vajen kmečkih del. Nudim stanovanje in hrano. Alkoholiki so izključeni. Naslov v oglasnem oddelku. 1286 Takoj potrebujem izvajalca za izkop larka (0.4x2.5 m) v dolžini 50 m v bližini Trstenika Naslov v oglasnem oddelku. 1287 Iščem žensko za POSTREŽBO stare j šemu moškemu vsak dan od 8 do 12. ure razen sobote in nedelje. Bric Sonja. Vojkova 7, Lesce 1288 Solidnemu gradbeniku oddam v delo z lastnim materialom fasado hiše Urban«. Radovljica, Ljubljanska 41 1289 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube CECILIJE VOLK se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste jo imeli radi. ji poklonili vence in cvetje in jo spremili na zadnji poti. Hvala dobrim sosedom za pomoč, kakor tudi njenim stanovskim tovariškam in tovarišem iz Črnomlja. Posebna hvala tovarišiei za poslovilni govor ob odprtem grobu. Hvala peVcem iz Kovorja. zastavonošem in g. duhovniku za lep pogrebni obred. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! NJENI Brezje, 10. februarja 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše nenadomestljive mame babice, sestre in tete MARIJE VONCINA roj. KOSNJEK s Sp. Bele 1 m- iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali / nami. nam izrekli sožalje. ji podarili cvetje in jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom: Karvovim. Tonovini in Tlčarjevim za nesebično pomoč v težkih trenutkih ter g. župniku i/ Preddvora za lep pogrebni obred Hvalit vsem. ki st<> j<> imeli radi in i<» l><^tc ohranili v lepem spominu VSI NJENI Za Bojana, Borisa in tovariše Naši alpaki smučarji so sicer pričakovali prisrčen sprejem ob vrnitvi v domovino po velikem uspehu na svetovnem prvenstvu, vendar se taksnega, resnično množičnega ljudskega slavja niso nadejali Ljubelj, Zvirče — Le redki jugoslovanski športniki so bili doslej deležni takšnega spontanega sprejema, kakršnemu smo bili priča v torek zvečer, ko so se v domovino vrnili naši najboljši alpski smučarji z Bojanom Križajem in Borisom Strelom na čelu. Kdor je bil v torek zvečer na Ljubelju in kasneje v Zvirčah in Škof ji Loki, skoraj ni mogel verjeti očem. Ne le Gorenjci, ampak tudi ljudje od drugod so prihajali, da bi pozdravili fante, ki so nas tako razveselili na svetovnem prvenstvu v GLASOVA ANKETA Dvorana in športni cente Tržič — Lansko glasovanje za četrti občinski samoprispevek, s katerim bi v tržiških krajevnih skupnostih gradili komunalne in družbene objekte, ni uspelo. Na papirju so tako ostali veliki načrti, zasnovani na potrebah, ki jih v tem srednjeročnem obdobju ne bo mogoče uresničiti, saj ni radodarnih virov financiranja, ki bi pomoč delovnih ljudi lahko nadomestili. Tudi v Bistrici, najbolj mladi in najbolj številčni krajevni skupnosti, so ostali praznih rok. Zato se zadnje čase vse več sli.ši o morebitni uvedbi krajevnega samoprispevka. tatorska skupina, predvsem * di pa kažejo veliko rtavtf tudi za petje in dramsko nost. Nekaj kulturnih nar smo doslej pripravili v dom« kojencev, vendar pogrešan«, merno dvorano, v kateri bi1 vadili in nastopali za ^ občanov. Danes in jutri mladi obiskali vsa bistrou spodinjstva. Anonimna anba pokazala* ali se bodo naV uresničile ali ne. Ce bo za prispevek 60 odstotkov v bomo razpisali referendum.. SKOFJA LOKA - »Občani pozdravljamo zmagovalca. Duhovi antike vstajajo. S to miselno igro te pozdravljamo, Boris, v imenu občanov, ki so bili v mislih s teboj na strmem smučišču Schladming. V drzni vožnji si v drugem nastopu v času 1:21,32 združil v sebi desetletja in pol trdega dela in odpovedovanj, podedovane upornosti našega hribovskega človeka in bogastvo znanja, ki je pogosto prehajalo v ubijalski dril, da bi omogočil radost naiemu človeku, ki je v siju tvojega brona mogel sredi Schladminga navdušujoče vriskati našemu slovenstvu«, je na veličastnem sprejemu v čast Borisa Strela, Jožeta Kuralta in Filipa Gartneria dejal predsednik skupščine občine Skofja Loka Viktor Žakelj. V torek zvečer se je na Mestnem trgu v Loki gnetlo ljudi. Ze v zgodnjih večernih urah se je loški mestni trg začel polniti. Na tisoče Ločanov in tudi drugi so začeli prihajati že zgodaj, da bi lahko od blizu pozdra-vdi svojega junaka iz Schladminga Borisa Strela, nesrečnega Jožeta Kuralta in trenerja flaše reprezentance Filipa Gartnerja. Čeprav so nekateri čakali več ur da so schlad-minški junaki prišli med njih, jim ni bilo žal. Navdušenje je bilo nepopisno, ko so loški smučarski navijači na slavnostno tribuno prinesli bronastega veleslalomista Borisa Strela in njegovega reprezentančnega in klubskega kolega Jožeta Kuralta. Nič manjšega pozdrava ni bil deležen trener Filip Gartner. Ni in ni se poleglo skandiranje: Boris, Bojan, Jože. Jure, Filip, Tona! Bučalo in vrelo je tudi ob pozdravnem govoru predsednika Viktorja Zaklja. Janeza Stera in predsednika loškega TKS, ki so v imenu občanov in športnikov pozdravili schladmin-škega junaka in ostala dva udeleženca. Navdušenje je prekipelo, ko se je Boris Strel zahvalil za sprejem. Takega spontanega navdušenja pač ni pričakoval. Slavje se je nato nadaljevalo s plesom v hotelu Trans-turist. Nekateri so ga potegnili flo ranih jiit ran jih ur. I). Humer. 1. Koftnjek Mednarodna tekaška prireditev v Bohinju Pripravljeni na veliko prireditev BOHINJSKA BISTRICA - Za konec tedna se na znani FIS progi v Bohinjski Bistrici obeta res pravi smučarski tekaški praznik Na sedemindvajseti smučarski tekaški prireditvi Bohinj.'82. ki bo letos prvič za alpaki pokal, se spet obeta zanimiva tekaška mednarodna druščina Doslej se je namreč organizatorjem prijavilo dvanajst drtav. pričakujejo pa tudi udeležbo tekačev iz Bolgarije in Romunije ter deklet i/. NDR Da bo prireditev res na kvalitetni mednarodni ravni, sai bo to tekaška tekma pred začetkom svetov nega prvenstva v klasičnih disciplinah v * Oslu od 18. do 2h februarja, obetajo že Krijave tekmovalcev iz Finske. Švedske, lorveške in SZ. Organizatorji s predsednikom organi zacijakega odbora Francem Rajtom in neumornim sekretarjem Janezom Žitnikom na čelu ne skrivajo zadovoljstva ob prijavah Tega našega na i večjega tekaškega praznika se hodo udeležili predstavniki Avstrije s tremi člani, sedmimi mladinci in tremi tekmovalkami. Italijani so prijavili petnajst nastopajočih. Švedi šest. Francozi ne t Finci Sv#»di. Norvežani po tri tekmovalce, iz CSSR jih pride v konkurenci mladincev in žensk osem. Madžari so poslali prijave za šest nastopajočih. SZ deset ter ZRN devet tekmovalcev in tekmovalk. Najmočnejša bo udeležba Jugoslovanov V konkurenci članov, mladincev in članic bo nastopilo kar triindvajset naših tekačev in tekačic In če bodo prišli še Bolgari. Romuni in reprezentantke NDR. ie mera polna. Naše barve bodo v Bohinjski Bistrici zastopali pri članih Ca rman. Dušan Dju-ričič. Cvajnar. Cveto Podlogar in pri mladincih Kršiuar. Klemenčič. I.apame Sušnik. Verovšek. Gregorič. Kustec. Pu-stovrh. (iracer. Orajf in Slabanja V reprezentanci žensk so Munihova. Mlakar jeva. Jelovčanova. Cebuljeva. Vrhovčeva in Smolnikarjeva Start jutrišnjih solo tekov je ob 9 uri. v nedeljo oh istem času bodo tekmovanja še v štafetnih tekih Določena ie tudi jugoslovanska reprezentanca za svetovno prvenstvo v Oslu Nastopili bodo Dušan Diuričič. Jože Klemenčič in Jani Kršinar ter ženske Metka Mumh in Jana Mlakar D Humer alpskem smučanju. Ljubeljsko slavje, čeprav se je zavleklo pozno v večer, je bilo enkratno. Iskren je bil prvi pozdrav domovine za naše smučarje, ki je z vsem srcem živela z njimi pretekli teden, ko se je koval največji uspeh naše smučarije. Na Ljubelju so smučarje pozdravili predstavniki smučarske organizacije in gorenjskega ter slovenskega družbenopolitičnega življenja, v Zvirčah, pred Križajevim domom, pa so imeli glavno besedo domačini in Tržičani. Ponosna je ta vas na svojega sokra-jana. Na svoj preprost, vendar izviren način so ga sprejeli, mu podarili tradicionalni pekovski rogljič, za nameček pa še ovco, darilo zvirčanske pašne skupnosti. Predsednik tržiške občinske skupščine Milan Ogris je zaželel Bojanu in fantom, tako prepričljivim zastopnikom naše domovine v tujini, še veliko uspeha. Nasmejan je množici odzdravlja! Bojan, se iskreno zahvalil za vse vzpodbujanje in bodrenje na smučiščih in za sprejem oh vrnitvi v domovino. Takšnega sprejema Ljubelj. Zvirče in .Skofja Loka še niso. doživele. Bil je neponovljiv, takšen, da se bo o njem še dneve in dneve govorilo . . . Smrtna bližnjica Železniki — V Zalem logu pri Železnikih se je v torek. 9. fe-oruarja. smrtno ponesrečila K4-letna Frančiška Kant. Kantova je z motiko razbijala led na pot i. ki vodi od njene domačije do vasi. Bližnjica vodi po sila strmem pobočju. Med delom je ženski spodrsnilo na ledu. pokritem z listjem, tako da je zdrsnila po strmini in udarjala ob skale, ki se vrste po pobočju. Zaradi hudih poškodb ie umrla na kraju nesreče. Ponesrečenke zaradi poledenele poti in strmine ni bilo moč odnesti v dolino, zato so morali priskočiti na pomoč gorski rese-salti iz .Škofje Loke. Jože Stucin, predsednik krajevne konference SZDL Bistrica: »Res je. Pobudo, ki je prišla od krajanov, smo v svetu krajevne skupnosti in v družbenopolitičnih organizacijah že sprejeli. V Bistrici, ki se je izredno hitro razvijala, smo nekoliko pozabljali na družbene objekte. Ljudje želijo kulturne prireditve, filmske predstave, družabna srečanja, sprostitev v športni rekreaciji. Zato smo se odločili, da v referendumski program vključimo gradnjo dvorane ob gasilnem domu, ki je bila načrtovana tudi v občinskem samoprispevku in za katero imamo projekte že pripravljene. V njej bi združili kino, družabna srečanja in kulturne prireditve. Društvo, ki bi ga radi ustanovili, zdaj nima primernega prostora, niti ne moremo povabiti izvajalcev od drugod. Sportno-rekreativni center je mišljen v Ročevnici. Imel bi vlečnico in drsališče, ki bi ga poleti zamenjalo igrišče. Za uresničitev načrta hi zaposleni krajani prispevali odstotek od svojih osebnih dohodkov. Seveda pa se v referendum ne bomo podajali na pamet; z anketo bomo najprej ugotovili razpoloženje krajanov.« Jelena Varagič, predsednica komisije za kulturo pri osnovni organizaciji ZSMS v Bistrici: »Športno društvo smo v Bistrici že ustanovili, zdaj pa bi radi še kulturno. V okviru mladinske organizacije dela reci- Ladislav Srečnik, činske komunalne g »Kot krajan Bistrice zavzemam za samo Dvorano potrebujem«, športno-rekreacijski lenj^ da pa bi kazalo progra.,^* nekoliko razširiti. V 3 munalnih vprašanj v$e| ureditev cest v nekateri ljih, na Loki. na primer moram priznati, da se | občan bolj ogrevam ia samoprispevek. Dvorano ^ ni center bi tudi na ta strici lahko dobili, t^ solidarnosti pa hi bilj2 obrobnim krajevnim sk zapostavljenim v k razvoju, ki z lastnimi spevki ne morejo v* makniti« HI,;, NESREČE Prehitro k prehodu Jesenice — Na magistralni cesti na Jesenicah se je v sredo. 10. februarja, nekaj pred drugo uro popoldne zgodila nesreča. Voznica osebnega avtomobila Anamarija Studen, stara M let. doma z Bleda, je peljala v smeri Kranja in se z neprilagojeno hitrostjo bližala prehodu za pešce. Tam je večja skupina pešcev z leve prečkala cesto, z desne pa je stopila na prehod bfi-letna Angelca Gubane. Voznica je ni videla in jo je s prednjim delom vozila oplazila. Pešaki-nja je bila v nesreči laže ranjena. D. Z Dvoje trupel pod Tamarjem Tamar — Ze v soboto, ti. februarja, sta se planinki. IK-letna Nada Spiler iz Ljubljane in 20-let na Majda Rajer iz Gornje Ponikve pri Trebnjem, odpravili v steno. Znanca, s katerima sta zapustili Vršič, sta odšla plezat v Ašenbrenerjev steber v Travniku, sami pa sta se povzpeli na Kotovo špico pod Jalovcem. Ker ju do ponedeljka. 8. februarja, še iti bilo na Vršič, kakor so se dogovorili, sta prijatelja obvestila miličnike in gorske reševalce. Reševalci so iz helikopterja pod Kotovo špico opazili trupli obeh deklet. Našli so ju kakih sto metrov pod steno, kamor sta zdrsnili med sestopom. Ogenj v ob Lesce — Zaradi „ ravnanja z gorilnikom * L, del jek. 8. februarja, pn ^ doval vodja kurilnice \ 1 Ivan CačiČ. star 57 lei ^ prižgati avtomatski gonj^ to ni takoj uspelo. \v P količino nafte Gorilnik , vžgal, iz njega pa je bnA Cačiču v obraz. Zdravnic so poškodovanemu nudilu škem zdravstvenem fen odkrili, da je utrpel .ip^ stopnje. Očividcem krvavške nesreče! Krvavec - V i«mj srečo, ki se je pripetila trtek. 4. februarja, na K njej smo poročali v t«r\«| Uprava za notranje nja prosi vse očividce, ni? * na najbližji postaji mik? 1'pravi za notranje zade.* magali razjasniti dogodi v kateri je bil hudo ran Milan Horvat, ki še \xinv vesten v ljubljanskem centru, je zakrivila čarka, l.e-ta je trčila vata kakih pet metrm «t nosilnega stebra dvimto Krvavca, nato pa odprtji* s