DELAVSKA POLITIKA
&&aja dvakrat tedensko, in sicer v»ako sredo in vsako soboto. Uredništvo in oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Hefrankirana pisma se v obče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo ▼ posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu st-ane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 49.
Sreda, 21. junija 1933.
Leto Vlil.
Po Bogdanu Krekicu.
Socializem ni propadel.
Po dveh poizkušenih atentatih na cesarja leta 1878 je izšel v Nemčiji zakon proti socialistom.
Po zločinskem atentatu na palačo nemškega parlamenta 1933, je bilo v Nemčiji vse socialistično gibanje, vse njega panoge, strokovne organizacije, zadruge, banke itd. do stranke, postavljeno izven zakona.
Hedel, Nobiling, atentatorja na cesarja, nista bila socialista; nasprotno, bila sta huda nasprotnika socialistov.
Van de Liibe, atentator na nemški državni zbor, ni socialist, nego ogor-Cen nasprotnik socialistov.
Kljub temu sta bila ta in oni atentat od 1878 in 1933 dobrodošla povo-aa nemški reakciji kot izgovor, da se P?ftavi socialistično delavsko gibanje izven zakona, neglede na to, da se socialistično gibanje bori proti pobojem in tako za parlamentarizem kakor tudi za demokracijo v najpolnejši obliki.
Reakcija torej išče in inscenira zunanje efekte v svrho varanja javnosti, da more v senci splošne zmešnjave izvesti širokopotezno akcijo proti socialističnemu delavskemu gibanju.
V stvari torej ni \šio-ne za atentat na cesarja niti za atentat na državno zbornico, nego zgolj za atentat na
socialistično delavsko gibanje.
Zakon 1878 je uvedel Bismarck. Zakon 1933, s katerim postavlja socialistično delavsko gibanje in ljudi, ki ga predstavljajo, izven zakona, izvaja. Adolf Hitler.
V tem in onem primeru se nahaja socialistično delavsko gibanje v cen-t^napada. To je interesantno, ni pa •slučajno.
*
w Od vseh evropskih držav je Nem-CiJa edina dežela, v kateri revolucija Pri obračunavanju s fevdalizmom svojega posla ni izvršila do kraja. Buržuaziija je predčasno zlezla na kolena. V škodo demokracije in nje ustanov je bil napravljen kompromis s silami starega sveta. In kot posledica tega, ker že 1914, ko se je pričela svetovna vojna, v Nemčiji pravica ° vojni in miru, torej pravica, da razpolaga s celokupnim imetjem in življenjem nemškega naroda, ni bilo v r°kah narodnega predstavništva, marveč v rokah enega človeka — cesarja.
Neizvršena buržuazna in agrarna revolucija je pustila ogromne stare zemljiške posesti in velika materijal-na bogastva v rokah reakcionarnega plemstva.
Neizvršena revolucija je obenem pustila pri življenju tudi nedotaknjeno mentaliteto suženjske pokornosti širokih delavskih in podeželskih množic.
Fevdalizmu je bila ta pokornost v ?ov' državnosti potrebna. Enako do-'H l *e tuc*‘ kapitalizmu, ker j® ^ vsakega posameznega kapitali-tudi 3 .V niežovem podjetju kakor darstvuv^T ^P^a^iičnem gospo-dalni reži "osal1h delavcev fev-stična oblast	ka',itaU-
skupnTideaUaS"’”; <“P“dar®W
pitalistov v Nemčiii + jV^	a'
Ijivo, da je tudi skupni3^'/ f8™" režim utrdijo tudi politično. Ta tendenca se kaže praktično v ukrepih
Borba v Avstriji.
Prepoved fašistične stranke. Nesoglasja v vladi.
Krivce bombnih atentatov, ki pripadajo fašistom, je avstrijska policija izsledila in zaprla. Vlada namerava zaradi tega razpustiti fašistično vojaško formacijo in eventualno tudi stranko. Fašisti pa nadaljujejo svoj teror na Dunaju in po deželi.
V	vladi glede postopka proti fašistom ni soglasja, dočim je med prebivalstvom splošno ogorčenje proti stranki, ki dela z bombami in ima organizirane teroristične skupine.
Proti razpustu fašistične stranke je predvsem kmetiška zveza in nje pristaš podkancler dr. Winkler.
Po najnovejših vesteh je vlada že sklenila razpustiti narodno-sociali-stično stranko z vsemi napadalnimi oddelki.
V Avstriji zapirajo faliste.
1142 funkcijonarjev v minulem tednu v zaporih.
Borba med fašizmom in krščanskimi socialci v Avstriji je precej huda. Vedno novi spopadi med raznimi skupinami političnih smeri in atentati se pripravljajo in prirejajo. Avstrijska vlada je zaradi tega dala aretirati
že minuli teden 1142 raznih funkcionarjev nacionalno - socialističnega gibanja. Zanimivo in pomembno je, kakšne osebnosti se udeležujejo v Avstriji fašističnega gibanja. Med aretiranci je po svojih funkcijah in stanovih 47 raznih mestnih občinskih odbornikov, 81 županov, 111 občinskih odbornikov, 214 okrajnih funkcionarjev, 37 žandarmerijskih uradnikov, 21 nameščencev zvezne vojske, 3 državni pravdniki, 7 sodnikov, 8 štabnih častnikov v pokoju, 41 učiteljev, 37 odvetnikov, 14 finančnih uradnikov, 61 zveznih železničarskih nameščencev in 47 raznih deželnih uradnikov.
Iz teh podatkov je razvidno, da je fašistično gibanje že krepko razvito po vseh plasteh avstrijskega prebivalstva ter da je gibanje izrazito protidelavsko. V koliko bodo ukrepi vlade preprečili ^o protidemokratično gibanje, je odvisno od delastva in politične zrelosti avstrijskega prebivalstva. Predvsem pa je potrebno, da se režim povrne k ustavni demokraciji ter opusti svoje diktatorske metode, vladanja.
Gdmbds v Berlinu.
Ogrski ministrski predsednik išče zaslombe pri nemški reakciji.
ki utegne postati v najkrajšem času glavni mednarodni problem. To se bo tem prej zgodilo, če ne bosta uspeli svetovna gospodarska in razorožit-vena konferenca, ki se pa bosta izjalovili predvsem zaradi neuvidevnosti velikih držav, oziroma njih močnega kapitalizma, ki danes skoraj absolutno odloča v teh — mednarodnih parlamentih.
Ogrska bi pač bolj pametno ravnala, če bi skušala urediti odnošaje s svojimi sosednimi državami.
Ogrski predsednik vlade je obiskal Berlin, da pridobi Nemčijo za kupca ogrskega žita. Tako je povedal Gombos na Dunaju sam. Potovanje Gombosa v Berlin pa ni bilo samo gospodarskega značaja, marveč tudi političnega. Nemčija je stavila zahtevo po vrnitvi kolonij, ki jo je pa morala umakniti zaradi neugodnega vtiska v mednarodni politiki. Ogrska enako povdarja venomer madžarski nacionalizem, ki mu gredo predvojne pokrajine. Tako se polagoma ojačuje gibanje za revizijo mirovnih pogodb,
Delovna dolžnost v Ameriki.
Ampak ne za vse.
Dne 13. marca 1933 je bil tudi v ameriških Zedinjenih državah sprejet zakon o delovni dolžnosti. Po tem zakonu bi iz nezaposlenih zbirali posebne oddelke civilnih delavcev, ki bi morali služiti po eno leto z vso preskrbo in majhno mesečno plačo. O-pravljali bi pogozdovanja, izboljšavah zemljo in podobno. Zaenkrat bi ti oddelki šteli 250.000 oseb. (Smešno! Nezaposlenih je tam 15 milijonov!). Predsednik ameriške strokovne zveze je izjavil, da svobodne strokovne organizacije odklanjajo službeno dolžnost, k^zaradi nizke mezde znižuje delavske mezde. Vsa navede-
na dela naj bi se opravljala po običajnih mezdah in s prostovoljnim delavstvom, vse delo v vojaškoslužbeni obliki pa izključilo.
Trije strokovniferji na svobodi.
Tajnik Leipart na svobodi.
Po ugrabitvi nemških strokovnih organizacij in delavskih domov, je fašistični režim brez povoda zaprl voditelje strokovnih organizacij in urednike strokovnih listov. Te dni so bili izpuščeni na svobodo tajnik zveze nemških strokovnih organizacij s. Leipart, stari Grassmann in Ozvald Schumann.
izjemnega stanja in preganjanja nemškega delavskega gibanja.
Od 1870. leta, po uspešno za Nemčijo končani nemškofrancoski vojni, z milijardami zlatega denarja, ki ga je dala Francija za vojno odškodnino, se je Nemčija naglo razvijala kot ve-lekapitalistična dežela.
In to pomeni, da se je v Nemčiji sporedno razvijal tudi po številu velik delavski razred, ki obsega domala polovico celokupnega števila naroda.
Boj za dnino in delovni čas v tovarni vodi delavce k demokraciji gospodarstva, In boj za demokratizaci-
jo gospodarstva vodi zopet potom demokracije celokupnega javnega življenja.
Zato izdeluje nemška socialna demokracija cel kompletni in obsežni program, ki vsebuje nje gospodarske in politične naloge* glede socialne preureditve cele družbe. Na tem terenu nemška socialna demokracija pomeni povsem nov pojav. Zato jo neusmiljeno preganjajo junkerji kakor tudi kapitalisti, tako pod Bismarckom kakor pod Hitlerjem.
•
(Dalje prihodnjič.)
M. (Celje);
Okoli stranke.
Vsaka stranka je izraz mišljenja in stremljenja njenih pripadnikov. Imamo stranke z jasnimi in nejasnimi programi, take, ki spreminjajo programe po vetru in vsakokratni konjunkturi in take, ki zastopajo »programe« pivskih omizij. Vendar pa razločujemo v glavnem le dva tabora, ki postojata že od pamtiveka, to so posedujoči in nemaniči. Res je, da imajo posedujoči za seboj nebroj trabantov, takih, ki se tega zavedajo in takih, ki se tega ne zavedajo, t. j. strank, ki so odvisne od dobre volje gospodov, ki večkrat za velike usluge dobe od teh poslednjih neznatno plačilo, koncem koncev se jih pa odpravi z — brco. Ideja je namreč samo ena: ali vsi enake pravice in dolžnosti, ali pa enim pravico, drugim pa dolžnost. Pravica močnejšega še vedno prevladuje. In to je vzrok vsega političnega gibanja.
Za socijaliste, ozir. marksiste, je jasno, da se program stranke ne more pristriči tako, da bi se njegove funda-mentalne zahteve črtale. Kakor hitro bi napravili kompromis z idejo nasprotnika, nismo več tista stranka, ki more svojo idejo brez pridržka zagovarjati. Zato nima smisla ustvarjati stranko, da bi le-ta služila komurkoli in mu dajala s tem potuho ter pobudo za nadaljnje njegovo delovanje in njegovo specijelno korist.
Stranka je organizacija pripadnikov ideje in narobe, pripadniki ideje tvorijo stranko. Nikdo ne more reči, da ni v Jugoslaviji toliko socijalistov, da bi ne mogli predstavljati stranke. Pri nas obstoji samo vprašanje, ali je že oportuno, da se javno udejstvujemo in po današnjih predpisih rečemo, da smo tu. Ideje naše stranke ne potrebujemo potrjevati, ker je ne zanikamo ne mi in ne naši nasprotniki. Toda vsako okrnjeno idejo bi morali odkloniti. Zato je po mojem mnenju brezpredmetno razpravljati o tem, kakšen program naj damo stranki. Socijalistična stranka ima povsod isti osnovni program, ga je imela in ga bo imela. Če je bilo njeno udejstvovanje ukinjeno, še ni bila s tem ukinjena ideja socijalizma in z njim tudi ne program.
Ko so se pa ukinile stranke, osnovane na verski in plemenski podlagi, pravzaprav socialistična stranka s to prepovedjo ne bi mogla biti tangira-na. Socijalizem je vendar internacijo-nalen in interkonfesijonalen. Socijalizem pozna le razredni boj. Ako hočemo sedaj pričeti z javnim udejstvovanjem, je to odvisno od tega, če se bomo mogli udejstvovati v smislu našega programa, oktroiranje kake »pomožne ideje« pa nima z našim programom nikake vezi.
Kakor so strokovne organizacije forum in orodje, s kojim si delavstvo izboljšuje svoj gmotni položaj, tako je tudi politična stranka orodje, s katerim si gotov razred zasigura v naprej določene politične pravice ali predpravice. Ker gre tu za skupinske interese, je jasno, da hoče vsaka stranka priboriti prvič s svojim pristašem, drugič tudi splošnosti vsakojake koristi. Pri političnih strankah gre za križanje interesov nasprotnih si strank, zato je križišče interesov — kompromis!
Zgodovina delavskega boja je dolga procesija kompromisov z nasprotnimi strankami. Včasih so bili za delavstvo zelo uspešni, včasih pa so tudi mnogo škodovali. Gre pri nas to-
rej za to:	Kakšen kompromis in s
kom naj ga napravimo?
Pri tem se ponovi staro vprašanje, kdo je z nami, kdo proti nam? Prepričan sem, da imamo marksisti vedno iste sovražnike, oziroma nasprotnike. Kakor po vseh državah, tako tudi pri nas še tako lepo državnim in nacijonalnim interesom prikrojen program ne bo delavstva ubranil pred napadi vseh nasprotnih strank, kojih idejni interes je marksizmu nasproten. Prepričani smo, da je za naše »kristjane« socijalizem in marksizem še vedno tak greh, kot je bil doslej in, da tudi vsled začasnega odpora proti kateremukoli režimu ne bodo šli z nami kot prijatelji, ker je to njihovi ideologiji nasprotno! Tudi naši nacijonalistično orijentirani »delavci« ne bodo uvideli, da je kapital organiziran internacijonalno, ampak bodo preganjali še nadalje tuje in domače marksistično delavstvo, ki se bori za enake pravice vsega delovnega ljudstva, gospode kapitaliste pa, ki spreminjajo jugoslovanske narodne dinarje v nemške šilinge in marke, bodo zaradi jugoslovanskega dinarja branili. Kot doslej bodo še nadalje spregledali, da poklicani za zaščito našega jugoslovanskega delavstva v inozemstvu prav slabo skrbijo. Krščanski so-cialci bodo še naprej prezirali soci-jaliste, ker le-ti nimajo v praporu boga očeta, ampak — hlapca Jerneja, ki si sam ustvarja pravico.
Tako pri nas, še bolj pa v sosednih državah, v Italiji, Avstriji in Nemčiji, se je razredni boj le poostril. Pretirani, od kapitalizma stopnjevali nacijonalizem se je polastil držav in jih vodi do manjših in večjih notranjih in zunanjih zapletljajev. Kapitalistični družabni red doživlja ravno sedaj v vseh državah najhujše pre-tresljaje. Ljudstva se hočejo povzpeti duševno in gospodarsko, toda s svojo malenkostno in kratkovidno politiko zapirajo nehote sami sebi vrata v svet in v življenje. Kapitalistično potenciran nacijonalizem v posameznih državah sliči loncu vrele vode, ki v njem kipi in se preliva, če pa postane pritisk že prehud, se obroč razbije, voda razlije in sopara razkadi — v prazen nič. Zoper to ni drugega leka, kakor da se svet oprosti vplivov na-cijbnalizma ter stopi na najvišji vrh svoje bližnje bodočnosti — na vrh so-cijalizma.
Osnovni program »bivše« SSJ ni izgubil do danes niti črkice svoje veljave. Nasprotno, danes je aktualnejši kot kdajkoli. Ako se moremo torej udejstvovati v tem okvirju, potem zač nimo z delom. Ako pa bi morali popustiti v eni sami točki našega programa, bi mi ne bili več mi, ampak bi s popuščanjem podpirali svoje nasprotnike.
Glede imena: Mislim, da je za nas vseeno, ali se imenujemo vsedelav-ska, splošna delavska ali marksistična stranka. Vsi nas poznajo kot soci-jaliste. Zato bi naj oživela SSJ v starem okvirju. Tehnična organizacija stranke je pa itak že zarisana z zakonom . . .
Zaposlite brezposelne!
Naj se že vendar enkrat prične z graditvijo zasavske ceste,
Že več let se govori o važnosti izpeljave zasavske ceste, ki bi vezala Ljubljano z Zagrebom preko Zidanega mosta. To bi bilo jako važno ne samo radi ožje zveze med Hrastnikom in Zagorjem, temveč iz tuj -sko-prometnega vidika, in to bi našemu gospodarstvu mnogo koristilo. Zakaj ves avtomobilski promet med Zagrebom in Ljubljano bi se vršil po tej cesti.
Kako daleč je ta zamisel že napredovala, je razvidno iz tega, da je že prejšnja ljubljanska oblast pustila po svojih inženerjih transi-rati to cesto. Načrti so bili že izgotovljeni in proračun sestavljen. Zakaj se z delom takrat ni pričelo, ne vemo. Kmalu nato pa se je v Trbovljah osnoval odbor gotovih go-
spodarskih krogov, kateri si je nadel nalogo, da izvede ta načrt vsaj med Trbovljami in Zagorjem. Vendar tudi ta načrt je padel v vodo vsled nastopa gospodarske krize.
Sedaj pa, ko imamo v trboveljskih revirjih nad 1.500 brezposelnih, za katere se ne more nikjer najti zaposlitve in sredstev za njihovo preživljanje ni skoro nikjer več mogoče dobiti, bi bilo nujno potrebno, da se z graditvijo te ceste prične. Tukaj bi naši brezposelni imeli v bližini svojo zaposlitev in s tem možnost samostojnega preživljanja, celokupno naše gospodarstvo bi pa tudi s tem1 pridobilo. Zato bi bilo želeti, da bi merodajni krogi važnost tega razumeli in pričeli z gradnjo te ceste.
NemCija pred inflacijo.
Nemčija je morala svoja plačila inozemskim upnikom ustaviti, do-čim je še lani plačala obresti in 1600 milijonov mark starega dolga.
Francija, Nizozemska in Švica groze, da bodo pobirale posebno takso na nemško blago, da plačajo inozemske dolgove.
Kako nazaduje nemško gospodarstvo, dokazuje tudi padec prometnega davka za 25%. Konzum živil je padel za 24%. Stanarin in davkov ne morejo več plačevati, kar povzroča tudi razvrednotenje hiš in drugih vrednot. Hišnim posestnikom je pre-
povedano z eksekucijo izterjevati najemnino. Depresija utegne zavzeti nepričakovane dimenzije, zlasti, če bodo 1. oktobra podaljšane davčne pogodnosti, ki jih je bil že kancler Papen uvedel.
Pripomniti pa moramo, da je danes direktor državne banke dr. Schlacht, ki je obenem vodja večjih koncernov ter je že nekoč zahteval ponovno inflacijo. Z inflacijo trpi sicer država in delovno ljudstvo, kapitalizem, zlasti pa industrija inflacije ne občuti toliko, ker se nada, da se bo gospodarstvo iznova razvijalo ob ugodnejših produkcijskih pogojih.
Socialni demokrati v Nemtiji — talci.
Iz Nemčije je bežalo pred nemškim tiranstvom mnogo socialnih demokratov in tudi vodilnih sodrugov. Sodrugi v begunstvu so objavili, da bodo izdajali tednik »Vorwarts«, v katerem bi vodili boj proti nemškemu fašizmu in za osvoboditev nemškega delavstva. Nemški socialni demokrati so sicer stali na stališču, da ostane vodstvo stranke v Nemčiji ter da bodo izposlovali izdajo svojega lista v Nemčiji. Toda v tem trenutku je izjavil nemški fašizem, da bodo socialni demokrati, ki so ostali v Nemčiji, talci za vse napade na nemški režim, ki bi jih objavljali begunci v inozemstvu, in zanje kazensko odgovorni.
Vrhutega je voditelj propagande izjavljal prav te dni, da bo fašizem prepovedal vse stranke, celo centrom, ki se je prvi uklonil fašizmu, dasi se je prej ustil, da ne klone.
Položaj je težak, vendar opažamo, da nemška socialna demokracija duhovno jako žilavo živi dalje.
Vprašanje pa je, kam bo režim zapeljal nemško gospodarstvo in nemško kulturo.
Od tega je odvisna hitrejša ali počasnejša — nova revolucija, ki bo nedvomno kulturnejša, kakor je bil »preporod«.
V pojasnilo!
Spošt. uredništvo »Slovenca«.
V	št. 130 »Slovenca« z dne 9. junija 1933 ste v članku pod naslovom »Ali dobimo še socialistično stranko?« med drugim napisali tudi sledeči stavek: Saj pravi celo g. Arh, da je notranji politični program' socialistične stranke tak, da bi ga koncem konca moral tolerirati vsak režim itd.«
Temu nasprotno moram samo sledeče pripomniti: Prvič, vi sami izgubljate s tem1 na resnosti, ker spodaj v članku pobijate to, kar ste zgoraj napisali in drugič pa, če sem povedal načelno stališče bivše SSJ v pogledu notranje ureditve države, katero zastopamo še danes menda vsi člani nekdanje SSJ, potem še to stališče daleč ni istovetno s programi pa bilo katerihkoli meščanskih režimov. Tudi za vas naj bi veljalo merilo, da je treba ločiti pojma: država in režim.
Toliko v pojasnilo tistim, kateri mojega članka v »Delavski politiki« namenoma nočejo razumeti.
Jurij Arh.
Ali sl 2e poravnal naroi-nlnoT Ako Se ne, stori takoj svojo dolZnost!
Avstrijski fašisti niso vec izdajalci domovina.
Deželna, sodišča na Dunaju, v Gradcu in Celovcu so sklenila, da izpuste fašistične voditelje iz zaporov, ker se splošna obdolžitev veleizdaje ne more smatrati kot utemeljena. Jako verjetno je, da želi avstrijska vlada s tem korakom ublažiti napetost med Avstrijo in Nemčijo. Nemčija namreč grozi z najhujšimi represalijami, katerim bi se pa mali kancler dr. Dollfuss rad izognil. — V zaporih ostanejo samo oni fašisti, ki so bili aretirani zaradi raznih napadov in bombnih atentatov.
Doma In po svetu.
Novi senatorji. Kralj je imenoval nove senatorje, in sicer so imenovani: Jeremija 2ivanovič (bivši ban) v Beogradu, Dragoslav Djordjevič (bivši pomočnik prosvetnega ministra), dr. Savo Ulmansky, vseučil. profesor v Zagrebu, don Fran Ivaniševič v Splitu, Milan Djakovič (bivši veliki župan) v Cetinju, Mujo Sočič (posestnik) v Nikšiču in Dobroslav Petkovič (bivši poslanec) v Boljevcu.
JRKD ni zadovoljna s svojim imenom? Stranka Jugoslovanska radikalna kmečka demokracija, ki jo je ustanovil še bivši predsednik vlade general Pera Živkovič, že dalje časa ni prav zadovoljna s svojim imenom. Stranka bo imela dne 20. julija t. 1. kongres v Beogradu in se bo na tem kongresu posvetovala o izpremembi imena stranke ter izvolila tudi predsednika.
Učitelj Poljšak, ki je zdravil raka s svojimi zdravili in se je naselil na Dunaju ter nadaljeval tam svoje delovanje pod zdravniškim nadzorstvom je prišel v sodno preiskavo, ker ga oblasti dolže, da je s svojim zdravljenjem zakrivil smrt neke bolnice. Očita se mu, da je zdravil tudi izven zdravniškega nadzorstva. Rak je pač opasna bolezen, kateri medicina do danes še ni prodrla do korenin. Zato je edino pravočasno zdravniško leče-nje raka na mestu, ki utegne biti po-gostoma uspešno.
Značilno. Komisija za znižanje delovnega časa je na seji 17. t. m. sprejela francoski predlog, da naj bo skrajšanje delovnega časa ne le ukrep proti nezaposlenosti, ampak tudi sredstvo, da pripade tudi delavstvu dobrota tehniškega napredka, s 40 proti 25 glasom. Delodajalski zastopniki v komisiji mednarodnega urada dela v Ženevi so glasovali proti francoskemu predlogu. Razprave se nadaljujejo.
Političnih umorov v Bolgariji še ni konec. V nedeljo so v Sofiji neznani morilci ubili mihajlovca Atana-sova. Notranji minister je ob tej priliki izdal posebno izjavo, ki pa ni zadovoljiva, ker minister okleva, da bi politične umore končno zatrl. V vlad-
41
Mihail Zoščenkn — /v. Vuk:
Humoristično-satirične zgodbe.
Seveda imam! Čudež, Jerihonsko rožo, kneginjo, kneginjo, madono!... Pravljično! Včeraj še nisemi imel, danes pa imam.
In kako se je to zgodilo? Beda pravzaprav, da je bilo tako priprosto. To se pravi, naravno, ni še ničesar bilo, ničesar še se ni zgodilo. Ali bo se Zgodilo, bo se dogodilo. Je podlaga, da se zgodi. Srečanje bo. Mogoče mi bo ostalo to srečanje v i spominu vse moje življenje. Ne, ne, ne morem!... Pravljično, rečem vam, pravljično!... Nedavno sem se šel sprehajat. Gledam — čudež. Tista prihaja. kakor sem jo zadnjič srečal. Lakasti čeveljčki ... kožuhovina ... oči: Gracija, čudež, Je-rihovska roža, madona! in če me je takrat, to se pravi včeraj, samo pogledala, jaz pa v tistem hipu nisem mogel nič posebnega videti, sem' danes, ko sem pobližje pogledal, odkril, kako se je zibala, kako je stopicala, kako je zi očmi streljala na vse strani... In vse s takšno milino! Užitek! Paradiž! Resnično, paradiž!
Nisem pa je ogovoril. Ni mi bilo čisto pri srcu. Jutri jo nagovorim. Jutri jo bonu brez-dvomno ogovoril. Serjoška Pijetuhov pravi, da
ženskam predrznost imponira. Čim bolj predrzen, tem boljše. Jutri! Jutri! Jutri stopim takorekoč v areno življenja in bom razkrinkal njegove skrivnosti. Danes sem dobro jedel. Dve gosji pečenki sem snedel.
9. december.
Danes je nisem srečal. Sprehajal sem' se in Sprehajal, ah o nji ne duha ne sluha! Ali to je malenkost! Če ni danes, bo pa jutri. Pet let sem čakal. Pet let sem živel kakor svinja. In sedaj naj bi še en dan ne zdržal? Čakal bom. Saj je celo dobro, da bo šele jutri. Jutri grem lahko z njo v restavracijo ali v kak kabaret. Jutri dobim še doplačilo za nadure. In Serjoška Pijetuhov mi bo vrnil svoj dolg. Ali ga morda ne bo vrnil? Bo ga vrnil. Rekel mu bom, da na vsak način potrebujem denar. Rabim, bom rekel, ta ničvreden denar. Vzrok imam: »Cherchez la fernme!«... Cherchez la fernme! Kako nebeški izgovor je to. Francozi so ga iznašli. Oh, ti Francozi! Kultiviran, civiliziran narod! Zenske so tam, zelo v Čislih. Le pri nas so babe, kakor domače kokoši, ali tam se hodi po prstih okrog žensk, se jih obožava ... se jih ljubi...
Naravno, kar se tiče ljubezni, se ne dam speljati na led. Ne zaupam temu čustvu. Da po pravici povem, z nezaupanjem ga občutim'. Ljudje z visoko izobrazbo, nekakšni privat docenti, bodo,
razumljivo, oponirali. Rekli bodo, da ljubezen resnično eksistira, vendar, če ravno eksistira, morda kot abstrakten pojav, rečem1... rečem prav razločno — se požvižgam’ na njo! V petih letih revolucije sem se sam prepričal. Če je bila prehrana slaba, če je bila gladovna prehrana, tedaj je človek lahko spoznal najkrasnejšo damo. In pri tem vendar ni govora o ljubezni. Kakor hitro pa se je prehrana zboljšala, komaj je človek imel gosjo pečenko z zeljem, ali svinjsko pečenko, nadevano s pšenom, takoj se ga je polastila slabost za poezijo in melodijo, z eno besedo: oblila ga je ljubezenska groza.
Nepotrpežljivo pričakujem jutranjega dne. Dobro se redim. 1 ri porcije gosje pečenke sem si privoščik
11. december.
1 l^aj J.e; • • Prišla je ... Jerihonska roža, čudež! Pravljično, rečem Vam, pravljično! Komaj sem se začel sprehajati, gledam1... prihaja... nJ uSem rekel, tega še nič več ne spominjam. »Dober večer,« mislim, sem rekel. In ona se mi je takoj nasmehnila, sladostrastno se mi je nasmehnila! Predlagal sem ji gledališče, ni hotela! Sa-ronsko rožo. mimozo! Nečc. Ženska brez samoljubja! Noče mi povzročiti stroškov! Razumete? Ah, vedno sem o tem sanjaril, da bi enkrat v življenju srečal žensko, ki ni egoistka!...
nih krogih se pač po vsakem atentatu J,e posvetujejo, kaj bi napravili, napravijo pa nič odločnega.
Personalna linija Avstro-Ogrske? Po pariških vesteh iz Londona je monarhistična akcija v prid Otonu Habsburgu jako živahno na delu. Mnenje, da je ogrski predsednik vlade Gom-bos tudi v Berlinu razpravljal o tem s Hitlerjem, bi utegnilo biti verjetno. Mussolini in najbrže tudi Ogrska bi radi napravili med Avstrijo in Ogrsko
Sersonalno unijo, to je, da postane 'ton Habsburg skupen vladar. Italija bi s tem pridobila. Upirala bi se mala antanta temu eksperimentu.
Čehoslovaška je prepovedala Uvoz nemških listov. V odgovor na prepoved mora 66 listov iz Cehoslo-vaške v Nemčijo (med njimi tudi demokratična »Prager Presse«), ie čehoslovaška vlada sedaj odvzela poštni debit 98 listom in revijam iz »izenačene« Nemčije, med drugimi »Berliner Tagblattu«, »Vossische Zeitung«, »Frankfurter ZeitunK^. Berliner Illustrierte«, »Megffendor-fer Blatter«, »Simplicismus«, »Die Dame«. »Miincliner Blatter« in tako dalje. Najboljše pa je seveda, če ljudje sami zavračajo tiskane ha-kenkreuzlerske izrodke.
Nova nemška blamaža. Nemški gospodarski minister Hugenberg je v imenu nemške delegacije izročil gospodarski konferenci v Londonu zahtevo po vrnitvi kolonij. Nota je konferenco silno razburila. Nemška delegacija z zunanjim ministrom Neu-rathom je izjavila, da je Hugenberg storil to na svojo odgovornost. V noti zahtevajo Nemci tudi Ukrajino. Hugenbergovo noto so Nemci končno umaknili.
. Svoboda tiska v Nemčiji. Ne le,
da je fašistični režim zatrl vse delavsko in svobodomiselno časopisje v Nemčiji, je doslej že prepovedal 254 inozemskim listom uvoz v Nemčijo. Prepovedanih je med drugimi 66 če-hoslovaških listov, 37 avstrijskih, 24 poljskih, 31 francoskih, 26 švicarskih, ruskih itd. Predvsem so to socialistični in komunistični listi.
Proti službeni dolžnosti v Nemčiji. Nemški Hitlerjev režim je uvedel delovno dolžnost, ki jo skušajo sedaj v krizi uvajati v raznih državah. Proti uvedbi službene dolžnosti se je izrekel tehnični odbor raz-orožitvene konference v Ženevi ter zahteval, da sc nemški ukrep prepove. — Uvajanje službene dolžnosti pač ne pomeni drugega kakor prisilno izkoriščanje in poslabševale socialnih razmer.
. Obrambo požigalca Reichstaga Lubeja je prevzel sloviti pariški odvetnik Henry Tor res, ker si v Nemčiji ni nihče upal prevzeti njegove obrambe. Razprava je baje preložena na jesen, ker je baje minister Hugenberg pri neki priliki izjavil, da če bodo lvitlerci njega izrinili iz državnega vodstva, bo objavil dokumente, iz katerih bo razvidno, da so današnji aktivni narodno-socia-hstični voditelji najmanj vedeli o Pripravah za požig, če že niso sami sodelovali.
Ljubljana.
Občni zbor Zveze strojnikov in kurjačev Jugoslavije se bo vršil v nedeljo, dne 2. julija 1933 ob pol 10. uri v društvenih lokalih v Delavski zbornici, Miklošičeva cesta. Ako ob določenem času ne bo navzočih dovolj članov, se bo vršil občni zbor pol ure kasneje, ki bo sklepal ob vsaki ■udeležbi. Vsi strojniki in kurjači so vabljeni, da se občnega zbora udeleže. Pokažimo svojo organizacijsko zavednost! Vsi oni, ki so v zaostanku s članarino, pa naj isto poravnajo vsaj pred občnim zborom, novi člani se sprejemajo do pričetka občnega zbo-•xa. Potni stroški se ne povračajo. Ko-eži. agitirajmo, da bo udeležba čim vec,A 4	Odbor,
ni Vv!°*n°bilska nezgoda v Ljubija-vnVn < rtek ob PQl 6. uri zvečer je
r gAS'
sv. Krištofom se je avtomobil prevr-
n nak.dfT P TVik ob cesti, pri čemer bi bila zadela pasante ne^oda
HHAP®
t975
Občni zbor Cankarjeve dru2be
se bo v smislu sklepa seje odbora Cankarjeve družbe od 14. junija t. 1. vršil v torek, 4. julija 1933. v društvenih prostorih (Delavska zbornica) v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo
a) predsednika,
b) tajnika,
c) blagajnika,
d) knjižnega referenta,
e) nadzornega odbora.
3. Volitve novega odbora.
4. Knjige za 1933/34.
5. Razno.
Ljubljana, dne 14. junija 1933.
Odbor Cankarjeve družbe.
Zlato naše	hrane
	pfp“
»rtsKim	
Makaroni, špageti in juhine	
zakuhe.	
Nekaj potnikov so prepeljali v bolnico, ker so dobili pri padcu avtomobila poškodbe. Listi o tej avtomobilski nezgodi niso ničesar poročali, mi pa tudi nimamo podrobnejših podatkov. Vsekakor pa je čudno, da časopisje dogodka niti registriralo ni, ker sicer prav jadrno poroča, če trčita dva bi-ciklista in polomita kolesa.
Maribor.
O stanovanjski zaščiti čivkajo danes zopet tisti, ki so se pred nekaj leti veselili, da se jim je posrečilo izriniti socialiste iz društva stanovanjskih najemnikov. Takrat so gotovi ljudje namigavali, da bo stanovanjska zaščita kar na mah zopet postala dejstvo, samo, da socialistov ne bo več poleg. Prišlo pa je drugače, kot so dotičniki mislili. Stanovanjske zaščite ni in je ni, bila pa je takrat, ko je bilo petnajst socialističnih poslancev v parlamentu in tudi še potem, ko je bil eden edini. Le termi in njegovemu odločnemu in taktičnemu; nastopu so se imeli najemniki zahvaliti, da so užival1' stanovanjsko zaščito vsaj še do 1. maja 1929. Potem pa jo je bilo konec. Danes je pa ni in je noče biti, čeprav so napovedovali jugoslovanski radikalni kmečki demokraciji prijazni listi še pred zadnjimi volitvami
v	novembru 1931, da bo eden prvih zakonov, ki pridejo v novem parlamentu na vrsto, zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov. Sedaj pa je postalo vse tiho okoli tega vprašanja, samo tisti, ki hujskajo proti marksistom, mislijo s pripovedkami o stanovanjski zaščiti v kalnemi ribariti ^a svoj fašistični evangelij, medtem ko so svoj čas pomagali kot hlapci vseh mogočih meščanskih strank ubijati stanovanjsko zaščito in pri tern zmerjali marksiste, ki so takrat klicali najemnike k tesni združitvi v obrambo njihovih pravic. Stanovanjsko zaščito Si bodo morali najemniki. priboriti, to vprašanje pa je strogo razredno vprašanje, ker je zvezano s poseganjem v svete pravice zasebne lastnine. _
V	čudne zablode prehajajo naši slovenski nacijonalisti. Prošli teden je mariborski »Večernik« v uvodniku napisal, da bi morali Slovenci samo pozdraviti, če bi v Avstriji zmagali Hitlerjevci, ki bi izvršili priključitev
Avstrije k Nemčiji, ker bi nam potem hitlerjevska velika Nemčija gotovo j velikodušno odstopila južno Koroško in Mursko polje. — Najbrž so pozabili na Ligo za varstvo Nemcev v inozemstvu in na Drang nach Osten. Ali se gospodom hoče, da bi doživeli usodo Lužičkih Srbov.
Tožba mestnega višjega živino-nozdravnika Hinterleehnerja proti mestni občini mariborski zopet v pr-
vi	instanci. Kakor znano, toži mestni višji živinozdravnik g. Hinterlech-ner mestno občino mariborsko radi prikrajšanja na svojih prejemkih v skupnem znesku Din 567.275. Sodišče prve stopnje v Mariboru je tožbo zavrnilo, proti tej razsodbi pa je Hinterlechner vložil pritožbo na vzklicno sodišče v Ljubljani, ki je sodbo prvega sodišča razveljavilo in akt vrnilo okrožnemu sodišču v Mariboru, v svrho ponovne razprave in presoje. — Nekatera izvajanja v odločbi prizivnega sodišča so zelo zanimiva. Zlasti važna ie ugotovitev, da more vsak pragmatični uslužbenec mestne občine uveljavljati svoje zahteve napram svojemu delodajalcu civilno-pravnim1 potom, ker je njegov odnošaj do mestne občine popolnoma zasebno pravnega značaja. Nadalje pravi sodišče v svoji odločbi, da sme vsak uslužbenec, ki je bil disciplinarno kaznovan, v morebitni tožbi proti mestni občini ugovarjati sklepu disciplinarnega odseka. oz. mestnega občinskega sveta, ki je tak sklep potrdi! tako v formalnem. kakor tudi v meritornem pogledu: Ali se je postopek izvršil točno po predpisih in ali je bila sploh dana podlaga za izrek o disciplinski kazni. Res je, pravi sodišče, da disciplinski odsek in občinski svet odločata po svojem prostem prevdarku, vendar pa prost prevdarek še ne pomeni. da bi smela postopati samovoljno in neoziraje se na predpise ter na to, ali sploh postoja kakšen razlog za kaznovanje ali ne. V pogledu zastaranja civilnega zahtevka je odločilo vzklicno sodišče, da prvo sodišče ni prav razsodilo, ko se je postavilo na stališče, da teče zastaranje od dneva, ko je lahko današnji tožitelj (Hinterlechner) zvedel za tajni sklep občinskega sveta v svoji zadevi, ampak šele od dneva, ko mu je bil ta sklep uradno dostavljen. Mariborsko okrožno sodišče je namreč med drugim tudi trdilo v svoji sodbi, da je zahtevek Hinterleehnerja že zastaran, češ. da je imenovani zvedel o sklepu seje občinskega sveta v svoji zadevi že naslednji dan, dočim mu je bil sklep oficielno sporočen mnogo pozneje, tožbo pa je vložil zadnji dan pred nastopom zastaranja, računajoč od dneva uradne dostave sklepa. V doglednem času bo torej v tej zanimivi pravdi razpisana ponovna razprava pred mariborskim1 okrožnim1 sodiščem. Za izid te tožbe vlada naravno precejšnje zanimanje, saj bo mnogo doprinesla k razčiščenju raznih načelno važnih vprašanj, v katerih so si bili mestni uslužbenci do danes še popolnoma na nejasnem1.
A. Senica, restavracija m kavarna priporoča izborno domačo kuhinjo, prvovrstna vina. Mozlavec čez ulico Din 6.—. Kegljišče, igrišče na krogle in novo urejen vrt.
-   • - 1 ■■■■'■   —    1,1 ‘
Zagorje ob Savi.
Zahvala. Podpisani se tem potom' najiskrenejše zahvaljujemo članstvu Zveze rudarjev. Svobode in njenemu agilnemu pevskemu odseku za spremstvo in žalostin-ke pred hišo in ob grobu n&šega nepozabnega očeta. Nadalje se zahvaljujemo tudi prost, gasilnemu društvu iz Aržiš ter vsemu ostalemu delavstvu im občinstvu za udeležbo pri pogrebu. Istotako se zahvaljujemo ss. M. Čobalu in .1. Arhu za njih poslovilna govora. — Neža Magorš, vdova: Fani in Jana, hčeri ter rodbini Magorš in Lufcat.
Celje.
Koncert pevskega odseka »Svobode«, se je vršil dne 17. t. m. zvečer, v mestnem parku. Naš pevski zbor je zopet v svoji nekdanji formi. Kot celota glasovno ubran in discipliniran, solisti, ss. Telč, Rebernak, Kobula in Lah pa zelo dobri. Posebno slednji s svojim mnogo obetajočim basom. Izgovorjavo ima še nekoliko pretrdo. Spored je bil posrečen. Posebnost našega zbora so ruske narodne pesmi, katere so za Svobodine koncerte prava privlačnost. Sicer se pojejo na njenih koncertih vedno narodne in umetne pesmi v štirih slovanskih jezikih. Kateri drugi zbor nudi našemu občinstvu kaj sličnega? Stalni, požrtvovalni trud pevovodje, skladatelja C. Preglja je res vsega priznanja vreden, kar mu poslušalci (kakor tudi zboru) vedno znova dokažejo. Le do ponavljanja pesmi, katere posebno ugajajo, ga je težko pripraviti. Prepričani pa smo, da bi bil radodarnejši, ako bi se tudi občinstvo v polni meri zavedalo, da zasluži tak koncert boljšega obiska. Tokrat nam je prav za prav nagajalo vreme. Zato se bo pa na splošno zahtevo, ob ugodnejših vremenskih prilikah kmalu ponovil.
Žensko zborovanje, katero je priredila Zveza delavskih žena in deklet v nedeljo, dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani »Pri zelenem travniku«, ie bilo zelo dobro obiskano. Vodil •Ja je s. Godnik in izrekel v izpodbujajočih besedah .prisotnim materam, ženam in dekletom priznanje za tolikšno zanima nje. Glavna poročevalka s. Brezarjeva iz Ljubljane, te pa razložila prisotnim potrebo borbe delavskih žena in deklet proti težavam, ki jim grenio življenje. Stališče Zveze delavskih žena in deklet je znano, ravno tako tudi resolucija, katera je bila že ■sprejeta na drugih zborovanjih in so jo tudi prisotne zborovalke izglasovale z navdušenjem. Govorilo se je na shodu tudi o gospodinjskih notrebah in dolžnostih delavske žene. S. Mar je učinkovito orisal blago-dat lastne zadružne prodajalne. Pokazala se je T>otreba, da se ie oklenejo delavske go-«podin>e ravno sedaj bolj kot kdajkoli po-preje. V trdnem sklepni, da tudi v Celin čim-preje ustanove Z. D. Ž. i. D., so Sodražice zapustile lepo uspelo zborovajlje.
S. K. »Olimp« je imel pred kratkim svoj izredini občni zibor. Po zadovoljivem poročilu stare uprave je dobila ista od članstva od-rešnico, na ikar je bil za bodoče športno leto z malimi izpremembami zopet izvoljen stari odbor. Iz poročil posnemamo, da je finančni položaj kluba, kateri živi le od članarin« in izkupička prireditev, brez vsake dlrir^e gmotne podpore, zadovoljiv. Z drugimi celjskimi športnimi klubi živi v mirnih, z S. K. »Jugoslavijo« v tesnih in prijateljskih odnošajih. Za bodoče siportno leto ima na sporedu proslavo 5-letnice obstoja združeno s prireditvijo 4. športnega dneva. Ob tej priliki računa s podporo vsega, posebno delavskemu športu naklonjenega občinstva.
Cross-countri tek na 10 km je organizirala za nedeljo, dne 18. t. m. S. K. Jugoslavija. Pričel je ob 11. uri pri Skalni kleti, v silnem dežju, 'Pa je kljub temu prireditev vsaj moralno zadovoljivo izpadla. Naš S. K. »Olimp« s svojo lahkoatletsko sekcijo je med celjskimi klubi zasedel prvo mesto in odnesel mali pokal. V celotni kvalifikaciji je pa zasedel tretje nresto, .dočim so pred njim prišli na prvo mesto letošnji lahkoatletski prvak S. K. Primorje iz Ljubljane in na drugo mesto S. S. K. Maraton iz Maribora. S. K. Jugoslavija je na četrtem mestu, S. K. Atletik na petem mestu. Kot posamezniki so tekači S. K. Olimpa1 dosegli: 1. Tkalčič Herman (pri celotni kvalifikaciji 7.), 2. Koražija (10.), 3. Staubc (14.), 4. Travnar (17.), Tkalčič je postal dober sprint er in je tekel v času 42.08 Najboljši čas prvakovega tekača Krevsa je bil 38.02.
Breiice.
Gostilničarji v boju za obstanek.
Tako piše »Slov. Narod« v štev. 133. Torej gostilničarji se borijo za svoj obstanek, čudno je pa, da gospodje zastopniki gostilničarskih zadrug tako malo poznajo prave vzroke, zakaj je tudi gostilničarje zadela sedanja kriza. Ali gospodje ne vedo tega, ali pa nočejo vedeti, koliko delavstva in drugih poklicev je danes brez posla, ki si ne morejo kupiti niti skorjo kruha, tem manj četrt vina. Tukaj tiči vzrok gospodje gostilničarji. Ne pa da so se gospodje zastopniki spravili na uboge železničarje, da so tega pni
krivi (ker, da prevažajo vino in to v nabito polnih vlakih!), za režijsko vozno ceno, katero uživajo oni in njihovi svojci. Gospodje, ta je bosa! Gostilničarji nimajo niti najmanjše škode od tega, kolikor železničarji prevažajo vina, ko bi ne bilo globljih vzrokov za krizo — v gospodarstvu. Kar se tiče producentov vina, pripustimo obrambo njim samim, zavedajo se pa tudi ti prav dobro, da, če bi bili izročeni gostilničarjem na milost in nemilost, kako bi se jim godilo. O poglavju gostilničarskih davkov pa ne govorimo, ker vsi dobro vemo, kdo jih plačuje. Mi poznamo gostilničarja iz vinskega kraja, ki proda nemalo vina železničarjem, kateri ga potem vzamejo seboj na svoj dom. Njegova dolžnost bi bila, da bi bil na zborovanju, kjer je bil navzoč, nastopil proti izpadu na železničarje. Železničarji, vi pa veste kaj vam je storiti!
Glasba v rudarskih revirjih.
Pozdravljena možna volja!
V živem spominu je še turneja trboveljskih otrok po Čehoslovaški in Dunaju, kjer so pokazali, da tudi otroci delavskih žuljev zmorejo širiti vokalno kulturo. Strokovne kritike so bile izredno laskave; vsi listi, posebno delavski »Pravo lidu«, so posvečali dolge članke tudi stanju naših rudarjev in sploh Trbovljam in okolici in njenemu kulturnemu vzponu. In zopet imamo nov dokaz našega rudarja po resničnem napredku; hrastnika Svoboda I, je priredila koncert, ki je uspel nadvse pričakovanje v moralnem in gmotnem oziru. Na Logerjevi veliki vrt, ki je preurejen za letno gledališče, se je v četrtek, dne 15. t. m. natrpalo na stotine prijateljev glasbe od rud. ravnatelja do najpreprostejšega delavca ter navdušeno aplav-diralo 45 članskemu moškemu zboru, ki je pokazal od zadnjega nastopa zelo velik napredek. Strumna disciplina, naravna interpretacija, uravnovešenje in vpetost glasov so prednosti tega zbora, ki ga z vso vnemo vodi sodrug A. Podlogar; kvaliteta tega zbora se ima prepisati njemu. Dvojno je treba podčrtati:	.požrtvovalnost	pevcev in vodje; ti
pevci so delavci, ki vrše službo, nekateri podnevi, drugi ponoči, tako, da je skoro izključeno jih dobiti k skupni vaji, med njimi pa se nahajajo še brezposelni. To so dokazi ▼olje našega radarja. Ne le vokalno, tudi instrumentalno se izo-brazuje rudar. Pri tem koncertu te sodelovala tudi Rudniška godba in Delavski orkester pod vodstvom marljivega sodruga Turnška, oba, godba in orkester sta dosegla lep uspeh. Vsa ta glasbena društva delajo čast vsemu delavstvu riale kotline! Malodušneži, tu se vzgledujte! Po-vdariti moramo, da je to prireditev posetilo tudi veliko število prijateljev iz Trbovelj, ki so s , tem podkrepili medsebojno Vzajemnost,
Na splošno željo posetiio v nedeljo, drie
25.	t. m. hrastniško dolino »Trboveljski slavčki« in bodo izvajali popoldne ob pol 6. tiri spored, ki jim i« prinesel v Pgagf in na Du-naiu svetovni sloves.	jt.
Studenci pri Mariboru
Delavski pevski koncert v Studenci)]. Agilni delavski pevski zbor »Enakost« s svojim* zelo vnetim pevovodjem g. Križmanom, nas je v soboto, dne 17. t. m., zopet presenetil s svojini* nastopom v dvorani g. Šptireja. Prirejati koncerte v poletnem času je vedno precej riskantna zadeva, to stori lahko samo društvo, ki ima svojo stalno publiko in da bi delavsko pevsko društvo v tako izrazito delavskem kraju kot so Studenci ne imelo poslušalcev, kdo pa naj bi jih potem imel. Seveda mora društvo občinstvu tudi nekaj nuditi, mu pripraviti prijeten užitek in ga zadovoljiti, potem pa pride vsakokrat, kadarkoli ga povabiš. O »Enakosti« moremo reči. da ie dooer zbor, ki pa ima še možnost lepega razvoja pred seboj. Prvo, kar začudi,
Potrebno raziišienje.
Kdor je imel priliko slediti borbi in: polemiki, ki se je zadnje čase vodila mejjtvo-diLnimi funkcijonarji Opčega Radničkega Sa-veza Jugoslavije (Ors), ta se ni mogel načuditi ogabnemu načinu boja in pa dejstvu, kako ogabnih sredstev so se ti funkcijonarji pri tem posluževali. Mi bi vse to še ntogli razumeti, če bi pri tem šlo za kakšna prin-cipielna, ali pa taktična vprašanja. Ne, borba in polemika se ni vodila okoli princi-pielnih ali taktičnih vprašanj, temveč je to golo. osebno obračunavanje in to na način, ki ni dostojen funkcionarjev našega strokovnega pokreta. Nas je samo zanimalo, koliko časa bo članstvo slovenskega d*ela Orsa to prenašalo, iker smo bili obveščeni, da je oblastna konferenca na svojem izrednem zasedanju meseca decembra 1932 o tem vprašanju in o vprašanju zopetnega pristopa Orsa v centralo svobodnih strokovnih organizacij Ujedinjeni Radnički Sindikalni Savez Jugoslavije (URSSJ), sklenila sledeče:
»Oblastna konferenca Splošne delavske zveze Jugoslavije, ki se je vršila dne
26.	decembra 1932 v Ljubljani, se je bavila s položajem v Opčem Radničkem Savezu Jugoslavije in je prišla po obsežni diskusiji do zaključka;
1. Bo 1. marca 1933 ima Opči radnički savez Jugoslavije pravilno vstopiti v Ujedinjeni radnički sindikalni savez Jugoslavije in v njem, kakor v vseh njegovih pokrajinskih in medstrokovnih odborih, sodelovati. Prav tako ima sodelovati pri vseh njegovih akcijah in vršiti do njega vse dolžnosti, ki so predvidene za vse v njem včlanjene saveze.
2. Ako ORSJ do 1. marca 1933 tega ne napravi, ustavi slovenski del organizacij Splošne delavske zveze Jugoslavije oblastni odbor vsako odračunavanje denarnih sredstev centrali ORSJ-a v Zagreu, istočasno pa zaprosi URSSJ, da pri vodstvu Strokovne internacionale v Berlina zadevo z ORSJ končnoveljavno uredi.«
Slovenski del Orsa je stal konsekventno na stališču tega sklepa in sicer, da centrala Orsa do 1. marca 1933 zopet pristopi v URSSJ in je zato s težkim srcem zasledoval in čital pamflete, ki so se od časa do časa lansirali proti URSSJ. Ker se centrala Orsa v Zagrebu le ni zmenila za sklep oblastne
je obširen program, katerega pri vsakem* koncertu izvaja. To znači, da so delavci-pevci pridno pri vajah in da po težkem dnevnem delu, namesto v posteljo in k počitku, hite k pevskim vajam. Ta požrtvovalnost pevcev je veliko vredna, obenem pa tudi precej olajša trud pevovodje,'ki je vendarle važen faktor vsakega zbora. Zbor ie v lepi formi, glasovni materijal zelo dober, petje zveni ubrano in prijetno v višjih in nižjih legah, izgovarjava jasna, le tu in tam kakšna vrzel. Sčasoma bo rutinirani zbor prebrodil tudi take tež-koče, ki pa tudi še drugačnim1 zborom* včasih delajo preglavice. — Večer je bil tudi nekakšna revija solistov, ki jih je pevovodja iztaknil v svojem zboru. Moramo reči, da je par glasov res dobrih, ki obetajo še mnogo. Tudi ženski solo ie ugajal. Seveda je treba za solopetje šole in zopet šole, vsega tega pa si delavski zbor ne more privoščiti, saj za to ni niti pravega časa. Končno je pa tudi na mestu, da se goji predvsem* zborovo petje. V tem pogledu se je namreč treba zavedati, da se s forsiranjem solistov rahljajo vezi, ki spajajo zbdr v harmonično celoto. Če bo g. pevovodja uvrstil soliste v zbor in njihove sposobnosti primerno izrabil, bo skoro imel enega najbolj delavskih pevskih zborov od blizu in daleč. — Glede sporeda bi morali pripomniti še to, da bi bilo prav, če bi bile delavske pesmi še čast-nejše zastopane, izmed narodnih pa bi bilo izločiti vse. ki vsebinsko ne odgovarjajo, ali pa bi bilo treba iz-premeniti tekst, če je napev dober. — V splošnem lahko »Enakosti« če-
konference, t. j,, da svo-je razmerje do državne strokovne centrale URSSJ uredi ih tako dela na edinstvu delavskega strokovnega pokrčita kot celine in ker je Ors začel razpadati s tem, da se je razhil na beograjsko, zagrebško in hanjaluško oblast, je obstojala nevarnost, da se ta nedostojni način borbe in polemike prenese tudi na slovenski del Orsa, je bil ljubljanski oblastni odbor primoran, da sklepa o svoji usodi.
Ljubljanskemu oblastnemu odboru Orsa ni drugega preostalo nego to, da se osamosvoji, če želi, da svojemu članstvu ohrani vse pridobljene članske pravice, da kot samostojna svobodna strokovna organizacija pristopi k centrali svobodnih strokovnih organizacij Ujedinjenemu Radničkemu Sindikalnemu Savezu Jugoslavije in obenem tudi uredi svoje .članstvo v Intenacionalni strokovni zvezi, ter da se registrira [pri Delavski zbornici.
Oblastni odbor v Ljubljani je ta svoj sklep tudi konsekventno izvedel. ..Vložil je svoja pravila, katera je oblast tudi potrdila in oblastni odbor Orsa je postal centralni odbor Splošne strokovne zveze Jugoslavije, ki jamči vsem članom, vse v Orsu pridobljene članske pravice, on je že prijavil vstop SDSZJ v članstvo Ujedinjenega Radničkega Sindikalnega Saveza Jugoslavije ter jo registriral kot samostojno organizacijo pri Delavski zbornici. Kakor smo obveščeni, je zbornica to novo organizacijo že registrirala, iz evidence pa črtala Opči Radnički Savez Jugoslavije, ki je oblastem javil, da razpušča svoj oblastni odbor v Ljubljani in vse svoje podružnice v Dravski banovini.
Ta postopek iskreno pozdravljamo, ker nam dokazuje visoko zavest članstva in funkcionarjev slovenskega dela Orsa in njihovo možatost, s katero so napravili konec nevzdržnim razmeram, kajti, kdor misli, da je strokovna organizacija tukaj radi funkcijo-narjev, ne pa funkcijonarji radi strokovne organizacije, ta se kruto vara. Narobe delati morejo taki funkcijonarji le toliko časa, dokler ne pride do spoznanja.
Mi novega borca, Splošno delavsko strokovno zvezo Jugoslavije, pozdravljamo in mu želimo mnogo uspeha pri trdem delu v njegovem širokem delokrogu ter mu zagotavljamo vso moralno podporo našega celokupnega delavskega strokovnega pokreta!
stitamo na njenem uspehu*; ploskanje, ki je pozdravljalo pevce po vsaki pesmi, pa naj jim* bo v bodrilo, da se bodo oklepali svojega društva s prav tako voljo in ljubeznijo do petja, kot doslej._____________—n.
Helena pri črni.
Ob koncu majniških večerov.
Pred par tedni sem šel po opravkih preko hribov v Helenin jarek. Ker sem se zvečer vračal slučajno mimo rudniških stanovanj, sem naletel na precejšno gručo otrok, med katerimi je bilo tudi nekaj žensk. Na moje vprašanje, ali se je mogoče vršilo kakšno zborovanje, sem dobil odgovor od pravkar došlega gospoda, da so imeli »šmarnice«. Na moje nadaljnje vprašanje, ali imajo tako velike prostore, da lahko toliko ljudi opravlja skupno šmarnice, mi je isti gospod odgovoril, da je dal prostor za
»šmarnice« neki upokojeni paznik, in da po končanih obredih obdaruje otroke s keksi. Do tukaj vse v redu in prav, če človek tako vestno opravlja svoje verske dolžnosti doma. Zvedel sem pa še' isti večer, da vlada v tamkajšnji okolici stanovanjska mize-rija, da morajo delavci jako drago plačevati privatna stanovanja, med tem, ko imajo nekateri jako obsežna stanovanja, najbrž prazna, če jih lahko odstopijo za opravljanje pobožnosti kar skozi cej'mesec dni.
ima.
Odbor strok, organizacije Zftj,
podružnica v Črni opozarja člane na zborovanje, katero se vrši v nedeljo, dne 25. junija točno ob 9. uri dop. v prostorih gostilne g. Kneza v Črni. Člani pridite polnoštevilno! Odbor.
„Prijateli Prirode*4.
Ustanovitev podružnice »Prijatelja prirode« v4 Ljubljani. Tudi v Ljubljani se je na ustanovnem občnem zboru ustanovila podružnica delavskega turističnega društva »Prijatelj prirode« dne 19. maja t. L, Vse sodruge turiste vabimo, da pristopijo kot elani k ljubljanski podružnici. Člani leta 1931 oblastveno razpuščene podružnice »Prijatelja prirode« . plačajo pristopnine samo Din 2.—, ako prijavijo svoj pristop do 31. julija 1933. Letna članarina znaša Din 25,— in se lahko plača v petih' obrokih. Cinr bo ugodnejše vreme, bo pričela~po-družnica prirejati nedeljske skupne izlete, ki bodo objavljeni v »Delavski Politiki« in na hodniku pred pisarno »Svobode« v Delavski zbornici. Ljubljanska podružnica za sedaj gostuje v prostorih osrednjega tajništva delavske kulturne zveze »Svoboda« v Delavski zbornici, L nadstr.
6. esperantski kongres v Beogradu.
Dne 4. in 5. junija se je vršil v Beogradu 6. jugoslovanski esperantski kongres, ki se ga je udeležilo kakih 300 esperantistov iz raznih krajev naše države, ter nekaj delegatov iz inozemstva. Smelo trdimo, da pomeni kongres mejnik v našem pokretu, ker je prvič prešel iz ozkega pokrajinskega vzdušja ni čisto esperantskega okolja na vsedržavno polje, pritegnivši na sodelovanje razna druga kulturna društva. Upajmo, da bo obrodil ta korak obilo sadu.
Udeležilo se je kongresa tudi precejšnje število delavskih delegatov. Njihovo stališče ni prišlo na kongresu do pravega izraza. Vzrok temu je prešibko gibanje med delavci. Odražala se je jasno zahteva po osamosvojitvi, ki pa ni prodrla.. Najbrž pa bi v danih okoliščinah delavci-esperantisti ničesar ; ne-"pridobili, temveč, samo izgubili. -Treba bo še mnogo truda, da bodo delavci spoznali veliko vrednost mednarodnega jezika.
11
K W
I m m
p
«1®
II m m m
šm
ucVj
f
VABILO NA OBČNI ZBOB
STAVBENE IN GOSTILNIČARSKE ZADRUGE, ki se vrši v soboto, dne 24. t. m. ob osmi mi zvečer v Zadružnem domu na Glincah.
DNEVNI RED:
Poročilo funkcionarjev (načelstva in nad* zorstva),
volitev odbora v načelstvo in nadzorstvo,, razno.
V slučaju, da občni zbor ni sklepčen, se vrši ob 21.(9.) uri nov občni zbor ob vsaki udeležbi.
Načelstvo: Stavb, in gost. zadruga Delavski dom r. z. z o. z. na Glincah pri Ljubljani.
Vabilo na občni zbor
ZADRUŽNEGA DOMA
r. z. z o. z., ki se vrši v petek, dne 30. junija 1933 ob 20. uri v Sodni ulici 9-1. s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje zapisnika
2. Poročila funkcionarjev
3. Bilanca za leto 1932 in absolutorij
4. Sprememba pravil
5. Volitve
6. Razno.	Naielstvo.
Prvovrstno blago po nizkih cenah dobite v novootvorfeni trgovini
Delavski dom
r. z. z o. z., Maribor, Frankopanova ul. 1.
Delavke, delavci, kupujte svoje živ-Ijenske potrebščine v svoji trgovini.
O 0» »O
• sr
o G 5 s
5r ** 2 ■» O "*
K 51
M ID
Vsi letni naročniki y«(lAl|ft „Radlo»*lt“ dobe *ClSIwVl| 14 karatno originalno amerikansko
zimo nalivno pen
■H pa KOrachnarJcv roCnl leksikon,.
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „RadloM w*h“. Naroča se Admlnlstratlon der „Radlo-Velt" Wten 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prlnaSa obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
i in netivo iz
Tlaka:	Ljadaka	tlakama,	d.	d.	v	Mariboru,	predstavite!!	Joaip	OAak	v	Maribora.	—	Za	koarorclj	izdaja	la	»rajajo	Viktor	Brian	v	Mariboru.