Le » o tf II, štev. 173 Ljubljana, sobota 31. julija 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 2 O in lahaja ob 4. »jutraj. 5= Stan: mesečno Din 25—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knafiova ulica štev. 5JL Telefon štev. 71, ponoči tud! štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uprarfliltv«i LJubljana, Preitiboti ulica it S4. — Telefon it. gb. Inseratm oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica it «. — Telefon it «q» Podrutnld: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celje. Aleksandrova Račun pri postnem ček. zavoda 1 Ljub-Jana it 11.84* • Praha čialo 7». ita Wicn, Nr. 105.141. Ljubljana, 30. Julija. Q. Korošec je bil v Domžalah zelo zgovoren in tudi iskren. Skoro preveč, pravijo mnogi njegovi pristaši, zlasti pa najeti pomočniki, ki delajo klerikalno politiko pod -strokovno® ali cizven-stfankarskos firmo. G. Korošec je povdarjal, da ima SLS velikanski interes osvojiti Trgovsko zbornico in jo upreci v klerikalno avtonomistično politiko. Še več je povedal: SLS ,.ie za ta svoj namen dobila že pomočnike, in klerikalci govore, da je to predvsem g. Ivan Jela-čin, o katerem pravijo, da so si ga pravočasno privabili izvolivši ga s svojimi glasovi za predsednika zbornice. Se interesantuejša je govorica, da je za klerikalno listo pridobljen tudi predsednik — radikalske krajevne organizacije v Ljubljani g. Ravnihar, katerega stran ka torej očividno spada med one, ki jih je g. Korošec krstil za — proticentrali-stične! Mi vse to zaenkrat po svoji dolž nosti beležimo. Kmalu se bo povsem jasno pokazalo, kdo pomaga klerikalcem sestavljati politično listo za Trgovsko, obrtno in industrijsko zbornico in kdo je tisti, ki hoče to najvažnejšo našo gospodarsko institucijo spraviti pod ko mando nesrečne politikujoče duhovščine. Dr. Korošec si ni mogel izmisliti ne-srečnejšega volilnega gesla, uego je ges lo klerikalne politične avtonomije. Saj je sama SLS baš vsled svojega avtono-mizma prišla ob vsak vpliv v naši državi. Njej pa je vsako še tako bedasto sredstvo dobro, ako se le najde kdo. ki se da s tem speljati na led. Doživeli borno morda še to. da bo meseca septembra duhovščina pridigovala. da ne dobi odveze in je gotov peklenskega ognja, kdor ne voli gg. Ogrina in Jelačina. Ko ie drugod vse zavozila in uničila, išče SLS sedaj odškodnine v bližini. Mirno, čisto nestrankarsko delo Trgovske zbornice našim konzumarjem ni po volji, treba zbornico spremeniti v strankarsko ekspozituro SLS. Upropastiti treba tudi to institucijo ter jo državi predstaviti kot avtonomistično politično centralo. Tak namen je razkril s prijazno odkritosrčnostjo sam načelnik SLS. Prizadeti stanovi, o tem^smo prepričani, bodo opasnost razumeli, če si tudi SLS enega ali drugega pomočnika kupi z obljubo, pomagati njegovemu častihlepju in sebičnosti. Razumela jo bo pa tudi vsa javnost, ki klerikalizem pozna v dnu njegove sebične duše, naj se poskuša še tako pretvarjati. Vse uničiti, vse upropastiti, to je de-viza SLS, ko sama čuti, da se bliža koncu. Tisti stanovi, ki imajo največ interesa na državnem edinstvu. na enakopravnosti njihovega dela in proizvodov v vsej državi, na edinstvenih institucijah za promet, radi iskanja pravice pa na občem izenačenju prilik v vsi državi, da se more razviti živahna varna trgovina s proizvodi naše obrti in industrije tisti Stanovi naj se uprežejo v boj za avto-nomizem, ki hoče v državi potegniti umetne meje, upravne različnosti in ovire vseh vrst. Industrija, trgovina, obrt v Sloveniji je življensko interesirana. da more čim boljše prodajati Hrvatom in Srbom, interesirana je, da se razmere urede tudi v drugih pokrajinah, ni pa interesirana, da se obnove stare prometne zapreke in da bo slovenski proizvajalec kakor tujec onstran Sotle in Kolpe. Interesirana je na izenačenju davkov, ne pa na tem, da bo Slovenija posta'a domena klerikalnih konsumov z državno pomočjo. Poštenjak trgovec ali obrtnik jim pri tem početju gotovo ne bo pomagal. SLS je proglasila politične in strankarske volitve za Trgovsko-obrtno-in-dustrijsko zbornico. Napovedala je boj strokovnosti in mirnemu delu. A zdi se nam, da bo dovolj zavednih industrijcev, trgovcev in obrtnikov, ki bodo klerikalcem in njihovim pomagačem dokazali, da delajo račun brez krčmarja. Nove vesti o političnem terorju v Južni Srbiji Beograd, 30. julija, p. Demokratski poslaniski klub je izdal danes poročilo o novih nasiljih političnih oblasti proti opoziciji. Iz Skopi.ia so prejeli poročilo, da je sinoči Milan llič, radikalni poslaniski kandidat in župan radinacke občine, z revolverjem ustrelil Gjuro Milovano-viča, predsednika krajevnega odbora demokratske stranke za radinačko občino. V tem komunikeju navajajo davidovičevci še večje število primerov terorja političnih oblasti ter se opozicija pripravlja, da proti vladi zavzame uaj-ostrejše stališče. Šefi ožje opozicije naj bi se te dni sestali, da o tem razpravljajo. Govori se. da bodo na to sejo pozvali tudi zastopnike radičevcev (?). V krogih opozicije obstoji kombinacija, da bi njihovi poslanci v znak protesta zapustili Narodno skupščino, ako bi teror oblasti ne prenehal. Vsa poročila poročajo o vedno večji napetosti med prebivalstvom in med političnimi oblastvi ter se je baje bati, da ne bi prišlo do težjih izgredov. Energična intervencija v Sofiji Poslaniku Rakiču je bilo naročeno, da sporoči bolgarski vladi energičen protest radi dogodkov pri Krivi Palanki ter zahteva odškodnino za žrtve. — Naša vlada se smatra prosto vseh obzirnosti Beograd, 30. julija r. Zaradi vpada bolgarskih komitašev pri Krivi Palanki se je vršilo več posvetovanj zunanjega ministra dr. Ninčiča z vojnim ministrom in notranjim ministrom o energičnih nkrg^ih, ki naj se store v Sofiji z ozirom na obnovljeno akcijo make-daustvujuščih. Zunanji minister se je ponovno sestal z ministrskim predsednikom Uzunovičem in o tej stvari se je razpravljalo tudi ua ministrski seji. Včeraj je dr. Ninčič poslal našemu poslaniku v Sofiji g. Rakiču daHšo šifrirano brzojavko, v kateri je bila sporočena protestna nota bolgarski vladi. V noti. ki naj bi bila zadnja te vrste, se bolgarska vlada opozarja na svečane obljube, ki jih je dal pri svojem po-setu v Beogradu bolgarski zunanii minister Burov. da se bo od bolgarske strani ukrenilo vse potrebno za one-mogočemje nadaljnih nrehodov komita-ških čet na naše ozemlje. ' Kljub tem svečanim obljubam so bolgarske obmejne oblasti po podatkih. s katerimi razpolaga naša vlada, direktno podpirale in omogočile prehod komitskih čet na naše ozemlje. Drugače se ne more tolmačiti dejstvo, da se je komitska tolpa mogla boriti ves dan v bližini bolgarske meje, ne da bi bolgarski obmejni stražniki čuli streljanje in stopili v zvezo z našimi obmejnimi organi v svrho skupne akcije pri preganjanju bandiiov, kakor je bilo od strani bolgarske vlade svečano obljubljeno. Nasprotno, bolgarski obmejni organi se niso nikjer na mestu boja niti pokazali, Banditi so mogli tako neovirano preiti mejo in se čutiti v popolni varnosti na bolgarskem ozemlju. Sodelovanje bolgarskih graiiičariev z banditi je v tem primeru- popolnoma očividno. Banditi so ubili in ranili nekoliko naših žandar-jev, družinskih očetov. Njihovim družinam se mora sedaj zagotoviti obstanek ter jim dati odškodnino za izgub ljene nrehranjevaice. To materijelno odškodnino so doižni izplačati zaščitniki banditov. Zaradi tega je našemu poslaniku Rakiču v Sofiji odrejeno, nai novodom protesta radi vpada komitašev na naše ozemlje naglaša, da ie bolgarska vlada dolžna dati denarno odškodnino družinam naših oadlih državljanov. Višina te denarne odškodnine se bo določila naknadno, ko dobi vlada točne podatke o številu padlih in njihovih rodbinah. Končno je poslaniku Rakjču naročeno, na! opozori bolgarsko vlado, da se smatra naša vlada pros'a vseh ozirov in da bo v bodoče nrisillena nreskrheti si zado§čenie za vse kom'taške zločine na način, ki se ji bo zdel najprimernejši. V znamenju blejskih avdijenc Minister Šibenik in Pavle Radič pri kralju. — Prihodnji teden pride min. oredsednik Uzunovič. — Priprave na razplet politične situacije. — «Radič mora ven.» Bled, 30. jul. t. Kralj je danes dopoldne snrejel ministra za agrarno reformo Šibenika in predsednika kluba HSS Pavla Radiča v kratki avdijenci. Minister Šibenik. ki je kralju m. d. poročal o svojem projektu za ureditev agrarnih odnošajev v Dalmaciji, se je z popoldanskim vlakom vrnil v Beograd. Posl. Radič je še ostal na Bledu ter potuje, jutri v Zagreb. Beograd, 30. jul. p. Politična situacija je nespremenjena. Konflikt v radikalski stranki traia; Najboljši dokaz, da je spor med našičevci in centruma-ši ostal neporavnan, je dejstvo, da ie Aca Stanojevič odpotoval Zjutraj se ie celo trdilo, da ie odšel v Karlove Vary. kjer se hoče oosvetovati s Pa-šičem, kako bi se naj rešila opasna kriza, v kateri se nahaja NRS. Točno je, da je podpredsednik radikalnega kluba Ilija Mihajlovič odpotoval v Karlove Vary, da pridobi pristanek Pašiča za ostreiši nastop njegove skunine. Veliko pozornost vzbuiajo intrisre proti ministru Ninčiču. ki se vodijo od oašičev-ske Ln centrumaške strani. Očitaio mu slabost napram Bolgarom in tudi napram drueim našim sosedom. Avd;jen-ce Voje Marinkoviča in Bože Maksimoviča se še vedno živahno komentirajo. Dejstvo je. da razgovori z davidovičevci navzlic ostrim konfliktom radi občinskih volitev niso prekinjeni in zatrjuje se, , da se bodo takoj po 15. avgustu pričela intenzivnejša nogaianja. Radikali vseh strui so odločeni, da se za vsako ceno znebijo Stjepana Radi- ča in njegovih ljudi. Govori se. da bi v novo vlado vstopil Voja Marinkovič kot zunanji minister: a iz okolice g. Marinkoviča čujem. da ta odklanja osebno udeležbo v novi vladi, ker smatra kombinacijo., kakršna je zamišljena. za prehodno. Za jutri se napoveduje objava Bobi-čeve liste. Bobičevci se nadejajo, da bodo imeli uspeh, ker ie, kakor Dravi-jo, gotovo, da bodo nolee radikalov za njihovo listo glasovali tjidi številni Da-vidovičevi demokrati, ki so nezadovoljni s postavitvijo dr. Kumanudija. Ta je namreč 7 ) nepriljubljen pri beograjskih trgovcih, ki tvorijo glavno maso Davidovičeve stranke. Netočne so vesti, da bo Bobič pri volitvah nastopal skupno s samostojnimi demokrati, ki odklanjajo vsak kompromis s katerokoli radikalsko grupo. Min. oredsednik Uzunovič je imel danes več konferenc in sicer s prometnim ministrom Vaso Jovanovičem, ministrom socijalne politike Milanom Si-monovičem, ministrom za javna dela Vuiičičem. vojirm ministrom Dušanom Trifunovičem, ministrom dvora Janko-vičem ter končno s šefom iavne varnosti Žiko Lazičem, ki mu je poročal o poslednjih bojih z bolgarskimi tolpami. V ponedeliek ali torek Dotuie g. Uzunovič na Bled, da poroča kralju. Stje-pan Radič ga je danes prosil za sestanek in min. predsednik ie odgovoril, da je pripravljen povodom svojeea potovanja ž njim razgovarjati v Zagrebu. Vlada študira gospodarsko krizo ter zvišuje poštnino Beograd, 30. julija, p. Danes se je nada« ljevala seja komiteta ministrov, ki razprav Ij? o načrtu za sanacijo gospodarske krize naši državi. Vršila se je predvsem deba« ta o poslih finančnega in trgovinskega mi« nistrstva. Zvečer bi imel ta komitet nada« ljevati svoje delo, in razpravljati o dragi« nji ' redita, odnosno o ukrepih, da bi se ta drag;nja zmanjšala. Dr. Krajač ie izjavil novinarjem, da bo podal obširen elaborat glede organizacije štedenia na vseh poljih. Zaključna seia komiteta bo jutri dopoldne ob 10. in bo plenum ministrskega sveta za« čel pretresati poročilo komiteta prihodnji teden. Jutri zvečer potuje na Bled finančni minister dr. Peric, da poroča kralju o delu komiteta. Beoerrad. 30. julija, o. Zvečer je imel ministrski svet sejo od o. do 9. ure. Po izjavi ministrov so na seji razpravljali predvsem o vprašanjih gosnociarske krize. Po seji je imel dr. Šuperina daljši sestanek z Uzunovičem ter je obvestil novinarje, da gre za to, da se povečajo dohodki pošte, s katerimi naj bi se pomagalo poplavljencem. To povečanje se namerava doseči s tem, da se bo vsem poštnim znamkam povišala cena za 50 para, kar naj bi veljalo tri mesece. Razen tega se bodo izdale jubilejne znamke povodom lanske (!) proslave lOOOletnice hrvatskega kraljestva. Teh znamk se bo napravilo 3 milijone komadov ter bodo drnžie za 50 par. odnosno 1 Din. Dogodek od teh znamk j je namenjen odboru, ki iia Duvanjskem polju pri 7?<»rebu gradi veliko cerkev sv. Cirila in Metoda. i Novo vznemirjenje v Rimu Rim, 30. julija o Listi poročajo iz Aten, da je vprašanje priznanja obrežne plovbe Italiji v grških vodah povzročilo v grškem tisku veliko vznemirjenje. Grški pomorski krogi zasledujejo z velikim zanimanjem razvoj tega vprašanj Zveza grških pomor« ščakov je radi tega predložila Rufosu dalj« šo spomenico. Kakor poročajo iz Pariza, bo tudi Fran« cija zahtevala za svojo trgovinsko morna« rico pravico do obrežne plovbe v grških vodah ter da bo rekvirirala grške ladje v slučaju vojne, ako bi Grčija priznala kaki velesili pravico do obrežne plovbe v svo« jih vodah. Italijanske politične kroge je ta vest silno vznemirila. Simpatije francoskega naroda Beograd, 30. julija, p. Francoski poslanik dr. Grenard je danes posetil našega ministra za zunanje stvari n zabaval Samo nekaj dni! Pozor na naš prihodnji velikanski spored! KINO «LJUBLJANSKI DVOR. N?. modernejši kino Slovenje. pa ie prava pristna in kadar je treba, tudi mehka loška smoika. Gospodu Hartmanu ob njegovi sedemdesetletnici rojstva in 25 letnici uspešnega fi-gabirtovanja: Živel Matevž! Tri žrtve kačjega pika V Sovičih blizu Mostarja v Hercegovini se je na nekem pašniku pasla krava kmeta Tomaža Kadijeviča. Ko se je napasla, je mirno legla v travo, v kateri je počivala v klopčič zvita strupena kača, najbrže gad ali modras. Kača je pičila kravo v vime, ne da bi tega opazil kdo izmed pastirjev, ki so ležali pod drevesom v senci. Zvečer je pastir odgnal kravo domov in Kadijevičeva žena jo je pomolzla. Nič hus dega sluteč, je mati dala mleko piti svoji« ma dvema otrokoma, pila ga je pa tudi sa« ma. Vsi trije so kmalu nato začutili peko« čino v želodcu, pozneje so jih začeli zvi« jati krči in naposled je moral Kadijevič poslati po zdravnika. Predno pa je ta prišel so vsi trije umrli. Kakor je ugotovil na» knadno došli zdravnik, je nastopila smrt radi tega, ker so nesrečneži pili zastrupljen no mleko. Nova poplava Dunava V noči od 28. na 29. t. m. je prišlo do katastrofe pri Bačkem Novem Selu, kjer je Dunav predrl provizorni nasip, ki je šči« til selo. Voda j 3 z veliko brzino drla proti prvi vaški hiši in poplavila do jutra okoli sto hiš. Prebivalstvo, ki se ni nadejalo ta« ko nagle poplave, je odšlo takoj na delo, da reši vsaj sosednje hiše. Vsled energične akcije in požrtvovalnosti oblasti, inženjer« jev in delavcev kljub paniki, ki je nastala, ni bilo žrtev. Izvršeni so bili vsi potrebni koraki, da se ustavi nadaljno prodiranje vode, kar se je tudi posrečilo. Na kraju, kjer je voda predrla nasip, so uporabili 10.000 vreč s peskom, kar je mnogo olaj« šalo, da je bila povodenj lokalizirana. Ljubljančan pobegnil z avtomobilom iz Beograda V Beogradu s- je dogodil originalen kri« minalni slučaj. šofeT nekega privatnega avtostaksija, čegar lastnik je neki upokoje« ni ministrski načelnik, je pobegnil pred tre« mi dnevi z avtomobilom in odpeljal s se« boj tudi svojega pomočnika. V torek zve« čer se avto nepričakovano dolgo ni vrnil v garažo. Lastnik je mislil, da ima šofer očividno kako daljšo vožnjo in se spočet« ka ni niti zmenil za to. Čakal je brezskrb« no en dan, dva dni. Ker pa šoferja z avto« taksijem le ni bilo nazaj, je pričel slutiti da ne more biti vse v redu in je dogodek naznanil policiji. Policijske oblasti so odredile takoj ob> sežno preiskavo in poizvedovanje, a brez uspeha. Zato je izdala sedaj za šoferjem in njegovim pomočnikom tiralico z vse« mi potrebnimi podatki. Pobegli šofer je Ljubljančan Albert Epih, njegov pomočnik pa Peter Stajic. LTkradeni avto je znamke «Overland», odprt, št. 336«136, številka mo« torja pa 317.263. Vogljanski Miha je 29. marca ves dan popival s fanti - naborniki. Ko je imel že toliko vina, da ga ni več mogel nesti, ampak ga je samo vlekel in šel zibajoč po Rožniven-skem klancu v Kranju, se je ustavi! pred Kumrovo gostilno, kjer si ga je hotel še privoščiti. Ker so pa pred gostilno visoke stopnice, se je zvalil po njih z glavo naprej in se kmalu znašel na pragu. Gostilničar Ivan mu je dejal, da takih gostov ni baš vesel in ga zavrni] na cesto. Tedaj je pa Miha vzel iz žepa nož in se pripravil na bitko. Zagledal je pred seboj Ivanovega sinčka, pa je deial, da je le-ta nedolžen, a starega da bo za-Idal. Silil je v kuhinjo, kjer je bila zbrana vsa družina, tiščali so vrata, a Miha je z nožem po njih tolkel in narisal v mehki les cel zemljevid. Potem je prišel stražnik, Miha je zbežal čez most na lesno skladišče trgovca Gorjanca, kjer se je zapletel med remeljne. Prišli so orožniki, ki so ga vzeli s seboj. Fant je na zelo dobrem glasu in znan kot priden delavec. Ker se je po pričah dokazalo, da je Miha vse storil v pijanosti, je dobil samo tritedenski zapor. Ribič Joža je lovil ribe; stal je na mostu pri Kašlju, zamaknjen študiral, čemu se tako narobe vidi. saj je tekel most in voda stala. Njegova palica je pretila s smrtjo drobnim ribicam, ki so se veselo ozirale v prijazne solnčne žarke, sijoče na valove. Naenkrat Je Jožo nekdo sunil, hotel se je ozreti, že ga je sunil drugi in lovska čuvaja Janez in Ož-bolt sta svojega polutovariša ribiškega čuvaja Jožo tirala cez most in ga izpraševala, kam je skril past. s katero je nekdo nastavita! divjačini. Joža je stisnil pest in se pri-dušil. da je on ni vzel. pa sta ga vseeno tirala k orožnikom v Vevče. Naznanil ju je, da sta mu kratila njegovo osebno prostost, zato bosta plačala vsak 50 Din. •JUTRO* št H3 4 Sobota 31. VII. 1926 Domače vesti Današnji številki »Jutra« smo priložili naročllne dopisnice za Vodnikovo druži o. Apeliramo na vse naše naročnike, da pristopijo k Vodnikovi dražbi, ker je članarina 20 Din jako malenkostna. V primeru pa, da ste že član te dražbe, Vas prosimo, da agi-tirate pri svojih prijateljih ali znancih, da pristopijo kot člani k te] dražbi. — Rok za priglaševanje poteče 7. avgusta t. L — Vodnikova dražba. * Uradni nazivi v upravni stroki. V upravni stroki so za liradništvo določeni odslej naslednji nazivi; veliki župan, pravni referent, šef oddelka, sekcijski svetnik, tajnik županije, srezkl poglavar, srezki pristav, srezki pripravnik in arhivski uradnik. * Izpremembe v državni službi. V sodni službi sta imenovana: sodnik pri okrajnem sodišču v Ptuju Adolf Hudnik za okrajnega sodnika pri deželnem sodišču v LJubljani, pravni praktikant Metod Komotar pa za sodnika v področju višjega deželnega sodišča v LJubljani. Finančni nadsvetnik pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani Pavel Jerovec je v smislu uradniškega zakona trajno upokojen. * Imenovanje v šolski službi V mariborski oblasti so na osnovnih šolah imenovani: Josip Mislej za šolskega upravitelja v Tlnjah, Hedvika Žoherjeva za učiteljico v Podovi, Ela Herzogova pa za učiteljico v Bučji vasi. * Avijatična tekma za kraljev zlati pokal. Avijatični oddelek vojnega ministrstva priredi tudi letos običajno tekmo. Tekma se bo vršila dne 15. septembra. Smer poleta je Novi Saa-Beograd-Skoplje-Zagreb-Novl Sad Spuščanje in odmor v Skoplju in Zagrebu ne sme trajati nad ene uro. Tekme za kraljev zlati pokal se lahko udeleže aktivni in rezervni piloti in vojni opazovalci. Uporabiti se smejo aparati tipa, ki se uporablja v naši vojski. Koncem avgusta se bo vršila vojaška srednjevropska tekma, pri kateri bo sodelovalo pet naših aparatov. Polet iz Novega Sada preko Prage, Varšave, Bukarešte in Carigrada nazaj v Novi Sad. * Letošnji kongres planinskih društev. Letošnji kongres planinskih društev v Jugoslaviji se bo vršil v smislu sklepa lanskega kongresa, dne 4. in 5. septembra na Bohinjskem jezeru. Kongresu bo predsedoval predsednik Saveza, Josip Pasarič, dragi podpredsednik narodna skupščine, prisostvoval pa mu bo tudi minister trgovine dr. Ivan Krajač. * Monopoiiziranje šolskih potreščin. Namera ministrstva prosvete, da uvede monopol za šolske potrebščine, je Izzvala veliko nezadovoljstvo v naši knjigarski trgovini. Pričela se je živahna akcija, da se prepreči realizacija te namere. Na čelo te akcije se je postavila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki bo v tej zadevi sklicala posebno konferenco. * Razpis učnih mest na osnovni šoli v Topoiščicl Veliki župan mariborske oblasti razpisuje mesto šolskega upravitelja in eno učno mesto za učiteljico v zdravilišču To-polščica v slovenjgraškem okraju. Prošnje naj se vlože do 1. avgusta pri pristojnem šolskem upravitelju. Prednost imajo prosilci in prosilke, ki predlože dokazila, d2 poznajo ustroi takozvane »gozdne šole«. * Iz Zveze kulturnih društev v LJubljani. Vsem dramatičnim društvom In podeželskim odrom sporočamo, da smo preleli od Umetniškega oddelka od ministrstva prosvete v Beogradu na prošnjo glede znižanja taks od vstopnic za diletantske predstave obvestilo, da se naši prošnji ne more ugoditi. Ministrstvo prosvete vztraja odločno na svojem stališču in bo dovoljevalo društvom znižanje takse le na ajlh prošnje in sicer za vsako prireditev posebej. Društva naj se radi tega do preklica obračajo vselej pravočasno s prošnjami na Umetniški oddelek ministrstva prosvete v Beogradu. naj svoje prošnje pravilno koleknjejo ter istim prllože vselej tndl program prireditve. * Slavnostna razsvetljava Kranja ln sprevod z bakljado bo danes, ob 8.-9. zvečer, nato slavnostna akademija v Narodnem domu. * Dobro volje e, ki se udeleže odkritja spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju v Kranju, obveščamo, da se odpeljemo Iz Ljub Ijane v nedeljo 1. avgusta ob 8. dop. Sestanek pred odhodom vlaka na glavnem kolodvoru. Udeležba v civilni obleki z dobro-voljskim znakom. * Kralju trpinu, ki Je s svojimi vojaki trpini delil zadnji kos kruha in ž njimi vred izpil grenki kelih albanskih gora do dna, položi Z. S. V. venec na spomenik ln se udeleži po svojem odposlanstvu odkritja dne 1. avgusta. Naj se pa po možnosti udeleže zlasti tovariši Iz kranjskega okoliša. — Glavni odbor Zveze slovenskih vojakov v Ljubljani. * Kralj krstni boter. Seljaku Ljubi Glišiču na Visokem v Bosni se Je nedavno rodil osmi sin. Po starem običaju Je prosil kralja, naj bi kumoval otroku. Kralj Je prošnji ustregel ter določil za svojega zastopnika polkovnika Jeremijo Stevanoviča. Krst se ie prošlo soboto izvTŠil na svečan način ob veliki udeležb! tamkajšnjega ljudstva. Deček Je bil krščen na Ime Aleksander. * Odpravljanje potniške prtljage. Povodom pogostih pritožb potujočega občinstva je prometno ministrstvo odredilo, naj se ob priliki prevzema potniške prtljage od potnikov zahteva, naj označijo vlak, s katerim Je odpraviti prtljago, ki se mora odpravljati vedno z vlakom s katerim potuje lastnik prtljage. * Novice iz Rogaške Slatine. Sezona Je presegla svoj višek. Deževni dnevi so znatnejši prirastek gostov trenotno zaustavili, tako da gostom ni treba več spati po kabinah in je zopet dovoli sob na razpolago. Včerai je odšla iz Slatine po daljšem bivanju soproga ministra Marka Gjuričlča, ki Je vso sezono vodila karitatlvne tukajšnje pri1 reditve. Na kolodvoru se Je od agilne ro- doljubkinie poslovila za narodne dame ga. Bizjakova, ravnatelj dr. Šter, vodja pošte g. Fabjanl, kopališki zdravnik dr. Kolterer pa Je minlstrogo soprogo spremljal do Gro-belna. — Zdravilišče ima novo pridobitev. V hotelu »Triglav« so otvoril za ortodoksne Žide posebno kuhinjo. — Zdraviliški kino i ima letos g. Guštin, lastnik mariborskega . Grajskega kina. — G. Bizjak pripravlja ve- | lik dobrogelni koncert v prid ubožni deci. — V bližnjem Gaberalkn biva že par dni deca vojnih sirot iz zavoda v Beogradu s svojim učiteljstvom. Prihodnje dni prirede ti otroci v Zdraviliškem domu koncert. * Dijaška bolnica v Splitu. Ministrstvo za narodno zdravje namerava otvoriti v Splitu specijalno dijaško bolnico za ike srednjih šol. * Izleti hrvatskih planincev. Hrvatsko planinsko društvo priredi avgusta in septembra naslednje izlete v Slovenijo: 1. avg. na goro Oliko; 15. avgusta na Mojstrovko (iz Kranjske gore); 22. avgusta na Tolsti vrh; 4. in 5. septembra na Črno prst, Bohinjsko Bistrico in Triglav. * »Balkan« prične zopet Izhajati — kot opozicijonalen dnevnik. Kakor poročajo Iz Beograda, začne »Balkan« s 1. avgustom zo pet izhajati kot dnevnik. Kupila sta ga novinarja Vlada Ristovič in Milan Komadinid. List bo zavzemal odslej opozicijonalno stališče napram današnjemu režimu. Na vprašanje, za kako politično srr.er se bo list angažiral, je Komadinič odgovoril: »Za novo linijo«. Poseben poštni pečat s posebno barvo bo imela dne 1. avgusta pošta v Kranju povodom odkritja spomenika kralju Petru. Ta pečat se bo uporabljal samo ta dan, potem pa se shrani v arhiv poštne direkcije za večne čase. * Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je umrla v Ljubljani gdč. Pavla Rozman, učiteljica klavirja. Pogreb se bo vršil v nedeljo, ob 16.30 iz Resljeve ceste št 1. — V splošni državni bolnici ie umrl včeraj g. Ivan Za-VTŠnik, pivovar. Pogreb bo v nedeljo, ob 3. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. — V četrtek Je umrla ga. Marija Poznič, roj. Jerman. Pogreb bo danes, ob 4. pop. z Vodovodne ceste št. 178. V Kostanjevici je umrl v sredo nadučitelj v pok. g. Anton Pavčič. Blag Jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Avtomobili v »Ljubljani v jeseni« Ob priliki velike pokrajinske razstave, ki se bo vršila od 4. do 13. septembra na prostoru Ljubljanskega velesejma, se priredi v posebnem paviljonu tudi špecijalna razstava avtomobilov motornih koles, koles, pnevmatike in potrebščin. Uprava Ljubljanskega velesejma nudi vsem razstavljalcem te stro ke največje ugodnosti pri najemnini. Zainteresirane tvrdke naj najkasneje do 5. avgusta prijavijo in natančno navedejo, koliko prostora potrebujejo. Razstavljalcem je dovoljena 50% voznina za prevoz razstavnega blaga.. Inozemsko blago uživa na carini iste ugodnosti kot za običajni velesejera. * Prošnje za izplačilo dvomesečnih prejemkov po ČL 124 zakona o civilnih uradnikih. Po čl. 124 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. dobe po smrti državnega uslužbenca, aktivnega aH upokojenega, žena ali pa otroci kot podporo dvomesečne redne prejemke pokojnika, če nimajo drugih dohodkov. Prošnjam, ki naj se predlagajo direkciji pošte Ia telegrafa v Ljubljani, mora prosilec priložiti potrdilo političnega oblastva (županstva, policijske direkcije), da nima razen pokojnine nobenih drugih dohodkov. Na potrdilu pa naj si preskrbi še tudi izjavo pristojnega davčnega urada, da nima predpisanih nobenih davkov. * Poštne vesti Razpisana ie služba upravnika državne pošte in telegrafa III. reda Benkovac. Za to službo se smejo potegovati poštni uradniki 3. skupine II. kategorije in tisti uradniki 4. skupine, ki imajo najmanj 7 let vračunljive službe. Pravilno kolkovane prošnje naj se vlagajo po službeni poti na direkcijo pošte in telegrafa v Splitu do konca julija t. 1. Potni in selitveni stroški se novemu upravniku povrnejo iz dTŽavne blagajne. — Razpisuje se služba starešine pri poštah Smarie pri Jelšah (II/,) Pristava (II/,) in Mislinje (n/„) in služba pogodbenega poštarja pri pošti Struga na Dolenjskem (IV/3). Prejemki pogodbenega poštarja so tile: redna plača 4200 Din na leto, doklade (50% redne plače) 2100 Din na leto, za nadziranje pomožnih pošt 360 Din na leto, za odpravljanje in prevzemanje pošte Izven uradnih ur 182 Din na leto in za prenašanje pošte 7280 Din na leto. Jam-čevina znaša 600 Din. Rok za natečai je 14 dni. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na direkcijo pošt in telegrafa v Ljubljani. * Tako se ne pospešuje tujski promet. Glede na -našo notico z dne 27. t. m. smo naprošeni za objavo sledečega poročila: Po carinskem postopku za motorna vozna sredstva v mednarodnem potniškem prometu, mora vsak avtomobil, ki na podlagi kriptika Avtokluba prvič prekorači našo državno mejo, spremiti organ finančne kontrole od meje do najbližje carinske oblasti, kjer se izvrši uvozna carinska ekspediciia, nakar šele more avtomobil na podlagi carinskega dokumenta neovirano prekoračiti mejo tekom enega leta. Šofer mora po čl. 5. navedenega pravilnika plačati sprevodniku razen dnevnice še kilometražo, ln sicer po predpisih, ki veljajo za službena po- □□□ajLnjuuiJLJLiLJUiJjnaxjnnDaDaag tovanja državnih neščencev. Vsa carinska manipulacija slučaju, navedenem v imenovanem članku, je trajala 15 minut po prihodu avtomobila v Kranjsko goro. Carinarnica je izdala potrdila za vse plačane pristojbine. Tudi ne odgovarja dejstvu, da bi spremila avtomobil dva finančna stražnika z nasajenimi bajoneti, temveč samo eden in sicer brez bajoneta. BORBA ZA KRALJEV POKAL med lepTezentancair, . lovenije in Sla«on^e v eedelio 1. VIII. - Igrišče SK Ilirije ob 18. t)OXA-URE pi t ki" a te F. ČUDEN, Prešernova ulica štev. I Severni tečaj se raztopi, ker je vse jugoslovensko vodstvo vodnih sil odpoklicano na skrajno točko naše zemlje v začasno pro« gnanstvo radi letošnjih poplav po Jugoslaviji. Zatorej vsi brez skrbi v nedeljo na sokolski okrožni zlet v Št. Vid. Za Ljubljančane vsakourna avtoomnibus zveza. * Cigaretne vrečice. Podjetje Yerc v Ljub Ijani je pričelo izdajati cigaretne vrečice, ki so iz higijeničnega in reklamnega stališča zelo priporočljive. Vse trafike v Sloveniji Jih dobe brezplačno. Opremljene bodo vrečice z Inserati, od katerih bodo imele tvrdke gotovo najsigurneišl uspeh. Vrečice se bodo namreč konsumlrale dnevno Sirom cele Slovenije, ker se nahaja danes trafika že v vsaki 6e tako oddaljeni vasici. Vslei tega Je tudi za trgovce te vrste oglaševanje priporočljivo. Oglase za cigaretne vrečice sprejema le podjetje Yerc v Ljubljani, ki da na zahtevo brezplačen proračun In si pridržuje vse pravice. * Poslovanje ljubljanskih bank v avgustu. V avgustu bodo poslovale ljubljanske banke dnevno od 8. do 14. ure. V tem mesecu odpade popoldansko poslovanje. 1080 * Težka nezgoda pri faiski elektrarni Predvčerajšnjim se Je pripetila v poslopju falske elektrarne težka nesreča, ki bi skoro zahtevala življenje obratovodie g. Grfess lerja. Obratovodia Je hotel splezati po klinih dolbino pri turbini Pri se Je preslabo oprijel in Je omahnil v globočino. Padel je skoro 8 metrov globoko na cementna tla. Ker je padel na noge, si Je zdrobil na stopalih obeh nog kosti, poleg tega pa Je še dobil poškodbe po telesu. Prvo pomoč Je nudil ranjencu primarij dr. Matko, ld le poškodovanca tudi fotografiral z rčntgenom. Težko poškodovanega Griessleria so včeraj prepeljali v graško bolnico. * Grozna nesreča v Karlovcu. V Rakov-cu pri Karlovcu se Je pripetila v četrtek težka nesreča, ki Je zahtevala — življenje osemletnega Antona Erdeljca. Otroci so se igrali na hrastovih tramovih pri tovarni »Mustat«. Nenadoma se Je odvalil težak tram , ki je zadel Erdeljca in mu zdrobil lobanjo. Nesrečni otrok ie obležal na mestu mrtev. * Nezgoda na morju. V bližini otoka Visa se je v sredo rvečer ob priifki manevrov angleške mornarice pripedla nezgoda. Neka angleška podmornica ie zadela ob ribiško ladjo Nikole Zamberlina iz Komiže. Ves sprednji del ribiške ladje Je bil razbit in se Je ladja kmalu nato potopila. Neka angleška krlžarica, ki Je bila v bližini, je prišla ribičem na pomoč in Jih rešila. * Tihotapska afera v Brodu. V znani tihotapski aferi v Slavonskem Brodu je preiskava dognala, da ie država oškodovana za 17 milijonov dinarjev. Carinski posrednik Stevo Zrnič Je aretiran. Lastniki blaga še niso ugotovljeni, domneva pa se, da so v afero zapleteni trije trgovci iz Zagreba In eden iz Broda. " Nogometen te&sssa S. K. „Grič", Zagreb : S. K. Krško v HR^KEM, v nedello S. a gosta 1S26 e&5. pop. Iz Ljubljane u— K razpustu Orjune. Policija Je včeraj odpečatila prostore uredništva »Orjune*, kjer Je Imel svojo pisarno tudi ljubljanski oblastni odbor Orjune, pač pa so zapečateni prostori Orjune ob Cesti na Južno železnico. u— Odhod direktorja dr. Borka iz LJubljane. Z včerajšnjim popoldan, beograjskim brzovlakom ie zapustil Ljubljano bivši direktor direkcije dTŽ. želez, v Ljubljani, dr. Jakob Borko, In se odpeljal na svoje novo službeno mesto v Subotico. Na postaji se Je poslovilo od nJega uradništvo ljubljanske direkcije pod vodstvom novega direktorja z Kneževida. u— Trgovcem v LJabUanl in okolici! Volilni imeniki za volitve v Trgovsko zbornico so pomanjkljivo sestavljeni. Vsak naj se pre priča, ali je vpisan v Imeniku. Potrebna pojasnila daje tajništvo Gremija trgovcev v Ljubljani u— Ob priliki proslave 25 letnice prirede uslužbenci ljubljanske cestne železnice z glasbenim društvom UJŽ danes zvečer mi-rozov. Sprevod se prične pri remizi cestne železnice v Vodmatu ter se pomika proti kolodvoru, kjer sprejme od vlakov došle goste. Z ozirom na sprevod bo obrat cestne železnice ustavljen že ob 9. zvečer, na kar se občinstvo opozarja. u— Cestni in hišni nemir v Ljubljani Prejeli smo: Zmučen sera legel snoči spat In sem okrog polnoči zaspal. V tej soparni vro čini ležimo natlačeni v eni sobi štirje člani rodbine; umevno, da pri odprtih oknih. Ali do 6.30 ziutraj, ko sem moral vstati so me trikrat zbudili vriskajoči ponočnjalci, par-krat me predramili petelini, ki pojejo od pol 2. naprej kakor za stavo, poleg tega je v bližini skoro celo uro popravljal neki šofer nemoteno svoj motor, vmes pa so se rav-sali, cvilili in lajali psi. Temu se pravi nočni mir v Ljubljani. Ko stopim i z hiše, me pozdravi vztrajni žvižg obzirnega prodajalca premoga in na poti v pisarno me pozdravljajo vozniki, pokajoči s svojimi biči. Odprem okna in sedem k delu. H klopota-niu dveh pisalnih strojev v pni sobi se pridruži motorna žaga. ki hrešči do poidne. Ob 9. se prično koncerti pod in nad me- • noj. Nekdo cvili na gosli, da leti skozi ušesa v presledkih ves ljubi dan; nad menoj udarja nekdo po razglašenem klavirju neko rapsodijo, ob 11. se oglasi okarina, ki izzove imeniten tercet treh služkinj, ki se dero vsako dopoldne in popoldne in če treba tudi zvečer. Zraven cepijo tnale v kleti in bijejo po preprogah poljubno od 8. zjutraj do 11. ponoči. Ko odidem ob 7. iz pisarne domov, me čaka nov užitek. V nasprotnem stanovanju, seveda pri odprtih oknih, zopet neka umetnica nabija klavir, tako da me zona obhaja. Izpod mansarde pa se oglasi tercet treh čmrljev v obliki tamburic. Ta koncert traja do 9. oziroma 10. ure in če svirajoča gospoda nima denarja za gostilno, tudi še delj. Potem zopet pijanci, psi, avtomobili itd Kedaj se mi živci upoko.ie, kedaj naj se oddahnem in kako naj spim, to Je uganka, ki io menda rešijo na Studencu, kamor še izvestno pridem, če bom užival še kaj dalj časa muzikalne naslade našega velemesta. Ali res nima Ljubljana nobenega policijskega reda, ali res ni nikogar, ki bi znal vsaj nekoliko ublažiti te razmere? Sa) vendar nimamo živcev Iz Jekla! n— Šahisti! Danes se bo vršil v separi-rani sobi »Slon« ob 8. zvečer izreden občni zbor ljubljanskega šahovskega kluba. Ker gre za priprave za savezni kongres. Je potrebno, da se občnega zbora polnoštevilno udeležite. — Ljubljanski šahovski klub. u— Zveza kolesarskih društev naznanja, da se vrši v nedeljo izlet v Kranj. Zbirališče v Št. Vidu ob pel 9. dopoldne. o— Društvo prvih JJublj. postreščkov nas prosi za objavo pojasnila, da se pritožbe proti postreščkom, ki so bile objavljene v •Jutra« ne tičejo njegovih članov, temveč komlsijonarjev. n— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 goljufija, 2 popadljiva psa, 1 telesna poškodba, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 nezgoda, 3 prestopki kaljenja nočnega mira, 2 prestopka prekoračenja po JiciJske ure In 15 prestopkov ces^ner" policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer 1 radi prodaje blaga sumljivega izvora in 2 radi tajne prostitucije. n— Nezgoda kolesarja. V Šiški je v četrtek zvečer privozil čevljarski pomočnik Fr. Miklavčlč, uslužben pri tvrdki Čarman, s kolesom po Gasilski cesti proti Celovški cesti ter se zalete! v neznan avtomobil. Pri zaletu ie avto Miklavčlča odbil, kolo pa Je prišlo pod voz in ga popolnoma strlo. šofer Je hipoma svoje vozilo ustavil, ko pa Je opazil, da se Miklavčiču ni ničesar pripetilo Je nadaljeval vožnjo. u— Nesreča pri delu. V četrtek dopoldne se Je pripetila na dvorišču hiše št. 9 na Dunajski cesti nasreča, ki bi zahtevala skoro človeško življenje. Kleparski pomočnik Iv. Čepelnik, uslužben pri tvrdki Ecker v Pu-harjevi ulici št. 3, je bil zaposlen na strehi imenovane hiše s popravljanjem strešnih žlebov. Ko je stal na 10 m visoki lestvi, se je pri delu preveč nagnil in izgubil ravnotežje. Nesrečnik Je zgrmei z lestve na tla ter dobil pri padcu težke telesne poškodbe. Ponesrečenca so takoj odpeljali z avtomobilom v Javno bolnico, kjer so konstatirall, da ima tudi težje notranje poškodbe. Iz Maribora a— Turnerjevo posestvo prešlo v nemške roke. Na včerajšnji Javni dražbi je bilo prodano dr. Turnerjevo posestvo, katero je veliki pokojnik namenil za ustanovo absol-viranim slovenskim pravnikom, najvišjemu ponudniku dr. Francu Glančniku, veleposestniku z Rdečega brega pri Brezsa na Pohorju, za 575.000 Din. Tako je prešlo to lepo posestvo v neposredni bližini mesta pod Katvarijo v nemške roke. K zadev! se še povrnemo. a— Rade Pregarc pri mariborskem gledališču. Kakor dozaavamo, je pridobil In-tendant mariborskega gledališča za bodočo sezono znanega gledališkega strokovnjaka g. Rade Pregarca, ki Je bil doslej več let glavni režiser splitskega gledališča. a_Prekinjenje električnega toka. Mestno električno podjetje nam Javlj2. da bo v nedeljo dne 1. avgusta prekinjena dobava električnega toka med 7 In 13. uro. a— Tudi čestitka k 80. rojstnemu dnevu. Od prijatelja našega lista smo prejeli sledeče pismo, ki Je vredno, aa ga objavimo v celoti: »Med mnogimi čestitkami, katere sem prejel dne 29. t. m. o priliki mojega 80. rojstnega dne, sem dobil tudi poročilo od gospoda delegata ministrstva financ v Ljubljani, ki mi izreka iskreno obžalovanje, da mi še vedno ne more nakazati moje za 60 mesecev zaostale pokojninske terjatve v znesku 17.801.39 Din, ker mu gospod finančni minister vkljub njegovim ponovnim prošnjam za izplačilo te in podobnih terjatev ne otvori nobenega kredita. O stvari so že pri prejšnjem kakor tudi pri sedanjem ministru posredovali gospodje poslanci in drugi odlični gospodje, pa vse zastonj. Ali je še na svetu v kaki kulturni državi vladi, ki ne bi 80 letnim upokojenim uslužbencem tako dolgo izplačala njihovih zaslužkov? — Josip Zemljič, 80 letni nadučitelj v pokoju, Maribor«. a— Javen železničarski shod. Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev, mariborska podružnica, sklicuje za danes, v soboto, dne 31. julija ob 19.30 v dvorani oziroma na vrtu restavracije Union (prejšnji Bioskop) v Čopovi ulld Javen protestni shod z istim dnevnim redom, kakor je bil na ljubljanskem shodu dne 28. ! t. m. Železničarji, v vašem interesu je, da se shoda, kjer boste zvedeli čiste In golo resnico, polnoštevilno udeležite! Med dru-sim bo poročal na shodu član centralnega odbora, g Ivan Deržič iz Ljubljane. — Od-i bor. a— Gradbeno gibanje v Mariboru. V zadnjih dveh mesecih Je vendar opaziti v našem mestu nekoliko akcij za postavitev stanovanjskih hiš, izvirajočih iz privatne inicijative. Značilno ie, da gradijo vsi pod-vzetniki le enodružinske stanovanjske hišice in vilJ. največ v okvirju kake gradbene zadruge. Tudi ostala gradbena dovoljenja kažejo, da skušajo lastniki vse prostore izrabiti in uporabiti kot stanovanja. V juliju je dobilo več strank od mestnega gradbenega urada gradbeno dovoljenje za postavitev enodružinske stanovanjske h še, največ v Betnavski ali Dušanovi ulici, kakor: Bende Josip v Dušanovi ulici, Lešn k Anton na Betnavski 40, Veronek Franc na Betnavski 38, Volk Slavko v Dušanovi 3. Lešnik Franjo v Meini 5, urar Rudolf Bizjak (vilo) na Kamniški cesti Nadalje so dobili gradbena dovoljenja Josip Nekrep za preureditev vežnih prostorov v treh hi šah v Smetanovi ulici v stanovanja z eno sobo in kuhinjo, Neger Franc v Slovenski ulici 29 za nazidavo enega nadstropja na dvoriščnem poslopju, Cerič Filip v Jelači-čevi ulici 12, za preureditev ko'ar.niče v stanovanje. Tovarniško podjetje Zelenka v Linhartovi ulici 11 je prosilo za gradbeno dovoljenje za postavitev provizorične delavske stanovanjske hiše ter H Berg za preureditev svoje nirice hiše na Glavne:n • trgu poleg Osetove hiše v trgovske loka'e a— Štiri nove zgradbe Pokojninskega zavoda za nameščence ob Kralja Petra trgu bodo najpozneje s 1. novembrom uporabne. Reflektanti na stanovanja, poslovne lokale, skladišča, garaže in na gostilniške prostore naj se zglasijo v svrho natančnejših podatkov do 10. avgusta v trgovini Pinter & Le-nard, Maribor, Aleksandrova cesta vsak dan ali pri g. Hubertu Pelikanu, Ruška cesta 5, in sicer pri zadnjem ob pondelikih, četrtkih in sobotah od 4. do 6. popoldne. a— Statistika umrlih v Mariboru. V mesecu juliju je umrlo v mariborskem mastnem okolišu 33, v javni bolnici 2' te- en vojak v vojaški bolnici, skupaj 55 oseb. a— Premestitev obrti. Znani mariborski klobučar Ivan Kvas se je preselil z de:av-nico iz Meljske ceste 74 v lastno hišn v AHinski 21, dočim ima trgovino na Aleksandrovi cesti 32. a— Poroka. V Mariboru sta se vzela dne 25. t. m. gdč. Marica Senica. hčerka posestnika iz Tepanj pri Konjicah in g. Jakob Stuhec, šolski upravitelj pri Sv. Ani na Krembergu. Mlademu paru naše iskrene čestitke in obilo sreče! a— Za trgovce. Oblastvo je potrdilo pravila bolniške blagajne samostojnih trgovcev. Pravila se dobe v pisarni mariborskega trgovskega gremija. a— Ubijalec Anton Llpnik aretiran. O tragičnem krvavem dogodku, ki se je dogodil v noči pretekle nedelje v Bistrici pri Limbušu povodom tamkajšnjega žegnanja in o katerem smo že obširno poročali, smo izvedeli še to, da je bil ubijalec delavca Sagadina Anton Lifraik, nameščenec v ruški tovarni za dušik, aretiran že v torek hi priveden v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Preiskava se še nadaljuje a— Zlikovstvo. V pretekli noči so neznani zlikovci polomili in podrli goal-prečke na igrišču nogometnega k!t±ia Rapida v Ljudskem vrtu. Čin ie obsojanja vreden, ker se nogometna društva že tako b'-re z materijalDimi težkočami. a— Zanimivosti s policije. Včeraj je mariborska policija aretirala Ivana K iz Vin-kovcev, ki je razpečaval neveljavne nemške bankovce. Ivana so pridržali v zaporu in se informirali o njem v Vihkovcih, od koder so prejeli nad -vse zanimiva pojasnila. Tička išče tamešnje civilno sodišče radi prevar, ki jih ie zagrešil, vojaško sodišče pa ga ima zapreti še na 7 letno robijo. — Aretirali so tudi 60 letno kmetiškn ženico, ki je prodajala kokoši ter se izdaiala pod izmišljenim imenom iz Razvania. Ttidi trlo so pridržali v zaporu, dokler ne bodo dognali njene identitete in pa izvora n:ep.»za kokošjega para. Iz Celja e— Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Gremij trgovcev v Celi a opozarja vse gospodarske kroge v Celiu in celjski okolici, da uraduje referent zbornice v Celju v torek, dne 3. avgusta od 8-do 12. ure v ravnateljski sobi Prevozne družbe (poslopje carinarnice). e— Iz trgovskega sveta. Pred dne".', je časopisje objavilo vest, da je Javna trgovska družba O. & M Josek v Celiu vsled ustavitve obratovanja iz trgovskega registra izbrisana. Ker je ta alarmantna vest vznemirila razne trgovske kroge in je gremij trgovcev prejel številna povpraševanja, opozarjamo, da se ie izvršil samo izbris javne trgovske drtifte, ki je bila registrirana pod O. & M. Josek, dočim tvrdki Marija Josek, trgovina z galanterijo Itd. tn Oto Josek, trgovina s pohištvom, obstojata in opravljata trgovske posle vsaka samostojno. e— Vzdržujte red in snago na pokopališčih! Celjsko mestno pokopališče je ze'o lepo urejeno. Lastniki grobov se trudijo, da vzdržujejo te v najlepšem redu Nekateri čistilci, ki nimajo smisla za red in snago, mečejo plevel in druge odpadke na sosedne grobove, steze ln mejo. Take brezobzirne osebe bomo poskušali ugotoviti in Jih bomo v ponovnem slučaiu objavili imenoma v listih. Za plevel in odpadke Je določen poseben prostor na spodnjem delu pokopaiišča. Ugotovilo se je tudi, da nekatere osebe ne razločujejo tujih grobov od svojih v tem pogledu, da plenijo po tujih grobovih cvetlice tn Jih pre- Naši onstran grame Koroško pismo Nemški značaj Celovca. — Poziv na pohod proti Sokolom. — Šlezijd in Korošci. — Pozabljena cona A. Koroški deželni zbor bo v kratkem okli« ca o. To je naznanil deželni glavar Šumi celovškemu županu dr. Berchtu in mu ob« ljubil, da pridejo v razpravo želje Celovca, v kolikor spadajo v deželni zbor; gre pred« vsem za važna kritja. 2upan dr. Bercnt je dne 14. t. m. prisegel v roke deželnega gla« varja. Glasom prečitane prisege je moral slovesno obljubiti, da bo povsodi in vedno varoval nemški značaj celovškega mesta. Oujte in glejte! Včasih govore, kakor da je Koroška že Ssto nemška in da ni več govora o kakem slovenskem udejstvova* r.ju. Tu pa se pojavi svečana prisega, da •e mora varovati nemški značaj Celovca. Kaj to pomeni? Pač le, da je tu ljudska masa, ki sicer noče Celovcu nič hudega ali nemška ni. Celovec je poln slovenskih sle« dov in pomeni središče za Slovence. V Ce» lovcu se mora voditi napram vsemu Ijud« stvu pravična in vabljiva politika. V Beljaku so za časa vsesokolskega zleta v Pragi preživljali težke trenotke. Razne« sle so se vesti, da se ustavijo slovenski Sokoli pri svojem povratku v PodrožčicL Nabiti so bili pozivi na pohod proti so« kolski predrznosti. Vsak, kdor nemško ču« ti, bi moral odriniti v boj, da se preženejo Sokoli s koroških tal. Oblast je poizvedo« vala po razširjenih vesteh in si končno mi« slila, da vendar le ne bo nič, zato pa je dala prelepiti na oklicih v Beljaku ona me« sta, ki pozivajo Nemce na pohod v Rož. Tako, kakor to pot, se niso že kmalu osme« šili nemški prenapeteži. Ko so vodilni go« s pod je uvideli, kako je s stvarjo, so se za« čeli izpraševati, kako bi bilo v slučaju ka« ke resne prilike, ako se uganja z ljudmi tske budalosti in se jih kliče na borbo, ko ni nikjer nikakega nasprotnika! Skupina šlezijskih Nemcev si je ogledo« vala lepo Koroško. Bilo jih je okoli sto in po izjavah direktorja Clemensa je to po« tovanje zasledovalo vabljenje Korošcev v šlezijsko Nemčijo poleg utrjenja vezi med obema pokrajinama glede na skupno pre« bojevano trpljenje in glede na enako ne« varnost s strani Slovanstva. Razgrete gla« ve velikih Nemcev so si pri izletih s Sle« zijci predstavljali veliko slovansko Bevar« nost in eni in drugi so si domišljal?, kako morajo stati enako na straži proti slovan« skim tujcem. Iz poročil sledi, da so se ponašali, kako so v težkem času poloma vstali proti slovanskemu vlomu in ropanju nemške zemlje in kako so se borili proti laži in izdajstvu. Korošci so imeli več sre« če in uspeha kot šlezijci. Navduševali so se za priključitev k Nemčiji in za enoten boj proti Slovanstvu ... Koroški Nemci raj se nikar preveč ne širokoustijo s svo« jim junaštvom, marveč naj se rajše spo« minjajo, kako so se po plebiscitu globoko klanjali pred Italijani! Cona A ie pozabljena. Le malo obljub, ki so ji bili svečano dane, je izpolnjenih. Celo možje ožje domovine ne vpoštevajo več tega, kar je storila cona A za vso Ko« roško in# za ves nemški narod. To ne sme biti več tako! Zboljšajte prometne razmere gradite železnice in postavite kmetijsko šolo, ki je nenadomestna za Nemštvo na jezikovno mešanem ozemlju. Gorje, ako se odvzame pogum mejnim bojevnikom! Ta« ko piše v velikonemškem glasilu gospod R. Poukar, ki se spominja tudi onih časov, ko so Nemci Šumi, Lučovnik, Glančnik in drugi kazali ljudstvu pot k svobodi. Po« zabljeni pa so tudi oni, ki so padli v ko« roških bojih. Neki dunajski list je pisal pred kratkim o skrunjenju junakov, ki so umrli za svobodo. V Ledenicah ležita dva pozabljena in šele sedaj, po sunku z Du« naja, čujemo, da jima postavijo skromen spomenik... Kričavost je pri naših Nem« eih vedno silnejša, smisla za delo v blagor deželi ni nikjer več. p— V Sežani so pogrešali na zadnjem trgu konje in vole iz Jugoslavije. Na pro« daj je bilo živine 302 glav. Cena govedi do 430 lir stot žive teže, konji do 4000 lir eden. Prihodnji tržni dan bo 12. avgusta. p— Pri Sv. Luciji se je vršilo zboTova« nje posestnikov, ki so interesirani na ogrom nih vodovodnih napravah podjetja Brjm« nerjevega. Paziti morajo na svoje pravice. Govoril je tudi odvetnik Perne, katerega niso razumeli, ker ni govoril slovenski, judstvo vendar ve, za kaj gre. p— V Idriji se je mudil sindikalni taj« nik Marini iz Vidma. Vršil se je nov po« govor o zvišanju plač rudarjem. Zahtevalo se je 15 odst. poviška na dosedanje pre« jemke, to, kar se sedaj ponuja, ne pomeni niti 10 odst. poviška. Pij za ureditev plač bo najbrže še dolg. p— Po vseh občinah v Istri se je vršil cvetlični dan v korist akciji, uvedeni za pobijanje jetike v deželi. Prispevale so vse občine, ene več, druge manj, tako da se je nabralo okoli 15.000 lir. Za revno Istro je tx> velik znesek. p— Niz biserov v vrednosti enega mili« jena lir je izgubila neka tuja gospa v Opa« tiji. Druga je izgubila krasen zlat prstan z dragocenim kamnom. p— Legar se pojavlja v Trstu, kakor la« ni, v vročem poletju. Občinski zdravstveni urad opozarja meščane na nevarnost s stra« ni vode, mleka, zelenjave in sadja, zlasti pa školjk. Zdravstveni urad priporoča, da naj nihče ne je morskih «oštrig», nabranih v pristanišču, in tudi ne surove zelenjave, katera naj se najmanj štirikrat opere, ako jo že hoče kdo surovo vživati. p— 30 zabojev italijanskih knjig za DaU macijo je odšlo pred kratkim iz Trsta s parnikom «Taranto». Italijanske knjižnice v Dalmaciji bodo kmalu prenapolnjene. Italijanski visokošolci hočejo poskrbeti za to. Skupina italijanskih visokošolcev se je odpeljala v Dalmacijo, da porazdeli tam knjige. Italijansko zavojevanje Dalmacije ima obširen delokrog. p— Sežanski fašistovski voditelji bi radi uničili vsako slovensko društveno gibanje. Gospoda Avian in Grazioli pa nista baš proti društvom. Društva obstoje lahko, ali ne smejo imeti nobenega stika z zvezo mladinskih društev in s športnim odru že« njem v Trstu; zahteva se tudi gojitev voja« ških vaj. To se pravi: društva morajo biti pod fašistovskim vodstvom in morajo slu« žiti raznarodovanju Slovencev. Prizadeti vedo, kaj pomeni fašistovsko vabilo za ustanavljanje društev. jajajo na lastne. Mestni magistrat opozarjamo na te nedostatke in ga prosimo, da postopa napram takim škodljivcem z vso strogostjo. e— Ga i\ski dan v Celju. Gasilno društvo celjsko priredi v nedeljo, dne 1. av-zusta gasilski dan s sledečim sporedom: Ob 8. dop. razstava gasilnega orodja pred mestnim magistratom. Ob 10. dop. šolsko-pezalna vaja na dvorišču magistrata. Ob 11. dop. ognjegasna vaja na skladiščnem poslopju tvrdke Rakusch na Kralja Petra cesti. Po vaji defiliranje po Prešernovi ulici mimo magistrata. Gb 14.30 zbiranje gasilcev pred magistratom in odhod na ve-selični prostor v Gozdni restavraciji. Ves dopoldan ie cvetlični dan v prid gasilnega društva. Z veselico je združen srečolov, ki je vsled velikodušnosti darovalcev bogato opremljen. Program veselice ]e zelo razno-\n ten. Čisti dobiček je namenjen v kritje stroškov za novo avto-brizgal.no. e— Podružnica S'ov. Lovskega društva v Celju priredi v nedeljo, dne 8. avgusta ves dan veliko lovsko veselico, zdraženo s streljanjem za dobitke. e— Občni zbor Kmetijske podružnice za Cslje ln okolico se bo vršil v nedeljo 1. avgusta cb 8. dop. pri Belem volu. Po dnevnem redu bo imel g. potovalni učitelj Zupan strokovno predavanje. e— Tatvina kokoši v Celju in okolici. Svoj čas smo poročali o mnogoštevilnih tatvinah kokoši in o aretaciji Helene Košnik, ki je stanovala v Celju, Za Rresijo. V četrtek se je zagovarjala Košnikova pred celjskim senatom. Dvonoga lisička le na-kradla dokazano 75 kokoši, 1 gos in 4 zajčke. Hodila je v zgodnjih jutranjih urah po okolici in pobirala zaspane putke iz kurni-kov. Devala jih je v vrečo, katero je zanesla v gozd. Po dnevu jih je pa prodajala za zelo nizko ceno. Prijateljica kur je vse epo priznala in dobila pet mesecev težke ieče in vsake 14 dni trdo ležišče ln post. h Trboveli t— Smrtna kosa. Od 18. t. m. dalje so umrli: Jožefa Blažič, hči paznika, 1 leto, Loke 396; Tereza Barbej, delavka, 42 let, Retje 49; Katarina Borštnar, posestnica, 68 let, Planinska vas 12; Jožefa Potokar, žena rudarja, 41 let, Retje 98; Martin Holešek, rudar v pokoju, 75 let, Loke 202: Berta Ocepek, hči rudarja, 10 mesecev, Loke 186; Ivan Orešnik, kovaški mojster, 24 let, Tr« bovlje 67; Ivan Koprive, sin služkinje, 4 mesece, Retje 46. t— Otvoritev potujoče higijenske razstav ve se bo vršila jutri v Društvenem domu v Trbovljah. Razstava, ki jo priredi držav« ni higijenski zavod v Ljubljani bo odprta do 8. avgusta. Za Trbovlje je velevažnega pomena, zlasti glede odgoje otrok, pijan« čevanja in spolnega življenja. t— Celjski vojni okrug je določil dan 8. avgusta za popis vojaških obvezancev, živine in vprežnih vozov. Pozval je obči« no, naj obvesti vse prizadete o svojem ukrepu. Ko pa je bilo to veliko delo izvr« šeno, je prišlo obvestilo, da je popis odgo« den. Tako postopanje se je sedaj pripetilo žt v drugič. Posledice pri prizadetih naj si vsakdo sam predstavlja. t— Ponesrečil pri streljanju s topiči. Ob priliki cerkvene slavnosti na Dolu se je ponesrečil pri streljanju s topiči Karol Zu« pan. Dobil je težke poškodbe na glavi, na desni strani prs in na obeh rokah. Zupana ki je vojak na dopustu od konjeniškega polka v Nišu, so takoj prepeljali v ljub« ljansko bolnico. t— Po informacijah na občinskem uradu občinski blagajnik ni prekoračil dopusta, iz česar je bilo sklepati, da se mu je pri« petila kaka nezgoda, in je službo točno na« stopil 22. t. m. t— Dovršeni obrambni zidovi. V čečah so pravkar dovršil: 30 m dolg in 3 m visok obrambni zid proti plazoviu. Na tem me« stu je namreč bila pri zadnjem deževju okr. cesta docela razrušena. Prav tako je do« vršen obrambni zid, dolg 20 m in visok 6 m v Hrastniku tik ob Savi, kjer je naliv odnesel velik kos ceste. Precej so že tudi bremensko teieero oir M«wiR:!. 30 iulija 192,- i/i? n ■t>S..' m Kraj Cas jai om. Temoer. 3ei. v'u-gi i % Smei *etra n brzina v m Ujta ius 0—1C Vrsta padavine j JDazovan: mir> ' i ure opazovanja / 7. 759 6 12 4 86 NE 0.5 10 0.1 Ljubljana .1 8. 7591 14-6 81 NE 0.5 8 (dvorec j 14. 7-7 0 236 40 W 4 6 21. 759 0 1-6 64 SS\V 0.5 7 Maribo; . . . 8. 758 4 15-0 76 SW 1.5 7 Zagreb . . . 8. 7588 16-0 80 \VS\V 7 7 0.1 Beograd ... 8. 758-7 160 76 W 3 7 1.0 Sarajevo . . . 8. 759-7 150 68 E 15 7 Skoplie . . . 7. 759-9 19-0 39 N 13 1 Dubrovnik . . 7 759-0 18-0 28 NNE 3 5 r'ra7a .... 7- 757-0 13-0 — \VNW 5 10 dež 6.0 popravljeni bregovi potoka Bobna v višini do 3 m. t— Angela Bati&Laznik uljudno nazna« nja cenjenemu občinstvu, da se preseli s trgovino dne 1. avgusta od Pravdiča v last« no hišo, za staro bolnico, ter se obenem toplo priporoča cenjenim odjemalcem za nadaljno naklonjenost. 1082 Šport Tekmovanje za zlati pokal Nj. Vel. kralja " Po dovršenih tekmah za prvenstvo drža« ve se prično v nedeljo tekmovanja za po« kal Nj. Vel. kralja. Do tekmovanja za ta pokal so upravičeni vsi podsavezi s svoji« mi reprezentančnimi moštvi.. Igralci, ki na« stopajo v teh tekmah smejo biti le jugoslo« venski državljani. V prvem kolu se sestaneta poleg ostalih reprezentanci Ljubljanskega nogometnega podsaveza in Osiješkega nogom. podsave« za, in sicer v nedeljo dne 1. avgusta v Ljubljani. LNP se je za to tekmovanje pripravil, kolikor so mu dopuščale razmere, ter storil vse, kar je bilo mogoče, da bi spravil mo« štvo v dobro kondicijo. Sestava našega mo« štva jc razvidnag iz službenih objav LNP, k' smo jih objavili včeraj. Tekma sc igra ob vsakem vremenu na igrišču SK Ilirije ter prične točno ob 18. uri. Da ne bo na« vala na blagajne, se priporoča nakup vstop nic v predprodaji, in sicer se dobe lože in tribunski sedeži pri tvrdki Goreč, Dunaj« ska cesta, navadni sedeži pa v trafiki Se« ver, Šelenburgova ulica. Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije. Zmagovalci v dosedanjih 6 tekmah letošnjega pokalnega tekmovanja za pre« hodni pokal SK Ilirije tekmujejo danes in jutri medsebojno v II. kolu. Sestanejo se danes v soboto ob 18.30 Olimp in Jadran, jutri ob 8.30 Hermes in Mars ter ob 10. Ilirija in Olimpija. S tekmami med klubi, ki so se po svoji dobri in zmagoviti igri v I. kolu kvalificirali za II. kolo. pridobi tekmovanje znatno na zanimivosti in na« petosti. Medklubski odbor poziva udeleže« me klube na tem mestu vnovič, da poskrbe tudi naprej za discipliniran nastop svojih juniorskih moštev ter da s tem pripomo« rejo. da se bo tekmovanje tudi nadalje vršilo v redu in v korist mladinskega snor« ta. — M. O Službene obja\-e LNP. Sporoča se vsem klubom LNP»a, da se vrši redna glavna skupščina LNP*a, dne 15. avgusta t. 1. v Ljubljani, restavracija Zvezda ob 9.30 uri. Dnevni red v smislu § 16. pods. pravil. Mariborski Rapid Je dobil trenerja. Te dni je pričel z vežbanjem nogometnega moštva mariborskega Rapida trener Rudolf L6v,-enfeld, član dunajskih Amateurjcv. Sodniki za I. kolo tekem za kraljev pokal. Za I. kolo nogometnih tekem za kraljev pokal so določeni nastopni sodni« ki; V Ljubljani: Osijek : Ljubljana g. Du« bravčid, v Beogradu: Split : Beograd g. Fa» bris in v Zagrebu: Sarajevo : Zagreb g. Ružid. Zagrebška reprezentanca, ki bo nasto« pila proti sarajevski reprezentanci, se je nekoliko izpremenila ter se glasi: Mihel« čič»Vrbančič, Dasovič»Hitree, Premeri, KunstsGrdenič, Urbanke, Leinert, Cindrič, Giller. Pla\>alno tekmovanje Italija : Jugosla« vija. Kakor poročajo zagrebške »Novosti®, je Jugoslov. Plivački Savez pričel pogaja« nja z italijansko federacijo za plavalno tekmovanje med reprezentancama obeh dr« žav. To tekmovnje bi se vršilo 28. in 29. avgusta v Trstu. Svetovno kolesarsko prvenstvo amater« jev. V četrtek se je na 183 km dolgi progi Milan»Arona«BieIla«Ivrea»Torin vršila kole« sarska dirka za svetovno prvenstvo ama« terjev. Startali so dirkači 14 narodov. Sve« tovno prvenstvo si je priboril Francoz Da« ven. Sledili so Merviel (Francija). Polano (Italija), Bohrer (Švica). Kolesarska sekcija ASK Prirnorje pri« redi, v nedeljo dne 1. VHI. izlet v Kranj ob priliki svečanosti odkritja spomenika Nj. Vel. kralju Petru I. ter se oficijelno udele« ži te svečanosti. Apeliramo na vse člane, da se istega polnoštevilno udeležijo. Zbi« rališče točno ob 7.30 pred kavarno »Zvez« do». Odhod točno ob 8. pod vodstvom od« hornika Rudolfa Morana. — Načelnik. Krasno 12-d:mno zabavno potovanje po 5198 3 Misli io Mribui morili na Krf. Južno Italijo in Rmiero s salonskim brzoparnikoin COSUUCH-UNIJE STEI.IA D' ITAIIR Odhod iz Trsta dne 11. avgusta 1926 Cena od Din 3750-— dalje. Po;asnila daje zastopstvo: SIMON KNETEC Ljubljana KOLODVORSKA ULICA STEV. 30. Povprečni barometer v Ljubljani je nižji kot včeraj za 1.4 mm. oince .zhaja ob 442 ?aiiaia oP 1^30 una .^haia >h 2252 a:iaja ob 10 5 Dunajska vremenska napoved za soboto: Zelo malo izprememb sedanjega vremena. Tržaška vremenska napoved za soboto: Kazni šibki vetrovi, nebo spremenljivo, neko-*" - deajja, temperatura od 17 do 25 stopinj. Morje mimo. 'Pil W z, zn cm->;® m zsooin! 33: avtomobili in radio-aparatl. Razstava ima namen nazorno predočiti interesentom najmodernejše tipe avtomobilov in radio-aparatov. Radio-aparat je dobrodošel prijatelj tako posamezniku kakor tudi družbam v dolgih zimskih večerih. Razstavo organizira ljubljanski Radio-klub. Paviljon bo nameščena industrija, in sicer: tekstilna, konfekcija, kožuhovina, perilo, keramika, usnje, konfekcija usnja, kemična industrija, kolarstvo, sedlarstvo itd. Paviljon bo obsegal naše umetno vrtnarstvo. Vsi večji ljubljanski trgovski in umetni vrtnarji so se združili in prirede to razstavo, ki bo prva v tako velikem obsegu. Ljubezen do cvetja je našemu narodu lastna. O tem pričajo cveteči nageljni in rožmarini na oknih naših km e takih hiš, kar tvori slovensko posebnost. Le v mestih se ta lepa navada. ki kaže o srčni kulturi, rada pozabi. Zato je lepo in kulturno delo, če ta čut znova poživimo in poglobimo z vrtnarsko razstavo. V paviljonu in najmlajšimi impresijonisti, neoimpresijo-nisti. ekspresijonisti in veristi. konstrukri-ionisti najmlajših veroizpovedanj. Olja, tem-pere. pasteli, akvareli, risbe, gralika vseh možnih tehnik, silhuet ni reg, kiparska dela v mavcu, knmnu. bronu, lesu. Nadalje plakati, male plastike, projekti arhitektov, vse to bo združeno v harmoničen pregled umetnostnega udejstvovanja in ustvarjanja Slovencev. Paviljon : obsežna in preurejena li'zl-jenska razstava, ki je razdeljena v odde??re, ki so urejeni po strokah, odnoeno panogaTi medicine Ker je namen razstave predvsem pronagnndeu in poučen, je zastopana v glavnem profilaktična veja medicine. Dne 8. in !>. septembra se bo vršila mednarodna razstava psov vseh pasem pod pokroviteljstvom Ni. Vel. kralja. Razstavo bo priredil Jusroslovenski kinološki savez. Razstavljenih bo prilično 700 najlepših plenilskih psov. Visoka častna, špecijalna in državna darila bodo priznanje najboljšim go-jiteljem te lepe in koristne živali. Ugodnosti obiskovalcem. S permanentno legitimacijo, ki se debi za 30 Din v vseh večjih denarnih zavodih, prometnih društvih, pri trgovskih in kmetijskih organizacijah v celi državi, se more uporabiti ugodnost polovične vožnje na vseh osebnih in brzih vlakih. Pri odhodu v Ljubljano kupite celo vozno karto, ki vas upravičuje do brezplačnega potovanja nazaj. Legitimacija vas upravičuje do poljubnega večkratnega brezplačne?« vstopa na razstavišče. Dnevna vstopnic?, ki velja za enkratni obisk, stane 10 Din; dobi se pri velesejmskih blagajnah. Znižana vi-zumskn taksa, znatno znižane železniške tarife v Italiji. Avstriji. Češkoslovaški in Madžarski. i Tržna poročila Kovosad^ka blagovna hnrza C30. t. m.). Pšenica: baška. 2 vagona 265; baška, nova. za avgust, 2 vagona 262.50. Oves: hpšt-i. stari. 1 vagon 185. Turščica: baška. okolica Novi Sad, 2.5 vagon? 190. Moka: baška, stara, <0>, 1 vagon. 500; ba-51,a. nova. <2>, 3 vagoni 420—425; <6», 2 vagona 365—370; <6i," do 10. avgusta, 1 va-jron 280. nt rob i: baški. v jutsstih vrečah, 1 vagon 120. Tendenca nespremenjena. Svinjski sejem v Mariboru (30. t. m.). Do-con 2J1 svinj in 2 kozi. Kupčija je bila zelo živahna Prodanih je bilo 172 svinj in 1 koza.. Ceue, pri katerih je bilo zaznamovati prav malenkosten padec, so bile naslednje: prasci, 5--6 tednov stari, 80—100, 7—9 tednov 125-150, 3—4 mesece 280—350, 5—7 mesecev 420—450, 8—10 mesecev 550—580, 1 leto stari 1000—1200 Din za komad; kg žive teže 1050—12.50, mrtve teže 15—17 Din. Dnnajska borza za kmetijske produkte (29. t. m.). Slaba začetna poročila z budim-peštanskega terminskega tržišča so poostrila slabo razpoloženje za nakupovanje. Zaključni promet v Budimpešti pa je postal tako v pšenici kakor rži malo čvrstejši, nakar se je I udi na Dunaju položaj malo zboljšal. Notirajo vključno blagovnoprometni davek br« carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 41.50—43"; rž: 26—27; turTŽica: 25.25—26.25; oves: domači 28.50— 29.50. Dunajski živinski sejem (29. t. m.). G o-veda: Dogon 394 glav. Cene nespremenjene; le biki so se podražili za 5 grošev pTl kg. Notirajo za kg žive teže: voli 1.05—1.60, biki 1.15—1.40, krave 1.05—1.40, slaba živina 0.65—1.05. — Svinje: Dogon 1612 komadov. Cene so poskočile za 5 grošev pri Ve-Notirajo za kg žive teže: mesne svinje 1.70 do 2.30, debele 1.70—1.90. = Naš izvoi ▼ juniju t 1. je znašal 402.321 ton v vrednosti 612.22 milijona papirnatih dinarjev (55.82 milijona zlatih dinarjev) proti 358.697 tonam v vrednosti 671.50 milijonov papirnatih dinarjev (59.16 milijona zlatih dinarjev) v enakem času lanskega leta. Izvoz je torej po količini večji za 43.624 ton, a po vrednosti manjši za 59.28 milijona papirnatih, odnosno za 3.34 milijona zlatih dinarjev. Najvažnejši izvozni predmet ie bila turščica, potem slede les, žito in drugo. Skupno se je torej v prvi polovici t. 1. izvozilo 2,616.625 ton v vrednosti 3938.35 milijona papirnatih dinarjev (359.38 milijona zlatih dinarjev) proti 2,145.337 tonam v vrednosti 4506.48 milijona dinarjev (379.70 milijona zlatih dinarjev) v istem času lanskega leta. Izvoz je torej v prvi polovici t. 1. po količini napredoval proti enakemu fasu 1925. za 471.288 ton (za 21.96 ?c), dočim jr po vrednosti nazadoval za 368.13 milijona papirnatih, odnosno za 20.32 milijona zlatih dinarjev (5.35 %). = Službeni tečaji ia meser avgust: 1 na-poleondor 218.80; 1 turška lira 247.20; 1 angleški funt 295; 1 dolar 56.50; I kanadski dolar 53.50; 1 zlata nemška marka 13.75; 1 poliski zlatnik 5.95; 1 avstrijski šiling S; 100 francoskih fnnkov 145; 100 švicarskih frankov 1095; 1.-0 italijanskih lir 184; 10(1 belgijskih frankov 148; 100 holandskih goldinarjev 2270; 1C0 rumunskih lejev 26: 100 bolgarskih levov 41; 100 danskih kron 1495: 100 švedskih kron 1514: 100 norveških kron 1241; 100 španskih peset 888; 100 grških drahem 68; 100 češkoslovaških kron 167; 1 milijon madžarskih kron 791 Din. — Fordove ustanove v Jugoslaviji. Poročali smo že, da je bila naši vladi izročena ponudba ameriškega tvorničarja Forda, ki želi ustanoviti v naši državi tvornico avtomobilov za ves Balkan in Orient. Minister za trgovino in industrijo dr. Krajač je Izjavil nekemu novinarju, da mu o tem službeno ni nič znano. K tej ministrovi izjavi se poroča, da ee omenjena ponudba vendarle nahaja v ministrstvu, in sicer v petem (industrijskem) oddelku, kateremu je načelnik gosp. Milan Savič. Čudno je, da minister o tej ponudbi ni bil informiran. = Statistika spoljne (zunanje) trgovin« kraljevine SHS za 1925 so dobi za ceno 100 Din pri ljubljanski carinarnici. Knjigo Je izdalo finančno ministrovo, generalna direk-ciia carin. 30. julija. LJUBLJANA. (Prve Številke povpraševanja, druge ponudbe ln v oklepajih knpfij-ski zaključili.) Vrednote: investicijsko 72.50—73.50, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—106, Ljubljanska kreditna 175—195, Merkantflna 90—90 (90), Praštediona 868—870, Slavenska 50-0, Kreditni 165—175, Strojne 0—110, Vevče 102—0, Stavbna 55—65, SeSir 10»—0. — Blago: Zaključki: deske (smreka. Jelka) 24 mm, 4 m, III. in podmera, fco vagon meja, 1 vagon 440—450 (440); bukovi plohi od 27 mm naprej, od 2 m naprej z do 15 % kratke robe (Courcons), od 1—1.90 m, od 14 cm šir. naprej, ostrorobi, očelj., paral., siuhi, parjeni I. 1000—1050 (1000), parjent II. 820—850 (820), neparjeni I. 900—950 (900), neparjeni II. 720l_750 (720), dva vagona, fco vagon Sušak pristanišče; hrastovi plohi, podnice, 53 mm, 2.80 m, fco vagon meja, 1 vagon 1215—1250 (1215). Povpraševalo se je po tramih. Ponudbe so bile v raznem lesu in kmetijskih produktih. ZAGREB. Zasebni papirji, kakor običajno, nespremenjeni. Vojna škoda je dalje padla, in sicer promptna na 282.5. Za avgust se je trgovala po 285— 286. Promet je bil danes živahnejši — Mednarodno sta bila danes čvrstejša Pariz in Italija, ki sta v Zagrebu zabeležila sorazmeren dvig. Pariz je končal na višini 140 (včeraj 135), a Italija na 185.5. Skupni devizni promet je znašal 11.3 milijona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj izplačilo 799.25—803.25. ček 799.15—803.15, Berlin izplačilo 1349.25—1353.25, ček 1349.1 do 1353.1, Italija izplačilo 184.4—185.6, London izplačilo 275.05—276.25, ček 275.037 do 276.237, New York ček 56.465—56.765, Pariz izplačilo 139.31—141.31, Praga izplačil) 167.38—168.38, ček isto, Švica ček 1094.8 -lo 109S.8; valute: dolarji 56.075—56.375, avstrijski šilingi 0—805, Kč 166.5—T67.5, nemške marke 1338—1342, mK 0-0.0779; efekti: bančni: Eskomptna 100—100.5, Litorale 0—8, Narodna 0—4350, Poljo 15 do 15.25, Hipo 55—56, Jugo 92.5—93, Ljubljanska kreditna 175—0, Praštediona 870—872.5, Slavenska 50—51; industrijski: Eksploatadja 10—15, Šečerana Oeijek 265—270, Isis 51 .io 54, Gutmann 195—200, Slavonija 31—32. Trbovlje 340—345, Vevče 104—110; državni: investicijsko 725—73.5, agrarne 40—41. Vojna škoda, promptna 282—282.5, za avgust 285.5—186.5. za september 288—290. BEOGRAD. Devize: Dunaj 800.5 do 800.75, Berlin 1349.5—13505, Budimpešta 0.0796 -0.0797. Bukarešta 25.25—25.9, Italija 1S5.5—186.5, London 275.45-275.50. Xew Vork 56.58—56.89, Pariz 138.5—139.5. Praea 167.75-167.9, Švica 1095.75-1096.25. CUEIH. Beograd 9.115, Berlin 123. Nevv York 516.80, London 25.13, Pariz 12.60, Milan 16.82, Praga 15.30, Budimpešta 0.007230, Bukarešta 2.35. Sofija 3.75, Varšava 56.50, Dunaj 73.15. TRST. Devize: Beograd 54—54.75, Dunaj 430—440. Praga 91—92, Pariz 74—76. London 149.50—151.25. Curih 590—600. Budimpešta 0.0420-0.0430, Bukarešta 13.50 do 1450; valute: dinarji 5350—54.25, dolarji 30.40—80.80, 20 zlatih frankov 115—120, zlata lira 600.62. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4325 do 12.4725, Berlin 167.93-168.43. Budimpešta 98.73—99.03, Bukarešta 3.19—3.21, London 34.3125—34.4125. Milan 22.60—22.70, »\v York 705.45 —707.95. Praga 20.89 - 20.97, Sofija 5.06—5.10, Curih 136.44—136.94; valute: dinarji 12.44—1250, dolarji 703.25 do 707.25. Deriza Beograd na ostalih boriah: v Pra gi 59.50, " Berlinu 7.30, v Londonu (popoldne) 275, v New York" (29. t. m. po boraO 1.77 in Četrt. ~ TP "V e 1 © Iz zivlie Kulturni boj v Mehiki Položaj v Mehiki postaja zaradi kulturnega boja vedno bolj resen. Že na mnogih krajih je prišlo do spopadov med katoličani in pristaši vladne odredbe. Zlasti so katoličani razburjeni zaradi podržavljenja cerkvenih posestev. V borbo je posegla sedaj tudi zveza katoliških žena. V Mexico City je bilo razburjenje v sredo tako veliko, da je vlada odredila mobilizacijo vojaštva, da zaščiti parlament. V Južni Ameriki se pripravljajo veliki protestni shodi, ki jih organizirajo kotoliške organizacije. V sredo zvečer je imela poslanska zbornica sejo, pri kateri je prišlo do mučnega incidenta. Galerije so bile nabito polne. Debata je postajala vedno bolj burna in v dvorani nemir vedno večji. Na enkrat so se začuli v dvorani revolverski streli. Oddanih je bilo okoli 40 strelov, ki so ranili več ljudi. Policija je odstranila demonstrante iz zbornice, nakar so imeli sprevod po mestu, ki se mu je pridružilo več tisoč ljudi, ki so vzklikali vladi. Povsod se opaža, da ljudje kupujejo v velikih množinah svete podobe, sve-tinjice itd, ker nameravajo napraviti doma kapelice in oltarje. V državi Ouere-taro je pozvala katoliška zveza prebivalstvo. večinoma Indijance in njihove potomce, naj v znak žalosti ne hodijo v javne lokale in na zabavišča in naj kupujejo le najpotrebnejše. Na nekaterih cerkvah v severni Mehiki so nabiti seznami predmetov, ki so državni monopol ali pa se plačuje od njih uvozna carina. Občinstvo se poživlja, naj do na-dalnjega teh stvari ne kupuje. Mehikanska vlada je odredila pripravljenost čet, ki se je začela v četrtek. Čete bodo nastanjene v barakah. Ta odredba ostane v veljavi, dokler se napetost v državi zaradi nastopanja vlade proti duhovščini ne poleže. Radi bojkota, ki so ga proglasili katoličani vsled vladnih korakov, je za polovico »nanj kupčij. Železniški promet med vsesokolskim zletom Zadnjič smo priobčili zanimive podatke o poštnem prometu med vsesokolskim zletom. Še zanimivejši so podatki o ogromnem osebnem prometu, ki so ga imele češkoslovaške železnice med vsesokolskim zletom. Železniška uprava je šele te dni zbrala in objavila končno statistiko zletne-ga prometa, ki kaže, kako ogromno delo so morale obvladati češkoslovaške železnice v zletnih dneh. Največji naval na železnice je bil iz Vzhodne Češke, JMoravske in Slovaške, tako, da je morala železniška uprava usmeriti vse sile na progo Češka Trebova-Praga. V času od 26. do 30. junija (zlet naraščaja) in od 2. do 9. julija (zlet članstva) je prispelo v Prago 4067 vlakov, ki so imeli 52.093 vagonov. Ti vlaki so pripeljali v Prago in nazaj 2,089.324 oseb. Od tega skupnega števila odpade na prihod v Prago 2085 vlakov s 26.180 vagonov in 1,066.471 potnikov, na odhod iz Prage pa 1982 vlakov s 25.895 vagonov in 1.022.858 potnikov. Posebnih vlakov je bilo 561. Ti so imeli 9372 vagonov in so prepeljali 303.761 potnikov. Vlakov za udeležence, ki so imeli znižano vožnjo, je bilo 221. V teh so se vozile 156.303 osebe. Rednih vlakov je bilo 3506 z 42.721 vagonov in 1.785.563 potnikov. Na Wilsonov kolodvor odpade od tega skupnega števila 1599 vlakov. 20 tisoč 388 vagonov in 671.177' potnikov, na Masarykov kolodvor 1159 vlakov, 13.472 vagonov in 534.134 potnikov, na srnichowski kolodvor 702 vlaka 9017 vagonov in 358.223. na Denisov kolodvor pa 533 vlakov, 7555 vagonov in 241.415 potnikov. Največji je bil torej promet na Wilsonovem kolodvoru. Kliub raznim nedostatkom in neurejenim prometnim razmeram so vsi praški kolodvori častno izvršili težko nalogo. Železniška blagajna izkazuje v Času od 26. junija do 10. julija 5,802.146 Kč dohodkov. Od tega odpade na Wilsonov kolodvor 3.690.140. na Masarvkov pa 2,112.006 Kč. Napredovanje avtomobilizma »The American Automobile« prinaša statistiko prirastka avtomobilov v posameznih državah v letih 1932 do 1926. Največji porast pokazuje Holandska (317%). najmanjšega pa Anglija (71%). O Jugoslaviji seveda ni nobene statistike. V naslednjem prinašamo podrobno tabelo: 1. Jan. 1. jan. Porast 1922 1936 v % Argentinija 85.000 173.764 104 Avstralija 89.191 297.311 333 Belgija 33.300 130.000 262 Brazilija 25.000 68.903 175 CeyIon 5.350 9.510 77 Danska 22.260 60.000 170 Egipt 5.084 15.233 200 Francija 236.146 763.459 223 Nemčija 91.384 295.000 223 Anglija 497.582 853.405 71 Holandska 13.500 5&.300 317 Indija 45.983 79.154 12 Japonska 12.360 34.000 177 Nova Zelandija 37.500 99.203 164 Norveška 14.340 25.753 79 Siam 2.187 3.789 73 Španija 37.560 76.000 102 Švedska 35.000 81.600 22(6 Južna Afrika 26.468 62.600 137 Venezuela 2.500 6.540 163 U. S. A. 10,505.660 19,843.936 89 Andrev/ W. NLeiion, ameriški finančni državni tajnik in vodja republikanske stranke, potuje v važni mi« siji po Zapadni Evropi. Povrat Izraelcev iz diaspore Medtem ko voditelji črncev zaman oznanjajo geslo, naj bi se vsi zamorci vrnili v prvotno domovino Afriko, se zdi, da imajo hebrejski narodnjaki večje uspehe v sličnem početju. V Jeruzalemu se je pod vplivom vse-učiliških krogov že razvila med višjimi sloji neka skupna duševnost a preprosto ljudstvo je še dokaj zanemarjeno. Najbolj demokratičen razvoj prosvete se opaža v Tel Avivu, kjer izhajata dva poljudna dnevnika, od katerih je eden socijalističen. Pred 2 ali 3 leti so bile tu gledališke predstave, glasbene prireditve itd. še neznane, danes pa se pridno goje, in sicer v «narodnem domu»: to je peščena ravnica, s plotom ograjena, z odrom in 4 klopmi v sredini. V tem preprostem zbirališču se vsak večer shaja na tisoče oseb, da prisostvujejo za nekaj piastrov dramatskim igram, operam, koncertom. Pri znanstvenih predavanjih se ne pobira nikakšna vstopnina, brezplačne so tudi vse predstave za brezposelne. V vrstah poslušalstva se je vzbudil že marsikak igralec, ki se ob prostem času vadi v glum-ski umetnosti. Rabi se zgolj hebrejščina, ki pa mnogim dela dosti težkoč: tu vidiš jemenit-ske Jude iz južne Arabije, ruske Jevreje, angleško-židovske uradnike, ki stanujejo buharskem rojaku, čigar materinščina je tatarski jezik itd. Na novo se oživljajoča hebrejščina jim je edina vez. ali žilavo pleme vztraja pri obnovitvi dedne Palestine. Življenjska doba nekaterih v« 1« živali Med živali, ki učakajo najvišjo starost, spada v prvi vrsti kit. Poznavalci kitov zatrjujejo, da kitovo življenje traja prav lahko tisoč let in da ni izključeno, da je kateri kit tudi dvatisoč let star. Mogoče je torej, da je ta ali oni kit preživel vso zgodovino človeškega razvoja od Kristusovih časov do danes. Visoko starost učaka tudi krokodil: 200 do 250 let. Za krokodilom pride slon, o katerem vlada mnenje, da še ni mogoče natančno določiti, kako dolgo traja njegovo življenje. Normalno prevladuje prepričanje, da živi slon 150 do 200 let, so pa tudi taki. ki trde, da učaka do 600 let. Tudi jastreb učaka prilično visoko starost. Neki nemški učenjak je pred kratkim prodal jastreba, ki je bil v posesti njegove rodbine že 162 let. Precej dolgo življenje imajo nadalje orli, ki žive včasih nad 100 let. To starost učakajo tudi v suženjstvu. Domače živali pa se z navedenimi primeri ne morejo meriti, in poginejo navadno že v par desetletjih. Tudi vzrok za ločitev! Iz Montreala v Kanadi poročajo o nenavadnem povodu ločitve zakona. Neki vse časti vredni meščan je vlo» žil na sodišče tožbo za ločitev češ, da se je zmotil v svojt ženi, ki ga je ne* sramno prevarala. Ko so ga vprašali, v čem je obstojala njena prevara, je dejal, da je bil trdno uverjen, da ima njegova žena lastne zobe; toda že dru* gi dan po poroki je opazil, da so bili njeni zobje ponarejeni! V svoji tožbi izrecno navaja, da mu je nemogoče še dalje živeti s škrbasto ženo. Sodnik je tožbi ugodil. 7>%}'hA Mpu Kustos vzhodno-azijatskega muzeja v Budimpešti. Kari Ludvik Fabri, poznan raziskovalec sanskrita, je odkril v bu-dimpeštanskemu muzeju v nekem kipu Bude zanimiv zaklad. Pod molitveni-kom Bude so bili skriti biseri, žlahtni kamni, zlati in srebrni predmeti in dragocene relikvije. Ker se nahaja v bu-dimpeštanskim muzeju še več Budovih statuet, je sklenila uprava muzeja, vse te kipe preiskati. Do odkritja je prišlo docela slučajno. Kustos Fabri je raziskoval starost statuete, ki pa je ni mogel drugače dognati, kakor na ta način, da je preiskal tudi vso njeno notranjščino. Budistične kipe je daroval budimpeštanskemu muzeju zbiralec indijskih starin Schwei-ger, ki živi v Londonu in Indiji. Gotovo bo presenečen, ko bo zvedel, da ni pro-dai budimpeštanskemu muzeju samo Budovega kipa, temveč tudi druge dragocenosti, o katerih ni niti slutil. Demon alkohol V ameriški državi Kanadi je uživanje alkohola strogo prepovedano. Kpgar oblasti zasačijo, da kljub zabrani pije, mora plačati težko globo in je, če se prestopek ponovi, kaznovan tudi z zaporom. Nagoni pa so vendarle močnejši od ljudi. Tudi v Kanadi cvete tihotapstvo z alhoholnimi pijačami, ki jih uvažajo v deželo raiinirani tihotapci. Pred kratkim pa se je zgodil do danes še nepojasnjen slučaj, da je bil v Kanado utihotapljen zastrupljen alkohol. Vsi, ki so pili to pijačo, so seveda kmalu začutili njene posledice in 27 ljudi je umrlo. Analiza zaplenjenega alkohola je dokazala, da je bila pijača že zastrupljena, ko je dospela na ameriška tla. Oblastva sedaj raziskujejo, da-li je bila pijača zastrupljena hote ali nehote; razpečevalci pa se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. i vozovi - v zraku Nemška družba za zračno službo «Lufthansa» v kratkem izroči v promet letalo tipa «Albatros», ki bo opremljeno z dvema motorjema. To letalo, ki bo vzdrževalo promet na velikih mednarodnih linijah, je vzgrajeno po najmodernejšem sistemu; v njem je prostora za deset potnikov in njihovi sedeži se po potrebi lahko z enim samim gibom pretvorijo v ležišča, podobno kakor v spalnih vagonih. V vsaki kabini je po eno okence, ki bo nudilo razgled na pokrajino. Predvidena je takisto električna razsvetljava in kurjava s toplim zrakom. V svrho večje varnosti se bosta na novih št. 4, 5 in 6. izpod peresa znanega pisatelja in humorista Starovaškega. Snov je vseskozi mič-na. Glavno ulogo ima po vsem Vipavskem znani traubšic* Laskar z Dol. Otliee. Tjra je primerna za podeželske odre ter po svoji obsežnosti zadostuje, da se uprizori b-rv. drugih točk. Napevi pevskih komadov naj sr> tako prirede. da se povzamejo po kakih narodnih pesmih. Igra se doslej še ni izvajala. Ko doživi krstno predstavo, bo brezivomn i zavzela odlično mesto na naših odrih. Privlačnih scen ne manjka v komediji, tako. da poslušalca kar lomi smeh. Društva, ki štejete med svojimi igralci dobre moči, poskusite s to komedijo! Komedija je tip na r (vinih iger iz prejšnjih desetletij. na vrtu gostilne pri »Ažbinčku« na Poljanski cesti St. 86. Salve smeha. 21075 Narodna čitalnica v Šiški priredi v nedeljo 1. avgusta pri Valjavcu v Šiški veliko vrtno veselico z bogatim Brečolovom, plesom itd. K obilni udeležbi vabi odbor. 21068 (dobe) Zobotehnik prvovrsten, povsem samostojna moč, se išče. Nastcp službe 1. septembra 1926. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20768 Dobro stalno službo dobi v pisarni večjega podjetja, kdor položi B0 do 100.000 Din v gotovini ali menico z dobrim poroštvom Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na oglas, oddelek »Jutra* pod »Dobra služba,. 20792 Potnika Iščem za potovanje izven Slovenije, kateri mora biti nekoliko verziran v čevljarski stroki. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. — Dopise na naslov: Ivan Prešeren, Kranj. 20793 Boljšo služkinjo iščem za tvojo manjšo obi-telj. Biti mora dobra kuharica ln spretna r pospravljanju zob. Nastop • X. avgustom. Ponudb« t sliko na Rudolf Ebenspanger, Bjelo-var. Prednost imajo zmožne nemščine. 20987 Prodajalko starejSo moč, z večletno službo In dobrimi spričevali, ki je zmožna voditi samostojno trgovino z mlev-skiml izdelki, sprejmem. V ponudbi se mora navesti zadnja služba. Vse drugo po dogovoru. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Samostojna 83». 20985 2 čevljar, pomočnika dobra In zanesljiva, eptjjm« v trajno delo čevljania Fabjan, Črnomelj. 20938 Učenca dobrih staršev, sprejmemo. Predstaviti se pri l.abavni zadrugi, Laško. 21014 Učenko zdravo in močno, poštenih BtarSev, ki je dovršila na deželi z dobrim uspehom meščansko Solo, sprejme trgovina V. Sbil. Velike Lalče (Dolenjsko). Hrana in vsa oskrba v hiši. 21028 Več pletilk izurjenih, se išč« za stalno delo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21023 Šivilja izurjena za pletenine, se sprejme v stalno službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra,. 21024 Izurjeno šiviljo fino, iščem za na dom. — Naslov v oglatem oddelku »Jutra,. 21090 Mesarja s kavcijo, sprejmem za vodstvo podružnice. Le kavcije zmožni naj se zglase na naslov: Novak Tovladija, Kolodvorska ulica 18. 21079 Učiteljica za angleščino in francoščino sprejme učenke s 1. septembrom. Pojasnila: Selenbur-gova ulica 4/1, desno — od 12. do 13. ure. 20922 (iščejo) Nakupovalec lesa po gozdovih, z večletno prakso, želi mesta pri večjem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Lesni strokovnjak,. Za učenca dam takoj v nadaljnji pouk v trg. z mešanim blagom svojega sina, kateri je bil že 2 leti v trgovini. — Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra, pod »Zdrav in močan,. 20SS9 Prodajalka izurjena v delikatesni ln špecerijski stroki, poštena, zanesljiva iu dobra moč. išče službe v mestu — gre pa tudi na deželo. Pismene ponudbe pod »Poštena 82» na oglasni oddelek »Jutra* Mlada šivilja išie službo ■ ttanovanjem in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20990 Pozor, mizarji! Mizarsko podjetje 2 panog, v bližini mesta, na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Mizarstvo*. 20884 Naprednega urarja dobrega, rabi takoj večji trg v Sloveniji. Več pove oglasni oddelek »Jutra». 21073 Gobe lepe, suhe jurčke, plačam do meseca decembra po najvišji dnevni ceni Trgovci in nakupovalci se prosijo poslati ponudbe z navedbo množine na — Adolf Fischer, Hotel Slon, Ljubljana. 20161 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Čeme, juvelir LJubljana, WoIfova nI. J. 64 Bukova drva tuha, kupuje družba »Ilirija, v Ljubljani, Kralja Petra trg 8. 20966 Vrata steklena - lesena in ena iz pločevine, v širjavi 120 cm do 180 cm, kupi Jot. Cihlar, Ljubljana, Vodovodna c. 1. 21039 Kupim: tovan&ka okna ln vrata, železne nosilce in poljske tračnice z vagončkl. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »321«. 20986 Načrt Pariza (plan) ki Ima označene ulice, kolodvore in hotele, kupim. — Naslov r oglasnem oddelka »Jutra«. 21013 Drva (izmeček) na »Intendaat-skem skladištu, v Vodmatu vsak dan od 14.—16. ure naprodaj. 20844 Transportne vrče a mleko proda Kot, Maribor, Klavmška 12. 21107 Več okenj s steklom, dobro ohranjenih, ter lep, tkoraj nov, zidan štedilnik na 2 ognja, prodam. Poizve te v Ljubljani, Stari trg it. 32 (trgovina). 21060 Čoln naprodaj na Ljubljanici. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 21093 Otroški voziček poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra,. 21003 Jabolk namiznih in tresenih, kupim 100 vagonov. Ponudbe pod »Izvoz sadja« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 20616 Steklena strešna opeka je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani. 100 Trgovki pomočnik 23 let star, vojaščine prost, zmožen slov., hrv., nemškega in madžarskega jezika, išče tlužbe v trgovini z mešanim blagom in železnino, v mestu ali okolici. Gre 1 meseo brezplačno. Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Marljiv,. 20993 Livarski mojster vajen vsega dela, star 43 let, oženjen, išče mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21017 2 delavca rabim za ccinentne izdelke. Delo trajno, nastop takoi, stanovanje In hrana v hiši. Dragotin Korbar, betonska tvomiea, Zagone ob Savi. 20816 Postrežnico bolišo, mlajšo osebo, išče rodbina brez otrok, po možnosti čez epi i dan. T>o1»:v:i plačo in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jufrav 20980 Pestunja pridna in poštena ženska, išče dela za popoldanske ali večerne ure. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21061 Dopisovanje v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, sprejme (tudi po pošti) na dom trgovsko naobražen gospod. Cenjene ponudbe pod »Natančen, na oglasni oddelek »Jutra». 21044 Prodajalka mešane stroke, vešča slov., hrvat. In nemškega jezika, želi premeniti službo s 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21087 Veleposestva! Mladenič 24 let star, vojaščine prost, vešč slovenskega, hrvaUkega in nemškega jezika, knjigovodstva, korespondence, strojepisja in vseh pisarniških poslov — izvežban v visokem in nizkem lovu, želi primernega mesta. Cenjene ponudbe pod »Lovec 64» na oglasni oddelek »Jutra,. 21064 Trs;, učfenec z dobrimi spričevali in 21 meseci urne dobe. želi spre-! meniti mesto r kakršnokoli trironno. — Gre tudi Izven LJubljane. Pop!«e na ochs-ni oddelek »Jutra* pod šifro »rraksa.. 21070 Ugodno naprodaj vsled odpotovanja dobro vpeljano podjetje. Plačilni pogoji zelo lahki. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kemični izdelki.. 20888 Pozor čevljarji! Gornje dele vseh vrst čevljev dobite dobro in solidno izvršene po najnižjih cenah pri I. Marehlotti, trgovina* z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra 30. 184 Pozor! Pozor! Trgovci z žitom! Firma, nahajajoča se v najplodnejšem in najprometnej-šem kraju Banata, želi kupovati in uvažati agrarne produkte žitarskim firmam, mlinom in konzumnim zadrugam v Sloveniji. Pogoje in informacije daje »Posredovalni Biro., Novi Bočej, Banat. 20804 AntialkoholikI V soboto 81. t. m. je ob 17. uri v Akademskem kolegiju redn5 kurz iz alkoholnega vprašanja, združen s sestankom. Udeležba strogo obvezna. — Mestno Središče T. M., tajnik. 21037 Opremljeno sobo sredini mesta, oddam solidni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 21041 Dijak te tprejme na ttanovanje in hrano. Naslov oddelku »Jutra. oglasnem 21006 Za dijaka S tehnike, iščem stanovanje (sostanovanie) z vso oskrbo v hiši po primerni ceni. — Pogoj strogo nadzorstvo. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro nadzorstvo«. 21086 Prazno sobo event. s souporabo kuhinje, iščeta mlada zakonca. . — Dopise pod značko »Avgust-september» na oglasni oddelek »Jutra«. 21003 Stanovanje sobe in kuhinje, najraje v Sp. Šiški, išče zakonski par srednjih let, brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Šiška.. 21004 Sobo s štedilnikom oddam sredi avgusta. — Ogleda se lahko danes ▼ Zeleni jami 230. 21062 Posojila v vsaki višini, proti vknjižbi ali dobremu Jamstvu na razpolago. Obresti ca. 9 do 10%. X. E. R. C., Kongresni trg 9 20991 4000 Din posojila Iščem za dobo 1 leta proti sigurni garanciji in 1500 Din obresti. Dopise te prosi pod šifro »Nujno 5300» na oglasni oddelek »Jutra.. Z1069 Hvala na spominu! Srčne pozdrave! 4000 21031 Osamljena Oresta išče zvestega Pilada, inteH-genta z globoko čutečo dušo. Neizgovorjeae misli hrepene po izmenjavi. Dopise pod »Na Tauridi« na oglasni oddelek »Jutra«. 21018 m Pozor! Pozor! Drva najceneje nabavite pri Ivanu Stika, parketna tovarna In parna žaga v Ljubljani, Metelkova ulica 4 Bukovi odpadki od parket (kratki) 20Din 100kg; bukovi odpadki od parket (dolgi) 15 Din 100 kg, na Bkladišču. Dostava na dom pri odjemu vsaj 500 kg po 5 Din za 100 kg. Bukove eepanice, suhe, meter dolge 140 Din prost, meter; bukove cepanice, suhe, kratko žagane, loO Din prost, m; bukove cepanice, suhe, klane, 165 Din prost, meter, strankam v Ljubljani postavljene na dom. Oddaja v celih vagonih eepanice po 22 Din za 100 kg; oddaja v celih vagonih okroglice po 18 Din 100 kg; vse fraako vagon Ljubljana, glavni kolodvor. — Trgovci, uradi, banke itd. preskrbite si drva po teh najnižjih cenah! V skladišču se oddajajo drva tudi v majših množinah! 21040 Navljalni stroj (Spulmatchine) nov, kompleten, se radi pomanjkanja postora in selitve proda za polovično ceno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 21021 Moško kolo dobro ohranjeno, ceno naprodaj v Židovski ulici 5/HI — desno. 21036 Ilramni sod (Lagerfass) 80 hI in kletsr-sko orodje prodam. Ponudbe pod »Sod. na upr. »Jutra, v Mariboru. 21108 Dobro in poceni kupite nogavice, srajce, predpasnike in drugo obla. čilno blago pri »Mak o», družba z o. z., Ljubljana. Dunajska cesta 36 (zraven Jugo-Auto). — Podružnica: Kette-Mumova (prej Martinova) cesta 8. 2109" Goerz Tenax C'6 X 9 za rollfilm, film-pack in plošče Dogmar 4..*. 6 kaset. 1 filmpakkasetu. fina upnjala torba, ugodno prodam. — Fofo-rog.t^iiik. Ljubljana, Sodna uliea. 21039 V najem oddam za več let veliko hišo za veletrgovino, z njivami in drugim blagom, 8 minut od postaje, na glavni cesti. Zasiguran velik promet. ker se ne nahaja daleč naokoU nobena veletrgovina Sedaj je notri g03tilna. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21027 Enonadstropno hišo na deželi, blizu LJubljane, na zelo prometnem kraju ob glavni cesti, blizu žel. postaje, pripravno za obrtnika peka, kolarja ali todarja, ker istih ni v bližini, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20955 Gostilno in trgovino z meianim blagom na zelo prometni točki na deželi, radi družinskih razmer takoj oddam v najem. Potreben kapital 80—120.000 Din. Zelo priporočljivo je za začetnika ali krojača, ki ima družino. Cenj. ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »September 1926». 20936 Pritlično hišo s kletjo, svinjaki, hlev, s prostranim dvoriščem, prodam. Zraven je 3 johe zemlje, njiva, travnik ia stel-nik. Pri hiši je užitkar, kateri ima stanovanje, hrano iu obleko. Posestvo je v Belokraiini na glavnem trgu pred cerkvijo in pripravno za obrtnika. — Istotam je naprodaj 6 kompletnih novih oken brez šip v primera 95—155 cm ln 4 dvojna vrata Naslov v oglatnem oddelku »Jutra>. 21089 Naprodaj je dobro idoč mlin na 3 kamne zraven 7 johov njiv, travnikov in gozda, ob veliki cesti na Dolenjskem. Ponudbe pod »St. 41» na oglasni oddelek »Jutra*. 21088 Prostovoljna dražba enonadstropno trgovske hiše in G parcel polja bo 1. avgusta ob 8. uri v Mengšu št. 42. — Kupci vabljeni. 21096 Sostanovalec se sprejme s 1. avgustom ali pozneje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 20947 Stanovanje 2 sob in kuhinje, v vili, oddam takoj v najem. — Ponudbe na oglas"ni oddelek Jutra pod »Pod Rožnikom.. 21061 Stanovanje z 2 sobama in kuhinjo, oddam v novi hiši t 1, septembrom v Kranju. — Matija Cerne. 20783 Na stanovanje in hrano sprejme 2 dijak* ali dijakinji boljša družina brez otrok. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Sv. Petra cesta 18 — v novem lokalu — odda stanovanja: TRISOBNO, kopalnica. Din 1500 — proti Rožni dolini; DVOSOBNO, kopalnica, Din 1000 — proti Rožni dolini; ENOSOBNO. 450.— Din — Rožna dolina; TRISOBNO, kopalnica, kom-fort, vrt, 2500 Din — pri Vrtači: STIRIS03N0, kopalnica — Din 1500 — St. Vid; DVOSOBNO, 500 Din — St. Vid; DVOSOBNO, kabinet, 1200 Din — Kolezija: ENOSOBNO, 600 Din, Pod. rožnik; DVOSOBNO, 800 Din, Kolezija; ENOSOBNO, lepo, 500 I?in — Rožna dolina. 21065 Sobo lepo, z elektr. razsvetljavo, oddam v Dalmatinovi ulici. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 21111 Opremljeno sobo oddam gospodčni za 180 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21109 Sobo 8 prostim vhodom in elektr. razsvetljavo, oddam v sredini mesta 2 gospodoma. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 21092 Sobo priprosto opremljeno, s posebnim vhodom, iSčem. — Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomočnik 81«. 21081 Lepo sobo s posebnim vhodom, elektr. razsveUjavo. oddam poceni z vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21063 Mlada dama distingvirana, želi dopisovali z resnim inteligentom. Dopise pod šifro »Aristida« na oglasni oddelek »Jutra«. 21019 Naobražena dama leU harmonije z boljšim is resnim starejšim gospodom. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nova sreča«. 21048 Tatjana »Da.« Dvignite moj list kod oglasn. oddelka »Jutra«. — Odgovorite. 21084 Zdravnik specialist, v centru LJubljane, mlad, visoke postave, premožen, išče v svrho ženitve devojko od 18—25 let, visoke postave, simpatično, neomadeževane preteklosti, iz ugledne in bogate rodbine Dopise, če mogoče t tliko, ki se vrne, na oglasni od-' delek »Jutra« pod »Stroga tajnost«. 21047 Kratek klavlr zelo dobro ohranjen, po nizki ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 20876 Dve gospodični sprejmem na udobno stanovanje z dobro hrano po 650 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 21076 Sobico čedno opremljeno, na Res-ljevi cesti, takoj oddam. — Naslov v oglasem oddelku »Jutra.. 21082 Pianino dobro ohranjen, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 20957 Češko vijolino dobro ohranjeno, > lepo resonanco, že preigrano, pro-dam za 500 Din, poleg vse potrebščine in lep etujl za zapreti. Ogledate Jo lahko vsaki dan med 12. in 2. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21095 Britev sem našel Izguhitelj naj se javi pri D. Rovšek, Kolodvorska ul. 21050 Duokoleso, šivalne in pisalne stroje ter vse v mehanično stroko spadajoče predmete •• popravlja v mehanični delavnici Ljubljana, Slomškova ulica 6 M. Marušič. Mehanična delavnica 182 a v auto garaži. 2 psa (ptičarja) Izboroa čuvaja, 2 leti ttara, prodam radi selitve. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 21022 Gnoj Večjo količino dobrega gnoja zamenjam za suho deteljno teme ali tlamo. — Vpraša se na Emonski cesti St. 8/1. 20712 Abonente tprejmem na dobro domačo hrano v Tavčarjevi ulici 4, H. nadstr. 20667 Sitničarija (branjarija) zelo dobro uvedena v Zagrebu, v tredini Ilice, se proda. Dovoljenje za točenje vina in žganja ter trafiko, na razpolago. — Pojasnila (tudi pismena) daje iz prijazosti M. Pakiž ■ ■ Zagreb, 20879 i "dr., podružnica Ilica 110. Brezalkoholna točilnica ki Je celo leto odprta, je naprodaj. Pojasnila v točilnici. Ljubljana, Veletejem, Lattennannov drevored. 20843 Abonente m sprejme na dobro domačo hrano na Starem trgu It. S4/H, levo, vrata St. 1. 21000 Album modernega pohištva razpošiljat* vsakemu proti predplačilu 20 Din Erman & Arhar, mizarstvo, St. Vid nad Ljubljano. 20886 Restaurant »Alle Viole« Trieste, Via G. Cardncci 7 priporoča izborno domačo kuhinjo, izbiro rib, izborna vina; terana, Istrijan*. frt-julca, vipavca, chianti. — Lastnik: Franceechini u. Allegretto. 180 Turistovskl klub Žlahtnega meščana« so jkrvi-krat igrali v Chambordu, meseca oktcbra 1670. leta. Nobena gledališka igra še mikdar ni bila tako neprijazno sprejeta in noben komad ni povzročil Molifcreu toliko nevolje. Kralj mu pri večerji ni črhnil niti besedice o igri. A vsi dvorjani so jo razmrcvarili na koščke. Pet dni je preteklo, predno so jo v drugič predstavljali in vseh teh pet dni se je Moličre, ves ponižati, skrival v svoji sobi. črrimarest (Molierelevo življenje.) . svoji podstrešni sobi, tik pod streho (sicer je bila pa večina dvorjanov nastanjena v podstrešju) so Mo-ličreu, ki je sedel v naslanjaču, preko kolen ograjen z odejo, ure silno počasi tekle. Bilo je že dvajsetega oktobra in bilo je mraz. Chambordski nasadi so zlonosno otožni stali pod nizkim nebom in veter je rezko piskal skozi velečastni gozd klesanih kamnov, ki ga tvorijo grajski dimniki. Moliere je rabil dosti časa, da se je pustil obleči; na to pa ni hotel iti doli. da bi jedel za igralsko mizo in dal si je prinesti čašo mleka v svojo sobo. Tam je sedel, mračen in srdit. Njegova stara prijateljica de Brie (ki je igrala vlogo Dorimene) je vstopila. — »Ah,« je dejal, »uboga moja Katarina, kako je to lepo od vas!... Toda zakaj me Armanda ne pride obiskat?« — »Ker je iezna na vas.« — »Zakai? Ker nisem srečen? Razumem jo.« — »Pa tudi zato, ker v igri pustite Covielli reči, da ima majhne oči Sn velika usta.« — »A, saj je sama privolila v to, zavoljo laskavih Cleontovih opazk.« — »No pa dobro, ona tega več ne dopušča.« — »To je očividno moja napaka. Moral bi bil doseči uspeh... Ampak, povej mi Katarina, kaj pa jim ni bilo všeč v tej nesrečni komediji? Vloga pretkanega in zvodniškega plemeni-taša?... Pa saj so skoro vsi takšni, kakor ta-le. Poznaš jih sama. Druge-krati je bil kralj očaran, da jim povem vse tako po pravici... Topot kralj molči. Kaj neki njemu ni bilo všeč, njqmu? ... Njemu, ki sem zanj . ril toliko stvari..., ki bi ji ne bil Hid storiti... Ta kralj, ki je tako lasKajoč, kadar hoče, a v bistvu tako trd... Toda povej mi, Katarina ikaj počne moja žena?« — »Ničesar ne vem o njej, dragi moj.« — »Brez dvoma je pri Guichesu?« — »Guichesa ni v Chambordu.« — »Ali pa se potika z Baronom?« — »Ne verjamem.« — »Ah, ta Baron, ki sem se ga bil lekel, ti že veš, iz kakšnih rok, ta . roii, si sem šele jaz nekaj naredil iz .jega, ki sem postopal ž njim, kakor s svojim sili- . in ki je ljubimec moje žene... pa bo to še postal, trdno sem prepričan o tem!« Moliere si je skril obraz v rokah in Katarina de Brie je uganila, da joče. — »Pojte no!«, ie rekla, »to je pre-smešno, če plakate vi, ki je vendar vaš poklic, da druge spravljate v smeh.« — »Da, do smeha zabavati druge, medtem ko dobivaš udarce z batino in brce v zadnjico... Strašen poklic, hčerka moja! ln če pomislimo, da sem si ga izbral iz slavohlepnosti!... Navidez nas ti žlahtni gospodje visoko cenijo. Toda kot tlačane nas izrabljajo v svojo zabavo in ni ga bolj žalostnega položaja, nego če si suženj njihove muhavosti... Poslednji težak ima pravico, da nas izžvižga za svoi denar ... Svet gleda ua nas kot na izgubljence in nas prezira... Tudi če nas tarejo nadloge, moramo biti pripravljeni. da se postavimo v pno vrsto na odru in zabavi ti moramo če-sto, kadar nas tare žalost...« — »Pa! Vse to se ne dogaja vsak dan... A kar se tiče teh velikaških gospodov, nisem ravno jaz njihova sužnja... in prej mi igrajo komedijo oni sami.« Toda ko so ga spet naenkrat prevzeli njegovi grenki spomini, je dejal Moliere: — »Poglej, nikoli nisem bil srečen... Saj ti lahko vse povem, kajne? Poznam te že celih dvajset let. Našel sem te v Lyonu ravno tedaj kot Marquiso, malo glumačico, hčerko čudodelnega kramarja-mazača... In še ena, ki se mi je izneverila, ta Du Pare... izneverila zavoljo tega malega Racinea, ki je prebrisan kakor kak svetohlinec... Ne, nikoli nisem bil srečen. Z enajstim letom sem izgubil mater. Nato sem imel mačeho... Oče, ki je bil dobriči-na, me je dal vzgojiti po plemenitaško. To mi je pa res koristilo! Le še huje sem občutil bedo in ponižanje tega kla-teškega življenja križem po deželi...« — »Pa!« je rekla Katarina, »pa bili smo mladi.« — »Ah! vem. da ženske, če je lepa', ni mogoče ponižati... Ampak jaz!... Trpel sem vsled zaničevanja in čeprav sem ga vračal... in kar vsem po- čez ... iu z oderuškimi obresuni... še vedno me trpinči ... In nato je sledilo moje kruto zakonsko življenje.. — »Sprva .ie bilo vendar divno, Jean Baptiste.« — Misliš? Tega se ne spominjam. Spominjam se edino le še ran... Povej mi, ali misliš, da ljubi tega malega Barona?« — -To ni prav verjetno, dragi prijatelj.* — »Torej še enkrat bom spet... Pojdi no, dobro vem. kaj vsi pravijo.« — -Kdo, vsi?« — »No torej! Plemiči, dvorjanke, morda celo kralj sam... Pravijo, stavil bi, da je čudno, izvanredno in kakor od Božje previdnosti določeno, da je tisti, ki se je v svojih igrah največkrat norčeval iz raznih soprogov, sam najbolj goljufani zakonski mož na Francoskem.« — »Prijatelj moj, samo napačnega ponosa nikar!« — »A kar se te nesrečne komedije tiče, veš, kaj še govore? Uverjen sem o tem prav tako, kakor ' ■ iih slišim. Ker ljubim razkošje, le 'deke, lepo pohištvo (bogami! v tem . spoznam, saj sem tapetnikov sin) in ker skušam, čeprav sem samo igralec, da bi živel elegantno, vem prav gotovo, da ravno ob tej uri kak neslan šaljivec pripoveduje, da avtor ^Žlahtnega meščana«, ne da bi se tega zavgdaL sam predstavlja komedijo «2lahtnega glumača*. — »Misliš, da imajo dovolj duha za kaj takega?« — »Najdejo ga, da bi me mogli mučiti... Prisegel bi, da so v tem tre-notku vsi domenjeni, da se moreta Armanda in Baron udobno sestajati... A končno, zakaj li naj bi se moja žena in moj učenec sramovala? Ali sem se sramoval mar iaz. v mojem življenju? Ali mar nisem počel vsega, kar mi ic bilo po volji?... Se spomniš, Katarina, kakšna pasja zalega je bil ta «Pre-svetli oder» za časa naših potovanj?... Z osemnajstimi leti, vidiš, nisem veroval prav ničesar, bil sem že razuzdan po zaslugi naukov vrlega abbeja Gas-sendija, ki ni niti sumil., kakšne zaključke sem iz njih storil... Iz tega sledi, da je dandanes moja duša brez vsake nade... Ce bi bil vsaj še zdrav! Toda neprestano boleham in samo mlečna hrana me še vzdržuje živega... In kljub temu tako visoko cenim življenje... to moje kruto življenje... Pojdi no, Katarina, strah pred smrtjo... in fizična ljubezen... to je dno vse naše zadeve.» — »Ne reci tega, Jean-Baptiste; saj veš, da imam še vero.« — »Ah! ohrani si jo, hčerka moja... A jaz...« Napravil je obupno kretnjo. Ta hip je vstopil v sobo mladi Baron. Izgledalo je, da je zelo vesei. —»No, torej,« je rekel Moližre, »kakšne novice?« — »Sijajne, gospod. Kralj je končno spregovoril.« — »In kaj je rekel?« — »Rekel je, da niste napravili še ničesar, kar bi ga bilo tako zabavalo, kakor »Žlahtni meščan«. — »Ampak, zakaj tega ni prej povedal?« — »Morda zato, da se je lahko naslajal nad negotovostjo in zadrego dvorjanov. Toda pravkar je ukazal, da se igra še drevi ponovi.« — »Ah, sinko moj, rešil si mi življenje,« je vzkliknil Molifcre. žareč od radosti. r Dne 1. avgusta. Začetek ob 15. uri. Na visoki ravni nad RADVANJEHI PRI MARIBORU VESELICA V GOZDU društva „EDELWEISS" Umetna razsvetljava 4 godbe Od 14. ure do končane veselice voii avto. KONEC ZJUTRAJ. Razna ljudska zabavališča. sssi V slučaju slabega vremena se vrši veselica dne 8. avgusta. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Tvrdka ALEKS. OBLAT, Sv. Petra c. 18 je znižala cene vsem čevljem za 10% Platnene prodaja po 70 do 78 dinarjev. Ker je tvrdka Oblat znana kot najsol.dnejša v ceni in kvaliteti blaga-je dala s tem popolnim znižanjem cen vsakomur priložnost, da si preskrbi obutev, za sedaj, in za jesen. Prenriča te se. Če hočete svoje oči varovati, poslužujte se samo lepo in pregledno črtanih poslovnih knlig, ki jih izdeluje po nizkih cenah knjigoveznica K. T. D. v Liubliani, Kopitarjeva ulica 6 (II. nadstr.) En gros 44 3 En detail 'totinnnn^hnnnnr' Najpopolnejši Sto@wer Šivalni stroji za šivilje, krojače inčevljarie lei za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednosi po tvrdki Lud. Baraga, uubltena. Selenburgova ulica 6 I. irejolačen oouk 15-letns garantijt Telefon št 980. 2s aonnnmnnnnt-tni i. n i. Zahvala. Za mnogostranske izkaze odkritosrčnega sožalia, ki smo jih prejeti ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega očeta, gospoda strojevodje izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo društvu strojevodij katero je na grobu po tovarišu Aupnlku izreklo svoi poslovilni govor, pevskemu la glasbenemu društvu .Sloga' za genliive žalostinke, darovalcem krasnih vencev ter vsem. ki so blagega pokojnika v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 30. julija 1926. 5679 ŽALUJOČI OSTALI. V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naš ljubljeni oče, sin, brat m stric, gospod Ivan Završnik . pivovar v petek, dne 30. julija po mukepolni bolezni, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 1. avgusta' ob 3. pop., iz mrtvašnice Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne ?0. julija 1926. 5683 Žalujoči ostali. nove VREČE rabljene vse vrste Ima vedno na 7aIogi ter jih prodaja po najnižjih cenah dobrOznana tvrdka 1S0 MIRKO MLAKAR, Ljubljana. Krakovski nasip W\. Istotam se vedno kupujejo rabljene vreče. felelon 9S0 pisalni stroj ie dosegei svetovni sloves nad 2,000.000 strojev v prometu in rab Zastopstvo' LUDVIG BARAGA, LJUBLJANA Selenburgova ul. 6 ii 27 a i"e!efon 980 Umrla nam je po dolgotrajnem trplienju danes ob 10. uri dopo dne naša ljubljena sestra in svakinja PAVLA ROZMAN učiteljica klavirja Pogreb pokojnice bo v nedeljo, dne 1. avgusta t. I. ob pol 17. uri iz hi e žalosti, Resljeva cesta šiev. 1, na pokopal šče k Sv Križu. V Ljubljani, dne 30. julija 1926. 5580 Žalujoče družine: Rozman, Pilic, Jankovič. Najugodnejši fljkup It oslova-škega Kvalitativnega blaga Eksiortno blago sveto.rega slovesa Kajvei-jt tekstilno triišfe. VELESEJM v L1BERCU (Reichenberg - Čehoslovaška) 14. do 20. avgusta. Brezplačen vizum. Znižane vozne cene po železnicah v Jugoslaviji, Avstdii. Ogrski in Čehoslovaški. m U5 ♦ Sejmske legitimacije se dobijo pri: ČEHOSLOVAŠKEM KONZULATU Ljubljana, Breg št 8. ALOMA COMPANT, d. z o. z., Ljubljana, Cankarjevo nabrežje. MESSE-AMT, Liberec (Cehodovaška). Veliko podjetje v provinci lice S I slarelšo gospodino i S ki je zmožna prvo istno kuhati. Cenj. g s ponudbe na t pravo .Jutra* pod br 5639a J : s .......■■■•■m.....n.................... § L. K. Sferne? & Go. □ □ splošno tesarstvo □ □ Ljubljana Jeranova ulica 13. R □ □ □ Prevzemajo se vsa v to stroko spada- O □ ioča dela po danih in lastnih načrUh po g najnižilh cenah. 156 B □ H jnnnnnnonananononaoaxiDouuixii3 f i—in —milu 0rehi Tužnlm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da je naš ljubi oče, stari oče, praded ln stric, gospod ANTON PAVČIČ nadučitelj v pokoju dne 28. avgusta 1926 ob pol 7. uri mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v petek 30. t. m ob 4. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopaiišče. Kostanjevica, dne 28. julija 1926. Žalujoči ostali. po najugodnejših cenah se dobe pri Fraoc Mafbelsovl m. v Bretica.i on Savi. ibTS a t Neizmerne žalosti iavliamo tužno vest, da je naša srčno-ljubljena sproga, dobta mamica, stara mamica in teta, gospa Mnrijn Poznič roj. Jerman' danes, dne 29. ob 3. uri popoldne za vedno zatisnila po dolgem, mukepolnem trpljenju svoje trudne oči. Pogreb predrage rajnke se vrši iz hiše žalosti Vodovodna cesta 178, dne 31. julija ob 4. uri pop. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. julija 192o. Globoko žalujoči osta|L 0674 a «Jutrov» roman LUCIFEP katprega ikotin.ko, napeta v.ehina ornplFtra* • (as tartiinimi uplHli.JI o