- W&W2? Posamezna Naročnina ìisiu : ___v^n., poi icta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 dm. Izven Jugoslavije: Celo leio 140 din. Iinse-mli ali oznanila se zaračunajo po dogovora; »ri večkratnem inseriranju primeren popust Mpravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. neodvisen političen list en slovensko ljudstvo PoSlmna plačana v gotovini. STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravnišivo je v Maribora, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon interurban št 113. proste, 111. iter. Mjajpltjor, dne SO, septembra 1994. Imetnik XVI. Londonska pogodba v angleški luči. Angleški pisatelj Wickham Steed, anani prijatelj Jugoslovanov, je spisal vojne spomine, ki bodo v dveh zvezkih izšli prihodnji mesec in iz kojih je angleški časopis »Review of Reviews« objavil nekatere izvlečke. Nas Jugoslovane zanima osobito oni oddelek Steed-ovih spominov, ki se peča z londonsko pogodbo, sklenjeno meseca aprila leta 1915 med Anglijo, Francijo, Rusijo in Ralijo, katera Goriško, Tržaško, Primorsko, dele Dalmacije in nekaj jadranskih otokov, toreji izključno last Slovencev in Hrvatov, prepušča Italijanom. Steed poroča, kako so se nekateri Jugoslovani pod vodstvom Šupila, ki je v jeseni leta 1914 prišel v London, trudili, da bi preprečili londonsko pogodbo. Vsi njihovi napori in vsi koraki njihovih angleških prijateljev niso mogli preprečiti angleške pogodbe. Steed je V zasebnem pismu italijanskemu ministru zunanjih zadev, baronu Sonninu meseca februarja 1915 opozoril na to, da bo predaja hrvatsko-slovenskega, do tedaj avstro-ogrskega teritorija, italijanski državi položaj habsburške monarhije podaljšal za nekaj let, ter zato prosil italijansko vlado, naj Italija stopi v vojno kot osvoboditelj avstro-ogrskih narodov, ne pa kot preten-dant (prisvojevalec) gotovega avstro-ogrskega ozemlja. Sonnino pa je to prošnjo in ta nasvet kratkomalo prezrl, in londonska pogodba je bila sklenjena 27. aprila leta 1915. Ko je Steed dozna! za to pogodbo, je prosil francoskega ministra zunanjih zadev Delcasse-a, naj ga sprejme v avdijenci. O tem poroča Steed naslednje: »Delcasse me je sprejel 1. maja ob 8. uri zjutraj. Rekel sem mu, kar sem slišal, ter protestiral proli nesmotrenosti, ki so jo učinile zavezniške vlade. Rekel sem mu najprej — in to se je pozneje izpolnilo —, da bo v Av-stro-Ogrski, čim se tam dozna za vsebino pogodbe, mtd avstroogrskimi Jugoslovani prenehal vsak pokret proti Habsburžanom, ker bodo Habsburžani mogli reči, da se borijo za jugoslovanske zemlje proti italijanskim napadom. Opozoril sem, da zavezniške države, ako njihova vojska ne premaga nemške in avstro-ogrske voj dee, ne bodo mogle preprečiti nemške zahteve po aneksiji Belgije iz strategičnih razlogov, čim so priznale Italiji pravo, da iz strategičnih razlogov razdeli jugoslovansko in avstro-ogrsko ozemlje v korist Italiji. Dokazoval sem, da so Angleška, Francija in Rusija same otežke-čile svoj položa,, -er so ohrabrile jugoslovanske polke v Avstro-Ogrski, da obupno branijo svojo zemljo od italijanskih napadov — a Italijani so iz izkustva spoznali jekleno borbeno silo avstro-ogrskih Hrvatov, Srbov in Slovencev. Naposled sem Delcasse-u rekel, da bom s svojimi prijatelji storil vse, da se uniči ta pogodba, ki more prinesti samo zlo in da za zaveznike ni prave zmage in mira, dokler se to ne zgodi. Delcasse me je na moje začudenje potrpežljivo poslušal. Ni poskusil, da bi pobil moje dokaze, niti ni oporekal točnosti mojih informacij. Po kratkem odmoru je izjavil: »Morebiti smo slabo storili, toda bili smo v vražje težkem položaju. Italija nam je nastavila revolver na glavo. Pomislite, kaj to pomeni. Najdalje čez mesec dni bo Italija na bojno polje vrgla milijon italijanskih bajonetov. Malo kasneje bo sledilo 600.000 rumunskih. To-lijca pomoč j;e zaslužila žrtev, pa magari žrtev principa. Da bo Rumunija stopila v vojno, je bilo ža mene novo, zato sem se informiral, ali je to istina. »Da«, je odgovoril Delcasse, »Italija bo stopila v vojno pred koncem tega meseca, Rumunija pa meseca junija«. V resnici pa je stopila Rumunija v vojno še le meseca avgusta 1916. Steed je v zvezi s Supilom in narodnim odborom jugoslovanskih beguncev in s podporo drugih angleških prijateljev stori! vse, da razširi pravo sodbo o londonskem paktu in njegovih slabih posledicah po vseh zavezniških državah, tudi v Italiji. Hotel je javno mnenje pridobiti za revizijo te pogodbe. Kazal je na nelogičnost in nedoslednost v postopanju zaveznikov, ki so Nemčijo pozvali na odgovor, ker je iz strategičnih razlogov zasedla Belgijo, Italiji pa so iz, čisto strategičnih razlogov priznali pravo na zasedbo in osvajanje slovensko-hrvatske zemlje. Zavezniki so s tem tudi pogazili glavni motiv, radi katerega so šli v borbo, da nam reč branijo politično svobodo in zemljo vseh narodov, zlašti še malih narodov. Vsi napori Steeda, njegovih prijateljev in sodelo-valcev so bili zaman. Italijanska pohlepnost po jugoslovanski zemlji je bila prevelika. Londonska pogodba je bila sklenjena ter ostala v nespremenjeni veljavi. Steed je imel popolnoma prav, ko je napram. francoskemu ministru zunanjih zadev Delcasse-u londonsko pogodbo označil kot pogodbo, »ki more donesti samo zlo«. Da, donesla je Slovencem in Hrvatom ogromno zlo. Vzela je nam in našim bratom prostrano slovensko in hrvatsko zemljo, vzela nam je slovensko in hrvatsko morje ter je preko pol milijona Slovencev in Hrvatov vrgla v žrelo italijanskemu pohlepnemu nacionalizmu. Vse zlo, ki je zadelo naše uboge brate, ki so sedaj; pod italijanskim jarmom, vse to izvira iz glavnega zlega: iz londonskega pakta. Steed ni uspel, da bi preprečil ali spremenil ta pakt i Slovenci in Hrvati nismo uspeli, da bi preprečili ra-i pallsko pogodbo, sklenjeno med našo državo in Italijo. * Uspeli do sedaj še nismo. Imamo pa moralno zavest, da ! kulturni svet smatra vse te pogodbe kot zlo ter da bo ! prišel čas, ko se bo ogromna krivica, storjena Sioven-! cem in Hrvatom, popravila. Zavezniki imajo moralno j dolžnost, da pripravijo ta čas. Steedovi spomini jim naj j služijo v opomin, da glavnega nagiba, iz katerega so j vstopili v svetovno vojno ter v njej vztrajali do zmagovitega konca, namreč obrambe politične svobode in na-j rodnega teritorija malih narodov, ne zatajijo napram ; Slovencem in Hrvatom. j Politične beležke. Izjave notranjega ministra. Notranji minister Na-stas Petrovič je po svojem sestanku z Radičem v Zagrebu izjavil: »Jaz sem bil popolnoma prepričan prej kakor tudi sedaj po dolgem razgovoru z Radičem, da j smo složni in da ne bo trajalo dolgo časa, ko bo ljudstvo s videlo popolno slogo med svojimi predstavniki. S svo-5 jimi iskrenimi izjavami in vedenjem me je g. Radič ; popolnoma prepričal, da brezmejno ljubi Srbe, Hrvate j in Slovence, ljuni veliko zgradbo, današnjo našo domo-! vino, in da bo s svoje strani storil vse, da čimprej pre-j nehajo vse diference med nami v naši državi. Med na-j mi ni danes nobenih zaprek, ki se ne bi dale lahko pre-! mostiti.« »Ali obstojajo kake težkoče za vstop predstavnikov HRSS v vlado?« »Nobenih težav ni. Moja pot v Belje je imela namen, da obvestim kralja o položaju v državi in da mu predložim v podpis nekaj ukazov. Z istim namenom je prišel v Belje tudi predsednik vlade, g. Davidovič. Ko se kralji vrne v Beograd, bo vprašanje vstopa HRSS v vlado končnoveljavno rešeno, ker je ! potrebna navzočnost kralja v Beogradu radi zaprisege j ministrov.« »Kako je, g. minister, z vprašanjem za-! kijučitve definitivnega sporazuma med Srbi, Hrvati in I Slovenci?« »Mi bomo skupno sodelovali v parlamentu. I Mibcngo vsa vprašanja skupaj polagoma in stopnjema j reševali.« »Ali 'bodo volitve kmalu1?« »Za volitve ni no-i bene potrebe. Volitve bodo, kadar bo za to parlamentar-i na potreba. Sedaj te potrebe ni, dokler obstoji močna j parlamentarna večina, ki podpira politiko, katero vodi j vlada.« »Da-li je vaše bivanje v Zagrebu popolnoma iz-1 čistilo položaj?« »Mislim in upam, da je popolnoma I razčistilo.« O vstopu HRSS v vlado piše Radičev »Slobodni ! dom«: Hrvatsko narodno zastopstvo, kot najmočnejši ; del parlamentarne večine smatra za svojo pravico in dolžnost, da bo vlada v resnici sposobna, da čimbolj 'i popravi upravo, da ministrske in druge lopove izroči so-i dišču in da s poštenostjo in zakonitostjo pripravi teren I za iskren in pošten sporazum. Po sklepu plenuma HRSS i da gremo vlado, vpijejo radilUli in batinali, da pomenja ! vstop HRSS v vlado začetek propada monarhije in cele s Jugoslavije ter začetek pravega uničenja Srbije in ! srbskega naroda. To so neumnosti in podlosti. Vodstvu HRSS ni bilo še nič sporočeno, da obstoje kake zapreke i za vstop kmečkih republikanskih zastopnikov v Davido-I vičevo vlado. Ako se vodstvu sporoči, da obstoje take ? zapreke, .se bo takoj potrudilo, da jih odstrani, če to za-> visi od njega. Povdarjamo pa, da HRSS ne želi in ne j potrebuje ministrskih stolčkov, posebno, če bi se s tem j vlada oslabila, mesto okrepila. HRSS bo še nadalje z j vso močjo podpirala današnjo parlamentarno vlado,, bo pa ludi napela vse svoje parlamentarne in izvenpar-lamentarne sile, da se ne povrne zopet pokvarjena in nasilna vlada radikalne manjšine. HRSS dobro ve, da sedanja parlamentarna vlada zavisi od drugega ustav-j nega faktorja, in če bi bilo potrebno za to, da bi se vla-i da pri tem drugem ustavnem faktorju okrepila na- ta način, da kmečki republikanci ne vstopijo v vlado, bi ! bilo tem bolje za HRSS in celi hrvatski narod. Politično razpoloženje v Bosni in Hercegovini. Po-( slanci muslimanske organizacije in Radičeve stranke ; se sestavili skupni odbor vladnih poslancev za Bosno in j Hercegovino ter skupno prirejajo shode, konference in 1 beležijo narodove želje in potrebe. Odposlanci tega od-. bora so že razne stvari predložili in uredili pri posa-i meznih ministrih in ob lej priliki so izjavljali, da je j razpoloženje naroda izredno ugodno za današnjo vlado ! in to še tembolj, ker so tudi pravoslavni zadovoljni. — i Pravoslavno prebivalstvo Bosne in Hercegovine zapu-! šča radikalno stranko ter se v vedno večjem številu j oklepa zemijoradnikov. ; Vmemirjenjeradl^lov. RädikaSi poslanci že dolgo časa vodijo med seboj burne in nervozne razgovore gle-I de politične situacije in glede stranke, v najhujšo zadrego jih pa spravljajo deputacije strankinih odborov : iz dežele, ki vedo skoraj vse povedati, da je narod vedno ? bolj zadovoljen s sedanjo vlado. Strankini zaupniki Iv. j Macedonije so že lavno izjavili, da je nova vlada v par I tednih za Makedonijo več storila, kot radikali v par le-) tih in radikalski voditelji, ki so se toliko zanašali na j odpor in »burjo Šumadije« proti sedanjemu režimu, se-I daj že pišejo po svojih listih, da je še dovolj -Srbov proti sedanji vladi, ki jo podpira Radič, pa naj se ludi Šu-I madija radikalom izneveri. Radikalski poslanci se med i seboj venomer prerekajo, kdo je kriv, da je padla stranka v opozicijo in da jo čaka škoda in sramota, ko bodo enkrat njeni prvaki radi korupcije izročeni sodišču in gotovo tudi obsojeni. Ljubi Jovanoviču prigovarjajo, naj zopet poskusi s svojo akcijo, a ker. za to akcijo ni nobenega povoda in nobene potrebe, mislijo zopet drugi, kako bi bilo, ko bi šli za Petrovičem, katerega sedaj v«-čina hvali, češ, da je bil edini, ki je imel dovolj smelosti, otresti se Pašičevih zapovedi in nadvlade njegovega ožjega kroga. Vsi taki razgovori, nade in načrti so pa seveda prazni, ker ne more ne akcija Jovanoviča in ne posnemanje Petroviča odvrniti odločnega in pravio-! nega nastopa proti korupciji in škode, ki bo s tem zadela radikalno stranko. Vsi rešilni poskusi za radikalno stranko so brezuspešni, ker je usoda te stranke zapečatena in neizbežna. Bolgarsko časopisje se na najrazličnejše načine še vedno bavi z umorom komitskega voditelja Todora Aleksandrova. V eni sapi se navajajo kot povzročitelji umora ruski boljševiki, Radič in končno je morala priti še socialdemokratska »Epoha«, ki piše, da je do umora pripomoglo tudi to, ker je jugoslovanska vlada na glavo komita Aleksandrova razpisala eden milijon dinarjev. Makedonski komiti — nasprotniki umorjenega zastonj zatrjujejo, da niso ne boljševiki, ne Radič in ne jugoslovanski dinarji pripomogli do umora, pa vladni listi I Bolgarije pišejo mimo teh izjav naprej po svojem kom-ceptu. Pot kraljevega para v London in Rim. Naš kraljevski par bo najbrž tekom jeseni posetil italijanski dvor v Rimu; kralja in kraljico bo spremljal zunanji minister Marinkovič. Naš vladar bo ob tej priliki obiskal tudi sv. Očeta. Obenem se pripravlja za pomlad prihodnjega leta obisk našega kraljevskega para v Londonu. Povabilo od angleškega dvora je prinesel inšpektor ati ( centralno Evropo v angleškem zunanjem ministrstva, \ Lompson, ki se je mudil te dni kot gost našega kralja v t Belju. ' Po svetu. Todor Aleksandrov. O legendami pojavi komitskega voditelja se širijo sedaj tri verzije. Po prvi je bil ubit v gozdu pri Džumaji povedom kongresa, ki ga je sklicel j njegov nasprotnik Ale'ko paša. Ta kongres je hotel prote-r stirati proti sedanji 'bolgarski vladi in Aleksandrov je bil j ubit, ker je to vlado vedno zagovarjal in podpiral. Po dru-Ì gi verziji je Toder Aleksandrova ubil njegov tovariš Pro-i togerov, da ga izpodrine in pa zato, ker je Aleksandrov začel nasprotovati sedanji bolgarski vladi. Po tretji ver-I ziji je pa Aleksandrov živ in zdrav in so se vesti o njegovi nasilni smrti razširile radi tega, da se najde povod za pobijanje vseh makedonskih in drugih nasprotnikov sedanje bolgarske vlade. Nemški šovinisti in monarhisti. Bismarckovo mnenje, da je treba politiko voditi z železom in krvjo — »durch Eisen und Blut« — so si popolnoma osvojili de- t, našnji nemški monarhisti in nacionalisti in najhujše je to, da jih pri tem podpirajo tudi nekateri člani republikanske vlade. Ko se je nedavno obhajala desetletnica nemške zmage nad Rusi pri Mazurskih jezerih, je govoril protestantovski pastor približno takole: Gospod Bog je postavil Nemce za prvi narod na svetu in nemški narod je poklican, da namesto Boga dela red »a zemlji. — Protestantovska duhovščina je sploh po večini v monarhistično-šovinističnem taboru, dočim voditelji nacionalistov srdito napadajo katoliški centrum kot republikansko stranko. Poleg proslav raznih zmag so še drznejše in številnejše najrazličnejše vojaške parade. Militarizem dobiva silno privlačnost pri vseh slojih in svet se začudeno vprašuje, kako, da nemško malomeščanstvo v vseh stiskah ne vidi razlike med življenjem raznih generalov in pa siromakov iz ljudstva.- — General Ludendorff, krivec prejšnje in izzivač nove vojne, dobiva od vlade letno 24 tisoč zlatih mark pokojnine, sto odstotni invalidi pa mesečno trideset zlatih mark podpore. Temelje monarhističnega razmaha tvori uradniški in vojaški kader, ki je ostal od leta 1918 skoraj popolnoma neizpremenjen. Nekdanji zvesti Viljemovi pristaši dobivajo vedno večjo moč in če se vršijo kake redukcije, potem je gotovo, da republikanci letijo iz sluzoe. Najbolj čudno je, da socialna demokracija ni znala ali pa ni mogla uvesti ljudi novega duha v upra-j vo. Republikanski publicist Grossmann je že večkrat ! naglašal, da je nemška uprava še vedno sključena pred i »Von Gottes Gnaden« cesarjem, kot nekdaj. Razumljivo f je, da monarhisti v državni slu,., sistematično sabo- tirajo odredbe republikanske vlade, ubijajo ugled republike ter rušijo ideje demokracije, enakopravnosti in pravice. To se posebno dobro vidi pri pravosodslvu. — Bavarski novinar in sotrudnik umorjenega Eisnerja, Fehrenbach je še vedno nedolžen v ječi, dočim Eisner-jev morilec, grof Arco uživa na prostem čast »nacional-aega junaka«. Več sto ljudi je bilo ubitih od monarhi-stov, a vsi - uboji so še danes nekaznovani in celo ne-preiskani. Oficirski morilci so dobili smešno nizke kazni, po ječali pa trpi na tisoče in tisoče delavcev samo radi tega, ker so protestirali proti monarhističnim akcijam. Monarhistični in šovinistični duh je okužil vse-«čiliščno in srednješolsko omladino in večina kulturnih organizacij se izrablja v monarhistične in militaristične svrhe. Proti republikanskim in pacifističnim duševnim delavcem je organiziran najostrejši bojkot. Etnografski muzej na primer ne daje podatkov republikanskim pisateljem in general Schönaich, ki je bela vrana med nemškimi generali, za svoje pacifistične spise ne more dobiti založnika, ker se vsak boji nacionalističnega bojkota. Pretežni del velekapitala je tudi v monarhističnih rokah in demokratska stranka, ki je tudi kapitalistična, se nagiblje vedno bolj na desno. Komedija »belega cesarja«. Visoka ruska aristokracija med ruskimi begunci je raznesla vso nadutost, vso intrigantstvo in razuzdanost nekdanjih ruskih carskih dvorov daleč okrog po svetu, da se svet čudi, zgraža ter pri tem vedno bolj razumeva, zakaj je moralo propasti to carstvo. Pod blaznim početjem te aristokracije — velikih in malih knezov, grofov in baronov, so drugi ruski begunci pravzaprav velike zapeljane in izkoriščane reve. Mnogi se sicer otresejo vplivov »prevashostve-»ih« blaznežev ter se često osamosvojijo v delu in poklicu ali pa gredo ob prvi priliki kljub zaprekam in terorju od strani Wranglovske soldateske zopet nazaj v domovino, mnogo jih je pa še vedno, ki zapeljani in prisiljeni delajo štafažo blodnjam plemstva. Sorodniki zadnjega ruskega carja bijejo že dolgo med seboj boj za rusko carsko prestolje. Med njimi so spletke in zarota kot nekdaj v srednjem veku in vsak od njih izdaja visokoleteče proglase na »vse Pruse«, hujska in moti pa tiste ruske begunce, ki jih ima s pomočjo svojih agentov in svojega denarja slučajno pri roki. Velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, ki se je predstavljal dolgo časa kot pretendant ruskega carskega pre--stolja, je izpodrinil veliki knez Ciril Vladimirovič, bratranec zadnjega ruskega carja in starec se je končno dal popolnoma izpodriniti od mlajšega na prestolu, ki je pa za oba na luni, Marsu ali pa nekje v oblakih. Ciril Vladimirovič se smatra sedaj za »carja vseh Rusov« ter pripravlja »carsai proglas«, ki se ho tiskal v — Beogradu. Ta proglas bo seveda v majestetični množini: Mi, Nas itd. — koliko je na teh Mi in Nas, je pa svetu nedavno razkril dnevnik pokojnega A. S. Suvorina, ki je bil caristični žurnalist in je vodil list »Novoje Vremja«, a je dajal duška svojemu ogorčenju proti samopašnosti in pokvarjenosti oblastnikov v svojem dnevniku, ki je prišel po njegovi smrti sedaj med svet. Suvorin se je •kretal na dvoru in je vse umazanosti kratko, a točno označeval v svojih zapiskih. Tu so beležene stvari, ki kažejo vso pokvarjenost in korupcijo vladajoče družbe proti narodu in državi v najbolj žarki luči. V primer samo to: ko so Japonci razbili rusko floto, so se leta 1904 vodila pogajanja za nakup argentinske flote. Ta za rusko državo ugocmi nakup se pa ni izvedel, ker veliki knez Aleksej Vladimirovič ni dobil zahtevane provizije od pol milijona rubljev. Druge, za državo ugodne nabave so se pa razbile, ker je tudi njegov brat Ciril zahteval podobne dobičke. In ta Ciril bi danes rad vladal vsem Rusom, zaseda pa prestol na — oblakm. Stališče Ukrajincev. Pariški listi prinašajo izjave voditelja ukrajinskih beguncev dr. Mihajla Loz nski, ki je profesor mednarodnega prava v Pragi in voditelj komiteta zasužnjenih narodov. (Ukrajincev, Belorusov in Litavcev). Lozinski je rekel: Na Češkem živi amo pol milijona Ukrajincev, a so le dobili v saint germain-skem dogovoru leta 1919 zajamčeno avtonomijo. Na Poljskem je pa 8 milijonov Ukrajincev, 3 milijoni Belorusov in 1 milijon Litavcev, a vsi skupaj nimajo absolutno nobene svouode, ne kulturne in ire gospodarske. Intelektualno ukrajinsko središče je Lvov in za to se v tem mestu najbolj udejstvuje poljski teror, kar kaže na primer zatvoritev ukrajinske univerze. Naziv narodna manjšina za Ukrajince ni pravilen, ker Poljaki niso narodna večina. Takozvane manjšine sestavljajo kompaktno maso velikega dqla poljske države, a poljski element ali takozvana «državotvorna večina« pa tvori komaj 15- odstotkov prebivalstva, dočim je Ukrajincev blizu 70 odstotkov, ostali so Židi, Nemci in.Rusi. V sovjetski Rusiji imajo Ukrajinci svoja vseučilišča, ukrajinski jezik je služben v uradih in v celokupnem javnem življenju in edina- poljska vlada še ni niti pomislila na to, da imajo tudi druge narodnosti svoje svete pravice. Zaglul paša odpotoval v London. Končno se je odločil egiptovski ministrski predsednik Zaglul paša za pot v London. Odpotoval je v London iz Pariza v torek. Prvi sestanek z Macdonaldom se bo vršil v četrtek. Od lega sestanka si angleški tisk baš ne obeta osobito veliko, vendar je že to velike važnosti, da bo do pregovorov sploh prišlo. Rumiinski Caruga. Slavonskega razbojnika Čarugo, iki je dolga leta vodil vse oblasti za nos ter je z načelniki, •žandarji, policaji in drugimi, ki so ga preganjali, preoblečen popival po kavarnah, nadkriljuje daleč rumun-ski razbojnik Terenta. T,a razbojnik si je izbral za razbojniški teren do malega celo Rumunijo in je postal prava legendarna pojava, zlasti še radi tega, ker obsiku-je po navadi bojare in druge bogatine, katerim ljudstvo obiska drznega in zvitega razbojnika prav posebno pri- vošči. Razbojnik Terenta prihaja tudi v mesto najrazličnejše preoblečen in 'če se kje v gostilni ali v uradu razgovarja z oblastnimi organi, ki ga iščejo, pusti na mizi vedno listek s svojim zaslnehljivim pozdravom. Zadnji Čas so ga imeli skozi več dni obkoljenega na nekem otoku in vse rumunske oblasti so že triumfiraie, da je njegova usoda zapečatena. Ob bregovih reke je dolgo čakala nanj. močna žandarmerija in ko se je končno s čolni upala na otok, ji je razbojnik že davno pod vodo odplaval na ta način, da je za to podjetje srkal zrak izpod vode skozi cevi, M se pa niso opazile med bičjem. N6 razbojnikovo živo in mrtvo glavo se razpisujejo vedno večje nagrade in često se najdejo po raznih krajih obešeni ali pa zaklani ljudje z lističem in napisom: »To je zaslužil kot nagrado, ker me je lovil. — Terenta«. »at**; Amerika-Europa, upnik-dolžniki mest in vasi in s smrtjo tisočerih francoskih sinov. Po Franciji in Belgiji obhajajo tekoči in pretečeni mesec prav često zelo žalostne spomine. To so desetletnice raznih bitk, katerih imena'so združena s propadom Kmalu pa pride na vrsto jubilej, ki naj bi bil jubilej veselja in zmagoslavja, a je samo petletnica versailles-kega miru, ki je nastal v duhu zmagoslavja, a ni prinesel v teh petih letih sreče in zadovoljstva Evropi. Spomini na zavezništvo orožja so sicer še živi, zavezniška sloga je pa, pokopana. V Evropi je nastala atmosfera, ki je daleč od vsega tega, kar se je pričakovalo tedaj pred petimi leti, ko so zmagoslavni zavezniki sklenili in podpisali versailleski mir. Najprej je Anglija zapustila zavezniško fronto in Lloyd George, ki je tako energično zahteval, da se Nemčija popolnoma razoroži, je izvedel preobrat v angleški politiki ter začel vedno odločnejše nastopati proti francoskemu zavezništvu. Še prej in še bolj se je pa odtujila Amerika od Evrope, ki danes niti ne sodeluje v Ligi narodov, ki je delo pokojnega Wilsona. Odmošaji evropskih zavezniških sil do Amerike so danes le še odno-šaji dolžnikov d<) zelo trdega upnika. V ameriški javnosti se je kmalu začelo naglašati, da morajo zavezniške države točno izpolniti svoje obveznosti ter poplačati tudi vse, kar jim je Amerika med vojno dajala na vojnem materijalu in opremi. V principu je ta zahteva popolnoma v redu, ni pa v redu glede momentov, ki so privedli do tega, da so se evropske države zadolžile in da jih je Amerika zalagala z raznim blagom. Svrha, radi katere so bili dolgovi napravljeni, daje evropskim državam precej moralne opore, ko se branijo po zahtevah ameriške javnosti izpolnjevati svoje obveznosti. Ko je Amerika vstopila v vojno, je imela gotovo namen uničiti Nemčijo. Če so Amerikanci imeli ta cilj, so morali računati tudi s sredstvi in žrtvami v njegovo dosego. Med sredstva treba računati vojni materijal in pa živila, ki so jih Amerikanci dajali zaveznikom. V svetovni vojni so Francija, Belgija, Rusija, Srbija in Črna gora dale največ ljudi, Amerika in, Anglija pa mnogo manj. Ti dve državi sta ta minus nadomestili z dajanjem materijala in denarja. Vsak je torej dajal, kar je imel. Amerikanska 'zahteva, da sedaj zavezniki plačajo vsako uniformo, v kateri so bili ubiti njeni vojaki, meče čudno luč na motive, radi katerih se je šio v vojno. Kakor se ne da reči, da je Amerika samo radi liferacij vstopila v vojno, tako tndi ne more obdržati, da bi imele evropske države svoje vojne žrtve nepoplačane, dočim bi Amerika za ves izdani materijal in denar morala dobiti povračilo. Evropske države so se pa na vsak način pozno začele zavedati svojega dolžniškega stališča napram Ameriki in odplačevanje dolgov so si predstavljale na tak način, da bodo svojega upnika zadovoljile z delom od tega, kar same dobijo od svojih dolžnikov. V to svrho so pred petimi leti naložile Nemčiji in drugim tako zva-nim premaganim državam velikanska bremena in odškodnine, ne ozirajoč se na to, ali bodo te države v.danem položaju tudi zmogle vsa ta bremena. Ko so tako dolžniki Amerike čakali na svoje dolžnike in delali nove dolgove, je Anglija prva sprevidela, da so vse evropske države med seboj zvezane v verigo tirjatev in obvez in da je sama Amerika, ki ima samo tirjati in ničesar ne dolguje. Anglija je sama za sebe uredila vprašanje svojih obveznosti napram Ameriki. Ker pr el petimi leti sklenjena rešitev vojnih odškodnin ni prišla do nobenih rezultatov, se je od angleške in ameriške strani potom Dawesovega načrta Nemčiji odmerilo breme, ki odgovarja njeni gospodarski moči. To je na vsak način blažje postopanje, kot je bilo ono pred petimi leti in je naravno, da sedaj Francija, Belgija, Italija in druge dolžne države zahtevajo nekaj podobnega za sebe. Amerika je s tem', da je pristopila k reševanju reparacijskega problema, pokazala dobro voljo, napram vsem državam popustiti v svojih zahtevah. Tista ameriška javnost, ki je poprej zahtevala neizprosno tirjatev vseh dolgov, stopa y ozadje, v ospredja pa sto- pajo is totale o kol v Angliji novi ljudje, zahtevajoč mir in sporazum za vsako ceno, ker so uvideli, da je bila vojna za človeštvo in svet vellica zmota in nesreča. Glede Nemčije kot'posamezne države v posebnem položaju, je bilo lahko napraviti gotove načrte, ni pa to mogoče glede drugih držav, ki so med seboj na vse mogoče načine vezane v obvezah in dolgovih. Za izhod iz te zmede in iz vseh teh problemov se vedno odločnejše predlaga od strani nekaterih miroljubnih politikov Evrope in še bol j od strani novih voditeljev ameriških'mas, naj Evropa med seboj najprej v miru in sporazumu vse uredi ter potem kot celota, urejena ter spravljena v miru in slogi, stopi z Ameriko ne samo kot z upnikom, ampak v prvi vrsti kot s prijateljem v pogajanja in stike. gmMäimmMm&BmWHlmW Iz Slovenile. SLS in celjske občinske volitve. Z ozirom na izjavo dr. aero vseka glede celjskih volitev priobčeno v »Novi Dobi« po dobljenih informacijah priobčujemo, da dr... Jerovšek ni bil in tudi ni z uredništvom imenovanega lista v nobeni zvezi, da se je pa pri raznih prilikah kot privatna oseba razgovarjal o teh volitvah ter pri tej priložnosti posebno v razgovorih s strankinimi nasprotniki povdarjal dejstvo, da SLS kot laka s temi volitvami nima ničesar opraviti, ter pojasnjeval tozadevno variran-je njenih pristašev v Celju, nikdar pa ni glede omenjenih volitev ničesar jHporočal strankinim pristašem, niti, da se vzdržijo volitev, niti da volijo Narodni blok. Sicer pa se, je o celjskih demokratih v Mariboru še-le v zadnjem času izvedelo, da so proti pristašem SLS in njenim organizacijam v Celju postopali naravnost škan dalozno in to celo v času, ko se je že govorilo o skupnem nastopu slovenskih strank pri volitvah. Opozorimo tukaj na prepoved, da Orel ni smel korakati skoz Celje! Popolnoma umevno je, da tako postopanje proti organizacijam SLS nikogar ne more navdušiti za skupen nastop s tistimi strankami, ki tako postopanje proti SLS povzročijo, oziroma zagovarjajo in izvajajo'. Tako postopanje naravnost odbija. Zato moramo kot popolnoma nepristranski sodniki konstatirati, da nosijo celjski demokrati veliko krivdo na tem, da pri volitvah ni pri šio do skupnega nastopa slovenskih strank. -j- Anton Turnšek. Zadnjo sredo je bil na Rečici v Savinjski dolini pokopan naš vrli pristaš Anton Turnšek, trgovec in posestnik. »Straža« je tem bolj- dolžna, da se ga spominja s hvaležnostjo, ker je bil od njenega početka njen spreten in dober dopisnik, dokler mu ni bolezen iztrgala iz rok peresa, ki ga je tako" vešče, dobro in plemenito vodil v obrambo katoliške in slovenske stvari. V vseh težkih bojih, ki jih je vodila naša stranka proti svojim raznim nasprotnikom, je rajni Turnšek stal v prvi vrsti. Nikjer ni odnehal, dokler naši stvari ni pripomogel do zmage. Neumorno je deloval v občini, v okrajnem zastopu in v vseh korporacijah. Ko so drugi legli k počitku, je v sobici rajnega Turnšeka še vedno, in to pozno v noč brlela luč, ob kateri je po trudapolnem dnevu pisal in delal za stranko in dobrobit svojega bližnjega. Ta preveliki napor je tudi povzročil kap in vse njene težke posledice. Ohranimo plemenitemu rajnemu Turnšeku hvaležen spomin! Bog mu naj povrne vse dobro, kar je v obilni meri storil na zemlji! Spoštovani, obitelji pa naše sožalje! Z lizolom še je zastrupila. Včeraj se je skušala zastrupiti na Pesnici v kolodvorski restavraciji zaposlena natakarica, IDletna Marija Lasbacher, ker jo je baje gospodar okregal. Izpila je steklenico lizola, ki pa je bil po sreči piecej razredčen ter so mlado samomorilko. popadli samo hudi krči. Mariborsko rešilno društvo, jo je prepeljalo v bolnico, kjer so ji želodec izprali. I 1 Slobodan Ribnikar umrl. V Beogradu je umrl dr, Slobodan Ribnikar, po poklicu zdravnik in lastnik dnevnika »Politika«. Pokojni je 'bil rojen leta 1873 kot sin Slovenca Ribnikarja, ki je deloval kot zdravnik v Beogradu. Njegova brata Vlado in Darko sta ustanovila list »Politika« in ko sta padla leta 1914 kot srbska oficirja, je Slobodan po vojni nadaljeval njuno delo. Pokojni je med vojno služboval kot vojaški zdravnik, dosegel je čin sanitetnega podpolkovnika v rezervi ter je užival velik ugled v Beogradu in v Srbiji. Pokopali so ga včeraj z veliko častjo. Zapušča ženo in dva sina, enega inženirja in enega študenta. Prejemki penziionistov in rubež. Finančni odbor je sprejel predlog poslanca Žebota, da mora ostati vsaj polovica prejemkov upokojencev pred rubežem nedotakljiva. Ljubljansko »Jutro«, ki poroča o tej seji finančnega odbora, je pa po svoji navadi v poročevanju tako zleibno, da prikazuje stvar tako, kot da bi bil poslanec izročil polovico prejemkov penzijonistov sodnijskemu iztirjevanju ali eksekuciji. V »Jutru« namreč stoji, da se na'predlog pcslanca Žebota lahko 50 odstotkov penizijónistovskih prejemkov m Schicht-ovo mila znamko „Jelen M je priljubljeno pri vseli varčnih gospodinjah ! Pravo samo z imenom „S c h i c h tu in znamko „Jele n“! zarubi. To se sliši in razume, kot da bi bil poslanec polovico prejemkov spravil pod sekvestriranje, res je 'pa nasprotno, da je pepzijcnistom polovico prejemkov rešil, ker se jim je poprej lahko vse zarubilo. Poslovanje tobačne režije. Kakor po navadi, tako se je tudi na zadnjem kongresu trgovskih zbornic in iz-vozničarjev mnogo govorilo o izvozu in o pridelkih, a to vse preveč na splošno. Konkretne so bile številke, ki •so se iznesle, a čudno je, da se zborovalci s konkretnimi podatki niso natančno pečali. Posebno zanimivo poglavje je o tobaku in o poslovanju naše tobačne režije. Ugotovljeno je, da, je od lanskega pridelka ostalo za iz voz 500 va'gonov vrednih 425 milijonov dinarjev, od prejšnjega leta je pa še ostalo 320 vagonov. Vsega skupaj torej 820 vagonov v vrednosti nad 670 milijonov dinarjev. Od letošnjega pridelka pride k temu še kakih 350 vagonov in tako bo pripravljeno- za izvoz okroglo 1200 vagonov vrednih nad eno milijardo dinarjev. Treba je vendar vprašali, zakaj je ostala nerazprodana ogromna količina od 820 vagonov tobaka, kako se ta velikanska tobačna množina konzervira in koliko znašajo interkalarne obresti vložene ogromne svote narodnega premoženja. Ta vprašanja so zelo nujna in potrebna in je res čudno, kako da se niso stavila na kongresu. Čudna je pa stvar še posebno radi lega, ker se že lako dolgo in tolikokrat javlja, da hodijo po svetu razne komisije radi prodaje tobaka in da na drugi strani zopet mi sami kupujemo holandski in drugi tobak. Kaj so vendar počele ie tobačne komisije in kako je to, da prijateljske države kupujejo tobak drugje'in ne pri nas, ko ga imamo toliko že par let pripravljenega za izvoz. Kadilci morajo nazadnje tudi vprašati, kako je to, da se prodaja po visoki ceni tako slab tobak in da sc» razni tobačni iadeua tako slabi. Vidi se, da se monopolska uprava naravnost duši v obilici dragega tobaka in da ni sposobna ga vnovčiti in da ga tudi noče domačim kadilcem dali v boljši kvaliteti in po nižji ceni. S skrbjo je treba vprašati, aii ni la uprava pri vseh svojih lastnostih tudi pustila, da se velikanske, za izvoz pripravljene tobačne zaloge kvarijo in propadajo. Red, ki se uvaja pod sedanjo vlado, bo moral gplovo tudi temeljito obiskati monopolsko upravo. Kmetska bitka pri Prijedoru v Bosni. Kmetje vasi Gradine in Strigove so se vračali minulo nedeljo od maše. Prebivalci obeh vasi se že dolgo časa sovražijo ter pride mnogokrat med njimi do resnih pretepov. Najbolj žalosten in usodepolen pa je, bil. spopad, ki se je vršil v nedeljo. Kmetje so planili drug na drugega z orožjem, katerega je kdo slučajno imel, z noži, koli in revolverji. Kmalu je obležalo na bojišču 9 težko ranjenih in eden mrtev. Šele to je spametovalo razdivjane seljake. Sedaj pa vršijo oblasti obširno preiskavo ter so zaprle skoro vse moške prebivalce obeh rasi. Zračni promet v naši državi. Mednarodno društvo za zračni promet se bavi z načrtom, izpeljati med večjimi mesti naše države zračni promet. Za enkrat bi se zvezala proga Beograd—Osijek—Zagreb. Od Beograda do Osijeka bi leteli hidroplani ter bi obenem ta proga tvorila del velike zračne proge, ki veže zapadno Evropo s Carigradom, od Osijeka do Zagreba bi se pa odcepila stranska proga, kjer bi vršili promet običajni eroplani. Vožnja iz Osijeka do Beograda, ki jo1 prevozi danes parobrod v enem dnevu, železnica pa v 8 urah, bi sé skraj šala na 2 uri ter bi stala 35 švicarskih frankov. Železniški most v Novem Sadu. Graditev velikega železniškega mosta v Novem Sadu je zaostala radi pomanjkanja sredstev. Železna konstrukcija je gotova, toda za njeno montiranje bi bilo potrebno 45 milijonov dinarjev, katerih država sedaj nima Ha razpolago. Odjek amnestije v južni Srbiji. Ukaz o amnestiji za krivce ▼ južni Srbiji je napravil v teh: krajih najboljši vtis. Prebivalstvo smatra amnestijo za dokaz, da vlada razume težki položaj južne Srbije ter dela na to, da ga kolikor mogoče izboljša. V ministrstvu pravde se sedaj dela, da bo amnestija pravično provedena. Amnestija se nanaša samo na krivce, ki niso v emigraciji. Jugoslovansko-ogrska konKurenea. »Prager Presse« poroča iz Budimpešte, ra označujejo ogrski agrarci in produktni trgovci, da je Jugoslavija najnevarnejša konkurenca na čehoslovaškem trgu. Posebno se povdarja, kako Jugoslavija forsira eksport moke ter pri tem tudi skrbi, da izvoz ni zvezan z velikimi stroški. Ogrska je bila prisiljena, znižati svojo carino. Sedaj, ko se dinar dviga, pa mislijo ogrski trgovci, da bodo lažje konkurirali z jugoslovanskim izvozom ter se za nekaj časa zopet uveljavili na češkem trgu. T Dr. Pavel Turner. Včeraj ob ^ol 11. uri predpoldne je umrl v Mariboru na svojem posestvu podi vino-rejsko šolo 82 letni slovenski javnosti znani dr. Pavel Turner. Dr. Turner je bil rodom iz Frama pri Mariboru, kjer se je rodil leta 1842. Gimnazijske študije je končal v Mariboru in na Reki. Kot visokošolec je postal vzgojitelj pri boljših družinah na Dunaju, kjer je študiral filozofijo in postal tudi doktor modroslovja. Po končanih študijah ni vstopil v službo kot profesor, ampak je ostal vzgojitelj imovitejših plemiških sinov. V vzgojiteljski službi je prepotoval celo Evropo in si pridobil široko obzorje, ki ga je tako odlikovalo tudi v visoki starosti. V mlajših letih je veliko pisal v »Narod« in »Ljubljanski zvon«. Kot starejši mož se je dr. Turner vrnil zopet v svoje rojstne kraje in bival do smrti na svojem lepem posestvu poleg mariborske vinarske šole. V Mariboru se je posebno zanimal za Zgodovinsko društvo, katerega prvi predsednik je bil mnogo let in ga je tudi znatno gmotno podpiral. Velik dobrotnik je bil tudi dijaštvu. Blagopokojni je bil blagomilega značaja, trden Slovenec in je vedno živel z vsemi v miru. Spoštovali in cenili so ga visoko vsi mariborski Slovenci in baš ràdi tega, ker je bil klen Slovenec, ki je imel ob vsaki priliki odprto roko in srce. Dočakal je kot v vsakem oziru zmeren človek visoko starost 82 let. Čistemu pohorskemu značaju kakor je bil rajni dr. Turner kliče ■ tudi »Straža«, ki je njegove zasluge tudi obširno proslavila ob njegovi 80 letnici, sedaj ob grobu: Bodi mu lahka zemlja slovenska, katero je ljubil in spoštoval celo življenje kot kleno zaveden sin slovenska matere. Pogreb rajnega se bo vršil v soboto, ob četrti uri od njegovega stanovanja proč na Pobrežje. Tako postopanje presega vse meje potrpežljivosti. V Mariboru prebiva od prevrata sem rodbina urarja Jana na Aleksandrovi cesti. Ta ubogi človek, kojega rodbina šteje osem članov, se pic,täte in tišči v eno majhno sobo na pošti. Že pet let vedno prosi za stanovanje vsaj dveh sob, a 'vse njegove posedanje prošnje so bide zaman. Žalostne in nevzdržne stanovanjske razmere, v katerih živi g. Jan z ■bolehno družino že pet let, so znane vsem stanovanjskim oblastim, a te doslej niso nič storile, da bi se popravila/ krivica, ki se godi temu trpinu. Pred kratkim je stanovanjski urad Janu nakazal večsobno stanovanje, a proti tej podelitvi se je pritožila na drugo stanovanjsko instanco v Ljubljani druga stranka in se je ugodilo tej, ne pa ubogemu Janu. Urarja Jana so sedaj vrgli tudi iz ene sebe na posti in sedaj je namesto v večsobnem stanovanju — na častil Tako nečloveško postopanje stanovanjskih oblasti je v nebo kričeča krivica in bomo poskrbeli, da bo stanc-. vanjska oblast v Ljubljani debila od ministrstva za socijalno politiko poduk, da je tudi trpin človek, ki rabi streho za svojo bolehno, družino-. Ubogi Jan je pet let mirno prosjačil, a je zadel vedno na gluha ušesa -napredne gospode, ki odločuje pri stanovanjski oblasti. Umetnostna razstava. V nedeljo, dne 28. t. m., ob 11. uri dopoldne bo v kazinski dvorani otvorjena kolektivna umetnostna razstava treh mladih, a že dobro znanih umetnikov Stiplovšek, Pirnat in Kes. Naznanjamo otvoritev z najboljšim priporočilom k razstavi, ki traja do 19. oktobra, se še pa povrnemo. Težka poškodba. Pri ključavničarju Te meriti v Volk-marjevi ulici se je težko ponesrečil ISletni učenec Henrik Baš. Na dečka ie padla težka železna mreža ter mu zdrobila levo nego in ranila na hrbtu. Ponesrečenca so odpeljali v bolnico. Ogenj na Pobrežju. Pri posestniku Käferjiu v takozva-nem -»Sintergrabnu« na Pobrežju se je najbrž vsled neprevidnosti kakega kadilca vnela velika kopica sena, stoječa na prostem precej daleč od gospodarskega poslopja. Na . mesto požara je prihitela požarna hramba iz Pobrežja. Ker je seno gorelo z mogočnim plamenom, so ogenj opazile • tudi' druge požarne bramite in na mestu požara so se . kmalu pojavili mariborski ognjegasci z dvema brizgalnama, za njimi pa, ko je bil ogenj že zadušen, pož. hrambe iz Razvanja in Studencev. Gas,ite v je bila zelo otežkočena vsled pomanjkanja vode; slednjič so morali napeljati vodo . iz daljave 400 m iz Tržaške ceste s pomočjo cevi mari- -barake požarne hrambe. i Katoliško prosvetno društvo v Melju ima v nedeljo, dne 28. septembra ob 5. uri popoldne običajni mesečni ! sestanek, h kateremu se vsi društveniki in prijatelji ! društva uljudno vabijo. Vpisovanje in vplačevanje čla- ; ! narine pa se vrši od 4.—5. ure. Vsi katoliško misleči j J Meljčani, vstopite v naše društvo, da se izobrazimo in j ■ vzgojimo v značajne može in ugledne žene. Torej na : I svidenje! Odbor. Podružnica društva kaznilniškega in jetniLo-ga ! nadzorovalnega osobja v Mariboru priredi v nedeljo, dne 5. oktobra 1924 popoldne ob 4. uri vinsko trgatev v Gambrinovi dvorani. Na državni srednji kmetijski šoli v Mariboru bodo v najkrajšem času oddana naslednja prosta mesta sup- , ; lentov, odnosno profesorjev: 1. za pripravno skupino : • (matematika, event, fizika z meteorologijo, botanika, j j mineralogija in geologija s pedologijo, zoologija). 2. Za • j živinorejsko skupino (anatomija in fiziologija domačih j j živali, živinoreja, mlekarstvo, živinozdravstvo) in 3. za ; j kulturnotehnično skupino (risanje, zemljemerstvo, kme- : » tijske melioracije, stavbinstvo). Eden profesorjev (mor- j 1 da živinorejec) bo imenovan za direktorja. Nadalje se bo j j namestila vsaj ena pisarniška moč (računovodja). — j i Kmetijski strokovnjaki' (agronomi in kulturotebniki) in j j moški zanimanei računske stroke, ki se zanimajo za ; , katere navedenih službenih mest, naj to, javijo takoj ; direkciji drž. srednje kmetijske šole v Mariboru s kralji kim poročilom o študijah, izpitih in dosedanji praksi, j s Dokumentov ni treba predlagati. Prijava je obojestran- ! ; sko neobvezna. Gre za to, da ugotovimo, da-li imamo j j navedene kvalificirane strokovne moči v ožji domovini, j • ali jih naj poiščemo drugod. Pouk v knjigovodstvu, dopis ju, srbohrvaščini, steno- j ; grafiji in strojepisju se prične dne 1. oktobra t. 1. Prijave za posamezne predmete se sprejemajo ustno ali pismeno • ! na državni trgovski šoli (Maribor, Zrinskega trg 1 I) do 1. j . oktobra. Pouk bo zvečer. Kolesarski klub »Perun« priredi v nedeljo, dne 28. j t. m. svoj zaključni izlet in klubovo mrko na progi Ma- ; ribor—Sv. Ožbalt 26 km. Odhod izletnikov ločno ob j 13. uri iz Narodnega Doma. Start dirkačev na Koroški j cesti pri km 1 točno ob 14. uri. Zvečer istega dne razde- . litev daril in diplom ter zabavni večer v gostilni Magli- i ca na Rotovškem trgu. Ljubitelje tega športa se naj- j uljudneje vabi na izlet, kakor tudi na zabavni večer. ! Srbohrvaščino poučuje prvovrsten strokovnjak po- j samezne in v skupinah po Berlitzovi metodi tudi cirili- ; : co, čitanje in pisanje. Vpisovanja in pojasnila dnevno j v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat, Marmor | samo Slovenska ulica 7, telefon 100. Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Le- gatovi šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in Vpisovanja v trgovini s pisalnim» stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7. telefon 100. Dušica. Reman v.treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus. 53 XIX. Izzivanje. Pripoveduje se, da razsežni prostori riclimondskega gradu še niso videli takega sijajnega večera kot je bil tistikrat, — pa tudi ne tako usodnega. Njegovo kraljevsko Višočanstvo princ vvaleški sam je počastil večer s svojo navzočnostjo. Tudi princesinje so prišle in ž njimi številno spremstvo in vsa visoka londonska družba. Bogate toalete so šuštele, diamanti in biseri so sc bliskali, pogledi so žareli, ples je šumel, čebljajoč in smejoč se so pohajkovali gostje po razkošnih prostorih ali pa si iskali hladne proslročke na verandah in v vrtu. Margareta je sprejemala goste v dvorani vrhu glavnih stopnic. Za vsakega je imela smehljaj in prijazno besedo. Lakaji v bogatih oblekah so klicali imena prišlecev pri vhodu v dvorano, imena, ki so slovela v politiki, v športu, v. vedi, v umetnosti, velika slavna zgodovinska imena, skromna nepoznana imena »novih ljudi«, plemenite dolge naslove, preprosta rodbinska imena. Obsežni prostori so se polnili, smejanje in govoričenje je donelo od vseh strani, vmes pa so vabili veseli zvoki neumorne godbe. — »Gospodična Renala Candeill?, gospod Chauvelin!« so javili lakaji. Margareti je zatrepetalo srce, nekaj jo je tiščalo za vrat. Pa premagala se je, tudi s tema svojima gostoma je hotela biti prijazna. Saj jih je sama povabila. Gospodična Candeille je vstopila prva. Globoko in dovršno se je poklonila gospe Margareti. Obraz ji je žarel, izbrano je bila oblečena, pa nikakor ne vsiljivo. Rdečo rožo je imela zataknjeno v črne lase, krog vratu pa je nosila nakit zares kraljevske, neprecenljive vrednosti. Tesno za njo je stopal Chauvelin v sivkasti obleki, s sklonjeno glavo in z rokami na hrbtu. Muzajoč se in radovedno so ogledovali gostje nekdanjega, dobro znanega »pooblaščenega predstavnika francoske republike«. On pa se ni zmenil za nikogar. Ponižno in globoko se je priklonil Margareti, izmenjal z njo par vljudnih besed ter se podal s svojo varovanko v dvojano. Končno so bili gostje vsi zbrani in Margareta si j< smela za hip oddahniti. Srce jo je vleklo k Percvju. Samega ga je našla v njegovi sobi. Taki trenutki so bili najsrečnejši za njo. Tedaj in le tedaj ga je videla, kakršen je bil v resnici. V njegovih globokih, sinjih očeh je zasijala-brezkončna nežnost, izza zaspanih trepalnic je žarela dolg ) zadržana strastna njegova ljubezen, v tistih trenutkih se je potajil njegov nemirni, drzne načrte snujoči duh in zavladalo je mehko,, nežno srce 'ljubečega moža in soproga. Tedaj jo je vzel v naročje in jo privil k sebi in čudno hrepeneče so zrle njegove globoke, sinje oči kol bi želel iztrgati iz srca ven druge misli in čuvstva in strasti, ki so ga gnale med nevarnosti ter mu jemale in krajšale srečne ure —. »Percy!« mu je šepetala tisti večer in mu gledala v ljubeče oči, »Percy, obljubi, da se ne prenagliš nocoj, da ne storiš ničesar nepremišljeno —! Tisti — človek kuje zlobne načrte! Prizor v šatoru je njegovo delo —: Sovraži te smrtno in —.« »Seveda, dragica!« je dejal Percy s svojim običajnim nosljajočim glasom. »Seveda kuje načrte —! Ampak — ko pa„je stvar tako preklicano zanimiva! Sam ne ve, kaj pravzaprav ve ali kaj jaz vem. Pravzaprav nobeden izmed vas — e-hm — ne ve —.« Prisrčno in veselo se je nasmejal ter so popravil ovratnico. »Percy —!« je šepnila obotavljaje se. »Da, dragica —!« »Te dni, ko si šel po Déroulèda in Julietlo, — oh koliko groze in strahu sem pretrpela in —.« Vzdihnil je kratko, rahla nezadovoljnost je donela iz njegovega vzdiha, pa nežno je odgovoril: »Vem, ljuba, da si trpela in to je prav tisto kar mi dela težave. Vedel sem, da me težko pričakuješ in zato sem moral tako preklicano hiteti s svojim poslom, da te nisem pustil predolgo čakati —. Četudi bi se bil še kaj rad pozabaval —. (Dalje prihodnjič). ig&pgfpgifš Velika izbira pletenih jopic, bluz, oprsni kov, jumperjev, robcev, kostumov, pelerin, kapic, celih oblek, sviterjev, Stran 4. STRAŽA. M. septemi»» Ce greste v Maribor, oglasile se novem gostilničarju Osetu. Narodnem domu pri 571 6—1 Učem mlajšo gospodično, Slovenko, iz boljše hiše z dobro vzgojo in ljubega vedenja, h 2 fantoma 3 in 4 leta sta rima. Pogoj: znanje lepe slovenščine, Če mogoče tudi franc, in ital. jezika ter znanje v šivanju otroških oblek in perila. Ponudbe g sliko in zahtevanimi pogoji prosim na upravo »Straže* pod Maribor 58y. 587 2 Zamenjam vinske sode za vino ali sàdni mošt. Vpraša se pri F. Vrhunb, Maribor, Majstrova ulicä I7. 592 za zglavnike, puh za pernice, žimo, afrik in cvilh za žimnice, platno za prtiče in vse diugo posteljno perilo, odeje šivane in flanelaste, preproge, zastore, posteljne in kavne garniture, namizne pite, prodaja v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah veletrgovina R. STERMECKI, CELJE, št. 334. Ilustrovani cenik zastonj! Trgovci engros cene. 48I 16 Zobobola ne poznat kdor neguje zobe z mat» Privatili pouk za posameznike za strojepisje, stenografijo, računstvo (nauk o menicah in devizah, kalkulacijah, kontokorentih), enostavnem, dvostavnem in amerikanskem knjigovodstvu z bilanco, korespondenci in registraturi. Začetek dnevno. Traja 3—6 mesecev. Metoda Kovač: sardo praktično, temeljito, lahko umljivo. KOVAČ, MARIBOR, KREKOVA ULICA 6. 566 kupim vsako množino po najvišji ceni. Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na IVAN SEVER, VELENJE 8MB* Prvovrstni sodi v vseh velikostih, se dobavljajo takoj in • poceni od mehanične sodarne 2S2- IFicliler-ja, sin., «•e®es@seeeeeeee®ee® iciiiij Kčipujj utrnil dokolenk i. t. d., vse lastnega izdelka in po zelo nizkih cenah. Vsa naročila po meri se izvršijo točno po želji lastni piatirei Marije Vezilj Maribor, Molska ulica 17. Bluze se vežejo od 50—89 Đ. jjf ceneno četo perje? Otvoritveno? naznanilol En kg sivega o* puljeuega perja 70 D, na pol belo 90 D, belo 100 D, bolje 120 in 150 D, mehko jak pub. 200 in 225 D, boljša vrsta 275 D. Pošiijatve carine prosto, proti povzetju od 300 D naprej pošt-nine prosto. Vzorec zastonj, Blago se tudi zamenja in ne-všete vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL, Lobez št. 77 pri Pilznu, Čeho-slovaška. Poštne pošiljke gredo iz Čehoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni. 1120 6--I Kdor v „Straži“ oglašuje, • uspeha gotovo se radute! ! P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Meljski cesti 25 W :t