te! 5*9 t/i j "A TU' 2*!lJ-«orek)16.2.1982 CENA 9 din avec Odgovorni urednik v d Jože Košnjek Št.13 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO En °tno od Kranjske gore do Planice Ranjeni smučar umrl februarja, je v Kliničnem centru v Ljubljani umrl 8-letni Milan Horvat, ki ae je deset dni poprej hudo poškodoval pri smučanju na Krvavcu. Otrok je tedaj smučal pod dvosedetnico z vrha Krvavca. Odpela se mu je smučka. Ko je lovil ravnotežje, je vanj trčila neznana smučarka. Pri padcu se je tako hudo ranil, da je za posledicami umrl. pripravljeno v 2 minutah polenta »Mi Wi polenta aŽajaJ SS*^3h*?r?^ °0vin »portnorekreacijskih in tekmovalnih k3b n" o«i J* tl*nUl *niogljivO«ti od Kranjske, gore do kttrh n» oaw ^ zmogljivosti od Kranjske, gore do Ejrsju?e »kunn • gkuPnei*a programa republiško telesno-rW?ke fore /aSt. 7, Konzorcija za turistično izgradnjo SJj? £t !W° gor* - Vriič) in Planice - skokiQ /ia«£? (1*84) in svetovno prvenstvo v smu- (1985). sj ^j"!14 g0rm p. ^ovihV0^!« dva « ?° nedavnega zacij Gorenjske, občinske in krajevnih krn°va|niK « Vgradnje ne samouprave ter republiške in go-^otJii •nu*si*S' -Portnorekrea- renj&e turistične zveze dosegli do-tt>Z°¥* *« DrS^A11- turističnih govor o združitvi obeh načrtov v PravS £Lldo pUniS °&e °d Kranj- enoten projekt razvoja zgomje- pn- savske doline v smeri telesnokul- **ult?nj>,le HorT jUnst|cno izgrad- turne in rekreacijske turistične S*' £S ^Uto^gR P« teles- dejavnosti. Ugotovili so, da se ^vT»Vm,t«- Oba ?RS ln Pla- načrta med seboj ne razhajata, toSOl j«niri. ^ 8ta marveč se v celoti dopolnjujeta. *u»£j^n«u 2 J18 ostanku Udeleženci sestanka pričakujejo, da j^^SR8ja '2vrtnega sveta bo tako zasnovani skupni projekt *«ct| tovoru uf "^mljariču. dobil tudi vseslovensko podporo. Jttrii^ pPBd*dnik *l v Petek T^lesnokulturna skupnost SRS 8nS tj2vrlne»« „ Komiteja za namerava v Planici zgraditi telesnost""" center Slovenije, kjer naj bi ge v zimskem času pripravljali vrhunski Športniki za naporna smu- a>*l>«l7^!!!^,* doma v 8tari Fo*inl - Siara Fužina je ena fNdp/ taljeni? A°sti radovljiške ob^ne, ki še nima prostorov za JS^S^em nPfav v Sta* fuiini društva in organizacij I? *W d° namVnr °lgo čam J* trajalo, da so se v radovljiški občini ^ oS*V- KonS° ne*a> denarja za gradnjo družbenega doma ter pr*»lja clrf?0 80 ta teden s prvi/ni gradbenimi deli že začeli, ^dbeno podjetje Bohinj - Foto: D. Kuralt M u^e univerze J}**«^ erJenega izobraževanja 80ci»listične zve*e in sindikata za Gorenj-**rttli taS****' o nadaljni««n razvoju delavskih uni-^^5? ^ Sri ,nopoliti*nega izobraževanja Sil ^^Jwor?b^^ih dela> ki nimajo svojih izobraževalnih centrov. Spregovorili so tudi o zagotavljanju financiranja dejavnosti delavskih univerz in koliko jih upoštevajo občinske izobraževalne skupnosti v v sv°jih programih svobodne menjave ^Jela. Finančni položaj delavskih univerz ni zavidljiv, zato so prisiljeni u.81 Pi-ogram"8merJenega ^ote^iev1Sme usposab- Si^s^ v*Ton10 Pri«obi- Siun«kVSo .podpolo1^,610' ki »•vJl^ i.'^J izklff0 klavcev, domena izobra- v tr^no dejavnost nuđenja izobraže-valn'n uslug. Zlasti družbenopolitično izobraževanje je glede fin neg£ učinka najbolj skopo, s« med posamezniki za to obliko »h * bo ^ docela vlo orKaniza- •?^v*a uni. ntttftT^nih c^nlJ n»maj0 rfede finanč-saj je naj- mariJ zanimanja. K družbenopolitičnemu izobraževanju, usposabljanju za splošno ljudsko obrambo in K splošnemu kulturnemu izobraževanju bo treba pristopiti drugače in g« tesneje povezati z izobraževalno' skupnostjo. Delavske univerze nanr»reč niso več edine ustanove, ki se ukvarjajo z izobraževanjem. To vlog° 80 prevzele tudi družbenopolitične organizacije. Materialni položaj naj bi v večji meri krojila svobodna jnenjava dela v občinskih izobraževalnih skupnostih, saj delavske univerze kot element sistema iz-obr^ževania predstavljajo njen ne-ločljivi del. Prav tako naj bi občinska izobraževalna skupnost, ki je odgovorna za izobraževanje na svojem območju, oblikovala pro-grafiie, vključila enakopravnost De-fav^ke univerze in jim ne namenjala izobraževalnih carska tekmovanja, poleti pa bi ta center služil tudi rekreacijski dejavnosti. TKS je pripravljena vložiti denar v izgradnjo veleslalomske proge po FIS normah in v izgradnjo moderne tekaške proge (z asfaltno dlago), ki bi v zimi služila na naj-j zahtevne smučarske teke in biatlon, poleti pa lahko tudi za rolkanje. Vsekakor taki načrti teles-nokulturne skupnosti Slovenije predstavljajo odlično osnovo za etapno realizacijo ostalih na-' črtov: ureditev smučišč na Trebežu ter postavitev novih vlečnic in se-dežnic, s čimer bodo vsekakor razredčili dolge čakalne vrste pred vlečnicami v Kranjski gori; priprava terena in postopna izgradnja sistema vlečnic in sedežnic proti Planici, s čimer bo omogočeno nepretrgano smučanje od Kranjske gore do Planice; izgradnja veleslalomske FIS proge, tekaške proge in istočasno vse potrebne spremljajoče infrastrukturne objekte (nov hotel v Planici ali Podkorenu, adaptacija »depandanse« Ilirija, sprehajalne steze, ev. prostor za sankanje, i. p.). Organizacije združenega dela, ki imajo svoje hotele v Kranjski gori, so bile se posebej zainteresirane za postopno izgradnjo turističnih zmogljivosti od Planice pa do Mojstrane. Imenovan je bil koordinacijski odbor, ki mora oba načrta združiti v skupni projekt in izdelati akcijski profuam SkuPn> projekt mora v predhodno strokovno presojo, da si nato lahko pridobi Široko družbeno verifikacijo in postane slovenski projekt. Udeleženci sestanka so bili prepričani, da bo predvideni zimsko-Sportni turistični center lahko stal spet privlačen domačega gosta. V SREDIŠČU POZORNOSTI Kritično o vseh družbenih vprašanjih 15. aprila se bo v Ljubljani začel 9. kongres Zveze komunistov Slovenije. Da bi bilo kongresno sporočilo čimbolj konkretno, naj komunisti v široki javni razpravi, ki se te dni začenja, spregovorijo o nalogah in problemih svojega okolja in celotne družbe. Razvijejo naj družbenopolitično in samoupravno aktivnost in s pripombami ter predlogi kritično in ustvarjalno sodelujejo pri dokončnem oblikovanju kongresnih dokumentov. Posebno mora biti poudarjeno odpiranje Sloi>enije v svet. enakopravno in pospešeno vključevanje v mednarodno delitev dela. — ekonomska učinkovitost in prizadevanje za novo gospodarsko ureditev. Jedrnat, mobilizacijski in realno optimističen slog naj spodbuja glavne nosilce boja za poglabljanje samoupravnih odnosov in stabilizacijo. Dogovoriti se je treba, kako bomo dosledno uresničevali sistem socialističnega samoupravljanja, saj se dogaja, da se tudi nekateri komunisti upirajo njegovemu .uveljavljanju. Opozoriti velja na deformacije v družbi, poiskati vzroke zanje in najti način, kako bi jih preprečili. S tem bomo dosegli tudi večjo idejno in akcijsko enotnost članov ZK. Rast Zveze komunistov mora biti predvsem kvalitetna Samo večje število članstva ne zagotavlja učinkovitosti organizacije. V vsaki temeljni organizaciji ali skupnosti je potrebno preveriti samo upravne odnose in se spopasti s tistimi, ki hočejo še naprej odločati v okvirih upravnega aparata ali v neformalnih skupinah. S tem bomo rešili tudi problem, da je presežno delo ponekod že odtujeno od delavca. Zavzeti je treba odločno stališče do skupinsko-lastni ških teženj, ki se krepijo tudi v Sloveniji in povzročajo zastoje r združevanju dela in sredstev. Predvsem pa velja v javni razpravi spregovoriti o odgovornosti. Ne smemo dovoliti, da se pod plašč kolektivne odgovornosti skrije kakšen posameznik. L. Bogataj po-tujega in Cas tudi sicer priganja. Cez dve leti praznuje Planica zlati jubilej. Leto kasneje bo v dolini pod Pon-cami spet svetovno prvenstvo v smučarskih skokih. Vsako leto pa naj bi turizem prinašal tudi prepo-trebne devize. Igor Slavec Kranj pred festivalom bratstva Kranj — Konec prejšnjega tedna je v Kranju zasedal "glavni odbor festivala »Bratstvo in enotnost« mladine Jugoslavije. Tokrat je bila beseda o dokončnem programu te osrednje prireditve meseca mladosti v Kranju. Leto od 27. do 30. maja Kranj pričakuje blizu tisoč gostov iz dva- DANES V GLASU 3. STRAN: Turistična taksa za lastnike vikendov 4. STRAN: 45« stanovanj letno 5. STRAN: Skeleči obletnici Prešernovega gledališča 15. STRAN: Hiter in učinkovit poseg v primeru nesreče 16. STRAN: dola smučanja popestritev krvavskih smučišč 20. STRAN: Kar se Slovencu dopade, se hitro nauči najstih občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Prireditev ne bo zgolj srečanje mladih, saj od vsepovsod pričakujejo tudi delegacije občin, pa tudi Kranj se bo karseda množično odprl festivalu. Že prvega dne bo po sprejemu in otvoritveni slovesnosti prvo družabno srečanje gostov in Kranjčanov v Savskem logu. Naslednjega dne bodo pobratimi iz vseh dvanajstih občin v parku osnovne Sole na Planini v trajno obeležitev festivala zasadili spominski park. Srečanje se bo nadaljevalo z obiski v organizacijah združenega dela in z delovnimi tekmovanji kovinostru-garjev v Iskri. Tudi športne, kulturnoumetniske in ostale množične prireditve bodo povezale goste z domačimi. Mladi bodo sedli tudi za okroglo mizo in v tem kongresnem letu spregovorili o socialistični usmerjenosti in aktivni udeležbi mlade generacije v razvoju socialističnega samoupravnega sistema. V kulturnih srečanjih bodo se. posebej izstopale folklorne skupine iz vseh gostujočih občin in z značilnimi plesi prikazale ljudsko izročilo svojega kraja. Zadnji dan se bodo udeleženci festivala pomerili v finalnih športnih tekmovanjih na stadionu Stanka Mlakarja. Na sklepni slovesnosti, ki bo združevala vse prvine minulega festivala, si bodo mladi obljubili ponovno snidenje v Trebinju, kjer bo prizorišče prihodnjega festivala. D.Zlebir je vlogo servisa uslUK D. Zlebir Žičnica na Z voh — Na Krvavcu so bogatejši za nove žičničarske zmogljivosti, saj že obratuje žičnica na Zvoh. Krvavška smučišča so tako bolj širna in prostrana in pripravljena sprejeti na tisoče smučarjev. Pri postavitvi žičnice pa so intenzivno s svojim delom sodelovali tudi delavci rekreacijsko smučarskega središča Krvavec. — Foto: M. Ajdovec SLA8 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 16. FEBBUAlUli PO JUGOSLAVIJI SREČANJE V KRAGUJEVCU Včeraj se je začelo v Kragu jevcu 14. srečanje samoupravlja vcev »Rdeči prapor*, kjer 630 delegatov organizacij združenem dela iz vseh republik in pokrajin in okoli 100 gostov razpravlja o samoupravnem vrednotenju proizvodnega in ustvarjalnega dela. Pred začetkom srečanja so na Trgu AVNOJ slovesno dvignili zastavo samoupravljanja, simbol prve politične zmage kragujev-ških delavcev, ki so 15. februarja 1876. leta prepričljivo zmagali na volitvah za občinsko Spravo. Oznanjajoč zmago, so elavci po mestnih ulicah nesli rdečo zastavo z napisom samouprava. V spomin na ta dogodek je v Kragujevcu vsako leto srečanje samoupravljavcev Jugoslavije. VEČ ZA KMETIJSTVO Člani komisije zveznih družbenih svetov za probleme gospodarske stabilizacije so pod oredsedstvom Sergeja Krai-gh rja nadaljevali razpravo o ra.'ioju kmetijstva in živilsko-p "i elovalne industrije v tem *n d.rjeročjiem obdobju. Kmeti sloo je potrebno obravnavati h t gospodarsko panogo in ga Čimbolj neposredno in čimširše vključevati v gospodarske tokove tako doma kot tudi v tujini, medtem ko zdaj nanj gledamo le kot na vir preskrbe. Opozorili so na posledice, ki bi utegnile nastati zaradi čedalje manjšega vlaganja sredstev v primarno proizvodnjo. Zato je treba z ukrepi ekonomske politike ustvarjati razmere, ki bodo proizvajalce spodbujale k večji proizvodnji in čimvečje-mu dohodku. Se posebej so člani komisije opozorili na pomen vključevanja velikih neizkoriščenih možnosti tako v okviru družbene kot tudi zasebne proizvodnje. Zato je treba spodbujati tudi različne oblike sodelovanja in ustvarjati druge pogoje za čimveč ji delež živilske industrije ter velikih porabnikov hrane pri razvoju primarne pridelave. RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ Danes in jutri bodo v Delu objavili skupni razpis kadrovskih štipendij, ki jih podeljujejo OZD in • SIS. Po družbenem dogovoru o štipendijski politiki v Sloveniji /'/? po ustreznih samoupravnih sporazumih lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega 85 odstotkov povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji v preteklem letu. NAJVEČJI BLAGOVNI CENTER V SLOVENIJI V soboto dopoldne je Merca-tor v Ljubljani v Slovenčevi ulici odprl nov blagovno-transportni center, ki je največji v Sloveniji. Gre za pomembno pridobitev, saj bodo iz tega centra vozili živila in izdelke široke potrošnje v okrog 1000 trgovin, bifejev in oskrbovalnih mest. Preavi doma bo center imel okoli 780 ton blaga prometa na dan. veljal po je 850 milijonov di narjev. JEDRSKA CENTRALA OBRATUJE PO NAČRTU Potem ko so nuklearko i Krškem v četrtek popoldne polno obremenili, kar pomeni, da je dosegla moč 642 mega tatov, je s polno obremenitviii delala kar 24 ur. S tem je bila ponovno potrjena pripravi je nost energetskega 01()0-r578-4522:i. Zveza prijateljev mladine, za pionirski dom " Ana Kabjan , Jezikovno razsodiSče (51) Ali smo ljudje ali samo funkcije Tovarišica M. R. je pisala razsodišču: »Alije res nepravilno, če v vabilu za samoupravne organe - navedem: Vljudno Vas vabim na sejo . . . Moj neposredni vodja trdi, da je dolžnost vsakega delegata, da se seje udeleJH. ne pa da ga povrhu še vljudno vabimo.« Dolžnost je že. dalŽnost. samo na sejo ne pride zmeraj; saj je znano, koliko sestankov je nesklepčnih! Osebna človeška odgovornost odpove, potem pa tudi (samoupravni) organ ne more delovati. — Torej je delovanje organa odvisno od slehernega posameznika v njem: ta posameznik pa ni le poosebljenje nekakšne abstraktne dolžnosti, nekakšno nujno kolesce v stvari, marveč živ človek s kožo in kostmi, z vsem. kar smo. tudi s častjo in dostojanstvom. — Od nas je potem odvisno, recimo od naših predstav o samoupravni socialistični družbi, ali ga bomo kot člana (samoupravijavskega) organa videli le v vlogi razČlovečene abstrakcije (dolžnosti) ali kot človeško polnovrednega posameznika, ki se lahko glede sleherne stvari svobodno odloča (tudi o udeležbi na seji): ali ga bomo samo obveetili, pritisnili na gumb njegove dolžnosti, ali pa ga borno povabili kot osebnost. Podobno velja za končno pozdravljanje v dopisih: zelo poredko ga še srečujemo Kaj nas stane, če ob koncu pisma pripišemo še kak lep ali tovariiki pozdrav ali da s spoštovanjem pozdravljamo? - Na prvi pogled nepomembne in nefunkcionalne stvari, ki pa izražajo naše in* splošno pojmovanje družbenih odnosov - recimo človečnosti kot enega od temeljev samoupravljanja. Stvari v družbi lahko pač urejamo po tehnokratsko uradniško ali pa z dogovarjanjem, ki temelji na najglobljem medsebojnem spoštovanju in upoštevanju. Jezik hitro pokaže, kako in kaj - zato. če smo resnični samoupravijavci. na sejo v vljudno povabimo, s pozdravom zraven! Razsodišče vabi vse. ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v jaVnosti. Jezikovno razs<>diso||«.\i. brigadirjev po delovnih orga niza«- in drugod /.a pokroviteljstvu m. "'inske delovne brigade Kokrski o, Kazen teg. o« 24 dinarjev na tle lavta. ki jih I odpisniiki /družili do 31. maja letos, posreden prispevek tržiškega združenega dela k razvoju krajevnih skupnosti Vsako leto namreč brigadirji po svojih močeh sodelujejo pri uresničenju načrtov v krajevnih skupnostih. Lani so pomagali pri vrsti lokalnih delovnih akcij, največ v Jelendolu pri izgradnji vodovoda. Tudi letos so v centru za mladinske delovne akcije že zbrali kar zajeten spisek želja izvajalcev v krajevnih skupnostih, ki bi potrebovali pomoč mladih rok. To niti ni čudno: glede na neuspeli referendum tržiške krajevne skupnosti za svoje načrte ne bodo dobile denarja iz samoprispevka, neodložljive komunalne probleme pa je kljub temu potrebno rešiti. Mladi se tržiškim delavcem ob obravnavi samoupravnega sporazuma o financiranju mladinskega prostovoljnega dela lahko upravičeno pohvalijo še z enim dejstvom mladinska delovna brigada Kokrški odred je bila med 2H brigadami na /vezni akciji Suha krajina H\ nai boljša —- V akcij« za podpis sporazuma so -m- aktivno vključile vse osnovne organizacije ZSMS \ občim, /lasti v združenem delu Tako j* sprejema ine akta ludi preskus akcijske spo >obnosti »snovnih organizacij I'" prvih ugodnih odmeuh iz združ«-n. Ka dela 1»esede druž benega pravobranilca samouprav 1 janja. »Kdor je poznal stanje v Komunalnem podjetju v letu 1980 in primerja s stanjem oh koncu 1981. težko prizna, da gre za isti kolektiv.« Tržiški komunalci so ubrali pravo pot Niso je še do konca prehodili, ob spodbudi in pomoči celotne skupnosti pa jim ho to prav gotovo uspelo H. Jelovčan G LAS4.STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 12. FEBRUAR*a Pomembna izboljšava Programator — plod domačega znanja r V Upniški Iskri deluje razvojni oddelek od leta 1977 Iskrin elektronski programator za 2000 funkcij Nov Jože Žmavc iz Iskre Upnica - Od leta 1977 se v Iskri v Lipnici intenzivno ukvarjajo z raziskovalnim in razvojnim delom. Ustanovili so razvojni oddelek in v njem zaposlili enajst delavcev, ki so v razmeroma kratkem času dali nekaj pomembnih in koristnih inovatorskih predlogov. Se posebej pa so lahko ponosni, da iz njihove delovne organizacije prihaja še en koristen predlog, ki bo takoj izvedljiv v praksi. Inženir Jože Zmavc je s sodelavci izboljšal elektronski programator. To je druga izboljšava Iskrinega razvojnega oddelka v Lipnici. Pred časom so namreč poslali na tržišče nov časovni števec H K 6, števec obratovalnih ur. Ze lani so poslali na konvertibilno tržišče 15.000 števcev, računajo pa s proizvodnjo 100.000 števcev na leto. »Elektronski programator je nadomestil mehanskega in tako zna opravljati stokrat već funkcij kot prejšnji, ki jih je lahko opravil le 30,« pravi inženir Jože Žmavc. V Iskrinem razvoju je zaposlen že vse od začetka in je njegovo delovno področje elektronika. »Elektronski programator ima vgrajen mikroprocesor, a katerim opravlja zahtevne operacije prek tastature. Vnaiajo se mu v spomin različni dnevni ali tedenski časi, tako da tekoči čas primorja z vpisanimi časi, kadar pa so identični, izvrši preklop na izhodnih relejih. Ali preprosto povedano: če hočemo, denimo, v gospodinjstvu preklopiti gretje bojlerja na določeno uro, nadvse koristno uporabimo programator, ki je sposoben opravljati še druge naloge. Programator smo izdelali po naročilu švicarske firme in bo služil profesionalni uporabi časa. Ima pa ogromno možnosti, kar dva tisoč. Na evropskem tržišču se takšen programator še ni pojavil. 458 stanovanj letno Do leta 2000 naj bi v kranjski občini zgradili letno 280 stanovanj v blokovni in 178 v zasebni gradnji — Do leta 1985 3200 stanovanj Kranj - V kranjski občini je 5560 družbenih stanovanj, kar predstavlja 27,5 odstotka celotnega stanovanjskega sklada. Večina družbenih stanovanj je v Kranju in to kar 94 odstotkov. Družbena stanovanja imajo v poprečju 52 kvadratnih metrov površine. Stanovanja v zasebni lasti so precej večja in to tem bolj, čim bolj so oddaljena od mesta. Večina stanovanj je novih. Kar 36 odstotkov stanovanj in stanovanjskih hiš je bilo zgrajenih v zadnjih petih letih, dobra tretjina jih je stara med 10 in 20 let, nad 100 let starih hiš pa je komaj pet odstotkov. Ti podatki zelo dobro ponazarjam intenzivnost gradnje v zadnjih letih, tako družbene kot zasebne. V zadnjih desetih letih je bilo v Kranju zgrajenih kar 4953 stanovanj, od tega 2847 v družbeni in 1746 v zasebni lasti. Poprečna površina novozgrajenih stanovanj se je v zasebni gradnji povečevala in znaša v tem obdobju 90 kvadratnih metrov, poprečna stanovanjska površina družbenih stanovanj pa je zdrknila na 54 kvadratnih metrov. V družbeni lasti je bilo namreč zgrajenih največ enosobnih, v zasebni lasti pa štiri in več sobnih stanovanj. Ze za sedanje in za prihodnje srednjeročno obdobje je gospodarski razvoj občine zasnovan na tehnološko in inovacijsko zahtevnejši proizvodnji. Ta bo zahtevala manjše zaposlovanje, pokrivala ga bosta predvsem naravni porast ter večja povezanost v gospodarstvu. Predvidena sta močnejši razvoj drobnega gospodarstva in dokaj velika vloga polkmetov. To bo imelo za posledico manjše doseljevanje in s tem manjše potrebe po novih stanovanjih. V sedanjem srednjeročnem obdobju naj bi tako zgradili v Kranju še 3200 stanovanj, v naslednjih petnajstih letih pa približno 7000 stanovanj in 120 postelj v samskih domovih. 60 odstotkov stanovanj naj bi bilo v blokih. Zasebna gradnja bo v veliki meri potekala v okviru družbeno usmerjene gradnje. Poprečno bo na leto zgrajenih 280 stanovanj v blokovni m 178 v zasebni gradnji. Poprečna velikost stanovanja v bloku bo znašala 55 kvadratnih metrov. L. Bogatj Upamo, da se bo kasneje dal uporabiti tudi za določene zahteve jugoslovanskega tržišča. Mikroprocesor smo izdelali skupaj s strokovnjaki Elektrofa-kultete v Ljubljani, vgrajenih pa ima okoli 76 odstotkov domačih materialov. Vsekakor bomo kasneje, ko nam bo Elektronska industrija Nii dobavila več domačega materiala, vgradili še več domačih delov, računamo, v da okoli 90 odstotkov.« Inženir Jože Zmavc pravi, da je vsaka izboljšava, vsaka inovacija plod skupnega dela. Znanost je že tako razvejana, da je skupinsko delo nujno. D. Kuralt Gospodarska razdrobljenost Tržič — Ob tovarni obutve Peko ter Bombažni predilnici in tkalnici se seznam velisih tržiških delovnih organizacij neha. Vse druge so namreč številčno precej šibke. Šibke so tudi po strokovni plati. Niti polovica tržiških direktorjev nima visoke ali višje izobrazbe. Lahko si mislimo, kakšen je njihov krog vodilnih sodelavcev. Ozek. Majhni kolektivi si ne morejo privoščiti močnih razvojnih, komercialnih ali kadrovsko-izobraževalnih služb, v zaostrenih pogojih gospodarjenja še toliko pomembnejših za uveljavljanje na zahtevnem tujem in domačem trgu. Privabiti ne morejo niti res sposobnih strokovnjakov; ne / denarjem, ki bi ga zaslužili, ne z oprijemljivimi razvojnimi cilji. . In -kakšne so posledice? Več ali manj životarjenje v oklepu starih zidov, za starimi stroji, s starimi proizvodnimi programi. Začaran krog; malo zaposlenih, malo strokovnjakov, malo napredka, malo denarja. Včasih so občinske resolucije kot eno od osnovnih nalog vsebovale tudi povezovanje organizacij združenega dela v isti gospodarski veji. Zakaj se ne bi strnili, na primer, obrtno in komunalno podjetje, Tiko in Tokos, Trio in Oblačila Novost? Misel je seveda lažje izreči kot uresničiti. Pa vendar je kot na dlani, da bi bili le močnejši kolektivi sposobni napraviti korak k hitrejšemu rzvoju. Bojazen, tudi kadrovska, ne odtehta povezovalnih prednosti. Tarnanje, da mladi tržiški azobraženci odhajajo drugam, da tudi na večkratne razpise za direktorje ni odziva, je hcemerstvo, in se že vse predolgo vleče. Naj bo zato povezovalna naloga izziv novemu izvršnemu svetu, v katerem naj bi preudarni, izkušeni in strokovno usposobljeni gospodarstveniki pomagali k še večji gospodarski moči svoje občine in s tem tudi k hitrejšemu razvoju na vseh drugih področjih. H. Jelovčan SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ NA 8X0 zaposlenih sest štipendistov Kljub poplavi evidenc in podatkov doslej nismo imeli celovite slike o dogajanju na področju štipendiranja. Manjkali so zlasti podatki o kadrovskih štipendijah. Z letošnjim šolskim letom je podoba dokaj zaokrožena. Zato bomo v nekaj nadaljevanjih strnili rezultate o razmerah pri štipendiranju na Gorenjskem. Kadrovske štipendije prejema 3090 učencev in študentov in preko 1600 je štipendij iz združenih sredstev: dodati pa je treba še 300 štipendistov, ki zajemajo iz obeh virov, saj dobivajo kadrovsko štipendijo, zaradi slanega gmotnega poiožaja pa še dodatek iz združenih sredstev. Primerjava z zaposlenimi pokaže, da imajo torej okroglo štiri kadrovske in dva »solidarnostna« štipendista na 100 zaposlenih. Po deležu kadrovskih štipendistov očitno prednjači kranjska občina, sledi tržiška. radovljiška, jeseniška, najmanj jih ima škofjeloška. Vendar pa si utegne slednja s precej večjimi razpisi v zadnjih letih položaj občutno popraviti. Pri štipendiranju iz združenih sredstev je slika docela drugačna. Krepko čez povprečje se dvigujeta škofjeloška in radovljiška občina. Razlogi so taki: slabša ponudba kadrovskih štipendij je pač povečala pritisk na združena sredstva. Poleg tega botruje večjemu deležu štipendistov v teh občinah sestav učencev in študentov. Več je vozačev in tistih, ki morajo med šolanjem od doma. zanje pa so združena sredstva bolj odprtih rok. K temu lahko dodamo, da je predvsem v škofjeloški občini gmotni Imložaj štipendistov oziroma prosilcev nekoliko slabši tot drugje. Lani organizacije združenega dela z razpisi niso uspele podeliti 23 odstotkov kadrovskih štipendij. Na prvi pogled veliko, vendar pa gre za poklice, kjer so največji primanjkljaji. Seznam nepodeljenih štipendij je torej odlično merilo in hkrati potrdilo za poklice (programe, smeri), ki so najbolj iskani. Kar po vrsti so to proizvodni poklici, za katere je potrebno zlasti dve do triletno izobraževanje (stopnja zahtevnosti II. do IV.) In še ena potrditev: s štipendijami na visokih šolah Se vedno ne moremo zadostiti »lakoti« po liplo-miranih inženirjih strojništva in elektrotehnike. Frs*w #elčič M Štipendije F~ V na Gorenjskem (1) Zmotno je razširjeno mnenje, da so štipendije zgolj oblika socialnih pomoči. Seveda je štipendijski dinar marsikateremu učencu in študentu dragocena pomoč, brez katere bi se težko šolal ali bi moral šolanje cehi opustiti. Poleg tega je odmera višine pri štipendijah iz združenih sredstev urejena tako. da izravnava razlike v gmotnem položaju štipendistov. Vendar imajo štipendije še drugo, kadrovsko razsežnost: so orodje kadrovske politik?, prva poteza za pridobivanje ustreznih kadrov oziroma za uresničevanje kadrovskih načrtov. Imajo usmerjevalno moč. saj je preglednica razpisanih kadrovskih štipendij otipljiva in živa slika neposrednih potreb združenega dela. Štipendije so most od izobraževanja k delu. Morda bo ta vidik najbolje ponazorila anekdota. V našo strokovno službo pride možakar in vpraša, če je mogoče, da hi njegova hči dobila polovično kadrovsko štipendijo. Zal takšnih ni. vendar pa bi bil možakar zadovoljen tudi z desetimi odstotki štipendije. Nespo razum se kmalu razplete. Pove. da zanj ni bistven denar, pač pa štipendija kot »vstopnica« za kasnejšo zaposlitev, Uresničenih precej nalog V prvem letu srednjeročnega obdobja je bilo uresnifeg precej nalog gorenjskega gospodarstva, pri nekaterih» se bo potrebno letos in v prihodnjih letih bolj potruditi Čeprav velja ocena, da so srednjeročni plani tako delovnih t** nizacij kot družbenopolitičnih skupnosti za tekoče srednjenyL obdobje preoptimistični, ker so načrtovalci premalo upoštevali zao** ne gospodarske razmere in upočasnjeni razvoj, je bilo prvo leto dov»-srednjeročnega obdobja na Gorenjskem dokaj uspešno. Uresničenj: bilo kar precej nalog, za nekatere pa bo potrebno še enkrat preveriti, š, obstajajo realne možnosti, da jih bomo do leta 1985 uresničili. Pri največjem projektu v industriji, elektrojeklarni v 2el«ni Jesenice, so lani izdelali projektno dokumentacijo, pripravljen pi tudi samoupravni sporazum o združevanju sredstev z odjemalci jtU V Termiki Skofja Loka bodo najprej zgradili prečiščevalne napnu*, sedanje in predvidene nove zmogljivosti. LTH še ni uvedel «nj£ proizvodnje naprav za izrabo sončne energije. V programih teleoaZ računalništva in kibernetike je prišlo v kranjski Iskri do časo»w. premika in se prednostno vključujejo programi, ki imajo mo^ll izvoza. Za področje računalništva je bila v Sloveniji ustanovljena^ delovna organizacija, katere ustanovitelji so Iskra, Gorenje in EkW tehna in je nadaljnji razvoj odvisen od dogovorjene delitve propao V strojegradnji so najpomembnejši programi hidravlike in fc. matike v žirovskem Kladivarju in programi Verige Lesce, proizvod strojev za lesno industrijo v Alplesu in proizvodnja čevljarskih $2 v kranjskem Ikosu. Gumarska industrija se usmerja V razširitev vodnje transportnih trakov in klinastih jermenov. V lesnopredelovalni industriji ima prednost proizvodnja, usmerjena v izvoz, to je proizvodnja montažnih hiš, stavbnega »J* štva, gradbenih plošč in masivnega pohištva. V obutveni načrti večjo proizvodnjo v kranjski Planiki, v BPT pa je predelava stekjH" vlaken dobila enotno podporo v Splošnem združenju tekstUnTS: strije. V Elanu se bo povečala proizvodnja jadralnih letal in fcjz Nobenih premikov pa ni bilo v poglabljanju poslovnega ja med gradbenimi delovnimi organizacijami, kot tudi med wv vanja zacijami projektive z drobnim gospodarstvom, čeprav na domS* trgu že zmanjkuje dela in bi bilo povezovanje nujno za uspešen ru? na tujem trgu. Program ptt prometa je bil lani uspešno iz&SSfp težave pa nastajajo sedaj zaradi prednostne obravnave energetjj** železniškega gospodarstva. Tudi v trgovini lani ni bilo večjih vlaganj, prav tako zunanji vinska dejavnost na Gorenjskem ni še nič bolje povezana. Nafok? turizmu so bile zelo skromne. - Lani brez večjih teža; Odeja Skofja Loka je lani poslovala brez večjih t , proizvodnji in je poslovni rezultat ugoden — Pr©>V program ostaja letos enak, dopolnili so ga le z nekaj izdelki ter sodobnejšo izbiro barv in prešitij Skofja Loka — Na letošnjem sejmu mode v Ljubljani je Odeja iz Škofje Loke, znana predvsem po prešitih odejah, posteljnih pregrinjalih in spalnih vrečah, razstavila svoje izdelke v novih barvah in različnih prešitjih. Večino izdelkov so vzeli iz redne proizvodnje, kar pomeni, da jih je moč kupiti v trgovinah. Le za nekaj novih barv in odej šele sklepajo pogodbe s trgovci in bodo letos preizkusili, kako bo šlo v prodajo. Nove so tudi posteljne prevleke določenih vrst in vzglavniki. Predlani je Odeja začela tudi izvažati, vendar je to dejansko za kolektiv izguba, ker so zaradi visokih cen surovin pri nas njihovi izdelki predragi. Ker pa morajo večini surovinarjev nekaj prispevati tudi v devizah, so prisiljeni izvažati, čeprav izvoz v celotnem prihodku ne predstavlja veliko. Izvažajo na Finsko in Norveško, dogovarjajo pa se tudi z nekaterimi drugimi deželami. Konkurenca je huda in je težko prodreti. Tam, kjer so uspeli, imajo zagotovljen odkup, torej so kupci zadovoljni z njihovimi izdelki. Težave jim povzroča pomanjkanje določenih repromaterialov na domačem trgu. ki jih potrebuje za izdelavo odej. vreč in pregrinjal za izvoz. Da ne izvažajo več, je vzrok tudi v tem, da so stroški za prevoz odej preveliki. Za izvoz na druge celine bi namreč ves »za vozili«. Lani so v Odeji doatsfc poslovni rezultat. Večjih kljub pomanjkanju suroi čeprav so morali večkrat proizvodnjo. 155-članaki w tako ustvaril 270 milijonov celotnega prihodka. Akm ie v primerjavi s celotnim m leta 1980 dvignila od 26 jj stotkov. Materialni stroški kar 80 odstotkov celotnen ka. Do sedaj so podražitvi še nekako obvladovali » organizacijo dela in večjo pLj nostjo. v zadnjem času pJr" več kos. kar se bo dohodku. Dohodek zmanj4^ izvoz. Sicer za letos puS*' milijonov dinarjev celotne*, * ka, izvoza za 10 milijo rast dohodka pa naj bi, rastjo prihodka. Zaradi nja določenih vrst surovinj ■ materialov bodo morali tem proizvodnjo prilagoditi vajati tiste izdelke, za katK,f voljo dovolj materialov ^1 v proizvodnji tudi letos j% čakujejo. • **• Delavci Odeje so lani v k.. J* zaslužili 10030 dinarjev. C* masi za 23 odstotkov ve^T! 1980 in v poprečju še za tki/ odstotke več. m TOREK, 16. FEBRUARJA 1982 Blejska mladina za Prešernov dan Bled — Pred nekaj leti so si blejski mladinci zasilno uredili prostor pod odrom Partizanove telovadnice in tam imajo zdaj svoje sestanke, posvete, proslave. Skromen in pretesen je ta prostor, a vendar se dogaja v njem marsikaj, morda več kot v kakftni večji dvorani. Proslava na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bila edinstvena Mladinci so zasedli stole in klopi, a so prav radi odstopili sedeže starejšim, ki so prišli. In vsi ti so imeli kaj videti in slišati in so rekli, da je bilo teh petinštirideset minut nepozabno doživetje. Tnje študentje materinščine — Nataša Koželj, Metka Štibil in Matjaž- K onda — so nam prikazali Prešerna kot človeka in nesmrtnega pesnika tako občuteno/ da so nas očarali in pretresli. Slišali smo odlomke iz Prešernovih pesnitev, spremljala pa jih je glasba velikih mdjstrov: Bacha, Čajkovskega ... Zamaknjeni obrazi mladih, globoka tišina, občuteno podajanje besedila pa plapolajoči plameni sveč, ki so polagoma ugašale, kot je ugašalo poetovo življenje. Kdo ne bi zaupal taki mladini, ki z najskromnejšimi sredstvi skuša dostojno počastiti spomin na velikega Slovenca? Res je, da so mnogi mladi tisti večer preživeli drugje in drugače, toda za udeležence proslave lahko rečemo, da bodo nadaljevali kulturno tradicijo in zvestobo domači besedi. 1 M-S- I KULTURA 5. STRAN GLAS Prešernovi nagrajenci 1950 —1956 - Gorenjski muzej je ob slovenskem kulturnem prazniku letos že drugič zapored pripravil v razstavišču Prešernove hiše razstavo o Prešernovih nagrajencih med leti 1950 in 1956. Nadaljuje torej pregled dobitnikov najvišjih slovenskih priznanj na področju umetnosti in kulture. Nagrajenci so predstavljeni tudi s svojimi deli. — Foto: I. Kokalj Pianist svetovnega slovesa v Kranju Kranj - V četrtek, 18. februarja, ob 19. uri bo v dvorani glasbene šole koncert ALEKSANDRA TORA-DZEJA, mladega pianista iz sovjetske zveze, ki si je že pridobil mednarodno priznanje. Njegov oče je znan gruzinski skladatelj in prav zaradi tega je bilo zani nimanje za glasbo malega Leksa, kot ga kličejo, izjemno že v zgodnji mla- V galeriji Mestne hiše v Kranju se s slfami ^^JKSSS Hauko, akademski slikar in restavrator iz Ljubljane C\njegomhdelih je Franc Zalar zapisal, da celo v likovno - izrazno tako široko razvejanem in slogovna pestrem prostoru kot je slovenski, predstav Ijajo prav gotovo edinstven pojav. — Foto: I. Kokalj. dosti. Njegove neobičajne glasbene sposobnosti je oče kmalu opazil, poslal ga je v Tbilisijsko glasbeno šolo, nato na Tbilisijski konservato-rij in končno na Moskovski konser-vatorij, kjer je svoje mojstrstvo izpopolnjeval še kot aspirant. Večletno trdo delo, izvajalsko mojstrstvo, ki ga je dosegel, in velika glasbena kultura mladega glasbenika so bili prvič nagrajeni 1975 na Mednarodnem tekmovanju Cassagrande v Italiji, ko je dosegel tretje mesto. Leta 1977 je v Fort VVorthu na Petem mednarodnem tekmovanju Van Cliburna med 76 kandidati dobil drugo nagrado in srebrno medaljo, vendar je bil po mnenju mnogih v resnici zmagovalec. New York Times je takrat zapisal med drugim: »Določitev prve nagrade Stevenu De Grootu je povzročila nesoglasje med člani žirije in občinstvom — mnogi so smatrali, da bi prvo nagrado moral dobiti 25-letni Aleksan-dr Toradze. Kajti De Groote ni Alejtsandr Toradze, katerega stil in močna individualnost nas spominjata na prvo gostovanje Svjatoslava Rihterja v Ameriki.« Po tekmovanju je Toradze dobil ponudbe za tri velika gostovanja po mestih Združenih držav Amerike v enem letu. Opravil jih je z ogromnim uspehom, o čemer pričajo tudi naslednji odlomki iz kritik: »Vsak obiskovalec koncerta se je zavedel, da sliši genija, ki bo postal legenda ....« »Aleksandr Toradze je glasbenik s tako močno individualnostjo, da lahko postane drugi Rubinstein ...« »Moramo priznati, da že nekaj let nismo slišali tako izjemnega glasbenika ...« Skeleči obletnici Prešernovega gledališča »V letošnjem letu »praznujemo« v Prešernovem gledališču dve pomembni obletnici za naše gledališče: 75-letnico uradne profesionalizacije kranjskega gledališkega življenja (podatki Filipa Kalana Kumbatoviča: Problemi in paradoksi na slovenskem odru ob prelomu stoletja? Dani hrvatskog kazališta Moderna) ter 25-letnico ukinitve povojne profesionalizacije Prešernovega gledališča (po podatkih gledališke pisarne PG). Dejstvo iz leta 1907 prijetno preseneti, celo nepričakovano navduši, realnost leta 1957 je ponižujoča. Obe obletnici, ki se slučajno soočata v istem koledarskem letu, naj le opozorita na to, kar smo v Kranju imeli in na to, kar smo zapravili. Udarec kranjskemu gledališču je bil brez dvoma dobro in strokovno izveden. Vzpostavitev poštenega kulturno-ustvarjalnega utripa je težko in zahtevno delo Številnih ustvarjalnih rodov, ukinitev že doseženega je stvar ene generacije kabinetsko-kulturnopolitičnih »dejavnikov«. Profesionalno ustvarjalno delo smo ukinili, skušali prepovedati. Ustoličili pa smo profesionalne pisarniške institucije, ki menda delajo za kulturo in skrbe za zvezo med umetniškim ustvarjanjem in neposrednimi proizvajalci. Tako je kljub ukinitvi (zaradi denarja?) našega gledališča profesionalnih delavcev v kulturi (napajanih od dinarja za kulturo) več. Ob obeh skelečih obletnicah seveda nismo pripravljeni priznati, da so samoupravni akti, pogodbe, poslovniki, pravilniki in sporazumi pomembnejši od dramskih tekstov in gledaliških predstav.« Povzeli smo besede, ki so jih kranjski gledališčniki zapisali v gledališki list krstne uprizoritve drame Vitomila Zupana »Stvar Jurija Trajbasa«, s katero so odprli letošnji Teden slovenske drame, že dvanajsti pregled slovenske gledališke ustvarjalnosti. Besede, ki jim lahko dodamo le še vrsto razlogov, ki danes govore v prid profesionalizacije Prešernovega gledališča. Začnemo lahko kar pri Tednu slovenske drame, ki je postal osrednji slovenski dogodek, ki se je znal pravilno in pravočasno vpeti v slovenski gledališki utrip. Nadaljujemo lahko pri vse večjem ustvarjalnem zamahu Prešernovega gledališča, ki se vse boli enakovredno postavlja ob bok dosežkom slovenskih poklicnih gledališč. Utemeljujemo jo lahko z vse večjo razpršenostjo - policentričnostjo bi dejali strokovno - slovenskega gledališkega dela, saj danes nimamo več le gledališke Ljubljane, imamo še Maribor, Celje, Novo Gorico. Kranj pa čaka! Kranjsko mesto se je v zadnjih desetletjih krepko razraslo, vse več ljudi biva pod njegovo streho, vse večje so tovarne. Torej se ni bati ne za občinstvo, ne za gledališki dinar. So morda razlogi proti? Ne more jih biti, če želimo graditi socializem s Človeško podobo. Kultura mora postati vse bolj bistveni sestavni del našega življenja in dela. Torej moramo le zakoličiti pot, da bodo obletnice Prešernovega gledališča malce manj skeleče. M. Volčjak azstava »železnih mož« v Donitu V medvoškem Donitu po lanski razstavi o ^^SSSSSu Železnikov le ena etnografska razstava - Tokrat]P^^eJ0 kovane izdelke kroparskih »železnih mož« - Razstavo pospremili z besedo iz zgodovine Medvode - Kako ubraniti slo-lo narodno bogastvo pred poza-so se spet spomnili v Donitu v I vodah. Delavcem so že večkrat >)i zanimive razstave iz naše ljudske umetnosti. Prd kratkim so razstavljali čipkarske izdelke Železnikov, za prihodnji mesec obetajo razstavo lončarstva in suhe robe, trenutno pa so na ogled izdelki umetne obrti kroparskih kovačev. Lani je Umetna kovinska obrt iz V..M Tri sestre iz Korotana — V soboto. 6*. februarja, no r počastitev ntnvenskega kulturnega praznika nastopili v Kropi radiški pevci in Tnu Korotan. Kroparji. ki jim je zborovsko petje že od nekdaj pri srcu. ss navdušeno pozdravili moški pevski zbor DPD Radiše pod vodstvom Stanka Wrulicha. Radišant so v svoj spored uvrstili deset slovenskih narodnih in umetnih pesmi, med katerimi so posebej ugajale pesmi Pavla Kernjaka. V drugem delu koncerta pa se je poslušalcem predstavil trio Korotan s pevci SPD Danica iz Šentvida v Podjuni pod iitttstvom Hanzija Kežarja. Pevce bi lahko poimenovali tudi pojoča družina, saj skupaj pojejo tri sestre in dva bratranca. Poleg skladb Hanzija Artača je trio Korotan izbral še priredbe iz bogate zakladnice koroških narodnih />esmi - abv Krope praznovala četrt stoletja delovne organizacije, katere člani zavzeto negujejo večstoletno tradicijo doma in v svetu priznanega umetnega kovaštva. V zakladnici slovenskih starosvetnosti so na častnem mestu tudi izdelki kovačev iz Krope. Ti možje so že v davnih časih v vigenjcih znali dati železu plemenite oblike. K roparske žebljar-je je prevzela želja po oblikovanju železa v praktične m dekorativne predmete, lepih okenskih mrež, kovanih in okovanih vrat in podobno. Kovaški muzej v Kropi med svojim bogatim gradivom hrani tudi več kovanih mrež iz 18. stoletja in drugih izdelkov, ki pričajo o spretnosti starih mojstrov umetnega kovaštva. Stara tolkala, kljuke za vrata in drugi predmeti nas še danes razveseljujejo s svojo lepoto, z značilnimi plemenitimi oblikami in zbujajo občudovanje do »železnih mož«. Prva železarska in železno-obrtna zadruga je leta 1901 že poskušala intenzivneje razvijati kovaštvo. Pred drugo svetovno vojno je spet doživela razmah ob pomoči kovinarske šole. Pomembne uspehe je dosegla generacija, ki je tik pred vojno zapustila šolo, a vojna vihra je to delo grobo prekinila, Sele leta 1956 je vnovič oživela kovaška obrt v obrtnem podjetju UKO Kropa, ki je začelo tako rekoč iz nič, a izdelki »železnih mož* so spet^poromali v svet. Se danes prevladuje ročno delo, ki edino daje pravo vrednost kovanemu izdelku. Večina teh predmetov je dekorativnih. Povpraševanje po njih vse bolj narašča, saj so ljudje začeli odklanjati brezokusne industrijske izdelke in se spet vračajo k pristni ljudski umetnosti Pravo umetno kovaštvo prepoznamo po masivnosti izdelka, narejenega iz enega samega kosa. če pa je sestavljen, je spojen z objemalko ali zakovico. Vrsto takih izdelkov so si delavci Donita lahko ogledali ha razstavi. I). Z Tapiserija v Sloveniji Narodni muzej v Ljubljani bo v sredo, 17. februarja, v svojem razstavišču Arkade, Trg osvoboditve 18, odprl občasno kulturnozgodovinsko razstavo »Tapiserija v Sloveniji«, ki si jo boste lahko ogledali do 12. aprila, vsak dan razen nedelje od 10. do 18. ure — Rastava obsega 40 tapiserij in zajema čas od 17. stoletja do danes Razstavo bo sklenila predstavitev individualne ustvarjalnosti s štirimi stvaritvami likovnice Cvetke Miloš-Radovanovičeve iz Brežic. Tapiserije tke po lastnih osnutkih in je tako avtorica celotne stvaritve. Poleg klasične tehnike tkanja tapiserij je zanjo značilna tehnika dvojnega prepleta, ki si jo je izoblikovala v letih med 1976 in 1978. Razstavo spremlja katalog, ki poleg gesel za razstavljene predmete obsega še uvodno študijo o tehniki tkanja, o zgodovini tapiserije v Evropi in oris rabe in izdelovanja tapiserij na Slovenskem. Razstavišče Arkade bo brez dvoma pritegnilo pozornost ljubiteljev tapiserij, saj bo predstavilo pred-tiste stvaritve, ki so po svojem tehniki vsem osnovnem namenu in po izdelave tapiserije v prvotnem po- menu besede. Na Slovenijo jih veže raba ali kraj nastanka in nas tako opozarjajo na delež Slovenije v tej zvrsti uporabne umetnosti. Nizozemska figuralna tapiserija »Odisej ponuja Polifemu pijačo« iz začetka 17. stoletja in nizozemska vedura (gozdna krajina) iz 17. stoletja iz zbirk Pokrajinskega muzeja v Ptuju in Narodnega muzeja predstavljata obdobje, ko so na Slovenskem tapiserije sicer uporabljali, ne pa izdelovali. Kot prvo delavnico, ki je na Slovenskem tkaja tapiserije, predstavlja pričujoča razstava kranjski zaVod za umetniško tkanje v Ljubljani (1898-1909). Zavod je bil sicer zamišljen kot učna ustanova, a se je že v prvem letu preusmeril izključno na proizvodnjo. Tkali so po osnutkih arhitektov, slikarjev in amaterjev. Stenske preproge, blazine, pregrinjala so po namembnosti, izvedbi in motiviki primerki umetniškega tkanja, ki je ob prelomnici stoletij doživljalo svoj preporod in razcvet. Kot primer sodobne manufakturne izdelave bo predstavljen izbor šestih tapiserij iz ročne tkalnice Dekorativne — tovarne dekorativnih tkanin v Ljubljani. Stkane so po slikah, grafikah in modelih sodobnih slovenskih likovnih umetnikov različnih generacij in smeri: Hermana Gvardjančiča, Franceta Slane, Silvestra Komela. Bogdana Borčiča. Jožeta Spacala in Janeza Bernika. To so primeri sodobne tapiserije, ki si za predloge izbira priznana dela sodobnega slikarstva z uporabo različnih tehnik tkanja pa si prizadeva obnoviti tapiserijo kot samosvojo zvrst likovne umetnosti. Foto klub LTH dobil proatore - Kulturna komisija pri sindikalni i/anizaciji LTH r Skofji Loki je r dobrih dveh letih dodobra obudila kulturno delo'v tovarni Osnovali so dramsko sekcijo, kije imela doslej te osem prireditev, pol leta že pridno vadi moški pevski zbor pod vodstvom Lojzeta Dernovška. »snovati wi foto klub. ki združuje 15 liubiteljci fotografije Minuli torek so slovesno odprli prostore foto kluba ki so jih uredili v kleti, ki ju je fotoamaterjem odstopil tozd Računski center. 1'redili so klubski prostor in temnico, za fotoamaterji pa ie tudi že pni tečaj, ki ga je vodil mentor kluba Vlastja Simončič. Poslej torej v LTH ne bo zadreg s fotografijami za ti>varniški časopis ter za dokumentaciji) Povejmo še. do /V tu ie četrti foto klub v Škofjeloški občini, kijt. zrasel pod mentorst, um Vlastja Simončtča. saj se It tako Gorenji vasi. Zirem in Železnikom pridružila še Skofja Loka - Foto: lanez Pipan O LAS 6. STRAN KRANJ PREDLOGI DNEVNIH REDOV 47. sejo Zbora združenega dela 48. Zbora krajevnih skupnosti 47. sejo Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kranj v sredo, 24. februarja, 15. uri v sejnih dvoranah Skupščine občine Kranj DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK, 16 FEMMsjj PREDLOGI DNEVNIH REDOV 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zborov 2. Odobritev zapisnika z vsakega zbora in zapisnika o skupnem zasedanju zborov ter poročilo o izvršitvi sklepov teh sej 3. Predlog ca izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih z osnutkom zakona 4. Poročilo o delu sodišča združenega dela Kranj za leto 1981 5. Poročilo o delu sodnika za prekri ki za leto 1981 6. Stanje razvoino-raziskovalne dejavnosti v občini Kranj v letih 1979-1980 7. Spremembe in dopolnitve Statuta občine Kranj (predlog) 8. Družbeni dogovor o izgradnji in financiranju muzeja revolucije Gorenjske v Begunjah (predlog) 9. Program dela zborov SO Kranj (predlog) 10. Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kranj za obdobje 1981-85 (predlog) J H. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi delegatskih mest o oblikovanju delegatskih mest. konferenc delegacij in skupil . za zbor združenega dela SO Kranj (predlog) i^. Udjok o spremembi urbanističnega načrta Šenčur (predlog) 13. Sklep o izdelavi urbanističnega na- črta za letališče Brnik i predlog) H. Prenehanje apecialne bolnišnice za očesno tuberkulozo Jezersko in "jena redna likvidacija 15. Potrditev »tatuta Skupnosti za cene 16. Sprememba kriterijev za delitev j/o združenih sredstev za zadovoljevanje skupnih komunalnih potreb v krajevnih skupnostih 17. Predlogi in vprašanja delegatov in delegacij Urbanistični načrt letališča Brnik Pomembnost in zahtevnost ureditve območja, ki obsega okoli 1050 ha, po predvidenem urbanističnem načrtu za letališče Brnik ustreza zahtevam 5. čl. zakona o urbanističnem planiranju, ki določa, da se urbanistični načrt izdeluje za območje mesta ali naselja in za njegovo okolico, ki je neposredno podrejena stanovanjskim, komunalnim in drugim urbanskim razmeram mesta aH naselja (ureditveno območje). Gre torej za izdelavo urbanističnega načrta, ki mora v svojem ureditvenem območju, ki leži jugovzhodno od naselja Šenčur, severno od naselja Voglje ter jugozahodno od naselja Brnik, upoštevati prestavitev potniškega terminala, razširitev in dograditev pristajalnih in pomožnih stez, razširitev blagovnega terminala na severni strani letališča ter nove proizvodne dejavnosti Prav tako pomembna je ureditev prometnih komunikacij, ki se z izgradnjo avtoceste vežejo na letališče, samo letališče pa se priključuje tudi na železniški promet. Muzej revolucije Gorenjska ima bogasto revolucionarno preteklost. Ze dlje časa se ugotavlja potreba po celovitem prikazu predvojnega razrednega delavskega gibanja, narodnoosvobodilnega boja »n tudi povojnega obdobja. Sedanji Gorenjski muzej v Kranju in oddelki NOB pn drugih muzejih na Gorenjskem tega ne morejo uresničevati. Predložen družbeni dogovor je nastal v sodelovanju družbenopolitičnih skupnosti in organizacij na Gorenjskem. Poleg občinskih skupščin so predvideni podpisniki še tiste samoupravne interesne skupnosti, katerih dejavnost izvajalcev je neposredno povezana z bodočo dejavnostjo muzeja. V letih 1982—1983 je načrtovana izvedba pripravljalnih del. Konkreten program za leto 1982 je o vred: noten z zneskom 1,490.000 din, pri čemer je delež skupščine občine, kulture, izobraževalne in raziskovalne skupnosti v Kranju 600.619 ali 10,3 odstotka. DOGOVORIMO SE Spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona o delovnih razmerjih se ne spreminjajo temeljna načela, na katerih temelji veljavni zakon o delovnih razmerjih, vendar novela predvideva nekatere nove rešitve, ki so posledica ugotovitev javne razprave in na njeni osnovi izdelane celovite analize o uresničevanju določb zakona o delovnih razmerjih. Nove rešitve so po predlogu zakona takele: 1. Zakon naj določi, kako in kje nai se urejajo delovna razmerja delovcev, ki opravljajo administrativna dela za določene organe oziroma organizacije, zaradi majhnega števila pa ne morejo urejati delovnih'razmerij v samoupravnih splošnih aktih. 2. Zaradi izboljšanja izobrazbene Rtrukture delavcev naj se v zakonu Eredvidi obveznost organizacij zdru-enega dela, da sklenejo delovno raw«erje v vsakem koledarskem letu z določenim številom pripravnikov v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju letnega načrta v občini. 3. Razporejanje delavcev iz enega kraja v drug kraj naj se olajša tako, da novela zakona jasneje določi pogoje, ko je mogoče delavca prerazporediti iz enega v drug kraj brez njegove privolitve in pogoje, ko je prerazporeditev možna le z njegovo privolitvijo ali če se s tem bistveno ne poslabšajo njegovi življenjski pogoji in pogoji njegove družine. 4. Zaradi zagotavljanja kontinuitete pravice dela z družbenimi sredstvi in stalnosti zaposlitve naj zakon določi možnost, da delavec, katerega delo v temeljni organizaciji združenega dela ni več potrebno, preide na delo v drugo temeljno organizacijo združenega dela tudi izven sestave delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela po sporazumu organov upravljanja obeh organizacij združenega dela. 5. Določi naj se tudi primere in pogoje, ko je delavec lahko začasno razporejen na delo za določen čas v drugo temeljno organizacijo združenega dela, če sta temeljni organizaciji združenega dela dohodkovno povezani, po poprejšnjem sporazumu med pristojnima* samoupravnima organoma temeljnih organizacij združenega dela. 6. S predlaganimi spremembami določb o delovnem času bi uveljavili oziorma usmerjali naslednje načine razporejanja delovnega časa: a. v temeljni organizaciji združenega dela brez določenih specifičnosti — enakomerno razporeditev delovnega časa, b. v temeljni organizaciji združenega dela z določenimi specifičnostmi - neenakomerno razporeditev delovnega časa, vendar s povprečno tedensko delovno obveznostjo v določenem obdobju, c. v temeljni organizaciji združenega dela sezonskega značaja -obvezno neenakomerno razporeditev delovnega časa glede na potrebe v času sezone, d. kadar nastopijo izjemne okoliščine ali višja sila, začasno prerazporeditev delovnega časa, ki je določena s samoupravnim splošnim aktom. 7. Opravljanje dela delavcev, ki so že polno zaposleni, še v drugi temeljni organizaciji, vendar največ do 1/3 polnega delovnega časa naj se zaostri tako, da je v vseh v zakonu navedenih primerih potrebno soglas- je obeh temeljnih organizacij in da je potrebno vsa taka dela objavljati vsakih 12 mesecev. 8. Novela naj s posebno določbo omeji opravljanje dela preko polnega delovnega časa tako, da se omeji na 30 ur na mesec in se lahko opravlja le. če dela tudi z drugimi ukrepi ni mogoče opraviti v rednem delovnem času. 9. Določba zakona o povečanem letnem dopustu naj se spremeni tako, da pridejo v poštev razen delavcev z najmanj 60 odstotno telesno okvaro tudi delovni invalidi in delavci, ki negujejo težje telesno ali duševno prizadete otroke. 10. V samoupravnih aktih naj delavci organizacije združenega dela samo določijo vrste, oblike, načine ter pogoje za uresničevanje pravic in obveznosti delavcev do izobraževanja in prvice in obveznosti, ki jih imajo delavci, ki se izobražujejo ob delu in iz dela ter njihov obseg. Zaradi kar najtesnejšega povezovanja izobraževanja in dela naj zakon predvidi obveznost delavcev organizacij združenega dela, da v samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji uredijo osnove in izhodišča za povezovanje delavcev in udeležencev usmerjenega izobraževanja. Na podlagi teh osnov in izhodišč sprejmejo del lavci poseben samoupravni splošni akt, v katerem določijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih lahko s pismeno izjavo sprejmejo tudi udeleženci usmerjenega izobraževaja. 11. V zakonu naj se določi, v katerih primerih morajo delavci v samoupravnem splošnem aktu določiti, da se disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja obvezno izreče zaradi določenih hujših kršitev delovne obveznosti (neopravičen izostanek z dela, zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni, kršitve določb o zavarovanju pred požarom, nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi ipd.) m kdaj se ta ukrep izreče fakultativno. 12 V zvezi z zagotavljanjem kar najboljše delovne discipline naj novela določi, da lahko v primeru hujših kršitev delovne obveznosti, ko je izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, odloči izvršitev ukrepa le delavski svet. 13. V primerih, ko delavec neupravičeno izostane z dela in se ne vrne več na delo v temeljno organizacijo združenega dela naj se predvidi, da se šteje, da delavcu preneha delovno razmerje na podlagi izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja z dnem, ko je dejansko prenehal delati v temeljni organizaciji združenega dela. 14. V zvezi s prenehanjem delovnega razmerja delavcu, ki je izpolnil pogoje za polno osebno pokojnino, naj novela predvidi, da lahko pristojni organ izda soglasje za nadaljevanje delovnega razmerja, le pod v zakonu določenimi pogoji. 15. Zakon naj .omeji delo po pogodbi o delu na 60 dni v posameznem koledarskem letu in s pogojem, da tako delo lahko opravlja delavec le po poprejšnjem soglasju s temeljno organizacijo, v kateri je v delovnem razmerju. 16. Zaradi širjenja zaposlitvenih možnosti naj se posebna pogodba o delu za upokojence črta iz zakona, upokojenci pa lahko opravljajo začasna in občasna dela po splošnih določbah o pogodbenem delu pod enakimi pogoji kot druge osebe. Potrditev statuta skupnosti za cene Statut skupnosti za cene podrobneje določa notranjo organizacijo, razmerja med svetom in predsednikom skupnosti, akte, ki jih izdaja svet, opravljanje strokovno tehničnih opravil za skupnost, način zagotavljanja sredstev ter druga vprašanja pomembna za delo skupnosti za cene. Dkupnost za cene občine Kranj je samoupravna skupnost, ustanovljena s samoupravnim spoorazumom sklenjenim med OZD s sedežem v občini Kranj, katerih kontrola cen proizvodov in storitev je v pristojnosti občinskih organov ter interesnimi skupnostmi otroškega varstva, socialnega skrbstva, socialnega varstva, stanovanjsko skupnostjo, komunalno skupnostjo in občinsko zdravstveno skupnostjo. V upravljanu skupnosti sodelujejo ustanovitelji in udeleženci DD o skupnosti za cene občine Kranj (ZS, SZDL. MGZ, IS, konferenca potrošnikov). Strokovna in tehnična opravila prevzame komite za gospodarstvo. Skupnost za cene zagotavlja s svojim delom uresničevanje ciljev na področju cen, predvsem samo- upravno Urejanje razmerij ter usmerjanje in razvijanje samoupravnih odnosov in usklajevanje interesov samoupravnih organizacij in skupnosti na področju cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine. Zagotavlja usklajevanje stališč o vseh vprašanjih, ki so skupnega pomena za udeležence pri pripravi osnov za določanje in izvajanje politike cen. Organa skupnosti za cene sta svet skupnosti in predsednik skupnosti. Svet se ustanovi in dela po načelu delegatskega sistema, v njem pa so člani, ki jih predlagajo podpisniki družbenega dogovora o skupnosti za cene. Svet opravlja dela in naloge za doseganje ciljev, za katerih uresničevanje je bila ustanovljena skupnost za cene. O vseh vprašanjih, ki se nanašajo na neposredno kontrolo cen, odloča svet soglasno. O morebitnem spornem vprašanju dokončno odloči izvršni vset. O drugih 3>rašanjih odloča svet z večino asov vseh članov. Svet skupnosti sprejema akte potrebne za njegovo delovanje in delovanje skupnosti za cene. * Spremembe in dopolnil statuta občine __ Skupščina občine Kranj je 26. septembra 1979 uvedbi postopka za spremembo in dopolnitve statuta katerem bi statut uskladili s sprejeto sistemsko zako bili sprejeti ustavni amandmaji k ustavama SFRJ in SRSjj zahtevalo usklajevanje ustreznih določb statuta. Komiajij sprememb in dopolnitev statuta je pripravila obsežen osn* občinska skupščina sprejela 17. decembra 1980 in ga dali i pravo, ki je trajala od začetka februarja 1981. Povzetek i dopolnitev so prejela vsa gospodinjstva v občini. Predlog zajema spremembe in dopolnitve na razvoja v občini, svobodne menjave dela, splošne ljudske| družbene samozaščite, krajevnih skupnosti, kadrovanji i vanja, organov občinske skupščine, sistema državne up javnosti dela organov. V primerjavi z osnutkom so spremenjene tako. da so naloge posameznih organov ti nih delih statuta, v poglavju o SLO pa so temeljne dol občine. OZD. KS na področju SLO in DSZ. določbe o < teju za SLO in DSZ ter temeljne določbe o teritcriasjj civilni zaščiti. Področje krajevnih skupnosti je v primeril spremenjeno tako, da so opuščene tiste odločbe, ki n posegale v pravico delovnih ljudi in obačnov v krajevna t s statutom in drugimi akti krajevne skpnosti uredijo i vanja interesov in funkcije organov krajevne skupnosti Glede mandata predsednika in podpredsednika sktq „ zborov je predlagano, naj bi mandatna doba trajala oV"^" nostjo enkratne ponovitve. V temeljne določbe statuta in v poglavje o sistemu < so na novo uvrščena določila, ki opredeljujejo naloge < samoupravljanja pri uresničevanju oblasti osiroma skega razreda, uveljavljanje kolektivnega deta ia odgovornost članov kolektivnih organov oblasti in Predlogi odlokov.. SPREMEMBE IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA Doseženi rezultati gospodarjenja v letu 1981 in možni okviri razvoja za leto 1982 so pokazali, da so pravzaprav plačilno in devizno bilančne možnosti Jugoslavije (obveznost zmanjšanja deficita plačilne bilance, povečane obveznosti za odplačilo kreditov in zmanjšane možnosti za pridobitev novih kreditov iz tujine) postale odločujoč okvir razvoja vse do konca srednjeročnega obdobja. Vse to in pa zmanjšanje domače akumulacije zmanjšuje možnoati gospodarske rasti in zahteva ponovno preveritev vseh oblik porabe na vseh ravneh: osebno, skupno, splošno, predvsem pa investicijsko ter usmeritev gospodarstva v izvoz. To pa pomeni, da so nastali pogoji, ko je potrebno spremeniti in dopolniti sprejete planske dokumente za obdobje 1981-1985. Spremembe in dopolnitve planskih dokumentov se sprejemajo po enakem postopku kot planski dokumenti. Ker je skupščina SFRJ že sprejela odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981—1986, pripravljen pa je tudi odlok v SR Sloveniji, je potrebno tudi v občini Kranj sprejeti odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kranj za obdobje 1981 do 1985 in na ta način zagotoviti začetek, potek in sprejem sprememb in dopolnitev planskih dokumentov. SPREMEMBA URRANI STIČNEGA NACRTA ŠENČUR Mikrolokacijski urbanistični dokument za realizacijo zazidave območja S 3, kakor ga je povzel v svoje ureditveno območje urbanistični načrt Šenčur (Ur. vestmk Gorenjske, št. 6/76), je bil že leta 1966 sprejet kot zazidalni načrt za kompleks A v Šenčurju potem, ko je bil predhodno obravnavan na zborih volilcev v času štirimesečne javne razgrnitve. Točno ie, da ta zazidalni načrt ni bil sprejet z odlokom, kakor to izrecno zahteva dve leti mlajši zakon o urbanističnem planiranju. Ta zazidalni načrt je bil leta 1974 že v pretežni meri realiziran, ni pa bilo rešeno vprašanje dostopne ceste, ki nai bi potekala po sredi kmetijskega obdelovalnega nadomestila za izgubljeni zemljiški kompleks. Tudi urbanistični načrt Šenčur, ki je povzel »zazidalni načrt kompleks A«, ni rešil vprašanja njivskih parcel v sredini. To vprašanje sedaj rešuje po dokumentaciji Domplana Kranj pnpravljena sprememba urbanističnega načrta Šenčur (št. 106/19-20/81 z dne 21. oktobra 1981), ki Premalo dolgor o č ne j dih raziskav Analiza zajema 32 kranjskih organizacij združenega dela, ki zaposlujejo 89 odstotkov vseh delavcev v občini. Vsebuje naslednja poglavja: razvojno-raziskovalna in inventivna dejavnost pri nas in v svetu, organiziranost, planiranje, smeri razvoja, samoupravna urejenost in financiranje razvojnoraziskovalne delavnosti v občini, inventivna dejavnost v občini ter ugotovitve in oceno stanja. Osnovne ugotovitve analize so: • razvojno raziskovalno delo je usmerjeno predvsem na operativno razvojno delo in manj na dolgoročnejše raziskave in razvoj same OZD. Razmišljanja o prihodnjem razvoju niso pogosta. Le manjši del OZD ima izdelan srednjeročni načrt raziskovalnega dela. • organiziranost razvojno raziskovalne dejavnosti je v večini OZD dokaj slaba oziroma je sploh neorganizirana, zelo dobra je le v 37 odstotkih OZD. f v inovativni dejavnosti OZD zaostajajo za evropskim povprečjem. Število prijavljenih izumov upada. Razlogi so predvsem v organizacijskih težavah, premajhni podpori vodstva in v zavisti in nasprotovanju sodelavcev. je prepotrebno dostopno c^M na rob parcel It. 54, 5ftin%? zagotovi vsem krajevna* stim enake možnosti u L za združena sredstva u ^-ja komunalnega urejanj spremembo meril je — nov limit, ki omogo__ delitev združenih sredstev4 Ukinitev bolnišnice Medobčinska zdravstv nost Kranj je na n^tr* in sklepov občL skupnosti na Gorenjske^ občini Kranj, ustane... ne bolnice za očesno Jezersko, da to zdravstw* zacijo odpravi in izdt ■ redni likvidaciji; bolnikv ne izpolnjuje predpis««?1 v zakonu o zdravstvene^ dogovorjenih pogoju g nim sporazumom o skiL gah za delitev dela ^ zdravstva v SR Sloveti sprejele vse občinske skupnosti v letu 1960. Bolnišnica svoje dejavw \ kovno organizacijskem laškem pogledu ne iivajt * z zakonom, saj ne zapA dejavnosti, kot je 69. členom zakona o varstvu (diagnostiko , medicinsko rehabilitacij^ sko nego, nastavitev in Bolnišnica tudi nima rov. V delovnem raznUj niči so le tri delavke, dve, računovodkinja, r« zdravstvene storitve ko pogodbenih delavcev k a-specialista in medks_ Priliv bolnikov upada, k*, tuberkuloze vedno manj, nje bolnikov i i boleznimi pa je drugih zdravstvenih SR Sloveniji. P v n d g a p '■h P •ci si ti si rr si d< V ** sa v« Z W tu r* r> TOREK. 16 FEBRUARJA 1QR? DELEGATSKO ODLOČANJE 7. STRAN O L/A S 34. seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič, sreda. 17. februarja, ob 17. uri v mali sejni sobi skupščine občine 3 L seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič četrtek, 18. februarja, ob 17. uri v veliki sejni sobi skupščine občine 12. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič, četrtek, 18. februarja, ob 17. uri v mali sejni sobi skupščine občine DOGOVORIMO SE Tržičani v republiški skupščini Seje skupin tržiških delegatov za zbor združenega dela in zbor občin republiške skupščine so kljub spremenjeni sestavi precej slabo obiskane, vendar pa se je kvaliteta njihovega dela izboljšala — Nekaj izhodišč za delo v naslednjem mandatnem obdobju Dnevni red Po ugotovitvi sklepčnosti bodo delegati vseh treh zborov na ločenih sejah obravnavali: - poročilo o delu skupin delegatov, ki delegirajo delegate v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SR Slovenije, s sedežem v občini Tržič - poročilo o delu upravnih oreanov v letu 1981 - družbeni dogovor o namenski porabi turistične takse v občini Tržič - odlok o komunalnih taksah v občini TržiC - družbeni dogovor o izgradnji in financiranju muzeja revolucije Gorenjske v Begunjah - odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroSkih komunalnega urejanja zemljišč - zagotovitev sredstev za razftirjeno rejarodukcijo komunalnih naprav in objektov v občini Tržič - program varstva, urejanja in vzdrževanja spomenikov, spominskih obeležij m ploSČ ter grobiftč in grobov f PTef'pP 'n vprašanja delegatov V zboru združenega dela bodo razen *ega razpravljali Se o ~ KTS?^0 ° t'e'u »veta pri podružnici SDKKra.ij od 2. 12. 1980 do 31. decembra 1981 s poročilom o opravljenem delu podružnice SDK Kranj v letu 1981 in osnovnimi nalogami iz Javnega programa SDK Kranj za Delo skupin delegatov za zbor združenega dela in zbor občin republiške skupščine gre h koncu. Prav je zato, da se še pred iztekom njihovega mandata strnejo dobre in slabe izkušnje, saj bodo vsekakor pomemben napotek novima delegatskima skupinama. Skupina delegatov za zbor združenega dela je sprva Štela petnajst članov, skupina za zbor občin pa trinajst. Nekateri med njimi so vse prepogosto manjkali na sejah, zato jih je pred dvema letoma zamenjalo nekaj novih, hkrati pa sta se skupini skrčili za tri člane. V Štirih letih sta imeli skupini 61 skupnih sej, skupina za zbor združenega dela pa sama še dve več. Na sejah so obravnavali gradiva za 67 sej zbora občin in 71 sej zbora združenega dela republiške skupščine. Glede na to, da dnevni red skupščinskih zborov povprečno presega dvajset točk, sta imeli skupini delegatov res veliko dela. Kljub spremenjeni sestavi pa seje skupin še vedno niso bile polno zasedene. Zrasla je le kvaliteta njunega dela, kar pa je navsezadnje tudi najbolj bistveno. V republiški skupščini so posredovali stališča oziroma pripombe predvsem k osnutkom po-posameznih dokumentov, na primer k republiškim resolucijam, k dnevnim redom sei zborov, oglasili pa so se tudi z delegatskim vprašanjem. Strokovna služba skupščine občine Tržič posreduje vsa pomembna gradiva za seje republiške skupščine v obravnavo in preučitev posameznim organom in organizacijam, ki jih sprejem teh dokumentov neposredno zadeva. Žal se te ne odzivajo dovolj in to ob slabi udeležbi delegatov na sejah skupin najbolj otežuje njihovo delo. . Da bi bila vloga skupin v naslednjem mandatnem obdobju učinkovitejša, bo potrebno posvetiti večjo pozornost izbiri delegatov. Ne bi smeli biti preobremenjeni z drugimi Turistične takse se vračajo Dohodek od turističnih taks ne gre več v občinski proračun, c se v skladu z republiškim dogovorom namensko ja za pospeševanje turistične dejavnosti - Predlog £odloka o komunalnih taksah vsebuje v povprečju za at višje zneske prispevkov za uporabo glasbenih in igralnih avtomatov v javnih lokalih, parkiriščnih in turističnih taks Republiški dogovor o namenski porabi turistične takse, ki naj bi veljal od 1982. do 1985. leta. ie pomemben predvsem zato ker določa da prihodki od turističnih taks ne gredo več v občinski proračun, ampak se namensko usmerjajo v pospeševanje turistične dejavnosti. Pretežni del zbrane turistične takse, to je 90 odstotkov, naj bi se po predlogu dogovora namenil za financiranje programov s področja turističnih storitev splošnega značaja v turističnih krajih oziroma na občinskem ali medobčinskem območju, medtem ko bi deset odstotkov vsote skupščine občin združevale za podobne namene na ravni republike Vendar pa le do določenega zneska. Izvršni svet skupščine občine Tržič, ki podpira predlog takega dogovora, posreduje delegatom tudi besedilo odloka o komunalnih takih v tržiški občini, ki se delno navezuje na prvi dokument. Med komunalne takse se namreč prištevajo takse za uporabo glasbenih m igralnih avtomatov v javnih lokalih, parkiriščne takse in turistične takse. Odlok o komunalnih taksah v občini Tržič velja od 1972. leta Dvjalei je bil že dvakrat dopolnjen; prvič zaradi spremembe uporabnika taks in drugič zaradi spremembe višine taks. Tokrat je izvršni svet pripravil prečiščeno besedilo, ki pa se hkrati od ^prejšnjega nekoliko razlikuje. Višina zdaj veljavnih komunalnih taks. predvsem turističnih, je znatno prenizka, saj komaj krije stroške pobiranja in odvajanja. Na leto se jih zbere le nekaj nad 15.000 dinarjev. Zato je predlog, da se povečajo do desetkrat, ene več. druge manj. utemeljen. Z novimi višinami taks, ki so delno usklajene s taksami v drugih gorenjskih občinah, bi na leto zbrali okrog 150.000 dinarjev. Za uporabo glasbenih avtomatov v javnih lokalih bo poslej treba plačati letno 2000 dinarjev (zdaj 200 dinarjev), za avtomatsko kegljišče od steze prav toliko (zdaj 500 dinarjev), za druga igralna sredstva 1000 dinarjev (zdaj 100), za parkiranje motornih koles 5 dinarjev (zdaj nič), osebnih avtomobilov 10 dinarjev (zdaj -D. tovornjakov 20 dinarjev (3). tovornjakov s prikolico 40 dinarjev (5) in avtobusov 40 dinarjev (zdaj 4). Taksa velja za en dan na parkiriščih, kjer je organizirana čuvajska služba. Zadnja sprememba se dotika turističnih taks Doslej so turisti za začasno prebivanje na območju tržiške občine plačali tri dinarje na dan. po novem pa bi znaSala taksa 14 dinarjev Muzej revolucije v Begunjah Oktobra lani. ko it skupščine občine Tržič obravnaval osnutek družbenega dogovora n izgradnji in financiranju muze-j i revolucije Gorenjske v Begunjah, so se njegove pripombe nanašale predvsem na finančno obveznost občin. Predlog družbenega dogovora, ki zdaj prihaja na dnevni red skupščinskih zborov. tržiška stališča upošteva Tako med drugim določa, da bodo udeleženci združevali denar v dveh etapah. Do konca prihodnjega leta ga bodo zbrali toliko, da bodo omogočili izvedbo vseh potrebnih vsebinskih. organizacijskih in tehničnih priprav za gradnjo muzeja. O zneskih se bodo dogovarjali vsako leto posebej. Tržičani so denar za letos že zagotovili v programu občinske kulturne skupnosti. Sklep o začetku druge etape, to je gradnje stavbe, in o potrebni višini sredstev bodo udeleženke dogovora sprejele do konca 1983 leta Pri tem bodo upoštevale družbenoekonomske razmere, predvsem pa rezultate gospodarjenja. Osnova za izračun deležev posameznih gorenjskih občin bo njihov statistično ugotovljeni družbeni proizvod funkcijami, saj je zdaj pri nekaterih to glavni razlog, da se sej skupin ne udeležujejo redno. Okrepiti bo kazalo tudi povezavo med delegati obeh skupin in temeljnimi sredinami, od koder prihajajo. Več odgovornosti bodo morali pokazati vsi organi in organizacije, ki dobijo gradiva za seje zborov republiške skupščine v predhodno preučitev. Nekatera od teh pa bi kazalo vključiti na dnevne rede sej izvršne- fa sveta in zborov skupščine občine 'ržič. Z drugimi gorenjskimi občinami bi se morali v vprašanjih, ki so posebno pomembna za gorenjski prostor in gospodarstvo, dogovarjati za skupna stališča. .Doslej je bila ta povezava zelo šibka oziroma je sploh ni bilo. Ena sama občina s svojimi stališči v republiški skupščini težko prodre. Koordinacijsko funkcijo tega dela naj bi opravljala skupščina gorenjskih občin. Skrb za pomnike NOV V tržiški občini so lani sklenili družbeni dogovor o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij iz obdobja sociafi-stične revolucije, o urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter o poimenovanjih. Odbor podpisnikov je pripravil program uresničevanja dogovora in so ga vse dosedanje razprave potrdile. V občinskem proračunu je za letos namenjenih za vzdrževanje grobišč, grobov in spomenikov narodnoosvobodilne vojne 90.000 dinarjev, pri občinski kulturni skupnosti pa 70.000 dinarjev. S to vsoto bo mogoče obnoviti spomenik na Ce-gelšah, urediti grobišča na pokopališču v Lešah, obnoviti tlakovani podstavek pri spomeniku v Križah, temelje Verbičeve koče ter redno vzdrževati centralno grobišče v Tržiču, grobišči v Kovorju in Retnjah ter taborišče v Podljubelju S temi akcijami bo denar povsem izkoriščen. Ureditev spominskega obeležja v Bistrici bo tako treba pokriti g sredstvi zunaj programa, medtem ko naj bi nekatere spominske plošče obnovile organizacije združenega dela. ki so jih tudi postavile in doslej po svojih močeh urejale v spomin in zahvalo borcem, nekdanjirrj sodelavcem. SDK poroča V paketu poročil, ki ga je poslala kranjska podružnica službe družbenega knjigovodstva, je prvo poglavje namenjeno delu sveta pri podružnici, leta je bil ustanovljen 1980. leta, da bi prispeval k podružbljanju dela službe družbenega knjigovodstva, zagotovil večji vpliv združenega dela kot tudi stalen vpogled v njeno poslovanje Kljub kratkemu obdobju je svet popolnoma upravičil svoj obstoj. Drugo poglavje govori o delu podružnice službe družbenega knjigo vodstva Kranj v minulem letu. medtem ko se tretje ustavlja pri njenih osnovnih nalogah za letos. Poudarjeno je predvsem prizadevanje za ustalitev gospodarstva na Gorenjskem. Komunalnim težavam ni konca Pet let naj bi porabniki vode prispevali za gradnjo vodovodnega omrežja po 1,90 dinarjev, za gradnjo komunalnih objektov in naprav pa po 4,50 dinarjev od kubičnega metra porabljene vode — Izvršni svet ugotavlja, da tak način ni mogoč - Čimprej do konkretnih predlogov in meril za zbiranje denarja O komunalni problematiki, ki je zlasti pereča v zadnjem času, so sredi decembra spregovorili tudi delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti ter skupščine občinske komunalne skupnosti. Ugotovili so. da so naložbe v vodovodno in kanalizacijsko omrežje nujne in da je trenutno edini mogoč način zagotavljanja denarja prispevek za razširjeno reprodukcijo, ki bi se zbiral na osnovi odloka občinske skupščine. Kljub dejstvu, da so Tržičani prepozni pri reševanju te problematike, pa na drugi strani niti še nimajo dokončnih programov. Srednjeročni načrti so ar namreč zaradi nekaterih novih ugotovitev delno spremenili. Vzroki so Se premalo raziskani viri pitne vode, izpad samoprispevka za kanalizacijo v Sebenjah in nenazadnje prešibka usklajenost med planiranjem stanovanjske gradnje in naložb v komunalno opremljenost. Vendar časa za odlašanje ni več. Osnova za vlaganja naj bo zato srednjeročni plan, ki predvideva 78,676.000 dinarjev za gradnjo primarnih objektov in naprav za kanalizacijo in vodovod. V skladu s tem programom bodo Tržičani letos za kolektor na Ravnah in v Preski namenili 17,5 milijona dinarjev, razen tega pa pripravili še tehnično dokumentacijo za primarni kanalizacijski kanal iz Križ do Ziganje vasi. Na področju vodne oskrbe bodo zgradili rezervoar na Ravnah in Cankarjevi cesti, obnovili dotrajan vodovod v Sebenjah in skupaj s požarno ter krajevno skupnostjo Senično zgradili vodovod ha Zgornje in Spodnje Veterno, za kar bodo potrebovali 6,849.000 dinarjev. Pred odločitvijo o nadaljnjih vlaganjih pa mora občinska komunalna skpnost zagotoviti, da bodo programi odraz resnično najnujnejših potreb in kot taki tudi potrjeni. Za te programe naj bi s prispevkom za razširjeno reprodukcijo v naslednjih petih letih zbrali 34,6 milijona dinarjev. Vsi porabniki vode iz javnega vodovoda bi prispevali po 1,90 dinarjev od kubičnega metra porabljene vode za vlaganja v vodovodne naprave in objekte, za kana lizacijske pa bi vsi porabniki vode na območjih, ki so usmerjena k centralnemu kanalizacijskemu kolektorju, razen njih pa še porabniki iz Križ, Sebenj in Žiganje vasi prispevali po 4,50 dinarjev od kubičnega metra porabljene vode. Na osnovi stališč in sklepov skupne seje je komite za urejanje prostora in varstvo okolja pripravil predlog odloka o obveznem prispevku za razširjeno reprodukcijo komunalnih naprav in objektov v tržiški občini ter ga predložil v obravnavo izvršnemu svetu. Izvršni svet je ugotovil, da bi s takim načinom zbiranja denarja občina Tržič kršila sprejeti republiški dogovor o izvajanju politike cen proizvodov in storitev za leto 1982, v okviru katerega bi bilo mogoče uvesti dodatno ob ceni vode le en dinar za razširjeno reprodukcijo. Tako bi v petih letih zbrali 5,06 milijona dinarjev, kar je komaj 15 odstotkov za ves program potrebnega denarja. Večinsko razliko v višini 29,5 milijona dinarjev bi bilo potrebno glede na nujna vlaganja zbrati iz drugih virov, predvsem iz gospodarstva. Razen tega je izvršni svet tudi ugotovil, da takega združevanja na osnovi odloka občinske skupščine ne dovoljuje niti predlagani zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena. Zato-priporoča delegatom, da se do njegovih stališč opredelijo, saj bo le tako lahko izdelal konkretne predloge in kriterije za zbiranje denarja. Gradbene cene Izvrsni svet predlaga novo povprečno gradbeno ceno stanovanjske površine, povprečno stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in odstotek od povprečne gradbene cene, ki je osnova za izračun cene zemljišč Skupščina občine mora v odloku vsako leto do 31. marca določiti povprečno gradbeno ceno stanovanjske površine, povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in odstotek od povprečne gradbeni- cene stanovanjske površine, ki je osnova za izračun cene zemljišč. Povprečna gradbena tena v novem odloku je izračunana na osnovi podatkov SGP Tržič za leto 1981 in znaša 12.497.50 di- narjev za kvadratni meter stanovanjske površine To je za 70 odstotkov več od cene po zdaj veljavnem odloku (7.605 dinarjev), sprejetem v letu 1980. Povprečni stroški komunalnega opremljanja so stroški komunal ne opreme v zazidalnih okoliših v občini. Za individualno opremo znašajo 775,50 dinarjev (prej 517 dinarjev) in za kolektivno komunalno opremo 840 dinarjev ( prej 560 dinarjev). Odškodnina za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene (ene za kvadratni meter stano vanjske površine, ki se je v družbeni gradnji oblikovala v pre teklem letu. vendar pa odstotek ne sme biti višji od 1.2 in ne nižji od 0.6. Izvršrš svet predlaga odškodnino za prvo cono 1.2 odstotka oziroma 149.97 dinarjev Izdaj 136,89). za drugo cono od siotek oziroma 124.97 dinarjev (114.081. za tretjo cono pa 0.H odstotka oziroma 99.98 dinarjev (zdaj 90,51). Kazen tega, da določa odškodnino za razlaščeno stavbno zemljišče, je odlok tudi osnova za izračun gradbene vrednosti stanovanjske hiše ali stanovanja, za ugotovitev stroškov za ureditev stavbnega zemljišča in za določitev vrednosti zemljišča. Odlok pravi, da se za vse te kategorije določi izklicna cena po pravilniku n enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja. Povprečna gradbena cena je trenutno tudi osnova za davek na posest stavb, ki bi se na ta načir« povečal za 60 odstotkov. Vendar izvršni svet ugotavlja, da tak na raport, razumeli?' to »Razumem, gospod general,« je zavpil poročnik Ljubivoje Sk«w Dedek seje oddahnil in se nasmehnil daljnemu lepemu spomiN* »In potem?« čem vprašala vsa napeta od radovednosti. »Najprej sva šla s kapetanom Milivojem za teden v voja*. Potem smo odpluli na morje. Prestavili so me namreč spet na ladjo ' »Pa gospodična Elza?« Dedek se je spet nasmehnil vase. »Gospodična Elza se je generalom. Potem je lahko letala po mili volji.« Ata se je začel smejati s polnimi usti'in zamalo, da se ni ^ po dolgem kašljanju si je opomogel. Dedek pa se je smejal brt? kar videla sem, kako gleda izbledeli film iz mladih dni. Čez nekaj časa, ko sc je umiril, me je pogledal in rekel: » lahko s tabo?« Pomislila sem na Tatjano, Mojco in Barbaro. Moj Glas pa šepetal: »Kar pelji ga s sabo. Pobahala se boš z njim. Vsaka takega dedka, pa še mornarja povrhu.« »Seveda, dedek. Z veseljem te bom vzela s sabo. Tudi Ja^ da ga boš gledal.« »Tako nekako sem tudi mislil,« je rekel dejdek in odkimal,] se znova spomnil hidroplana in gospodične Elze. Prvič: dedek je kavalirsko plačal vsem avtobus. S* B. TRAVEN: QBLAST Danes začenjamo objavljati odlomek iz romana B. Travna OBLAST, ki je izšel leta 1969 Sri Prešernovi družbi v Ljub-„ani. Roman govori o življenju in navadah mehiških Indijancev med obema vojnama. Odlomek ponuja izredno zanimivo branje, ki bo, upamo, vzbudilo tudi vašo pozornost. % Kakor se tako rado zgodi na tem svetu, kjer ljubi bog skrbi za vse ljudi in se nikoli ne zmoti, tako je tudi v tem primeru sreča neprestano spremljala don Gabriela na vseh njegovih poteh, medtem ko so morali nedolžni in trpeči prenašati vso nesrečo, ki se jim je kdove zakaj ponujala na vsakem koraku. Takšna je pač božja previdnost, ki ji ne sme oporekati noben človek na tem svetu. Zakaj čim bolj je ljudem nedoumljivo kakšno njegovo dejanje, tem bolj je zanesljivo, da bog v svoji neizmerni modrosti in ljubezni do ljudi zasleduje prav s tistim nedoumljivim dejanjem neki samo njemu znan cilj v spiralni meglici vesolja. Tako se je iz pravkar dobro utemeljenih Vzrokov najbrž zgodilo, da je don Gabriela sreča tako preganjala, da se ji sploh ni mogel več izogniti. Težko da je minil dan. ko se mu ne bi posrečilo pridobiti še enega človeka k sklenitvi pogodbe. Z vsakim delavcem, ki ga je ulovil, pa se mu je premoženje povečalo za novih petindvajset do šestdeset pezosov. Fsntov. s katerimi je sklenil pogodbo, ni vzel takoj s seboj. Tako bi jih moral vlačiti s seboj po vseh fincah in skozi vsa naselja, ki jih je obiskoval. Brž ko je sklenil s kom pogodbo, je prevzel odgovornost za tistega človeka krajevni sekretar, finquero ali načelnik policije in ti predstavniki oblasti so bili dolžni skrbeti, da bo tisti človek na praznik Candelarie zagotovo prišel v Hucutsin, kjer so se zbirali vsi najeti delavci, da bi jih odvedli do meje civilizacije, do monterij. Agentje so izročali krajevnim sekretarjem, občinskim predstojnikom. finquerosom ali policijskim predstojnikom seznam dolgov ali glob. za katere so prevzeli posamezne delavce, ki naj bi odslužili svoje dolgove po monte-rijah. Agent je bil dovolj spreten, da nikoli ni izplačal cele vsote upniku zadolženega Indijanca. Takoj je plačal samo četrtino. Tako je lahko agent delal le z manjšimi vsotami. Ostanek dolga je agent izplačal dolžniku šele takrat, ko so najeti delavci prispeli v monterio. Takrat so agentje prejeli svoje čeke. ki so jih vnovčili v Jovelu ali v Tuxtli in zdaj so imeli dovolj denarja, da so lahko poravnali ostanek prevzetih dolgov najetih Indijancev Tako je bilo skoraj nemogoče, da bi lahko agent izgubil svoj denar: le poredko se je primerilo, da se kateri od najetih Indijancev ne bi prikazal. To se je zgodilo samo takrat, če je umrl v času. odkar je sprejel pogodbo in tja do praznika Candelarie. Če kdo iz kakršnihkoli vzrokov ni hotel ob pravem času iz domače vasi, da bi dovolj zgodaj prišel v, Hucutsin, je zapadel kazni zaradi kršenja pogodbe, to pa je bil najtežji zločin, ki ga je lahko zagrešil indijanski delavec, dokler je vladal diktator don Porfirio. Indijanec, ki je ubil sorojaka. torej Indijanca, ni zagrešil tako hudega zločina kakor tisti, ki je prekršil IMigodbo. Prav nič ni bilo važno, ali je v Mehiki ali sploh kje na ameriški celini Indijanec več ali manj. Dovolj hitro so se množili, čeprav je tri četrtine otrok umiralo, preden so dosegli dvanajsto leto življenja. Zato pa je bilo zelo, zelo važno, da so imele tuje družbe, ki so izkoriščale bogatsvo dežele, zmeraj dovolj delavcev. To so jim v koncesijah in dovoljenjih izrecno zagotovili. Če ie Indijanec prekinil delovno pogodbo, je bil obtožen veleizdaje. Zato so kaznovali stavko s smrtno kaznijo, ker je pomenila prekinitev delovnih pogodb. Indijanec, ki pretrga delovno pogodbo, zmanjšuje izvoz. Zmanjševanje izvoza slabi finančno menjavo dežele z drugimi deželami. Tako je domovina izročena na milost in nemilost tujini, ki je zmeraj sovražna, ker je pač tujina. Zaradi tega je Indijanec, ki je pretrgal delovno pogodbo, zagrešil dejanje veleizdaje. Če torej Indijanec, ki je sklenil pogodbo, ne odide dovoli zgodaj iz domače vasi, ga prime policija ali vojska. Stroški, ki nastanejo iz tega, se pripišejo na račun njegovih dolgov. Če ima fant veliko srečo in ga je vzel bog pod svoje okrilje, dobi samo petdeset neusmiljenih udarcev: če je delt.1 svojim lovcem preglavice, prejme dvesto petdeset, če pa sploh nima sreče, tudi petsto udarcev. Kakor je videti, ni potrebno posebej razlagati, zakaj si agentje niskoli niso delali skrbi, ali bodo najeti delavci zadnji popoldan pred skupnim odhodom v džunglo navzoči pri branju seznamov. Če katerega ni bilo. je bil skoraj gotovo mrtev ali pa je izgubil nogo ali roko in torej ni imel nobene vrednosti več ne za monterio ne za domovino. Sreča je hotela, da je don Gabriel prišel v Pebvil natanko ob pravem času in takoj ujel bogat plen v svojo mrežo. Pebvil je bila takšna neodvisna in samoupravna naselbina, o kakršni don Gabriel nikoli ne bi vejel. da bo lahko tu dobil vsaj enega človeka. Občina je štela kakšnih petnajst tisoč neodvisnih Indijancev, ki so bili raztreseni po širokem območju, njihovo glavno bil Pebvil. Tu je bil ca bi Ido in o» bildu je stanoval in uradoval aeki*^ zvezno skupnost rodov, je vodil . jefe. Vsi poskusi Spancev, da bi raa^ ga razdrobili v fincein domene, J tristo letih španske vladavine hv Pueblo je bil preveč močan. Tta,?^ samezne skupine ali rodovi niso bhoH so se umaknili; ko so vojaki odtf*l naselil kak finouero, so ga Indija*? pregnali. Nazadnje so Spanci crnx tega puebla. Španski guvernerji t? dobre nasvete trgovcev in obrtnaW ga rodu in so prišli do prepričanj* razvoj kupčije in za mirno. dona* promet veliko bolje, če priznajo pueblo. živijo z domačini v ak§\ njihove pridelke in jim v zameno svoje blago. Ob tem medsebojnem nem spoštovanju sta lepo napraaV indijanski pueblo kot veliko mehia\ mu je bilo najbližje in zato ajav puebla. Navsezadnje opravlja putb? obrti tega mehiškega mesta. Pebvil je bilo federativno ima * mena, ki so vsa govorila isti jedi, navade in isto tradicijo, se na r oblačila in živela, v taksnem prija so se lahko fantje enega plemena teremkoli ostalih treh plemen, tV jalo katero dekle in je svatbeno oV tovemu očetu odgovarjalo njihov«, razmeram. Kraj, na katerem je bil cabikk*, kjer ie živelo kakšnih trideset dniik ime Pebvil. To skupno ime je vshuL-plemena. Ta kraj je bil nnbtiS* plemen. Semkaj so prihajali letnem praznovanju in sem ao mezna plemena in rodovi i posvetovanje. MEK. 16 FEBRUARJA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 13. STRAN O LAS a vrtičkarje in sadjarje irtikultumo društvo Kranj pripravlja vsak prvi in tretji v mesecu predavanja in demonstracije, vsak druffi pone-i»•• \jek v mesecu pa tečaje za urejanje šopkov M Za to-pomlad je Hortikulturno #tvo Kranj za svoje člane, pa vse ■le. ki jih zanima vrtnarjenje in Ijarjenje pripravijo vrsto zani h predavani in demonstracij 'ako bo v petek, lt. februarja 17. uri v koncertni dvorani De-ega doma v Kranju (vhod 6» __vala ing. Mihaela Cerne o upo- i folije pri pridelovanju zelenjave . u. Znano je. da s pomočjo folije liko prej vzklijejo in dozore vrtni-zatn ta način vrtnarjenja ja vse bolj upoštevan r petek, S. marca ob 16. uri pa v Šenčurju v vrtu Bernardovih. tna ulica 32. demonstracija vseh dladanskih del v vrtu. 19. amarea ob 15. uri bo na sadni itaži Res je pri Pod vin u demon-ija sajenja in obrezovanja ega drevja, ob 18. uri pa bo v iju v Delavskem domu preda- vanje o zatiranju bolezni Škodljivcev na sadnem drevju in jagodice v ju Predavala bo ing. Mileva Kač 2. aprila ob 16. uri bo pn društvenem paviljonu (pri Prešernovem gaju) demonstracija urejanja vrta - člani društva bodo posadili s cvetjem svoj razstavni vrt. 16. aprila ob 17. uri bo v Delavskem domu v Kranju predavanje h novih sezonskih in trajnih cveticah za cvetlična korita in vrtove. Vas k dragi ponedeljek v mesecu, to je 22. februarja. 8. marca. 12. aprila in 10. maja od 17, do 18.30 prireja društvo v svojem paviljonu za vse. ki jih zanimajo cvetlični aranžmaji, tečaj urejanja šopkov. V slučaju slabega vremena bodo demonstracije na Resju. v Šenčurju in v Kranju na društvenem vrtu prestavljene za teden dni. D. D. r Zlati jubilej Omanovih Podkoren - V soboto. 6. februarja, sta po petdesetih letih skupnega življenja spet stopila pred matičarja zakonca Pavla, rojena Habjan, in Vinko OMAN, po domače Jurgelnova, iz Podkorena. Vinko je bil rojen 15. junija leta 1906 v Podkorenu, Pavla pa 2. aprila 1908 ijska Bela - Nič ne pomagajo številna delegat vprašanja delegatov radovljiške skupščine, pred ■rRatnV '* krajevne skupnosti Bohinjska Bela. Maj bodo vendarle končali novo obvoznico proti *njfi Mmtova so že postavili, tudi del odseka ceste a°hlfiinke Bele. zdaj pa je republiški skupnosti za j*manJ*al" denarja in obvoznica počiva. Na novem Itu je še danes debela snežna odeja, na kateri so le lovi konjskih vpreg - Foto: D. K ura/t Končno obnova hotela Jezero — Predvidoma l.mar ca bodo začeli z obnovitvenimi deli pri hotelu Jezero v Bohinju in bodo hotel, ki je zaradi potresa zaprt že več let, odprli že letos novembra. Za obnovo bo Alpetour namenil za okoli 70 milijonov lastnih združenih sredstev ter kreditov, hotel pa bo kasneje B kategorije s 70 ležišči ter z restavracijo. Pri Alpetouru obljubljajo, da bodo v nori restavraciji postregli z okusno domačo hrano. — Foto: D. Kuralt 4* NOVO V RADOVUICI LINHARTOVA 10 V PETEK, 19.FEBRUARJA OB 12. URI OTVORITEV NOVE MODERNE SPECIALIZIRANE PRODAJALNE »AKUSTIKA« CELOVITA PONUDBA TV SPREJEMNIKOV RADIJSKIH APARATOV TRANZISTORJEV KASETOFONOV GRAMOFONOV MAGNETOFONOV MFRKI IR • GLASBENIH CENTROV mLni\uii 9 TV ANTEN IN PRIBORA KRANJ e REZERVNIH DELOV VELIKA PONUDBA KASET IN GRAMOFONSKIH PLOŠČ leta v Selcih v Selški dolini. Oba izhajata iz revne družine, zato sta morala Se zelo mlada s trebuhom za kruhom. Mama je dala Vinka že kot trinajstletnega fantiča za pastirja k sorodnikom. Pri njih je cdrasčal in nekega dne ie gospodar iripeljal lepo, mlado dekle, ki ji je lilo ime Pavla. Vinko se je takoj zaljubil vanjo, toda ona ga ni marala. Potem ko se je sprla z gospodinjo, ie odšla v Kranj v tovarno. Tam so bile slabe plače in gospodinja joie pregovorila, da se je zopet vrnila. Tako je Pavla dvakrat odSla, tretjič pa je ostala v Podkorenu. Vinko se je medtem izučil pri gospodarju za Žagarja in sta se poročila. Poroka je bila v Selcih nad Skofjo Loko 7. februarja 1939. »Rodilo se nama je sedem otrok,« pripoveduje Vinko. »Ena hčerka nama je že zelo zgodaj umrla. Živih pa je Se Sest otrok: tri hčerke in trije sinovi in vsi so poročeni. Najina življenjska pot ni bila z rožicami postlana. Težko je bilo, ker smo bili velika družina, zaslužile pa so samo moje roke. Bil sem tudi pet mesecev kuhar v partizanih. Po desetih letih dela na žagi sem dobil delo v jeseniški Železarni. Z nama praznuje tudi Šivalni stroj, ki sva ga kupila, ko sva se poročila, in nama je kasneje koristil, kajti vse obleke za otroke je žena seSila sama. S tem sva si prihranila tudi nekaj denarja. Njen konjiček pa je bil ta, da je rada pela in učila otroke igre in plese; učila ie tudi starejše in brez Pavle ne bi bilo prosvetnega življenja v Podkorenu.« Pavla je napisala in veliko iger spravila na oder. mož Vinko pa ji je ves čas pomagal. Z igrami in plesi so nastopili po vsej Sloveniji, posebno dobro pa Se sedaj'sodelujejo z kmečko ohcetjo v Ljubljani. Tudi člana več organizacij sta. Vinko ie že mnogo let predsednik podkorenSkega prosvetnega druStva, poverjenik za DruStvo invalidov na Jesenicah, v Ratečah in Podkorenu. Je član DruStva upokojencev v Kranjski gori, član koordinacijskega odbora Kranjska gora in vaSkega odbora v Podkorenu. »Za naju je ta praznik tudi zato pomemben, ker so po dolgem času zbrani doma vsi otroci, vidimo se bolj poredko, ker otroci živijo v daljni Avstraliji, sedaj pa se kot ptički vračajo nazaj v gnezdo,« pravi mama. Iz Avstralije so prišli vsi štirje otroci: Milena, Hilda, Vinko in Niko in je bilo zato veselje Se večje. Preteklo soboto sta se Pavla in Vinko Oman poročila na kmečki način. Oba sta bila oblečena v narodne noše. Sodelovali so fiiakarji iz Kranjske gore, podkorenška folklorna skupina ter številni krajani v narodnih noSah. Na nogah je bil ves Podkoren, da bi prisostvoval temu visokemu jubileju. Vsi so jima zaželeli Se mnogo sreče v nadaljnjem skupnem življenju. A. KerStan Še enkrat »Pozabljeni kontejner v Podkorenu« V (ilasu ie bil objavljen DNK .">. 2. I**H'2 komentar o zapuščenem kontejnerju v Podkorenu in podkrepljen s fotografijo. OhvešČarno bralce (ilasa in druge občane, da Komunalno podjetje KOVINAR JESENIC K — TOZI) Komunalne službe ni odgovorna za odvoz smeti v krajevni skupnosti Kranjska gora. v katero spada tudi vas Podkoren in od koder je fotografija kontejnerja. Krajevna skupnost Kranjska gora odvaža smeti z lastnimi vozili. Kontejnerski odvoz se občasno naroča pri naši temeljni organizaciji. Menimo, da zato kritika meri na napačen naslov. Za reden odvoz smeti je odgovorna krajevna skupnost Kranjska gora. zato bi morala pravočasno naročati odvoz kontejnerja, predvsem pa omogočiti normalen dostop s specializiranim vozilom do kontejnerskega zaboja. /Fo pa pomeni, kar je razvidno tudi iz slike, da bi morali uporabniki ali krajevna skupnost zagotoviti normalen dostop do kontejnerja in pravočasno organizirati čiščenje snega, tega pa na žalost še do danes niso storili. Odgovoren za odvoz smeti priTOZD Komunalne službe: Marjan LUKKZIC MERKURJEVA »POSLOVNA SARADNJA« Trgovsko podjetji' Merkur, veleželeznina n. sok <». Kranj s Koroške ceste I je neka len m Činio navadnim slovenskim in gorenjskim podjetjem ' poslala sporazum o poslovnem .sodelovanju za letošnje leto. Da se ne bi pri Merkurju preveč trudili in naprezali, so seveda ta sporazum, ki je namenjen tudi podjetjem izven sh>vcnsko govorečega območja, prevedli r srbohrvaščino in ga takega poslali očitno vsem. prav gotovo pa tudi cisto slovensko govo rečen u podjetju Gorenje iz R(t dovljice. Pri tem podjetju so tako dobili »sporazum o poslovnoj suradnji za 1HH2 godinu« in brali: »V prilogu šaljemo vam sporazum o poslovnoj suradnji u četiri, primerka, te vas moli mo. da nam dva potpisana pri merka što prije vratite. Za-hvaljujenu) se vam na saradnji i želimo vam puno uspeha u novoj godini!« Podpisana je komercialna koordinacija. Tako. Tudi vsa druga gorenjska podjetja, ki so sprejela štiri primerke »sporazuma o poslovnoj saradnji« se kranjskemu Merkurju srdačno zahvaljuju te mu žele puno radnih uspeha te sretnu novu godinu! J Gasilske zanimivosti Kranj - Naš dopisnik Ivan Petrič iz Kranja nam napiše marsikaj zanimivega o gasilstvu in njegovi zgodovini. V enem zadnjih dopisov med drugim ugotavlja, da je le malokje v Sloveniji toliko gasilskih društev kot na Gorenjskem. Kar lepo število jih je bilo ustanovljenih še v prejšnjem stoletju. Najpogostejši vzrok ustanovitve so bili požari. Da bi bili ljudje varnejši pred njimi, so se odločali za ustanavljanje društev. Tako so v Skofji Loki ustanovili društvo že leta 1876. v Ratečah 1898. v Mojstrani 1893. na Dovjem 1889, na Jesenicah 1893, na Koroški Beli leta 1898, v Zabreznici 1896.. v Cerkljah 1879, v Kranju 1879. v Preddvoru 1896, istega leta tudi v Šenčurju, v Vogljah 1899, na Bledu 1885. na Bohinjski Beli 1894, prav tako tudi v Gorjah, Bohinjski Bistriti in v Poljanah. Begunjsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1882, kroparsko leta 1895. kamno-goriško 1899. mošenjsko 1898. radovljiško 1883 in selSko 1897. Zanimiva so tudi pričevanja o delovanju gasilskih društev in njihovih poslovnikih. 'Velik je bil vpliv češke gasilske organizacije. Kdor je hotel postati gasilec, se je moral javiti društvenemu načelniku, ki ga je poslal k zdravniku na pregled, če je sposoben za gasilsko službo. Po tem je načelnik predstavil novega gasilca društvenemu odboru.'Poslovnik gasilskega društva je natančno določal obnašanje gasilca. Prekrške zoper red so strogo kaznovali, če so ugotovili, da je bila napaka očitna. Obveznosti gasilcev so bile torej velike. Trobentači in plat zvona so opozarjali na požare. I. Petrič O L,AS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 16. Sedemindvajseto mednarodno FIS tekmovanje v smučarskih tekih Bohinj 82 Presenetljiv uspeh naših tekačev Svetovni alpski pokal Od nadih tokrat le Kuralt BOHINJSKA BISTRICA - Sončno vreme, izredno dobro pripravljene smučine zmaga Janija Kramarja v teku mladincev na 10 km. odličen iiapeh šestnajstletne Kranjskogorke Jane Mlakar med članice na 5 in ede~ od najboljših uvrstitev člana, vojaka VP Kranj. Iva Carmana v teku na 15 km. so glavne značilnosti letošnjega mednarodnega FIS tekaškega tekmovanja za alpaki pokal Bohinj 82. Organizatorji ao se rea potrudili, saj so bili na progah taki pogoji, da je s t od vaj t tekmovalk in tekmovalcev iz dvanajstih držav lahko pokazalo vse. kar smučarski tek dela vedno boli privlačnega. IZREDEN TEK MLAKARJEVE INJELOVCANOVE Članice so na pet kilometrov dolgi smučini startale med prvimi, zato so se v jugoslovanskem taboru kaj kmalu veselili. Ze na polovici proge je bilo jasno, da se bosta za prvo mesto udarili reprenzen-tantki iz SZ Larisa Merk in Natalija Samorovka, najstarejši tekmovalki. Narekovali ata res pravi tempo, vendar so jim^bili krepko za petami reprezentantka iz CSSR Zora Kepenova. doati pa nista zaostajali Jana Mlakar iz Kranjske gore in Kranjčanka Jeli Jelovčan. Vse te tekmovalke so bile pred favorizirano Švi-carko Gaby Scheidegger. Za presenetljiv tek je poskrbela tudi Dolanka Andreja Smrekar. ki je tekla takoj za Švicarko. medtem ko je potnica za svetovno prvenstvo Ljubljančanka Metha Munih imela slabši dan kot so vai pričakovali. Na koncu se je Munihova morala zadovoljiti /. desetim mestom. V Kk,U* čl?nic na 5 *'» > bila najoolj&a Jugoslovanka Jana Mla Kar na četrtem mestu. Jana Mlakar: »Vesela sem teka v Bohinjski Bistrici. To je hkrati moj največji mednarodni uspeh v članski konkurenci. Na svetovnem prvenstvu se bom potrudila, da bom dostojno zastopala jugoslovanske barve. Če bi malo bolj razporedila moči, bi bil uspeh le boljši. Zaostanek med prvimi tremi ni velik«. Resultati - 1. Merk 14:33,8. 2. Sa-m.rovkova (obe SZ) 14:36,6. 3. Kepenova (CSSR) 14:53,7. 4. Mlakar M:KM, 5. Jelovčan (obe Jugoslavija) 15:»0,0, 6 Scheidegger (Švica) 15:07,1. 7. Smrekar (Jugoslavija) 15:09,5. 8. Baver (Avstrija) 15:14.0, 9. Ignjatovič (SZ) 15:16,3. H>. Munih (Jugoslavija) 15:16,9. LJUBLJANČAN JANI KRŠINAR ZMAGOVALEC Sila zanimiv in razgiban je bil tek mladincev na deset kilometrov. Na startu so bili takorekoč vsi najboljši mladinci Med njimi tudi lanski tretji v Bohinju Peter Lisican iz CSSR. V tej konkurenci so tekli tudi nadarjeni mladinci iz SZ. Francije, Italije in Avstrije. Od naših je imel največ možnosti za visoko uvrstitev mli di Ljubljančan Jani Kršinar in Oolan Jožo Klemenčič. Nusi mladinci so tokrat presenetili vse favorite za najboljša mesta Se posebno je bil tokrat navdahnjen Jani Kršinar, ki je f.e po prvih kilometrih dal vedeti, da mu bo tokrat malo kdo kos. Z dolgimi koraki je pridno grabil kilometre in hitro povečeval povečeval prednost. Na polovici progeu si je Kršinar, ki bo tekel na svetovnem prvenatvu v Oslu in na mladinskem svetovnem prvenstvu v Najboljši uspeh je na mednarodni tekaški prireditvi v Bohinjski Bistrici, kije štel za alpski pokal, dosegel mladinec Jani Kršinar. Kršinar je zmagal pred Lisičanim iz CSSR in Francozom Jaussaudom. Murau (Avstrija), nabral lepo prednost. Prednost je obdržal do cilja. Dober tek je pokazal tudi mladi Dolan Jože Klemenčič, ki je na koncu zasedel še vedno dobro osmo mesto. Obe te lepi uvratitivi ata lepa garancija, da bomo kaj kmalu dobili dobra tekača tudi v članski konkurenci. Oba sta zadnjo sezono starejša mladinca. Jani Kršinar: »Nisem pričakoval zmage in takega uspeha. Ledena proga mi odgovarja te posebno, kjer sem tu treniral. Na svetovnem prvenstvu bi bil vesel, da bi ca najboljšim zaostal manj kot za deset odstotkov. V tej sezoni sem pretekel ie 4500 kilometrov.« Rezultati - 1. Kršinar (Jugoslavija) 1«:J«,0, 2 Lisican (CSSR) 26:50,0. 3. Jaussaud (Francija) 26:54,4. 4. Rung-galdier (Italija) 26:54,7, 5. Bartos (CSSR) 26:56,0, 6. Maddahn (Italija) 27:04.4. 7. Erzikov (SZ) 27.10,7, 8. Klemenčič (Jugoslavija) 27:11,7, 9. Barco 27:13.6, 10 Valleferre (oba Italija) 27:14.4. VOJAK IVO ČARMAN MEDPRVIMI V teku članov trojni uspeh Norvežanov na petnajst kilometrov. V tej smučini ao bili severnjaki tokrat nepremagljivi, čeprav ao jih oatali krepko zaaledovali. Vendar jim nihče ni bil kos. Švicarji, reprezentantje iz SZ, Švedi in Jugoslovani so storili vse, da bi jim preprečili uspeh, a tokrat so se ušteli. Njihova premoč je bila več kot očitna. A vseeno so se v jugoslovanskem taboru spet veselili. Vojak fvo Carman je a svojim petim mestom dokazal, da je še vedno naj najboljši tekač. Čeprav ima v nogah komaj osemsto kilometrov, ae Ivo ni ustrašil te močne mednarodne konkurence. Se več, tekel ie res tako dobro kot samo on zna. Jugoslovanski uspeh je z desetim mestom dopolnil še Dušan Djuričič, Ivo Carman: »To je uspeh, ki ga nisem pričakoval. Čeprav imam v JLA dobre pogoje za trening, imam v nogah ie vedno premalo kilometrov. To se tudi pozna. To peto mesto je vsekakor boljše kot zmaga leta 1979 Iva Carman ie 15 km pritekel odlično šesto mesto. Sankanje Tekmi v Podljubelju Podljubelj — Prizadevni tržiški sankači so priredili na propi v Podljubelju dvoje tekmovanj Prvo je bilo mednarodno tekmovanje Kozoro ,. druga tekma pa je bilo republiko | ver na naravnal progah. Tekmovanji je vodil organizacijski odbor pod vodatv< n Janeza Kalisiiika. predsednika TV!. Pi rti; n TrJič. neposredni vodja pa je bil Miro Lupfta. predsednik tržiške sank '!.<• sekcije. Tekmi sta bili vzorno izvedeni na 1100 metrov dplgi progi z 12-odstotnim padcem. Proga je bila ledena, tekmovalo pa ie nad 200 tekmovalcev Najuspešnejši so bili sankači Iskre iz Železnikov in domačini, sodelovali na so Ae tekmovalci Idrije. Bohinja m Begunj ter Sveč in Beljaka h Koroške Na tekmovanju KWorog mi bile med mladinkami najboljše Scheik in Jam litseh (Sveče) ter Tolar (Zele/nikii. med članicami Tolar . Mernik (Železniki) in Meglic (Tržič), med članskimi dvosedi Kališnik-Cesen (Tržič). Pohleven-Kokilj (Železniki) in Krašovec-Mlinar (Jesenice* ter med mladinskimi dvosedi Klemenc-Meglič (Tržič). Toff-Fedlbnuer (Beljak) in Meglič-Jakupovac (Jesenice) Razburljivo je bilo tudi tekmovanje ta t>. republiško sankaško prvenstvo. Med mladinkami so bile najhitrejše T. Tolar. Stalec in V. Tolar iz Železnikov, med članicami M Tolar i/ Železnikov, med starejšimi člani Debeljak (Železniki) in Meglic ter Bahutl (lVič). med člani Tržičani Drago Česen. Kališnik in Andrej Perko. med starejšimi mladinci Tržičana Kos in Klemene ter Jeseničan Meglic, med mlajšimi mladinci pa tekmovalci Železnikov S Bernik. Luznar in Zadravc V tekmovanju članskih dvosedov so bili najhitrejši Tržičana Česen in Kališnik. I.avtižar in Meglic z Jeseni« ter Pohleven in Kokalj i/ Železnikov V tekmovanju mladinskih dvosedov sta zmagala Tržičana Klemeni in Meglic pred klubsko dvojim Kos m Škrjanc ter Basejevima i/ Železnikov V soboto »e je sankaško tekmovanje nadaljevalo v Dolenji vasi. kjer so tek-rnovanie pripravili sankači i/ Železnikov ■mv tu v Bohinju. Letošnja članska konkurenca je bila močna in to je res dober mednarodni uspeh.« Rezultati - 1. Nordbv 39:02,8, 2. Tofte 39:08,5. 3. Engbretsen (vsi Norveška) 39:37,7, 4. Rev (Švica) 39:44,6, 5. Blomqviat (Švedska) .1:53,6, 6. Carman (Jugoslavija) 40:18,5, 7. Suzdalev (SZ) 40:18,4, 8. A. Blomovist (Švedska) 40:27.8. 9. Hamalainen (Finska) 40:39.3, 10. 10. D. Djuričič (Jugoslavija) 40,44,3. V ŠTAFETAH NORVEŽANI, ITALIJANI IN SZ S štafet nimi teki se je v nedeljo končala letošnja sedemindvajseta mednarodna tekaška prireditev, ki je Štela tudi za točke v alpskem pokalu. Po pričakovanju so pri članih zmagali Norvežani, pri mladincih so bili najhitrejši Italijani, medtem ko so pri ženskah slavile predstavnice SZ. Članska Norveška trojka, ki je slavila trojni uspeh v solo teku članov na 15 km, je dobro odigrala vlogo favoritov v štafeti 3x 10 km. Ze njihov prvi tekač si je pritekel prednost in ostalima dvema ni bilo težko to prednost tudi obdržati. Po pričakovanju ao bili drugj Švedi in tudi tretje meato Italijanov ni nobeno presenečenje. Jugoslovanska prva ekipa, ki je tekla v postavi Carman, C vaj nar m Dušan Djuričič, je bila šesta. Vendar moramo pripomniti, da je naš najboljši tekač Ivo Carman zlomil palico in brez nje tekel več kot kilometer. Tudi ženska štafeta SZ v teku na 3x5 kilometrov ni imela težav, da ie osvojila prvo mesto. Jugoalovanke Mlakar, Jelovčan in Smrekar ao dobro tekle in zasluženo osvojile drugo mesto pred re-prezentantkami ČSSR. Tudi mladinci so imeli v teku 3x 10 km lepe borbe. Italijanski mladinci se niso dali presenetiti in zasluženo ao slavili pred Francozi in ČSSR. Naši mladi upi so bili četrti in Jani Kršinar je dosegel drugi najhitrejši čas. Poleg Kršinarja sta tekla še Klemenčič in Verovftck Rezultati - člani 3 X 10 km - 1 Nor veška 1:17:41,5 2. Švedska 1; 18:36,6, 3. Italija 1:19:39,2. 4 Švica 1; 19:57,0, 5. Finska 1:20:09.1. 6. Jugoslavija I 1;21:02, 9: mladinci 3 x 10 km - 1 Italija 1:20,45, 0, 2. Francija 1:21:01,0, 3. CSSR 1; 21:69.4, 4. Jugoslavija I 1:21:43,4, 5. Avstrija I l;23:16,2; članice 3X5 km - 1. SZ 45:01,4, 2. Jugoslavija I 45:47,6, 3. ČSSR 46:20,8,4. Švica 46:34,2, 5. Italija 46:34.6. Alpaki pokal po petih tekmah -člani - 1. Pierrat (Francija) 45, 2. Rey 28, 3. AmbUhl (oba Švica) in Badonnel (Francija) po 25, 5. Locatelli (Francija) 22, 6. Ćarman (Jugoslavija) 20: članice - 1. Subot (Francija) 50, 2. Mlakar (Jugoslavija) 31, 3. Pozzoni (Italija) 29, 4. Baver (Avstrija). Di Centa (Italija) po 28, 5. Canis (Italija) 25, 6. Jelovčan (Jugoslavija) 20; mladinci — 1- Jaus-saund (Francija) 71. 2. Runggadier 46, 3. Barco (oba Italija) 29,4. Kršinar (Jugoslavija) 27, 5. Machon (Švica) 25. Besedilo in slike: D. Humer Šah HITROPOTEZNO PRVENSTVO KRANJA Kranj - Šahovsko društvo Kranj organizira tudi letos redne mesečne hitro-potezne turnirje. Turnirji so med šahisti zelo priljubljeni. Udeležba je iz meseca v mesec številnejša, nagradni sklad pa bogatejši. Na januarskem prvenstvu sta prvo mesto delila Bumbar in Deželak Kred Jokovičem, Logarjem in Vojičičem. la februarskem turnirju pa so bili najboljši Jokovič. Logar. Osterman in Deže lak. V tekmovanju za pokal najboljšega hitropoteznega igralca Kranja vodi Jokovič z l« točkami pred Deželakom 17.5. Metodom Logarjem 15. Cirilom Logarjem 10.5 itd. D. Jokovič LOCANI NAJBOLJŠI Radovljica - Končano je tekmovanje v gorenjski šahovski ligi. Sodelovalo je osem moštev. Za vsako moštvo so igrali štirje člani, po ena članica in en mladinec. Zmagala je Skofja Loka s 30.5 točke pred Tržičem 28, Murko II 27. Savo Kranj 23. Šenčurjem 17.5. Grintavcem II 16,5, Kranjem II 10,5 («) in Alpino Ziri 9 (6). Ločani so prejeli pokal Šahovske zveze Gorenjske in imajo pravico igranja v kvalifikacijah za slovensko šahovsko ligo. V P VODIJOKOVIC Kranj - Na članskem prvenstvu Gorenjske so odigrali 8 kol. Zasluženo vodi Jokovič. ki je v osmih kolih zbral 7.5 točke. Sledijo Ciglič H, Osterman in Koko-sar 5,5, Rodman.ttohlck in Mazi 5. Bumbar. Deželak. Bukovac, Kalan. Mali. Ciril Logar in Krek pa so v osmih kolih zbrali 4.5 točke. V P USPEŠNI ŠAHISTI KOMENDE Komenda - Šahovski klub Komenda deluje že .'M> let. Lani je dosegel lepe uspehe. Klub ima dobre pogoje za delo Šahisti se srečujejo redno enkrat tedensko. Lani so na primer pripravili 23 turnirjev na občinski ravni. Na vseh lanskih prireditvah in srečanjih je sodelovalo nad 1000 šahisiov. Šahisti Komende so igrali v Velenju na turnirju slovenskih mest in krajev. Med 48 moštvi so dosegli 30. mesto. Druga velika prireditev je bil mednarodni ženski šahovski festival v Puli. Tekmovalki Komende sta bili tretji in osvojili bronasto kolajno Ena članica se je udeležila slovenskega prvenstva v Kranju. Bila je šesta in obenem osvojila prvo kategorijo Naslednja večja prireditev, na kateri so sodelovali šahisti iz Komende, je bil šahovski festival v Kranju. Člani so \ svoji skupini zmagali. Razen tega ko se šahisti Komende udeleževali raznih drugih tekmovanj, nekaj pa so jih tudi sami organizirali Za vzgojo mladih skrbi Franci Poglajen Klub deli izjemno dobro, za kar ima veliko zaslug tudi predsednik Mai jan ZnidHr. GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Zadnji slalom pred enomesečnim premorom v moškem svetovnem pokalu je tokrat dobil Američan Steve Mahre, ki je bil hitrejši od svojega brata Philla, medtem ko je tretje mesto osvojil Italijan De Chieaa. Sicer je treba zapisati, da je bil tokrat na slalomišču Garmischa sila velik izpad, kar ie redkost v slalomu za svetovni pokal. Kar dve tretjini tekmovalcev se je moralo v prvi in drugi vožnji posloviti od tekmovanja. Serijo izpadov je s startno številko ena začel Jugoslovan Bojan Križaj. Križaj je bil le štiri sekunde na progi, nato ga je zaneslo in konec je bilo upov za visoko uvrstitev. lata usoda je nato doletela še Šveda Stenmarka in Fjallberga. Tako ao bili iz tekmovanja izločeni vsi trije dobitniki kolajn iz Schladminga. Med našimi se je tokrat uvrstil le Jože Kuralt iz Škofje Loke. Član loškega Alpetoura Kuralt je dobro začel na drugi progi. Toda v prehodu mu je kol zasukal očala. Če ne bi bilo te nesreče, pu lahko dosegel terico. Od naših so še Strel, Cerkovnik,1 - 1. :37.1iM Rezultati 2. Ph. Mahre (oba Chiesa (Italija) 1: 5. Orlainskv (oba At Vion (Francija) 1:3746,?! 8. Gaspoz (oba Svict) tij (Avatnja) 1:38,44, H 1:38,72, 11. Gstrein (A* Sorli (Norveška) 1:3 fTi'SmS* Lascher (kij SVETOVNI POtAf 1 1 Ph. Mahre 110, i ^. 3. S. Mahre 82. 4. De(VN 51, 11. Kriiaj lt, II UJI SKUPNO - 1. Ph.l mark 204, 3. S. Mahre i 107. 5. Wenzel 95.... llj Smučarski skoki Norčiču enajsti naslov državnega prvaka Planica - Nekoliko v senci svetovnega prvenstva v alpskem smučanju je v Planici tri dni potekalo državno prvenstvo v smučarskih skokih za člane in starejše mladince. Medlem ko je tekmovanje mladincev izvedel SK Logatec, pa je bila izvedba državnega prvenstva v rokah Organizacijskega odbora za državno prvenstvo, ki ga že nekaj let odlično vodi neutrudni športni delavec Vili Vrhunc iz Lesc. Tudi letošnjo prireditev je izpeljal v najlepšem redu in v splošno zadovoljstvo tekmovalcev in dokaj številnih gledalcev. Na prvenstvu je prišlo do velikega presenečenja, sai ie na srednji 90-m skakalnici zmagal Bogdan Norčič, ki je nastopil praktično brez treninga in je tako že enajstič osvojil naslov državnega prvaka, kar je rekord v zgodovini smučarskih skokov v Jugoslaviji. S tem pa si je tudi priboril mesto v ekipi za svetovno prvenstvo v Oalu. Vendar se ie odpovedal nastop v korist mlajlim tekmovalcem, ki pa žal na tem prvenstvu niso pokazali primerne kvalitete. Rezultati - starejši mladinci: L Urbančič (Logatec) 253,7 (91, 93), 2. Dolar (Jesenice-Zirovnica) 242,9 (88, 90,5), 3. Kavčič 2iri) 229,3 (89, 86), 4. Jošt (Tržič), 5. Gašpirc (Triglav), 6. Debelak (Ilirija), 7. Štirn (Triglav), 8. Novak (Ilirija) 9. Eržen (Ziri), 10. Kaštrun (Tržič); člani (tt-m skakalnica) - 1. Norčič (Triglav) 249,4 (85,5, 93), 2. Benedik (v. p. Kranj) 243,1 (&3,5, 94,5), 3. Tepeš (Ilirija) 239,7 (87, 87), 4. Lotrič (Jesenice-Zirovnica) 5. Bizjak (Triglav), 6. Ulaga (Ilirija), 7 Urbančič (Logatec), 8. Dolar (Jesenice-Zirovnica), 9t Globočnik (v. p. Kranj), 10. Kavčič (Žiri), 13. Gašpirc (Triglav), 14 Peljhan (Jesenice-Zirovnica), 16; Eržen (Ziri). 17. Štirn (Triglav); člani (ltt-m skakalnica) - 1. Ulaga (Ilirija) 249,9 (117, 116). 2. Tepeš (Ilirija) 236.9 (111. 112), 3. Lotrič (Jesenice-Zirovnica) 234,4 (108, 110), 4. Norčič (Triglav), 5. Urbančič (Logatec), 6. Bizjak (Triglav), 7. Žagar (Ilirija), 8. Kavčič (Ziri) 9. Benedik (v. p. Kranj), 12. Dolar (Jesenice), 16 Gašpirc (Triglav). 17. Justin (Jesenice-Zirovnica). 18. Peljhan (Jesenice-Zirovnica). J. Javornik *-■---v Spremenjen koledar Planica — Tekmovalna komisija za skoke SZS in SZJ, ki jo vodi Jože Javornik, je na redni seji v soboto v Planici nekoliko spremenila koledar prireditev v smučarskih skokih. Do sprememb je prišlo zaradi neugodnih snežnih razmer v večini krajev, kjer bi morala biti letošnja tekmovanja. Ce v tem tednu ne bo zapadel sneg. potem bo večina prireditev v mesecu februarju v Planici. Prihodnjo nedeljo bo SK Triglav izvedel na 60-metrski skakalnici tekmovanje za pokal Coek-te za starejše pionirje, ki bi moralo biti že prvo nedeljo v Adergasti. Tekmovanje bo dopoldne, isti dan ob 13.30 pa bo na isti skakalnici državno prvenstvo za mlajše mladince. V nedeljo pa bo tudi republiško prvenstvo za mlajše pionirje na Paškem Kozjaku nad Velenjem, namesto v Andražu. Prihodnjo soboto pa bo SŠK Ilirija izvedla zaostala tekmovanja za mlajše pionirje in starejše cicibane v Zireh. Tekmovanji v Peku Tržič - Obratni električarji v tovarni Peko so pripravili na Zelenici tradicionalno tekmovanje za pokal »Zlata žarnica«. Ponovno je zmagal lanski zmagovalec Peter Perko. Sledijo Janez Vogelnik. Marjan Valjavec. Slavko Smejic Bojan Pavšek. Marjan Seifert. Boris Lauseger. Brane Murgič. Iztok Ahačič in Bojan Ropoša Benedik prvak Kranj — Judo klub Triglav je organiziral člansko prvenstvo Gorenjske za leto 1982. Sodelovali so tekmovalci Alpme iz ' sirov. TVD Partizan z Jesenic in Triglava Na prvenstvu je bil prikazan kvaliteten judo V kategoriji do kilogramov je bil najboljši Robert Markič (Triglav), v kategoriji do K5 kilogramov Sladi.'1 (Triglav), v kategoriji d«) 71 kilogramov Kunej (Triglav), v kategoriji do 7H kilogramov Beneoik (Triglav i. \ kategoriji do Hf> kilogramov Kemu (Triglav) in v kategoriji do 95 kilogramov Bečirović (Jesenice) Za absolutni gorenjski naslov se le potegovalo 8 borcev Zmagal je Kranjčan Martin Benedik Naslova v Kk^I in Broslovče Planica - Na 60« , Ereloženo tekmovanje v^l ih za mlajše mlšdkS pionirje, ki bi monkfV januarja v Sebenjah v Tržič. Nastopilo je okoli 1 iz 14 klubov. MedtemS! , mladinci zanesljivo sJ*» Janez štirn. pa je bij, mesto med starejšimi večja. Rezultati — mlajši l (Triglav) 211.fi1(571 . (Tržič) 186,8 (52. 52U 180,6 (52, 50,5), 4. Bf Slatner (Triglav), & S. Štirn ("Triglav), tr Grvala (Jesenice-!, pionirji: 1. Verdev (I 195,3 (52. 57), 2. D, 451,5. 54), 3. Skrjanc 54), 4. Mur (Žm), a Gorjup (Triglav), 14 rovnica, 15. Kešnar ( (Triglav). 19. Justin Prvi Gaiperk drugi Batisti^ Braalovce — Na | liškem prvenstvu v sni« starejše cicibane je mladih tekmovalcev, imeli skakalci z Gorenj^ je osvojil Marjan GalVfl! medtem ko je Kimnjtsjft?' zasedel drugo mt" Gaiperin (Jesenice-! (Triglav), 3. HandtJT Zumer (Triglav), 5. Žirovnica), 11. Krc_ Zupan (Triglav). Štirn prvak med ml, mla Planica - V .. nizaciji smučarskih vanje za pokal Coc nirje in člane ter pt„ smučarskih skokih a Naslov prvaka Slovtsj^i mladinci je zanesljivo^ Janez Štirn pred klubi-, šarjem. Zelo dobri paj gorenjski skakalci V ? rejših pionirjev za psbj spet najboljši Ven*v^ skega Triglava m jf drugo mesto. V konL slavili kranjski sltakalcv bočni k pred Norčičem Skupaj je nastopilo okoli Vrstni red — mlajši Štirn (Triglav). 2.1C Slaško (Vipa). 4. F«V» ibkar (Tržič). 6. Slat*? Štirn (Triglav). 8 jjj Grvala (Jesemce-Zurov* (Triglav). 12. Jekovecr] (Triglav); starejši < Braalovce- Andraž), L 3. Debelak (Ilirija), 5. Jager (Braalovče-Ai, (Triglav) 7 Golob iT. V« (Triglav). 9. Stnid (J* 10. Kopač (Ziri). 12. člani: 1 Globočnik i Norčič (Triglav). .1 i 4. Kaštrun (Tržič). 9 jji, Žirovnica) in Benedik (v. ^ Smučali so tudi čb*. TOZD Orodjarna. Zmtn|* mec pred Petrom Perknnt,^ Ivanom Zaplotnikom. Mavcem. Antonom Ronti?1 Smejcem. Dragom Štftk Lavičko in Bojanom$p»r\\> Kokri cani na maratonu v Italiji Kokrica - Smučarski k so bili del naše odprave,!^ znanega tekaškega nn*J>' Cortina v Italiji. KokiiV** redno udeležujejo takšnih 15 "kilometrov dolgi zmagal Avstrijec W«lt^" Italijanoma Nochlerjem l Pri dekletih se je odrenk reprezentantka Milem K druga za Italijanko S9v» tek šteje skupaj s " tonom in Tekom ti Inter alpen maraton, h priznanja se poteguje tu* Kokrice od skupno U TOREK. 16 FEBRUARJA 1982 KRONIKA 15. STRAN O *o izkušnjah je znano, da mora bitipoiar na letalu pogašen v dveh minutah, tr kasneje ni nobene možnosti za rešitev potnikov. Novo vozilo bo lahko finkovito posredovalo v takih primerih, saj ga odlikuje velika hitrost in mo-'bitnost, požar pa pogasi v 26 sekundah. Prevaža 9000 litrov vode in 1000 iitrov pene, opremi/eno pa je z metalcem vode in pene, ki ga posadka upravlja iz kabine. Hitrost od Odo 80 kilometrov na uro doseže v 29 sekundah, vozi pa lahko tudi s hitrostjo preko 100 kilometrov na uro. Poganjata ga dva motorja s po 235 KW in ima za vsak motor avtomatski petstopenjski njalmk. Novo na brniškem letališču iter in učinkovit poseg primeru nesreče na letališču Brnik so dobili novo težko specialno [o vozilo — Odlikuje se po veliki mobilnosti in učin-itosti, nastalo pa je v sodelovanju beograjskega Vatro-sma in Fauna iz ZRN - Praktičen prikaz njegovega lovanja je navdušil V četrtek so na letališču Brnik >li namenu novo specialno ga-io vozilo, edino te vrste v Ju-iviji Na krajši slovesnosti ga je imenu letališke gasilske enote rvzel njen član Ignac Stempihar. )veanosti so prisostvovali pred-vniki gasilskih zvez, vseh jugoslo-iskih letališč, proizvajalcev Fau-in Vatrosprema ter nekaterih lovnih organizacij, in kasneje na m vadbenem poligonu ogledali J je z novim vozilom. Letališče je z novim vozilom tobilo 7. kategorijo požarne var-ti in je tako utrdilo položaj med ►olj opremljenimi in najvarnej-evropakimi letališči. Kar tri leta voljne in poklicne gasilce, ije za civilno zaščito. Za radiološko in kemično zaščitno enoto tečaje za usposabljanje delav-temeljnih organizacij v okviru nalog, ki jih imajo pri preventivi pri gašenju požarov itd. Pri usposabljanju uporabljajo med drugim tudi filme. Treba je še povedati, da so disciplina, odnos do dela in tovarištvo v tej gasilski in reševalni enoti na primerni višini, prav zato so učinkoviti pri posredovanju, kadar je to potrebno. B. Blenkuš Kupoval LDS tablete Na poldrugo leto zapora, pogojno za štiri leta, je temeljno sodišče v Kranju obsodilo 2 2-letnega Kranjčana zaradi mamil Pred tremi leti je mladi Kranjčan, kot kaže, že užival mamila. Prvič je prišel v stik z njimi že leto poprej na nekem koncertu zabavne glasbe v Ljubljani. Za nekega svojega znanca je vedel, da je bil na izletu v Amsterdamu, kjer ni težko najti mamila, zato je nekoga prosil, naj ga pripravi do tega, da hi nekaj tablet LDS prodal. Ta je res od izletnika v Amsterdam kupil šest rožnatih tablet in sicer za 700 din. Izročil mu jih je le pet, saj je za eno prosil, da bi jo smel imeti sam. Dvaindvajsetletni Kranjčan je sicer že prej kupil enake tablete, vendar se je zaradi spora »trgovina« začasno pretrgala. Sodišče je ugotovilo, da je jemanje mamil za mladega Kranjčana že preteklost. Povedal je, da je že pred časom prenehal uživati mamila, saj je ne le prihajal v spore z materjo, pač pa je imel težave tudi v službi Zdaj je redno zaposlen, si zna zapolniti prosti čas z manj nevarnimi stvarmi. Vendar pa je sodišče moralo ugotoviti, da je kljub temu storil kaznivo dejanje, saj je napeljal znanca, da je zanj kupil mamilo; drugo kaznivo dejanje pa je, da je znancu dal eno od tablet. Sodišče mu je za obe kaznivi dejanji odmt rilo poldrugo leto zapora, odločilo pa se je za zelo dolgo preskusno dobo štirih let. Za pogojno obsodbo se je sodišče odločilo, ker verjame, da bo že takšna obsodba vplivala na mla dega človeka. Sicer pa zadnji čas vestno dela in, kot so navedli v njegovi delovni organizaciji, doslej ni povzročal nikakršnih konfliktov. Goljufije s krediti Henrik Weit je bil obsojen na tri leta zapora, ker je goljufal s kreditnimi polarni — Knjige in peči za centralno ogrevanje knjigarni je dobil knjige, ker je obljubil, da jih bo redno odplačeval Knjige je prodal, obrokov pa ni odplačeval. Za kaznivo dejanje goljufije je zagrožena kazen od enega do deset let zapora. Ker je bil VVeit pogojno na prostosti, so mu prejšnjo kazen preklicali in izrekli za vsako dejanje po leto in štiri mesece zapora; izrekli so enotno kazen tri leta zapora in obvezno zdravljenje zaradi alkoholizma. Sodba se ni pravnomočna. Radovljica - Pred senatom temeljnega sodišča v Radovljici se je pred nedavnim zaradi dveh kaznivih dejanj goljufije zagovarjal 31-letni Henrik VVeit, brez redne zaposlitve, doma z Jesenic. Henrik VVeit, že poznan sodišču zaradi podobnih kaznivih dejanj in tudi že kaznovan, ter pogojno na prostosti, je decembra lani v trgovini železnine Merkur v Radovljici predložil prodajalcu potrjene kreditne pole za potrošniško posojilo. Potrdila jih je temeljna organizacija Bromet Jesenice in zagotovila, da je tenrik VVeit pri temeljni organizaciji zaposlen, da prejema redne mesečne dohodke. A Henrik VVeit tiste dni ni bil več zaposlen. Četudi je dobro vedel, da kredita ne bo mogel odplačevati, je kupil peč za centralno ogrevanje v 47.232 dinarjev in jo takoj prodal naprej za 35.000 dinarjev - gotovine, seveda. Tudi 30. septembra lani je v trgovini Kovina Jesenice predložil pole za potrošniško posojilo za nakup peči za centralno ogrevanje, čeprav ni bil več zaposlen. Peč je prodal, denar pa zapravil. Kupcu je natvezil, da potrebuje gotovino za odplačevanje preživnine za otroka. Henrik VVeit je tak način goljufije odkril že davno prej. V jeseniški Nesreča v steni • «Jeaer»ko - V steni Sinji slap pod kočo na Ledinah nad Jezerskim se je v soboto okrog 14. ure ponesrečil 18-etni Andrej Gosar z Mirja v Ljub-jani. V steno so se takoj odpravili kranjski gorski reševalci, ob 16. uri pa je poletel tudi helikopter, vendar zaradi nepristopnega terena Gosarja ni uspel prepeljati v dolino. Osem članov gorske reševalne službe je -skušalo ponesrečenca, ki si je v steni jjT O TRT Si zlomil nogo, prenesti v dolino, kar jim je proti jutru tudi uspelo. D. Kuralt NESREČE TRIJE RANJENI V VERIŽNEM TRČENJU Kranj — Voznik osebnega avtomobila 26-letni Zoran Ramovš je v soboto, 13. februarja, popoldne vozil s Kokrice proti Kranju. Pred Gorenjskimi oblačili je dohitel osebni avto. ki ga je vozil Jožef Ravnikar, star 29 let, iz Kranja. Zaradi velike hitrosti Ramovšu, ni uspelo ustaviti in je trčil v zadek Ravnikarjevega avtomobila, ki je pred prehodom za pešce zmanjševal hitrost. Tega je zaneslo na nasprotni vozni pas, kje je oplazil avtomobil 30-letne Marinke Biček iz Grosupljega. BiČkova pa ie zadela v avto Jožeta Brankoviča iz Cerkelj, ki ga ie trk zasukal in zanesel na bližnjo Kolesarsko stezo. V trčenju so bili Ramovš, Ravnikar in BiČkova laže ranjeni, škode pa je za 140.000 dinarjev. V MEGLI ZABEL NA NASPROTNI VOZNI PAS Radovljica - V petek, 12. februarja, sta na cesti med Kranjem in Radovljico, tik pred odcepom za Radovljico, trčili vozili Janeza letelja, starega 34 let, iz Sevnice m 49-letneea Alojza Janše s Koritne- .* pri Bledu. Voznik Zaletelj. ki je peljal proti Jesenicam, je zaradi megle in slabe vidljivosti zapeljal čez neprekinjeno črto na nasprotni vozni pas. Tedaj je nasproti pripeljal Janša in vozili sta čelno trčili. V nesreči je bil Janša huje ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Zaletelj in njegova sopotnica. 25-letna Milena Cimperšek. pa sta utrpela lažje poškodbe. D. Z Iz zapora v zapor Na eno leto in osem mesecev zapora je bil obsojen zaradi dveh tatvin Nikola Bunčič, natakar Ko je pred dvema letoma Nikola Bunčič, doma iz Osijeka, prestal v ljubljanskih zaporih zaporno kazen, se je vrnil v domači kraj in tam zahteval potni list. Nameraval se je spet zaposliti kot natakar na ladji, kar je opravljal že poprej. Vendar pa potnega lista ni dobil, zato se je vrnil v Slovenijo in ker ni imel dela, je pač v različnih krajih skušal priti do denarja na nepošten način. Se preden je stopil sredi februarja letos pred senat temeljnega sodišča v Kranju, da bi se zagovarjal zaradi dveh velikih tatvin storjenih pred dvema letoma, je bil obsojen zaradi podobnih dejanj že v Kopru in Celju. Kazen, ki si jo je na ta način prislužil, ga bo verjetno še za dlje časa odvrnila od plovbe na morju. Mladostniki nad prometne znake Radovljica — Iz objestnosti je sedem mladih fantov, lani v noči 25. in 26. septembra v Slatni pri Begunjah ruvalo in uničevalo prometne znake ob cestah. Strašno so jim šli na živce tudi cvetlični lončki. Vsi fantje so stari okoli dvajset let. Zagovarjati so se morali pred enoto sodišča v Radovljici zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, saj so napravili krajevni skupnosti Begunje, Cestnemu podjetju Kranj in lastnici rož za skupaj 10.300 dinarjev škode. Če se le vozimo po naših cestah se nam včasih jezijo lasje, toliko poškodovanih prometnih znakov lahko vidimo. Vendar očitno niso poškodovani zaradi prometnih nesreč, temveč iz gole objestnosti. V glavnem so to mladi. V nočeh, ko jih nihče ne vidi, uničujejo cestne znake, jih lomijo in mečejo v bližnje jarke. Pri Cestnem podjetju Kranj pravijo, da ie takšnih primerov vedno več, da pa ;rivce težko odkrijejo in kaznujejo. Mladi iz Begunj in iz vasi pod gorami so lani popivali in nato iz objestnosti poru val i znake. Vsi so bili kaznovani z enako denarno kaznijo v višini 3.000 dinarjev, sicer pa je za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari zagrožena denarna kazen ali zapor do treh let. Fantje iz Begunj še niso bili kaznovani, zato tudi razmeroma nizka kazen. Voznika je na naših cestah včasih resnično sram ob tem, kako ravnamo z obcestnimi znaki. Toliko jih je poškodovanih, premazanih z barvo, pokracanih s podpisi, visečih, ležečih, da smo se nanje že kar navadili. A kakšen vtis napravijo na tujega voznika, ki prvič vidi takšno nemarnost. Storilce bi morali vsekakor strogo kaznovati, kajti ne nazadnje znaki tudi niso tudi ravno poceni. D. Kuralt Skofja Loka - Na gospodarskem poslopju KŽK Mesoizdelki iz Škofje Loke je v četrtek. 11. februarja, izbruhnil požar. Goreti je začelo na podstrešju starega gospodarskega poslopja, kjer je ogenj hitro zajel strešno konstrukcijo m jo kakih 50 kvadratnih metrov uničil. Požar so lokalizirali in v eni an pogasili gasilci iz Škofje Loke. Gmotna škoda po dosedanjih ocenah znaša 600.000 dinarjev 2iri - Naslednjega dne. prav tako po deveti uri, pa je začelo goreti v stanovanju Franca Terglavčnika v Zireh. V otroški sobi, kjer spala dva otroka, so na vratih trajnoža-reče peči popokala sUkla. Skozi odprtino je padel na precej dotrajan pod ogorek. Pod se je vžgal, zagorelo pa je tudi pohištvo Staršev tedaj ni bilo doma. otroka pa so še pravočasno rešili \7. ognja. Požar, ki je povzročil za 150.000 dinarjev mate rialne škode, so pogasili gasilci pro stovoljnega društva iz Zirov pro I). Z\ Konec oktobra 1980 je ponoči vlomil v bife in samopostrežno trgovino Živila na Planini v Kranju, kjer je v pisarni poskušal odkleniti železno blagajno, a brez uspeha, v pisarni je našel le 200 din. Teden dni kasneje pa je vlomil v samopostrežno trgovino Živila na Kidričevi cesti v Kranju, kjer je v pisalni mizi našel ključ od železne blagajne: vzel je 3500 din. pa še 2 kg kave, srajco, majico in še 420 din. Vendar pa je razen denarja vse skupaj malo kasneje odvrgel v vežo bližnjega stanovanjskega bloka, kjer »o predmete tudi našli. Bunčič je pred sodiščem priznal oba kazniva dejanja in celo pripomogel je k pojasnit vi obeh velikih tatvin, tako da je bil postopek kratek in enostven. Vendar pa je sodišče moralo upoštevati tudi oteževalne okolnosti, saj Bunčič ni prvič stal pred sodiščem in ga vse dosedanje kazni očitno niso ne spametovale ne prevzgojile. Glede na to. da bo star že 37 let, bo po prestani kazni, če ne že prej, moral spoznati, da je življenje vse kaj drugega, kot pa čas prebit v zaporu. S črepinjo na miličnika KA Kranj - Pretekli teden, 10. februarja, je bil pri opravljanju dolžnosti huje ranjen miličnik postaje milice Kranj Vinko Kmetec, star 26 let. V Kavarni in slaščičarni na Prešernovi cesti v Kranju sta se namreč sprla in pretepla 22-letni Bojan Kaštrun in 19-letni Marko Prostor Ko je Prestor začel razbijati po lokalu, so poklicali na pomoč miličnike. Miličnik Kmetec je skušal pobesnelega Prostorja obvladati ta pa je zgrabil črepinjo pirovske steklenice in t njo zadel miličnika v levo stegno, kjer mu je prerezal veno. Prisebnost drugega miličnika, k1 je hudo krvavečega Kmetca hitro odpeljal v zdravstveni dom. je slednjemu rešila življenja Ranjenega miličnika so nato operirali v ljubljanskem Kliničnem centru, kjer že okreva. Družbena samozaščita (4) Marksistični koncept družbene samozaščite Zagotoviti obrambo in zaščito družbe ni m> nai specifični in aktualni problem, marim« to vprašanje svojo zgodovinsko osno v vsakem od dosedanjih dražbenih siste-tv Ščititi in zaščititi je treba družben si-- ali politično gibanje na način, ki je v z naravnanostjo sistema - gibanja i globalnimi spremembami, ki se v času prostoru dogajajo. V praakupnosti, ko so na človeka prežale ijrazličnejše nevarnosti in ogrožale obstoj "p.^je bila skrb za varnost naloga vseh * likov določene skupnosti. Istovetnost ov za zagotavljanje varnosti je izhajala enakopravnega položaja vseh tako glede ploae in nalog pri zagotavljanju ekonomske moči skupnosti kakor tudi lastnine nad produkcijskimi sredstvi skupnosti, ki so bila temelj za obstoj in razvoj skupnosti. Z delitvijo dela in nalog, ki v teh skupnostih nastane zaradi razvoja proizvajalnih sredstev, nastanejo novi odnosi v skupnosti in oblikujeta se privatna lastnina nad proizvajalnimi sredstvi in razredna družba. Friderik Engels je v Anti-Duhringu zapisal: »V vsaki taki skupnosti obstoje že spočetka neki skupni interesi, katerimi varstvo je treba zaupati posameznikom. * čeprav pod nadzorstvom celotne družbe ... Razume se samo po sebi, da imajo neka polnomočja in da so to začetki državne oblasti. Produktivne sile polagoma naraščajo____grupiranje teh skup- nosti v večje celote pa povzroča novo delitev dela in ustanovitev organov za varstvo skupnih in odpravljanje nasprotujočih si interesov ...« Nastanek družbenih razredov torej pogojuje tudi nastanek držav, v katerih se razred lastnikov organizira zato. da bo zavaroval in ohranil svojo lastnino nad proizvajalnimi sredstvi in privilegije, ki iz tega izhajajo. Tako nastane »oborožena javna oblast« - policija, že antične države so imele oborožene formacije, ki so skrbele istočasno za varnost in zaščito ter za obrambo pred zunanjim sovražnikom. Kasneje je z institucionalizacijo zaščite in varnosti prišlo do delitve nalog med vojsko in policijo. Krepitev obeh, zlasti pa policije, je sorazmerna z zaostrovanjem razrednih nasprotij v družbi. Obdobje fevdalizma ima predvsem tri značilnosti. Najprej, odgovornost za varnost se decentralizira in jo prevzame sam zemljiški gospod za svoje zemljiško posestvo: drugič, s politizacijo rimo- katoliške cerkve pride do nastanka političnih zaščitnih formacij (jezuiti); tretjič, zaščita tlačana je neposredno povezana z zaščito in varovanjem interesov fevdalca. Tlačan je hote varoval svojega »gospoda« zato, da je tako zaščitil tudi svojo - čeprav Se tako omejevano - svobodo, življenje in eksistenco družine »Svoboda, bratstvo, enakost« je geslo liberalnega kapitalizma po meščanskih revolucijah, ki naj zagotovi razvoj kapitalistične proizvodnje in novih proizvodnih odnosov. Toda to geslo je hkrati tudi spodbuda za osve-ščanje delavskega razreda za hoj za ekonomsko osvoboditev (enakost). Razredna nasprotja in razvoj revolucionarnega delavskega gibanja so povzročila, da je buržoazija ustanovila nove vrste policijskih formacij, zlasti politično policijo, ki je bila namenjena boju zoper delavsko gibanje in nosilce tega gibanja. ' Jože Kavčič O LAS 16. STRAN REPORTAŽA OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK, 16. TOjttij Šola smučanja popestritev krvavških smučišč KRVAVEC - Pri turistični agenciji Alpetour so na Krvavcu pred tremi leti začeli v zimskih mesecih z vsakodnevno Solo alpskega smučanja. Šola je popestritev krvav-ške^ smučanje, ki je iz leta v leto bolj množična. Se posebno to sezono, ko so odprli na Krvavcu novo dvosedež-nico na Z voh. Sedežnica je zmanjšala stisko krvavških smučišč in, nenazadnje, je za dober mesec dni podaljšala smučanje. Na pobudo učitelja smučanja in smučarskega demonstratorja Damjana AmbrožiČa iz Kranja so začeli z vsakodnevnim poučevanjem smučanja na Krvavcu. Vključila se je tudi turistična agencija Alpetourja, ki je v tej šofi videla pestrejšo ponudbo krvavških smučišč. Začetek je bil narejen in ponudba je bila taka, da so ljudje, ki so obiskovali Krvavec, nevešči smučanja, ob pomoči učiteljev in vaditeljev smučanja lahko pod skrbnim vodstvom le teh varno vijugali po krvavških smučiščih. »Sicer smo pri rojstvu te šole naleteli na odpor pri zboru smučarskih učiteljev, vaditeljev in trenerjev v Kranju. Vendar so vsi spoznali, da je to sa Krvavec dobra naložba. Odstranili smo spore in sedaj ie • tem zborom lepo sodelujemo. Porodni krči so bili prav zaradi neizkušenosti in začetek je bil res tetak. Stremeli smo le, da bi se v nalik smučar- skih tečajih tečajniki dobro počutili,« je dejal vodja krvavške šole smučanja Damjan Ambrožič. Šola na Krvavcu ni velika, a kvaliteta učiteljev je visoka. Fantje in dekleta so strokovnjaki, da se o kaki neveščnosti ni treba bati. Med dvajsetim fanti in dekleti so kar štirje demonstratorji. Sicer pa za šolo na Krvavcu skrbijo Damjan Ambrožič, Marko Tičar, Iztok Belehar, Dušan Ambrožič, Brane Miklavčič, Brane Milovanovič, Karin Premrou, Darja Križnar, Marko 2un, Tomo Balder-man, Goran Valič, Barbara Teran, Cvetka Ambrožič, Jure Sajovic, Nataša Pave, Janez in Tomaž Slavec, Milan Košnik, Ljubo Blažič, Janez Zibler in Darko Štular. V krvavški smučarski šoli so uvedli novost, saj so ob vikendih poskrbeli za smučarski vrtec. Vodita ga Jure Sajovic in Marko Zun. V vrtcu so otroci staršev, ki z otroki pridejo na smučanje na Krvavec. Za uro vrtca je treba odšteti 80 dinarjev. To ni veliko, saj vemo, da se ob tej uri, ki se tudi podaljša na dve, lahko starša brezskrbno naredita na Krvavcu dovolj voženj. Sta brez skrbi, da se njihovim malčkom ne bo nič zgodilo. V tem vrtcu otroci lahko naredijo prve korake na smučeh, na voljo jim je tobogan in razne igrice z baloni in avtomobilskimi gumami. Imajo poseben ograjen prostor in ni bojazni, da bi »divjaki« na smučeh motili. Veliko skrbi alpska šola smučanja posveča tudi otroškemu vrtcu. Malčki !HOJ<\v- ?U Sol° smučanja, zabavajo pa se na toboganu, avtomobilskih gumah tn v igricah z baloni. Tržiške športne novice KONČANI ODBOJKARSKI LIGI -Po dvomesečnem tekmovanju je bila zaključena tržiška trim odbojkarska liga, ki je bila zardi 13 nastopajočih ekip razdeljena v dve skupini. V močnejši A skupini je tekmovalo 8 moštev, v B skupini pa 5 mofttev, ki so se prvič vključila v tekmovanje. Tekmovanje je pripravila in vodila komisija za rekreacijo telesnokulturne skupnosti, stroške tekmovanja pa so krili igralci sami. Tekme so igrali v telovadnicah osnovnih Sol, saj drugega primernega prostora za taksno zimsko rekreacijo v tržiški občini ni. V A skupini je največ pokazalo moštvo 1'odljubelja in je zmagalo v vseh 14 srečanjih. Zanjo so igrali L. Perko, Marn, Sedej, Prohast, Nemec, Dolčič, Bertoncelj, Klemenčič, Meglic. A. Perko in Bejrnat. Drugi je bil Partizan Tržič z 1H točkami, toliko jh je zbrala tudi tretjeuvrščena Prosveta. Sledijo Pe-trol. Peko, Košarkarji, Koprive in Blue Racers. Zadnji dve moštvi bosta v prihodnji sezoni igrali v B skupini, iz slednje pa sta se v prvo A skupino uvrstili moštvi rokometaftev Peka in Muppet shova. ki sta bili najboljši v B skupini. RokometaAi so s tem popestrili treninge za rokometna srečanja Tekmovanje je zaradi prizadev nosti organizatorja in igralcev dobro uspelo. SANKAŠKO TEKMOVANJE V LO MU - Sankaflka sekcija Športnega društva iz Loma je priredila tradicionalno tekmovanje z navadnimi sanmi. Cesta skozi Lom. cestišče do Tičeve domačije in cesta do postojanke pod Storžičem ponujajo ljubiteljem sankanja obilo možnosti za razvedrilo Sankanje je zato med Lom-liHin izredno priljubljeno. Med mladinkami je zmagals Marinftkova. med mladinci Marjan Meglic, med članicami Perneto-va. med člani do .15 let Meglic, najboljši čas nasploh in zmago med člani nad 35 lei pa ie tlosegel lože Meglic ZANIMIV HOKEJSKI DVOBOJ -Zanimiv tržiški Športni dogodek je bilo hokejsko srečanje med Koprivami in Muppet showom Obe rekreacijski skupi ni združujeta precejšnje Število rekreativ cev in njihova Športna srečanja so zelo privlačna. Dvoboji v raznih panogah s<> že običajni l.etoSnje hokejsko srečanje se j« končalo neodločen« 5:5. V doseda njili dvoltojih so hii najuspešnejši igralci Muppet shovva PRVENSTVO PKKA V KEGUANU 7.") delavcev in 28 delavk Peka se \v udeležilo sindikalnega prvenstva \ keglja nju. Tekmovanje je bilo na Kompasovem kegljišču na Ljubelju. Marca namerava sindikat pripravili še finale celotne delovne organizacije v kegljanju. Med moškimi so bili najboljši Nunar, Praprotnik, Pav-ftek, M. Nunar, Četalič, Zupan. Lauase-gar, Primožič, Japelj, Perko itd. Med ženskami pa so bile najuspešnejše Bencina, Špik, Zupan, Meglic in Perne. DVOBOJ TRIA IN ALPINE - Na Mrzlem vrhu nad Zirmi je bil že tradicionalni dvoboj v veleslalomu med delovnima organizacijama Trio Tržič in Alpina iz Zirov. Tekmovalo je nad 60 delavk in delavcev obeh organizacij združenega dela. Najboljši čas tekmovanja je dosegel Tržičan Komac, sicer pa je v skupnem seStevku ekipa Alpine za 2 sekundi premagala Trio. V posameznih skupinah so zmagali Podobnikova in Podobnik (Alpina) in Perko ter Komac (Trio). Tržičani bodo organizatorji prihodnjega srečanja. TRIM POKAL NA ZELENICI - Področna zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja je priredila na Zelenici tekmovanje v veleslalomu za trim pokal. Sodelovalo je nad 70 tekmovalcev, najhitrejši pa je bil Dornig. Tekmovalci so bili razdeljeni v osem kategorij. Med ženskami do 25 let so bile najhitrejše Kodrič. Perko in Ahačič, med ženskami od 25 do 35 let so bile najboljše Bencina. Sova in Eigner, v kategoriji od .15 do 45 let pa Roblekova in Vodnikova. MoAki so bili razdeljeni v pet skupin V skupini do 2"» let so bili najhitrejši Perko. Kosir in Uzar. v skupini od 25 do 35 let Domig, Nadiftar in Meglic, v skupini od 36 do 45 let Soklič. Hladnik in Dolžan, v skupini od 45 do 55 let Stritih in Martinčk*. v skupini nad 55 let pa Teran M. Valjavec u ■ DELAVCI GUMOPLASTA NA SMl CEH — Sindikalna organizacija v Pekovi temeljni organizaciji (iumoplast je \ Kamni gorici priredila tekmovanje v veleslalomu Milena Soklič, Draga Slapar. Vida Raztresen. Vera Božnar in Jana Anzelc so bile najhitrejše med ženskami. Med moškimi nad 35 let so bili najboljši Anton Kralj. -Jernej Perko. Vili Zupan. Janez Majcen in Kristjan Štrukelj, moAki do .'15 let pa so bili uvrščeni takole: Miro Roblek. Bojan /:i žel |enc _ nagrade! Rezervacije po telefonu 45-080 ECREinfl HOTEL CREINA in ANSAMBEL MODRINA prirejata VESELO PUSTOVANJE v soboto. 20. 2. 82 od 20.-01. ure. Poleg pustne jedače bo za dobro raz|x>loženje poskrbel ansambel Modrina. Pustni ples prirejamo na pustni torek, 2.1. 2. 7. ansamblom Modrina, od 20. —01. ure. Rezervacije in prijave v recepciji hotela Creina. Komunalno podjetje VODOVOD Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje del in nalog 1 DELAVKO ZA DELA V RAČUNOVODSTVU 2 INKA8ANTA VODA BI NE Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sprejem na delo izpolnjevati še naslednje pogoje: podi. - končana ekonomska srednja šLA IODRINA izira začetni plesni ij za mladino ob 16.30 začetni plesni tečaj za "te pare ob 18. uri pričetkom v soboto, 20. fe-" 82. Lupine nad 20 oseh imajo % popusta. formacije in prijave delavnik dopoldne, ob sredah od 16. do 10. ure na društvu Mo-rg revolucije 3, tod H, tel 21-444. reip, težkih od 20 do 60 kg. Stanonik, Log 9, Skofja Loka 1299 Prodam večjo količino suhih trdih DRV. Jerič, Možjanca 8, Preddvor 1300 Prodam črno KRAVO, ki bo v začetku marca drugič teletila. Markun. Golnik 15 1301 Prodam Seststrunsko nemško akustično KITARO. Minov Zvonko, Nazorjeva 10, Kranj 1302 Prodam belo POROČNO OBLEKO. St. 42 Kosčak Irena. Bukovica 10. Selca 1303 Prodam 6 kW termoakumulacijsko PEČ, ŠTEDILNIK (2 elektrika. 4 plin) in 8-iitrski BOJLER. Delavska 21. Šenčur 1304 Prodam KRAVO po teletu, dobro mle-karico. Jakopič Janez, Lipce 52, Blejska Dobrava 1305 Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ veritas. Jesenko. Žirovnica 87/A 1306 Prodam delavnega VOLA, starega 5 let. Taler Anton, Studor 6, Bohinj 1307 Prodam POHIŠTVO bele barve, primerno za dnevno in otroško sobo ali spalnico. Informacije: Bled. tel. 78-018 1308 Prodam krmilno REPO in PESO Voklo 3, Šenčur 1*28 Prodam KASETOFONA panasonik 612 D in AKAI CS MOZ ter stereo SPREJEMNIK karat. 2x35 W. Stane Batagelj. Planina 2. Kranj, tel 26-961/411 I oZ i Prodam suhe borove in hrastove PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 1328 Prodam S tednov starega TELETA Dragočajna 10. Smlednik 1343 KUPIM NAKLADALNO PRIKOLICO za seno. 15-20-kubično, lahko v okvari, kupim. Jože "Vrhove, Pod gozdom cesta IV./15. Grosuplje, tel. 061-772-314 1310 Kupim VEZI tirolva KLX 55 - zadnjo peto Frelih Tone. Podbrezje 63. Duplje Kupim dvojni PLUG (toplar) za volovske vprego. Zalokar Danica. Gorjuše 12 Bohinjska Bistrica VOZILA^ Prodam AUDI 80L. letnik 1979.34.000 kilometrov Informacije po telefonu oftl 9S 824 1 Poceni prodam ZASTAVO 101, starejši letnik, z dodatno opremo. Lazar. Gradm- kOSodamask0DO. letnik 1972. Azman. Vodarn Ko?ebni avto ZAPOROŽEC. letnik december 1979. prva registracija 1981 Skumavc Tomaž. Zg. Ra-1313 marca . - dovna 10. Mojstrana /K Delovna organizacija AVTOKOVINAR SK. LOKA, Kidričeva c. 51 objavlja naslednje prosto delovno mesto: REFERENTA ZA SAMOUPRAVNO IN KADROVSKO PODROČJE »ogoj: - srednja strokovna izobrazba administrativne, ekonomske ali sploš-ne smeri. Znanje strojepisja in stenografije, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. razpisana dela in naloge je poseben pogoj poskusnega dela, ki traja a meseca. dohodek po Pravilniku o oblikovanju in delitvi sredstev osebne dohodke. mene ponudbe pošljite v roku 15 dni od objave oglasa na na-v Delovna organizacija Avtokovinar Sk. Loka, Kidričeva Prodam novo STREHO za zastavo 101: in kupim 850-special. celega ali po delih. Šolar, Topolie 7, Selca 1314 Kupim MOTOR za VW 1200. Mohorič, Zabrekve 9, Selca 1315 Prodam DIANO 6, za 50.000. Ogled od 15. do 18. ure. Murgelj Srečko, Frankovo U 5, Skofja Loka 1316 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976 in rezervne dele za R-16. Informacije po tel. 49-114, Voklo 54 1317 Prodam FIAT 1300. letnik 1974 Ader-gas 46, Cerklje 1318 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973. Toman. St. Žagarja 15, Radovljica — popoldan 1319 Prodam R-4 po delih. Svegelj. Podbrezje 70 1320 Prodam AMI 8 break. po delih. Teneti-še 27, Golnik 1321 Ugodno prodam FIAT 750. letnik 1970. registriran do oktobra 1982. Zg. Bitnje 149 (pri transformatorju) 1322 RENAULT 4 TL special, dobro ohranjen in garatiran. prodam. Informacije po tel. 084-21-866 1323 Ugodno prodam 5 let staro DIANO 6. Informacije po tel. 75-109 1324 STANOVANJA ..Mamica z dvema hčerkama. 9 in 5 let. išče STANOVANJE v Kranju, gre tudi pomagati ostareli osebi Telefon 21-319 zvečer 1329 Prodam dvosobno STANOVANJE v Nazorjevi ulici. Naslov v oglasnem oddelku j «nEM?£J&° SJANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici, nujno vzameta v najem fant in dekle. Šifra: Redna plačnika 1331 POSESTI Zamenjam GARAŽO pri nebotičniku (C JLA 6) za GARAŽO v Sorlijevem naselju. Informacije po tel. 28-824 1332 Prodam stanovanjsko HISO v Novalje na otoku Pagu (4 sobe. kuhinja, klet in sanitanjel. Skunea Frane. Marka Ore-škoviča. Novalja 1333 „Kupim starejše STANOVANJE ali HISO potrebno adaptacije, do 8 km iz Kranja. Ponudbe s ceno na naslov: ( erovšek Janko. Linhartova 4. Celie % 1334 uHrfitn ZAZIDLJlVO PARCELO ali HISO v gradnji. Naslov v oglasnem oddelku j 335 Prodam gozdno PARCELO, po izbiri Ogled v popoldanskem času. Poizve se: Velesovo 16 133(5 ZAPOSLITVE! KUHARICO PK ali priučeno z nekaj prakse, zaposli pension »GRIC« - Tupa-Iiče32. Preddvor, tel. 45-038 1337 == OBVESTILA! Cenjene stranke obveščam, da sprejemam naročila 3 dni v naprej od pone- U™ dn petka, med 12. in 14. uro po tel. a'St.,*" 08ebno Slaščičarna Darka Avdič, Kranj, Cankarjeva 1 1338 Opravljamo razna dela na visokih zgradbah in konstrukcijah. Tel. 27-598 -Kranj y^ PRIREDITVEN PLESNI TEČAJI V KRANJU: - rock'n'roll tečaj za začetnike z akrobatskimi figurami, pričetek v ponedeljek, 15 2. 1982, ob 18.30 - začetni tečaj za starejše in zakonce v ponedeljek, 15. 2., ob 19.30 - nadaljevalni tečaj za mlade in starejše, pričetek v torek, 16. 2.. ob 19.30 - začetni tečaj za mlade - pričetek v četrtek. 18. 2.. ob 19.30 V*] TEČAJI bodo v DELAVSKEM P£M¥U 7 VHOD VI Poučuje JANEZ BORISEK ,281 Nogometni klub Šenčur vas vabi na ^"letno MASKERADO v soboto. 20. 2 ob 20. un v dvorani kokrške čete v Šenčurju. Igra ansambel FIRMA iz Ljubljane. Predprodaja vstopnic od 17. 2 do 20 2. od 16. do 18. ure v domu Kokrške čete. VABIJO NOGOMETAŠI1 1:140 OSTALO Iščem strokovnjaka, ki bi mi izdelal NACRT za adaptacijo hifte Šifra: Obnova 1341 POUČUJEM ANGLEŠČINO za osnovne in srednje Sole Mali. tel. 25-414 1342 V trpljenju neizprosne bolezni je za vedno zatisnil izmučeno oko, nas ljubi mož, dobri oče, dedek in brat JANKO POLJANEC-KODER direktor EGP v pokoju Žaro s posmrtnimi ostanki bomo pospremili k zadnjemu počitku v torek. 16. februarja 1982, ob 16. uri iz mrliške vežice v Lipici pri Skofji Loki. Cvetje hvaležno odklanjamo v korist Onkološkega instituta. ŽALUJOČI: žena Lojzka, sinova Janez z družino in Jurij, Janja, sestra Tončka in brat Tone z družinama ter drugi sorodniki. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata ANTONA ŠTURM - BlegoSkega ata z Zalega loga 30 — mojstra pletarske domsče obrti se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje, izrečena sožalja ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dožni zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Železniki, prečastiti duhovščini, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za žalostinke, nosilcu prapora in ZB. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI / Zali log, 8. februarja 1082 Polje, kdo bo tebe ljubil... Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil. Se ne 19-letni dragi sin in brat ^^_| DUŠAN ■BI KORENČAN MLAJŠI Strojev Duško iz Podbrezij st. 17 Pogreb dragega Dušana bo v sredo. 17. februarja 1982, ob 15.30 ' izpred domače hiše na pokopališče v Podbrezje. ŽALUJOČI: mama, oče. brat Jaka, sestri Minka in Irena in drugi sorodniki in prijatelji Podbrezje, 13. februarja 1082 ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame in stare mame ANTONIJE MARKELJ iz Laja se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, pokojnici darovali cvetje in se od nje poslovili ter nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala naj velja dobrim sosedom za vsestransko pomoč in izvedbo pogreba. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI: mož Lojze, hčerki Tončka in Rezka z družinama ter sinovi Jože, Lojze in Franci z družinami Lajie, Godeiič, Ljubljana, Kropa, Cerklje, Kovor, 11. februarja 1882 ZAHVALA Oh smrti naše ljubljene sestre in tete ANE KOZINA p. d. Kozinove iz Čirč se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za podarjeno c vetje in izraze sožalja. Iskrena hvala dr. Stenšakovi za trud v njeni bolezni. Posebno zahvalo pa smo dolžni g. dekanu in g. kaplanu Jožetu za lep pogrebni obred in obiske na domu. Hvala tudi pevcem za žalostinke in vsem. ki ste jo spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI Čirče, 10. februarja 1882 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame. sestre in tete JOŽEFE ERŽEN roj. Eniko se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste jo pospremili na zadnji poti. ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr Krečevi in dr. Kaplanovi ter medicinskemu osebju Nevrološkega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani Hvala tudi pevcem in a župniku za opravljen pogrebni obred. V8I NJENI Sr. Bitnje, Straiisče, Ziri, Halmstad Privlačna vršiška zima Na Vriič prihajajo tudi pozimi številni obiskovalci — Prijaznost v Erjavčevi koči in zaprt Tičarjev dom na vrhu Vršiča iz vseh slovenskih krajev. Prihajali so s smučmi ali brez njih. z družino ali sami. Med obiskovalci Vršiča je bil tudi Dušan Vojiaac iz Zagreba: »Ze deset let prihajam v Slovenijo, v vaše planine in hribe. Sem član Planinskega društva Železničar iz Zagreba. Prihajam v Kamniške planine, na Vršič, skratka povsod tia, kjer so strmine. Letos vodim alpinistični tečaj na Vršiču, daaes smo bili na Prisanku. Če mi je bilo všeč? Če zahajam sem še deset let, potem mi ie mora biti všeč.« Erjavčeva koča na Vršiču je izredno dobro obiskana, posebej ob sobotah in nedeljah. Pozimi je dostopna le peš, kajti šele 1. maja poskušajo spluiiti cesto na Vršič in v Trento. — Foro: D. Kuralt Vršič - Letošnja zima je trdno zamrznila snežno odejo ne le v dolini ni na smučiščih, temveč tudi v visokogorskem svetu. Cesta, ki vodi na Vršič, je pokrita z debelo skorio ledenega in trdega snega, tako, da do Erjavčeve koče, Tičarjevega doma ali samo do Mihovega doma vodi le ozka gaz. Na Vršiču je lepo; poleti,/ spomladi, jeseni in pozimi, morda se najlepše pozimi, ko je lepo sončno vreme in ko je treba na vrh priti v potu lastnega obraza in lastnin nog. Tedaj prihajajo na Vršič le tisti, ki jim ni mar za vlečnice in žičnice in sploh ne za dolge vrste kranjskogorskih smučišč; tisti; ki resnično uživajo v lepi in naporni smuki na plazovih. Na Vršič prihajajo tisti, ki so željni miru, ostrega zraka in lepot narave lepot, ki jih Vršič Dušan Vajina c ponuja obdo. Zanimivo je, da danes srečaš na Vršiču veliko mladih, ki - konca Bližnjice, ki sekajo vršiške prihajajo v skupinah ali posamezno t ride pohodniku jemljejo vr?C2?i „ ■ x . * , -A sapo, še posebej če ni vajen nikakr-Uo vrha, do Erjavčeve koče ali do Sne hoje ali vzponov. Prav lahko ti ličarjevega doma, je dobri dve uri ;e Ug0toviti, da kondicije ni nikjer, hoda. Res se vleče, od Erike navzgor je klecajo kolena že ob razmeroma po ovinkih in zdi se, kot da jim ni in taHki hoji na Vršič. Erjavčeva koča na Vršiča je tudi , _;_J pozimi polna obiskovalcev, ki se ustavijo in popijejo skodelico čaja in tistih, ki so se odločili za plezalne ture po bližnjem gorovju ali za tiste, ki so za oddih in za dopust na zasneženem Vršiču. V koči je postrežba dobra, hitra, ljudje odhajajo zadovoljni. Zal pa je Tičarjev dom na vrhu Vršiča zaprt, čeprav bi bil še kako obiskan ob tem lepem vremenu, ki nam ga je naklonila letošnja zima v minulih tednih. Tako se na Vršiču lahko oddahnete le v Erjavčevi koči ali pri Mihovem domu, ki ga upravlja Planinsko društvo Kranjska gora. V- obeh odprtih domovih boste naleteli na solidno in prijazno postrežbo. Vršiške strmine so minulo soboto prišli občudovat obiskovalci domala Gabrijel Strah Gabrijel Strah je iz Ljubljane: »Pozimi in poleti prihajam na Vršič, najraje pa pozimi, ko se sem gor ne da z avtomobilom. Večji mir je in ljudje ao prijaznejši, bolj prijateljski. Prenočujem v Erjavčevi koči, kjer sem se »starega« osebja tako navadil, da sem bil letos kar nekoliko presenečen, ko sem naletel na nove. oskrbnike. Danes sem bil na Mojstrovki, v dolino bom odšel naslednji dan.« Z avtobusom na Tek treh dežel Po novem usklajenem programu organizatorjev množičnih tekaških prireditev bo v nedeljo. 21. februarja na sporedu Tek treh dežel. Zaradi ločenega starta in cilja bo avtobusni prevoz na to prireditev še posebno dobrodošel. Avtobus bo namreč po startu v Kranjski gori odšel po tekmovalce na cilj v Avstrijo. Cena prevoza je 130 dinarjev. Prijavite se lahko v četrtek med 13. in 19. uro ter v petek med 13. in 17. uro v pisarni Planin- j skega društva Kranj. Avtobus bo odšel v nedeljo iz Kranja ob šestih zjutraj I izpred hotela Creina. Sonja Bavdek * Sonja Bavdek iz Kranja: »Vsako leto, tudi pozimi, se z družino odpravimo v gore. Na Vršiču je izredno lepo, danes smo bili na Mojstrovki. Večinoma prihajamo zaradi otrok, ki so navdušeni alpinisti in planinci. Ostali bomo v Erjavčevi koči, nato pa se naslednji dan odpravili proti Kranjski gori in domu.« D. Kuralt GLASOVA ANKETA Prva domača predsta Minulo soboto je Amatersko gledališče Loški