Pottnfra IIISAIM f nuliovtaL
Leto XVIL, št. 2S2
LJubljana, petek 30. oktobra 1936
Cena 2 Din
u prjiVUlBCVO. MjuoijtiiiA, fi llrt fljcvo
ulica 0. — 1'eJetoD su	3123
3124. i 126, 8126T Uiseratm oddelek: Ljubljana. Selen-Durgova tU. a. — let SHUZ. 3492 Podružnica Maribor; Gosposka uUce
St. 11. — Telefon St. 2456. Pouru2nica Celje: Kocenova ulica St
a. — Telefon St 190 Kačum pn poŠt ceh. zavodih: Ljubljana St 11-842. Praga člslo 78.180. W1en St 108 241.
Izhaja vsak dan. razen poneueljka. Naročnina znaSa mesečne Din 26.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica o. Teleton 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St 2440 Celje, Strossmayerjeva uhca Stev. 1. Telefon St 65
Rokopisi se ne vračajo
Italija in Nemčija
Poset italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana pri voditeljih hitler-jevske Nemčije je bil važen dovolj, da je vzbudil pozornost vse Evrope. Saj pa tudi predstavljata obe fašistični velesili dva tako važna faktorja v področju mednarodnega dogajanja, da je bil dogodek res vreden največje pažnje.
Položaj v Evropi se je v zadnjih mesecih tako preokrenil, da danes ni več pretirano reči, da se nahajata demokracija in z njo mirovno razpoloženje že v defenzivi. Celo Sovjetska Rusija, ki je vendar zasnovana na komunistični ideologiji svetovne revolucije, je bila po nadmočnem fašizmu potisnjena v obrambo ter se je morala zateči v tabor zapadno-evropskih demokratičnih držav. Razpravljati se da o tem, ali je njena politika iskrena, vsekakor pa se danes tudi ona prišteva k činiteljem, ki branijo sedanje stanje in obstoječe mednarodne politične odnošaje. Državljanska borba v Španiji je jasno pokazala, kako so danes razporejene in kvalificirane odločujoče sile v Evropi.
Stara so že svarila iz demokratičnih vrst pred nevarnostmi, ki lahko nastanejo. ako skuša fašizem svoje metode iz notranje politike prenesti tudi na zu-nanje-politično področje. Doma uničuje fašizem v skladu s svojo osnovno idejo totalitarnosti vsak odpor, odstranjuje drugače misleče stranke ter sploh uniformira vse pojave javnega delovanja. Kakorkoli kdo od zunaj gleda na tako politiko in taktiko, se vendarle lahko omeji na vlogo opazovalca, ker ima kvečjemu opravka z emigrantskimi težavami. Drugačna pa postane stvar, ako se take metode skušajo uporabljati v mednarodni politiki ali pa v obliki vmešavanja v notranje borbe drugih. Taka vmešavanja so lahko tem bolj kritična, čim večja je možnost ali verjetnost, da se za ideološkimi firmami krijejo tudi drugačni cilji. Zato je razumljivo, da vzbuja razplet mednarodnih odnošajev v zvezi z državljansko vojno v Španiji večjo vznemirje nost, kakor bi se zdela na prvi pogled opravičljiva.
Težko si je misliti, da bi pri posvetovanjih v Berlinu in Berchtensgadenu ne igralo važne vloge tudi špansko vprašanje. Je tu eno onih redkih podro-j, kjer res ni nikakih interesnih na-protij med Berlinom in Rimom, marec sta oba zainteresirana v istem prav-u, čeprav so istovetni bolj ideološki kakor pa praktični vidiki. Gotovo pa popoln sporazum o skupnem nastopanju glede Španije ni bil težak. Njegova vsebina in njegove posledice se bodo pač kmalu pokazale.
Enako so se pri razgovorih v Nemčija brez težkoč znašli na istem stališču v vprašanju odnošajev do Sovjetske Rusije. Tudi v tem pogledu med Italijo in Nemčijo ni interesnih nasprotstev. ideološko stališče pa je pri obeh enako. Res je spadalo doslej k tradiciji ita-Ijanske zunanje politike, da je vzdrževala dobre odnošaje z Rusijo, ne le poprej s carsko, marveč tudi kasneje z boljševiško, saj je bil Rim med prvimi evropskimi državami, ki je službeno priznal sovjetsko vlado. Postavljena pred alternativo, da izbira med Moskvo ali Berlinom, pa se je Italija naravno odločila za Berlin. Za ceno tesnejšega ir; globlje fundiranega sodelovanja z Nemčijo je prekinila svojo dosedanjo tradicijo glede odnošajev do Rusije.
\>mško prijateljstvo je za Italijo b'ez dvoma velikega pomena in velike koristi. Isto velja tudi glede vrednosti italijanskega prijateljstva za Nemčijo. Che državi se v zadnji dobi zelo dobro P' >dpirata med seboj in vlečeta od tega obilne koristi. Z izkoriščanjem nemške opasnosti je Rim izvajal precejšen pritisk na Francijo, da se v abesinski aferi ni pridružila Angliji v oni meri, kakor je bila Anglija želela. Na drugi strani je Nemčija v zadnjem času izvo-jevala marsikak diplomatski uspeh z Indirektno pomočjo Italije. Poročila o Cianovih konferencah sicer ničesar ne omenjajo o tem. da bi bilo na njih govora tudi o nemških kolonialnih zahtevah, več ko verjetno pa je, da državniki niso šli preko njih. posebno še, ko jih Italija sedaj po okupaciji Abesinije lahko v vsakemu pogledu podpre.
Domena, na kateri je nemško-itali-jansko sodelovanje še najbolj problematično. je vsekakor podunavsko področje. Tu se stališče obeh velesil še ni kaj prida zbližalo, zlasti ne v osnovnih potezah, ker so življenjski interesi severne in južne velesile ravno glede Po-dunavja vendarle zelo različni. Kljub temu tukaj ni izključeno vsaj začasno sodelovanje na osnovi nekakega premirja. Iz zadnjih člankov v italijanskih listih, ki poudarjajo potrebo zbližanja med državami rimskega bloka in Male antante, bi se dalo sklepati, da je tako premirje doseženo in da spada med najvažnejše momente Cianovih razgovorov. Zlasti se zdi, da se nanaša na Po-dunavje ono mesto v komunikejih, ki govori o soglasju glede gospodarskih problemov. Na vsak način moramo vsaj za bližnjo bodočnost računati z nemško-italijanskim sodelovanjem tudi v srednjeevropskih vprašanjih.
MALA ANTANTA IN BALKANSKA ZVEZA DVA STEBRA MIRU IN VARNOSTI
Pomembna in samozavestna govora prezidenta dr. Beneša in Nj. Vel. kralja Karola n.
Praga, 29. oktobra, b. Snoči je predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš povabil visoke rumunske goste, kralja Karola II.. prestolonaslednika Mihaela in suito na slavnostno večerjo v Rudolfovi dvorani na Hradčanih. Pri tej priliki sta suverena izmenjala napitnici. ki sta napravili na vse prisotne zelo globok vtis.
Prezident dr0 Beneš
je v svojem nagovoru med drugim izjavil:
Najbolj zgovoren dokaz prisrčnega raz merja med Češkoslovaško in Rumunijo je 18 letno neprekinjeno sodelovanje. Praški obisk rumunskega suverena bo prav gotovo nudil priliko za razgovore, ki naj določijo vzajemno stališče obeh držav do vseh pe rečih evropskih problemov prav posebno pa do vseh morebitnih izprememb. do katerih bi spričo napete mednarodne atmosfere utegnilo priti.
Ti predhodni razgovori bodo dali priliko, da se bo še za bivanja Vašega Veličanstva razpravljalo o stališču, ki ga je treba zavzeti napram v sem izpremembam, do katerih prihaja zaradi naglega razvoja mednarodnega življenja. Druga značilnost Vašega obiska je ta, da se ima na najugodnejši način utrditi trajno prijateljstvo naših dveh držav. Ker je Jugoslavija, naša draga in prijateljska zaveznica, vedno v naših mislih. vlada med tremi državami Male antante tista soglasnost, ki predstavlja stalnost v povojni Evropi, kakršna je izreden fenomen. V dobi splošne negotovosti in vznemirjenosti, ko so se menjali odnošaji med državami, ko smo bili priče globokih trenj in ideoloških nasprotij v posameznih državah in ko se je razvijala revizija političnih nazorov, je Mala antanta ponovno dokazala svojo življenjsko silo in ni prenehala izkazovati svojim članom nezlomljivo pomoč, pri čemer ni izgubila potrebne sposobnosti prilagojevanja in elastičnosti. Mala antanta je trdnjava. Mala antanta se je često borila, v tej borbi pa je prestala preizkušnjo in si ustvarila v Ženevi močan položaj, ki ga vsi cenijo. Vse to se godi zato, ker smo zastopniki politične doktrine, ki ustreza našemu geopolitičnemu položaju in ker branimo pravična in zakonita načela, ki niso nevarna nikomur, varujoč pri tem samo svojo svobodo in svoje nacionalno imetje. Mi lojalno spoštujemo vse mednarodne obveznosti in smo 8 tem zaslužili svobodo, ker smo odločeni, da jo skupno branimo za ceno svojih žrtev. To protiuslugo nudimo Evropi kot varščino za socialno in gospodarsko politiko v mirnem napredku. Naše tri države bodo ostale države reda, discipline, socialnih rvoboščin in politične tolerance na strogo pravni in ustavni podlagi. To je program Male antante. Zvesti svojim zaveznikom smo pripravljeni nuditi sodelovanje vsem, ki to lojalno žele. Države Male antante hočejo nerazdružljivo korakati v bodočnost in inspirirati drugim iste ideje. ki so jih doslej vodile k popolnemu in skupnemu delu v upanju, da bodo kljub vsemu prišli boljši časi in mir. Ne boje se bodočnosti, ker se čutijo močne m polne vzajemnega zaupanja, ker vedo, da je njihova usoda v njihovih rokafh. Zahvaljujem se še enkrat iz vsega srca Vašeimu Veličanstvu in Vašemu kr. Visočanstvu za obisk in menim da se popolnoma strinjam v Vašim Veličanstvom, ko se v tem radostnem tre-ntrti ti spominjam mladega vladarja Ni. Vel. Petra II.. kralja države, ki je naša prijateljska zaveznica, ter Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla.
Nj. Vel. kralj Karol
je odgovoril:
Izrazi vašega čustvovanja ob priliki sestanka šefov držav Male antante meseca junija so globoko dirnili moje srce in tudi srce Rumunije. Nihče pri nas ne bo pozabil obiska, ki sta ga v času vojne napravila naši državi vaša velika voditelja, predsednik osvoboditelj Masarvk in general Stefa-nik. Borili smo se za isto stvar in zmagali smo v veri, da se bodo po vojni ustalila načela, ki jih je uresničila Mala antanta. Z najglobljim prepričanjem sprejemam vašo izjave o potrebi obstoja Male antante. Sestanka v Bukarešti in Bratislavi potrjujeta za nas in za mednarodni razvoj brezpogojno solidarnost držav Male antante. Naša solidarnost je bila še ojačena na sestankih v Ženevi, ki so prav tako bili v duha zvestega sodelovanja. Potrebno je, da Mala antanta zopet manifestira svojo povezanost. Srečen sem, da lahko to storim danes s svojo navzočnostjo v družbi dragih zaveznikov.
Kralj Karol je nato omenil obisk, pri predsedniku Masaryku in izrazil svoje zadovoljstvo. ker je mogel priti, nakar se je obrnil k predsedniku dr. Benešu m dejal: Pridružujem se vašim besedam na današnji dan svečanosti Male antante, da se v naših srcih in v duhu spomnimo naših dragih jugoslo venskih sodelavcev. Moje misli se popolnoma strinjajo z vašimi, da se naj
v tem trenutku spomnimo mladega kralja Petra II. in kneza namestnika Pavla.
Ob zaključku svojih besedi ponovno potrjujem brezpogojno prijateljstvo, ki veže Rumunijo z drago zaveznico Češkoslovaško, in nezlomljivo solidarnost Male antante.
Banketa se je udeležilo 130 povabljencev ministrov, narodnih |H>sIancev. šefov diplomatskih misij in zastopnikov civilnih in vojaških oblasti. Nato je bil prirejen sprejem, na katerem je bilo okoli 800 oseb.
Kralj Karol posetil prezidenta Masaryka
Praga, 29. oktobra, g. Davi ob 8. se je rumunski kralj Karol s prestoloma-ledni-kom Mihaelom odpeljal na grad Lany, kjer je obiskal dosmrtnga častnega prezidenta CSR Masaryka. Kralja je spremljal češkoslovaški poslanik v Londonu Jan i Mas>aryk. Popoldne je kralj siprejel depu-tacijo češkoslovaških skavtov, ki so navdušeno pozdravili vrhovnega vodjo rumunskih skavtov. Zvečer se je v Narodnem gledališču vršila slavnostna predstava. Vprizoril so prvo dejanje »Prodane neveste« in kratko rumunsko opero.
I
Listi se obširno bavijo z oblakom kralja Karola na Češkoslovaškem tn ugotavljajo velik u-peh njegovih včerajšnjih političnih posvetovanj s prezldentom dr. BeneSem ter uspeh po vetovanj obeh zunanjih ministrov. Razgovori, ki so ie včeraj dobili svojo definitivno obliko, bodo danes zaključeni.
Jugoslovenska vlada je bila sproti obveščana o posvetovanjih ter Je sporočila svoj pri tanek na vse včerajšnje sklepe.
Zahvala senata romunskemu kralju
Praga, 29. oktobra, g. Pred prehodom na dnevni red današnje seje senata se Je predsednik senata dr. Soukup zahvalil nimiuiskemu kralju Karolu, da si Je za svoj obisk v češkoslovaški republiki izbral 28. oktober. Člani senata so stoje poslušali govor predsednika.
čsl dragonski polk kralja Karola II.
Z odlokom predse inika republike je 11. dragonski polk v Bratislavi dobil ime po kralju Karolu II.
Slavnostni dnevi v Ankari
Velika vojaška parada na državni praznik — Veličastna manifestacija jugoslovensko-turškega zavezništva
Ankara, 29. oktobra. AA. Današnjo trinajsto obletnico proglasitve republike so v vsej Turčiji in v prestolnici izredno slovesno proslavili.
2e od zgodnjega jutra so bile ulice polne množic, ki so se zgrnile od povsod, da vidijo in pozdravijo predsednika turške republike Keoiala Atatiirka in predsednika jugoslovenske vlade dr. Stojadimoviča. Glavne žile mesta, zlasti tiste, ki drže k hipodromu kjer je bila revija čet. in ulice v okolici poslanske zbornice, kjer je poglavar države sprejemal običajne čestitke so bile polne ljudstva že od zgodnjega jutra. Mesto je bilo okrašeno z zastavami ob°fo držav, ponekod pa so bili postavljeni tudi slavoloki z napisi v turščini in srbohrvaščini: »Dobro nam došli!« Pred spomenikom zmage in na podstavkih raznih kipov, predstavljajočih Kemala Atatflrka. je bilo nakupičenih več sto vencev, med katerimi je zbujal pozornost tudi velik venec jugo-slovenskih novinarjev.
Ob 13.30 je odšel dr. Stojadinovič v poslopje poslanske zbornice, kjer ga je sprejel Kemal Atatiirk, kateremu je čestital k turškemu narodnemu prazniku. Po kratkem prisrčnem razgovoru se je nato poslovil od prezidenta in se odpeljal v družbi predsednika turške vlade Izmeta Inenija proti hipodromu. Mnogoštevilna množica je oba med potjo navdušeno pozdravljala.
Na hipodromu je dr. Stojadinovič zavzel prostor v častni loži predsednika republike Kemala. Kmaiu nato je prispel tudi prezi-
dent sam. Revija se je začela ob 14.15. Udeležili so se je skavti, kadeti, pehota, konjenica in topništvo. Defile je z navdušenjem pozdravljalo nad 100.000 ljudi. Medtem je nad hipodromom krožilo sto letal in je iz njih več pilotov skočilo s padali na zemljo. Okoli 16. je predsednik republike zapustil hipodrom. Za njegovim avtomobilom se je peljal predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič v družbi predsednika turške vlade Izmeta Inenija in zunanjega ministra Ruždija Arasa.
Ko je dr. Stojadinovič prispel pred hotel »Ankara-Palace«, v čigar neposredni okolici se nahaja poslopje parlamenta, se je zbralo toliko ljudi, da so le z velikim trudom obvarovali red in omogočili ministrom vstop v hotel. Prisotno ljudstvo jilh je viharno aklamiralo.
Dr. Stojadinovič je sprejel v svojem salonu predsednika turške vlade Izmeta Inenija in zunanjega ministra Ruždija Ara6a. Državniki so pri tej priložnosti nadaljevali že prej začete razgovore. Medtem so se nadaljevale ovaeije zbrane množice, ki je neprestano zahtevala, naj se dr. Stojadinovič pokaže na balkonu, kar je tudi ponovno storil v družbi Inenija in Ruždija Arasa. Konferenca ministrov je trajala zelo dolgo.
Nocoj je bila vsa Ankara slavnostno razsvetljena, v hotelu »Ankara-Palace« pa je bila večerja s plesom, ki se je je bo poleg jugoslovenskih gostov udeležila elita An-karčanov. Ob istem času se je vršila tudi narodna veselica na »lavnih tr?ih in križiščih prestolnice.
lamet Ineni in dr. Stojadinovič o mirovnem poslanstvu Turčije in Jugoslavije
predsednika jugosloven-
Ankara. 29. oktobra. A A. Predsednik vlade Izmet Ineni je včeraj po podpisu pogodbe o trgovini m plovbi in konvencije naseljevanju sprejel jugoslovenske novinarje in jim izjavil med drugim:
Napredek in razmah prijateljskega in velikega jugoslovenskega ljudstva je zlasti viden zadnja leta. Zadovoljni smo bili, ko smo megli ugotoviti velike uspehe Jugoslavije. Politične razmere zadnjega časa so pokazale jasno, kako zdrava je ustanova Balkanske zveze. Z Jugosloveni smo jo od vsega začetka skušali realizirati. Sto, rili smo vse, kar smo mogli, in lahko rečem, da so naša prizadevanja uspela. Navzočnost predsednika vaše vlade na proslavi našega narodnega praznika je ponovno ojačila stalnost Balkanske zveze.
Vesel sem, ker morem izjaviti zastopnikom obeh bratskih narodov, da obstoji tudi v značaju obeh narodov izredna »ličnost, ^Jaj izrečem svojo zahvalo tudi vsemu ju-goslovenskemu tisku, ki je smatral naše zavezništvo vedno za svetinjo. Pozornost, ki .« je kazalo jugoslovensko časopisje za Turčijo, nas je ganila. Te moje besede so obenem zahvala za usluge vašega časopisja skupni stvari m s tem za mir. Zagotavljam vam, da so naši novinarji po vrnitvi v Turčijo z obiska v Jugoslaviji delali iskreno in neumorno, da bi točno predočili visoke ideje in velik napredek Jugoslavije. Pre-jričan sem, da morejo izredne lepote vaše zemlje očarati ves svet.
Prosim vbs, sporočate jugoslovenskemu narodu moje in vsega turškega naroda naj-prisrčnejše {»zdrave.
Predsednik turške vlade Izmet Ineni je »riredil snoči dr. Stojadinoviču na čast ve-ik banket v hotelu »Ankara-Palace«, ki so mu prisostvovale najvišje osebnosti turške prestolnice. Na banketu je s prisrčnim go-
voroip pozdravil ske vlade.
Dr. Stojadinovič je na pozdrave odgovo-voril:
Prisrčne besede, s katerimi ste me pozdravili v imenu turške vlade in turškega naroda, so me globoko ganile. Zahvaljujem se vam za izraze prijateljstva v imenu jugoslovenskega naroda. Prepričan sem, da tolmačim čustva vseh svojih rojakov, če izjavljam, da imamo enaka prijateljska čustva do zavezniškega turškega naroda. Pot Turčiji do napredka in blagostanja je zbudila pozornost vsega sveta, predvsem pa
Jugoslavije, ki se veseli doseženih uspehov kot zvest zaveznik. Naše sodelovanje, ki sta ga pred tremi leti uvedla na^a dva velika državna poglavarja, sc nadaljuje in poglablja v korist in srečo obeh narodov. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kraljevsko namestništvo kakor tudi kr. vlada, ki ji predsedujem, nadaljujejo to delo. Ves čas našega sodelovanja se ni dogodil niti en važen dogodek v Evropi, o katerem se ne bi bili naši dve vladi posvetovali in sklenili enake sklepe. Poleg skupnih interesov so tudi še psihološke okoliščine ki nas zedi-njujejo in ki so ustvarile medsebojno zaupanje obeh narodov. .Med te spadajo medsebojno spoštovanje, vzajemno čislanje državljanskih in vojaških vrlin, kakor tudi junaštvo, ki sta ga oba naroda pokazala v teku svoje težke in viharne zgodovine. Te značilnosti dajejo našemu prijateljstvu še širšo in solidnejšo osnovo. Prijateljstvo naših dveh dežel, ki se opira na skupne interese, povezane z Balkansko zvezo in s pogodbo Male antante, pomeni solidno, iskreno in bratsko prijateljstvo.
Naš cilj je jasen. Njegov namen je samo mir z vsemi, ki so za mir, prijateljstvo z vsemi, ki si žele našega prijateljstva. Naše geslo v zunanji politiki zahteva, naj obe državi nadaljujeta svoje delo v isti smeri in ga še razširita na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. V popolnem soglasju in do najmanjše podrobnosti podpiramo konstruktivne sisteme v Evropi, ki varujejo našo kulturo in našo civilizacijo. Nam je do stvarnega in splošnega miru. Po tej poti bomo hodili k napredku in blagostanju tudi v bodočnosti.
Izmenjava obiskov Rim—Budimpešta
Budimpešta, 29. oktobra, b. V uradnih krogih £e doznava, da bo takoj po zaključku dunajske konference držav rimskega bloka obiskal madžarsko prestolnico ita-ljamski zunanji minister grof Ciano. V drugi polovici novembra pa se predvideva potovanje madžarskega ministrskega predsednika Daranya in zunanjega ministra Kanye v Rim, od koder odpotujeta še na Dunaj, da vrneta nedavni obisk avstrijskega zunanjega ministra dr. Schmidta v Budimpešti. Tako moramo še ves november računati z izredno diplomatsko aktivnostjo v Podunavju
Zanimiv glas iz Berlina
Berlin, 29. oktobra, b. Pozornost tukajšnjih diplomatskih krogov je zbudil nov oficiozni komentar o pomenu italijansko-nemškega sodelovanja po berlinskih razgovorih. ki ga je objavila uradna diplomatsko-polit.ična korespondenca pod naslovom »Linija madžarske zunanje politike«. V komentarju prihaja do izraza upanje, da bo madžarska vlada nadaljevala zunanjo politiko pokojnega Gombosa v smislu tesne naslonitve na Nemčijo in ostali dve državi rimskega bloka. Nemčijo združuje z državami rimskega bloka predvsem volja po izvajanju politike, katere končni cilj je vzpostavitev naravnega gospodarskega krvnega obtoka vseh držav v Podunavju. Pomen italijansko-nemškega sodelovanja v tem predelu Evrope ni morda v tem, da bi si obe državi razdelili interesne sfere za gospodarsko izkoriščanje tega ozemlja in za politično kontrolo nad njim, kakor so to doslej prakticirale druge imperialistične države, temveč v tem, da sta se obe državi sporazumeli, da bosta z vsemi silami delali na utrditvi sodelovanja z vsemi podunav-skitni državami, s katerimi hočeta navezati najožje prijateljske stike.
Kakor se iz tega izvlečka vidi. se je Berlin glede srednje Evrope v svojih oficioz-nih komentarjih postavil na enako miroljubno stališče do vseh srednjeevropskih držav kot Rim. kar dokazuje, da je najnovejša akcija ob^h držav v Podunavju posledica Cianovih berlinskih razgovorov.
Temelji sodelovanja med Nemčijo in Italijo
Osem mednarodno-političnih problemov, o katerih sta se sporazumeli obe državi
Rim, 29. oktobra, b. Iz komentarjev italijanskega časopsja o Cianovih razgovorih v Nemčiji in o sporazumu, ki ie bil ob tej priliki deležen, ee da razbrati naslednjih o6em točk konkretnega sodelovanja obeh držav v perečih vpr&šaniih mednarodne politike:
1.	Boj komunizmu. kateremu se na Dalj nem vzhodu pridruži še Japonska.
2.	Boj Ženevi >n >paku>maniji< na univerza >i*tični podlagi, kolektivni sistem naj zamenjajo enostavnejši instrumenti miru: separatni dogovori.
3.	Izključitev Sovjetske unije iz vsakega sodelovanja na evropskem terenu, boj franco-cko-sovjetski pogodbi.
4.	Omejitev ženevskih političnih funkcij, ki na| jih v bodoče izvršujejo edinole ve-
lesile na osnovi direktnega sporazumeva-
nja z drugimi narodi.
5.	Priznanje fašistične vlade v Burgosu kot edine legitimne predstavnice nove Španije.
6.	Sodelovanje Ita'ije in Nemčije pri reševanju vseh srednjeevropskih vprašanj aa osnovi sporazuma, doseženega ob Cian®-*em obisku v Nemčiji.
7.	Izboljšanje odnošajev z Malo antanto, posebno z Jugoslavijo.
8.	Raztegnitev ita'Mansko nemške trgovinske pogodbe tudi na Abesinijo, kar je le IcffiFna posledica nemškega Priznanja anek-sije.
Glede Lokoma in Društva narodov bosta Rim in Berlin še natančnejše precizirala svoje stališče.
Hud poraz Rusije v nevtralnostnem odboru
Ruska obtožba Portugalske, Nemčije in Italije je bila zavrnjena kot neutemeljena
London, 29. oktobra, o. Snočnja Beja nevtralnostnega odbora se je zavlekla do polnoči in je trajala celih 6 ur. Razprava o sestavi poročila o pogajanjih je trajala 3 ure. Rezultat je bil. da je bila znana ruska nota z obtožbami proti Italiji zavrnjena, češ, da se ne opira na nikakršne dokaze.
Poslanik Majski je predložil noto, v ka/-teri se zahtevajo za madridsko vlado glede dobav orožja iz inozemstva enake pravice, kakor jih dejansko ima vlada v Bur-gosu.
Portugalski delegat je odlK>ru predložil kar dve noti, v katerih portugalska vlada ostro protestira proti neutemeljenim obtožbam.
Italijanski delegat Grandi ?e je v svojem govoru opiral na. zadnjo noto italijanske vlade, ki je znova obtožila Rusijo zaradi dobavljanja orožja in drugega vojnega materijala madridskemu režimu. Nota vsebuje tudi okrog 20 dokazov.
Nazadnje je odbor z vsemi glasovi proti ruskemu sprejel ugotovitev, da kljub ruskim obtožbam Italiji, Portugalski in Nemčiji ni mogoče pripisati nobene krivde.
O seji je bilo izdano službeno poročilo, ki pravi:
Po mnenju predsednika nevtralnostnega odbora bi bilo mogoče poslati v portugalske in španske luke samo mednarodne opazovalce. ki bi kontrolirali, ali posamezne države dejansko izpolnjujejo svoje obveznosti po sporazumu o nevtralnosti glede na revolucijo v Španiji. Italijanski delegat ie kritiziral postopanje Rusije in njeno neodločnost. Rusija se mora sedaj odločiti, ali hoče iskreno sodelovati v okviru nevtralnostnega odbora ali ne. Portugalski delegat je pripomnil, da smatra glede na to. ker se ruski delegat še udeležuje sej odbora, da je Rusija še vedno pripravljena izpolnjevati svoje obveznosti v okviru nevtralnostnega sporazuma. Delegata Francije in Anglije sta se izrazila za vsakršno kontrolo, ki bi jo določil nevtralnostni odbor.
Po razpravi o ruski noti so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Obtožb proti Italiji ni mogoče obravnavati, Uer niso podprte z dokazi.
2.	Primeri, ki so se v smislu ruske note pripetili, so še iz časa, ko Italija ni prepo-
vedala izvoza orožja in streliva v Španijo.
3. Španske obtožbe proti Portugalski so popolnoma neutemeljene.
Nato je ruski delegat izjavil, da so tudi obtožbe Portugalske proti Rusiji brez vsa
ke podlage. Rusija fiima v Evropi nikakit imperialističnih appiraeij in v Španiji tudi ne želi ustanoviti komunistične republike. Zainteresirana je na Španskem le toliko, kolikor je tam prišlo do spopada med faktorjema vojne in miru.
Odbor je končno sklenil, da bo razpravljal o ruskem odgovoru na italijansko noto na svoji prihodnji seji.
Po seji odbora je ruski poslanik Majski izjavil novinarjem, da se bo pododbor za nevtralnost sestal v ponedeljek, plenum pa zopet v sredo. Obenem je demantiral govorice, da bi Rusija nameravala izstopiti iz nevtralnostnega odbora.
Težaven položaj Rusije
Pariz, 29. oktobra, o. Italijanska nota nevtralnostnemu odboru, v kateri je italijanska vlada skušala dokazati celo vrsto prestopkov Rusije proti sporazumu o nev tralnosti napram Španiji, je izzvala v Parizu splošno zanimanje. Desničarsko usmerjeni listi naglašajo, da so se obtožbe sedaj obrnile proti tožitelju samemu. Majski se je popolnoma umaknil in se je rešil iz zagate le tako, da si je izgovoril nekaj dni za posvetovanje z moskovsko vlado glede italijanskih pritožb. Francoski opozicijski listi poudarjajo, da je spričo tega položaj Rusije v nevtralnostnem odboru zelo" težaven, levičarski listi pa ugotavljajo, da so obtožbe neutemeljene. Vsekakor je položaj Litvinova neprijeten, ker bo v Moskvi veljal za krivca tega ruskega poraza-
Politični krogi tudi naglašajo, da se je Anglija sedaj postavila na stran obtože-valcev in izjavila, da so italijanske obtožbe utemeljene in dokazane. Francoska vlada bi morala onemogočiti španskemu in ruskemu poslaniku v Parizu njuno akcijo, na katero se italijanske pritožbe še najbolj opirajo, ker sta baje zbirala prostovoljce, orožje, strelivo ter živež za deilav-ske miličnike. Tudi francoski kardinali so danes izdali spomenico, v kateri opozarjajo na nevarnost, če bi Rusija zapletla Francijo v vojno.
Tik pred Madridom
Sprednje straže Fran^ve vojske pred vrati glavnega
mesta
Lizbona, 29. oktobra, b. Po najnovejših
poročilih so fašistične čete oddaljene od Madrida le še osem milj, tako da vidijo .sprednje straže ponoči že čisito jasno luči g.avnega mesta. Nacionalisti so na cc-i-ti lllescas—Madrid priborili novo. zelo pomembno zmago pn kraju Torrejon de la l alaza, ki so ga zasedli. Boji za ta kraj so se pričeli snoči ob mraku s topniškim ognjem, ki so ga iz zraka podpirala z bombardiranjem Francova letala. Pri Gri-nonu so precej napredovali Maročani in legionarji. Pod pritiskom "težkega topniškega in letalskega obstreljevanja so se vladni miličniki umaknili in pri umiku pognali v zrak most v bližini kraja lllescas. Nacionalisti so z vso naglico zgradili pon-tonski most, preko katerega so s treh strani istočasno vdrli v Grinon in ga zasedli. Takoj nato so nadaljevali svoj pohod v smeri proti Cubanu in pritisnili nanj prav tako s treh strani, tako da so se morali "vladni miličniki tudi tu po krajšem boju umakniti. Tu so zopet stopila v akcijo letala, ki So prisilila vladno milico v beg. 1 orrejon de la Calaza so miličniki kot strateško izredno važno točko dolgo in z vso hrabrostjo branili in bi ta kraj tudi obdržali v svoji posesti, če se ne bi nenadoma pojavila Fr.mcova letala, ki so miličnikom kmalu vzela pogum in nadaljnji odpor.
Zadnji ultimat mestu
Pariz, 29. oktobra, o. Radijska postaja La Coruna je razglasila, da je jrenerai Franco poslal madridski vladi poslednji uHimat,
v katerem zahteva, naj s© mesto vda v 48 urah. Obenem ie zadnjič opozoril madridsko vlado, naj čuva nad življenjem uporniških talcev, ker bodo nacionalisti v nasprotnem primeru za vsako svojo žrtev usmrtili po pet pristašev madridskega režima.
Obroč okrog Madrida se vedno bolj zožuje. Uporniška artiljerija lahko že bombardira madridsko središče. Vlada pa je sklenila, da ga bo branila do skrajnosti.
Poveljnik madridske obrambe ubit
Pariz, 29. oktobra. w. Pozno snoči je brezžična postaja v La Coruni razširila vest, da je bil ubit vrhovni poveljnik madridske obrambe podpolkovnik Lopez. Komunistični voditelji trdijo, da se je Lopez sam ustrelil, ker je neprevidno ravnal &• svojim službenim revolverjem, nacionalisti pa javljajo, da so Lopeza ubile njegove lastne čete.
ProtioSenziva vladnih čet
Madrid, 29. oktobra. w. Vladne čete so davi pričele velikopotezno ofenzivo, ki se je pričakovala že več dni. Prvi rezultati so zelo ugodni, ker so miličniki po 'hudih bojih v zgodnih jutranjih urah zopet zavzeli Torejon de Velasco, Torejon dela Calcada in Sesseno, tri važne točke, ki so bile na jugovzhodu in jugu Madrida zelo ogrožtne. Ofenziva se nadaljuje proti Illescasu.
Belgija iti likvidirala svojih obveznosti
Zanimiv ekspoze belgijskega zun. ministra Spaalr o bodoči belgijski zunanji politiki
SONCE, VLAGA aH POT
Bruselj, 29. oktobra. w. Na včerajšnji seji zbornice je izjavil zunanji minister Spaak med drugim;
Nihče ne sme misliti, da je go'ror kralja Leopolda likvidiral belgijske obveznosti. Kar je ostalo od lokarnske pogodbe, bo obdržalo svojo vrednost Vse to bo ostalo in mi se pogajamo za to, da zboljšamo eedanji položaj. Mi nočemo nevtralnosti ln hočemo o tati v Društvu narodov ter sodelovati pri vsem, kar bi ojačilo kolektivno varnost in zagotovilo medsebojno pomoč, vendar pa ne moremo naše nacionalne varnosti zasnovati izključno na teh načelih. Dve remi točki se morata proučiti:
1.	Negotovost dolceb pakta o Društvu narodov, čegar mehanizem ni na višini. Nevarno bi bilo ostati v takem položaju ter izvajati obveznosti, ki niso točno določene. Društvo narodov mora biti univerzalno, da bo učinkovito. Dokler je Italija £>ruštvu narodov nasprotna in dokler Nemčija in Zedinjene države niso njegove Članice, so njegove možnosti omejene.
2.	Prekršitev lokarnske pogodbe po
Nemčiji je prevrnila položaj, ki smo ga smatrali kot stabilnega in bistvenega.
Ponavljam, je dejal zunanji minister, da bo belgijska politika, ki ni politika nevtralnosti, popolnoma neodvisna, ko bo šlo za zaključitev zapadnega pakta. Mi hočemo vsakemu izmed naših sosedov dati zagotovilo, da naše ozemlje v nobenem primeru ne more biti prehodno ozemlje ali operacijsko oporišče za napade proti sosedom. Govor kralja, vojaška in zunanja politika Belgije tvorijo celoto.
Poslanska zbornica Je s 126 glaSovi proti 42 Izrekla vladi po debati o zunanji politiki zaupnico. Deset poslancev se je glasovanja vzdržalo,
Snoči so razdelili v poslanski zbornici načrt zakona o izpremembi zakona o milici, novačenju in vojaški obveznosti, ki ga je sestavil poseben c-dbor. Vojaška služba bo trajala v pehoti, lovskih in kolesarskih polkih 18 mesecev. Po novem zakonu bodo ustanovili poseben prostovoljni kader. Njegove člane bodo izvežba-li samo za varstvo mej.
vplivajo na barvo biaga. stalna barva, elastičnost, mehkoba In
okusen vrorec 80 Pa znžLne prednosti našega blaga.
Cene našega blaga za obleke so od 120.— do 180.— dinarjev po metru
VLADA TEOKAROViČ i KOMP.
p o r n č i N
Tkanine za vsak žep in vsak okus.
Tovarniike prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4
in v vsakem večjem mestu Jugoslavije.
Beležke
s
„Slovenčeva" pojasnila k objavi volilnih izidov
»Slovenec« nadaljuje v svoji včerajšnji številki s svojimi pojasnili in dopolnili k uradnim poročilom o občinskih volitvah.
V teh poročilih je stal za mesto Krško naslednji izid: JRZ 267 (16), JRZ kompromisna 117 (2). »Slovenec« k temu pristavlja:
»V volilnem rezultatu slovenskih občin poroča ponedeljkov, kakor tudi torkov »Slovenec«, da je bila druga lista v Krškem JRZ kompromisna (dobila je 117 glasov), kar pa ne odgovarja povsem resnici. V svojem proglasu na volilce se je imenovala ta stranka »gospodarska lista« brez ozira na strankarsko pripadnost Dejansko so bili na njej zaradi lokalnih interesov tudi mnogi pošteni okoliški posestniku V resnici pa je bila lista dosedanjega župana g. Joška Pfeiferja in njegovih prijateljev, ki pripadajo po političnem naziranju stranki JNS. Toliko v vednost javnosti, da ne bo kdo obsojal »Slovenca«, češ da ima neresnična poročila.«
Drugo poročilo se nanaša na trg Kozje v šmarskem srezu. Službeno je bil objav ljen volilni rezultat: JRZ kompr. 174 (16), opozicija 118 (2). »Slovenec« pojasnjuje:
»V Kozjem je zmagala s 174 glasovi proti 118 »Združena gospodarska lista Kozje-Veternik-ZdoIe». Nosilec je bil dr. Kloar, ki ima namen pripraviti čimprej ozračje in možnost novi upravi, ki bi naj izvedla sanacijo občine. Listo so sestavili kot začasno listo gospodarski krogi vse-h stanov »n ori entacij, vključivši tudi pristaše JRZ.«
»Domoljub" o izstopu senatorja Hribarja
Kakor je našim čitateljem že znano, je g. senator Ivan Hribar tik pred volitvami pred sedsiva v senatu izstopil iz kluba senator jev JNS. Zadnji »Domoljub; je o tem pri nesel naslednje poročilo:
>Senatonski klub Jugoslovenfike nacional ne stranke je zapustil senator g. Ivan Hribar. Kot zavednemu Slovencu mu ni kazalo drugega«.
Izplačevanje pokojnin
»PoLitika« prinaša v imenu državnih upokojencev iz Beograda naslednji apel;
»Državni upokojenci bi morali dobiti pokojnine za mesec november dne 1. novembra. Toda ta dan je nedelja. Mnogi od nas se bodo ta dan tudi selili in 6ploh težko živijo. Zato bi bik) potrebno in za nas koristno. ako bi nam novembrsko penzijo izplačala že v 6oboto, 31. oktobra. Na ta način bi mnogi od na« dobili sredstva, da bi plačali selitev«.
Državni upokojenci v Sloveniji in morda še v kaki drugi pokrajini bodo z začudenjem čitali ta apel. Njim niiti na misel ne pride, da bi zahtevali predčasno izplačilo pokojnin. Srečni, presrečni bi bili. ako bi dobili pokojnine v začetku v^akeca meseca. Kai bi le rekli beograjski upokojenci, če bi morali čakati na pokojnine tako dolgo, kakor njihovi tovariši v drugih pokrajinah, ki še do 6edaj niso v&i dobili pokoinine za oktober? Njih položaj je res skoro obupen in so polno upravičene njihove prošnje in zahteve. da se ta nered že enkrat odpravi. Ravno te dni se je mudiJa v Beogradu deputacija državne zveze upokojencev ter &e zglasila pri gg. ministrih, katerim je predočila to nevzdržno stanje. Dobila je obljubo, da bodo storjeni potrebni ukrepi za remeduro.
Demanti Miše Trifunoviča
Tudi v »Jutru« smo zabeležili vesti beograjskih listov, da se skušajo gg. Uzunovič, dr. Srškič in Maksimovič približati staroradikalni skupini g. Ace Stanojevi-ča in da so tozadevna pogajanja že v teku. Staroradikalni prvak g. Maša Trifuno-vič je včeraj dal beograjskim novinarjem izjavo, v kateri vse take vesti zanika in pravi, da so brez vsake podlage.
Dva nova politična tednika v Zagrebu
Včeraj sta v Zagrebu izšla dva nova, v »Jutru« že napovedana politična tednika: »Seljački dom« in »Nova rijec«. Oba tednika sta izšla ob obletnici 29. oktobra, ko je hrvatslki sabor 1. 1918 proglasil prekinitev odnošajev Hrvatske, Slavonije in Dalmacije z avstro-ogrsko monarhijo. »Seljački dom« izdaja dr. Maček, glavgi urednik pa je tajnik njegove politične pisarne prof. Jakov Jelašič. »Novo Riječ« izdaja Večeslav Všlder, odgovorni urednik pa je Rade Durakovfč. Oba tednika sta torej glasili vsak svoje skupine zagrebške združene opozicije. »Seljački dom« objavlja tudi članek dr- Mačka, ki tolmači nalogo novega lista v širjenju naukov bratov Radi-čev. Ob finem navaja zgodovino bivšega Radičevega "Doma«, ki je izhajal do 1. 1929. Dalje prinaša prva številka tudi po en članek profesorja Jelašiča in Rudolfa Hercega, predsednika »Seljačke sloge«.
»Nova riječ« pravi v svojem prvem uvodniku. da ni organ kake stranke, niti^ bivše, niti sedanje, niti bodoče, a ne zaradi tega ker stranke ne bi spoštovala, saj brez stranik ni političnega življenja, ne demokracije, nego zaradi tega. ker želi, da bi v sedanjem času. ko je toliko zbeganih pojmov, doprinesla k opazovanju dogodkov in razpravljanju o sodobnih vprašanjih svoj prispevek širšega obsega, ki ga ne smejo omejevati tesmi obziri na kako stranko. V ostalem poroča v listu g. Vilder o zadnjih dneh Svetozarja Pribičeviča, dr. Smodlaka o španski vojni itd.
Postani in ostani član Vodnikov« družbe 2
Sokolstvo in politika
V okviru sokolskih načel se lahko vsak član svobodno udejstvuje tudi v politiki — Organizacija kot taka pa mora ostati izven dnevne politike
Beograd, 29. oktobra. AA. Agencija A vala poroča: Izvršilni odbor saveza Sokola kraljevine Jugoslavije ie na seii 24. in 25. t. m. razpravljal o nekem konkretnem primeru in smatra za potrebno ponovno objaviti, kakšno je stališče Sokolstva in njegovo razmerje do politike.
Sokol kraljevine Jugoslavije ie splošna narodna, nepolitična organizacija. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije, eoko-^ke župe, društva, čete in posamezniki izrecno kot So-koli ali kot rastopniki sokoUke organizacije ne smejo sodelovali pri političnih manifestacijah in ne dajati poetičnih izjav. Članom Sokola kraljevine Jugoslavije Je prepuščeno, da s« v mejah splošnih sokolskih načel in pozitivnih državnih zakonov politično opredeljujejo svobodno in po svojem prepričanju. Od njih zahtevamo, da ee v javnem življenju
in v vsem svojem delu vedno ravnajo po teh načelih. (Izvleček iz kni:ce »Pota in cilji Sokola kraljevine Jugoslavije« str. 8.).
Sokolstvo ni nikoli prekršilo tega svojega stališča in ni nikdar nikogar pooblastilo da drugače ravna. Ce se je pa kje vendarle to zgodilo v nasprotju s tem stališčem, fe je to zgodilo po krivdi posameznikov in je treba to obžalovati.
Izvršilni odbor saveza poziva vse svoje člane, da se ravnajo po gornjih nače!5h. Da se ne da priložnost nepoučenim, da bi brez razloga napadali Sokolstvo kot celoto, pozivamo brate Sokole, da naš sokolski znak odlože v vsakem primeru, kadar so na kakšni strankarski politični manifestaciji in da v nobenem primeru kot Sokoli ne dado nobene politične izjave.
Obrtništvu dravske banovine
Smo pred volitvami v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Mi, obrtniki si bomo izbrali 20 svetnikov in 20 namestnikov, ki bodo v novo postavljeni zbornici zastopali naše stanovske interese.
Ob tej priliki se zavedamo, da je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani edina gospodarska predstavnica naše ožje domovine, preko katere lahko izražamo svoje zahteve, težnje in želje.
Vsa vprašanja, na katenh trpi danes naš obrtniški stan, so tako splošnega značaja, da nam narekuje zdrav razum najti si enotno pot in si pri tem v složnem in skupnem nastopu graditi nadaljnjo bodočnost- Zato smatrava podpisana, da naj slovenske obrtnike ob tem važnem trenutku ne razdvajajo niti osebni spori niti nc politična medsebojna trenja.
Dosedanji razgovori, ki so jih v ta namen imeli odločujoči politični činitelji, so stvorih sporazumno bazo, na osnovi katere stopamo v volitve.
Prepričana o razsodnosti in uvidevnosti našega obrtništva, pozivava celokupno slovensko obrtništvo, da ob tem važnem tre-notku izloči vsako osebnost ter v samozavesti in s ponosom podpre naše skupno delo in brez oklevanja glasuje za naše skupne kandidate, ki so možje našega zaupanja ter so po svojem dosedanjem delovanje dokazali sposobnost, da nas na tako uglednem mestu uspešno zastopajo.
Pozivava zaradi tega vse naše obrtnike, da gredo na delo z zaupanjem in ponosom svoje obrtniške samozavesti v dosego svojih upravičenih teženj.
Ivan Ogrin, l. r.	Josip Rebek, L r.
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1936.
V kerestinsfcem procesu je bilo včeraj končano zasliševanje prič
Zagreb, 29. oktoHra. o. Kerestinska razprava traja že 15 dni. Danes so bile zaslišane zadnje priče, 14 po številu. Po večini je šlo za priče, ki so jih predlagali branitelji, da bi dokazale alibi za nekatere obtožence. Ena izmed prič je izpovedala, da izvirajo sledovi človeške krvi na sekiri obtoženega Jurija Klemenčiča od nje. Dan pred dogodki v Kerestincu je ostril
kolje za vinograd in se pri tem useteal t pnst.
Z zasliševanjem današnjih prič je bilo zaključeno dokazno postopanje m se bodo na jutrišnji razpravi že začeli govori. Prvi bo govoril državni tožilec dr. Belčič, za njim pa kot prvi branitelj posl. dr. 2iga Schcil.
Kralj Edvard in razvoj v srednji Evropi
London, 29. oktobra, b. Pozornost tukajšnjih političnih lcrogov Je danes zbudila vest, da je angleški kralj Edvard VIII. sprejel včeraj v posebni avdienei angleškega poslanika na Dunaju sira Walforda Se!byja in ga dolgo zadržal v razgovoru. Domnevajo, da se je kralj hotel natančno poučiti o sedanjem položaju v srednji Evropi v zvezi z izredno aktivnostjo, ki jo kažeta na tem terenu italijanska in nem ška diplomacija po Članovih berlinskih razgovorih.
Nova cerkvena ustava za muslimane
Beograd, 29. oktobra. AA. Ministrski svet je na svoji zadnji seji sprejel ustavo islamske verske zajednice. Ustava bo te dni stopila v veljavo po določbah zakona o islamski vena* i zajednici.
Ustava predstavlja po vsebini spremenjeno in dopolnjeno prejšnjo uredbo z zakonsko močjo. V prvem delu navaja temeljne in splošne določbe. Tako pravi med drugim, da se islamska verska za-jednica upravlja po določbah šeriata, po določilih zakona o ialamslri verski zajednici in določbah te ustave. Imetje verske zajednice služi izključno njenim lastnim prosvetnim in človekoljubnim namenom, in se je pod pogojem ne more vzeti ali porabiti v drugačne namene. Za tava lslam:,ke verske zajednice Je zelena z belim polmesecem in petrogljato -zvezdo na sredi. Reis ul ulema bo predpisal s svojim šeriatskim svetom pravilnik o uporabi zastave islamske verske zajednice. Uradni jezik v vseh uradnih zadevah islamske verske zajednice je državni jezik. Sedež reis a ul uleme je v Sarajevu.
Banski svet v Nišu bo razpravljal že o proračunu
Niš, 29. oktobra. A A. Z odlokom bana moravs>e banovine g. Marka Novakoviča z dne 28. oktobra t. 1. se skliče ban~ki svet moravske banovine na zasedanje 16. novembra t. 1. Svet bo zasedal več dni. Seje bodo v reprezentacijski dvorani ban-f<ke uprave. Na zasedanju bodo razpravljali o proračunskem predlogu za leto 1937/38. in o izpremambah in dopolnitvah pravilnika o občinskih tajnikih,
Balkanska pomorska konferenca v Atenah
Beograd, 29. oktobra, p. V Atenah zaseda že nekaj dni balkanslca pomorska konferenca, na katero so prišle delegacije vseh štirih držav Balkanske zveze. Konferenca se vrši v okviru sklepov, ki so bili sprejeti glede pomorstva na zadnjem zasedanja gospodarskega sveta Baikanske zveze na Bledu. Na konferenci skušajo koordinirati odnošaje med vsemi štirimi zavezniškimi državami na morju, urediti medsebojni pomorski promet in druge slične važne probleme. Bavijo se tudi z vprašanjem ustanovitve posebnih pomorskih uradov, ki bi imeli svojo centralo za enkrat v Pire ju. Vsi sklepi bodo predloženi v odobritev gospodarskemu svetu Balkanske zveze na njegovem prihodnjem zasedanju.
Prva seja avstrijske tiskovne zbornice
Dunaj, 29. oktobra. AA. Zvezni kancelar dr. Schusclm'gg je danes otvoril prvo sejo tiskovne zbornice, ki jo bila ustanovljena v okviru novega korporari tek etra sistema avstrijske države. Na seji so bili vsi ministri, člani d-p"omatsikega zbora, zastopniki avstrijskega in tujega tiska in drusje ugledne osebno^ti^Dr- Schuschnigg je v svojem govoru poudaril, da bo nova korporacijska država spoštovala tiskovno svobodo, kakor io je doslej, toda baš tiskovna zbornica ima nalogo zavirati to svobodo v obsegu, kakor bodo terjale državne koristi. Zbornica bo imela popolno avtonomijo, da uredi vsa tiskovna vprašanja, in ne bo več potrebna intervencija države v teh vprašanjih aH pa «e bo vsaj omejila na brezpogojno najnižji potrebni obseg. T;1^ mora b5ti tudi v bodoče točno zrcalo države in mora delati v korist domovine v smeri, po kateri koraka nova Avstrija.
Vremenska napoved
Zemun-ko vremensko poročilo; Obiačno in deževno vreme v notranjosti države, delno oblačno na prniorju. y goratih predelih je ponoči snežilo. Temperatura je padla po vsej državi. Minimalna temperatura Mrzle Vodice —3. maksimalna Banja Ko-viliača 22 stopinj.
Zemunska »Temenska napoved za danes: V zapadnih krajih se bo razvedrilo, v vzhod-dni polovici pa bo prevladovalo oblačno vreme Jn bo nekoliko dežja. V goratih predelih utegne snežiti. Temperatura bo še nekoliko padla. Soince vzhaja ob 6.13 in zahaia ob 16.30.
Dunajska vremenska napoved za danes:
Morda bo deževno vreme na alpskem vzhodu trajalo dalje. V splošnem nekoliko boljše vreme, vendar pa še ne temeljita izpre-memba.
Maši kraji in ljudje
Mož, ki ga pozna vsa Notranjska
Lož, 29. oktobra.
Vsa loška dolina, v?a Notranjska, pa »osedje Cabranci, pa Kraševoi, pa Italijani, ki trgujejo z nami, pa vsa lovska bratovščina od Krima do Snežnika in še delj vsi poznajo Karla Kovača in se radi ponašajo s tem, da so njegovi prijatelji, kajti vsakdo dobi pri njem pomoči, dobrega sveta, kaj dobrega pod zob in kakšno šegavo za dobro voljo. In zdaj je Kari Kovač, lesni industrijalec, dopolnil petinšestdeset let, ki jih slavi v krogu svoje druži* v Starem trgu pri Rakeku.
Kari Kovač je za loško dolino markant-na oseba. Njegovo življenje je najlepši primer, koliko more doseči naš človek, ako izkoristi vse, s čimer ga je obdarila narava. Ob rojstvu mu ni bilo položeno v zibelko bogastvo, vendar si je med tem, ko so morale v boju za obstanek pasti mnogotere starodavne hiše, znal z bistri-no svojega uma in z vztrajnim delom zagotoviti mesto med prvimi gospodarskimi činitelji ne samo ožje, marveč tudi širše domovine. Življenjski viharji, ki tudi njemu niso prizanašili, ga niso mogli omajati _ med svojimi ljubljenimi gozdovi, v čistem tn zdravilnem gorskem zraku Ja-vomiVa in Snežnika je vsekdar našel krepila telesu in balzama srcu.
U dejstvo val se pa nI samo na gospodarskem in trgovskem področju, marveč je njegovega, vedno snujočega duha pritegnilo tudi kulturno-politično delovanje, za kar je bilo tudi od najvišjih mest izrečeno novnokrat priznanje in za kar je prejel -•a odlikovanja. Brez sleherne ozkosrčno-3ti je slavljenec, ki so mu potovanja šilom sveta razbistrila poglede na bistvo ljudskega dogajanja, znal slediti vedno le glasu stvarnosti, pravičnosti in nepri-ttranosti. Imel je svoje lastne nazore, ki jim je ostal do kraja zve t, vendar se t T-:dar ni dal zavesti, v zagrizenost, marveč mu je bila prva vodnica v vsem zdrava pamet in načelo: živi, pa daj tudi drugim živeti!
V duhu delavnosti in prizadevanju po gospodarski izpopolnitvi, pri čemer mu je tiila zvesta pomočnica njegova soproga iz spoštovane narodne rodbine Medenove iz Begunj pri Cerknici, so bili vzgojeni tudi njegovi otroci, tri hčerke in sin Franjo, f:i je ugleden trgovec ter očetu najboljša fodpora. In daleč naokrog pa slovi velika gostoljubnost in odlična družabnost našega slavljenca.
Ob petinše tdesetletnici žele Karlu Kovaču njegovi številni prijatelji in znanci še mnogo vedrih in plodovitih let, sreče in zadovoljstva, zasluženega oddiha in pa tega, da bi se njegovim nebrojnim življenjskim in lovskim trofejam pridružilo še nnogo novih in vedno lepših uspehov —■ njegovi rodbini pa, da bi ji nebo ohranilo poglavarja še do poznih dob.
Na kongresu PEN-klubov je bilo veselo
Emil Ludwig se je oglasil s poročilom
Včeraj smo poročali o obisku direktorja drame Pavla Golie v slovenski koloniji v Buenos Arresu, danes pa prinašamo šo zanimiv posnetek z mednarodnega kongresa PEN-klubov, ki je zasedal od 5. do 14. &ep-tembra v mestni posvetovalnici glavnega •mesta argentinske republike. Na fotografiji, ki je delo nekega našega rojaka, uradnika pri podružnici Našičke v Buenos Airesu, vidimo v prvi vrsti znamenito indijsko pesnico in filozofinjo Zofijo VVaddio, kraj nje tajnika beograjskega PEN-kluba univ. prof. dr. Vladeto Popoviča, za njim pa direktorja Golio in švicarskega delegata Ema-nuela Stickelbergerja. Kakor je razvidno s slike, je pred vsakim drugim delegatom v dvorani nameščen mikrofon, da med debato govornikom ni treba zapuščati sedežev.
Prireditev &ama je bila vzorno organizirana in Argentinci so predstavnike mednarodne književne kulture sprejeli z največjo pozornostjo. Dnevni red, ki je bil pester in zanimiv, je potekel brez večjih težav, le med italijansko in francosko delegacijo — med načeloma fašizma in demokracije — je prišlo do nekaterih napetosti, ki pa so se do konca prav srečno in prisrčno izravnale. Nekateri izmed udeležencev, tako zlasti nekateri levičarsko usmerjeni ncimški lit e-ratje, pa so bili z u&pdhom kongresa precej nezadovoljni in eden izmed najodličnejših zastopnikov nemške književnosti v emigraciji, Emil Ludvvig je v praški »Die neuc Weltbuhne« zapisal nekaj pikrih opomb, ki so vredne, da jih povzamemo.
Vsakokrat, kadar je debata začela biti zanimiva, pravi med drugim, je kongres postal lačen in se je preložil za lunch ali
diner. Misel na slovečo argentinsko ribo ali na odlično argentinsko vino je takoj poživila duha pesnikov in pisateljev. Neki Anglež, ki jo zborovanju predsedoval, je s svojega korulskega sedeža oznanil načelo, da mora ob 8. brezpogojno večerjati. Francoz-je, ki so od vsega početka vzeli pobudo in vodstvo v svoje roke, svoje naloge niso opravili do konca. Ne da bi bili vsaj najbolj znane izmed delegatov poprej kaj vprašali, so objavljali svoje manifeste in programe in so tako po preizkušeni ženevski metodi izigrali vsak odločilnejši ukrep. Morda jih je res zadržal kateri izmed številnih sprejemov, a vsi so bili gluhi za predlog, da bi se prej ali slej zbrali še na kakšni nočni seji. Vsi parlamenti Evrope imajo takšna seje. da si prislužijo čast in denar, ki jim ga ljudstva dajejo. Z vsega sveta zbrani misleci in pesniki pa se niso mogli odločiti za takšen korak. Zbiti in v največji naglici, zmerom z uro v rokah, so načenjali najgloblje probleme, kakor po navadi počno današnje poldiktature z ostanki svojih narodnih zastopstev. Nobene reči ni kongres obravnaval do jasnega konca. 6000 km potovanja po morju. 1 milijon stroškov, 80 mislecev in pesnikov in poldrugo uro povprečnega dela na dan — to je statistika štirinajstega kongresa PEN-klubov.
Naj so bili dejanski zaključki kongresa kakršnikoli — nam je ta prilika prinesla nekaj tesnejšega stika z našim izseljen-stvom v Argentini, kar utegne biti velikega narodnega in kulturnega pomena,.če bo le prošnja rojakov za slovenske knjige, ki nam jo je prinesel direktor Golia, dosegla v javnosti nekaj živega odziva.
I
Paul Kellerjev roman
„Zima v gozdu"
v prekrasnem filmu zimskih krasot HANSI KNOTECK — VIKTOR STAAL Jutri premiera v kinu Unionu
IV JE** |
Z vilami je ubil soseda na travniku
Razprava proti razburljivemu ubijalcu Franu Belca!anu
Ljubljana, 29. oktobra.
Mali kazenski senat pod predsedstvom g. Frana Kovača je včeraj popoldne ob 16.30 pričel kazensko postopanje proti 32 letnemu delavcu in sinu pose -tnice Francu Belci jami s Pristave pri Mengšu. Belcijana je zagovarjal dr. Žitko, razpravi pa je ves čas prisostvoval izvedenec psihiater dr. žvokelj. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Julij Fellaher, je dolžila Belcijana zločinstva težke telesne poškodbe po 178/11, ki jo je zagrešil 25. junija letos nad Francetom Lužarjem po domače: Tinčkom, kateremu je z gnojnimi vilami prizadejal tako hude poškodbe, da je ta v nekaj trenutkih izdihnil, ne da bi mu bilo mogoče nuditi še kako pomoč. Dogodek je izzval v javnosti veliko pozornost po svojem grozodejstvu in smo o njem poročali.
Edina priča tega dogodka, Lužarjeva 141etna pohčerjen)';a je orožnikom izpovedala tako-le:
Tistega popoldne sva šla z očetom okrog 4. ure na travnik, da bi sušila in opravila mrvo. Okrog 5. ure se je mimo pripeljal na kolesu Belcijan, ki je imel s seboj motiko. Z Lužarjem sva vzela s seboj od dama malega pvič-a, ki je nekaj časa tekel pred Belcijanovim kolesom in parkrat zalajal vanj. Belcijan Je na to za vpil nad Lužarja: >Psa imej pa priklenjenega, si plačal takto?« Jaz sem rekla: »Kaj te pa briga!« Pa je odvrnil: »Smrkla, ti pa tiho bodi, te nihče ni nič vprašal!« Odvrnila sem mu: »Tebe tudi ne!« Belcijan se je na to odpeljal proti svojemu domu. Kmalu pa se je vrnil na svojo njivo, ki jo je ločila od naše le ena njiva pšenice. Pripeljal je s seboj dvoko-
ALBUS MILO za umivanje
NADOMEŠČA DRAGO TOALETNO MILO! Dobiva se povsod!	Pazite na ime ALBUS!
lico, grablje, koso ln gnojne vile. Začel Je brusiti koso, s katero je imel najbrže namen kositi. Od nas je bil oddaljen le kakih 60 korakov. Nenadno se je obrnil proti nama in zaklicel očetu: »Tinček, kdo pa tvojega dekleta tako uči?« Oče je nekaj zagodrnjal, odgovoril pa ni nič. Belcijan je nato začel preklinjati, zagrabil je vile in začel teči proti Lužarju, ki je, ne meneč se zanj, grabil naprej ker najbrž ni mislil, da ga bo Belcijan napadel. Dejal mu je celo, naj ga kar udari, če se upa. V tem je Belcijan že zamahnil z vilami k udarcu, zato se je Lužar obrnil in pričel bežati. Belcijan mu je sledil za petami in udrihal z vilami po hrbtu in po glavi. Nato se je Lužar v teku obrnil in dvignil grablje, hoteč se ubraniti udarcev, pa se je spet obrnil v tek. Belcijan za njim, dokler Lužar ni padel. In ko je Lužar že ležal na tleh, ga je tolkel z vilami po glavi in obrazu.
Kakor so pozneje izmerili orožniki, je bežal Lužar pred Belcijanom še kakih 80 korakov v smeri proti svojemu domu, preden se je zgrudil in izdihnil. Dr. Polec iz Kamnika, ki je truplo pregledal, je ugotovil, da je dobil Lužar več vbodljajev na raznih mestih tele:a, zlasti več globokih vbodljajev na glavi, moini udarci z vilami so mu zdrobili lobanjo in spodnjo čeljust, umrl pa je za otrpnjeaijem možganov.
smemo pa je sodišču tudi že predložil, da Belcijan ne more biti odgovoren za strašno dejanje nad pokojnim Lužarjem, ker ni bil v stanju zadostne razsodnosti.
Obsojen na Štiri mesece
V teku razprave Je predsednik senata preči tal zapisnik o zasliševanju Lužarjeve pohčerjenke Angele, ker se osebno ni udeležila razprave. Nato je zaslšal še brata Petra in sestri Ivano in Ano. Vsi so potrdiSi točnost (bratovih izpovedb glede njegove živčne bolezni in povedali, da so morali hiti doma vedno zelo obzirni z njim, ko je pričel kazati znake ne trpnosti. Slikali pa so ga sicer kot zelo mirnega fanta, ki nikdar ni delal kakih nepri-lik in ni nikdar iskal fantovsko druščino, v kateri bi bil izpostavljen izzivanju in prepiru, tudi ni ne pil ne kadil.
Belcijanov branilec dr. Žitko in državni tožilec sta stavila proti koncu razprav« še nekaj novih dokaznih predlogov, med temi državni tožilec tudi zaslišanje še enega psihiatra izvedenca, a sodišče je vre predloge zavrnilo kot neprtrebne. Državni tožilec je na to zahteval kaznovanje obtoženca, ker se je vendar moral zavedati, kaj počenja, čeprav je utegnila njegova razburi ji vost zmanjšati njegovo razsodnost, vendarle ne do neodgovornosti. Dr. žitko pa je po široko zasnovanem govoru predlagal, naj bi sodišče Belcijana oprostilo ali pa -vsaj zelo milo scdilo.
I
Vohunska afera, ki se je dogodila v polpreteklem času v Petrogradu !
»Carjeva svečnika"
SENZACIJA ! Pride jutri v
ANA DEMIDOVA
I
Ubijalec na policiji
Belcijan se je le kratek čas pomudil na svojem domu, kjer je povedal svojemu bratu Petru, da je na polju pobil in najbrž celo ubil svojega soseda. Potem je odšel, češ, da se gre javit orožnikom. Pozno ponoči se je javil na policijski stražnici v Ljubljani, s prošnjo, naj ga zapro, ker je menda ubil soseda, če se nI potuhnil. Čudnega, zmedenega fanta so pridržali v zaporih in ga zaslišali, nato pa poklicali orožnike iz Mengša, da so ga odvedli na kraj groznega dejanja. Na policiji je Belcijan še kaj točno izpovedal, kako je prišlo do uboja in je tudi povedal, da sta s sosedom bila že nekaj časa v sovraštvu zaradi neke izpodletele ženitve Belcijanove sestre Ane. Od tedaj so se vedno po malem izzivali.
živčno bolan?
Pred sodniki je stal Belcijan zelo nervozen in je odgovarjal na pred ednikova vprašanja zelo tiho. Priznal je svoje dejanje brez oklevanja, zatrjeval pa je, da se prav nič več ne spominja, kako ja do tega prišlo, ker se je tako razburil .nad dekletovim jezik anjem, da ni več vedel, kaj počenja. Izjavil je celo, da bi Lužarju kljub temu ne bil prav nič žalega storil, če bi mu bil vsaj kaj odgovoril na njegove besede. Ker je pa molčal in se grdo držal, ga je pa še bolj razburil. Belcijan trdi, da je tudi sicer zelo razburljiv, že proti domačim, ki ga zadnje čase pustijo v miru, odkar jim je znano, da je živčno bolan. Tudi sicer da boleha odkar se je vrnil od vojakov, kjer so ga pred leti odslovili iz službe zaradi bolezni. Pri vojakih se je zdravil baje zaradi vnetja mozga. Sicer pa da je njegova rodbina močno umsko obremenjena: mati se je že pred vojno zdravila v umobolnici, prav-tako njen brat, neka sestra pa je še lani bila na opazovalnem oddelku banovinske bolnišnice. Prisotni izvedenec p ihiater dr. žvokelj ga je v teku razprave temeljito izpraševal o znakih bolezni, ki jo je imel pri vojakih, nato pa je sodnikom izjavil, da je opis bolezni, Ikakor ga je podal Belcijan, nezadosten in da je šlo tedaj verjetno le za težje obolenje na angini. Pi-
Po kratkem posvetovanju je na to predsednik senata ob 20.15 uri razgla=il sodbo, po kateri je bil Belcijan spoznan za krivega zločinstva težke tele ne poškodbe v smislu 178/n k.z., odmerilo pa mu je zaradi bistveno zmanjšane razsodnosti ob čacu izvršitve dejanja le milo kazen — 4 mesece strogega zapora — in mu je v kazen vštelo ves pripor in preiskovalni zapor, tako da .je njegova kazen že pre tana. Odredilo je tudi takojšnjo izpustitev iz zapora, čemur pa se je p roti vil državni tožilec, ki je predlagal revizijo postcpanja in vložil priziv, boječ se, da ne bi Belcijan morda pobegnil, preden bo postala sodba pravomočna. Ko je predsednik senata dejal Belcijanu, da se lahko poda damov, kjer naj počaka dokončne odločitve sodišča, so Belcijana najprej zaskrbele usodne gnojne vile, ki so ležale zavite v papir na mizi pred sodniki. Posegel je po njih. Ko pa jih je hotel stisniti pod pazduho, mu je sodnik pojasnil, da mora domov brez njih, ker morajo počakati v skladišču kaznilnice, dokler sodišče ne bo odločilo o končni usodi obtoženca in njegovih vil.
Kdo ga je ustrelil
Bučka, 29. oktobra.
O zavratnem umoru 23-letnega Jožeta Goloba, ki so ga našli ustreljenega sredi Bučke, še naslednje: Jože Golob je prišel šele pred kratkim od vojakov. Bil je zal, vesel mladenič, z njim je izgubila mati edino moč za stara leta ria posestvu v vasi Močvirju pri Bučki. Zahvala velja novemu orožni.škemu komandirju Kiriginu za uspešno poizvedovanje. Takoj prvi dan je ugotovil, da je streljal trgovec Martin Žnidar-šič in sicer je s praga oziroma s stopnic sprožil na cesto in je Jožeta Goloba zadel naravnost v srce, kakor je dognala obdukcija. Po pričah je ugotovljeno še nekaj dejanj aretiranega Znidaršiča. Zaradi streljanja je odsedel pred leti 9-mesečno ječo. Orožnistvu vse priznanje za trud!
Točno plaču] »Jutru« naročnino Varul svojcem zavarovalnino
Pot med grobovi
Grobovi. Vsako leto, ko se bližajo vsi Sveti, seže ta beseda z vso neizprosnostjo v srca ljudi in jim vzbudi spomin na drage svojce, ki leže ta čas pod rušo večno spanje. Karkoli nam jih je iztrgalo iz dragega naročja. Težko nam je pri srcu, kadar nam umirajo dragi, ki smo jih ljubili in smo se ž njimi še pred kratkim gledali iz obličja v obličje. Smrt nam jih je nasilno vzela, ostal je samo bridek spomin in opomin, da »dolgost življenja našega je kratka, odprta noč in dan so groba vrata in dneva ne pove nobena prat'ka. Pred smrtjo ne obvarje koža gladka, od nje nas ne odkupijo kupi zlata.« —
Lep jesenski dan je. Toplo popoldne in pri duši ti je, kakor da čutiš mrliški vonj krizantemc. »Na oguljeni beračevi suknji se blesti bela krizantema« —. Napotim se sam ven iz mesta, proč od ljudi, nekam težko mi je pri duši, tako, kakor je včasih ljudem neizrečeno težko in tega ne morejo nikomur na tem svetu dopovedati. Noga me zanese proti pokopališču. Vidim, kako avtobus prevaža ljudi: vsake pol ure jih pelje na grobove. Skoraj procesija jih je, ki gredo peš po poti in neso v rokah rože, da jih polože dragim na gomilo. Vsak dan lahko tudi srečaš na tej poti pet ali šest pogrebov. Večina jih je prav revnih, kakih pet ljudi stopa za krsto, nekateri pa so naravnost imenitni. Takoj lahko razločiš, ali pokopavajo bogatina ali siromaka. Res, to je poslednje, kar si morejo nekateri ljudje še privoščiti, pogreb drugega razreda. Vsaj dostojen pogreb hočem imeti, si pravijo.
da ne bodo ljudje mislili, da je umrl berač. Nočem, da me pokopljejo kakor psa. In si vse življenje pritrgujejo od ust za dostojen pogreb. Treba je plačati zvonove in župnika in pokop. Ko zvoni za siromaki, takoj veš, tedaj zvone z malim, ki klen-ka: tukaj nič, tam nič, tukaj nič, tam nič. In kmalu utihne: bog z njim. Siromak je, pravijo ljudje. Ko umre bogatin, pa doni največji: tim—tam, dam—dam. Ta pa, si mislijo, ima kaj pod palcem. Takole je na svetu.
Gruča žensk in otrok čaka pred sv. Križem. V rokah imajo lopate in železne grab-ljice.
—	Imate grob za popraviti? —
—	Peska, gospod (gospa)? —
Oblegajo te, in če jim odgovoriš, da nimaš tu nikogar, da bi mu mogel grob popravljati, si deležen prezira, češ, kaj potem sploh iščeš tukaj. Brezposelni se ponujajo s samokolnicami, da ti navozijo peska na grob. Borba za vsakdanji kruh je zašla tudi sem. Tekma je tudi tu, kdo bo prvi. Res, odrineš kovača in ti urede grob, da je kakor škatljica, in tebi se ni treba mazati s prstjo. Seveda pa je tudi to umetnost: grobove je treba olepšati, popraviti jih, da niso kakor .razvalina, ki jo je dež med letom po svoje oblikoval. Treba je razrahljati zemljo in naokrog lepo nasuti belega peska, nato pa ga lepo razravnaš z grablji-cami, tako da je potem kakor blazina. Nato pa je treba nasaditi rož: živobarvnih mačeh, marjetic, ponekod pa poganja zelena travica mehka kakor puh. Ženske oči-
stijo marmornate podstavke. Tako se vse pokopališče pod veščimi rokami spremeni v samoten gaj, med grobovi so speljane stezice in tu in tam je napis: Ne stopaj na travo in kamen! Čez petsto let bo vse zbledelo, zdaj pa spomeniki pričajo o kulturi naše dobe. Rodbinske grobnice dokazujejo imovitost pokojnika, saj so nekatere veljale okrog milijončka. Se po smrti mora ostati dokaz, da si bil za življenja velik, bogat in češčen.
Tudi ti v samotnem grobu nisi ostal pozabljen! Nežna, bela roka je zasadila vrtnico na tvoj grob, solza se je utrnila po belem, še mladem licu, — ah, res, tako težko je biti človeku samemu na svetu. Mlada
sreča, ki se je komaj nasmehnila, je ugasnila.
V tihem grobu počiva on. Tu spč mnogi, ki jim je bila smrt rešitev, mnogi pa so ugasnili v cvetju, ko je njihova sila najbolj zorela, in so za seboj pustili bolečino in obup. Ne, ne more se pozabiti, da je kar tako odšel, niti zbogom ni dejal. Kdo bi razbral vse te neštete zgodbe, ki so jih življenja ponesla za seboj. Tu pod rušo spi večni sen častitljiv meščan. Zares je bil častitljiv, vsega spoštovanja vreden mož. Spominjam se slavnih govorov, tu poleg pa je že čisto pozabljen razkopan grob: ne križ ne kamen ne stoji... Stopim izv^n pokopališkega obzidja, tg
so pokopani koroški bojevniki. V vsakem grobu spita nemo spanje po dva junaka, ki sta dala življenje za boljše življenje naših rojakov onstran Karavank. Okrog osemdeset grobov je. Nič tožba ni slišati. Dolgo se ni nihče spomnil nanje. Biii so pozabljeni, njihove žrtve prezrte. Kdo naj bi se tudi spomnil nanje! Domovina? Zdaj so vojaki 40. polka grobove uredili tako, da so podobni grobovom, izravnali so zemljo in na&uli drobnega peska naokrog, da bo vsaj za silo odstranjena sramota nehva-ležnosti domovine do svojih najboljših sinov. Šolski otroci so darovali rož in sveč, tako da tudi ti grobovi ne bodo ostali brez spomina Samo napisa zaman iščeš... Težko ti je pri duši. Samo sedem grobov domačih fantov Slovencev so uredile matere ali sestre. Grem dalje in vidim lepo urejeno pokopališče italijanskih vojakov. Ko vidiš napis, veš, da leži tu: militare ita-liano... V bližini onkraj ograje pospravljajo repo z njive in jo nalagajo na voz.
Prav na zadnjem koncu že izven pokopališča na levi strani je grob malega junačka Ljubija Bartola iz Drage. Ljudje se ustavljajo ob njem, postajajo zamišljeni: do-trpel je mladi fant. Toda iz Drage pri Loškem potoku do sem je daleč kakor iz večnosti v večnost. Od doma ne bo najbrž nikogar. Spi, dobri, junaški fant, saj si še na svojo zadnjo uro vriskal in pel! Naj tudi na tvojem grobu gori luč!
Solnce je že skoraj zašlo, rdeč sij je obkrožil njegovo oblo. Ljudje še urejujejo in tu in tam kaj postoje. Pravkar koplje grobar nov, svež grob. Pogreb iz bolnišnice. Gledam ga, kako mehanično meče grudo v stran. — Tudi zemlja je dandanes draga, pravi, treba je varčevati ž njo, pravi,
Domače vesti
» V spomin narodnih mufenikoT. \ vasi Dobanovcu v zemun®kem srezu je bil po
iniciativi vaškega duhovnika ustanovljen odbor, ki je zbiral sredstva za dostojen spomenik 11 kmetom iz Prihova in Pečine«, ki so stori H mučeniško &mrt kot žrtve avstrijske soldateske. Po umiku srbske vojske septembra 1914 so se avstroocTske čede okrutno znašale nad narodno zavednim prebivalstvom V Dobanovcu se je sestalo avstrijsko vojaško nagio sodišče in že pri prvem zasedaniu ie obsodilo U nedolžnih kmetov na smrt Obsoience so ustrelili na neki njivi in tam zakopali v veliki iami. Med narodnimi mučen iki je bil tudi Jefto Rajic, <0-letni starec iz Prihova, ki ie užival velik u^led kot dober gospodar in vnet rodoljub. Spomenik 11 narodnih mučemkov bo slovesno odkrit 15 novembra in se bo slavnosti udeležil tudi patriarh Varnava
* Sestanek jugoslovensko—rumunske komisije. Ko je bila po vojni določena meja med Jugoslavijo in Rumunijo. so bila mnoga posestva tako razdeljena, da je ostal eden deJ na romunskem, drugi pa na našem področju. Lastniki na dve državi razdeljenih posestev pa niso bili zabeleženi v zemljiških knjigah in tudi katastra niso imeli. pa bi se rešila vsa ta vprašanja, se je sestala v Vršcu mešana jugoslovensko—rumunska komisija, ki bo v zemljiških knjigah in katastrih obeh držav uredila potrebne zabeležbe. Predsednik jugoslovenske komisije je dr. Sulinovič. starešina okrožnega sodišča v Novem Sadu. Na meji so naseljeni tudi mnogi agrarni kolonisti, ki posebno težko čakajo na rešitev vseh teh vprašani
Blago za ——————
moške suknje
Največja in najlepša izbera in najsoiidnejše cene!
A.Žlender
Ljubljana - Mestni trg 22
Vas postreže najbolje!
*	Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šolj v Ljubljani, ki «=o se vršili od 16. do 29. t. m. pred izpitnim odborom pod predsedstvom g. direktorja Marolta Nandeta, so se končali z naslednjim uspehom: S prav dobrini uspehom so napravili izpit učitelji (ice) pripravniki; Barle Nikolaj v Radato-vičih. Horvat Antonija v Gornjem gradu. Janškovc Leon v Križah. Matjan Matevž v Zabukovia, Maučič Marija na Selah pri Sumberku. MilavecČebular Danila v Pre-dosljah, Mišic Danijela na Potoku. Rape Raznožnik Albina na Jezici. Ravnikar Ana na Vidmu, Trdan Anton v Veliki Dolini in \ rčon-Engelman Milena v Zalogu. Z dobrim uspehom: Adamič .Vlariia v Ambrusu. Bin-ter Marijan na Grosupljem. Cerar Bogomir na Kopri vniku. Cvar Miroslav na Dvoru, Cučulovič-Grundner Franja v Verdrengu. Javornik-Svetlič Ana. bivša učit. v Zagradcu, Jurko Zlata v Leskovcu. Kastelic Rozalija v Sodražiri, Klemene Ljudmila v Podzemlju, Kos Emilija v Smihelu. Koatelec Marta v t^mihe u. Kovač Angela v Dobrepoljah-Krašnja Ivan v Rovtah, MaverPeterca Vi ljemina, bivša učit. v Sovodnju, R upnik Ivan v Zg. Tuhinju. Slapar Nikolaj na Studencu, Slibar-Spazier Olga bivša učit- v Adlešičih-S v igel; Angela v Prečni, Vučajnik Franc v Zabukoviu- Založnik Nada v Mokronogu in Zamljen Ludvik v St. Jerneju. Reprobi-ranih je bilo do aprilskega termina 7 kandidatov in 7 kandidatk, 1 kandidatka pa izpita ni nastopila. Izpitni odbor.
*	Vprašanje ribarske?a inšpektorata na Sušaku. Banska uprava v Zagrebu vodi akcijo za ustanovitev ribarskega inšpektorata za celo |K>droč-je Hrvatskega Priuiorja s sedežem ua Sušaku- O ureditvi te ustanove se ie že večkrat razpravljalo- do definHiv-n;h sklepov pa še ni prišlo. Svoje mnenje morajo še povedati ribiči, ki niso organizi rani v ribarski zadrugi.
*	Pri ljudeh, ki često trpe na zapeki, zaradi česar nastajajo vrenja v želodcu in črevesju, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov z čašico naravne »Franz-Josefove« grenčice zaužite zjutraj na tešč želodec. Z uporabo »Franz-Josefove« grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit.
O?! reg S br 15485/35
•	Preklicane službeue odpovedi v Dobr'r nu. Centrala »Sipada« v Sarajevu je mnogim lesnim delavcem v Dobrlinu odpovedala službo baje zaradi preureditve velike žage. Službene odpoved je povzročila ne samo med delavstvom, temveč tudi uied ostalimi prebivalci Dobrima, zlasti pa med tamoš-njim obrtništvom veliko razburjenje. V Beo grad se podala deputaciia. ki So jo tvorili poleg delavcev tudi zastopniki raznih drugih stanov in organizacij. Zdaj se je de-putacija vrnila, ter objavlja, da je po posredovanju ministrstva za šume in rudnike centralna uprava v Sarajevu preklicala vse službene odpovedi. Veliko žago bodo sicer pre-urejevali. a obrat v njej zaradi tega ne bo omejen.
*	Ugotovitev. V prvem poročilu o avtomobilski nesreči, ki se je pripetila v torek v Smihelu pri Žuženberku- ie bilo navedeno, da je nudil ponesrečencema prvo zdravniško pomoč g. dr. Fedra-n iz Stične. Kakor nam zdaj poročajo, je ta navedba napačna, ker je bi] kot prvi banovinski zdravnik g. dr Josip Smola iz Žužemberka na kraiu nesreče.
Matineja Z.K.D.
1
Sijajna opereta Oskarja Nedbala
v režiji KARLA LAMACA
POLJSKA KRI
Anny O mira — Hans Moser Svetislav Petrovič Predstave v Elitnem kinu MATICI
v petek 30. okt. in soboto 31. okt. ob 14.15 in v nedeljo 1. nov. ob 10.30.
Cene sedežev Din 8.50 ln 5.50
*	Nevihta v Sanskem mo^tu in okolici.
Po večdnevnem lepem vremenu je v sredo popoldne nad Sanskim mostom in okolico besnela nenavadno močna nevihta. Med plohami je bil veter tako močan, da je lomil j drevje in poškodoval tudi mnogo hiš. Pri j podiranju streh je bilo nekai prebivalcev poškodovanih. Na železniški postaji v Sanskem mostu je vihar prevračal prazne vagone in vlaki iz Prijedora in Knina so morali čakati pred postajo, dokler proga ni bila očiščena. Okansko neurje je trajalo od 14. do 17. zvečer pa je malo snežilo.
*	Predrzna tatr*na v beograjskem kinematografa. Neznan spreten lopov je odnesel iz blagajne beograjskega kinematografa »Coloseum« ves dnevni dohodek Okrog 10. zvečer po otvoritvi zadnie predstave je bla-gajničarka zaprla šalter, denar pa dala v majhen kovčeg. Potem je šla iz kabine, da bi si umila roke. a ie vrata zaklenila za seboj. Ko se je vrnila, kovčega ni bilo več. Dnevni inka«o je znašal 11.275 Din. Ljudje, ki so stali ob vhodu v kino. so videli nekega moža. ki je pritekel iz veže in skočil v avtomobil. Tudi šoferja totičnega avtomobila so našli in povedal je. da ie neznanca vozil do najbližjega uličnega križišča in da ni opazil, kam je od tam krenil.
*	Obsodba nbijalca zemunskega odvetnika. Na posestvu Stankovičeve zadruge v okolici Zemuna se je letos 3. avgusta odigral krvav dogodek. Zadruga se je razdelila na dva dela in pri delitvi je prišlo do pravde. Pravdo je izgubil vodja matične zadruge kmet Dimitrije Stankovič in baš- ko je spravljal žito. so prišli njegovi nasprotniki z odvetnikom dr. Crnogoričem iz Ze-mtnra. da bi mu zaplenili žito. Pred skednjem so se skregali in spopadli in Stanko-vičev pastorek Borivoj Trifunovič je odvetnika ubil. O tem krvavem dogodku je razpravljalo okrožno sodišče v Sremski Mi-trovici in je državni tožilec zahteval, naj Trifunoviča obsodijo na smrt ali v dosmrtno ječo. Za zagovornika je bil določen odvetnik dn Kostič iz Zemuna. ki je v svojem govoru naglasil. da mu je sicer težko braniti obtoženca, ki je usmrtil njegovega stanovskega tovariša- a da mora vendarle opozoriti na to. da je obtoženec izvršil svoje krvavo dejanje v največji in celo upravičeni razburjenosti. Dr. Kostič je opozarjal tudi na razne obsodbe, kakor n. pr. na ohsodbo Puniše Račiča ter na obsodbo morilca bivšega poslanca Brkljačiča. pri katerih se za dosti hujše zločine ni izrekla najvišja kazen Borivoj Trifunovič je bil obsojen na 20 let robije. odvetnik dr. Kostič pa je prijavil revizijo in priziv.
*	Za Bartolove družino so vložile pri blagajni ».Jutra« darovaike iz Brežic 80 Din. g. Vinko Radovič iz Splita pa 10 Din.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko
in škroblieno perilo v najilepšo izdelavo.
Lutz.
Volitve jeseni
Tu bosta ležala dva v enem grobu. — Povprašam, kako se počuti, ko tako dan za dnem drugim jamo koplje. Mož je star in opravlja to delo že petnajst let. — O, privadil sem se že zdavnaj, pravi, pa mi ni zdaj nič. na mari. Treba je živeti. In tudi to je delo. nisem kriv, da je svet tako urejen. Na uro dobim štiri dinarje, grob pa. kakoT je, če je zemlja dobra in se ne usu-va, izkopljem tudi v dveh ali pa tudi v štirih urah. Dela je prav za prav dosti, vča sih jih pokopljem kar devet na dan. Ampak to je rekord.
Monotono obrača lopato, izkopal je lobanjo, jo sunil stran in koplje dalje. Resnica jc. da »hiše, ki jih dela grobar trpe do sodnjega dne.« Lahko bi zapel s Shakcspe-arejevim grobarjem:
Lopato, rovnico zdaj v dlan. zdaj treba bo kopati globok bo stan. lepo postlan, da gost bo mogel spati Takole modruje sam Hamlet ob pogledu na lobanjo in na grobarja:
— Ta črepinja je imela svoje dni jezik m je pela. Kako jo ta lopov /akotali po tleh; kakor da je čeljust Kajna prvega morilca! Nemara je lobanja pretkanega po litika, ki mu je zdaj ta osel kos; človeka, ki je hotel prekaniti Boga. ali ne' Da. ta ko je. In zdaj mu tovarišuie gospod Črv. brez lic. in jih dobiva po čeljusti z grobar jevo lopato: lepa sprememba samo če bi bili tako bistroumni, da bi jo videli. Ali ni bila prehrana teh kosti dražja, nego da •/ -miri ».!•>•" kegliaio?... Ali se ta dečko iil zaveda svojega posla." Grob kupije in praven poje, —
Hodim še malo med grobovi. Peskarji imajo še zmerom dosti opravka, sitni postajajo, današnji posel se jim je slabo ob-nesel. Preveč jih je. Spro se med seboj zaradi malenkosti, sploh pa požirajo drug drugega od zavisti. Res so težave s tem kruhom Zberejo se na kupu in se prerekajo. kdo bo tisti, ki bo uredil grob. Tudi na grobeh ni miru... Vse ie kupčija in večen boj Raztrgan fantek je preveč zaračunal gospej za ureditev groba Prišlo je do sporov in razvnela se je pravcata revolucija. Peskarji so potegnili vkup. Uradno posredovanje. Ženska vp>je, da ne pusti tepsti svojega fanta Nikdar! Ona je mati ... Ni paragrafa, da bi branil materi, potegniti se za otroka. Ne m tisočkrat ne!...
Prišlo je do razčiščenja Ženske so poparjene. Prav ima, so vpile, zakaj pa tepe fanta, če je nedolžen.
Ves sem zmeden od raznih vtisov, domov pojdem, si pravim, vse skupaj je... Vzdrami me nema govorica pod rušo. Tako nema je, da je ni slišati. Razume jo samo. komur je dano razumeti stvari, o katerih je mogoče govoriti samo pod rušo — globoko v zemlji, tiho ustnice se komaj pregibljejo. Resnica, pravijo je zakopana devet klafter globoko pod zemljo. Molčite: ti nemi romar, z vrhniškega klanca doma Ivan Cankar in tudi vidva njegova zvesta brata, Murn in Kette, ne govorita nepotrebnih besed ... Odveč bi bile...
Pozdravljeni v grobni tihoti!
Stopil sem s počasnimi koraki proti domu. Z drevesa se mi je zvrtinčil pod noge radnii uvel list.
Arrko
Iz Ljubljane
n— Komemoracija za pokojnim dr. Ivanom Oražnom bo y nedelj« ob 11. na pokopališču pri Sv. Križu. Poleg njegovih prijateljev in znancev s^ bomo ob tej prijiki zbrali na njegovem grobu zlasti vsii tisti, ki smo deležni podpor iz njegove ustanove, da se oddolžimo spominu velikega dobrotnika slovenskih študentov. Žalostinke bo zapel zbor akademikov.
u— ZadnJa pot Ferda Martina. Včeraj so položili pri Žužemberku smrtno ponesrečenega trgovskega potnika Ferda Martina k večnemu počitku- Pred hišo žalosti na Tržaški cesti 29. se je zbralo veliko število pogrebcev, pokojnikovih znancev in prijateljev. Ko je duhovščina opravila obred, so zapeli pevci žalostinko. Nato se je počasi razvrstila dolga povorka, ki je pričala, da je bil pokojni Martin splošno uvaževan. Za krsto so korakali globoko užaloščeni svojci, med ostilimi pogrebci pa tudi pokojnikov delodajalec Samec. Ko^ sp krsto spuščali na pokopališču pri Sv. Križu v grob. se je oros-ilo marsikatero oko. Pokoj njegovi duši.
u— Ljudska univeria obvešča, da se bo vr5ilo vpisovanje v tečaj italijanskega in nemškega jezika samo do 5. novembra. Ob pričetku tečaja se vpis ne bo vršil. Vp'suje se v Gosposki uUci št. 15. ob 16- do 19. ure. Vpisnina malenkostna-
u— Francoski institut vabi na predavanje s skioptičnimi slikami, ki bo v soboto 31. t. m. ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predavala bo gospa Paule Paget in sicer o umetnosti in obrti na raz stan 1937.
u— 7. novembra priredita »Soča« in »Tabor« sestanek slovanskih narodnih noš na Taboru. Vstopnina samo 5 Din.
u— Soko'sko društvo LJubljana—Šiška priredi drevi ob jx>1 20. v svoiem domu predavanje o japonskih in kitajskih običa jih. petju in gla«bi (nadaljevanje). Predavala bo predavateljica ZKD ga. Marija Teuneko-Skušek Kondo. Po predavanju bo predvajan film »Večno mlada«.
o— Slovensko zdravniško društvo v LJubljani priredi drevi ob 18. svoj 20. zdravstveni sestanek v tekočem poslovnem letu v predavalnici internega oddelka obče drž. bolnišnice. Predaval bo docent dr. Ivan Matko o zgodnji diferencialni diagnozi na latentnih dholecvstopat-hie (nadaljevanje). Na sestanek se vabijo zdravniki in medicine i.
u— Hubadova župa vnh: vse ljubljanske pevce na važno pevsko vajo v nedeljo 1. novembra ob 10. dopoldne v Hubadovi dvorani. Arhivarji naj" prineso seboj žalosiin-ke: Poljana toži (Prelovec). Vigred (Pev). Usliši nas. Gospod (Jelen) m Oj, Doberdob (Prelovec). Ob 15. uri bo nastop na pokopa lišču pri Sv. Križu. Vsi in točno.
u— Društvo »So£®« — matica, popularna ljud ka univerza, ki si je v teku 16 let pridobila mnogo prijateljev in poslušalcev na rednih sobotnih predavanjih, bo otvo rila 31. t. m. (v soboto) ob pol 21. v steklenem salonu j-Zvezde« 17. preda vatel j-iko sezono. Ta večer nastopi naS priznani — odlični predavatelj sodnit g. dr. Stojan Bajič s temo: Borba zoper brezposelno t, G. predavatelj namerava orisati napore držav in narodov v borbi zoper brezposelnost in podebra socialna zla naše dobe. Vabimo vse Soiane in prijatelje, da se polnoštevilno udeležijo tega zelo zanimivega in aktualnega predavanja. Nihče naj ne zamudi lepe prilike. Vstop v?em prost. Predavateljski odsek.
u— Obup čevljarskega pomočnika brez posla. V ljubljansko bolnišnico so včeraj popoldne z Gorenjskega pripeljali prostovoljnega kandidata smrti. To je Franc Radon, iz Britofa (občina Prcdoslie pri Kranju). star 35 let. Bil je kot čevljauski pomočnik že nekaj časa brez posla. V obupu se je dopoldne spri z ženo, potem pa sc je z nožetn zabodel v srce. Rana je smrtno nevarna.
!
OD 6. t. m. ZNIŽANE CENE!
OSTALI BOSTE MLADI
kljub delu in naporu, ako boste jemali za predjužnek ali malico vsak dan Ovomaltine. Z Ovomaltino si ustvarjate rezervo moči in življenjske radosti ne samo za potrebo dnevnega napora temveč tudi preko tega.
Varujte se, če Vam kdo reče. da je gotov izdelek isto kot Ovomaltine. Ovomaltine je naravna koncentrirana krepilna hrana, ki je pripravljena po posebnem znanstvenem izključno našem postopku samo iz najžlahtnejših sestavin, ki se nahajajo v svežem mleku, svežih jajcih in sladu, dočim so vse nepotrebne sestavine izločene. Kakao je pridejan samo zaradi boljše arome.
Samo z Ovomaltino se dosegajo Ovomaltinski uspehi! Zavojčki: ljudski Din 6.50; mali Din 10.50; srednji Din 24.—; veliki Din 43.—; stekleni Din 47.; rodbinski Din 76.
Ovdma
u— V prospeh strokovnih nadaljevalnih
šoL Strokovna nadaljevalna šola za u-metr no in oblačilno obrt na Prulah iana lastno čevljarsko delavnico, opremljeno s stroji in orodjem, nima pa nobenega usnja, da bi delala čevlje in zbira darove za nakup usnja. Lani jo izdelala ta šola 21 novih parov najrazličnejših čevljev. Javnost naj priskoči na pomoč, saj imamo velike zavode in razne tovarne. Zaradi velike konkurence v čevljarski obrti so postali naši čevljarski mojstri popravljalci in tako se čevljarski vajenci ne morejo tako izučiti kakor nekdaj v dobrih &tari)h časih. Ta učilniška delavnica je neobhodno potrebna in bo koristno, če se bo razširila tudi na pomočnike in mojstre. — Na ženski strokovni nadaljevalnici oblačilne obrti pri Sv. Jakobu je krojna šola z lastnimi šivalnimi stroji, ni pa primernega prostora. Zato je nujno potrebno, da dobimo na novi osnovni ženski šoli za Bežigradom veliko eobo, da bi mogla ta krojna šola za šivilje in vajenke pričeti s poukom. Pri Sv. Jakobu je poleg osnovne, višje narodne in meščanske šole tudi strokovna nadaljevalna šola za vajenke. a ker je vse tako stlačeno, je sa krojno risanje in za izdelavo oblek potrebna velika šolska soba. — Jožo Berdajs. član šolskega odbora strokovnih nadaljevalnih šol.
Krizanteme
krasna izbera v veliki množini nudi tvrdka
I. ŠIMENC
LJUBLJANA Lepi pot 24 (Mlrje)
Telefon 31-44.
s »
u— Pri izvedbi Lisztovega oratorija »KRISTUS« sodeluje tudi pet solistov. Ze na prvi izvedbi so sodelovali sopranistka gdč. Zu pevčeva, baritonist Aleksander Kolacio in bss-bariton Tone Petrovčič. Poleg imenovanih sodelujeta na ponedeljkovi izvedbi ga. Bernot—Golohova Franja (alt.) namesto obolele ge. Verhičeve in tenorist g. Jože Gostič namesto Drmote. ki je bolan na Dunaju. S tako odličnimi solisti bo tudi to pot- prišlo delo do polne veljave s sodelovanjem pevskega zbora Glasbene Matice m orkestra ljubljanske Filharmonije pod vodstvom ravnatelja Poliča. Ker so cene ra tako velik koncert izredno nizke, sedeži od 10 do 20 Din in stojišča za dijake po 3 Din. pričakujemo obilne udeležbe na koncertu 2. novembra ob 20. v veliki FMharmonični dvorani. Prodaja v Matični knjigarni.
o— Brezplačen tež*j za priredbo in vku havanje mesnih paštet se bo vršil dane* ob 16. na Bregu 8. Aparat in kozarce posodi tvrdka Agnola.
n— Plesna raja na Taboru se bo vršila zaradi praznika Vseh »vetih že jutri v eo-boto ob 8- zvečer pod vodstvom pioeoflga aqj*ra H.	nm&ctl
•-** Pozor pri plačevanju pro-tovoljne socialne davščine! Prostovoljno socialno davščino na sobe in uslužbence pobirajo nabiralci, ki jih je v to pooblastilo mestno poglavarstvo. Vsak nabiralec ima uradno izkaznico in uradna potrdila, ki jih mora izročiti vsakemu plačniku. Samo ti nabiralci so upravičeni pobirati davščino. Dogodili pa so se primeri, da je neki zločinski izprijenec telefonično javil raznim zavodom, da pride uradno po davek in po telefonu govoril kot uradna oseba. Kmalu na to se je res oglasil v dotičnem zavodu in sprejel denar, ne da bi dal zato kako uradno potrdilo. S seboj je nosil prijavne tiskovine, ki jih me tno poglavarstvo letos ne uporablja. Mestno poglavarstvo opozarja ljubljansko prebivalstvo, da naj ne izroča nikomur denarja, predno se ni točno prepričalo, da je nabiralec za sprejemanje davščine pooblaščen. Mestno poglavarstvo telefoninčo nikogar ne najav lja. Zločinca pa, ki Izkorišča zaupanje strank in hkrati oškoduje reveže, je treba izslediti in izročiti roki pravice.
Volitve jeseni -f^ —7 Lutz.
Iz Celja
e— Krajevna protituberkulozn« 'iga v
Celju je letos poslala v počitniške kolonije 10 revnih, slabotnih in jetiki podvrženih otrok. Stroškj za letovanje teh otrok so znašali 5COO Din. Po izjavi zdravnikov «o se otroci v počitniških kolonijah (na Pohorju in Jadranu) dobro popravili. Liga podpira tudi ietione bolnike z živili in skrbi, da potrebni redno dobivajo v dispanzerju preu n»othorax. Protitubeikulozna 'iga zbira fond za zgradiio zavetišča ietičnih bolnikov v svrho izolacije in preprečitve okuženja zdravih. Da se zgradba takega prepotrebnega zavetišča rim prej uresniči, bo liga pobirala od 1. novembra dalje po inkasantih mestne elektrarne g. Maksu Goležu in Karolu Peeru prostovoljni mesečni dinarski prispevek za zgradbo azila ietičnih bolnikov. Za v«ak mesečni dinarski dar bo dal raka-sant darujoči stranki nabiralni listek kot protipotrdilo. Kdor bi daroval več. naj zahteva od inkasanta toliko nabiralnih listov, ko likor dinarjev je v ta namen daroval- Uprava bge se obrača do v«eh dobrosrčnih meščanov. ki i;m je mar lastno in narodovo zdravje, s prošnjo, da bi ne odklanjali nabiralcev.
e— V Mestnem r'edališfu ho danes ob 20. proslava 60-letnice roistva Ivana Cankar ia. Po sJavnostni besedi kritika g. prof. Koblarja iz Ljubljane bo ljubljanska drama uprizorila Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«.
e— Umrla je včeraj ob t. ponoči v Dolenja vasj pri §L Pavlu pri Preboldu po-6estnica ga Julijana Randjova. roj. Natkova, sestra poštnega ravnatelja v 0. g. Franca Natka v Olju Pogreb bLiae žene bo jutri ob 10. dopoldne iz htee žalosti na župne pokopališče v St. Pavlu. Pokoinici bodo ohra ujen transa soomizb svojcem naše iskreno
KINI	1 *
MATICA	
Viktorja M* rg n »rtu* roenon Dm« po«]«dajM!
L A G A E g O N N E
Mla^m m-priaeroo!	Samo u o4ra«i»!
TEL.
27-30
SLOGA
tilm o borh-' amerSko fKiJici}« s g»ngstt»r. |X)fiT«nl>a	Vpteanie*«!
KAJNOV ŽIG
BRSMTTjr?- 1-li.IZfi
DEKLE IZ SCKWARZWALDA
Maria tK-lin^. ,ait«H' Janfi*:i. dane boeiiBkar Tianes fHi^Itvfnjid!
06-: 16.>1 in 21." W
e— Železniške ueodnosti za olnskovalee Logarske doline. Po neštetih intervencijah
in prizadevanjih Tujskoprometne zveze v Mariboru je sedai znameniti Logarski doAi-ni končno priznana ugodnost j»o 5 11. železniške tarife in sicer s 1. novembrom t. 1. Kakor znano, imajo po tem paragrafu vsi obiskovalci po 7-dnevnem bivanju brezpla čen povratek po železnici, morajo pa kupiti pred odhodom pri Putniku ali pri kolodvorski blagajni potrdilo o bivanju, ki stane 2 Din. Inozemci ne potrebujejo tega potrdila in je merodaien snmo dan prestopa državne meje. ki je vpisan v potnem listu. Ministrstvo za promot ie obesam razširilo vozne ola;šave tudi na obisk novih domov na Pohorju in s.;re>r za obisk hotela penzije >Lobnicac na Smolniku pri Rušah in koče na Kremžarjeveni vrhu S tem so odpravljeni hudi nedostatki v našem tujskem prometu na bivšem Stajenskem. Naši neumorni Tujsko-pronietni zvezi iskr»no Čestitamo k lf*j»emu uspehu.
e— Združeni moški zbori Celjskega pevskega društva, »Oljke« in »Celjskega Zvona« bodo imeli danes ob 20- v Obalnem domu skupno pevsko vajo za petie na pokopališčih o V®eh »vetih.
e— Koncert bo priredilo Godbeino društvo postnih uslužbencev v Celju v soboto 14. novembra ob 20. v Narodnem domu.
e— Kino Union. Dane« ob 16.30 in 20.30 veseloigra >Na zadnji postaji« s Pavlom Horbigerjem in dve predigri.
KINO METROPOL. Danes »ČAROBNI ZVOKI« z MARTO EGGERTHOVO in naj novejši Merkurjev tednik.
Iz Maribora
a— Posestno gibanje v Mariboru. Hišo
na Glavnem trgu št. 19 je kupil posestnik Martin Golob za 330.000 Din od posestnice Terezije Furlanove v Š-t. Iilju. Trgovec Rudolf Zeleznik iz Zidanega mosta je kupsi od posestnika Maksa Milica stanovanjsko hišo na Betnavski cesti št. 23 za 355.000 Din- Šolski upravitelj Martin Vrečko je kupi! od g. Janka Križana hišo št. 26 v Dalmatinski ulici za 1SO.OOO Din. Hišo v Befcnavski ulici 3 ie kupni od posestnice Gencrvefe Kranjc trgovec Albin Ceh 7» 60.000 Din.
a— Rotovški problemi- Na prihodnji sej-i mariborskega mestnega sveta 6. novembra se bodo med drugim obravnavali podatki za proračun mestnega socialnega skrbstva za leto 1937/38. nadalje razne prošnje za ubožne podpore, preureditev Kornenskega trga. elektrifkaciia Svečine ter imenovanje ulic. Razen tega s« bo obravnavajo tudj vprašanje osamosvojitve mestnega vodovoda.
a_ Maribor na cehosiovaški narodni
praznik. Jugoslovensko-češka liga in Češki klub v Mariboru sta priredila 28. t. m. zvečer slavnostno akademijo v dvorani hotela »Orel« v -proslavo češkoslovaškega narodnega pramika Letošnja proslava čeho-slovaškega narodnega praznika je bila izredno dobro obiskana, t iko od strani mariborskih Čehov, kakor tud: od vsega narodnega občinstva in je Maribor v naido-stojnejši manifestaciji m*trd:l bratsko vzajemnost med Čehoslovaki in JudosVrvem Slavnostni govor je vnel predsednik tukajšnje Čl lige dr. V Kukovec. v imenu Češkega kluba na je spregovori predsednik g. F. Bureš. Moški zbor pevskega drustv« »Jadr» je odpel serijo čeho^ovaških jn ju-goa^Kmkih narodnih n~=rni. Prisrčm sta SlHleklamaciji gdč. Ginltzove m H«n-zeličkove Vojaška godba 45. pešrvolka ie odigrala overtuno »Poljubček« wtpuri če-hoslovaških narodnih pesmi »Nase Tm.v« in zaključila tako lepo uspelo slavje bratske vzajemnosti s Svobodnvo koračnico »28- oktober«. Po i^rpnem sporedtu letošnje slavnostne akademije je bila lepo uspela prosta zabava. KakoT vse točke sporeda. tako je bil deležen hva'1e in priznanja tudi nasrtop g. Zenka Hribarja (tO£ solo) ob spremljavi prof. Seramikove
a— Novi mestni proračun za 1937/38 »o nekateri oddelki mestnega poglavarstva že sestavili ter se bo v kratkem pričel obravnavati v finančnem odboru. Po dosedanjih podatkih novi proračun ne bo presegal letošnjega.
a_ Koča pod Rogljo zgorela. Kakor znano. so spomladi zgradi'i na poses<tvu tovarnarja Lavriča pod Rogljo na Pohorju lepo planinsko kočo. ki so io opremili z vsem komfortom. Ponoči pa je zdaj ra tej lepi planinski postojanki nasta1 požar, ki je kočo upepelil do tal ter znaša škoda nad 100.000 Din. Kako jc ogenj nastal, se ne ve. Sumijo, da je bil podtaknjen.
Naše gledališče
D R A M A
Petek. 30- Zaprto (Gostovanje r Cetju: Za
narodov blagor). Sobota 31- Kral; Lear. Izvem.
OPERA Petek, 30-' Hoffmannove pripovedke. Pre
mierski abonma. Sobota. 31" P»ee v maskah. B.
Hoffmannove pripovedke. Letošnja prva izvedba te opere bo tembolj zanimiva, ker r>oie prvič na našem odru vse štiri basovske partije naš mojster pevec g. Julij Betetto. Vsaka po>amezna vloga mu da dovoli pri like, da pokaže vse svoje pevske in igralske odlične sposobnosti. Prepričani smo, da bo bo tudi njegove kreacije dogodek y naši operi Ostala zasedba kakor lani z go. Gjungjenac in e. Gostič* t na čelu Dirigi ra: kareimk X fttritof
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek- 30: Zaprto.
Sobota, 31: Ciganski primaš B.
Kq&cz2 domače blago 2
Gospodarstvo
K načrtu zakona o cestnik fondih
Za dolgo vrsto let bi nam tak zakon
decentralizacijo
Kakor je »Jutro« že poročalo, so v gradbenem ministrstvu izdelali predlcg zakona o cestnih fondih, in sicer o državnem cestnem fondu in o banovinskem cestnem fondu. O vsebini tega zakonskega načrta smo že obširno poročali in smo zlasti grajali strogo centralistični ustroj tega zakonskega načrta, ki mu je težišče državni cestni fond z dohodki okrog 245 milijonov Din, medtem ko bi igrali banovinski cestni fondi le podrejeno vlogo. Opozorili smo tudi na okolnost, da m oportuno ustanavljati državni cestni fond v času, ko je že nekaj let na dnevnem redu vprašanje decentralizacije naše državne uprave in je bilo baš zaradi tega treba odložiti že mnogo važnih vprašanj, ker še ni znano, v kakšnem obsegu bo izvršena decentralizacija uprave in kakšen delokrog bo imela banovinska avtonomija. Načrt zakona o cestnih fondih, ki so ga izdelali v gradbenem ministrstvu, pa dela vtis, kakor da to vprašanje sploh ne bi obstojalo in da ne bi bilo aktualno. Nobenega dvoma namreč ni, da bodo v zvezi z decentralizacijo naše uprave tudi mnoge naše ceste prešle s področja državne uprave na področje banovinskih samouprav. Nameravana ustanovitev državnega cestnega fonda je torej nepotrebna, ker bi se moral ta fond zopet likvidirati, čim ho izvedena decentralizacija.
Sedaj poroča »Jugoslovenski kurir«, da je predvsem namen ustanovitve državnega cestnega fonda kot samostojnega pravnega telesa, da ta cestni fond najame dolgoročno posojilo doma ali v inozemstvu, ki bi se potem odplačevalo iz dohodkov cestnega fonda. To pomeni, da decentralizacijo cestne uprave sploh ne bi mogli izvesti, čim bi obstojal tak državni cestni fond, ki bi najel veliko dolgoročno posojilo, ker bi moriil ta cestni fond za anuitetno službo jH>sojil,i zastaviti svoje dohodke, če se torej ta na?rt izvede, bi se v naprej onemogočila, vsaj za dobo trajanja tega posojila, vsaka decentralizacija cestne uprave, in kar je najhuje. Slovenija bd morala dolgo vrsto let v ta fond vplačevati neprimerno več, nego bi imela od fonda koristi.
Namera ustanovitve takega fonda je v vseh naših gospodarskih krogih naletela na splošen odpor, posebno pa določba zakonskega načrta, da se uvode nova davščina pri razkladanju in nakladanju na železnicah in paroplovnih postajah, ki naj bi znašala, kakor smo že poročali 10 Din od vsake tone. To bi bil tudi glavni dohodek državnega cestnega fonda, ker bi se polovi-
Konfunktura za Izvoz živine
V&a -zadnja leta smo se borili pri izvozu živine s precejšnimi težkocami. kar je imelo tudi za posledico, da je cena živini pri na® hudo nazadovala. V" zadnjem ča»u pa opažamo v tem pogledu važen preokret in je verjetno, da ee bo cena živini spričo ve^ke-ua povpraševanja za izvoz še nadalje dvignila.	-
Izvoz svinj se je že v zadnjih dveh letih podvojil, kar je že bistveno vplivalo na ceno. V prvih devetih mesecih letošnjega leta «mo izvozili že 215.000 svinj nasproti 151.000 v istem razdobju lanskega leta in 05.000 v istem razdobju leta 1934. V zadnjem času pa ®e je tudi izboljšala konjunktura za izvoz goveje živine, zlasti odkar nam je Nemčija odprla meie. Samo v septembru >mo izvozili 4589 glav goveda nasproti '2182 v istem me«ecu lanskega leta, čeprav smo takrat izvažali govedo še v Italijo, letos pa ne. Po novem trgovinskem sporazumu bomo v Italijo do konca marca lahko izvozili 10.000 glav goveje živiue odnosno v enem letu najmanj 20.000 glav. Nemčija pa nam je sedaj zasigurala letni kontingent v višini 25.000 glav. Skupaj bo torei šlo v Italijo in Nemčijo 45.000 glav goveje živine. Če upoštevamo Se izvoz v Avstrijo, ki znaša na leto okrog 50.0 glav, izvoz v Grčijo, kamor lahko izvozimo nadaljnjih 20.000 glav ter v Malto, ki kupuje od nas na ieto okrog 5000 glav, tedaj vidimo, da obstojajo možnosti za izvoz okrog 75.000 glav goveda na leto, kar je dvojna količina lanskega izvoza. Pri tem p«a je treba upoštevati, da se prav tako ugodno razvaja naš izvoz mesa, masti in mesnih izdelkov in smo že letos v prvih treh četrtletjih izvozili za četrt milijarde dinarjev mesa, mal&ti in mesnih izdelkov (v zadnjih dveh letih se je potroj-il). vrhu tega pa .je važna tudi okolnost. da nam je Nemčija zajamčila nov kontingent 40.000 svinj in 125 vagonov masti. Ni izključeno, da ne bomo niti mogli izkoristiti vseh izvoznih možnosti, ki se nam nudijo. Na srečo imamo leto? rekordni pridelek koruze, kar bo omogočilo pitanje svinj za izvoz in bo znatno vplivalo tudi na izkupiček izvoza.
onemogočil upravno in finančno cestne uprave
ca vsega dohodka stekala iz tega naslova. Znano je, da odpade od vsega železniškega prometa v naši državi na Slovenijo preko 20% in bi v enakem razmerju Slovenija plačevala ta davek, prejela pa bi le majhen del plačanega zneska za svoje ceste. Ne glede na to, da je ta taksa mišljena kot odškodnina za uporabo cest, ki vodijo do železniških postaj in bi se moral dohodek porabiti zgolj za te ceste, ne pa da bi se stekal v državni fond, so važni tudi drugi pomisleki. Obremenitev železniškega prometa s to takso bi pomenila povprečno 6% povišanje blagovnih tarif. Uvedba take takse pa je nevarna tudi zaradi tega, ker bi je pozneje ne mogli prenesti na bano-vinske fonde, odnosno je ne bi mogli ukiniti, ker bi bila zastavljena za dolgoročno posojilo državnega cestnega fonda.
Kakor se zdi, je bil načrt zakona nekoliko spremenjen, kajti »Jugoslovenski kurir« poroča, da je sedaj predvideno, da se bo dohodek od te takse na železniški promet delil na državne in banovinske ceste, ne pove pa po kakšnem ključu odnosno na kakšni osnovi. Mnenja smo, da sploh ni na mestu uvajati tako novo obremenitev, če pa bi se že uvedla v manjšem ob3egu, potem bi moral iti ves dohodek v korist ba-novinskemu cestnemu fondu odnosno cestam. ki se pri dovažanju in odvažanju izkoriščajo. Isto načelo mora veljati tudi glede vseh ostalih že obstoječih in predvidenih novih davščin, ki neposredno obremenjujejo cestni promet in se dajo zajeti na viru samem. Vsi ti dohodki morajo iti v korist banovinskega cestnega fonda.
Kakor rečeno, je vprašanje državnega cestnega fonda načelne važnosti, posebno tehtno pa postaja glede na namero, da se dohodki tega fonda zastavijo za dolgoročna posojilo, kar bi pozneje onemogočilo vsako decentralizacijo cestne uprave odnosno državnega cestnega fonda. Uveljavljenje takega zakona bi pomenilo, da se sedanji upravni in finančni centralizem v cestni upravi, zlasti pa pri gradnji novih cest z zakonom uveljavi kot trajna oblika in legalizira za nepregledno vrsto let, kajti vsako najetje dolgoročnega posojila bi za dobo trajanja posojila podaljšalo veljavnost tega centralističnega cestnega režima. Za spremembo ustroja državnega cestnega fonda ali za izločitev odn. spremembo davščin, ki bi se stekale v ta fond, bi bil potem potreben pristanek posojilodajalca odn. obligacijonariev. če bi bilo posojilo izdano v obliki obligacij.
Gospodarske vesti
— Trgovanje z nemškimi klirinškimi avi-zami ua borzi. Finančni minister je na predlog Narodne bantke izdal odlok, po katerem ie odslej dovoljena svobodna prodaja nemških klirinških aviz na borzi. Narodna banka je klirinške avue izdajala do 12. oktobra lanskega leta, potem pa je začela izdajati klirinške nakaznice. Večino teh klirinških aviz je sama pokupila ^a račun države, mnogi izvozniki pa jih niso hoteli prodati po nižjem tečaju v upanju, da bodo prišli na vrstni red izplačila v kliringu. Toda vrstni red teh izplača gre skrajno i*> časi naprej, saj čakajo izvozniki že tn mese ce, da pridejo po oficijelnem tečaju (17.liP Din) do izplačila one avize, ki 6o bile izdane enega samega dne, to je 31. julija 1935. Sedaj, ko ie klirinški tečaj marke višji, dobijo izvozniki s tem odlokom možnost, da prodajo klirinške avize preko borze. VSoia aviz, ki bodo sedaj lahko prodane preko borze, se ceni na okrog 2 milijona mark. Uvozniki iz Nemčije pa bodo tahko za plačilo svojih obveznosti se nakupovali poleg klirinških čekov tudi klirinške avize. Kakor znano je povpraševanje po klirinških markah zadnji čas zelo veliko, ker se je naš uvoz iz Nemčije povečal, dočim je bil izvoz zadnji meSec s^b in tako ie več povpraševanja nego ponudbe, kar je imek> za posledico, da se je tečaj dvignil celo na 15 Din za marko Vest, da bodo klirinške avize pri-puščene na borzo in jih bodo lahko kupili uvozniki, ie že v sredo na beograjski borzi povzročila, da je tečai marke padel na 14.60. dočim so bili v Zagrebu še zaključki po 15. Kakor ee zdi, je sploh ocmanjkppje mark !e
trenoten pojav, kajti ter minski tečaji eo precej nižji.
«= Možnost izvoza lesa v Nemčijo. Po doseženem sporazumu v okviru nemško-ju-goslovenskega stalnega odbora, ki je zasedal v Dresdenu in kjer je Nemčija pristala na znatno povečanje uvoza iz naše države, je prišlo zadnji čas iz Nemčije tudi precej povpraševanja za naš les. S Su-šaka poročajo, da iščejo Nemci velike količine našega lesa. Tudi iz Sarajeva poročajo, da so tam nemške tvrdke kupile skoro vse rezerve v borovini. In sicer predvsem zaradi tega, ker naše blago lahko plačajo v kliringu, medtem ko morajo ameriško borovino plačati v devizah.
= Razprava o predlogu zakona o samoupravnih hranilnicah. Iz Beograda nam poročajo, da je posvetovalni odbor za bančništvo pričel razpravljati o načrtu zakona o hranilnicah samoupravnih teles (občinskih, mestnih in banovinskih hranilnicah). Ta načrt zakona je bil predložen v izjavo gospodarskim zbornicam, javnopravnim ustanovam ter gospodarskim organizacijam in se razprava vrši na podlagi dobljenih pripomb.
= Ureditev naših trgovinskih odnošajev s švedsko. Naša trgovinska bilanca s švedsko je bila zadnja leta stalno pasivna. Uvoz iz švedske kaže tendenco naraščanja ne pa toliko naš izvoz, ker obstojajo pri izvozu s švedsko znatne prevozne težkoče. Mnogo našega blaga prihaja na švedski trg tudi v tranzitnem prometu preko Nemčije. Struktura Švedske zunanje trgovine pa nam daje monžosti za precejšnji izvoz naših proizvodov, zlasti na bazi kompenzacij. V švedski nd nikakih uvoznih omejitev in je uveden le pol uradni monopol za žito, tobak in sladkor. Tudi plačilni promet ni formalno omejen. Najvažnejše pa je vprašanje tranzita. Blago, ki ga pošljemo po železnici, se mora prevoziti preko več držav, ki imajo razne prevozne tarife in a katerimi nimamo nikakih tranzitnih pogodb. Tudi za izvoz po morju so težkoče, ker nimamo direktnih zvez s švedsfro in se mora naše blago v Hamburgu pretovoriti na druge ladje. Ka-wor poročajo iz Beograda, se proučuje na pri tojnlh mestih vprašanje odstranitve teh ovir za naš izvoz v švedsko in so na.mera/vana v kratkem tudi trerovtn-ka pogajanja.
= Nacionalni odbor JugoslovanSKo-nem-šk« trgovinske zbornice v Beogradu, je
začel izdajati svoj gospodarski bulletin. Med drugim prinaša v prvi številki poročila o naši žetvi, o tržišču pšenice, lanu, '•onoplje, sliv i. dr. V poročilu o sadnem trgu poudarja, da jabolk v dravski banovini ni bilo mnogo. Do konca septembra smo izvozili v Nemčijo 500 vagonov jabolk, v češkoslovaško 200. v Avstrijo 90, v Francijo in v Švico po 10 vagonov, vsega skup 820 vagonov. Zanimiva so poročila o nemškem gocipodar?tvu s -urovinami, zlasti poročila kontrolnega urada za železo in jeklo, kontrolnega urada za volno in kontrolnega urada za nežlahtne kovine. Uredništvo bulletina sporoča, da bo nacionalni odbor Jugoslovensko-nemške trgovinske zbornice prav rad, obveščal svoje člane na njihovo željo o vseh določbah, ki se nanašajo na nemško gospodar tvo s surovinami. (naslov: Beograd, poštni predal 610, tel. 27.056.
,= Licitacije. Dne 30 t m- se vrši pri upravi vojno-tehniČnega zavoda v Kragu-jevcu ofertna licitacija zn dobavo cianka-lija, 31. t. m. za dobavo bergmanovih ce-
vi, 2. novembra za dobavo drinamo-efcroja,
bakra, tnedi, laka, firneža, 3 novembra » dobavo svedrov, mikrometrov, negativnih in pozitivnih plošč. 4. novembra za dobavo sode in boraksa ter bombaža. 7. novembra za dobavo livarskega koksa, 9. novembra za dobavo šipk za varenje. raznega papirja, 10. novembra za dobavo bele pločevine, hrastovih dog in brezovih drogov, raznih električnih žarnic, 11. novembra za dobavo platna, amerikana, vrvic itd., 12. novembra za dobavo orehovega lesa, 16 novembra za dobavo bencola, bencina, petroleja in 17. novembra za dobavo železne pločevine.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 5. novembra ponudbe za dobavo krogličnih ležajev. Komanda pomorskega arzena'a v Tivtu sprejema do 8. novembra ponudbe na dobavo železne pocinkane pločevine, do 10. ^ novembra za dobavo raznih »kanin, suKna, platna in dT. in do 11. novtmbra za dobavo zidnih svetiljk, raznih cevi. žice i. dr. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 2- novembra ponudbe za dobavo 8.<00 kg svinjske masti, do 9. novembra za dobavo rajnega namiznega porcelana, do 12. novembra za dobavo razmega materija1« za hidroplane. do 13. novembra /a dobavo ni.m;znega pribora iz stekla, do 14. novembra za dob-avo kavčuka, srnirka. loja, soli, špirita i. dr., do 17. novembra za dobavo raznega jedilnega pribora iz alp-Jke, do 18. novembru za dobavo cevi in predmetov za pretakanje bencina in do 19. novembra za dobavo jeklenih vijakov z maticami. K< manda podmorniške florf.il je v 5i-beniku smreiema do 15. novembra ponudbe za dobavo zunanjega brod-kega motorja ter za dobavo raznih vijakov.
Borze
29. oktobra
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 9.0i, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 240.75. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 240.70, v avstrijskih šilingih po 8.9630 in v grških bonih po 32.25, dočim so se klirinške nakaznice v lirah nudile po 3.05. Nemški klirinški čeki so spričo odredbe finančnega ministra, po kateri jc dovoljeno trgovanje s starimi klirinškimi avizami, precej popustili in stanejo v Ljubljani 14.32. v Beogradu 14.40 in v Zagrebu 14.39 odnosno za koncc novembra 13.9450.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda najprej trgovala po 377, pozneje pa po 374 (v Beogradu po 374 — 377). Promet je bil še v 77o Blairovem posojilu po 76 (v Beogradu po 76). Končno »o bili zaključki v delnicah PAB po 195 m v delnicah Sečerane Osijek po 140.
I Ja
Ljubljana. Amsterdam 2345.66 — 2360.26, Berlin 1743.03 — 1756.91, Bruselj 730.45 — 735.52, Curih 996.45 — 1003.52. London 211.74 — 213.79, Newyork 4304.76 — 4341.07, Pariz 201.71 — 203.15. Praga 153.44
—	154.54. Trst 227.70 - 230.78.
Curih. Beograd 10, Pariz 20.2425, London 21.28, Newyork 435.25, Bruselj 73.30, Milan 22.9250, Amsterdam 235.10, Berlin 175, Dunaj 76.50, Stockholm 109.7250, Oslo 106.9250. Kobenhavn "95, Praga 15.40. Varšava 81.75, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 373 _ 376, za nov. 373 den., 6*/t begluške 68.75 — 69, 7»/« invest. 84 den., 6•/• dal m. agrarne 66 den., 7% Blair 76 — 76.25, 8°/« Blair 85 den.: delnice: PAB 195 — 200, Trboveljska 190 bi., Šečerana Osijek 135 — 145, Guttmann 65 bi.
Beograd. Vojna škoda 375 — 375.50 (374 — 377), 4%> agrarne 48.25 — 49.25. 6% begluške 69.25 — 69.50 (69.20), 7*/» stabiliz. 83 bi., 7% Biair 76 — 76.50 (76). 8«/o Blair 85.25 — 85.50. 7«/» Drž. hip. banka 90 bi.. Narodna banka 6980 — 7000 (6980 — 7000), PAB 194 — 195.
Hlagovna tržišča
ŽITO
+ Chirago. 29. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 114.875, za mai 113.25. za juUi 99.25; koruza; za dec. 94.75, za maj 89.625.
+ Winnipeg. 29. oktobra. Začetni tečaji; pšenica; za okt 110375. za dec. 108.50, za maj 100.25.
+ Novosadska blagovna bo za (29. t. m-) Tendenca prijazna, ršen-ca (78 kg): baška in banatska 154 — 156; sremska in slavonska 155 — 156: b^Ika ladja Tisa ali Begej 161 — 163; sremska ladja Sava 159
—	161 Rž: baška 125 — 127.50. Ječmen: baški m sremski. 64 kg 104 — 106; jari 68 kg 122.50 — 125. Oves: baški. sremski in slavonski 96 — 100. Koruza: baška in sremska 100 — 102; banatska 99 — 101 Moka; baška in banatska 240 — 250; »2« 220 - 230; »5« 200 — 210; »6« 180
—	190; »7« 142.50 — 152.50; »8« 105 — 110. Otrobi: baški. sremski in ba-natski 79 — 86. Fižol: baški beli brez vreč 172.50 — 175; z vrečami 195 — 100.
BOMBA2
+ Liverpool, 29. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 6.70 (prejšnji dan 6.(56), za dec. 6.62 (6.57).
+ N^wyork, 29- oktobra. Tendenca komaj
stalna. Zaiključni tečaii: za dec. 11.67 (11-71), za maj 11.73 (11.79).
Mladi likovniki priredijo razstavo
Ljubljana, 29. oktobra.
Na praznik Vseh svetih ob 11.15 bodo v Jakopičevem paviljonu otvorili prvo razstavo del mladih slikarjev in kiparjev, na kaiteri bo najmlajši rod naših likovnih umetnikov predstavil kulturni javnosti svojo tvornost- Med desetimi razstavljal-ci. ki so prispevali okrog 80 del v najrazličnejših tehnikah, so tudi imena, ki so si že zdavnaj priborila dostojno mesto v našem umetniškem občestvu, 90 pa tudi med njmi, ki tokrat šele prvič stopajo pred sodbo javnosti. V celoti bo prireditev dovolj zammiva, da sme pri občinstvu računati na mnogo hvaležne pozornosti, sat nam bo nazorno pokazala. do kakšnih uspehov se prebija naimla^- rod naših likovnih tvorcev, ki mu je not do ?ivlier ja še brez primere tefia. kakor je bili kateri kol: drugi generaciji pred njim.
Slikar Zoran TVdek. ki to pot v Ljubljani prvikrat razstavlja, bo pokazal nekaj svojih pejsažev in portrete*. Prav tako


m

Kdor govori o lepih batih zobeh misli no
hlorodont
zobna pasla proti neokusno barvani zobni prevlaki Jugoslovanski proizvod
bo prvič gostoval v Ljubljani profesor šentviške gimnazije Stane Kregar, ki bo
razstavil deset kompozicij v surrea;istič-nem slogu. Dore Klemenčič je izbral nekaj svojih pokrajin in portret, prof. France Mihelič pa zanimivo »Stavbo v Lazah«
in še nekai pejfažev, tihnžiiii in risb. Zoran Mušič. ki velja za nekakšnega popotnika v mladem slikarskem rodu. ie prispeval par pokrajin iz Dalmacije in Ka-sifilije. France Pavlovec bo razstavili dvoje zanimivih, svojevrstno zamišljenih tihožitij. sav«ki pejsaž in portreta Dimčeta in dame- Maksim Sedei bo svoje delo predstavil z vrsto večjih formatov (Ležeče žene. Počivajoče ž»ne. Portre+ žene. Žena pri mizi. Sv. Jakob). Izmed kiparjev s« udeleže razstave z nizrm porirelov jn kompozicij Zdenko Kalin, Lojze Kogovšek in Knre! Putrich.
Smrt m cesti
škofja Loka. 28. oktobra.
Včeraj poldne so pokopali na knin-skem pokopališču v primorski banovini Prlica Stanko ta. u-»lužbenega poslednje Ca?e pri enem izmed a^toiprevoziikov v Poljan ki dolini. Simpatični. sploš->-> priljubljeni in v službi zelo vestni mladenič je postal žrtev nesreče.
Pretekli teden v četrtek se je odpravljal avtoprevoznik v Dalm*ciio. Njegovemu pot-rvaniu sta se priključil* gostilničar Anton H- - Trate pri Skcfji Do-i in Anton č.. gostilničar * Srednle va l v Poljanski dolini. Na avto so naložili svoje sode, vzeli pa so ? seboj tudi Frlica da bi jim bil v pomoč pri prekladanju in natakanju kupljenega vina Z dolgo vožnjo navzdol je šlo povsem srečno; -- kupčijo vina tudi. in tako re je avto, naložen s polnimi sodi vračal proti domu. Ker pa spredaj, poleg gospodarja, ki je voz sam šofiral, ni bilo dovolj prostora, se je moral sti-nlti Frlic pri sodih in tu poi kati prostor. Vprav to je povzročilo hudo nesrečo. Frlic se je med vožnjo pre-kotalil in treščil z drvečega avtomobila na ce?to.
Sodijo, da se je Frlic vlegel na sode. na njih zaspal in se potem med -panjem prekotalil preko avta Da je bila nesreča še večja, so opazili oni spredaj izgubo Frlica šele tedaj, ko ro bili že dobrih 20 km proč od kraja, kjer se je prevrnil Frlic na cesto. V s'rhl za -sopotnika, so hiteli reved;> ponj, a mu žal niso mogli več pomagati. Nezavestnega so sprejeli v bolnišnico v Kninu, kajti na prevoz domov niti misliti ni Vlo. Potniki z vinom po prispeli domov v nedeljo, medtem pa se je stanje ponesrečenemu Frllcu že toliko p-slabšalo. da so mu potekale zadnje ure... Ne da bi se Se kaj zavedel, je izdihnil... Z usodo nesrečnega Stanka sočustvujejo vri. Vi so ga poznali. Posloviti se je moral od življenja, še preden ga je začel prav živeti. Ravno se je odpravljal. da gre k vojakom. Pokojnik je bil doma iz Poljan.
za planincem, ki je položil kavcijo, Se drugi njemu neznani planin« in ti poku-
rijo nekaj butaric drv, mar naj jih 00 plača? Pod takšnimi okolnostmi se bo gotovo kdo premislil obiskati kočo na Kokškem sedlu. ki ja za Ljubljančane pač najlažje dostopna in tudi najbolj obis ana, zlasti po dijakih v zimskem času. Go podje so se gotovo s tem svojim sklepom prenaglili. Zato upamo, da bo SPD kmalu storilo drugačen sklep, ki bo spet omogočil planinskemu naraščaju obisk gora pozimi brez denarnih fe^.
Nove ugodnosti za letoviške kraje
Beograd,	oktobra, p. Generalna di-
rekcija državnih že.cznic je pristala na to. da se s 1. novembrom sprejmejo v seznam višinskih in zraaiih letovišč ter kopališč tudi nekateri novj kraji, do katerih bodo imeli letovišča rji za 50 odstotkov znižano vozni no za potovanje po železnici, če se bodo v vsakem posameznem kraju mudili vsaj po 7 dni. Novi seznam obsega poleg drugih naslednje kraje in letovišča: Dovje. Jezersko, Aljažev dom. Staničevo kočo. Triglavski dom na Kredarici, Aleksandrov dom. dom pri Triglavskih jezerih, dom na Komni, dom na Krvavcu, koča na Veliki planini. Kranjska gora. Logarska dolina, planinski dom na Kofcah, Ribnica na Pohorju, Šmartno na Pohorju, Klopni vTh. koča na Kremžgarjevem vrhu. koča na Pesku. Lobnica na Smolniku, Mariborska koča planinski dom pri Sv. Treh kraljih. Pohorski dom. Ruška koča, Seniorjev dom, .Sv. Bo!fe*ik, Sv. Kunigunda na Pohoru, Pokljuka, Raiteče-Planica. Sv. Ana pri Tržiču in Sv. Križ.
Za razvoj zimske alpinistike
V dolini je zavladava spet otožna jesen. Li t je pada ... In v gorah sneži. V ■ olncu se zablišče kristalno čiste s snegom edete gore, ki vabijo svoje ljubitelje v belo naročje, da jim nudijo novih čarov. Toda, kdo pa naj bi šel pozimi v gore ? Ali ni prijetneje in udobneje sedeti doma za pečjo, kjer ni ne mraza. ne nevarnosti plazov, ne naporov? Za pečjo pa tudi ni svežega zim kega zraka in prijetnega solnca, ki ob eva te samotne vrhove, ne pogumnih, družnih, borbenih in vztrajnih src, ne pokvarjene planinske mladine, ki premaguje s svojo močjo ovire k cilju in se z ruzamom, vajo in spretno, t jo Izogiba nevarnostim.
Poročila in stati tike kažejo, da je bilo prav malo vrhov Kamniških in Julijskih Alp obiskanih v pravem zimškem času. Da bi pa zimska alpinistika zavzela čim večji razmah ln se vsaj malo približala
Iz Julijske Krajine
V	Mančah na Vipavskem se je pripetil kolesarski karambol. ki je zahteval človeško žrtev. Neznan kolesar se je od gt-rani zaletel v kolo ki je z njim prišel iz Pod-brda v Mauče I91etni Anton Štohelj. Štet ij je padel in pri tem zadel z glavo v rob bližnjega zidu. Prebil si je lobanjo. V goriški bolnici je še istega dne umrl.
Na Erzelju ie zadnji p^tek nastal pož^r v hiši Franje Kobalove, ki je vpepelil vno njeno domačijo in ji napravil 2">.000 lir škode. Pri gašenju je dobil Andrej Gregorčič hude opekline.
V	Guštanih pri Ajdovščini je nastal pretekli petek pri Trevižr.novih velik požar. Vsa dom?čij:» Filipa Trevižana je pogorela do tal. Posestnik je bil oškodovan za okrog 15.000 lir.
Na meji iirajo miličniki in karabinerji zlasti na Goriškem v zadnjem času mnogo opravka z ljudmi, ki bežijo čez mejo ali pa se brez potnih listov spet vračaju nazaj domov. Tako so v Spodnji Tribuši preteklo sredo aretirali 321etnega Avguština Savli ja. ki je bil pred goriškim sodiščem v kontumaciji že obsojen na kratko zaporno kazen za-radi begu čez mejo in se je baš vrnil nazaj. V Podbrdu so bili v enakih okoliščinah aretirani 261otni Drago Solic iz Dobrovesra. ?51etni Julij Budin iz ftmartne-ga pri Kojskem. 2">letni Andrej Gverk ter 321etni Anton Guder iz Trente. V Pedkrnju na Hrušici pa »o aretirali 44!etnega Franca Hudoroviča iz Materije v Slovenski Istri. Prišel je nazaj preko meje blizu Postojne. Prepeljali so ga v Ajdovščino.
Radio
Točne sporede vseh domačib in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12 Zahtevajte brezplačno io hrezobvezno oa ogled eo izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Petek. 30. oktobra
Ljubljana 11: Šo;»ka ura: Zmo do zrna
pogača — kamen do kamena paLača (zvočna
. igra). — 12: Ura slovenske glasbe (plošče), večji razmah ln se vsaj malo pnoiizaia j ^ Vreme> ^^ _ 13.	8{Xr
stopnji nemške zimske aipini tike, je blo-	j red< obvesti.ia. _ 13.15; Vesel opoldanski
vensko planinsko društvo v svojih kočah,	6pored Radio orkestra. — 14? Vreme, borza,
katere v jeseni zapre, puščalo pozimi od-	j _ 18: 2ena in družba (gdč. Slava Lipoglav-
prte tako zvane >zimske sobe«, ki naj	| šek). — 18-20; Schumann: Otroški prizori
služilo v-a<omur za prenočišče ali zatoči-	; (p!<»če). — 18.40: Socialna revolucija in ev-
£f imajo: Fri chau-	^ kultura (prof. Etbiu Boje). _ 19;
fov dom na Okrešlju, češka koča na Ravneh, Kocbekov doan na KoroSici in Cojzo-va koča na Ko rškem sedlu. Pečica, kup drv to pa nekoliko slame (običajno že popolnoma zmrvljene) na pogradu zadostujejo skromnemu planincu. Slovensko planin, ko društvo je do danes velikodušno podpiralo stremljenje naše planinske mladine in zimskih aipini tov. Ko ni pobiralo ne vstopnine, ne prenočmine in ne pristojbine za kurjavo v »zimskih sobah«. Kakor pa čujemo, Je Osrednji odbor SPD za svojo kofto na Kokrškem sedlu sklenil, da bo odslej tudi >zim?ka soba« zaklenjena, ključ bo n« razpolago v Kamniški Bistrici proti kavciji 50 Din, za vsako butarico požganih drv pa je treba plačati 5 Din. Ta sklep je škodljiv razvoju zimske alpi-niitike. Pomisliti je treba, da se marsikateri dijak odpelje proti goram s kole-j om in te dinarja nima, da bi plačal pri-; spevek za shranjevanje kolesa, kaj šele, da U položil kavcijo. Da se odtaja led v zidovih, lz katerih veje neprijeten, vlažen mraz in da «e segreje »zimska soba« ne pioscan zado tuje pet butaric drv. S& da pridejo | upom.
Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura. _ 19.50; Zanimivosti. — 20; I. ura variacij, na klavirju igra ga. 0®terc Valjalova, uvodno besedo govori g-Srečko Koporc. — 21: Iz daljnega orienta (Radio orkester). — 22: Ča« vreme, poročila, spored. — 22.30; Angleške plošče.
Beograd 17.20: Violinske skladbe in narodna glasba.—20: Pe®mi. — 20.30; Zvočna igna. — 21; Prenos iz Zagreba. — 22.20; Plošče. _ Zagreb 1715: Koncert orkestra. — 20: Klavirske skladbe. _ 20.30: Pevski kvartet. — 21: Harfa. __ 21.30; Moderni slagerji. — 22.20; Plesna muzika. — Praga 19.20; Orkestralna glasba. — 20.15; Operni odlomki. — 20-45: Zvočna igra. -L 22.20: Plošče. — Varšava 19.30: Lahka glasba. _
20; Koncert za flavto in orkester. _ 22.40:
Plesna muzika na ploščah,—Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.20; Ariie in pe6mi. — 10.05; Operna glasba na ploščah. — 17.40; Pesmi. — 19.25: Koncert dunajskih filhar monikov. _ 21.06: Lahka glasba. _ 21.30: Italijanske pesmi. __ 22; Zabaven program. _ 23.25: Dunajski odmevi. _ Berlin 19.20; NemSke pesmi. — 20.10- Pester večer. — 22.30:Orkestralen koncert _ Miinchen 20.10: Prenos lz Berlina. _ 23.90: Prenos iz Stutt-garta. — Stuttgart 19.20; Lahka glasba na plo&ah. — 20.10; Pesmi iz oa«a kmečkih
železo ji je prebodlo srce
Tragična smrt za kulisami pariškega gledališča
O* & 252
jfetefc 30, X 1936
Nikoli več ne bo letel
Zdravnikova dolžnost
živa toplota
Neki londonski zdravnik je bil nekemu svojemu pacientu napovedal, da bo živel samo še osemnajst mesecev. Bolnik je trpel za rokom in zdravnik je menil, da je pravilno, če mu pove svoje mnenje o brezup-nosti njegovega bolezenskega primeTa. Iz strahu pred nadaljnjimi mukami se je bolnik ustrelili in njegova družina je poflcm zdravnika tožila, češ da je neposredno zakrivil te samomor. Sodišče pa je zdravnika oprostilo, češ da ni imel samo pravice, temveč tudi dolžnost resnicoljubnosti napram svojemu pacientu. Nihče mu ne mo-Te očitati, če si je bolnik potem iz stTahu pred trpljenjem vzel življenje.
Straža v zraku
Dama na sliki nosi okrog vratu živo lisico — menda hoče Dokazati s tem svoj pogum,
da se ne boji ugriza živali
Lord, ki se ni dal nikoli fotografirati
šest let po smrti lorda Asthona iz Lan-castra so predali njegovo zapuščino dedičem. Za življenja je bil ta mož čudak in eden njegovih spleenov je bil ta, da se ni dal nikoli fotografirati. Umrl je v starosti 78 let kot eden najbogatejših industrialcev Lancashirea, ne da bi ostavil oporoko. Sodišče je njegovo imetje prisodilo na polovico njegovi ženi, na polovico pa njegovi hčeri grofici Peelovi. Pri prvi inventuri so to imetje cenili na 10.5 milijona funtov, izkazalo pa se je, da je še za okrogel milijon večje. Vodstvo njegovih linolejskih tovarn, ki zaposlujejo 4000 delavcev, je prevzel njegov zet, bivši minister Peel.
Tekmovalni polet Pariz — New York
Francoski minister za zračno plovbo Cot je sprejel pogoje za tekmovalni polet iz Pariza v Ne\vyork. Ta polet se bo vršil 21. maja 1937. leta ob desetletnici Lindbergho-vega poleta preko Atlantika.
Tekmovanja se lahko udeleže letalci vseh narodov s poljubnimi aparati- Nagrade bodo znašale skupno okrog 4 milijone Din. Zmagovalec prejme okrog 2 miliiona, drugi 1 milijon tretji 600-000 Din. četrti 400.000 Din.
Letošnja Nobelova nagrada za književnost
V dveh do treh tednih bo stoekholmska akademija podelila letošnjo nagrado za literaturo. Kakor poročajo, je tokrat francoski književnik Paul ValerV na čelu vseh kandidatov in ima.naiveč upania za uspeh. Zadnji francoski nagrajenec z Nobelovo nagrado je bil modroslovec Henri Bergson. Nekateri menijo, da utegneta tudi Finska (Si-1-lenpaa) ali Češkoslovaška (Čapek) odnesti to nagrado.
S plinskimi maskami v kinu
Med zadnjimi manevri ruske vojne mornarice v Kronšfatu so morali po odredbi generala Vorošilova vsi posetniki kinematografov med predstavami nositi plinske maske. Upravniki kinematografov so prejeli strog ukaz, da ne smejo v dvorane spustiti nobenega posetnika, ki bi ne bil opremi jen.
Zločincev dvojnik
V Sallsbnrjjn na Angleškem Imajo vojaške oblasti opazovalne balone, iz katerih opazujejo stražniki kretanje letal v zraku. Poročila so seveda brezžična
Japonski tek s plamenico
Kakor poročajo tokijski listi, nameravajo Japonci pri prihodnji olimpiadi, ki se bo vršila na njihovem ozemlju, posnemati Nemce in prirediti olimpijski tek s plamenico. Ta tek pa se seveda ne bo začel v Olimpiji, temveč na otoku Kiušiju. Tudi tako bodo morali tekači opraviti 1650 km poti.
ANEKDOTA
Na kongresu osi. soc. demokracije po tovni vojni je nastopil s pozdravnim govorom tudi belgijski minister Vanderveld. Govoril je pol ure, njegov govor je senator Nčmec prevajal poslušalstvu skoro poldrugo, uro. Vanderveld je presenečen pripomnil, da mora biti češčma zelo dolg jezik.
Nekoliko tednov pozneje je francoski maršal Franchet d'Esperey posetil čsL vojsko in ji v pol ure trajajočem govoru sporočit pozdrave zavezniške francoske vojske. Ge* nerral SvtovJ', ki mu je pripadla naloga, da vojakom prevede francoski govor, je svojo nalogo izvršil takole: >Mirno! Vojaki, veliki francoski maršal Franchet d'Esperey vas pozdravlja v imenu celokupne francoske vojske. Nazdari. Tedaj ie francoski maršal iz-nenaden dejal; »Ceščina pa je res kratek jezik«.
VSAK DAN ENA
Nagrajena pisateljica
Mlada madžarska pisateljica Jolan Fol-desova je zmagala, kakor poročajo iz Budimpešte, pri nekem mednarodnem nagradnem natečaju za romane. Nje roman so predložili kot reprezentativno delo madžar* ske literature angleškemu založništvu Pin-ker. Ffildesova bo dobila približno pol milijona pengov.
......m...........i....................i.............
Pol stoletja že deluU CMD, darufmo ie za pol stoletja l,
»Zakaj pa se nisi obril?« j Gospod predstojnik, pokorno javljam, da sem se obril«.
»Potem moraš drugič pritisniti britev bližo k obrazu!«
. I^Tidens Tegn«i
Umetno sonce v nočnem zabavišču
Posnemajoč nekega pariškega tovariša, je lastnik nekega londonskega nočnega lokala sedaj opremil svoje prostore z umert-nim soncem. Občinstvo je to novoto sprejelo z navdušenjem. Reklama pravi, da si videti tem boljši, čim dalje se mudiš v tem lokalu, dočim je stvar s podobnimi lokali, kakor znano, povsem drugačna. In ljudje verjamejo, da jim nova razsvetljava vrne toliko zdravja in še več. kolikor ga zapra-v'jo s ponocevanjem.
Najmanjša francoska vas
Najmanjša francoska vas je Mortaux, nekoliko kilometrov od Chaumonta v slikovitem okrožju Haute Mame. Njeno prebivalstvo sestoji — iz treh oseb, namreč matere z odraslim sinom in 161etnega dekleta. V volilnem seznamu Mortauxa je zapisanih pet volilcev, toda štirje izmed teh ne prebivajo tam. Edini volilec, ki res tu stanuje, odločuje vse. Je član občinskega sveta, a ker drugi člani ne prihajajo k »sejam«, jih mora opravljati sam. Upravlja tudi občinske finance in izkaz za preteklo leto ie pokazal, da je imelo to gospodarstvo 956 dohodkov in 950 frankov izdatkov. Mortaux ima svojo kapelo in star grad. V kapeli je služba božja dvakrat na leto. Opravlja jo duhoven iz sosedne vasL
Zadnja rezerva
Najboljša pariška šivilja
Vsak oktober se vrši v Parizu tekma 51-viljic. Letos se je te tekme udeležilo kakšnih 250 mladih deklet. Prvo nagrado je prejela 17-letna Angela Pacini, ki je nameščena v enem največjih pariških modnih salonov. Seveda je srečna nad svojo zmago in si obeta še veliko kariero. V prostem času se uči angleščine, da bi se mogla sporazumeti tudi z angleškimi klienti. Ali pa goji tajno misel na Hollywood.
Neprilike mladega moža iz Glasgowa, ki na las sliši
spretnemu zmikavtu
Aeroplan francoske tekmovalne trojice Arnoux-Japy-Michelettl, ki se je na vožnji v Indokino pri pristajanju v Karačiju razbil in ne bo več uporaben za polete. Posadka
je imela srečo, da je odnesla celo kožo
Na odru gledališča OLivet v Parizu, kjer igrajo bodoče velike odrske zvezde in zvezdniki pred izbranim občinstvom, je prišlo te dni med upr.izoriitvijo enodejanke »SalambcKc do tragične smrti. 18-!etna, prav tako lepa kakor nadarjena igralka Katarina de Roett. ki so ji strokovnjaki napovedovali sijajno kariero in ki bi v bližnjih dneh sklenila pogodbo z enim največjih pariških odrov, je igrala glavno ulogo. Baš ko je hotela nastopiti, j.j je za kulisami spodrsnilo in je padla. Režiser in delavci so priskočili, dia j,i pomagajo, pa so T svojo grozo zagledali pod njenim telesom
Pri sedanji vlogi Rusije v španski državljanski vojni igrata važno vlogo predsta-vitelja Rusije v Londonu, poslanik Majski in odpravnik poslov Kagan
„Queen Mary" v morskem viharju
Nad Atlantskim oceanom divja zadnje dni hud vihar, ki je povzročil že veliko škodo. V vihar je zašla tudi največja in najhitrejša ladja na svetu »Queen MarT«, ki je dospela iz Amerike v Sourthampton s precejšnjo zamudo. Med vožnjo je bilo zavoljo viharja ranjenih 50 potnikov in članov posadke. Dva potnika so morali med vožnjo operirati zavoljo poškodovane lobanje.
Mir na milijonih bajonetov • • •
MussoUnl je te dni v Bologni otvoril novo letališče. Ob tej priliki je imel govor, V katerem je poudaril, da sloni mir Italije na osmih milijonih bajonetov
V GIasgowu živi neškodljiv, mlad človek po imenu George Strachan, ki je v svojo nesrečo zelo podoben nekemu tatu, ki ga že dolgo iščejo. Ni mu samo podoben, temveč ima na desni roki tetovacijo, in sicer labuda. natanko tako kakor njegov kriminalni dvojnik. Ker je tudi skoraj 2 m visok kakor ta, meni policija vsako krat, kadar ga aretira, da je vendar zelo neverjetno, da bi bilo na svetu več takšnih dolginov s takšnim znakom na desni roki. pa še v istem mestu. Toda vsakokrat prime nepravega.
Tako so ga prijeli 3. oktobra, ker ga je neka ženska označila za moža, ki ji je ukradel torbico. Trideset ur pozneje so ga prosili za oproščenje in izpustili, ker je lahko dokazal, da ni pravi. 2e naslednji dan so ga spet prijeLi pod sumom, da je mož, ki je bil ukradel nekomu uro. 7. oktobra so ga spet izpustili, kajti zanesljiva možje so izpovedali, da mož ni istoveten s tatem, ki se imenuje Adolf Roe-ddng. Toda 10. oktobra so ga spet privedli na policijo, ker ga je draguljar označil za moža, ki je bdi vlomil v njegovo trgovino. Sedel je dva dni po nedolžnem, dokler niso spoznali, da vendarle ni tat.
14. oktobra so ga aretirali na cesti, češ da je izvršil novo tatvino. Tedaj je Strachan povedal, da si ne upa niti več na ulico, da bi ga ponovno ne zamenjali za njegovega dvojnika. Njegova mati in žena sta imeli že živčne napade, ker sc neprestano bojita zanj. Prosil je policijo, naj mu
vendar pove, kaj naj stori, da se bocio
končale te zamenjave, kajti tako ne mor® dalje živeti. Ce bi sc hote! preseliti v drugo mesto, kjer bi tudi težko dobil delo, bi ga gotovo prijeli še na postaji pred odhodom- Policija si ni vedela pomagati na drug način, nego da mu je izdala posebno izkaznico, ki naj bi jo pokaza>i, če bi mu-spet pretila nevarnost aretacije.
Stvar spommia do podrobnosti na neld ameriški film z naslovom »Vse mesto govori o tem«. Do lu je vse kakor v filmu, samo da si je na platnu pravi zločinec priskrbel potem še izkaznico, tako da jo prava zmešnjava nastala šele potem.
Nova razdelitev germanske zgodovine
Na državnem zborovanju za nemško prazgodovino v Ulmu so sklenili, da se ta zgodovina razčleni po novem sistemu. Glavna doba od okroglo 1. 2000 do 500 pr- n. št se bo imenovala odslej pragermanska doba, glavna doba od okroglo 1. 500 pr. n. št. do lč 1000 po naSem štetju se bo imenovala vel-kogermanska doba. Obe dobi se delita dalje v starejšo, srednjo in mlaišo stopnjo. Za nemško znanost je ta odločitev obvezna.
Rekord v zadržavanju diha
V Zedinjenih državah, kjer se poskušajo z najbolj norimi rekordi, so si sedaj izmislili, da bi preizkusili, kdo more najda-Ije zadrževati —dih. Zdrav človek je dihanje zadrževal do trideset sekund brez težave. Petdeset sekund brez dihanja pa je doseglo le malo tekmovalcev. Naslov prvaka je dobil sprva mož, ki ni dihal 90 sekund. Toda potem je prišel drug možakar, ki je v splošno začudenje žirije zdržal polnih 240 sekund. To je takšen uspeh, da je celo v Ameriki malo ljudi, ki bi verjeli, dv mož pri tem ni uporabljal kakšnega trika. Toda dokazati mu tega niso mogli.
Življenje po dva tisoč letih
Presenetljiva odkritja prof. Kaptareva
veliko mlako krvi. Ugotovili so, da je mlada igralka padla po nesreči baš na eno izmed velikih in ostrih železnih palic, ki j jih rabijo pri spremembah na odru za hiitro postavitev kulis.
Ostro železo se je mladi igralki zarilo v ' telo in ji prebodlo srce. Nesrečnica je umnla nekoliko sekund po nezgodi.
Rusko zastopstvo v Londonu
Madridska vlada pošilja na bojišče tik pred prestolnico tudi s puškami oborožene žene
viti rastlinske organizme, ki so počivali najmanj dva tisoč let v zemlji.
Na otoku Bolšoj Ljakhovsk v bližini izliva Lene, je odkril Kaptarev ostanke starega, toda še ne okamenelega gozda. Našel je drevesa, katerih veje je prekril humus. Prav tam je tudi odkril ostanke morske flore, med drugim rastline neznane vrste, ki so bile popolnoma dobro ohranjene.
2e v aprilu 1934. je našel učenjak kakšnih sedem milj od Takhtemvge jamo, ki so jo očividno izkopali iskalci zlata. V tej jami je bila plast ledu kakšnih šest metrov pod zemsko skorjo. Pod ledom so ležala drevesa in trave v naravnost neverjetno kqnserviranem stanju. Ko so trave posušili v Moskvi, so ugotovili, da niso izgubile prav nič svoje elastičnosti. Dotaknili so se jih lahko, ne da bi se zvile ali zdrobile. Celo drevesne korenine so bile tako sveže in mlade, da so imele elastična vlakna.
Kaptarev je tudi raziskal naselbino pri Skovorodinu, kjer je odkril temno močvirje V globini kakšnih štirih metrov. Tukaj je našel približno sedem km dolg kos zemlje z ostanki temnih, rjavih in črnih travnatih rastlin, ki niso bile niti najmanj uvele. Po sodbi učenjaka izvira ta najdba iz prastarega barja v tem kraju.
Učenjak je vzel nekaj poskusnih rastlin ter jih popolnoma izoliral od slehernega dotika z drugimi organizmi. Prišel je do presenetljivega odkritja.
čez leta se je na rastlinah pojavilo zelenje, ki se je pod mikroskopom razodelo kot nižja vrsta morskih alg raznih tipov. Nekatere so bile enostanične, druge zopet vlaknaste in dolge kakor verige ter so imele niz enovrstnih celic. V nekaj mesecih je pokazal humus tudi poganjke mahu. Kompleks teh organizmov je pokazal vse značilnosti barja, v katerega se je pogrez-nil les. Kaptarev sodi, da so te rastline počivale v naročju matere zemlje najmanj dva do tri tisoč let.
Ruski učenjak M. P. N. Kaptarev je v Sibiriji podvzel neke poskuse, ki so kronali njegovo raziskovalno delo z nepričakovanim uspehom. Posrečilo se mu je oži-
Najnatančnejša ura
Najtočnejša naša ura je električna ura, s katero je mogoče doznati časovne razlike šestdesetmilijontinke sekunde. To je čas, v katerem premeri svetlobni žarek pet jnetrov. Slika kaže to uro z njenim zgra-diteljem 3Ianfredom d'Ardennom
Kultnrni pregled
Srbski zbornik o češkoslovaški
Med pravkar izišlimi rednimi knjigami »Srpske književne zadruge« jo tudi zbornik »Čeiioslovačka« (308 str., v cirilici, z mnogimi ilustracijami na posebnih prilogah). Knjiga vsebuje vrsto sistematično spisanih člankov o češkoslovaški preteklosti in sedanjosti, ki so ji prispevali posamezni češkoslovaški strokovnjaki.
Predgovor zborniku SKZ, ki pomeni lep donesek naši vzaje>mnostni ideji, je napisal sam prezident dr. E. Beneš. Obravnava češkoslovaško jugoslovenske odnose, predvsem z vidika politično skupnosti Male antante. Prezident dr. Beneš pa tudi pravi: »Češkoslovaški narod spajajo z jugosloven-skim tolike čuvstvene in duhovne vezi, da je povsem razumljivo, če deli z njim čuv-stva radosti ob okrepitvi, napredku in uspehih Jugoslavije, prav kakor sočustvuje z njim tudi v njegovi bolesti. To so naravni izrazi bratske solidarnosti in obojestranske, ob tolikih prilikah preizkušene ljubezni«. Dr. Beneš sklepa svoj članek: »Usoda nam je odredila, da gremo po skupni poti. pa naj se dogaja v Evropi kakorkoli že. Danes, ko zakrivajo težki oblaki vidik evropske politike, ko tu in tam ponovno vstaja nevarnost vojne, danes bolj kakor kdaj prej izražamo svojo trdno vero v ohranitev miru okrog nas z našimi združenimi močmi in naglašamo svojo trdno od-
Emtl Synek in njegove drame
Zanimiv je primer češkega dramatika Emila Svnka: Premagal je zavist in zlobo in s krvavo odkupljenim uspehom prisilil tvoje nasprotnike k molku. In uspehov mu ni prinesel samo njegov mnogostranski ta-Jent. marveč tudi izredna domiselnost.
Svnek se ie najprej proslavil s tem, kako je bil potegnil nekatere kritike, ki 60 ga hoteli vroči z literarne poti. Nadel si je skočili španski psevdonim in pod tujim eksotičnim imenom spravil na oder svojo komedijo. Zvijača je uspela. Kritika je na veliko hvalila nadarjenega »tujca« in ga uelo primerjala s Pirandellom.
Sramota je bila tolikšna, da &o o tem nekaj mesecev govorili v prašičem umetniškem svetu. Nato so ga kritiki potipali pri nekaterih manj uspelih deliih in mu vrnili :oQili> za drago. Danes meni, jutri tebi! Toda i.mil Svnek je človek trdne hrbtenice. Ne da se! Stisne pest in vrne udarec z udarcem. Ne govori, marveč dela.
Z napadalnostjo izkušenega bojevnika je na mah osvojii vse pozicije. V nepopolnih desetih letih je spisal več romanov, po vest L celo vrsto dram in vse polno člankov, pije jih kar iz rokava. Agilen je, kakor -ak pravi novinar, a občutljiv kakor pravi ,esnik. Ni je rubrike v listih, ki je Emil >ynek ne bi bil obogatil. Ni ga skoraj vprašanja, ki se ga ne bi dotaknil. Ni torej čudo, da ima mnogo nasprotnikov. Nekateri ga grajajo, drugi hvalijo. Njega to ne moti. Veseli ga, če žvenketa orožje in če padajo udarci ob ščit.
Dvakrat je bil pobil svoje nasprotnike. Dve premieri, dve odločni zmagi, obe v Narodnem divadlu in v Stanovskem gledališču. Nerazumljivo je, da mu po tolikšnem uspehu rii bila priznana državna nagrada.
V	»Dvojnem obličju« je Svnek obdelal davni, predvojni slučaj iz praškega življenja. Češki pisatelj Sabina, libretist »Prodane neve-te«, je bil avstrijski konfklent, izdajalec domovine. K temu zoprnemu zločinu ga je privedla beda. Dal je vse svoje, se žrtvovai. trpel, a ko je prosil rojake pomoči, jo nalete! na gluha ušesa. Kaj mu jo torej preostalo: šel je še dalje in se do kraja uničil. Lahko ga je obsoditi, a težko razumeti, hi prav to težko nalogo si je zastavil Emil Svnek, hoteč z iskrenimi besedami omiliti zločinsko dejanje nesrečnega, preganjanega češkega pisatelja. Spregovorilo j"e čisto, človeško čuvstvo; iskrenost, ki ni daleč od usmiljenja.
V	drugi svoji najuspelejši drami »Nočna služba« je Emil Svnek obdelal neki še slabši slučaj. Je to križeva pot nočnega urednika, ki trideset let anonimno dela kakor mravlja, v večnem strahu, da izgubi svoje me>to. Suženj papirja, črnila in rotacijskih si rojev. Namesto upanja in vere v boljšo bodočnost mu je ostalo samo gorjupo spoznanje. da se je zaradi skorje kruha odpovedal vsemu: dostojanstvu, idealom in ne-besom. Tridesetlet ga teptajo kakor blato. Trideset let sprejema in piše nočni urednik Štefan mestne novice, dokler se nekoč ob polnočni uri ne prebudi v njem popljuvani, zasramovani človek. Živi mrlič dvigne glavo, da sodi svojim gospodarjem. Zgodi se, da neki bogataš z avtom povozi mlekarja. Revež je težko ranjen in podleže. Krivci te nesreče hočejo podkupiti urednika, da poroča v njihov prid. Nič ne pomaga: ne prošnje, ne pretnje, ne zvijače: trdno je odločen, da ne popusti in da se vsaj enkrat v življenju oglasi tudi njegova beseda. Napiše ognjevit članek v obrambo pravice. Generalni tajnik lista, v čigar redakciji je Štefan dvajseto kolo v vozu. se loti skrajnih sredstev. Napiše celo odlok o odpust« iz službe tega upornega urednika, ki je tako drzen, da ne mara pljuniti samemu sebi v obraz. Vse zaman: Štefan ne popusti, volja do tragičnega ga je vsega oje-klenela. In šele ko vidi te mogočnike, kako leže pred njim na tleh. se v njem ponovno oglasi človek: šele zdaj mu postane jasno, da ni tako lahko biti sodnik. S svojo pravično mržnjo (in v tem je njegova tragika) ni uničil samo lahkomiselnih staršev. marveč tudi njihovo nedolžno hčerko.
Tn izmučenega nočnega urednika Štefana obide veliko spoznanje, da v vsaki besedi, v slehernem napadu v listih tiči usoda človeka. brata, trpina. Na sleherni strani tiskanega papirja je sled človeške krvi. Biti
ločenost, da gremo drug poleg drugega v dobrih in slabih časih k skupnim smotrom našega narodnega zedinjenja, naše državne okrepitve in naše skupne zmage sploh«.
Obsežen pregled češkoslovaške zgodovine (str. 9 do 52) je prispeval sa zbornik sedanji zunanji minister dr. Kamil Krofta, Ja-romil Korčak je obdelal geografijo in demografijo Češkoslovaške (str. 53 — 101), višji svetnik pisarne predsednika republike Emil Sobota je v izčrpnem članku obdelal organizacijO državne oblasti, (str. 104 do 148). Znani publicist in profesor Svobodne šole političnih ved dr. Karel Hoch obravnava javno življenje (stranke i. dr.) (str. 149 — 187). Josef Chmelif je posvetil daljši pregled zunanji politiki (str. 189 — 203). Nadaljnji članki so: Povojna književnost (J. B. Čapek), Sodobna glasba (JaroslavTo-mašek) Moderna umetnost (VojtScb Volivka), Sole in narodna vzgoja (Jan Hofejšd), Higijena (R. Bčbr), Češkoslovaška kopališča (M. Čermdk) in Telesna vzgoja (M. Ve]-hojda - Ambros).
Zbornik »Češkoslovaška« ima t-em večji pomen, ker ga je izdala Srpska književna zadruca med svojimi rednimi publikacijami. Tako bo ta informativno zelo dobra knjiga razširila tudi med srbskim izobra-ženstvom poznanje Cehoslovakov in Čeho-slovaske.
ilasti v »Videnskem deniku« uspešno podpiral osvobodilno gibanje. Rautenkranz jo umri v Pragi leta 1933.
Svetovna nagrada za najboljši roman leta 1936~ Sloveče Pinkerjevo založništvo v Londonu je v zvezi z nekaterimi drugimi evropskimi založbami razpisalo svetovno
tekmo za najboljši roman leta 1036. Tekmovali so pisatelji trinajstih narodov. Zmagala madžarska pisateljica Joldn FOlde-sova z romanom »Ulica pri ribe lovečem
mačku.« Nagrajeno delo opisuje življenje emigrantov v Parizu. Češki prevod izda Evropski literarni klub v Pragi.
ŠPORT
novinar — to je za vestnega človeka ogromna odgovornost. Pero Je kajkrat nevarnejše od meča: zadeti ne umira, toda trpi... Kdor piše, ne bi smel pozabiti, da so njegove besede namenjene živim ljudem, ki se često opotekajo pod svojimi bremeni »Nočna služba« Emila Synka je globoko delo. Dolgo sem razmišljal o tej drami in jo hotel prevesti v hrvaščino, vendar sem se premislil in napisal naslednje verze:
Uzalud, pjesniče, vifeš,
nakon vriska slijedi mir...
Nakon vriska elijedi šutnja.
Kobna nas mori slutnja.
Guta nas strašan vir..
Božo Lovrič, Praga.
Zapiski
Letošnje knjige Slovenske Matice izidejo prvo dni novembra. Člani prejmejo drugo in tretjo knjigo enega največjih in najslavnejših romanov svetovne literature, Cer-vantesovega »Bistroumnega plemiča don Kihota iz Manče« v prevodu Stanka Lebna. Ce velja ta knjiga za špansko narodno »sveto pismo«, tedaj nam prihaja nje slovenski prevod ob pravem času: sedaj, ko so Španija zvija v krčih državljanske vojne in preživlja najusodnejšo krizo v svoji novejši zgodovini, bo Cervantesov »Don Ki-hot« najboljši uvod v umevanje španskega narodnega značaja. Obe knjigi sta opremljeni z učinkovitimi ilustracijami Nikolaja Pirnata. Na.šo znanstveno literaturo izpopolnjuje nov zvezek Izidorja Cankarja »Zgodovine likovne umetnosti v zahodni Evropi«. V pričujočem zvezku obravnava pisec enega najplodovitejših umetnostnih razdobij — renesanso. Knjigo, ki obsega okrog 200 strani, krasi 90 ilustracij.
Češkoslovaške državne nagrade ra literaturo in umetnost Tudi letos je češkoslovaška vlada ob 28. oktobru podelila državne nagrade pisateljem in umetnikom. Nagrade za literaturo so dobili: sloveči kritik in esejist F. X. Salda za knjigo povesti: »Stari in novi lesorezi«, Jaroslav Seifert za pesniško zbirko »Venerine roke« in Egon Hostovskv za roman »Požigalec«. (O Saldo-vi in Hostovskega knjigi je ob izidu poročalo tudi »Jutro«) Slovaško literarno nagrado je prejel Laco Novomesky za zbirko »Odprta okna«. Za gledališke zasluge sta bila nagrajena František Langer za »Konjeniško patrolo« in E. F. Burian za režiserska dejanja. Nemško literarno nagrado je porota priznala pesniku Eimilu Merkeru, glasbeno nagrado pa orkestru Češke filharmonije za njegove nspešne koncerte v Londonu, Parizu in Bruslju. — Za 28. oktober je bila podeljena tudi Švehlova nagrada, ki ie namenjena podpiranju ruralistične literature. Ustanovila jo je svobodna kmečka šola v Pragi. Letošnjo prvo nagrado je prejel pisatelj Josef Kondelak za roman »Hlapec Jordan«, ki bomo o njem na tem mestu še pisali, drugo pa Zdenek Ron za zbirko »Pomlad in vrelci«.
Politično zgodovino Hrvatske v stoletju 1835—1935 je pripravil publicist Josip Horvatih za zagrebško založbo »Blnoza«. Uvod je napisa! univ. prof. dr. Ferdo Šišič. J. Horvath je eden izmed vodilnih hrvatskih publicistov, pisec velikega zgodovinskega romana o letu osejninštiridesetem. Njegova »Politička povijest Hrvatske« bo slonela na vsej dosedanji literaturi, v znatni meri pa tudi na neobdelanem gradivu. Knjiga, ki jo nedvomno važnega pomena, je bila dana v subskricijo (120 Din, Zagreb, Zvonimiro-va 7).
Grazia Deledda v slovenskem prevodu.
Kot 60. zvezek Ljudske knjižnice je pravkar izšel roman nedavno umrle italijanske pisateljice Nobelove lavreatke Grazie Deled-de »Golobje rn jastrebi«. Roman, ki se k njemu ob priliki še vrnemo, je prevel dr. Joža Lovrenčic.
Češkemu novinarju Antoninu Rautenkran-zu, ki je bil nekaj let med svetovno vojno urednik dunajskega češkega dnevnika »Vi-deusky denik«, pred tem pa urednik nekaterih podeželskih listov in zadnje desetletje urednik praških »Nar. Listov«, je posvetil njegov tovariš Jan Karel Strakaty poseben spominski spis. (Antonin Rautenkranz. Pa-mdtce českčho novindfe. Kn5hy nov^ch Čech sv. 9.. Praga 1936). Pisec podrobno in temeljito označuje osebni profil in živ. ljenj6ko delo tega češkega novinarja, ki jo
Kdaj bodo prireditve GZSP ?
Gorenjski zimsko-sportni podsavez nam pošilja pregled prireditev, ki jih bodo priredili on ali njegovi klubi v teku letošnje zimske sezone. TermiDi so razdeljeni takole:
Za 20. 12.: Medkluhski smuk Bratstva na Pustem rovtu; za 3. 1. 1937: Klubski slalom Gorenjca na Črnem vrhu. za 6. 1.: klubski dan s sodelovanjem mladinskega odseka; za 10. 1.: Prvenstvo GZSP v alpski kombinaciji v Kranjski gori; z.1 31. 1.: Sta-fetni tek okoli Jesenic; za 7. 2.: Medklub-ska skakalna tekma na STtdnji skakalnici v Planici, medklubski tek na 10 km na Jezerskem, mladinsko klasično prvenstvo GZSP v Mojstrani in mladinski slalom GZSP na Pustem rovtu: za 14. 2.: Medklubski tek na 15 km v okolki Sv. Jošta; za 21. 2.: Medklubski slalom v Kranjski gori; za 27-in 28. 2.: Prvenstvo GZSP v klasični kombinaciji v Mojstrani; za 7. 3.: Medklubska alpska kombinacija na Rožci; za 19. 3.: Scnuk v Kranjski gori in za 28. 3.: Med-klubska alpska kombimacija na Pustem rovtu.
Razen tega sta rezervirana še termina za SK Tržič in stafetni tek v Mojstrani.
Na izredni glavni skupščini, ki je bila dne 18. t m. in na sestanku klubov GZSP je bila izvoljena nova upravi GZSP v tejle sestavi; Jože Cinkovic, predsednik, Jože Zupan, podpredsednik, Stanko Ravnik. I. tajnik, Jaka Čop TI. tajnik. Franc Vovk. blagajnik, Tone Grošelj, gospodar, Jarn-z Smolej in Alojz Katnik, teh. vodji ter Rudolf Ogrin in Tono Ručigaj, preglednika. Za načelnika mladinskega odseka je bil izvoljen Anton Berlot.
Razpis
propagandnega lahko-atletskcga mitinga
Zelezničarski športni klub Hermes v Ljubljani priredi v soboto 31. oktobra in 1. novembra 1936 ob 10. na igrišču ASk Primorja. Tyrševa cesta, propagandni la-hkoaitletski miting kot prireditev po dolžnosti. Prireditev se vrši na tekališču, dolgem 420 m, ki je pokrito z ugaski in ima 4 nedv.ignjene zavoje. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverif.icira.ni atleti klubov — članov JLAS iz dravske banovine. Nagrade: pri 5 tekmovalcih v po-edini disciplini 2 priznanici. pri več kot 5 tekmovalcev 3 priznanice. Enako velja tudi za moštva. Tekmovanje bo po pravilih in pravilnikih J LAS-«.
Spored in vrstni red tekmovanja: v soboto: Skok ob palici, skok v daitj. z zaletom; met kopja; met diska jun. C (1-5 kg); v nedeljo: tek 1500 m; met krogle; met diska jun. C (1.5 kg); tek 100 m jun. C; tek 100 m seniorji; tek 3000 tn seniorji; met kopja; met kopja 600 gr. jun. C: štafeta 800X 400X200X100 m s handicapom; skok v višino z zaletom jun. C. štafeta 4X200 m s handicapom.
Razpis
Iahkoatletskega mitinga z gozdnim tekom v Ptuju
Športni klub Ptuj v Ptuju priredi v nedeljo dne 8. novembra ob 10.30 na svojem igrišču propagandni lahkoatletski miting, združen z gozdnim tekom kot prireditev po dolžnosti
Prireditev se vrši na igrišSu, ki bo imelo začrtano tekališče, gozdni tek pa bo vodil z igrišča skozi mestni gozd in nazaj. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in ne-verifieirani atleti klubov, članov JLAS iz dravske banovine. Prijave s prijavnino Din 2.- za točko in osebo je nasloviti do 1. novembra ob 12. na naslov Športni klub Ptuj, Ptuj v roke g. Otmara Satnude. Prešernova ul. 21. Naknadno prijave kakor tudi prijave brez prijavnine sc ne sprejemajo. Nagrade: Pri 5 tekmovalcih v disciplini dobita prva dva plasirana atleta priznani-oe. pri več kakor pet tekmovalcih v disciplini pa tri prižnanke.
Tekmovanje se bo vršilo po pravilih in pravilnikih JLAS. Spored in vrstni red je: 1. gozdni tek 2000 m za juniorje B (1-in 1921), 2. met krogle seniorji, 3. tek 100 m juniorji B (leta 1920 in 1921), 4 tek 100 m juniorji C (leta 1918 in 1919). 5. gozdni tek 2500 m juniorji C (1-1918 in 1919). 6. met diska seniorji. 7. skok v dalj. juniorji B (1. 1920 m 1921) 8. skok v dalj. juniorji C (1. 1918 in 1919). 9. gozdni tek 3000 m seniorji. Start in cilj za gozdni tek bo na igrišču.
Službene objave LNP
7. seja k. o. dne 27. t. m.
Predlog Slovana glede uporabe § 26 za Kob3l Ladislava se odstopi JNS s priporočilom, da se predlogu usodi- — Suspendirata se po § 55. k. n. Červen Ivan. Radovljica. in Stalekar Karel. Železničar, ker nista prispela zahtevana zapisnika o zaslišanju __ Kaznujejo se: Rohaček .anez. Korotan-Lj., po § 18 k. p. s 14-dnevno zabrano igranja, všteie se suspenz in pole-če kazen 5 novembra t. 1.: Sna* Avgust. Drava, po § 24 k. p. s 4-mesečno zabrano iGrania, všteje se suspenz in kazen poteče 22 februarja 1937: Heber Herbert. Ptuj. po § 24. k. p. s 4-mesečno zabrano igran ia. všteje se mu su^nenz in poteče kazen 22. februarja 1937; Rožmarin Karel. S'avija-P. po § 18 k. p. z dvomesečno zabra.no igranja, všteje se suspenz m oorteče kazen 22. decembra t. 1.: Nenadovič Svetis'av, Gradjanski, po 5 18 k- p. z enomesečno zabrano ieranje. všteie se suspenz i-n ooteče kazen 22. novembra t. 1. — Zabeležita f izključitvi: Pavška Berta. Korotan-Lj-. na tekmi Korotan-Moste 11. t. m. in LonSari-ča Rada. Maribor, na tekmi Rapid-Mari-bor jun. 18. t. m. — Kazenski zadevi 71-per Op^esnika .Rudolfa. Trbovlje, in Ramovša Draga. Mladika, se odloži, dokler ne prispeta zahftevani zaslišanji; medtem
sta igralca suspendirana po § 55 k p. —
V kazenski zudevi zoper Gašpcršiča Zvon-ka, Slovan, se zaslišita še ss Ramovš in Poznik Alojzij: v kazenski zadevi zoper Flisa Josipa, Olimp, se zasliši še ss Erlich. — Kcravec Peter, Slcvan, se zasliši preko kluba.
Službeno iz LNP. Drevi ob 20. bo v
podsavezni pisarni Beethovnova 9. prva seja zdravstveno-vzgojnega odseka. Ta odsek je sestavljen tako: dr. Ahčin .Marjan, dr. Bassin Rajncr, Peric Mirko. Štrekelj Stane, Belič Franc, Jurkus Viktor, Skerlj Pero, ing. Kuljiš Vinko, Benedetič Stanko. Kmuver Ludvik.
Kolesarska podzveza: (Službeno). Na sklep u. o. saveza z une 14 t m. glede razpusta podzveze in suspenza tajnika se objavlja javnosti in klubom mariborske pod-zveze: Podzveza j« imela izredno sejo. na kateri je podrobnejše pregledala vse citirane dopise s strani podzveze in ni našla v njih me nedostojnega, še manj pa kake nepokorščine nasproti savezu, tako da bi bil u. o. upravičen razpustiti podzvezo. Sklenjeno je bilo soglasno, da se dopisa ne vzameta n.i znanje in se obenem zahteva, da u. o. saveza (če še obstoja) čimprej skliče izredni občni zbor, ki naj bo v Ljubljani ali Mariboru, o čemer govori tudi § 26. točka d pravil in brez katerega je razpust nemogoč. Vprašamo savez, ali hoče tudi v podzvezi Ljubljana napraviti nered, kakor ga je svoječasno radi ene same osebe v Mariboru, in zaihtevamo. da u. o. javno odgovori na podzvezne dopise štev. 234 od 25. 6., 316 od 27. 6., 456 od 15. 7., 457 in 458 od 8. 9. 1936. (Zadeva: Izbirno tekmovanje za olimpiado, olimpiada, podzveza Maribor, preložitev drž. prvenstva.) Predsednik Fr. Batjel. tajnik Gregorc Metod.
Dirka na Grad. V naše poročilo o nedeljski motociklistični dirki na Grad, se je vrinila pomota. Najboljši • čas dneva je dosegel Breznik, in sicer z rezultatom 54.1 sek in ne 45.1, kakor je bilo objavljeno. Omenjamo tudi, da je bila letošnja proga za 30 m krajša in je merila le 830 m.
SK Ilirija, hazenska sekcija. Drevi je ob 18.30 v posebni sobi kavarne Evropa sestanek. ki se ga morajo udeležiti: Ivica, Darinka. Metlar, Milica. Bernik, Pribošek, Silva. Važno radi nedeljske prvenstvene tekme proti Gorenjcu.
ŽSK Hermes. Važna seja centralnega odbora bo drevi ob pol 20. v klubskem lokalu — Ljubljana VII, poleg Nabavljalne zadruge železničarjev. Pozivajo se vsi odborniki. da se te seje udeležijo. Enako velja tudi za načelnike sekcij.
SK Reka. Poziva io se nogometaši vseh moštev in uprav, odbor na sestanek, ki bo drevi ob 20. v gostilni »Konzum«. Brezpogojno vsi in točno
ŠK Reka. Drevi ob 20. v klubovi garderobi sestanek vseh nogometašev, obvezna za I. moštvo in ves odbor.
STK Moste. Drevi zelo važen, za vse člane obvezen sestanek.
Vestnik ZKD
Mladinski odseki v naših društvih
—Mladina je seme naroda!
—Kdor ima mladino, ima vse!
—Na mladih fvet ostane!
Poleg navedenih treh resnic bi lahko navedli še kopico drugih, soglasnih v tem, da je mladina zelo važen činitelj. Kjer tedaj hočejo, da jim bo društvo <iobro uspevalo, naj akrbe že zgodaj za podmladek in njega pravilno vzgojo. Skoro v vseh naših društvih lahko obstojajo tudi mladinski odseki, pri Sokolu moška in ženska deca ter moški in ženski naraščaj; pri pevskih in glasbenih društvih mladin s.vi zbori.. .in tako tudi pri ostalih edi nicah v društvih ZKD.
Najmlajšim društvenikom le počasi in kolikor je njih starosti in duševni stopnji primerno prikazujemo pomen društvenega cilja, odnosno društvene ideje. Kar mladino najbolj priklepa na društvo, je praktično udejstvovanje. Mladina hoče dela, hoče pa tudi zabave in razvedrila. Dajmo ji tega, pa bo vedno med najzrelejšimi delavci, s čimer jo bomo odvrnili od pohajkovanja, ulice, .slabe družbe in v«e-ga, kar ji je v kvar.
Pri vzgoji mladine leži na iniciativnih društvenih odborih veliko breme pa tudi lepa prilika za udejstvovanje. Trud je viikdar poplačan z lepim uspehom
Kako zaposliti mladino?
Zaradi razdelitve društvenega dela je priporočljivo, da se ustanovi mladinski odsek. Vanj se zbero vsi, ki so voljni posvetiti svoje sile in <posobno ti vzgoji, pouku in razvedrilu najmlajših društvenikov. Pri Sokolskih društvih ne smejo manjkati v mladinskem odseku njih vaditelji. Pred-njaki so v prvi vrsti poklicani, da vadijo mladino tudi v duševnem pogledu in ne zgolj telesno. Široko je polje, ki ri ga lahko izbero mladinski od eki. Naštejemo naj le nekaj temeljitih panog, ki so postavljene v službo mladinskim odsekom:
1.)	Mladinska knjižnica, ki vsebuje le za mladino primerne knjige.
2.)	Mladinska čitalnica naj nudi le mladinske revije in časopise (»Sokoličc »Naša radost«, »Mlado Jutro«, »Zvonč«V<, »Naš rod« i. dr.) Mladinska čitalnica je posebno važna v času, ko mladina ne more na igrišče.
3.)	Mladinski oder pri katerem sodelujejo le najmlajši igralci.
4.)	Lutkovno gledališče, ki ga vodijo starejši člani, prinaša mladcem obilo po-
uka ln razvedrila.
5.) Mladinski pevski zbor skrbi za ljubke pevske nastope tn vežba mladino za bodoče marljive in izvežbane društvene
pevce. Podobno tudi mladinski odseki.
Pomladi in poleti pa prinašajo mladini obilo veselja skupni izleti pa tudi društvena taborenja. Sploh so možnosti, ka<o zaposliti mladino za okretne društvene voditelje, neizčrpane.
Mlklavževanje za našo deco. Voditelji mladinskega od-eka naj pazijo, da bo v delovnem načrtu vedno dovolj izpremembe. Poleg resnega dela tudi kaj veselja. Ne pozabite, da je Miklavžev večer tradicionalni praznik naše mladine. Obdarite na večer deco! V društvih, kjer ^e mladina že pra tičuo udejstvuje, bo ta večer še posebej toplo pripravljen. Sokolski prednja-:i, ki vežbajo mladinske oddelke, naj predlože spisek onih, ki so redno posečali telovadbo in sodelovali pri javnih na topih. Takisto tudi vodja pevskega zbora in ostalih odsekov. Kjer utegnejo, naj darujejo socialno šibkejšim družinam darila praktične potrebe (nogavice, perilo, čevlje itd.)
Kako priti do srei tev za obdarovanje? Nekaj bo morda naklonil društveni odbor, če nimajo mladinski odseki lastnih blagajn ali fondov. Starejšim društvenim delavcem, ki bodo poja nili imovitejšim članom in društvenim prijateljem socialni pomen prireditve, se bodo gotovo prav radi vsi odzvali bodisi z denarnim prispevkom ali s praktičnim darilom.
In kako bi bilo, ko bi mladina sama priredila kako igro, pevski nastop ali akademijo v korist sklada za Miklavževa darila? Gotovo bi kupček za nabavo daril precej narastel. Saj se prošnji otrok nihče ne upira, kadar ga vabijo k njihovim prireditvam, zlasti še, če imajo slednje nesebičen namen. Prijatelji bodo nabrali potrebna sredstva za obdarovanje vseh mladih aktivnih društvenikov, majhen spominek pa bo lahko dobilo tudi vsako dete, ki bo prišlo na miklavževanje. Na ta način se deca naveže na društvo in ko doraste bo stopila v vr te delavcev, I. G.
Pariz — 1937
Francoski kra'j Franc I. je že pred št'rimi stoletji piisal Karlu V. o evoii prestolnici: »To ni mesto, marveč svel« in je e tem podal zgovorno sliko tedan eira Pariza. Danes je to povdarieno v toliki meri, da Pariz upravičeno predstavlja kulturo in napredek celega sveta in združuje predstavnike vseli narodov v celoto, želino novih vtisov, pouka in zabave. Pariz bo pnihodnje leto ponovno uveljavil svojo privlačnost, ki prevzame vsakega obiskovalca globoko in nepozabno.
Razstava zahteva veKko priprav. Mesto je moralo spremeniti svoje zunanje lice, da tako poudari važnost prireditve in razliko od dosedanjih spdotšno znanih kolonialn li razstav. Žrtvovan je bil Trocadero, ki je leta 1878. olepšal iice Pariza in preseneti^ obiskovalce takratne razstave. Za razstavo lela 1937, je bilo treba zgraditi novo e©sto, zato je bil zahtevam povečanega prometa žrtvovan spomenik prejšnjega pojmovanja takih mednarodnih prireditev. Prometna vprašanja 60 na dnevnem redu. podzemna železnica bo rešila marsikatero kočljivo nalogo in s tem povečala občudovanje tehnike velemestnega prometa.
Ogromni razstavni prostor nam bo nudii mnogo zanimivega. Med neštetimi dokazi podjetnosti sedanje dobe bomo videli tudi naše domače izdelke. Naša narodna razstava nas bo pozdravila v tem velikem in daljnem mestu! Spomenik našemu Velikemu Kralju pa nas bo prepričal o Njegovi nepozabni Slavi.
število udeležencev posameznih ekskurzij bo omejeno, da bo jx>tovanje in bivanje udobnejše. Zato pa bo več ekskurzij in sicer predvidoma v juniju, juliju, avgustu, septembru in oktobru. Na ta način bodo mogli prijavljena izbrati čas, ki jim bo najbolje konveniral. Udeležencem bo vedno na razpolago strokovno vodstvo, na želio pa bo omogočeno tudi prosto ogledovanje Pariza brez vodstva.
Vsaka ekskurzija bo trajala okrog 12 dn*; od tega bodo udeleženci celih 9 dni v Franciji. Poleg osemdnevnega bivanja v Parizu ®ta predvidena dva izleta v Le Havre — Trouville in Versailles _ Trianon.
Pot iz Ljubljane gre preko Jesenice, InnSbrucka, Zuricha do Pariza brez prekinitve. Pot je sama na sebi prenaporna, da bi si po^eg tega mogli udeleženci ogledovati še posamezna mesta ob proei. Ekskurzije pa se bodo vračale preko Ženeve (z ogledom palače Zveze narodov in Mednarodnega urada dela), Milana (z ogledom S<-'ale iu ka" tedrale), Benetk (s popoldanskim izletom na Lido) in Rakeka.
V Parizu si bomo ogledali svetovno razstavo ter vse zanimivosti (Are de Triomphe. Madeleine, Grand-Pa'ais, Palai^-Roval, Louv-re. Les Invalides. Montmartre, Pantheon. Luxembourg, Pere Lachaise itd.). Vsem bo dana možnost da si ogledajo veletrgovine, modo in luksus ter se udeležijo tudi zabavnega programa te največje evropske prireditve.
SOKOL
Sokol I, Ljubljana-Tabor bo imel v nedeljo, ob pol 14. irri v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru žalno spominsko svečanost za vsemi umrlimi brati in sestrami Sokola I. Ob tej priliki se bo spomnil imenoma vseh bratov in sester Sokola I, ki so umrli v fa®u med 1. novembrom 1935 in 31. oktobrom 1936. kakor tudi vseh v tem času umrlih najbližjih svojcev svojih članov in članic. Vabimo k udeležbi na tej žalni svečanosti, ki jo Sokol I. vsako leto na ta dan jiosveča spominu vseh svojih dragih. nej>o-zabnih pokojnikov. Zdravo! Uprava-
V Mandaiini poleg sibenika gradijo sokolski doni. V današnjih časih, ko ne preo-slaja preveč denarnih sredstev, so si bratje uredili gradbeni razpored tako. da zidaio v presledkih. Dosedaj je zgrajenega že toli« ko. da društvo lahko izvaja v njem redno vežbanie. Razpolaga pa tudi ie z nekateris mi stranskimi prostori. Dom je zdaj vre« den ie nad četrt milijona dinarjev, zgrajen pa je v glavnem brez dolira. DovrSitev nove sokolske trdnjave bo sledila, ko l>o društvo spet nabr.T!o dovolj srsd^lev. Vztrajnost mandalinskih bratov in sester je lahko z^ zgled marsikateremu društvu.

mi
"i AM '
i^Kf ■
A. Poltzer:
32
Pot brez cilja
Boman
»Mar ee bojite, da ne bi s svojo izpovedlbo koga Obremenili ?c je vprašal z izrazom, ki se mi je zdel
prežeč.	.
Očividno ve o milijonarjevem morilcu vec, kakor mi je izdal odvetnik Buonavoli! me je izpreletelo.
Zbral sem se. fflas mi je ravnodušno zvenel, ko sem vprašal: »Ne vem, koga naj bi obremenil, gospod sodnik?«
Preiskovalni sodnik se je samo nasmehnil.
»Vi ste torej slavni Buffalo Belimi! Na vojni ste bili častnik — nemška oblastva so mi poslala podatke o vas!«
Zakaj mi je to pripovedoval?
>Po vaših mislih so pač položaji, v katerih mora genffcleman molčati, jelite? Molčati celo tedaj, kadar spravlja z molkom samega sebe v nevarnost,« je s pikrim nasmeškom rekel preiskovalni sodnik.
Nato je nadaljeval: »Vem, da bi vam zaman razlagal, kako napačno je vaše ravnanje. Sodnikova naloga je, da zadosti pravičnosti. Tior ga ovira pri tej težavni nalogi, ta...« Premolknil je, ne da hi dokončal stavek.
Ostal sem nem.
Sodnik je vzdihnil. »Nu da, za kavalirja velja
pač nezapisani kodeks časti, ki mu pomeni več od zakona w nravstvenega čuvstva...«
Čeprav sem bil sam pri sebi prestrašen, sem navzven vendar kazal miren obraz. Posrečilo se mi je celo, da sem si dal izraz človeka, ki mu je dolg čas.
Molčal sem, ker je bila Milica bodisi nedolžna — in v tem primeru bi jo bila utegnila spraviti moja obremenilna izpoved v podoben položaj, kakor je bil ta mah moj — bodi si kriva — in v tem primeru sem bil sokriv njenega dejanja. Kajti: ali bi bilo brez moje navzočnosti na ladji prišlo do katastrofe? Ali sem bil glede na to "prav jaz poklican, da pomagam odkriti storilca... ? In končno, s svojim molkom nisem mogel škoditi nikomur drugemu kakor sebi...
Preiskovalni sodnik je nazadnje vzdignil glavo iznad svojih papirjev in suho dejal: »Nu, tudi brez vas bomo našli krivca! Odredil bom vašo izpustitev; če se državno tožilstvo ne bo upiralo, boste lahko še danes zapustili jetnišnico. Potni list vam seveda zadržim; Bejruta za zdaj ne smete zapustiti.«
Pozvonil je. Ko me je paznik odvedel, je preiskovalni sodnik samo kratko pokimal.
Naslednje ure so bile prepolne misli o moji najbližji prihodnosti. Priznam, da mi je vkljub vsej nejeveri rojil po glavi načrt, kako bi našel maha-radževe uropane dragulje. Pri tem sem kar pozabil, da se za zdaj ne smem ganiti iz Bejruta.
V prvih popoldanskih urah so se vrata moje ječe odprla. Bil sem prost!
Buonavoli in Marijana sta me čakala. Odvetnik je kazal samozadovoljni obraz kirurga, ki se mu je pravkar posrečila težavna operacija; Marijani-na radost je bila nesebična.
Čez pol ure smo sedeli vsi trije v prvem bejrut-skem restoranu. V proslavo tega trenutka nam je bilo najboljše, kar je zmogla njegova kuhinja, komaj dovolj dobro. Takih misli je bil Buonavoli, ki se mi ni zdel zaničevalec dobrih založajev.
In tako se je pričel naš »zajtrk« z ostrigami in se po petih ali šestih skledah končal s sladoledom, ki je bil res prelesten. Po turški kavi se je odvetnik poslovil.
»Kako sem vesela!« je tiho rekla Marijana.
Tudi brez tega zatrdila bi ji bil verjel. Njen žareči obraz in vsaka njenih besed sta še prerazločno pričala, kolikanj je blažena, da se je vse tako srečno obrnilo.
Marijana, še enkrat in še tisočkrat bi se ti rad zahvalil za vse, kar si storila zame!« sem ganjen vkliknil. »Rodna sestra se ne bi bila mogla bolj zavzeti zame. Kako naj ti poplačam vse to, Marijana ... ?«
»Nikar ne govori o tem! Kaj sem pa storila zate? Toliko kakor nič. 2e dolgo sem si hotela ogledati Sirijo. Zdaj sem jo videla.«
»Saj nisi nikamor prišla iz Bejruta!«
»O, ta mi kar zadostuje! Najrajši bi se že spet vrnila,« je rekla z nasmeškom.
Seveda nisem verjel, da bi bila njo, ki je bila — kakor jaz — že nekajkrat prepotovala svet, prav želja po zabavnem potovanju prignala v Bejrut.
A saj sem poznal njeno navado, da c znala žrtev, ki si jih je naiožila za dn ka. Samo da ba prehitela nadaljnje hvaležnosti, je jeia govoriti o praktični
V »Grand Hotel de Syrie«, kjer je tuc novala, mi je bila naročila sobo. Prišlo sel, da nimam tako rekoč ničesar s sel rom sem bdi v tisti obleki, ki sem jo im< Monte Carlu, ko me je srečala Milica.
»Koliko časa te bodo še zadrževali?« la Marijana.
Na to vprašanje ji seveda nisem mo riti. Po kratkem premišljevanju je deja zo boš moral pisati, da pošljejo prtlj boj...«
»Bolton ...« sem pričel.
»Da, Bolton! Cas je, da zveš kako je vekom! Gotovo je, da ni to, za kar se
»Marijana, videl sem njegove listine uradnik ameriške Pinkertonove družbe.
»Ne verjamem. Ko sem bila v Zdru vah, sem srečala tega človeka ob prav p< nih okolnostih. Saj veš, da sem lani nast< nih ameriških velemestih. Novembra n bila v Baltimoru. Nekega večera sem bo tovarišev v neko nočno zabavišče. Bi šen plesni klub, ki je bil že izza dni pri dokaj sumljivem glasu. Vendar — ali i zaradi tega se je zbiralo v njegovih pre boljše občinstvo.
TUDI VAŠ NOVI PLAŠČ - OD PAULINA
KJER KUPITE VSE: BLAGO, KRZNO, PODLOGO IN Nj KROJAŠKO DELO IZ PRVE ROKE, ZATO NAJCENEJE. KONFEKCIJE PAULIN, LJUBLJANA, KONGRES?
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pri-rtojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ea vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— xa šifro aH dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objav« oglasa Din 17*-%
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Din %. • v znamkah
Oglasnega oddelka »Jntra« odgovor, priložite
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji na oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842 se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipuh
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se ni oglasov, je naslavljati na: Oglasni odd „Jutra", LJubljana.
Službodobi
Besed* 1 Din. dsvek 8 Dto m §ifi» (lajanje naslova S Dio. Najmanjši tneeek 17 Dto.
Mojstra
prirezovalnice
la Šivalnice. ki je obenem tavežhan modeJir, sprejme-■ko takoj v -rta!no zaposlitev. Predpogoj večletna praksa v miemskifc tovarnah v zgoraj imenovani specijalnl stroki. Ponudbe na »Jan«, tovarna čevljev, Tri«.	35703-1
Služkinjo
ki xna dobro kuhati. šivati ter vsa vrtna tn hišna dela opravljati, sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra.
35S09-1
Voznike
t testnimi konji al] vozili ta aa drobno provizijsko prodajo buriva, sprejmem. Pr nud be na ogl. odd. Jutra pod »Sezona«
25806-4
Mesarskega
pomočnika
takoj sprejmem. Jože Ja^odič, Kodeljevo. Zadružna ul. 8.
259:8-1
Mizarskega
pomočnika
jn vajenca sprejmem takoj. Jožef Mra*. Glince XIII/5.
35796-1
Službe išče
Vsaka besed* dO par; davek 8 Dia. ea lajanje naslova 6 Din, najmanjši tnesek IS Din
Brivski pomočnik
prvovrsten v moški stroki tž8e službe. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko; »Prvovrsten«.
25S21-2
Brivski pomočnik
rojaščine prost, dober delavec in perfekten bubištu-oer bi rad spremenil službo. Naslov v vseh posl. Jutna.	25788-2
Zaslužek
Vsako prepisovanje na stroj
nr®veamom na dom. Naslov postiti v ogl. odd Jntra.
35694-3
Potniki
Beseda 1 Din. davek S Din ta šifro »Ii lajanje aaslovs 5 Din NajmanjS tneeek 17 Din
Zastopnike
za Ljubljano in ostale kra je za sklepanje dobroido-eih zavarovani, sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutro pod »Dober zaslužek«.
35779-5
Prodam
Beseda 1 Din. davek 3 Din ta šifro ili lajanje naslova 5 Din NejmanjiS tnesek 17 Din.
Prst za vrtove
; h umu s) dobavi takoj po ii',rkl cen: in v vsak; množini Gradbeno podjetje Anton Mavrič, Tyrševa c. 55. U!»f<,'i 53-82.
JS762-6
Rudge
500 cm3, s prikolico in BSA 350 cm3, v najboljšem stanju ugodno naprodaj. Pojasnile: Trgovina Zaloška c. 31.	35814-6
Živali
Beseda 1 Din. davek 8 Din šifro Ul lajanj« islova 6 Din Najmanjši snesek 17 Din.
Bel špic
-sjbz 3_r es »!<ioa« ^u kel. Oddati ga je proti nagradi v Tavčarjevi ul. l/II.
35796-27
Papagajček
modri, je ušel s Trdinove ul. štv. 2 Najditelj naj ga vrne proti nagrada na ime g. Babšek.	35793-27
Kupim
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Parne cevi
stare ali plinske kupim. Dmenzije 1, 2. in 2% eol, ca. 200 m. Ponudbe z navedbo cene na: Tekstilna družba. Koiaki.
35823-7
Prestavo za žago
zobčasto kolo za lesen gre-dedj, 2.5 do 3 m višine z tribo. dobro dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na Fra njo Skerbinjek. Ruš?
35778-7
G. Th. Rothman:
Gospod Kozamurnik gre na letovanje
»Nocoj se pa morata zadovoljiti s kopalnico!« je dodala. Gospod Kozamurnik, ki bi se bil zadovoljil še s čim drugim, je radostno sprejel ponudbo. Moral je torej spati v kopalni kadi, med tem kosopostlali ženi na treh stolih. »Ali dobro ležiš, ženica?« je vpra-
Beeeda i Din, davek 3 Duj ia šifro ali dajanje oaslova o Din. NajmanjS) isaek 17 Dto.
Krožno žago
kupimo. Ponudbe na gradb. podjetje G. TCnnies. Ljubljana. Tyrševa 35.
25797-29
Beseda 1 Din. lavak 3 Du, ia šifro ili lajanje uaslova ? Din Najmanjši tnesek 17 Din.
Hranilne vloge
vseh vrst
Kupuje po aajvišj: cen takoj v gotovini.
Al. Planinšek
Ljubljana. Beethovnova al. 1VL Telefon 35-10.
314-16
Najsigurnejša naložitev kapitala!
:77.000 kv. m gradbenega ali industrijskega terena na per>feriji industrijskega mesta v Slovenji. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Povišanje vrednost 50%«.
35753-16
Hranilne vloge
kupite ali proda ste
najboljše potom moje pisarn«
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka li Telefon 38-10.
26803-16
Kupim knjižico
Mestne hranilni-ce ljubljanske za znesek Dn 60.000 aU pa za 103.000 ali 50.000. Plačam takoj, ostanek v mesečn;h obrokih. Ponudbe no ogl. odd. Jutra pod šifro »Nujno rabim«.
25602-16
Beseda 1 Dtn. lavek . Du. za šifro ali dajanje aatlovj. 5 Din NajmanjSi uieset 17 Dto
Javna dražba V Prevaljah,
Mežiška dolina,
na sedežu vseli oblasti, na najprometnejš; toč-ki. prodamo 24. novembra 1936. •:nnnadstropno hišo z go stilno in trgovino. Lepi veliki prostori, sobe za tujce in letoviščarje, veliko novo dvorano za razne prireditve, lep vrt in gospodarsko poslopje. Najlepša priložnost za podjetnega go-■t lničarja ali trgovca. Ce-nilna vrednost Din 472.O00. Najmanjši ponudek Din 213.000.- Plačilni pogoji za zdražitelja jako ugodni. Vsa podrobna pojasnila daje: Hranilnica jn posojilnica Prevalje.
256-30
	os	S
hhkll		
Beseda 1 Din. davek S Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniii tneeek 17 Din
Trisobno stanovanje
komfortno, v sredini mesta, takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28684-31
Garsonsko
stanovanje
v centru mesta, oddam 1. novembra. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
35663-31
Sobo in kuhinjo
oddam. Zg. Šiška 9!.
25811-21
Trisob. stanovanje
s kopalnico hi vsem; pri-tiklinanV oddam takoj v hiši: Gledališka ul. 7/11.
Bef.hnvnrtv* 11] 1KVT IT in
Sobo odda
Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali lajanj« naslova * Din. NajmanjSi tnesek 17 Din.
Lepo sobo
i dobro hrano, oddam ■ivem ali trem boljšim gospodičnam al: takoncema. Kopalnica, poceni kurjava. Strossmayerjeva 4/1. desno nasproti gimnazije ne Po Ijanah.	25770-23
Opremljeno sobo
sredi mesta, oddam ledi jaku Poseben vhod. elektrika parket. Prečna ul. 8. zraven menze ln kopeli.
258:3-33
Dve opremljeni
sobi
s posebnim vhodom |n souporabo kopalnice takoj oddam. Masajykova 23.
33804-33
Lepo sobo
s strogo separiranim vho-d m poceni oddam. Dolenjska c. 13. pritl'čje.
35317-23
Opremljeno sobo
lepo in snažno^ s posebnim vhodom takoj oddam. Sv. Jakoba trg 8.1. levo.
25834-33
Sobo
svetlo, zračno, s nrano in vso ostalo oskrbo, oddam 3 minuti od tramvajskega postajališča oddam dvema gospodičnama al gospodoma. Aljaževa 30. Sp. Šiška	-2.V:
Sobo
lepo, opremljeno oddam gospodu po zelo nizki ceni. Poizve se Cankarjevo nabrežje 33/111. levo.
25816-23
? gospodični
ali gospoda
sprejmem na stanovanje v tii zrnrno sobo s hrano ili brez. Florjanska ul. 22 26815-23
Malo sobico
»ddam sol:dni n«»bi. Naslov v vseh posl. Jutra.
. 5801-33
Sprejmem osebo
v dobro oskrbo za Din Naslov v vseh posl. Jutra.
26784-23
Opremljeno sobo
prostorno, separiran vhod. v centra, s kurjavo, event. zajtrk, oddam v C galeto-vj ul. M/111, tudi s souporabo kopalnice.
35792-53
Prazno sobo
nasproti pošte. prijazno, oddam za obTt. pisarno ali stanovanje. Naslov v vseh posl. Ju-tra.
35781-23
Beseda 1 Din la/ek 8 Din ia šifro Ul lajaojr naslova ' Din NajmanjSi tneeek 17 Dto
Hubertus
nepremofiljiv temnosiv in v različnih barvah po Din 250.— ter vsa druga oblačila po neverjetno nizkih cenah pri PRESKER-JI1.
Ljubljana. Sv Petra c 14
Promet o vseh svetil
Odredbe uprave policije in mestnega poglava
Informacije
Beseda i Lha. lave* „ Dn> u šifro alt lajanje iaaiot» i Din NajmanjSi uiespfc 17 Din
Preklic!
G. Pestlu Alojzu. pek. mojstru v Ljubljani. Kla-dezna ulica 19, dano pooblastilo za prodajo hiše v Kladezn: ulici 1(9, sva sporazumno jaz Sugman Karel, pekovski mojster v Vevčah št. 30, kot lastnik, in g. Pestel Alojz razveljavilo. Ljubljana 38. oktobra
Sugman Karel
35790-31
V oglasnem oddelku »Jntra« naj dvignejo:
Aglen fotograf, Brec cilja, Blond:nka. Boljši lokal. Do 30. t. m., Dunajčanka Dama. Dobro ohranjen avto. Denar takoj. Dober in soliden. Fiksum in provizija. Fin in miTen značaj. Gotovina parcela, Hladne jesen. Hiša — Ljubljana note). Iskren prijatelj. Krasen
razgled. Kri sta. Kavcija, Logar, Lokomot.va. Ljubljana 69, Mizar. Mirna 33. Marija potrata. Mlada. Mla da. Mali izdatki. Milarna. Mir n snaga. Nujno. N«v vember. Organizator. Poštena in varčna. Perfekt.na kuharica. Pol milijona. Poštenost. Prodom vsled bolezni, Rabim takoj, Reeoa in samostojna. Samostojen v delu. Stalno stanovanje. Solidna, Samo resni. Takoj denar. Trajni zaslužek 17. Ugodna lega, Ugodni pogoji, Vila na jugu.
□t II I I II H I i H » a IC» 1100
□ uspehov
na
en oglas
»
„JUTRU"
Gostilna HVAR
Vsaki petek morske ribe po izberi. — Prima Hvarska in viška vina. — Vsaki čas gorka in mrzla jedila. TOČNA POSTREŽBA. Se priporoča SOMAI.UK MARKO, Poljanska c. 11
Narodna
tiskarna
LJUBLJANA
Telef. 2059
Suha drva, ^r % premog.
Karbopakete m ^ dobite pri
t DACA^MIV
(Kdor ogtažuie
ta napreduje f
100°/,
od tega. kar iščete:
ii <i ■ i j. i _ . .	1 .f — 4 ^
ČUVAJ VAŠEGA
Ljubljana. 29. oktobra
Uprava policije odreja sporazumno z meet nim poglavarstvom glede prometa ob priliki praznika vseh svetnikov naslednje:
1.	Dne 31. t. m. in 1. ter 2. novembra je dovoljen na pokopališče k Sv. Križu za vsa vozila brez izjeme vključeno tudi kolesarje, samo enosmerni promet in sicer je dovoz dovoljen po Tyrševi, Linhartovi in Savski cesti, odvoz s pokopališča pa samo po šmar tinski ce«ti.
2.	Ker bo te dni obratovalo na tej progi večje število avtobusov, se iz prometnih varnostnih ozirov odreja za avtobuse sledeča stajališča:
I.	StajališČe (v obratu 3 vozovi): Tavčarjeva ul desna stran, smer proti Tyrševi cesti.
Za ta vozUa velja kot dovoz nap okopali-šče sledeča pot; Tavčarjeva ul.. Tyrševa cesta, Linhartova. Savska cesta; odvoz; Med hmelinikl, Šmartinska. Jegličeva. Vr hovčeva. Vidovdanska, Romenskega, Kolo dvorska. Tavčarjeva ul.
II.	StajaUšče (v obratu 3 vozovi); Miklošičeva cesta nasproti hotela Union.
Dovo? do pokopališča: Miklošičeva, Ma-sarykova, Tyrševa, Linhartova, Savska cesta.
Odvoz: Med Hmcljniki Smartinska, Je-gličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska. Komen-skega, Resljeva, Sv. Petra c., Marijin trg, Miklošičeva cesta.
Avtotaksi in izvošeki imajo v teh dneh stajališče v Frančiškanski ulici, nasproti kavarne Union.
III.	Stajališče (v obratu štirje vozovi); Krekov trg. Dovoz na pokopališče: Krekov trg. Pred Škofijo, Stritarjeva ul., Marijin trg, Prešernova ul.. Tyrševa c., Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med Hmeljniki, Šmar tinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska Komenskega, Resljeva, Zmajski most. Kopitarjeva, Krekov trg.
IV.	Stajališče (v obratu 4 vozovi); Kongresni trg ob vremenski hišici). Dovoz na pokopališče: Šelenburgova ul., Tyrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med Hmeljniki, Smartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resljeva, Krekov trg. Pred Škofijo, Stritarjeva, Mari jin trg, Wolfova, Kongresni trg.
V.	Stajališče (v obratu en voz): Mestni trg — pred Magistratom. Dovoz na pokopališče: Stritarjeva ul. Marijin trg, Prešernova ul. Tyrieva, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med Hmeljniki, Smartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resljeva, Krekov trg, Pred Škofijo, Magistrat
3.	Vsako prenatrpanje vozil je v smislu obstoječih predpisov strogo zabraniti in imajo šoferji odnosno sprevodniki sprejeti le ono število potnikov, kolikor je komisi-jonelno dovoljenih mest (sedežev in stojišč)
Varnostni organi imajo nalog, < bi bila prenatrpana izločijo iz jim zabranijo nadaljnje obrato tega se tudi občinstvo opozarja v vozove, ki so žf- z najvišji; številom potnikov zasedeni.
4.	Občinstvo se opotarja. ds dopustna cena za enosmerno v kopališče 2.50 Din.
5.	Občinstvo, posebno starše opozarja, naj se strogo drže ceste, kjer ni hodnikov, da se zgodam in ne ovirajo po ne po meta.
6.	Glede parkiranja pred p kakor tudi glede vožnje same, vozači brez izjeme strogo ravn dilih službujočih organov.
7.	Koledarji se opozarjajo, i na pokopališče s kolesi zabra
8.	Ker se vsako leto dogaja liki spominskih svečanosti, ki praznik Vseh svetnikov na pok činstvo stopa na grobove, po* vojaške grobove, ter jih poško< zarja da dobe varnostni orga: take osebe legitimirajo in pri j; bo proti njim postopalo ter poravnati povzročeno škodo.
9.	Občinstvo se opozarja, da pokopališče dovoljen izključno ] desni strani cerkve (ki so nav* izhod pa je izključno skozi le je med cerkvijo in upravDim p kopališča).
Iz življenja na
Z Jesenic
s— Na dan krstne slave nai
v soboto 31. t. m. priredita po dranske straže na meščanski in li slavnostno aikademijo v teL rodne šole ob 30. Z akademijo kratko predavanje. Občinstvo & prireditvi, da bi dalo na kak na nja najmlajšim jadranskim str njihovo hvalevredno vnemo m morja. Praktični pomeni organi najbolje vidijo iz tega, da je le na naš Jadran 45 otrok v d v. Revnejši so obiskali Jadran na gani-zacije. ostali pa so nekaj ti spevali.
s— Knjige Vodnikove družbe
Člani jih lafcko dobe pri svoji kih. nečlani pa jih tudi dobe p ku g. Jožetu SvetJinu. ki iima š« dov na razpolago.
f
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da Je naSa zlata mama, gospa
Jutijana Randl roj. Natek
posestnica v Dolenji vasi
v 73. letu starosti v četrtek 29. t. m. zjutraj po kratki bolezni nepričakovano mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb naše nepozabne mame se bo vršil v soboto 31. oktobra ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v št. Pavlu pri Preboldu.
St. Pavel pri Preboldu, dne 29. oktobra 1936.
žalujoča: FRANC in ANTON, sinova — ter rodbini NATEK, SLANDER in vsi ostali sorodniki.