131. številka. Ljubljana, v ponedeljek 9. junija XVII. leto, 1884. Izhaja vaak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za viie leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če He oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pravn išt v o je v LJubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolbii". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Slavnost v Mozirji. (Daljo.) Izlet v Nacaret. Drugo jutro bil je izlet v Nacaret, sv. maša, pri katerej ao 4 Sokoli stregli, pevci pa tako ubrano peli, da je bilo vse občinstvo giojeno. Ko smo se po maši naužili prekrasnega razgleda, korakali smo z godbo in mej pokanjem možnarjev v g. Turnšeka gostilno, kjer je bil izvrsten zajutrek in mnogo iskrenih napitnic. Dr. Fon napil je starosti g. Lipo ldu, slednji starosti Valentin čiču, ta zopet Savinjskemu Sokolu in njega starosti, pri katerej priliki so Sokoli vsakega starosto dvignili na rame. Bila je Še cela vrsta napitnic: na pevski zbor in g. V a-lento, na b. Legata, na češke Sokole itd., katerim pa vsem ne more biti mesta, ker ho je poročilo itak že preveč raztegnilo. — Poslovivši se od požarne brambe Rečiške, korakala so vsa društva v Mozirje, kjer je bil ob 11. uri obed, po obedu pa „zaatavenička" gospej soprogi staroste Lipolda. Po končanem petji poslovil se je starosta g. Valentinčič v iskrenem govoru od Mozirja in njegovih u/.orno narodnih in gostoljubnih tržanov izražajoč nado, da kdaj i Savinjski Sokol poleti čez gorovje v belo Ljubljano, kjer bode vsprejet z jednako gostoljubnostjo in navdušenostjo. Mej tisočerimi živio- in slava-klici odpeljali smo se po slovesnem nagovoru g08p. Lipolda po lepi dolini proti Celji, povsod pozdravljani od mnogobrojnega občinstva, ki je pri tej slavnosti pokazalo, da ki i ni voda, da je narodna zavednost prosi nila že vse kroge. Mej slavnostjo došli so naslednji telegrami: Praga. — Sredfčne blahoprani a pozdrav bratrski snaham vašim vlasteneckvm bfimave na zdar! Dr. Karel Lin ha, starosta Pražskeho Sokola. D Jakovo. — Misiju i srcem uz jednokrvnu braću dielimu Vašu slavu i radost, kličuč: živeli Slovenci! Živio Savinjski Sokol! Bio Vaš barjak, oko kojeg se sakupila jednorodna braća kažiputom ujedinenju Hrvata in Slovenaca! Slava! Pjevačku društvo „Sklad". K ar lovec. — Vrh nebesni živio mlademu Sokolu, kateri naj varuje Spodnji Štajer pred ropom sovražnega kragulja. Večna slava vsem Slovencem, kateri stoje kakor skala za rod in domovino ter neso elastični! Berger, Hren, Dvvornig. Karlovec. — Deputacija Hrvatskog Sokola kod svečanosti „Zore" kliče vam burni živio! Ptuj. — Duh božanski razplamenivši apostole na zvršitev vseblažilnega poslanstva, ohrabri po vzgledu Črnogorcev razumnike na složno slovensko in slovansko delovanje. Živela naskorem združena lepa naša domoviua Slovenija! Živelo stomilijonno Slovanstvo! Raič. Maribor.—Žalibože zadržan osobno bo udeležiti denašnje slovesnosti, sem vsaj v duhu v vaši sredini. Nadejam se in želim, da bode danes blagoslovljena zastava vselej znamenje čiste ljubezni do naroda in domovine, znamenje čistega združenja v borbi zoper napade, bodi si zastran tujcev, bodi si za8tran krivih prijateljev in ako bode ljubezeu bo-riteljev za sveto reč Čista, ognjevita in stanovitna kakor nam velijo barve narodne zastave, bode ta nam tudi h konečnej zmagi svetila! Dom in k u š. Ormuž, — Žalibog, da mi ni mogoče biti navzočuim, a v duhu kličem pa z vami: Naprej, naprej moj mili narod! Dr. Geršak. Šmarije pri Jelšah. — Bratska ljubezeu in mejsobna podpora mej Kranjcem in Štajercem v prospeh narodne zadače naj ostPne nerazrušljiva! Živeli Sokoli! Dr. Josip Derč. Klosterneuburg. — Akademično društvo „Slovenija" up Dunaji kliče narodu zbranemu v lepi Savinjski dolini: Neomndeževana ostani vedno sveta narodna zastavaT! Gradec. — Društvo „Triglav" čestita Savinjskemu Sokolu k današnji slavnosti, katera je sijajen dokaz slovenske probujenosti in Slovanske vzajemnosti. Fon, podpredsednik. Rogatec. —K visoki narodni svečanosti Savinjskega Sokola čestita in zakliče: Naprej zastava slave! Živeli zbrani domoljubi, krepko naprej, da zmagamo častno. Politično kmetsko društvo na Slatini. Karlovac. — Hrvati sakupljeni u Karlovacu, slaveč dvadesetpetgodišnjicu „Zore", šalje vam bra-tični pozdrav i klicu: Sokole, živi, diči se i razširi svoja krila medju junačkom bračom preko Sutle. Janko II o ii ni su ti , podpredsjednik „Zore". Rib u i ca. — Slava hrabremu Sokolu! Živeli vsi zbrani gostje! Požarna brani h a Ribniška. Gorica. — Savinjskemu Sokolu o priliki blagoslovljenja društvene zastave z jadranskih bregov navdušen: Na zdar! „Soči-." Dunaj. — Odločno narodna ideja omogočila je sijajno vašo slavnost. Slovanstvo naj prodira. Hrvatje, Slovenci združite se! V duhu z vami. Penizek, Čeh, Blazovski, Poljak, Puke, Marold. Samobor. — Vječna vam čast juuačka braćo Slovenci. Novoposvječeni barja!- vas vijajoč se visoko nad strastimi i neslogom budi vam sijajnim vodjom u luku vjerne sreče blagostanja in slobode mile nam Slovenije. Za pjevačku društvo „Jeka": D. Kueovan, predsjednik. Sevnica. — Stojimo vedno narodu na čast in brambo, v to ime pomozi Bog! Trg Sevnica. Djakovar. — Duhom navsočna pri denašnjej pomenljivej slavnosti, iti vsega srca pozdravljava zbrane udeležnike, posebno pa brate iz Trsta in Hrvatske, ki bo tako sijajno zasvedočili svojo bra-tovsko slogo. Ivan Hribar, D. Schmirman. Boleč. — Izpod Triglava pošiljamo vam vrli Sokoli in vašim čestitim gostom presrčni pozdrav: Nazdur! Bolška Čitalnica. Brno. — Byt čy nas hory a vod^- delili, že srdčem jzme zdedili od matky Slavie, volame z Moravč vam srdečne na zdar! Živeli! 11 r n s k y Sokoli. Celovec. — Vrlim Sokolovcem in vsem iskrenim rodoljubom Savinjske doline: Živio in slava! Celovški Slovenci. Gorica. — Savinjskim Sokolom, vrlim nadim bratom o blagoslovljenji zastave srčen pozdrav. Čitalnica v Gorici. (Daljo prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 9. junija. Vlada neki želi, da bi v novem moravskom deželnem zboru bile vse stranke zastopane, da bi pa nobena ne imela velike večine. Ona neki ne more dopustiti, da bi v moravskom deželnem zboru jedna velika stranka drugo nadomestila. Iz tega se razvidi, da vladi ni dosti mari, da bi češki Slovani dobili v tej provinciji pravo veljavo, katera jim gre po številu češkega prebivalstva in po davku, katerega plačujejo. Nuj raj še bi obe stranki oslabila in potem s svojimi kimovci vladala, ki bi povsod odločevali veČino. Potem bi pa ostalo večinoma vse pri starem, nemštvo bi se negovalo, kakor dozdaj, samo včasih, kadar bi morda v državnem zboru potrebovali češke glasove, bi se moravskim Čehom LISTEK. Knez Serebrjani. (Kuski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) (Dalje.) XXVIII. Poglavje. Ločitev. Jedva se je prikazala zarja, že je Perstenj uzdignil svojo četo. — Prijatelji! — rekel je razbojnikom, ko so se zbrali okrog njega in okrog Serebrjanega. — Prišel je čas, da Be moram ločiti od vas. Z Bogom, tovariši! — Pojdem zopet na Volgo. Ne spominjajte 8e me Blabo, ako sem kaj zagrešil pred vami! In Perstenj se je nizko priklonil razbojnikom. — Atamau! — zaklicali so vsi v jeden glas; — ne zapuščaj nas! Kam pa pojdemo brez tebe! — Pojdite s knezom, dragi moji. — Z vašim včerajšnjim delom ste se oprali svoje pregrehe; morda zopet postanete, kar ste bili poprej; a knez vas ne bode zapustil! — Dobri fantje, — rekel je Serebrjani, — jaz sem dal carju besedo, da se ne bodem odtegoval njegovej sodbi. Vi veate, da neseni po svojej volji ušel iz ječe. Zdaj pa moram držati dano besedo, in nesti carju svojo glavo. Ali hočete iti z menoj ? — Ali nam bode prizanesel car ? — vprašali bo razbojniki. — To je v božjih rokah, jaz ne maram varati vas. — Morda vam odpusti morda pa tudi ne. Posvetujte se mej seboj, potem pa mi povejte, kdo gre, kdo pa ostane. Razbojniki so se spogledali, odšli so v stran in začeli so se poluglasno posvetovati. Čez nekaj časa so se zopet vrnili k Serebrjanemu. — Pojdemo s teboj, ako gre tudi ataman. — Ne, prijatelji, — rekel je Perstenj, — ne prosite me. Če tudi ne pojdete s knezom, mi vender ne moremo iti skupaj. Dovolj sem se potikal tod, iti moram v domovino. Sprli smo se malo, in raztrgano vrv veži, kakor hočeš, vedno bode ozel. Pojdite s knezom, ali si pa izberite druzega atamana, a rajši poslušajte moj svet, pojdite s knezom; jaz ne morem verjeti, da bi vam car ne odpustil po našem delu! Razbojniki so Be zopet posvetovali, in po kratkem razgovoru, so se razdelili na dva dela. Večji del šel je k Serebrjanemu. — Pelj« nas! — rekli so: — naj se zgodi z nami, kar s teboj! . . . — Kaj pa drugi ? — vprašal je Serebrjani. Drugi so izbrali Hlopka za atamana, a mi ne- čemo iti ž njim! — Tam so vse slabši ostali, — zašepetal je Perstenj knezu: — tudi včeraj se neso teko bili, kakor ti! — A ti, — rekel je Serebrjani, — nikakor nečeš iti z nami? — Ne, knez, jaz nesem to, kar drugi. — Meni bi car ne prizanesel, moje pregrehe neso take. In tudi priznati moram, da mi je dolgčas po Jermaku Timofejeviču; minulo je že nekaj let, kar ga nesem videl. Z Bogom, knez, ne spominjaj so me slabo. Serebrjani je stisnil Perstnjevo roko, in objel ga je krepko. — Z Bogom, ataman, — rekel je, — škoda je tebe, škoda, da greš na Volgo; rajši bi se poprijel druzega dela. — Kdo ve, knez, — odgovoril je Perstenj. in njegov ponosni pogled dobil je čuden izraz: — Bog ni brez milosti, morda tudi ne bodem vedno to, kar sem sedaj! Razbojniki so začeli pripravljati se za odhod. kaka drobtina vrgla. Mesto dosedanjega oficijalnega ponemčevanja nastopilo bi polutic jaluo, ki pa ni dosti manj nevarno. Ker se vlada ne boda dosti potegnila za Čehe v velikem posestvu, zato tukaj tudi ni misliti, da bi Čehi dosti dosegli. Že sedaj se sodi, da bode v velikem posestvu izvoljenih 17 liberalcev, 7 konservativcev, 6 pa iz srednje stranke, najbrž vladnih kimovcev. C« bi bodo morali vse sile napeti V kmetskih in ine.-t.iuh volilnih okrajih, ako hočejo kaj doseći. Nemški zaupni možje imajo danes shod v Brnu, da se posvetujejo o pripravah za bodoče volitve — „Tagesbote aua Mabren" zahteva, da bi bo v Brnu ustanovila nemška medicinska fakulteta, ali naj bi se pa Josipova akademija prestavila v Brno in tudi v sprejemala civilne slušatelje. Kakor se poroča „Narod. Listom" je baron Jovanovič pokhcai, preduo se je podal na svoje in-Bpekticijsko potovanje v južno Dalmacijo dr. Klan'11 k sebi k nekej konferenci, katere se je tudi udeležil prisednik deželnega odbora Vrankovič. V tej konferenci se je doseglo sporazumljenje v raznih do sedaj nerešenih spornih vprašanjih. V kratkem času se bo le imenoval jeden narodnih odličnjako/ ablatusom naim-stnikovim s činom dvornega svetnika, kateri bode zastopal vla.lo v prihodnjem zasedanji deželnega zbora. llrvatuki sabor je v soboto vsprejel od sekovo adreso, ko sta jo še prej zagovarjala predlagatelj Vojnović »ti poročevalec Gjurgjevič b 57 proti 25 glasom. Budgt-tm odsek je že končal generalno in speeijaloo budgetno debato. v nanje države. Srbski vojni ni nister je iz štediluih obzxov opusti ustanovitev 5 novih bataljonov, a znhteval bode, da se sedanji batalijoni povekšaio. Itimlii genitalni konzul na Dunnji. Guba-stov, podal se je na povelje it Petrograda v Bolga rijo, ogledat ti mošnje konzulate. Dokler se ne vrne, bodi* drugi tajnik luškega poslaništva na Dunaji, gospod Kiapovicki, vodil posle konzulata. — Rušita vlada je neki postavila posebno komisijo, da bode preiskovala, koliko o s* nibilističn* rovanja že razširila v vojski. Glavu t naloga te komisije bode, kako odpraviti uzroke nezudovo'jnosti v vojski. B'VaiM'on M senat je sicer v principu vsprejel ločitev zakonov bore pa neki ločitev s takimi pogoji ohžkočiti, da bodo take ločitve, jako redke.— Radi ko j ci Pariškega mumcipainega sveta, ki imajo večino, napovedali so že sledeča predloga : 1. Amne-Btijo za vse politične in ž njimi v /vezi stoječe zločine; 2, občina U(tj napravi javno slavnost ni grobu 1871. leti p:idlili komunistov. L .hko si je misliti, da tako postopanje novega Pariškega municipija vladi ne hode po volji Silno mnogo hi upa v iit-mškili vladnih h stih vzbudi, je. znani članek v nF<»rtuightly-R-iview,M katerega trdijo, di je p-sa! Gialstone. Ta eUnek ima Damreč sif.-o G., i/, cesar hočejo sklepati, da res prihaja iz peresa GJadstouov< ga. Omenjeni časopis |e pa trdil, J a ja pisni ta članek jed en prvih angleških državnikov. Binmarkovi časniki so pri tej priložil 11 kar srdito planili la Gladstoua. Podobno je, da so že jtaiuu Cikali pnložnisti. Liberalna vlada na Angleškem Nemcem m |»o volji, eajboij pa ua;bž jim to preseda da se Anglija hoče mirno sporazu meti s Francijo in tako ustanoviti podlago boljšim razmeram teh dveh držav. Ravno nngl< šku-franosko prijateljstvo je, cesar se boje v Berolinu, će tudi naravnost ne povedo. — Danes se je položil temeljni kameri nemškemu državno/.oorskeinu poslopju, katere sinvuosti se udeležita tuli cesar Viljem in knez Bismarck. Poslopje bode neki jako veli astno. Na I%iorveiK«'in ho bliža spora/umljenje mej kraljem in narodnim zastopstvom. Če tudi so bili ministri obsojeni, vendar ni hotel kralj imenovati novega liberalnega mimsterstva. Z laj je pa neki previdel, da tako ne gre, zlasti, ker ministri in državni svetniki sami previdijo, da se tako dalje ne da vladati. Kralj zdaj hoče imenovati liberalno mi-nisterstvo, samo konservativci ga Še zavirajo, čel novo mimsterstvo bi vse dovolilo storthingu, tudi denarno podporo narodnim brambenitn društvom, ki so pa kralju nevarna, dokler se ne postavilo pod vojaško poveljstvo. Kralj je tudi ukazal ustaviti procese zarodi razžaljen j«, časti proti pesniku Bjorn-stjernu Bjdrnsonu in uekaterim urednikom. Posledoi dinamitni atentati so jako vznemirili angleško prebivalstvo. V parlamentu hočejo nekateri člani interpelovati vlado, kake diplomatične korake misli storiti pri VVashingtonskej vladi, da se zapro O1 Donnovan Rossa in drugi znani ameriški dinamitovci. Zaradi poslednjih atentatov še neso nikogar prijeli, a so nekaterim že na sledu, ter so se odposlali policisti v Pariz, Birmingham ia Liver-pool, da jih primejo. Če je Agence Havas dobro poučena se je sporazumlienje mej Francijo in Anglijo zaradi egiptovskega vprašanja doseglo. Kako je to sporazumi jenje, se še ne ve. „Daily Newsu, ki so v tes-uej zvezi z angleško vlado, hočejo vedeti, da se ne namerava Egipet postaviti pod mej na rodno kontrolo. Severiio-ameriska narodna konvencija je postavila Blaina kandidatom za predsedništvo in Logaoa za podpredsedništvo republike. Dopisi. i/ Kamnika 6. junija. [Izv. dop.j Vest, da namerava hranilnica kranjska ustanoviti nemško ljudsko šolo iz prigospodarjenega denarja od ulog, katerih iz na?e**a okraja ni malo, nas je močno razburila. Če lakcijozua gospoda čuti potrebo nemške ljudske šole v Ljubljani, naj si jo postavi po vzgledu Čehiv na Dunaji, ne pa rz denarja, ki ni njihov. Pravica dana upravuištvu hranilnice, da sme dobiček obrniti za dobrodelne namene, je vender omejena, in če bode šlo tako naprej, bode večina dobička iz ulog Slovencev šla v Kočevje in v prid nemštva na Kranjskem. Mi moramo proti takemu strankarskemu postoji«nju odloćno protestovati. To postaja nezaslišano. Daritev hranilnice kranjske za zidanje stuno-vanj za delavce ima jako humanitarno lice; ali zdi se nam, da namen te daritve ni tako čist. Znano je, da sta si upravništvo hranilnice in upruvništvo Htavbeue družbe kranjske precej v ž lahti. Kdo bode zidal delavska stanovanja, kdo bode ž njimi gospodaril in sploh kdo bode postal njih lastnik. Vsakovrstni glasovi gredo po /raku. Stavbena družba je onemogla, j ako se sme soditi po njenem delovanji (zadnjih let, znesek 50.000 gold. bil bi za njo '■: dobro zdravilo. Zatoraj bode treba paziti, če tudi ta denar morda ne bodo služil v prid matadorjem kranjskega stavbenega društva. iS Trsta 8. juuija. [Izv. dop.] (Volitve za istrski deželni zbor in njega začetek) Dalekopisje slovenskemu svetu že pred 24 urami naznanil Isterskim Slovanom srečni in sijajni izid dopolnilnih volitev za deželni zbor v Poreći. Janko, Spinčić iu Križanac se zovejo voljeni poslanci, katerih zadnja dva bi bili irredeutovski Lahoni v Koperskem okraji posebno radi spodi inili. Skušali so do zudnjega treuotka, ali bi te ne dalo z denarjem ali s kakim drugim sredstvom uplivati na volilne može. Vse njih namere so jim spodletele Radovedui smo, kaj bode takrat v zboru v Poreči Ko je izšlo solnce, na brega reke ni bilo več videti š< torja, ne Btsmanovlievih ljudij. Teodor Aleksejevič odšel je še po noči, da bi sam prinesel prvi carju vest o dobljenej bitvi, Poslovivši se s tovariši, zagledal je Perstenj zraven sebe M.tko. — Z Bogom tudi ti, hi ust! — rekel je veselo, — včeraj si sluz 1 cutju za štiri, zato ti tudi ne bode odrekel mlosti! Pa Mitka se je, kakor bi ga ne razumel, popraskal za tilnikom. — Nu, kaj V — vprašal je Perstenj. — Nič! — odgovoril je leno, in popraskal se z j' dno roko za tilnikom, z drugo pa na križi. — Nu, če ni nič, pa ni nič! — in Perstenj je že bil odšel, ko je Mitka zbral svoje misli, in rekel potegujoč: — Ataman, a, ataman! — Kuj? — Jaz nečem iti v slobodo! — Kam pa hočeš ? — S teboj ! — Z menoj ne moreš; jaz grem na Volgo. — Nu, jaz tudi na Volgo! — Zakaj pa ne s knezom V M'tku je pnuidignil jedno nogo iu ustavil Be je, kakor bi bil nekaj v zadregi. — Ali se bojiš, opiičnikov, ali kaj V — vprašal je porogljivo Perstenj. Milko se je začel praskati zdaj za tilnikom, zdaj na križi, zdaj na strani. — Ali si jih ti malo videl? — nadaljeval je PerBtenj : — ali so te snedli, ali kaj? — Nevesto so mi vzeli! — spregovoril je nehote Mitka. Perstenj se je zasmejal. — Vidiš ga, kako dobro pomni! Neče ž njimi jesti kruha in soli! Nu, pa bo pridruži Hlopku. — Nečem, — rekel je odločuo Mitka: —jaz hočem s teboj na Volgo. — Pa jaz ne grem naravnost na Volgo! — Nu, jaz tudi ne naravnosti — Kod pa ti? — Tod, kodar ti! — Oh, prijel se me je, kakor smola! Vedi, da jaz moram uajjirej v slobodo! — Zakaj? — vprašal je Mitka in uprl je oči v atamana. — Zakaj! Zakaj! — ponovil je Perstenj, ki storila vsemogočna večina lahonska ali se bode znova drznila naše jednoglasno ah pa z velikansko večino izvoljene zastopnike pri verifikaciji izključiti ? Mogoče je vse pri teh strastnih Laboaih, katerim načelo je znano „sila pred pravico." Tem bolj mogoče je to, ker to laško večino v deželnem zboru kot ves laški živelj v Istri vestno podpira primorska vlada. Na tako podporo lahonske večine v Poreškem zboru merijo tudi sedanje volitve. Ali je že kdo slišal, da bi bile 7.junija, t. j. včerajšnjo sa-boto volitve in jutri v ponedeljek 9. j u-nijapa že otvorjenje deželnega zbora?! Ali primorska vlada ni nikdar premislila, da naglica ni dobra; da je pri tej naglici novoizvoljenim slovanskim trem poslancem skoro nemogoče, da bi jutri v ponedeljek o pravem času se udeležili otvor-jeuja deželnega zbora v Poreči? Ali ni pomislila, da v Poreč ne drži uobena železnica, ki bi jih nagloma privedla v zborišče? Za Boga? ali neste mogli nek:, j dnij poprej razpisati dopolnilnih volitev, da bi se novoizvoljeni vsaj nekoliko lahko pripravili za odhod. Za nas Slovane pa je ta naglica tudi zato kaj neugodna, Škodljiva, ker se naši narodni zastopniki nikakor ne morejo poprej dobro porazumeti, kako bodo postopali v zboru, zlasti pri otvorenji zbora, pri prisegi. In vse to je prevažno za nas, tem bolj, ker je naši narodna petorica hud trn v peti lahonske večine zborove. Premišljen in misleč človek opazuje z nezaupnostjo vse korake primorske deželne vlade — in nehote se mu tudi takrat usiluje misel, da se zbor otvori tako nagloma za dopolnilnimi volitvami nalašč, da bi naši narodni zastopniki ne mogli se pogovoriti in porazumeti o prvih prevažnih korakih. Takega p o razumi j en j a pa pred vsem trebujemo v Poreškem zboru, ker nas poleg lahonske večine tlači in za-sramuje še lahonska drubal malega mesta. Ali je vlada letos bolje poskrbela za ohranjenje dostojnega reda in miru, pokazalo se bode v par dneh. Videli bodemo, ali se je vladni komisar in okrajni glavar Poreški (g. Gumer) res toliko porazumil z županom I'oreški m, da bodo nadi narodni zastopniki življenja varni pred lahonsko druhaljo. Potem pa naj še kdo slepi Slovane, češ primorska vlada pač po očetovsko skrbi za nas. Iz Maribora 5. junija [Izv. dop.] Prof. Stritar in Grazer Tagespost. Kar sem čitateljem Slovenskega Naroda zadnjič omenil, zgodilo se je. Slovencem toli sovražni nemški časopisi so se oprijeli nepremišljenega modrovanja prof. Stritarja v Beči, ter nam ž njim nadaljujejo svoja grda očitanja pred tujim nemškim svetom. Grazer Tagespost, ki pri vsakej priliki z navdušenjem Slovence psuje, ter po slovenskem Št rskem širi ve-likouemško — prusjaško mišljenje, je danes v št. 150 znova prinesla veČe prestavljene odlomke iz Stritarjevega peresa, katere jej je nje Ljubljanski dopisu k poslal pod naslovom: BDie Nationalen dber sich selbst." S kako slastjo ta sovražna nam Tagespost poudarja kratkovidne in neopravičene trditve prof. Stritarja! in tem čudnim, trditvam Dunajskega učenjaka priduja Tagespost še one ne posebno salonske napade urednika slovenskega uradnega lista v Ljubljani. Tako sta prof. Str. t,ur in zaznamovani uradni urednik s svo- je začel zgubljati potrpežljivost; — zato, ker Bem tam lani grizel orehe in sem pozabil lupine! Mitka ga je pogledal z začudenjem, pa kmalu se je nasmejal in raztegnil usta prav do ušes, od oči po sencih so se mu naredile trakovom podobne gube, in dal je svojemu obrazu tak prekanjen izraz, kakor bi hotel reči: mene, bratec, ni tako lahko prevariti; jaz jako dobro vem, da ti ne greš v slobodo po orehove lupine, a po kaj druzega! Vender on ni tega povedal, a samo ponovil, smehljajoč: — Nu, jaz tudi s teboj! — Kaj čem storiti ž njim! — rekel je Perstenj, /majajoč z ramama. — Vidi se, da se ga ne bodem mogel znebiti; naj bo pa, pojdi z menoj, tepec, samo ne jezi se name, če te obesijo. — Če me tudi obesijo 1 — odgovoril je ravnodušno Mitka. — Dobro, deček. Zato te imam rad! Poslovi se hitro od tovarišev in odpraviva se na pot: Zaspan obraz Mitke se ni oživel, pa brž je začel stopati k tovarišem, trikrat cmokoil vsakega, hotevšega in nehotevšega, tega prostovoljno, onega po sili, tega prijemši za rame, onega za glavo. (Dalje prih) jimi izdelki orožje v rokah smrtnih sovražnikov toli tlačenega slovenskega naroda; res lepa čaat! Prvemu se ne moremo načuditi, da se je mogel toliko izpozabiti, ter najetnikom dati se rabiti za orožje, drugemu se nikakor ne čudimo, ker je zato kot uradni urednik plačan, da dela v vladinem zmislu, ter pisari, kot mu razjarjena strast veleva. Oba pa najbrže nikdar nista pomislila, koliko s takimi nepremišljenimi trditvami škodujeta časti in poštenosti Bkupnega slovenskega naroda Prof. Stritar in urednik slovenskega uradnega lističa tako pomagata tujcem črniti lastni narod i lz Prošeka 7. junija. [Izv. dop.] Koncem junija odpuščen je uradnik delavskega podpornega društva v Trstu g. Ivan Dolinar. Ali je uzrok opravičen, da se je dal odpust g. Dolinarju, najboljše vedo oni gg odborniki, kateri so za odpust glasovali. Ne verujem, da bi osobno mrženje mej omenjenim uradnikom in društvenim predsednikom bil povod in dovoljni uzrok odpustu. Bodi si kar hoče, gotovo je, da nad delavskim podpornim društvom veje nek zlonosen duh, neki neznosni nemir in nezadovoljnost, torej: „nejjedinost". Zadnji čas je, da se temu žalostnemu stanju v okom pride. Prokleta nejedinost hujša si od kuge! Udje delavskega podpornega društva iskreno žele nuni, torej upajo, da bode njih predsednik z Odborom vred strogo pazil na sposobnost kompe tenta, preduo se odloči za jednega ah druzega. Društvo bode zadovoljno, ako dobi vsaj takega uradnika, kakor je bil gosp. Dolinar. Ou ti jo bil, to moram očitno izpovedati, z dušo iu telom udan društvu, saj ga je on ustanovil in bil mu prvi predsednik. Bodi ei kot aranžer pri narodnih veselicah, kot zagovornik naroaa pri oblastuijah ali kot izkušen agitator slovenski — Dolinar je ueprekoseu. On je že tako uvežban pri društvu, da ima vsako malenkost na prstih, da je škoda zanj. Udje delal. podp. društva so pred nekolikimi tedni poklonili predsedniku g. V. Dolencu zlato svetinjo za zasluge. Čestitamo g. predsedniku, zaslužil jo je. Ali svečanost bi bila stokrat zanimivejša, ako bi bi bila g. Doleuec in g. I) dinar segla v roke in pred svetom pokazala dejansko jedinost ter zadnjemu mesto svetinje poklonili dekret defiuitivnosti in mu povišali plačo. Iz Prestraiaka 8. junija. [Izv. dop] V bližnjej vasi se moži župuuova Mica. Mej druzimt pripravami k svatbi treba tudi poslopje posnažiti, tedaj je v prvej vrsti potreben zidar. Poklican je bil v to svrho zidarski mojster iz Koč. Pri svojem opravilu v županovi hiši najde v kašči kupček korenin. „Dobro!4 — misli si — tu je lecijui (sviše); ravno nekaj boleham; tu imam priliko dobiti zdravilo prav dober kup. Naglo pobaše in skrije še precejšnjo porcijo medicine, ne da bi bil hišnih poprosil ali vsaj povprašal po dovoljenji. — Drugi dan si doma priredi zdravilo; sam izpije dva kozarca, tretjega pouudi ženi rekoč: »Tudi ti si nekoliko bolna, pij!" Iu res! kako bi se protivila možu podložna žena; hitro popije tekočino in dobro je bilo tisti trenutek, tudi če je bil lek strašansko neokusen. Toda v hipu je začelo zdravilo vspešuo delovati. Mož je s trsko po zidarski zid ometaval in počenjal vsakeršue burke; ravno tako žena. Vsa vas je bila skupaj. Zblaznela sta oba, iu trebalo je krepkih možakov, da so obedva udržali Podalo se jima je protizdravil, iu zdaj ko to pišem, se prav dobro počutita. — „Kakova coperuija je bila v koreninah?" vprašala je dobra žena. Naj to razložim! Prešli mesec so sadili županovi otroc> smreke. Tam jim pokaže gozdni varuh rastline, ter pove, da se korenine po 26 kraje. klgr. pri Blinu V Zalogu poleg Postojiue prodado Otroci prinesejo korenine domov, a popolnem na nje pozabijo, dokler jih ni z dar izvohal in zblaznel. Korenine so bile namreč od volčje češnje (belladona) ali uorice, kakor tod nekateri pravijo, ter imajo svojstvo v Bebi, da zmešajo um, kar pa mine, ako se je ne použije veliko. Rastlina je strupena- Zidar ima dober nauk, in je zagotovil, da ne bode nikoli nobenega vraga skrivoma pobasal. Na Reški državni cesti, ravno na kri/pot ji v Koče stoji mnogo let katoliško znamenje: sv. razpelo. Pred preteklo nedelje je zlobna roka ta bv. znak vandalično razdejala, kar je vse občinstvo splošno obsojalo. Tudi ni prav, da kakov hudobnež nad nedolžnimi znamenji svojo jezico ohlaja. Obžalovati moramo, da se niso zločinci še zasačili, zlasti ker so na sumu tako zvani .egiptovski cigani" iz Primorja doma. Sploh vsakeršna smetljaka kroži tod, tedaj je nemožuo pozitivno sklepati, kdo bi bil grdi čin izvršil. V okolici je par brezvercev toda nobeden ni takov grozovit hajduk, ki bi bil sposoben jednacega zlodejstva. Domače stvari. — (Dnevni red mestnega odbora seji,) katera bode v torek 10. dan junija t. I. ob 6. uri popoludne v mestni dvorani. I. Naznanila prvoBedstva. II. Personalnega in pravnega odseka poročilo: a) o I. volilnega razreda volitvi za mestni odbor, ki se je vršila 12. dan maja; b) o volitvi jednega člana v odbor za upravljanje z meščanskim premoženjem; c) o gospe Jeanette Poljakove, mestnega inženirja udove, prošnji za penzijonsko pripad-nino; č) o umirovljenji mestnega detektiva Ivana Ižanca. III. Poročila klavničnega ravnateljstva. IV. Finančnega odseka poročilo: a) o škontriranji mestne blagajnice in vseh upravi mestne občine izročenih fondov, izvršenem dne 26. marca letos; b) glede* opominarin pri zaostalih davkih; c) o gospoda I. I. Kanca prošnji zaradi povračila užitniue od špirita upotrebljevanega 1. 1883. za kis; č) o prošnji Dunajskega društva nAsyiverein" za podporo; d) o Ro-zalije Jelše prošnji za oprošćenje od štantnine. V. Stavbinskega odseka poročilo o potrjenji licitacijona zaradi nasipanja živinskega trga. VI. Mestnega odbornika dra. Derča samostalni predlog, naj se odpravi prodaja kruha na mestnem trgu. Potem: tajna seja. — (Akademijo) prirede danes zvečer gojenci knezo-škofiiskega Alojzijevišča gosp. dež. predsedniku baronu Winkler-ju na čast. Spored obsega mnogo iu jako zanimljivih točk. Razen glasbenih komadov, moških zborov, samospevov, govorilo se bode v slovenskem, s t u r o s I o v e n s k e m , grškem, latinskem, nemškem, francoskem, hrvatskem, italijanskem, iu češkem jeziku. Več o tej izrednej akademiji in njenem prebogatem sporedu jutri. — (Glavni zbor) društva poštarjev in poštnih opraviteljev na Kranjskem, Primorskem in Dalmatinskem hode dne 16. t. m. ob 10. uri v Ljubljani v Hotel Elefant. Dnevni red obsega; Letno poročilo, blagajnika poročilo, proračun za prihodnjo leto, posamične predloge, nasvete načelnika in volitev odbora. Kdor želi legitimacijo za znižano vožnmo naj se pravočasno obrne do društvenega načelnika. Ker se bodo prenarejala diuštvena pravila, bilo bi želeti, da se udje mnogobrojno zbora udeleže — (Iz Ilirske Bistrice) se nam poroča v 5. dan t. m.: Danes bila je tukaj obravnava zaradi napeljanja B strice iu Reke v Trst. Navzočni bo bili: gosp. okraj m glavar Globočnik, kot zastopnik vlade, gg. Caudusso, Geiringer, Ricchetti in Pimpach iz Trsta, gosp. Oton Detela v imenu deželnega odbora. Vse občine izjavile so se jednoglasno proti oddaji vode in poudarjale so zlasti, da je voda neobhodno potrebna ne le zaradi mlinov in žag, ampak tudi za kmetijske potrebe, napajanje živine itd., d* bi brez vode ondašnji prebivalci ne mogli obstati. Glede na soglasno izjavo vseh občin in opiraje se na §. 1H. deželnega reda, po katerem spadajo vse deželne kulturne zadeve v kompetenco deželnega zbora, zahteval je gOBp. Oton Detela, da se ves akt predloži deželuemu odboru kranjskemu, kateri bode to zadevo spravil pred deželni zbor v konečuo rešitev. Omeniti nam je še, da se je tudi zastopnik južne železuice izrekel proti oddaji vode. V obče pa razun Tržačanov ni nihče za to, da bi se voda oddala. — (Umrla) je 6. t. m. na graščini blizu Karlovca gospa Marija Jelovšek pl. Fihtenau, rojena Martinčič iz Ljubljane, žena graščaka, ki ima tudi vilo na Bledu. Bila je včeraj pokopana pri sv. Krištofu v rakvi Martinčičevej. — (Po ognji se bode sprehajal) prihodnjo nedeljo inženir g. Schalla z Dunaja, ki je izumil tako obleko, da tudi v najhujšem ognji prebije brez škode celo uro. Postavila se bode v ta namen na prostoru, ki se še le določi, dve sklad-nici mehkih drv, ki se pulijo s petrolejem in smolu, in v tem ognji bode g. Schalla ostal jedno uro. Ker bode ta produkcija jako zanimljiva, bilo bi koristno, da jo pridejo gledat i ognjegasci z dežele. — (Zblaznela) je včeraj ob 6. uri zvečer na Marije Terezije cesti nezuana ženska, ki je prišla še le v Ljubljano. Začela se je kar na cesti slačiti. Policaj jo je prijel io odpeljal izmej mnogo okoli nje zbranih gledalcev, v deželno bolnico. Zblaznela je rekla, da jej je ime Neža Kavčič. — (Vabilo na občni zbor.) Podpisani uljudno vabi vse pekovske pomočnike v Trstu, da se udeleže občnega zbora dne 11. julija 1884. v dvorani gostilne „A1 Giardineito" na koncu starega Acquedotta. Začetek točno ob 3Va uri popoludne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Prečitanje iu potrjenje pravil za pekovsko zadrugo, ki se imajo predložiti vladi v potrditev. Začasni odbor zadruge. — (Spominek staroslovaoskega zidarstva) bodo ohranili v Bosni, blizu Nižegrada. To je podrtija samostana Dobrunja, po katerem se tudi imenuje sedanji dobrobosanski metropolit m vladika v Sarajevem. Velezanimivo starino bodo sedaj prenovili; veliko zaslugo si pri tem udobi soproga civilnega pobočnika barona Nikolići, katera je za to delo že naklonila 10.000 goldinarjev ter sploh vzela Btvar v svoje zavetje. Drugega deuarja si še upajo dobiti po splošnem nabiranji. — (Poštne hranilnice.) Maja meseca je bilo v poštne hranilnice uloženih 2 261,110 gld. Uložnikov število se je v tem meseci pomnožilo za 2985, iznaša torej v vsem 394,898. Vsega denarja vkupe je došlo 16.828, 640 gld., sedaj .ga je pa v hrtmlnici še 8,079. 819 gld. Telegrami „Slovenskomu Narodu4': Dunaj 9. junija. Pravda proti anarhistu Stellmacherju pričela se je pred izimnim sodiščem. Obravnava je javna, vender je usto p skrajno omejen. Stellinacher kaže se mej pre-čitanjem zatožbe ravnodušnega. Zasliši se 39 prič, mej njimi delavci, ki so Stellinacherja prijeli, ženski Eisert, Berger. Obtoženec izjavi, da mej obravnavo ne bode odgovarjal, ker predsednik ne dopušča, da bi govoril o tem, ko sta bila s Hugonom Senkom vkupe. Po prigovarjanji zagovornika izjavi Stellmacher, da bode odgovarjal, a predsednik, da se bode najprej dognala dokazilna obravnava o umorjenem Blech-u. Dunaj 9. junija. Priče, ki so Stellmacher j a ustavile, pravijo, da ni hotel Me-louna usmrtiti, ker je le pod noge meril. Stellmacher priznava umor, a pravi da je to bil političen umor, da bi maščeval stranko za zatiranje, da je to bil anarhističen atentat. Denarja, da je okolu 300 gld. iz Švice seboj prinesel, ropal je le zaradi tega, da bi mogel ubežati. Na veliko vprašanj ne odgovori. Szegedin 9. junija. V Mindszenti mv vstali so nemiri pri volitvah, žandarje so in-sultovali in na nje streljali. Žandar ji so tudi streljali, tri osobe mrtve, več ranjenih. Javna vprašanja. Ima li hranilnica kranjska v istini pravico ustanoviti privatno nemško šolo it dobička, katerega vleče iz naših ulog? Jeli korektno, ako se ves pri-gospodarjeni denar slovenskega kmeta rabi zi politične strankarske namene namesto, da bi se obresti od dolgov znižale ali pa vloge više obrestovale? Nema li politična oblast dolžnosti nas pred takimi sklepi upravnega odbora hrauiln ce kranjske varovati in pravila te hranilnice revidirati? Kamnik dne 4. junija. 1884. Josip Rode. Javne dražbe. 10. junija: 3. eks. držb. poa. Antona Facije iz Ja-kobovice, 5060 gold., v Logatcu 8. eks. držb. poal. Frana Kaliatrsi iz Koč, 635 gld., v Postojini. 11. junija: .i. eks. držb. pos. Andreja I.enarSiča is Nadejnega sala, »16 gld., v Postojini. a. eks. držb. pos. Matije Beleta iz Slavine, 940 gld., v Postojini. ttelitacija pos. Franca Zotterj* iz Krškega, 1280 gold., v Krškem. 1. eks. držb. pos. Martina Goreuoa, iz Zabukovja, 85 gld., v Krškem. 1. eks. držb. pos. Štefana Simoučiča, iz Altenhausua, 283 gL, v Krškem. 1. eks. drtb. pos. Aleša Stularja iz BaŠljs, 2836 gld., v Kranji. Tulci: dne 8. junija. Pri »lok««: Abiuere z Dunaja. — Rchnabl iz Gorico. — VVaachiia is Krškega. — VVildeman iz Gradca. — Miklavčič iz Dolenjske^.;. Pri Mitliol: Keteear z Dunaja. — "VVidtcriuann iz Gradca. — Ott z Dunaj«. — Bvunnur iz Vrbnikc. — plom. Kuff iz Solnograda. Pri avMlrijskeiu cesarji: S\išterši6 iu Sever iz Zagorja. \ { Umrli so r EJ ubij a nI: 5. junija: Janez Macorati, delavcev sin, 11 mes., Poljanski nasip št. 48, za drisko. 6. junija: Janez Bauaka, umirovljeni uradni sluga, 73 let, Karlovska cesta 5t. 15, za plučniro emphysemom. — Neža Uratarič, poštnega sluge žena, 54 let, Dunajska cesta it. 5, za jetiko. Meteorologično poročilo. S Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrili i. v min. I 7. junija 7. »jutraj 2. pop. 9. zvečer 733*71 mm. 73263 mm. 732-69 mm. 4-12 2 C -f 178*0 4-180° C si. zah. si. jvz. si. jz. obl. obl. jas. 2-20 mm. dežja. 8. junija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 730-62 mm. 728O0mm. 728 03 m«. -+-126°cl si. jz. 4-17 6° C ti vzh. 4-12 6° C si. vzh. d. jas. obl. obl. 8-50 mm. dežja. Srednja temperatura obeh dnij je znašala -4- 14*3° in 4- 14-3°, za 3 7° in 38° pod normalom. Tržne cnir v IJnbljaiil dne" 7. junija t. 1. gld. kr. 7 80 5 53 4 87 3 25 5 53 4 36 5 40 8 50 8 50 9 — 2 32 96 — 86 — 60 — 74 — 85 — 2 — 8 — 64 — 62 — 70 — 40 — 42 — 18 2 05 1 78 7 — 4 50 1 Pšenica, hektoliter . ■ . Rež, „ . . . Ječmen „ . . Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, , . . . Koruza, „ . . . Leča „ . . . Grah „ . . . Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram . . Mast, „ . . Špeh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, p . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje j, „ Svinjsko „ , Koštrunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, „ „ , ID"u.xi3js3s:si "borza, dne 9. junija t. I. (Iivirno telegraficno poročilo.) Papirna ren a.......... 80 gld. 50 kr. Srebrna renta .... ..... 81 , 35 Zlata reu.......... 101 , 80 5°,„ marčna renta......... 95 , 85 , Akcije narodno banke....... 859 , — , ltreditne akcije........ 307 , 90 „ Loi.don........... 122 „ 10 „ Srebro............ — „ — t NftPd.............. 9 , 67'/, „ C. kr. cekini........ . . 5 „ 76 , Nemške marke...... 59 „ 60 „ 4°/0 državne «rečke iz I. 1854 250 gld. 124 «75 „ Državne Brečke iz 1. 1364. 100 gld. 169 , 75 „ 4°/0 Hvstr. zlata re^ta. davkis. prosta. . 102 „ — r Ogrska zlata renta 6°/0 ...... 122 , 65 „ AftI QO n n n - .u .... .'^ „ - „ „ papirna renta 5°/0..... 88 , 90 5°/, štajerske zemljišč, od.ez. oblig. . . 104 »50 „ Dunav« reg. srečke bn/0 . . 100 gld. 115 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 41/s°/u zlati zast. listi . 122 „25 n Prior, oolig. Elizabetine zapad, železnice 108 „ 10 „ Pri')r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 107 „ — „ Kreditne Brečke......100 gld. 175 „ 50 Rudolfove srečke .... 10 „ 19 B — „ Akiije anglo-avstr. banke . . 120 „ 112 „50 n Trammway-drufit. velj. 170 gld. a. v. . 221 ,75 Zahvala. Za vsestransko prcarčno sočutje mej boleznijo in ob prerani smrti našega preljubega, nepo-zabljenega sina, oziroma brata, gospoda Janeza Nep. Kilar-ja, in posebno tudi za od vseh stranij, ne samo Trnovske, ranjcema toliko priljubljene duhovnije, ampak od vsega mestnega stanovništva prirejeno mu zares veličastno in tako mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku in za toliko prekrasnih vencev, izrekamo vsem najtoplejšo in najpmrč-nejšo zahvalo. V Ljubljani, v 7. dan junija 1884. (384) Žalujoči stariši in brat. Št. 3214. Razglas. (383—1) Dve vinski kleti v Udmatu pri Mraku se dasti o *»v. m i in-i u za več let v najein. — Tudi je več delov senožett pri Kožnim na prodaj. Natančneje se izve pri gospodinji v I ilimit ii nli pa pri gosp. Jakobu Nupaučiću v lit m 11 dolini -t. O. (352—4) Izdatelj in odgovorili urednik: Ivan Železni i Za novo stavbo deželnega muzeja „Rudolfinum" se imajo napraviti dotična mizarska in kliučarniĆar-aka dela. Ta dela se bodo oddala v izvršitev po skupi nah imenovanih 2 obrtov proti plačilu dovršenega dela na podlagi jednotnih cen. Zaradi oddaje tega dela se razpisuje pismena ponudna obravnava do vštetega 24. J u n i f** 1**4 opoliidne. Po obrtih razvrsteno delo je prorarunjeno in sicer: mizarsko delo na . . 13.923 gld. 58 kr. ključavničarsko delo na. . . 5.817 n 70 „ Dotični st&vbinski poizvedki, namreč splošni in posebni pogoji, črteži in proračuni so na razgled v pisarni deželnega stavbinega urada, v dvorskem poslopji v gospodskih ulicah št. 2, oziroma v ekspe-ditu deželnega odboru ondukaj od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. ure popoludne. Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do 24. junija t. I. do 12. ure opoiudne pri vložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega vložć. Ponudbe morajo biti kolekovane in zapečatene in z napisom na zavitku: »Ponudba za........ delo pri stavbi deželnega muzeju Rudo'finum v Ljubljani." Vsaki ponudbi se ima priložiti 10% jamčevina (vadium) zgoraj naznanjenih dražbenih cen, bodi-si v gotovini, ali v hranilničnih knjižicah kranjske hranilnice, ali v avstriinkih državnih dolžnih pismih po sedanji tržni ceni (kurzu), ako ta ne presega imenske vrednosti. Vsak ponudnik mora v po nudbi izjaviti, da pozna predmet dela in dražbine pogoje in da so stavljenim pogoj t m pravokrepno podvrže. Priredjeni so izgledni izdelki in sicer troja popolnoma izdelana okna in popolnoma izdelana vrata v deželnem dvorci na ogled udeležnikom dražbe, kateri morajo v svojih ponudbah potrditi, da so dotično poslopje na mestu in tudi izgledne izdelke ogledali in da jim je vse znano. Ponudbam za ključarničarska dela naj se prilože', oziroma deželnemu stavbenemu uradu oddajo vsi deli okova, ako dotični izgledni izdelki neso že na ogled razpoloženi. Ponudniki naj razločno s Številkami in z besedami zapišejo svoj ponudni znasek v jednotnih cenah in koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih dražbenih cen ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan, lastnoročni podpis krstnega in rodbinskega imena, potem svoje bivališče, svoj stan in posel Deželni odbor si pridržuje pravico, izmej ponudnikov po svoji vol|i izbrati si podvzetnika brez ozira na to. koliko odstotkov kdo odjenja in po okoliščinah tudi novo ponudbino obravnavo razpisati. Oziralo se bode le na pismene, v določeni dobi uložene ponudbe. V Ljubljani, v 7. dan jun'ja 1884. NAJBOLJŠI ZA C\GAR£fr " Jo pristni C LE HOUBLON š'i-uiutt.vk fatorikat Cawley-jev & Henry-jev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!! Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak karton nosi varstveno znamko in Bignaturo. :'=^i SOOiF suilles fFORMaVJN J fABm/CANTS. Fac-Similc de 1'Etiguctte 17 Itn« Biranger k 1'ARIS i MOKA iz najboljše prave bana*ke pšenice, popolnem suha, v lastnem umetnem mlinu na valarje napravljena, prodaja po najnižjih cenah na debelo in drobno M. J. GVARDIA, (279-ls> t Ljnbljani, v SI on mili ulicah št 50. Is Trsta v Novi-Jork narmost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Zlast -A.rj.grll©,", 3400 ton, v 5. dan julija. „ „aernaanla", 4200 „ v 20. „ „ Potniki naj se obrnejo na T. TEEKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Kajuta za potnike JS0O gold. — Vmesni krov 60 gol d. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na t mili.»no d9 Ant. Poglayen9 generalni agent. (379—3) Mariji nceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslait dO jedi, slabi želodec ■mrdodo sapo, naplhne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v ielodol, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenioo, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bo'ečina iz želodca), zoper krč v ielodol, preobloženj e želodca z jedjo ali pijačo, črv o, zoper bolezni na vranici, Jotrah in zoper zlato žilo. Lekar C. Brady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane 93 ter. "^13 Prave ima sa-mo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na PreSirnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. đe Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Gugliclmo. V Celji: lekar J. Kupferscbmied. VKranj: lekar D rag. Savn i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A^Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V 0mom1 ji: lekar Ivan B1 ažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. IC Svaritev! Ker se v zadnjem času naš izdelek posncmlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utiBneno sod-nijsko spravljeno varstveno suameiije in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim zname-ujciu. Izdelki podobnega ali istega imena, ki no-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—143) I ANKHAUS „L EIT H A' ' "i (Halmui), Wieu, Schottenring 15, vis-u-vis der liorsc. *' tujtr berfcnfccii nn bctoermimn (ani 8«IdnBfrij, i'p lann.' dtr Portnth rtUkt, avati* iAtb fr«*»ci>. uniiv Zfotttn crlrtiidieiif, librtjfi luirtittflc, itilinil»i'cfrt)e mib tutereifontf 4 i betVatragcnlM H iiiu'itfiincr.6 tiimort)i-li, let t rt filC ^.■iu:iolflt Dfi« uiit> Muflaule* 5 <3> trener C o »:i p « h k ftiuiucielle £buvcti nUe UoPrtDMfn Xwt oftttreidiifrt)en JuttbUUtf, bietet ?ammtl. enroViiiirtjfii 4!"*; 2aicU»Ittue (ninlmbet.). ^ Znaten a. erUntrotnaen nbtt HmottHotloti. BntnfiT. E«cutU8i u. IPefrt brt BnTerreirtJIfrtj mijiar iIttla,ii'V'il"'rc. V SfnaMrctttin. 8of« Wriiiitocioi«i)tu»,i^=Ci>iinrtf.. iJUfatitucIefe. VriorUrtteii. «cUcu bev »nuj;. Imikj-u. SnbiiftriraeffniA. fcoten«., erlfiti bt« Oonftelleb«cKD eaer »drft \ty tt^r *tnW«(»tljetlM b« nruoiuj« UuMitnbS« ' l ' c . e Idiitert fduinUlidie 0"c :itiuiniKiiu-ii fft Sjicc it(otti»u, bifondll bic 111 n f t f u iu w t n ulj.»11U ■ 11 c 11 • . KuHUcrftou, »ccftaattittiung i»rt 6a4uen, 'IlfpcctL-:.. yilnii^c»i, Siblb*aseitbec^nRttttte k. —3m i ilidii:« hi cv iti :-niffh!,-:i Wiv s M 'rlliUitlieillCHt a lit b.u« b«lllfi:.-:-.i «?) m ... Btr, lulhifti; mit) rcidi'.jnltiiv'tc iSoiHcn- ima Yerio8ungsl>latt „LKITIIA". * nt iic< uiiMrtel(fd|Cl ii i! t> ,-ctDtffcnt)aflr# oii'oviuatioiui - ^mii-nal, brnulut bi'i U nuf. Uiiitrtiifrl} ^ rvmibi" . aiiilimc« uit D evetulatioii*»»iuilcmi. mtb i'rv,fttl)tici aitr iiiv bii- Dntet enenten A i-i,.....tadincbtru uiib drfAetttutmeti au| »oU*wivUiv.lnfi liiietn (»cbifte. b*# fi.mtitl« uitb bec 3itbufH'i». 0)elt»« o«.mu'iK '.i bloft fl. Lan m 11 'l'o'ti.-'.-i'.Miii,!. ll>rob<.^r«iib:a:c fli-ati* imb ir«nci>: •ajboiuic. a« iBantbaii« w?eiil»V »o.'-.f.u-: oll-- tn9 r*«-li elnifbiaftlaen •Tlitfivrigt, ]mu OrbK« 9 SS^r* l" ii r .i i-, t n n c \u< ■■ 1. il>.' ii« rti ili allcu Z i« < c 111 n 11 a n * f o i m e it. -^trimifn, CSotif ovliat-, Xnui;l)Ob(ratloittn, »c. S ■act tinbtMU }il i" ■.; ■: .ili-itvftii rifiti-.t milfitu- J'fbr-funu itnb (\tvun;,r Vrobipdlt. ff> ^jSijr Vor»<»lifiiM»e aiil* Wertltp«i,plere "^^j ® flnt *JV citiM < ■:■ • ! '.''<• 7. .. j:-.-:.- 1 r • iii;ii-i(p.r.'ii(ii • n. 11. probiftoiK'l l) |i| ,ivi.f tttltt;it:iiii, bi it |U **''"/„ bffl Ciii'«tt)etll}«9. J, 'iU-.-Mllf kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 525323