Leto LXXI
Štev. 157 a
V Ljubljani, v torek, 13. julija I943-XXI
Prezzo - Cena L 0.80
Naročnina mesečno IS Lir, cm inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja ce« loietno 34 Lir, ca Inozemstvo 65 Lir. Ček. ra& Ljubljana 10.650 za naročnina ln 10.349 za inserat«.
Podružnica|
Novo mesto,	g Uredništvo In apravat Kopitarjeva t, Ljubljana.
Izključna pooblaSfetilra *a oglaSevanJe IfalTJanslcepa !n tujega | Bcdazione, Amministrazlnnej Kopitarjeva Lubiana. lzvoral Unione Pubbliciti Italiana S. A, Milana.
Izhaja vsak daa cjntraj raze« ponedeljka la dneva po praznita.
Telefon 4001-4005.
Abbuu>is<otl> Mti«
IS Lire Est*ro, mete 31 50 Lir«, tdi-cione domenica. »n-no 34 Lir«. E.tero 65 Lir«. C. C P.: Lubiana 10 650 per gli abbonamentl, 10.349 per U m-•erzioni.
Flllalal Noto meito.
Concestfonarla eselnslva per la pnbb!1dl8 31 proventenc« Italiana ed estera: Union® Pubbiicita Italiana S. A, Milana.
Bollettino No 1143
Gontinua 1'aspra lotta in Sicilia
II oontrattacco delle truppe deH'As^e Affondati: 4 incrociatori, 8 piroscafi, oltre 40 navi colpiti — 38 velivoli abbattuti
11 Qunrtier Generale delle Forze Armatc co-munica:
In Sicilia In lotta continunva nspra e senzn posa nella giornata di ieri, durnnte la t|uulc il nemico lin tcutatn invano di uiimcutarc la mo-desta prolondita delle zone litorali occupate. Le truppe italiane e gertnnnichc, pnssnte decisa-mente nI contrattacco, hanno bnttuto in piii punti le unita avversarie. obbligandolc in un settore a ripiegare.
Lo spirito combattivo dei repnrti italiani c tedesehi o elcvntissimo; il contegno della po-polazionc delPisola quello dei fieri soldati si-ciliani, clie nppartencono in gran nuniero alle liostre unita, e superiore nd ogni clogio.	n
Per In magnif ica difesa delle posizioni ad I cssa affidnte merita Ponore di specinle eitazione | la 206 divisione costiera, coinandata dal generale H Achille D'IInvet.	g
Aerei italiani silurnvnno tre incrociatori, un'uuitik minore e tre piroscafi, dei rji.nI■ dne da ottoinila tonnellate, colavano a picco. Con-• entramenti di naviglio nemico venivano attac-cati da formazioni da combattimonto nostre e tedesehe; risultano nffonduti cinque piroscafi ed nlcuni mezzi da sbnrco, rolpiti od incendiati oltre quarnnta trn mercantili e trasporti di va-rio tonncllnggio. I cacciatori delPAsse nbbatte-vano trenta apparecehi, otto nltri preeipitavnno sotto II tiro ilelle nrtiglicric. Oalle opernzioni »legli ullimi due giorni tredici nostri velivoli e dieci tedesehi non sono rientrnti alle basi.
l.ungo le coste orientnli della Sicilia un nostro sommcrgibile silurava un incrociatore da diecimila tonnellate che colpito esplodeva.
Srditi boji na Siciliji se nadaljujejo
Protinapad osnih sil — Potopljene so bile 4 križarke, 8 parnikov, zadetih nad 40 ladij in sestreljenih 38 letal
Vojno poročilo št. 1143
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil ob-javlja:
Na Siciliji se je v teku včerajšnjega dne srdita in nenehna borba nadaljevala, med ku-tero je sovražnik zaman skušal povečati skromno globino zasedenih obmorskih področij. Italijanske in nemške čete, ki so odločno prešle v protinapad, so na več točkah zbile sovražne edi-nice in jih v enem odseku prisilile k umiku.
Bojni duh italijanskih in nemških oddelkov je najvišji: obnašanje prebivalstva otoka in duh ponosnih sicilski hvojakov, ki pripadajo v veliki ponosnih sicilskih vojakov, ki pripadajo v veliki Za veličastno obrambo postojank, ki so njej
bile zaupane, zasluži posebno pohvalo 206. ob- t zadeta eksplodirala.
režim divizija, ki ji poveljuje gcnernl Achille
DTlavat.	, . ,
Itali janska letala so torpedirala tri križarke, eno manjšo edinico iu tri parnike, od katerih sta bila dva po 8000 ton potopljena. Zbirališča sovražne mornarice so bila napadena, in sicer so jih napadle naše in nemške bojne skupine. Potopljenih je bilo 5 parnikov in nekaj i/.krcc-valnih sredstev, zadetih ali zažganih pa je bilo nad 40 trgovskih iu prevoznih ladij razne to-naže. Lovci osi so sestrelili "»O letal. S drugih pa je sestrelilo protiletalsko topništvo. Od operacij v zadnjih dveh dneh sc 11 naših letal in 10 nemških letal ni vrnilo.
Vzdolž vzhodne obale Sicilije je nnšn podmornica torpedirala 10.000 tonsko križarko, ki jc
fthraia žet osi je mi vse odlična
Ves italijanski narod s trdno vero v zmago izraža zaupanje vojski
in svojim bojevnikom
Budimpešta, 12. julija. AS. Madžarski listi pišejo o izkrcanju angleških in ameriških čet na Siciliji in podčrtavajo veličasten odpor čet osi. Uradni »Pester Lloyd< pripominja, da so Angleži in Ame-rikanci naleteli na resne težave in so zalo morali nakazati drugo smer svoji propagandi. Bojevniško ljudstvo na Siciliji daje dokaz neprimernega junaštva, vsa Italija pa jo odločena nuditi sovražniku najbolj ponosen odpor.
List piše, da je znano, da je italijanska obramba Sicilijo dobro pripravljena in da Je morala čet najvišja. Ameriško in angleško izkrcanje je gotovo tvegano in težko je reči, če se bo lo izkrcanje moglo izpremenili v invazijo. Tisto, kar je Duce rekel v svojem zadnjem govoru, se uresničuje. Vsa Italija jo na nogah, da bi prepodila sovražnika.
Madžarski narod preveva prav resnično prija-
Sovjetski poraz pri Bjelgorodu
Večja sovražna skupina obkoljena in uničena - Sovražnik je od 5. julija dalje izgubil 28.000 mož ujetnikov, 1640 oklepnih voz in 1400 topov Na Atlantiku so podmornice potopile 6 ladij
Hitlerjev glavni stan, 12. julija. Vrhovno poveljstvo nemške vojske jc objavilo danes na-tlcdnjc poročilo:
V bitki med Bjelgorodom in Orlom jc »spelo našim četam obkoliti in uničiti večjo sovražno bojno skupino. Pri tem je bilo zajetih več tisoč ujetnikov, sestreljenih 129 oklepnih voz, mnogo topov in drugega orožja pa zaplenjenega. Skupno je bilo včeraj uničenih 220 oklepnih voz in "0 letal. Razbremenilni napadi, ki so jih podvzeli Sovjeti vzhodno in severno od Orla, so bili odbiti. Od 5. julija dalje je izgubil sovražnik 28.000 ujetnikov, 1640 oklepnih >oz in 1400 topov.
Nn Siciliji so poskusile britnnsko-scverno-nmeriške izkrcevalnc čete brezuspešno razširiti zasedeni obalni pas. Nemške in italijanske čete so včeraj na določenih mestih po načrtu nastopile k protinapadu in vrgle sovražnika nazaj. Nemške in italijanske letalske sile so napadle zbirališča sovražnih ladij in potopile več velikih prevoznih ladij ter izkrcevnlnih čolnov. Razen tega so bile poškodovane 3 križarke in 42 prevoznih ladij, neka italijanska podmornica pa je potopila križarko z 10.000 tonami. Sovražnik jc izgubil včeraj nad Sicilijo in nad morskim področjem okoli otoka 38 letal. 10 nemških letal pogrešamo.
Pri oboroženem ogledniškem poletu nad Atlantikom so nemška letala zanetila požar na dveh sovražnih ladjah, med katerima je bila ena potniškn ladja z velikostjo nad 20.000 ton. Nemške podmornice so v trdovratnih borbah potopile iz močno zavarovanih spremljav 6 ladij z 42.000 br. tonami.
Berlin, 12. julija. AS. Tudi danes zjutraj pišejo nemški časopisi največ o bojih na vzhodu in na jugu Evrope. Vojaški komentarji berlinskih listov podčrtavajo tudi danes, da so čete osi zapletene v srdite boje s sovražnikom, ki se ne zmeni za izgube v vojnem gradivu ali v moštvu.
Japonska veruje v zmagovitost italijanskega odpora
Tokio. 12. julija s. Nadaljujejo se razlaganja velikega Ducejevcga govora: »Nippon Times« piše, tla pomeni ta govor jasen odgovor neukrotljive vojne volje Italije in njenega neomejenega zaupanja v končno zmago. Govor je dokaz, da se Italija po nasprotnikovi pro-pagandi nc da spraviti i/ tira, kajti nusprot-n i k bi rad omajal moralo italijanskega ljudstva s tem, da se loteva divjaških bombnih napadov. Dticejcve besede, nadaljuje list, so izraz trdne odločenosti, da se bo Italija borila do končne zmage. Italija, ki opravlja svojo nalogo pod težo sovražnikovih napadov, je pravi vzgled redkega poguma in ognjevitega domoljubja svojega ljudstva. Železna povezanost med Ducejetn in italijanskim narodom je Porok, da bo Italija prcbredla krizo in konec Koncev dosegla zmago. List omenja nato neizogibno nujnost italijanskega posega v sedanjo vojno in pravi, da se Italijani sedaj bore v prvih bojnih črtah in da je Japonska prepričana, da bo italijansko ljudstvo, ki je združeno pod Duccjcvim vodstvom, doseglo popolno zmag««
Dopisnik z vzhodnega bojišča opisuje v listu »Zvvolf Uhr Blatt« napad nemških tankov proti sovjetskim postojankam in poudarja, da se sovražnik upira tako zagrizeno, kakor se to do sedaj ni videlo. Skupina tankov, ki je napadala na tem odseku, je imela na drugi strani proti sebi štiri pehotne divizije, oklepno brigado in divizijo topništva. Nemška skupina je najprej hotela preskusiti sovražno ozemlje, nanjo pa so se v zaporednih valovih vrgle te skupine, podpiralo pa jih je pri tem težko sovjetsko letalstvo. Tem so nate sledile sovražne oklepne skupine in 6icer z najrazličnejšimi vrstami tankov. Nad 500 sovražnih tankov, poleg 300, med katerimi je bilo nekaj največjih, se je v tem omejenem odseku spustilo na mesto, kjer se je razvijal nemški napad. Dopisnik pravi, da je to samo vzgled, ki naj pove, kako sovražnik brani svoje postojanke in kakšno vojno gradivo in kakšno moštvo ima na razpolago.
teljslvo do italijanskega ljudstva, in madžarsko ljudstvo z velikim zanimanjem sledi dogodkom, ker ve, da so italijanski narod nc vojskuje samo za koristi domovine, ampak za Evropo. Občudovanja vredna sta mir in odločnost, s katerima jc italijansko ljudstvo sprejelo novice o izkrcanju na Siciliji, piše list >Viradata<, ki dodaja, da more samo močan in na bojnih tradicijah bogat narod spremljati take vojne dogodke. List piše, da je italijanski narod dedič ponosnega rimskega ljudstva, in ve, tla so se v preteklosti razvijali hudi boji na domačem ozemlju, pa so se zaključili vedno zmagovito. Italijanske vojne sile so se temeljito vrgle v boj na Siciliji in Angleži ter Atnerikanci so po prvih urah izkrcanja doživeli najhujše izgube. Angleško in ameriško poveljstvo se je prepričalo. da Italija ni lahek plen. Nc sme se namreč računati samo z oboroženimi silami, ampak z vsem italijanskim narodom, ki se je trdno zbral oholi svojega Duceja. Odločilni faktor pri bojih I,o morala čet. List zaključuje, da italijanske iu nemške čete niso samo dobro opremljeni', ampak jih preveva tudi najvišja morala, ta pa sloni na prepričanju, du je stvar, za katero so vojskujejo, pravična.
Rodoljubne manifestacije v Turinu
Turin, 12. julija. AS. Snoči je izredno velika množica ljudstva, zbrana v sprevodu, korakala po ulicah in se nato zbrala na trgu Karla Alberta pred Liktorsko palačo. Zvezni tajnik je govoril ljudstvu in je v svojem govoru podčrtaval trdno voljo Turinčanov, ki hočejo bili zvesti svojim bojnim tradicijam ter s toga zborovanja pošiljajo izraze ljubezni našim junaškim bojevnikom, ki na Siciliji branijo sveto zemljo domovine. Velika množica ljudstva 6e je nato podala pred palačo pre-feklure, kjer je govoril prefekt in se je njegov govor zaključil z manifestacijami Kralju, Domovini in Duceju. Poslane 60 bile brzojavke Duceju in tajniku stranke.
Milano vzklika Duceju in zmagi
Milano, 12. julija. AS. Izrazi ljudstva ob sedanjih dogodkih »o resnično doka/ stvarnosti in vere in to so dokazali tudi zbori fašistov v Milanu. Brez priprav so bila prirejenn
\\ .
Bliža se dan indijske osvoboditve
Važen razgovor med Tojom in Ciandrom Bosejem
Rangoon, 12. julija. AS. Tednik »Creater Astazia« komentira v svojem uvodniku dejstvo, da sta v šonanu skupaj bivala japonski predsednik vlade Tojo in vodja boja za neodvisno Indijo Suvkas Ciandra Bose. List pravi, da bo ta sestanek okrepil vezi členov tistih, ki žive v območju skupnega napredka. Boj za veliko Azijo sc bo nadaljeval do svojega zmagovitega zaključka. Manifestacije prebivalstva obema državnikoma so dokazale, kakšno popularnost uživata med množicami. Medtem ko vladajo med sovražniki nesoglasja, so bili razgovori v šonanu dokaz popolnega soglasja, ki vlada med narodi vzhodne Azije.
List izraža nato prepričanje, da bodo Tn-dijci storili vse, da dosežejo neodvisnost svoje domovine. Ni več daleč dan, ko bo gibanje za neodvisnost Indije, ki ga vodi Ciandra Bose doseglo osvoboditev Indije, ki bo nato kot neodvisna dežela mogla z vso silo sodelovati pri veliki Azyi.
Položaj na Pacifiku
Stockholm, 10. julija. — Po brzojavki, ki je dospela semkaj ,ima močno japonsko brodovje, sestavljeno iz bojnih ladij, ki so nameščene v odseku Tihega oceana, v območju Karoline strahotno morsko oporišče. Druga morska oporišča so v bližini Japa na Karolinah, v Manili in Surabaji. Sem je treba prištevati tudi Singapur, kjer je prava pravcata pomorska trdnjava in je na razpolago japonskemu brodovju.
Ameriški načrti proti Japonski se izvajajo iz dveh smeri. Eden teh se udejstvuje potom čung-kingške Kitajske proti Japonski, da bi se odprla birmanska cesta, ker so letalske zveze vzdolž Himalaje preveč drage in nezadostne. Ker se je popolnoma ponesrečila zadnja angleška otenziva proti Birmaniji in je zdaj blizu doba monsumov, ne bo ta načrt prišel v poštev nadaljnjih šest mesecev. Drugi načrt ima za cilj iznova zavzeti posto-
janke proti jugu, ki so zdaj v rokah Japoncev, in tako odpreti pot na ta japonska ozemlja.
Kakor se je izjavil Roosevelt, je vse to treba zahtevati nazaj, radi česar trajajo sovražnosti že 50 let. Oblast nad tihomorskim območjem je življenjskega pomena za Američane, ki hočejo nad-vladovati tako na morju, ko v ozračju. Boji med Japonci in Ameračani na tem področju so boji za pomorsko in letalsko nadoblast. Ameriški mornariški minster Knox je izjavil, da je potrebno mogočno brodovje za napad na Japonsko, da se jo prepodi izpred Avstralije. General Mac Arthur pa je dejal, da se je avstralsko območje spremenilo v same bitke z letali. Če se letalske bitke ne posrečijo, ne bo moglo nobeno ladijsko brodovje rešiti' Avstralije.
Res je, da so na tem področju neznanske japonske pomorske sile. Bitka za obvladanje zahod-nage Tihega oceana bo dobljena ali izgubljena z ozirom na to, ali se bodo pravilno ali napačno uporabljale pomorske in letalske sile.
Japonske letalske sile so dokazale svojo moč v strahovitem napadu na konvoj v zalivu Milne (Nova Gvineja), kjer so Američani izgubili 13 velikih trgovskih ladij, natovorjenih z vojnim gradivom in moštvom. V aprilu so pa letalske sile potopile v jugozahodnem delu Tihega oceana skoraj 170.00,.) ton sovražnikovega brodovia. .Japonci imajo zdaj nov tip lovskih letal, s katerimi so postali gospodarji ozračja na tem področju. General Mac Arthur je zahteval, da sc mora ameriško letalstvo oskibeti z novimi tipi letal, ki b' bih kos Japoncem. Seveda zahteva nova letala tudi Čungking, Indiia in Afrika. V glavnem stanu imenovanega gč-neraln pričakujejo ofenzivo proti Avstraliji. Boina črta jt dolga 1600 km in ob (ronti od Rabaula do Vevaka so japonske čete pripravljene, da odidejo na bojišča. Na Novi Gvineji niso Amtričani na področju I.ne in Šalamuna nič napredovali. V ozračju kot na morju so Japonci gospodarji položaja.
Stockholm, 12. julija. AS. Rimski dopisnik lista »Stockholm Tidningcn« je poslal svojemu listu poročilo, v katerem pravi, da je italijansko prebivalstvo popolnoma mirno in da jc ljudstvo popolnoma disciplinirano ter jc s to disciplino sprejelo poročila o sovražnem izkrcanju v Sicilijo. To izkicanjc pa ni priilo nepričakovano, ker je italijansko juvno mnenje že dolgo bilo pripravljeno na sličen razvoj. V primeri s tem pnosnim in moškim obnašanjem italijanskega naroda zavezniki ne morejo imeti v tem trenutku velikih nad o uspehu svojega podjetja. Člankar zaključuje, da so vsi Italijani odločeni preprečiti, da bi sovražnik iz Sicilije st ipil na italijanski polotok in vsi Italijani tvorijo skupen obrambni blok.
velika zborovanja v prostorih 23 odsekov strankine organizacije v Milanu. Na zborovanja so prišli fašisti in ti shodi so bili resničen i/raz pravega naroda, kajti med /borovnici so bili delavci, možje in /ene, mladi in stari, med temi mnogo mož v vojaških ali pa legio-nar--kili oblekah. Na zborovanjih so govorili možje i/, stare garde, častniki, rn njene i in listi. ki so bili odlikovani. Po tem, ko je bil dan pozdrav Duceju, -o govorniki govorili o sedanjem položaju. Zborovanja je prevevalo največje navdušenje, ki potrjuje trdnost nušega naroda v odporu in njegovo vzajemnost z bojevniki, ki se vojskujejo /a obrambo domače zemlje. Kakor drugi, tako je tudi zvezni tajnik na zborovanju skupine >D'.\nnun/io« poudaril ču<tva fašistov in milanskega ljudstva, ki s svojim v/klikom i/raža vero oboroženih sil, domovine in gotovosti v zmago.
Fircnze, 12. julija. AS. Snoči -o bili na vseli sedežih krajevnih fašističnih skupin mogočni shodi, katerih so je udeleževalo mnogo črnili srajc in ljudstva. Na zborovanjih so govorili razni tovariši in navzoči so priredili goreče manifestacije fašistične vere in gotovosti v zmago. Ob koncu zborovanja so navzoči živahno vzklikali oboroženim silam, Kralju m Cesarju in Duceju.
Napoli trdno veruje v zmago
Na pol i, 12. julija. AS. V prostorih strankinih organizacij so se zbrali fašisti in ljudstvo, da bi potrdili svojo železno voljo odpora in neomajljivc vere v zmago. Na teh zborovanjih so govorili tovariši iz stare garde junaškim borcem z bojišču, ki so nato v tovariških pogovorili obveščali o |Kileku bitke, ki se razvija na Siciliji. Povsod jc prišlo do velikih manifestacij italijanstva in fašistične vere ter predanosti in hvaležnosti Duceju. Po zborovanjih se jc množica zbrala v sprevode, ki so |>o ulicah' vzklikali Kralju in Cesarju in Duceju in slavnim armadam osi.
Bologiin, 12. julija. AS. Snoči so bila na vseh sedežih strankine organizacije velika zbordvanja fašistov in Črnih srajc. Na zborovanjih so govorili razni govorniki, med njimi tudi prefekt. ki jc prišel na zborovanje skupine »Nannini«, zvezni tajnik pa je govoril na zborovanju skupine »Cnvadoni«. Nsi govorniki so podčrtuli odločno voljo za boj in za odpor desete legije, ki je pripravljena dati v?0 zmago. Veličastna zborovanja so se zaključila s prisrčnimi manifestacijami za Duceja in junaškim oboroženim četam.
Američani so ustanovili letalsko oporišče tudi na malem otoku Funafuttiju, ki pripada angleškemu otočju Elice. Tu sc ustavljajo in oskrbujejo letala s Havaja proti Salomonskim otokom na svoji doUi poti na otoke Tutuila in Nove Hebride. A Japonci so si na jugozahodni obali Nove Gvineje oskrbeli pomorska in letalska oporišča, ki so z njimi zagospodarili na morju'in v zraku nad sevemo-zahodnim področjem Avstralije. Tudi 1'ort Dervvin je tako v njihovem območju. Japonci so že napredovali proti južni obali Nove Gvineje.
Ni še znano, v katero smer tega velikanskega japonskega dela bojišča so se še raztegnili boji. V vsakem slučaju pa qaponci povzročajo velikanske izgube svojim sovražnikom, ki so zdaj vse svoje sile zbrali v Severni Afriki in v Evropi. Tudi v tem primeru se izraža iskreno sodelovanje sil tro-zveze, ki se jc v tej vojni že tolikokrat sijajno izkazalo.	(»li Gazzettino».)
Japonski predsednik vlade na Javi
Tokio, 12. julija. Med svojim obiskom v južnih pokrajinah je predsednik vlade general lojo obiskal Javo, kjer jc imel posvetovanje z generalom Kiimaki Crier, ki je vrhovni ]>o-vcljnik japonskih čet na teh otokih. Nato je Tojo odpotoval v Manilo nn Filipinih, kjer sc je posvetoval z generalom šigenorjem Kurodo. poveljnikom japonskih čet na lilipinih. \l Manili jc tudi sprejel člane odbora, ki pripravlja organizacijo filipinske neodvisnosti.
Nemiri v Siriji se širijo
Ankara, 12. julija. AS. Položaj v Siriji postaja vedno bolj resen in sicer zaradi številnih sabotažnih dejanj. Oblasti so morale vojaško upravo razširiti tudi na železnice. Kdor bo blizu proge ali pa železniških naprav, bo tak<vj zaprt in predan vojnemu sodišču. Vojaške straže bodo lahko streljale brez opozorila. Nadzorstvo nad progami v Siriji in l.ihanu jc bilo povečano. Nemiri se širijo tudi v Palestino. V Tel Avivu je uolicija zaprla 30 arabskih demonstrantov.
Tudi ljubljanski najmlajši so prišli na »svoje«
S slovesno prireditvijo je bilo v nedeljo odprto otroško igrišče v Tivoliju
Niti ni bilo preveč vroče, ko so se v nedeljo popoldne starši s svojimi malčki vsipali od vseh strani na prostorno igrišče in v nestrpnem pričakovanju zasedali čim boljše položaje, od koder bi bilo moči vse lepo in do potankosti videti. Kakor lep venec se je zbralo okrog igrišča približno 5000 ljudi. To pot so bili otroci tisti, ki so imeli povsod prednost, in so jih morali starejši spoštovati, se jim umikati in jim pomagati, kjer koli je bilo mogoče. Tistih nekaj ur, od zbiranja do slovesnosti in prijetne domačnosti, so bili otroci, ki so komaj segali do kolen ali malo čez, gospodarji na vsem prostoru. Saj ste jih videli, kako trdo so stopali, češ, to bo pa naše in od nas bo odvisno, kdo bo lahko izmed vas postavil semkaj svojo skromno osebnost. Nestrpno so vsi pričakovali mali kot veliki, kdaj se bodo uradne slovesnosti začele. In res so nekaj po peti uri začele prihajati visoke osebnosti, njim na čelu Visoki komisar dr. Giuseppe Lombrasa v spremstvu generala Kuggera, ki je zastopal Ekscelenco Poveljnika XI. Armad-nega zbora, župana generala I.eona Rupnika in podžupana dr. Tronchide, podprefekta Davida, podpreiekta in inšpektorja Bisia, kvestorja dr. Ra-lija, generala Fava, podkvestorja dr. Fcrrantea Zveznega podtajnika Sellonija, poveljnika pehotne divizije z višjim častnikom pri poveljstvu Kr. ka-rabinjerjev kapitanom Dcllavcnturo, dodeljenega Kr. karabinjerjev pri Visokem komisariatu majorja Baroninija ter zastopnkia Stranke in uradov
Istočasno so izza mestne vrtnarije začeli prihajati malčki, razdeljeni v različno skupine. Kot prvi so junaško prodirali »motorizirani« oddelki dečkov, izmed katerih so nekateri junaško sedeli na malih kolesih ali tricikljih, za njimi je šla konjenica, nazadnje pa pehota. Posebej so se seveda postavili mali harmonikarji. Tudi dcklice so prav ponosno in vzradoščeno stopale, varno nosile punčke in vozile vožičke. Marsikateri izmed malih v sprevodu je z bistrimi očmi iskal med gledalci svojo mamico ali očka v upanju, da ju bo zagledal in da ga bosta onadva prav gotovo videla, kako velik je že in kako resnih stvari se že lahko loti, Dolgi sprevod, v katerem je bilo okrog 500 otrok, je najprej obšel ves krog gledalcev in se končno zbral sredi travnika, kjer so ga pričakovali od-ličniki.
Kot prvi je spregovoril ljubljanski župan general R u p n i k, ki jc na kratko podal pregled napora in dela, ki je bil vložen za dokončno uresničitev že pred daljšim časom zamišljenega otroškega igrišča. Poudaril je, da se jc prejšnji Visoki komisar Eksc. Grazioli toplo zavzel za to zamisel ter mnogo pripomogel k uresničitvi. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri načrtu, tako inž. Kobetu in inž. Gjudu ter nadzorniku Lapu in povedal, da je delo pri igrišču nudilo kruh stotinam nezaposlenih očetov s številnimi otroki. Ob zaključku je prosil Eksc. Visokega komisarja za dovoljenje, da kot župan izroči igrišče najmanjšim, prevzvišenega knezoškofa pa, da prikliče božji blagoslov in varstvo na male obiskovalce. Za tem je Visokega komisarja pozdravil mlad dečko in mu izrazil prav prisrčen pozdrav ob priliki prvega vstopa med slovensko ljudstvo ter prosil, da se v imenu otrok najlepše zahvali svojemu predniku za vso skrb pri ustvaritvi otroškega igrišča; majhna deklica pa je dcklamirala županu v pozdrav priložnostno pesmico ter mu poklonila šopek cvetja. Zelo ljubka je bila tudi zborna deklamacija otrok v pozdrav knezoškofu dr. Rozmanu,
Po končani deklamaciji je škof dr. Rožman odmolil obredne molitve in igrišče blagoslovil. Nato pa je otrokom tudi spregovoril in poudaril, da je blagoslovil to igrišče v želji, da bi na njem vladalo samo zdravje, kajti le zdrava, močna, prid-
na in marljiva mladina bo lahko v veselje staršem, mestu, narodu, iz katerega je izšla, in Bogu. Zato naj bo tudi hvaležna Bogu, ki je ta kraj naklonil, in občini, ki je storila vse, da ugodi starim
željam in potrebam. Zato je naprosil tudi angele varuhe, naj bdijo nad njimi, da se ne bodo dogajale nesreče in da se bodo vsi tukaj igrali med seboj kot pravi bratje in sestre, Vsi naj se tu imajo radi, naj bodo strpni drug do drugega, kajti na tem prostoru je najlepša priložnost za vzgajanje k medsebojnemu spoštovanju in razumevanju, kar bo vsem prav prišlo, ko boste postali veliki. Cc sc bodo že tukaj navadili na prisrčno razmerje, bodo veliko pripomogli k temu, da bo naše življenje postalo lepše in pravičnejše.
S tem so bile uradne slovesnosti končane. Malčki so sc razdelili v različne in številne skupine, od katerih je vsaka poskrbela za lepe in vesele igrice. Pa tudi navzoči starši in gledalci niso mogli več vzdržati izven igrišča ter so zato prihiteli med svoje otročke, da bi se z njimi po-veselili. Poskrbljeno je bilo tudi za pijačo, tako da si je najbolj žejni nastopajoči drobiž lahko ute-šil žejo s kozarcem dobrega malinovca. Saj človek ni vedel, v kateri krog glcdalccv bi se pomešal, da bi lahko sledil vsem ljubkim igricam otrok. Najbolj korajžni so že takoj začeli broditi po vodi — najvažnejše pridobitve igrišča — nekateri bosi, drugi pa kar v opankah in sandalih. Pri vsaki skupini se jc zbiralo številno občinstvo, predvsem starši in drugi otroci sami, ki so prišli gledat svoje vrstnike in vrstnice,
Videli smo, da otrok na tem Igrišču nikakor no bo primanjkovalo. Saj jih je bilo že toliko, da so se mnogi spraševali, odkod prihajajo. Obe gu-galnici in vrtiljak so doživeli tak naval, da so ga komaj zdržali, znamenje, kako zelo je bilo z njimi ustreženo mladoži. Gotovo je, da bo igrišče vedno polnoštevilno zasedeno in da bodo mamice imele
dovolj bižem.
opravka pa tudi zabave s svojim dro
»Prima linea« št. 38
Najnovejia številka tedenskega glasila Zveze bojevniških fašijev prinaša na prvi strani članek o Italiji in Sredozemlju kakor tudi uvodnik izpod peresa glavnega urednika. Na drugi strani je pomemben članek o komunističnih zločinih na Balkanu, tretja stran je posvečena književnosti in umetnosti, četrta pa sodelovanju z bojevniki. Na peti strani so novice iz delovanja fašistične zveze. Na čelu je objavljen pozdravni brzojav, ki ga je poslal Visoki komisar in zvezni tajnik Eksc Lombrassa strankinemu tajniku .Eksc. Carlu Scorzi, kakor tudi odgovor, ki ga jc Eksc, Carlo Scorza naslovil Eksc. Lombrassi. Zanimivo je poročilo o razstavi ženskih ročnih del v Črnomlju in o predstavi za ranjence, ki so nastanjeni v črnomeljski šoli. Na zadnji strani je v daljšem članku obdelan narodni tehnični muzej v Milanu in njegov pomen za romanski duh. Kakor vedno je tudi to pot tednik živahno ilustriran.
Taborenje in kolonije GILL-a
Ljubljana, 12. julija.
Dne 10. t. m. se je začelo v tivolskem parku prvo taborišče graduirancev, katerega sc udeležuje v prvem kolu 160 balile. Drugega kola, ki se začne t. in se konča 15. avgusta, se bo udeleževalo 150 avanguardistov.
Ob koncu taborcnia bodo tisti, ki bodo spoznani za sposobne, dosegli stopnjo vicecaposcuadra.
Istočasno pa so se prav tako na ozemljiu Ljubljane odprle tri dnevne kolonije, h katerim bo pripuAče-nih 300 dečkov med prvim kolom od 10. julija do 10. avgusta, 300 deklic v drugem kolu ki bo tudi trajalo 1 mesec.
Kmalu bodo odprli v pokrajini Se 7 dnevnih kolonij, ki bodo zbrale približno 4C0 organizirancev za dobo enega meseca,
Prodaja toaletnega mila v Špecerijskih trgovinah. Združenje trgovcev obvešča, da bodo trgov-ci-špeceristi počenši f ponedeljkom dno 12. julija t. 1. prodajali na podlagi odrezkov št. 102 živilske nakaznice po 100 gramov toaletnega mila za osebo za meseca julij in avgust.
Spori
Wse točke za Ljubljano in zmaga za leto 1943
Ljubljana ima v domačem nogometnem Športu razmeroma lahko 6tališče. Drži 60 je izročilo nekdanjih rivalov Ilirije in Prlmorja, vrh tega pa ima lepo število klubskih prijateljev. Kadar koli objavijo, da bo nastopila na zelenem igrišču tudi Ljubljana, pride na igrišče vsaj slo ljudi več. No smemo si domišljati, da igra Ljubljana v trenutni formi nogomet visoke vrednosti. Okoliščina pa, da igra z lažjimi nasprotniki, je vsekakor v prid priljubljenosti disciplinirane Lahove enajstorice.
V naravi ljudi je, da držijo z močnejšim. Ko smo včeraj popoldne gledali zaključno nogometno tekmo med Ljubljano in Tobačno na igrišču Hermesa v Šiški, 6iiio ujeli marsikateri glas »javnega mnenja« o enajstorici prvaka. Lepo igrajo, lepo igro imajo... Glejte, to je igra z glavol — Kako pomagajo drug drugemu! Tako in podobno so govorili ljudje, ko 60 uživali prve minute živahne igre. Ljubljana je bila res razigrana in je nekaj časa dobesedno šahirala. Nekateri so pričakovali toče golov, drugi pa užitka lepih potez. Doecla pa ni bilo niti prvim, niti drugim ustreženo, igra pa se je razvijala takole:
Ljubljana : Tobačna 6:1 (2:1)
Takoj v prvem hipu 6e je prva linija Ljubljane polastila žoge in začela je z lepim podajanjem od
Eksc, Lombrassa,
dr. Rožman in žup an general Rupnik med mladino na igrišču
moža do moža. Spretni Oblak, ki je tjlražaril pred pragom Tobakarjev, je moral že od vsega začetka pobirati usnjato igračo ln jo vračati v polje. Videli smo nekaj posrečenih napadov, katerim pa je bila nasprotnikova obramba enakovredna. »Kar lušno jih je gledati!« so se navduševali ljudje na tribuni. Tu pa tam je zablestelo Lahovo tehnično znanje, njegovi streli pa so v začetku, kakor ludt pozneje, zgrešili zaželene kotičke med podboji. Prvi gol je padel ifele v osmi minuti. Po Bertonclju je torej prišla Ljubljana v todstvo z 1:10. Tobačna je bila ves čas v defenzivi. Posebno požrtvovalen je bil Nagode, ki ga lahko imenujemo desno roko odličnega Oblaka. Šele v 13. minuti je prišla žoga prvič čez golovo črto belozelenih — v aut.
Odpor Tobakarjev postaja vedno bolj žilav, na drugi strani pa je konec mirnega šahiranja. Ljubljana popušča, ne gre ji več tako gladko od rok, Tobakarj.i pa poskušajo z vdori. V 22. minuti poviša Berloncelj razliko na 2:0, kar pa igralcem Tobačne tovarne ne jemlje korajže. V 37, minuti dosežejo prvi kot, kmalu potem pa jim posije sreča. Sodnik prisodi 11 m. Roth strelja in tako pade prvi častni gol za Tobačno. Po prvem polčasu je 6tanje 2:1 za Ljubljano.
V nadaljevanju je postala igra malo ostrejša, sukala pa se je še vedno v mejah dovoljenega, za kar gre tudi zasluga ostrovidnemu sodniku g. Zajcu. V deveti minuti strelja Lah 11 m in poviša razliko na 3:1. Spet se uveljavlja na igrišču zrelejša tehnika Ljubljančanov. Poteze sicer niso več tako hitre, pač pa preračunane. Ljubljančani za-6lreljajo celo vrsto možnosti, premočan je obrambni zid, prenagosto je zaseden z igralci, kadar pri-vozijo do gola. Ampak padalo je še kljub temu. Vodeb je povišal s presenetljivim udarcem z glavo na 4:1, potem pa je prišel do besede še Kroupa. Končni izid je bil 6:1, kar ne pomeni previsoke zmage za Ljubljano in tudi ne prehudega poraza za Tobakarje.
Ljubljana je torej zmagovala nedeljo za nedeljo, dobila je vseh šest tekem in vseh 12 možnih točk. Zasluženo je zmagala in ji k zmagi čestitamo. Odvisno pa je poudariti, da je imela le lažje nasprotnike. Zaradi tega bi bilo pogrešno, če bi belo-zeleni precenjevali svoje uspehe. Pa saj je lo vodstvu Ljubljane najbolj znano. Še bo treba resnega in načrtnega dela. vrh tega pa bo treba poskrbeti za naraščaj, ki bo zamenjal nekaj šibkejših igralcev. Menda ne bo nikogar, ki bi zanikal, da smo videli od belozelenih že mnogo, mnogo zrelejši nogomet kot pa zadnje mesece, čeprav ni izgubila Ljubljana niti ene točke.
' ' ' —
Vremenska napoved. 13. julija (torek);
čez dan vpad deževnega vremena, nagnjeno k nevihtam.
14. julija (sreda): spremenljivo, včasih dež, nagnjeno k nevihtam.
Z včerajšnjo tekmo se Je Tobačna poslovila od
prvega razreda. Po tekmovalnem pravilniku ljubljanskega prvenstva bo prešla kot 4. moštvo v 11. razred. O poslovilnem nastopu Tobakarjev moramo zapisati, da je zapustil dober vtis. Odlikuje jih žilavost, v dobro pa jim tudi štejemo, da so se podvrgli strožji disciplini. Končna ocena posameznih moštev je naslednja:
LJubljana Hermes Mars Tobačna
6
4 2 0
o
2 4 ti
35:7 13:14 11:20 4:22
12 8 4 0
Žabjak : Vič 1:1 (1:1)
Dopoldne se jo na igrišču Ljubljane odigralo zadnjo dejanje za točke v H. razredu. Vičani, ki so bili vse do konca brez točke, so tokrat rešili svojo čast. Postavili so na noge udarno moštvo. Bilo je enakovredno Žabjaku, ki se je boril za II. mesto. Zdaj imata Zabjak in Korotan enako število točk.
Žabjak pa je boljši po razliki golov. Kaže torej, da si ie Žabjak priboril 11. ni^sto, če pa N. Z. ne bo upoštevala razlike golov, se bo moral še enkrat spogledali s Korotanoi. Kakor znano, jo Mladika na prvem mestu in si jo priborila pravico sodelovanja v L razredu, Vič pa je s svojo edino točko na zadnjem mestu. Včerajšnjo tekmo je sodil g. Makovec.
* Ostali domači izidi: I. rezervna moštva: Korotan : Hermes 1:0, Mladika : Žabjak 2:0, Mars : Vič 2:1. II. Mladinska moštva: Hermes : Ljubljana 1:0, Vič : Žabjak 2:0, 'Mladika : Ma.-s 5:1.
Aiietsko prvenstvo juniorjev
Najboljši uspeh po iinskih tabelah je dosegel
Kaduuc v teku na 100 m (12.5 sek. ali 499
točk).
Družba ljubljanskih lahkoatletov ni številna, tudi še ni kakovostno na višini, priznati pa ji moramo dobro voljo. To je pokazalo tudi včerajšnje juniorsko prvenstvo Ljubljanske pokrajine. Prireditev se je vršila v dopoldanskih urah na igrišču Hermesa, Najbolj številna je bila udeležba Herme-žanov, ki so dosegli kot moštvo prvo me6to. Tokrat smo videli tudi nadebudne Vičane pri delu. Izkazal pa se je mladi Končan, ki je zmagal v disku. Kot začetniki so se morali zadovoljiti s slabšimi mesti, kaj več pa seveda tudi niso pričakovali, sa) so šele nedavno začeli z urjenjem te lepe športne panoge. Planina je poslala na tekmovanje samo dva atleta. Reči moramo, da sta se držala dobro, kot se spodobi izročilu Planincev. Kadunc je postavil najboljši rezultat dneva, ko je pretekel 100 m v 12.5 sek., kar pomeni 499 točk po finski oceni. Drugi atlet Planine, Magister, pa je zmagal v suvanju krogle.
V splošnem ne moremo biti s tehničnimi izidi zadovoljni, zakaj znamke juniorjev bi se morale sukati okrog 1 60 ali 1 70 m v skoku v višino, pa blizu 6m v skoku v daljino in podobno. Toda če pregledamo startno listo, vidimo, da gre za nova imena, za nove atlete, ki si bodo šele s časom dobili potrebnih izkušenj. V naslednjem podajamo pregled podrobnih izidov:
Tek na ICO m: 1. Kadunc Albin — Planina 12.5" (499 fin točk.), 2 Golien Bojan — Hermes 12.8, 3. Končan Leon — SK Vič 13.2, 4. Podlipec Zoran — Hermes 14.4.
Tek na 300 m: I. predtek: 1. Krapež Janez —
H.	43.1 sek., 2. Zoppe Slavko — Vič 45 2 sek, 3. Kugovšek Cvetko — Vič 49.9 sek. II. Predtek: Zupane Franc — H. 43 4, 2. Justin Branko — Vič 43.7 sek., 3. Menart Rado — Vič 47.6 sek. Finale:
I.	Krapež Janez — Hermes 42 sek. (449 fin. točk), 2. Zupane Franc — H. 44.4 sek. 3. Justin Branko — Vič 45.1 sek.
Skok v višino: 1. Juren Marko — Hertnes 1.50 m (462 fin. točk), 2. Krapež Janez — H. 1.40 m, 3. Zoppe Slavko — Vič 1.40 m, 4. Lavrič Stanko — II. 1.40 m, 5. Zavašnik Bojan — Vič 1.35 m.
Suvanje krogle. 1. Magister Marjan — Planina 10.69 m, 2. Dolničar Marjan — H. 10.67 m, 3. Zalo-kar Zoran — H. 9.85 m, 4. Bizjak Lado — 9.55 m, 5, Gorjup Zvone — Vič 8.67 m.
Tek na 1000 m: 1. Bezlaj Mare — Hermes 3:01..0 min. (ali 473 fin. točk), 2. Piskar Rudolf — H. 3:03,3 min., 3. Bizjak Lado — H. 3:03.4 min, 4. Majdič Ferdo — H. 3:15.9 min.
Metanje kopja: 1. Dolničar Marjan — Hermes 36.47 m, 2. Zavašnik Bojan — Vič 33.10 m, 3. Zupančič Sveto — II. 30.06 m.
Skok v daljino: 1. Zupane Frane — Hermes 5 m (ali 343 fin. točk), 2, Podlipec Zvone — Vič 4.84 m, 3. Justin Branko — Vič 4,43 m, 4. Kugovšek Cvetko — Vič 4.41 m, 5. Menart Rado — H. 4.39 m.
Metanfe diska: 1 Končen Leon — Vič 27.80 m,
2. Majdič Ferdo — H. 21.08 m.
Hcrmežani so torej dosegli 5 prvih mest, Planinci 2, Vičani pa 1. V glavnem smo ugotovili še občutno pomanjkanje tehnike. To velja zlasti za metalce, ki delujejo lc 6 silo, ne znajo pa še izrabiti zaleta. Med tekači na 300 m ie ugajal Herme-žan Krapež, ki kaže nadarjenost za teke na kratke proge. Isto velja tudi za Kadunca, ki je zmagal v teku na 100 m. Glede organizacije prireditve bi v bodoče želeli dvoje: da bi se razvijala hitreje in da bi poskrbeli za energične reditelje, ki naj bi zadržali gledalce izven tekmovališča. Potreba večjega reda se je zlasti pokazala pri metanju kopja,
Ta žaloigra pa je imela dvojno zlo posledico. Carica se jo popolnoma ločila od zunanjega sveta'in mu postala popolnoma tuja. Ker je hotela vsem prikriti carjevičevo zdravstveno stanje, se je družinski krog vedno bolj strnil, tako da niso smeli stopiti vanj niti carjevi sorodniki, niti ne najožji prijatelji. Zato so se tudi ti začeli pritoževati nad vladarjema. Veliki knez Aleksander Mihajlovič pripoveduje v svojih spominih: »Zdolo se je, da sta vladarja zgubila 6misel za življenje. Nihče si v njuni navzočnosti ni upal niti nasmehniti se. Ko smo bili pri njiju, so je zdelo, kakor da smo v hiši, kjer je nekdo umrl.« Čo jo vladarjema očital njuno čudno vedenje celo svak, ki je vedel o strašni skrivnosli, ni prav nič čudnega, če so jima zamerili tudi ljudje, ki niso niti slutili, čemu se vladarja žalostita in zakaj sta se odmikala vedno bolj v samoto. Ljudje niso mogli uganiti resnice, ker o tej bolezni niso še nikoli slišali. Ko sc je po nekaj letih razvedelo, da je carjevič bolan, so vsi mislili, da je jeličen, ker je ta bolezen bila mnogo bolj znana in ker je uničila več življenj tudi v carski družini. Ker pa ta bolezen za rusko družbo ni pomenila nič skrivnostnega, so se hudovali nn carico, ki se je zaprla sama vase. »Kaj je v tem čudnega? Saj jo tudi carica mati imela jetičnoga sina, a zaradi tega nikakor ni zanemarjala svojih vladarskih dolžnostii. Sedanja carica pa izkoristi vsak razlog, da sc odtegne družbi in svetu.« Kdor je tako govoril, so Jo delal, kot da je pozabil, kaj je la otrok predstavljal za njegove starše, ki so ga naravnost oboževali. Tudi ko so je razvedelo o carjevičovi bolezni,
nihče ni hotel razumeti, koliko je trpela njegova uboga mati, ki je nanj prenesla to strašno dediščino.
Carica pa se je kar navadila na to, da je nihče ni maral. V prvih lelih jo je to zelo bolelo in si je prizadevala, da bi si pridobila naklonjenost vseh, ki so živeli okoli nje, kakor tudi vseh drugih. Zdaj pa jo v živčni napetosti njeno vedenje postalo kar izzivalno. Petrograjska družba je ni marala? Kaj ji je to bilo mar? Tudi ona bo tej družbi pokazala svoj prezir. Niti malo 6i ne bo več prizadevala, da si pridobi naklonjenost te sebične in lahkožive družbe, ki se je zdelo, da se druži z vladarjevimi sovražniki. Hotela je pokazati, da je vladarica pravega naroda in da hoče temu narodu ohraniti svojega sina kot zastavo za lepšo bodočnost. Vera ljudstva jo bo podpirala, da bo izprosila od Boga čudež, kljub obsodbi zdravnikov, ki niso bili drugega kot intelektualci prežeti z materializmom. To je bila druga posledica caričinega trpljenja. Njen misticizem je prevladal nad njenim razumom in tudi nad pravim krščanskim mišljenjem, ki navaja k vdanosti. Za vsako ceno je hotela doseči, da se zgodi čudež. In prav v toni trenutku razrvanosli in mistične vzne-šenosti je vslopil v njeno življenje Rasputin.
2. Domnevni rešitelj.
V tej dobi sta bili edini osebi iz carske rodbine, s katerima je carica še ohranila prijateljske stike, velika kneginja Milica in njena sestra Slana. V poletju leta 19C6. je to prijateljstvo postalo še bolj prisrčno. Ker jo carska dvojica ostala zaradi revolucionarne vihre skoraj odrezana od ostalega sveta, je bila v stalnih stikih z velikim knezom Petrom, njegovo ženo Milico in njeno sestro, ki so stanovali v svojih poletnih bivališčih tik ob Peterhofu. Pogostokrat so se obiskovali in skupno hodili na sprehod. Ko je nekoč obiskala svoji prijateljici, jo v njuni hiši zopet zagledala čudovitega kmota, katerega Je že videla prejšnjo jesen. — 19. julija 1906 jo car zapisal v svoj Dnevnik:
»Večer sva preživela v Sergijevki in sva videla Grigorljalc
Ni znano, če sta so vladarja večkrat srečala z Rasputinom v hiši velikih kneginj, toda žo v jeseni istega leta je la prestopil prag car-
ske palače. Dne 13. oktobra Je car zabeležil v svoj dnevnik ta dogodek s sledečimi besedami:
».., ob 'A na 7 je dospel k nam Gregorij. Prinesel je ikono sv. Simona, videl je otroke in se pogovarjal z nama do K na 8.«
Sveti Simon je sibirski svetnik, čigar relikvije častijo v nekem samostanu blizu Rasputinove vasi. Rasputin se je torej prvikrat pr-kazal v carski palači pod varstvom tega ljudskega svetnika. Poleg tega Je bil toplo priporočen od strani cerkvenih dostojanstvenikov. Poslal ga je carju duhovnik Madved, spovednik velike kneginje Milice. Bil pa je zelo v čislih tudi pri škofu Teofanu, tedanjemu nadzorniku teološko akademije v Pelrogradu. Ta škof je užival velik ugled kot teolog in kot caričin spovednik. Jasno je torej bilo, da sta vladarja lahko z vso mirnostjo smatrala Grigorija kot tipičnega predstavnika ljudske vernosti, ki jima je bila tako draga. Pozneje so so posebno inozemski krogi Čudili, kako je bilo mogoče, da je preprost kmet^dobit že takoj v prvem trenutku tako močan vpliv na carico in celo na carja samega. Ti krogi niso nikdar razumeli, da je imel Rasputin poseben ugled prav zato, ker je bil kmet, pravi sin ruske zemlje, predstavnik pravega naroda, s katerim je carska dvojica želela priti v neposreden slik Pojasnili smo že, kako Je carica bila nagnjena k mistični vznosenostii, vendar pa je zelo verjetno, da bi človek, podoben ,Prijatelju Filipu' nanjo ne naredil takega vtisa, kakor ga je naredil ta kmečki človek. Politična ideologija so je nezavedno pridružila odporu, ki ga je rarlca čutila do krogov izobražencev, kakor tudi pričakovanju čudeža, ki ga bo Bog gotovo naklonil živi veri naroda in njegovega carja. Omenili smo že, da je carica sprejemala Matrijošo, Mitja in druge .svete potepuhe'. Rasputin je le doloma pripada! tej vrsti ljudi. Ni bil popolnoma pravi potepuh, ker je imel družino in dom. toda užival je sloves preroka in je po trditvi mnogih imel celo nadnaravna videnja. Zaradi tega Je carica videla v njem božjega poslanca, ki naj bi rešil domovino in vladarja vsega zla. Car v začetku ni imel nikakega razloga, da bi svoji soprogi nasprotoval v tem pogledu. Njegovo krščansko mišljenje so nikakor ni proti vilo temu, da bi zaupal človeku, ki so mu ga priporočili ugledni predstavniki cerkve.
Zlata maša stolnega prosta Ign. Madraha
K danaSnji zlati maši stolnega prošta Ignacija Kadraha jo prihitelo v\ljubljansko stolnico toliko ljudi, da jc bila do kraja napolnjena. Slovesnosti so se začele z Riharjevo pesmijo »Zlatomašnik, bod' pozdravljen«, ki jo je odpel stolni cerkveni pevski zbor. Slavljencu je pridigoval prevzvišeni g. knezoškof dr. Kožnimi, ki je uvodoma povedal, da je sv. oče zadnji četrtek, ko je bil prevzvišeni pri njem, iu mu omenil tudi zlatomašnika, po-
delil jubilantu papeški blagoslov, kar naj bo čestitka svetega očeta visokemu slavljencu; prav tako je sveti oče izrecno naročil, ne da bi ga prevzvišeni za to prosil, naj podeli jubilant vsem prisotnim papeški blagoslov. Spomnivši se jubilantovega dela, ki ga je vršil skozi pol stoletja po zunanjih znakih sodeč s tako lepimi uspehi. Je prevzvišeni poudarjal predvsem, da četrta božja zapoved ne velja samo zu spoštovanje staršev, pač
Zlatomašnik stolni prošt Ign. Nadrah je v stolnici podelil navzočim papežev blagoslov.
pa tudi za spoštovanje duhovnikov, božjih poslan- | cev, ki so poklicani, da skrbe za čim lepše in popolnejše versko življenje njim zaupanih duš. bolj kakor kjer koli je tukaj potrebno spoštovanje njihovo službene avtoritete, kajti le predobro vidimo prav v teh dneh, kam privede spoštovanje zgolj osebne avtoritete. Prav tako pa je neobhodno potrebno za boljše in pravičnejše življenje na zemlji medsebojno spoštovanje, ki vzgaja ljudi k strpnosti iu odpuščanju, in spoštovanju svojo lastne osebe.
Za tem je jubilant daroval Gospodu slovesno daritev ob asistenci kanonikov dr. Klinarja, rektorja Šimenca, Vovka, Gogale in KoreliČa. V koru je bilo med visokimi gosti opaziti stiškega opata dr. Koslcica, mariborskega prošta dr. Vrabra, pre-late Stroja, Volca, dr. Aleša in Franceta Ušeničnika, dr. Slaviča, dr. Lukmana in dr. Grivca, kanonika dr. Žerjava, prof. dr. Fabjana, dr. Turka iu dr. Potočnika. Med ostalimi gosti pa so bili: nekdanja semeniška spirituala dr. Arnejc in župnik Filipič, bivša škofijska kanclerja msgr. Steska in Dostal ter sedanji kancler msgr. Jagodic ter spi-ritual dr. Truhlar; izmed slavljenčevih sošolcev iz semenišča so bili navzoči svetnika Bernik in Kastelic ter kurat Šega. Prisotni pa so bili še semeniški ekonom ti ros, škof. ekonom Mervec, slavljenčev nečak, župnik Nadrah, sošolca iz gimnazije dr. Vodušek in višji vet. inšpektor Hu-go Turk, univ. profesorji prelat dr. Odar, dr. Jan-žekovič, dr. Trsienjak, dr. Fajdiga iu drugi.
Med vso slovesnostjo je ubrano prepeval ob spremljavi izvrstnega orkestra stolni pevski zbor, ki ga je vodil stolni dekan dr. Kimoveo na orglah pa spremljal regens chori Snoj. Na koncu jo jubilant podelil vsem prisotnim papeški blagoslov. Slovesnost zlate maše pa je bila zaključena z blagoslovom z Najsvetejšim. Za redki praznik je bila mogočna stolnica nadvse učinkovito okrašena z lepimi mlaji in venci, kar je še bolj povzdignilo vzneseno razpoloženje vernikov, ki so prihiteli, da počnste slavljenra ob njegovem tako lepem jubileju dolgoletnega iu tako blagoslovljenega maš-ništva.
»Gorska palica« - simbol sodne oblasti
Temule Članku bi lahko dal tudi naslov »Paberkovanje po hodniku I. nadstropja Narodnega muzeja«. To pa zaradi tega, ker sem doslej opisal zaokrožene zbirke, ostalo pa je še nekaj predmetov, ki so zanimivi z raznih vidikov, kakor s pravno-političnega, kultni no-zgodovinskega, obrtnega itd. Kar po vrsti se jih bom dotaknil, ker vsekakor zaslužijo omembe v okvirju teh muzejskih opisov.
Predzgodovinski čoln, ki pade vsakomur v oči, bi spadal dejansko v dvorano, kjer so razstavljeni predmeti iz dobe barjanskih mostiščarjev. Ker pa tam zanj ni prostora, so ga postavili na hodnik, kjer dela družbo trem modelom brodovja. Pri natančnejšem ogledu vidimo, da gre za enokrilnik in trokrilnik iz 17. stoletja in za dubrovniško galijo. Tu je tudi videti okovje,.s katerim so priklepali kaznjence, ki so veslali. Dubrovniška galija je model broda iz 15. stoletja. Na vprašanje, kako da so prišli tudi ti modeli v naš muzej, mi je ravnatelj dr. Mal povedal, da so bili prvotno namenjeni nekemu drugemu muzeju, ker pa 6e dotični ni ustanovil, so jih darovali našemu, kjer 6i jih zlasti mladina, ki še ni bila na morju, z zanimanjem ogleduje.
V posebni omarici 60 zbrani zgodovinski spomeniki visoke vrednosti. Tako imenovana gorska palica je .bila simbol sodne oblasti na 6tarih slovenskih ljudskih vinogradniških zborih. To je bilo v dobi, ko so kmetje razsojali in ko je izbran kmet posloval kot 6odnik. Zraven vidimo tudi sodno palico ali žezlo radovljiškega mestnega sodnika, pa žezlo trga Žužemberka. Iz okovanih škarij morskega raka je napival žužemberški trški sodnik na zdravje svoje občine. Zlasti lep je visok lesen pokal, ki sloji v kotu. Na prvi pogled bi človek mislil, da gre za znamenito, okusno rezljano nagrado na tekmah. V tem pokalu je bila nekoč srebrna^ čaša kranjske vzajemne pravnovarstvene družbo. Pokal v obliki visoke vaze spominja na važno pravno ustanovo iz naše preteklosti.
Dalje vidimo vicedomsko palico, ki jo je nosil 1. 1728. grof Thurn, Kastelčevo uradniško sabljo in zbirko znamenitih ključev, med katerimi so ključi mestnih vrat, e katerimi je župan počastil obiske visokih državnih predstojnikov. Tu je tudi tako imenovani diktatorski ključ — odlikovanje za prvega ali najboljšega dijaka odličnjaka ljubljanskih jezuitskih šol. Po končanih šolskih izpitih je imel pravico, da ga je nosil teden dni. Stekleni vrč, ki je nekako zmečkan, spominja na požar ljubljanskega stanovskega gledališča, ki je bilo na mestu, kjer stoji dandanes stavba Filharmonične družbe. Razstavljeni tinlnik predstavlja važen del opreme nekdanjega potujočega grajskega oskrbnika.
Na hodniku vidimo ludi nekaj domače in tuje keramike. Dobro je ohranjena majolika iz 1. 1585., ki so jo izkopali na prostoru sedanje 6odne palače. Keramični izdelki predstavljajo deloma domačo obrt, deloma pa predmete, ki 60 jih prinesli naši predniki iz inozemstva. Tako udomačene posode (majolike) so dobile ime po otoku Majorci, od koder so prišle k nam. Redek primer keramične ljudske umetnosti je evangelislovski vrč iz 1. 1630.,
o katereim sodijo, da so ga prinesli romarji, ki 60 tiste čase radi poromali v Kelmorajn.
Od mnogoterih domačih keramičnih in lončarskih delavnic velja omeniti zlasti Cojzovo, ki je delovala v Ljubljani v p>-vili desetletjih preteklega stoletja. Domača fajausa (izdelki iz belkaste gline) je ustvarila prav lepo namizno po-sodje, kakor krožnike s pletenimi ornamonti, vrče zn kavo in mleko, skodelice, vaze in podobno. Zdi se pa, da se Cojzovo podjetje ni posebno obneslo. Verjetno zaradi tega, ker je moraio dovažati glino \7. oddaljenejših krajev (iz Dolenje vasi pri Selcab nad škofjo Loko). Delavnica je kmalu prešla v tuje roke, okrog tretjega desetletja preteklega 6to-leija pa so jo opustili.
V majolični tovarni v Kamniku so krasili posodo po narodnih motivih, za katere ie izdeloval načrte Peter Zmitek. V muzeju vidimo tudi keramične izdelke delavnic v Celju, Petrovčah, Libo-jah itd. Zdi 6e pa, da je dosegla Cojzova delavnica najvišjo stopnjo, njene izdelke pa poznamo še dandanes pod imenom »ljubljanski porcelnnt. Delavnica je stala v Gradišču, njene proizvode pa spoznamo po empirskem slogu z baročnimi motivi. V-glavnem je imela Cojzova delavnica namen, da Je izdelovala posodje za potrebe meščanstva in kmetov, dekorativne predmete pa je producirala v manjšem številu. Nekaj takih je razstavljenih tudi v mestnem muzeju v Turjaški palači.
Gospodarstvo Poštni promet s Srbijo
Pokrajinska zveza delodajalcev sporoča: Z ozi-rom na našo intervencijo za obnovo poštnega prometa med Ljubljansko pokrajino in Srbijo sporočam, da je Visoki komisariat, urad za poštno iu brzojavno službo, sporočil, da je nemška poštna uprava sporočila, da pristojni vojaški urad ni mogel dovoliti obnove poštnega prometa med Ljubljansko pokrajino in Srbijo. Vendar je dodatno sporočil, da se ljubljanske tvrdke lahko poslužujejo nemških tvrdk v Nemčiji za korespondenco s svojimi trgovskimi zastopniki v Beogradu.
Pripominjam, da lahko tvrdke korespondirajo s Srbijo naravno tudi po tvrdkah na južnem Štajerskem in na Gorenjskem.
62 novih delniških družb so ustanovili v Romuniji v prvem letošnjem polletju. Skupna delniška glavnica teh družb znaša 681 milijonov lejev.
Samo še 300 romunskih bank bo poslovalo. Najvišji romunski bančni 6vct je odredil, da naj se likvidira zopet nekaj bančnih podjetij v Romuniji; odkar posluje ta bančni svet, je odredil že likvidacijo 700 denarnih zavodov in je tako skrčil število še poslujočih bank na okrojr 300.
Veliki krediti za romnnske ceste. Za modernizacijo in vzdrževanje romunskega cestnega omrežja je bil dovoljen kredit v znesku 2 milijardi 217 milijonov lejev.
Naraščajoče letine krompirja v Romuniji. Leta 1942 so v Romuniji pridelali 171.410 vagonov krompirja nasproti 54.370 vagonom v letu 1941 in 55.640 vugonom v letu 1940.
Preložen obmejni železniški prehod. Dosedanji italijansko-hrvaški obmejni prehod pri Plasc—Crikvenica je bil preložen v Mejo. Zato je sedaj tarifna razdalja od mejnega prehoda pri Metliki —Rubnarcih pa do transita— Meja po navedbi italijanskih državnih železnic narasla od 184 km do 187 km.
Enotno pogozdovanje dalmatinskih ozemelj. Pred nedavnim so bili italijanski zakoni o pogozdovanju raztegnjeni tudi na Dalmazio, tako da je zajamčeno tudi na tem ozemlju enotno načelo pogozdovanja. Dalmazia meri 514.000 ha, od tega odpade 22.5% na poljedelsko zemljo, 41.2% na pašnike in le 32% na gozdove.
Koncesija za javna dela na Hrvaškem je bila po posebnem dogovoru med Italijo in Hrvaško podeljena posebni »Družbi za javna dela v Hrvaški«, ki ima sedež v Rimu in podružnico v Zagrebu. Od cele vrste javnih del, ki jih je prevzela ta družba, je zlasti pomembna melioracija tako imenovanega Lonskega polja. Družba bo gradila tudi državne električne hidrocentrale.
Prepoved zakola telet v Ukrajini. Državni komisar za Ukrajino je izdal okrožnico, s katero »lede na veliki primanjkljaj v živinskem 6taležu
Grobovi tulijo.. a
Tisoči grobov, razmetanih po naših gozdovih iu kraških jama ti, so obsodba komunističnih zločinov, la obsodba bo šla lz roda v rod. Ded bo pripovedoval vnuku, oče sinu o črnih dneb, ko Je hotel Antikrist vladati nad slovenskim narodom. Temnim kraškim jamam bo bodočnost pridejala nekaj grozotno težkega, po-šaslno pravljičnega, kajti smrt je v njih. Otrok se jih bo izogibal, oče pa bo spoštljivo t odkrito glavo postal ob njih in molil za dušni pokoj vseh tistih, katere so komunisti umorili in v ta kraška brezna pometali. Naš gozd, enkrat tako lep. je danes gaj mrtvih. Korenine dreves srkajo 6ok za novo rast iz gro-bov. — Ti grobovi znanih in neznanih so razmetani vsepovsod. Ne čudi se, če ti bo noga na majskem izletu zadela ob mehko nametano zemljo in se vdrla. Poglej, razrij zemlio le ped globoko, kost bo ležala ob kosti in na udrti glavi se bo poigral kot cekin svetal 6ončni žarek in utonil v očesnih duplinah. Neznani tu leži in čaka, da ga prenese; v blagoslovljeno zemljo. Mogoče je Arčon Julij. Poklekni in moli.
Lansko leto je bilo, prav v teh dneh, ko so ga komunisti »osvobodili« skupno i drugimi v bližini Verda. Križev pot se je začel z zasliševanjem, zaničevanjem in mučenjem 7. julija nekje v gozdu v bližini Zal pri Cerknici.
6e danes ga vidimo pri vestnem delu v organizacijskih prostorih, vidimo ga na sejah, kako a tehtno besedo, z mirnostjo :n odločnostjo rešuje posamezna organizacijska vprašanja, vidimo ga med delavstvom, ko mu govori. Jule je rasel v pravega katoliškega delavskega 6rganiza'orja, spoštovanega od V6eh, ker ni nikdar iskal samega sebe, temveč vedno le koristi organizacije in delavstva. Načelno jasen, veren, delavsko zaveden, ni mogel sprejeti programa komunistične Osvobodilne fronte. Zato ga ie odklanjal, odklonil tudi takrat, ko mu je bila pontidena izbira, ali z nami in živeti, ali proti nam in umreti.
Jule ni jMimišljal. Odklonil je njih ponudbe. S svojo smrtjo je dokazal, da veren slov. sin ne more imeti dvojne morale, eno za sebe in drugo za javnost, temveč ima večna načela v vseh dneh življenja in ob urah pred smrtjo. Rajši umre, kot bi 6\oje verske in narodne svetinje izdal. V Julelu Arčonu je bil duh nove slovenske mladine, duh Pavčičev in Mravljetov, duh boljše armade, katero je videl v svojem preroškem govoru nadškof Jeglič, ob kaleri bo Irouta Satanova ustavljena in razbila.
Med nami še preostalimi bo živel duh .Tuletov, živel bo med njegovimi prijatelji in znanci, živel v slovenskih družinah. Do danes je nam bil prijatelj, od danes v/ornik.
Dragi tlulel Mi smo tu. da premagamo zlo. S svojim vzgledom boš šel pred nami do zmage.
iilfflj; mt*.R:U®«
odreja, da je treba vsa teleU rediti in da ostano še vnaprej v veljavi prepoved o zakolu telet. Isto velja za žrebeta in je treba doseči, da bo na sedem delovnih konj prišlo vsaj eno žrebe, prihodnjo leto pa eno žrebe že na šest konj. Na tri krave morajo priti najmanj dve teleti. Reja žrebet in telet je urejena deloma na posebnih rejskih zavodih, deloma v skupnih gospodarstvih, deloma pa na kmetijah. Zaradi pomanjkanja živine pa ne sme no-j bena kmetija imeti več kakor ene kravo in eno tele.
dotrpel je in se bogu vdano posi.ovil nas soprog,
SIN, BRAT, SVAK IN STRIC, GOSPOD
PRAZNIK FRANC
VEZILNI MOJSTER TOVARNE »ŠTORA« D. D.
POGREB BO IZ HIŠE ŽALOSTI, GOSPOSVETSKA CESTA 280, V TOREK, 13. T. M., OB 17 NA POKOPALIŠČE V DRAVLJAH.
LJUBLJANA, D. M. V POLJU, ZAGORJE, DNE 12. JULIJA 1943. ŽENA IN OSTALO SORODSTVO.
KULTBRRI OBZORNIK
Zagrebški roman v slovenščini
Šenoa: Zlatarjevo zlato. Poslovenil T. Glavan.
Slovenčcva knjižnica št. 55.
Slovenčeva knjižnica ima zaradi svojega pogostega izhajanja — trikrat na mesec — tudi to lepo priložnost, da nam preskrbi nove izdaje in prevode tistih knjig, ki so nam že povsem pošle. Da se uredništvo te naloge zaveda, izpričuje nova izdaja in nov • prevod prvega hrvaškega romana Šenoinega Zlatarjevcga zlata, knjige, kf je izšla izpod peresa hrvaškega Jurčiča in bila pri nas v resnici že v prvem prevodu tako brana kakor le še Cigler ali Jurčič v prejšnjem stoletju.
Zgodba je vsem starejšim, ki so brali že prvi prevod, gotovo še v spominu, saj nam je mladim silno ugajala vroča ljubezen Pavla Gregorijanca do preproste meščanke Dore Grubičeve, pa strašno nasprotovanje tej ljubezni Pavlovega očeta Stjepka Gregorijanca na Medvedgradu in graščakinje vdove Klare, kakor tudi zvito spletkarjenje brivca Grga Cokolina, ki ga je bila Dora odklonila. Vem, kako silno nas je zadel tragični konec idealne ljubezni, ko Klara da svojo nasprotnico zastrupiti, Pavel pa odide v boje proti Turkom.
V zrelejši dobi človek pač gleda na delo drugače. Danes vidim v fabuli med Pavlom in Doro pač v resnici lep razvoj ljubezenske zgodbe, pa nas zaradi preveč izrednega in preromantičnega razvoja ne pritegne tako, kot bi nas ob realističnem risanju junakov in zgodbe same. Mladini pa bo nedvomno prav ta romantika najbolj ugajala.
Jasno je, da jo težišče Senoinega romana Zla-
tarjevo zlato vse drugje, ne pa v ljubezenski fabuli. Šenoi je šlo za to, da napiše zgodovinski roman iz druge polovice XVI. stoletja. Zalo pa je na široko zajel zgodovinska dogajanja med hrvaškim meščanstvom, ki ga je prav Šenoa prvi vnesel v hrvaško knjigo. Saj je Šenoa največji zastopnik tako imenovane meščanske romantike v hrvaški književnosti. In kot tak je hotel prikazati tiste boje, ki jih je imelo meščanstvo srednjega veka s prvima dvema stanovoma, s plemstvom in duhovščino, da bi si pridobilo pri njiju spoštovanje in upoštevanje starih pravic. Naš pisatelj je ta boj prikazal v romanu med Stjepkom Grego-rijancem in zagrebškim mestnim sodnikom Jako-povičem. Torej dve zanimivi pravdi, dve zgodbi, k i vzporedno potekala in obe prikazujeta isti problem: vprašanje sožitja med višjimi in nižjimi sloji. Šenoa je v tem boju kot pristaš meščanstva v političnem boju dal zmago meščanstvu, v ljubezenski zgodbi pa je dal uničiti srečo plemiča in meščanke in ni dodelil zmage ne prvemu ne drugi, marveč rajši temnim romantično skrivnostnim silam in človeški zlobi. Zmaga meščanstva v romanu nas ne more presenetili, saj vemo za pisateljevo načelo o socialnem vprašanju, kakor ga ga je bil napisal že šest let pred izidom Zlatar-jevega zlata. V časopisu Naše gore list 1865 je namreč Šenoa izpovedal načelo, ki je po njem tudi kasneje pisal svoje zgodovinske povesti in romane, rekoč: »Mislim, da je prav v vsem našem razvitku in gibanju socialni moment najvažnejši. Intelektualna razlika med posameznimi sloji ne smo biti tako velika, kot je pri nas. Vsi sloji človeške družbe morajo biti povezani tako, da napredek in razvitek zajemala ne samo višje sloje in meščanstvo, marveč tudi kmeta, da ho ves narod ena sama duhovna celota. In kdo mu bo po-
tem onemogočal napredek, pa naj pride kakršna koli nesrečna doba?«
Kakor je vse dogajanje v romanu še romantično, vendarle najdemo v njem tudi že nekaj realističnih črt, stvarnih opisov dobe in značajev nekaterih meščanov, posebno pa kaže na novo slrujo pristni Šenoin feljtonski humor (saj je v resnici Šenoa tudi feljton vnesel kot prvi v hrvaško književnosti). Več romantike pa je ostalo na plemstvu. Očitno je, da je bil pisateljev glavni namen prikazati dobo, življenje na Hrvaškem po velikem slovensko hrvaškem kmečkem uporu 1573, prikazati duha tisle dobe, ne pa samo posameznih zgodb in zgodbic. In reči je treba, da se mu je v veliki meri posrečil ta namen, le škoda, da je šenoa tako ves sin romantike, da je celo svojim junakom iz 16. stoletja vsilil svoje nazore iz 19. stoletja, kar seveda vpliva na bralca njegovih romanov kot anahronizem. Sicer pa je zgodba pripovedovana silno napeto, polna je močnih dialogov, a vendarle ne dovolj dramatično prikazova-nih. Šenoa je bolj široki epik, pa vsekakor premalo dramatik, da bi te s posameznimi prizori popolnoma navezal na zgodbo. Risal pa je kot romantik svoje junake z močnimi črtami, od tod tudi njegov živahen zgodovinski slog in polna barvitost v slikanju zgodovinskega okolja.
Delo ima potemtakem mnogo odlik, pa tudi marsikatero pomanjkljivost, pn je kljub temu izredno iskano in brano tudi še danes, zato je prav. da ga Slovenčeva knjižnica na novo nudi slovenskemu bralcu.
Prevod Toneta Glavana je prav lep, ohranil je živahnost šenoinega sloga, le tu in lam se malce pozna vpliv hrvaškega sloga in posebno še besednega redn. Roman jo z lepimi figuralnimi vinjetami opremil Romih.	F. J.
Ljubljanska Drama
A. Strindberg, »Nevesta s kronoc.
(Premiera 9. julija 1943.)
Tudi Strindberg je eden tistih velikih duhov, ki je vse svoje življenje težil za resnico in jo nemirno iskal, begal po čudnih labirintih zmot in zmed, padal in spet vstajal. Ves betežen in ubog tipal dalje in se končno dokopal do zadnjega spoznanja: na zerr.lji ni miru in ni utehe. Pot iz greha vodi samo preko kazni, preko zadoščevanja k očiščenju in odrešenju. Ljubezen je samo v Bogu in Bog je največja ljubezen in naše srce jo nemirno, dokler v Njem ne počijo.
To je miselna pot in končni Slrindbergov pristan. Njegovo izmučeno srce se zvija in bruha iz. sebe svoje najgloblje izpovedi. Napiše nam preko 50 dram, n včasih, ko se mu zazdi, da je v zmoti, odloži pero, raziskuje v kemiji in drugod, potem spet piše in napiše še po religioznem obratu 18 dramatskih del. Ta dela so izlivi bolne duše, vse njene groze in končne utehe, ko išče in najde kot v pravljici božjo bližino. Kakor mu hite misli in podobe, tako valovi in hiti tudi njegov jezik, o katerem piše švedski lit. zgodovinar Ruben E. Berg, da je »kakor hudournik, ki drvi preko skal v dolino«.
»Nevesto s krono« je Strindberg napisal v zadnji dobi svojega življenja. To je pravljična igra iz. severnpga sveta, v katero je zajela vsa neizprosnost te zemlje in vsa prirodnost in svojevrst-nost njenih prebivalcev. Nasproti si stojita dva rodova, Mlinarski in Morilski, ki se sovražita že tako dolgo, da dedje in pradedje ne pomnijo začetka tega sovraštva. Pravijo, da sta se bila sprla v cerkvi za prvo mesto in da Je takrat tekla kri. Zalo se je bila pogreznila cerkev globoko pod
&UO£lae novice,
Koledar
Torek, 13. malega srpana: Joel in Ezdra, preroka: Miropa, mučenica; Ernest, opat.
Sreda, 14. malega srpana: Groznat, »poznavalec; Bonaventura, škof in cerkveni učenik; Fokas, škcf in mučenec.
Zgodovinski paberki
12. malega srpana 1. 1260. je češki kralj Otokar II. premagal pri Kroissenbrunnu Madžare in si s tem zagotovil posest Vojvodine štajerske. Ko ie letu 1240. padel v bitki ob Litvi zadnji Babenberžan Friderik II. Bojeviti, se je vnel za njegovo dediščino — Avstrijo in Štajersko — 1 j nt boj, v katerega sta posegli obe takrat v najhujšem nasprotstvu stoječi vrhovni oblasti zahodnega krščanstva, cesar in papež, od sosedov pa Ogrska, Češka in Bavarska. Papež in cesar gledata na Avstrijo in Štajersko, ki sta sedaj brez pravega gospodarja, vsak s svojega političnega vidika. Računata: Stauf, oziroma Velf na čelu izpraznjenih vojvodin bi pomenil znatno okrepitev cesarskega oziroma pa-peškega stališča v takratnem sporu med obema silama. Cesar je kot vrhovni fevdni gospod obe vojvodini zasegel in postavil za državnega namestnika goriškega grofa Majnharda. Papežu pa tako povečanje cesarske oblasti ni bilo všeč, zato je hotel spraviti do nasledstva žensko so-rodnico zadnjega Babenber/ana, nečakinjo Ger-trudo. Njen mož llenuan Radenski, s katerim jo je papež oženil, je pa že leta 1250 umrl, istega leta kot cesar F riderik II. Smrt obeh je razmere le še litije razdrapala. Povsod slišimo o bojih, o brezpravnosti in nesigurnosti. V tem času, ko je vlaaala gola sila in je bila državna avtoriteta povsem omejena, so se pojavili tudi sosedi — sorodniki nekdanjih Babenberžanov — s svojimi zahtevami. Bavarski vojvoda ni uspel, pač pa je bila sreča mila Premislu Otokarju II, takrat mejnemu grofu moravskemu. štajersko plemstvo se je jeseni 1251. I. izreklo zanj in mladi češki princ jc, da bi dal svojim zahtevam podlago večje upravičenosti, vzel za ženo še priletno Margareto, sestro zadnjega Babenbcr-žana. Proti koncu 1. 1251. se že Premvsl imenuje vojvoda štajerski. Proti temu jc pa nastopil ogrski kralj Bela. Tudi njemu naj bi zakonska zveza podprla politične zahteve. Vdova Ger-truda je vzela enega izmed Belinih sorodnikov. Ogrski kralj pa je posegel po orožju. Po papeževem posredovanju sta se nasprotnika pobotala; Bela je dobil Štajersko, Otokar Avstrijo, šest let je nato spadal ta kos slovenske zemlje pod Ogre. Kraljevi namestnik. Belin sin in so-vladar Štefan je stoloval v Ptuju. Prevzetna visokost Ogrov jim je odtujila deželo. Tajna akcija, ki jo je vodil češki dvor, je privedla tlo upora, Ogri so morali iz dežele, štajersko plemstvo je znova povabilo Premisla, ki je ponudbo tudi sprejel. Vojna, ki je tej odločitvi sledila, se je končala z zmago Čehov.
,EU KINO MATICA M
Slavna Češka Igralka LIDA BAAROVA In Gustav N e z v a 1 v ljubezenski romanci po noveli pisatelja Honoreja de Balzaca
^ar- »Ljubica z masko«
Produkcija t,ucerna-Fllm-Praea» Režiser Otokar Vavra. PREDSTAVE ob 16, 13.30 ln ob 20.30. url.
tEL
KINO UTVION
22-21
FIlm, kt ga preveva nedolžno vesolje ln prekipevajoča mladost, v katerem premaga otroška Iskrenost vse intrige ln nakane zlobnih pokvarjencev . . .
»Očetova ljubljenka«
Chlaretta Gelll, Armando Falconl, DIna Galli in Anna Vivaldl. Predstave ob 16.30, 18.30, 20.30.
TEL.
KINO SLOGA
27-SC
Čudoviti kinematografski posnetek življenja
velikega umetnika - slikarja UEMBKANDTA, žalostna zgodovina tega nesmrtnega ženija, ki aa tedanji svet ni razumel.

5»
Rembranclt«

V glavni Vlogi: Ewald Ralser, Gtsela TJhlcn
in Hertlia Feiler. — Režija: Ilans Stelnholf.
PREDSTAVE ob 14, 16, 18 ln ob 20. uri I
13. mal. srpana 1. 1579. je začel nadvojvoda Karel graditi na sotočju Kolpe in Korane trdnjavo Karlovec, ki naj bi služila za glavno oporo četam, ki so varovale južno mejo habsburških dežel pred ropaželjnimi Turki. Da je dobil potreben denar je moral dovoliti protestantskim deželnim stanovom notranjeavstrij-skili dežel širiti lutrovstvo tudi v mestih in trgih —
1. 1793. je Chartola Cordny umorila z bodalom enega izmed voditeljev jakobincev Marata, prepričana, da bo s tem pomagala rojakom, ki so trju-li pod strahovlado revolucionarjev. Jakobinci, ki so se polastili vse oblasti, so pa le še huje divjali, na tisoče ljudi je našlo smrt. Jakobinsko oblast so štrli šele leto dni kasneje zmerni elementi, ki so dali francoski republiki nato tudi novo u«tnvo, na čelo države je stopil petčlanski direktorij —
1. 181?. so plačanci Miloša Obrenoviča umorili voditelja prvega srbskega upora Jurija Petroviča-Kurad jord ju, ki se jc vrnil v domovino, da bi pridobil rojake za novo borbo s Turki v zvezi z Grki. Miloš, ki Grkom ni veliko zaupal, na drugi strani pa tudi ni maral kaliti dobrih odnosov s Turki, se je znebil »svojega tekmeca in v znak zvestobe poslal Porti Karu-djordjcvo glavo.
Novi grobovi
+ Gospa Apolonija Ilafner roj. Grajzar je
mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v torek ob pol štirih popoldne iz kapele sv. Jožefa nn Žalah. Kongrcgacija MP za gospe pri sv. Ježefti vabi vse članice, da se udeleže pogreba umrle marljive blaga j niča rke.
-f- Gospa Tanja Ehrlich roj. Žerjav, hčerka pokojnega ministra dr. Gregorja Žerjava, je v Ljubljani po dolgi, hudi bolezni umrla. Pogreb bo v torek, dne 13. julija iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu.
-f- Matevžek Novak, petletni sinček družine Novak z Brezovice, se je preselil med nebeške kri-latce. Pokopali ga bodo v torek na brezoviSkem pokopališču.
-j- Gospod Jakob Trobec, posestnik in sedlar v Kožarjih, je star šele 35 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek ob 9 dopoldne na pokopališče na Dobrovi,
Nnj rajnim sveti večna Iu?! Vsem, ki ialujejo za njimi, naše iskreno sožaljci
gluh beril za ljudske šole, ki so sedaj splošno v
rabi To je prvi primer v naši pedagoški književnosti, da so je odgovornega dela sestavljanja čitank lotila ženska. V zadnjem času pa je pn-občeval »Slovenski učitelj« njene opredelitve in oceno vseli mladinskih knjig, s čimer jo zelo ustregla zlasti našim knjižničarjem.
Vsi, ki poznamo našo dobro gospodično Kri-sto, ji želimo, da bi ohranila še mn0g0v let današnjo mladostno svežost in duševno prožnosti
Kaj bo „SVET"
P
Kaj bo „SVET«
	
WM i	
rak	SS(Ka
	
iMEHaV) •■	
Kristina Hafner 50 letnica
V sredo, 14. julija, bo praznovala 50-letnico rojstva naša odlična kulturna delavka Kristina Hafner, šolska upravite-ljica v Ljubljani. V svoji skromnosti bi gotovo želela, da gr^i ta dan natihoma mimo nje, a nam bi se ne zdelo prav, če bi ne pokazali na njeno marljivo in pomembno delo, ki ga je izvršila na polju naše narodne omiko. Rodila se je 14. julija 1803 v Zabnici na Gorenjskem. Po končanem učiteljišču je službovala nekaj časa v Gorizii, nato v Škof ji Loki, Žužemberku, vmes tudi na meščanski šoli v Krškem, dalje v Radovljici, Begunjah, Jesenicah in je sedaj šolska upraviteljih li. dekliške ljudske šole v Ljubljani. — Mimogrede je v avgustu 1925 položila izpit iz francoščine na Alliance fran?aise v Parizu.
Vsestransko temeljilo izobražena je svoje izredne zmožnosti popolnoma posvetila pravi vzgoji mladine in njenemu umskemu napredku. Pridno je nastopala tudi v društvih kot prijubljena pr^-davateljica.	^
Zlasti pa je pomembno njeno delo na področju mladinske literature. Več njenih povestic, črtic in pravljic ima trajno vrednost. Daljša lepa povest >Šimnov Lipe« je izšla kot ponatis v posebni knjigi. Po vseh mladinskih listih so raztreseni njeni prispevki, zlasti pa v »Vrtcu«, kjer se je pred leti pojavila pod pseudonimom Kriha in vzbujala že takrat pozornost. Sodelovala je še V drugih naših listih in revijah z najraznovrstneši-mi prispevki in prevajala daljša dela iz francoščine.
Odlikovala se je tudi z literarnim delom na pedagoškem polju celo kot sestavljateljica sloven-
—	Na državni klasični gimnaziji bodo sprejemni izpiti za prvi razred srednjih šol dne 23. in •>4 julija. Učenci naj pridejo dne 23. ob 8 v novo uršulinsko poslopje v šubičevi ulici in prtneso s seboj peresnike, papir dobe v šoli. Kdor še m izročil ravnateljstvu rojstnega lista in spričevala o 4 razredu ljudske šole, mora prinesti tudi ti dve listini s seboj in ju oddati v ravnateljevi pisarni pred izpitom. Izpiti bodo končani v soboto, dne 24. jul. okrog 18. — Ravnateljstvo.
_ Sprejemni izpiti na II. ženski realni gimnaziji v Ljubljani se bodo pričeli v petek, 23. julija ob 8. uri zjutraj v poslopju Trgovske akademije (poleg vladne palače).
—	Duhovne vaje za učiteljice in uradnice bodo v Lichtenturnu od 14. do 18. julija. Pričetek 14. julija ob pol 8 zvečer. Dnevni red bo urejen tako, da se duhovnih vaj lahko udeleže tudi vse one, ki so vezane po službi. Prijavite se takoj na: Predstoim-štvo Lichtenturnovega zavoda v Ljubljani, kjer dobite ostala pojasnila.
_ »DOLOREX« tablete proti živčnemu glavobolu. V lekarnah lir 2.50.
—	Vreme se Izboljšuje. V soboto zjutraj je bilo po nočnem deževju zelo hladno, saj je jutranja temperatura, kar ni navadno v juliju, padla pod 10 stopinj in je znašal v soboto jutranji temperaturni minimum le +7.8, v ponedeljek zjutraj ko je bilo primerno soparno, pa se je minimum dvi-
R O G R /I li —
KNJIŽNE ZBIRKE
»NAŠA KNJIGA"
ZA DRUGO POLLETJE
Salminen: KATRINA. Finski roman o materi. IiUnnerman: OČE DAMIJAN. Življenjepisni roman Damijana do Veuster, „tčeta gobavcev".
Cloete: KOLESA SE VRTIJO. Epopeja Bu-
ro« v li). stoletju. Budak: MtJ SIN K A. Liški roman, pendant
»Ognjišču".
Prva dva romana izldcta Bkupaj konec julija-NAROČNINA za vse Stili, v platno vezane knjige le IJ92-- in se lahko plato v sestih obrokih po ' L :!•>•— Kilor poravna (lo zadnjega avgusta vso naročnino naenkrat, plato samo l l»*'— Čimprej naroČite to najboljšo zbirko lfposlov, del
Z\L0ŽBA „NAŠA KNJIGA"
LJUDSKA KNJIGARNA
v Ljubljani — Pred škofijo 5
gnil na +14.8. Pač nagli skoki temperature v 48 urah! V nedeljo ni bilo prave julijske vročine, da bi se mogli kopalci udobno sončiti in kopati. Vreme v nedeljo pa je bilo ugodno za sušenje sena. V nedeljo je bil zaznamovan temperaturni maksimum +23.(5. Barometer je v ponedeljek zjutraj padel [>od normalo na 703 mm.
— Strokovna šola za otroške ststre-negovalke v Ljubljani, Lipičeva ulica št. 3, sprejema do konca julija 1943 prošnje za šolanje, ki morajo biti opremljene z izvirnimi dokumenti: rojstva, domovinstva in šolske predizobrazbe. Šolanje traja 12 mesecev ter se bo začelo 1. septembra t. 1. Podrobne informacije daje vodstvo šole v Lipičevi ulici št. 3.
iz <JeIa m živSlesij^ - oJ te in tem
S Spodnjega Štajerskega
Žetev smrti. V Mariboru so umrli 50-letni posestnik Vinko Švar iz Velike doline pri Brežicah, 65-lctni Anton Žnideršič iz Ljutomera in 32-lctm višji kontrolor Mirko Časi. V Celju so umrli: 73-letni posestnik Ignacij Mutec, 24-letni Leon Kencjan, 4S-letni Jožet Veseljak, 50-letni Franc Gorjanc, vsi iz Celja. Dalje so v Celju umrli: Dora Kunstek roj. Trstenjak iz Maribora, stara 66 let, Ivan Korošec, 69 let, iz Zgornjih Selc, in Franc Rakun. 43 let, iz Rečice ob Paki. V Vojniku pri Celju je v starosti 80 let umrl orožniški stražmoj-ster v pokoju Franc Kocipcr. V Dolu pri Rogaški Slatini je umrla Neža Kos, stara 65 let, v Slovenji vasi pa 77-letni Štefan Klemen. Truplo 18-letnega ključavničarskega vajenca Karla Duha so našli in pokopali na pokopališču v Studencih pri Mariboru. V Dolgi gori pri Ponikvi je umrla Marija Stelancioza, stara 77 let, v Rogatcu Franc Bele, 75 let star, in Antonija Škrabelj, stara 56 let.
Poroke. V Mariboru so se poročili: Alojzij Petelin, grenadir, in Ljudmila Strnad, nameščenka, Franc Vrabl, delavec, in Neža Pernek, kuharica, Ivan Drmota, tekstilni tehnik, in Ana Justnik, nameščenka, Albin Fras, strugar, in Marija Hernet, Vladimir Bonč, vrtnar, in Berta Franc, Rudolf Schneider, kovinski delavec, in Alojzija Gerlič, ku-hinska pomočnica, Fr. Bicek, trg, in Adela Potisk, trgovska nameščenka, Anton Ribič, delavec, in Ro-zalija Planine, šivilja, Jožef Renčelj, mizar, in Pavla Rebec, kuharica, Viljem Pukl, brusač, in Kristina Greining, prodajalka, Ivan Koreš, avtomobilski mehanik, in Marija Črnčič, šivilja, Anton Bohak in Marija Kostanjevec, oba poljska delavca, Ivan Stanjko, mizar, in Antonija Lednik, oba iz Celja, Franc Kladnik in Berta Amerčak iz Loke pri Trbovljah, Jožef Bie-dermann iz Celja in Ana Kolšek iz Polzele. V Rogatcu so se poročili; Ivan Kojc in Jera Kitak, Martin Kokolj in Alojzija Drofenik.
Nesreče. 35-letnemu kovaču Jožefu Huzarju iz Maribora je padla 200kg težka železna plošča na nogo in mu jo popolnoma zmečkala. V Gornji Kongoti je padel 27-letni zasebnik Lizelot Hamer po stopnicah in si je zlomil levo nogo.
Koncerti. V Hrastniku in na Zidanem mostu je vojaška godba priredila dva koncerta, pri katerih je sodeloval Hans Becker z dunajske državne opere.
Iz Hrvaške
Imenovanje na zagrebškem vseučilišču. Na zagrebškem vseučilišču je imenovan za rednega profesorja medicinske fakultete dr. Daniel R i e s n e r, dosedanji izredni profesor.
Obisk slovaškega poslanika v Stari Pazovi. Slovaški poslanik v Zagrebu, dr. Jožef Cieker, je pred dnevi obiskal slovaško kolonijo v Stari Pazovi. Slovaški naseljcnci so diplomatskega zastopnika slovaške države toplo pozdravili ter mu spo-
ročali želje in težnje. Poslanik dr. Cieker je v svojem govoru svoje sorojake pozival, naj bodo in ostanejo lojalni državljani države, v kateri "žive. Končno je napovedal tudi skorajšnji podpis kulturne konvencije med NDH in Slovaško, s katero se bodo odnosi med obema državama šc poglobili ter bo od podpisa te konvencije imela korist tudi slovaška narodnostna skupina v NDH.
Iz Srbije
Smrt našega rojaka. V soboto, dne 26. junija je po kratki in težki bolezni, spravljen z Bogom, izdihnil v Beogradu svojo blago dušo Franjo Horvat, cerkveni slikar iz Maribora. Pokojnika so spremili k večnemu počitku na beograjsko novo pokopališče v nedeljo, 27 junija ob 17. uri popoldne. Sveta maša zadušnica zanj je pa bila v beograjski stolni cerkvi Kristusa Kralja v sredo, dno 30. junija ob sedmih zjutraj. Preostalim naše iskreno sožalje!
zemljo. To sovraštvo je tako zakoreninjeno v obeh rodovih, da je postalo že nekaj skrivnostnega in grozotno usodnega in da nihče več ne misli na spravo. Sredi med tem sovraštvom pa gori ljubezen mladega mlinarja Matsa in divje lepe Kersti iz. sovražnega rodu Morilcev. Mlada dvojica ima sinčka in pred Bogom sta se že poročila, zdaj se morata še pred svojimi ljudmi. Toda Kersti bi imela rada krono pri poroki, te pa ne more dobiti, ker je že imela otroka. Rada bi se znebila otroka, saj ne more brez krone pred rod, ki .jo že tako sovraži. Povodni mož jo svari, a ona da svoje deto zločesti Babici, da ga umori, zalo pa dobi krono. Sedaj se pojavljata neprestano Povodni mož in Babica, personifikacija dobre in slabe vesti. Nevesta s krono je razdvojena in na poročni dan se odkrije njen zločin. Obsojena je na smrt, a malo pred smrtjo je pomiloščena. Zaprta je v gradu in za pokoro mora enkrat na leto v cerkev. Takrat pridejo tudi sorodniki, da jo vidijo. Ko se vsi na ledeni plošči srečajo, začne pokali led, voda narašča in v smrtni grozi plane slaro sovraštvo na dan, Tedaj prineso mrtvo Kersti. Ob tem dogodku najde pot tudi pastorjeva beseda v zakrknjena srca in rodova se spravita. Tako je prinesla rešitev Kerstina žrtev.
Grozotna baladnost diha iz tega dela in čista lepota se prepleta v njem. Zemlja z vso svojo močjo in silo in ljudje s svojimi navadami in obi-čaji. Močne karakterizacije in karakterji, ki slone na čudoviti realnosti severne zemlje, dvigajo to d?lo nad oslale Strindbergove drame.'Dejanje je grajeno na dveh gibalnih motivih: na boju obeli rodov med seboj in na ženski kot rešiteljici. Na dveh čustvenih motivih: »Kakšna radost nekdaj, kako tožilo je zdaj« in »laz zaupam, da moj Zve-ličar rne reši?, zraste dejanje do močne tragedije. Pravljične osebe, ki nastopajo v drami in skrivnostni dogodki v gozdu, v mlinu in na jezeru, vse io simbolno prikazuje mistične nadnaravne sile, ki vladajo nad človekom. Strindberg je te eile pereo-
nificiral, ali stiliziral v posebne človeške podobe. In med pravljičnimi podobami, med Povodnim možem in Babico niha in trepeta grešnica Kersti. V obetajoči rešitvi iz groze se v njej prelomi in izpove: »Moj rešenik je Jezus Kristusi« V tej največji grozi in bolečini, v obupu in kesanju jiride belo dete in jo potolaži: »Veruj Kersti! — Tvoja vera ti je pomagala.« Tako se preple.tajo v tej igri resnične in pravljične podobe med seboj, le da ni v njih tista pravljična naivnost, ampak imajo globok in smiseln pomen. Delo je pesem bolečine in radosti, pesem ljubezni in žrtvovanja, globoke vere, kazni in očiščenja. Zato smo veseli, da ga je postavil s tako velikim uspehom in s tako umetniško globino režiser g. Ciril Debevec na oder. O izredno lepi uprizoritvi bomo poročali prihodnjič,	P.
Šcstilesetlctnica Julija Bcnešiča. — Pred nekaj tedni je dovršil šestdeset let eden najmarlj.ivej-ših književnih delavcev na Hrvaškem, prof. Julij Benešič. Sedaj je izdal novo knjigo 6vojih gledaliških in literarnih kritik ter z zanimivo avtobio-gratijo, ki je edinstven dokument v hrvaški knjigi, njegov lasten avtoportret ter ogledalo dobe, kakor ga ni v hrvaški književnosti. Knjiga je opremljena tudi s pisateljevo sliko ter je izšla pod naslovom Jl-Critike i članci Julija Benešiča« v izdaji Velikega Hrvatskega Izdavačkoga Bibliografskega zavoda v okusni opremi. — Julij Benešič je poleg Livadi-ča eden glavnih organizatorjev hrvatske »moderne« ter spada med najdelavnejše in mnogostranske hrvatske kulturne delavce. Bil jc mnogo let gledališki kritik, večkrat upravnik hrvatskega gledališča, urednik različnih hrvatskih revij, predvsem Savremenikn, bil je organizator književnih gledaliških združenj ter je prav v tem imel velik vpliv na hrvatsko književno življenje v zadnjih štiridesetih letih. Znan je ludi kot ižvirni pisatelj predvsem pa kot prevajalec. Njegova največja, naj-
vidnejša zasluga za Hrvatsko je, da je v svojih prevodih iz poljske književnosti približal Poljsko v njenih najizrazitejših pisateljih hrvatskemu občinstvu. Predvsem je tu tudi treba omeniti njegove pesniške prevode iz Slo\vackega, n. pr. V Švici, Lilo VVenedo, Boleslavva Smelega, kar je izšlo v svetovnih prevodih Hrvatske Matice, poleg Reymontovih »Kmetov«, Žeromskega in drugih poljskih klasikov ter Wyspianskega, klasika' poljske moderne. S svojim delom je Hrvatsko pribli-žaval svetovnim modernim tokovom književnosti ter v tem pogledu plodno vplival na razvoj. V zadnjem času, pred začetkom nove vojne, je opravljal službo, v katero je bil po svoji kvalifikaciji in zmožnostih v bivši Jugoslaviji, najbolj poklican, namreč funkcijo kulturnega referenta pri poslaništvu v Varšavi. V tej funkciji je z. vso ljubeznijo in razumevanjem podpiral medsebojne kulturne stike, kar se je kazalo predvsem v snovanju Jugoslovanske biblioteke v Varšavi, kjer so izšli pesniški prevodi Gunduličevega Osmana, Mažura-ničevega Smail Age čengiča, Njegoševega Gorskega Vijenca, ter tudi novele slovenskega klasika Ivana Cankarja, v poljskem prevodu gospe Eme Molcte. Bil je' velik prijatelj Slovencev, za katere se je vedno zavzemal. Zato mu tudi ob šestde-
setletnici iskreno čestitamo.	td
*
Dr. France Kimovec: Tukaj, o Gospod, ostanil
8 poobhajilnih pesmi za mešani zbor, cena 12 lir, pri skladatelju Pred škofijo 9 pa 9 lir.
Te pesmi se odlikujejo po zdravem religioznem občutju, po izvrstnem, vsebine polnem besedilu in po pristno narodnih prvinah, katere zasledimo skoro v vsaki pesmi. Zadnja je zložena v rccita-tivnem koralnem slogu, zaključuje pa jo živahno razgibana fugeta, ki predstavlja obenem najtežje mesto cele zbirke. Vse brugo je namreč skrajno preprosto, korektno in jasno, toda nekam preveč vsakdanje in premalo močno po notranji glasbeni vsebini.	S. V.
Kaj bo „SVET"
r ffiffasthict dvojčici!

Lep sončen dan je. Mala grajska princeska je že vstala. Vsa vesela in srečna je skakljala po sobanah, na stopnicah pa ji je prišel nasproti vilez Marko 1 Prisrčno* ga jo pozdravila. , -
A vitez Marko ima zaskrbljen obraz. Ne ve, ali naj pove svoji mali prijateljici, da je prejšnji dan opazil pri grajskih vratih deklico, ki je trdila, da je Marjetica, in ki je bila res
mali princeski čudo slična, čeprav umazana in raztrgana.
»Pojdiva na vrt, Marjetica!« je dejal svoji prijateljici.
Rokoborbe na atenskem stadiona med italijanskimi in nemikimi vojaki v navzočnosti Osnih oboroženih Sil. u
LOVCI V LETALSKI VOJNI
Vsakemu napadalnemu orožju Iznajdejo že po kratkem času ustrezajoče protiorožje. Io velja tudi za lovsko letalo, ki je najmlajši tip vojnega letala. Zadnja svetovna vojna se je začela z nedolžnimi izvidniškimi poleti. Toda kaj kmalu se je pokazala možnost iz zraka vplivati na operacije na zemlji: tako je nastal bombnik. Takoj na ko so bojni letalci vrgli prve bombe na zemljo, so že začeli misliti na protiorožje in so ustvarili — lovsko letalo. Ves ta razvoj ni trajal niti leto dni, kajti že spomladi leta 1915 so Francozi začeli uporabljati svoje lovce, ki so imeli nepremakljivo vgrajene strojnice, in sicer tako. tla so streljale skozi vijakov krog. Od tega časa pa do konca prejšnjo svetovne vojne se je razvilo lovsko letalo v glavno vrsto vojnega letalstva in ni bilo imen borcev, ki bj bila med vojaki bolj znana kot piloti-Iovci Richthofen, Doelke, Udet na nemški, ter Guy-oemer, Fonck in Lewis na zavezniški strani.
Skupaj i. razvojem lovskega letala se je tudi razvijala njegova
napadalna tehnika
Prvi lovci so prosto in posamič križarili po nebu ter prežali na plen kakor ptice ropa-rice. Kjer koli se je pojavil nasprotnik, je planil nanj lovec in ga s svojimi strojnicami poskušal sestreliti. Toda vedno močnejše obrambno orožje bombnikov je lovce prisililo, da so začeli loviti v manjših skupinah po 2 ali 3 letala, v tako imenovanih patruljah. Kmalu pa tudi to ni več zadostovalo in v zraku so se pojavile jate letal, skupine, sestavljene iz več patrulj. Šele s postankom jat, ki so štele po 9 letal, in rojev, sestavljenih iz več jat, je nastala tista taktična zveza, katero se lahko vedno uporabi tam, kjer jc potrebna premoč v zraku.
Naloge lovcev
J. Lovec mora skupaj s protiletalskim topništvom napasti vdirajoče skupine sovražnih letal in preprečiti, da bi bombniki dosegli svoj cilj. Lovec torej brani domovino pred sovražnimi letalskimi napadi.
2. Lovec pa mora še poleg tega spremljati roje bombnikov na bojnih poletih, da jih varujejo pred sovražnimi lovci. To nalogo prevzame večsedežno lovsko letalo, tako imenovani — r u š i 1 e c.
Po prvi veliki zračni bitki, ki se je poleti leta 1940 vršila nad Anglijo, so poročila dnevno ;ovorila o številnih skupinah nemških bombni-;ov, ki so letali preko Rokava in zmetali veliko število bomb na angleška industrijska središča in marsikdo se je takrat vprašal, kje sp jate lovcev, ki bi preprečile vdor bombnikov na angleška mesta. Toda, če pomislimo na to, da letijo danes bombniki že preko 500 km na uro, lahko opazimo, kakšna težka naloga čaka lovce, ki morajo prestreči in zaplesti v boj bombnike, ki lete v višini do "000 m. Denimo, da leži cilj 100 km od meje, katero prelete bombniki z
P
brzino 500 km na uro. Po 12 minutah so že nad ciljem in bombe začno padati. V teli 12 minutah mora opazovalec javiti poveljstvu obrambe prihod sovražnih letal, lovci morajo dobiti svoje zapovedi in smer leta, morajo vzleteti in se povzpeli na 7000 m višine. Vsa lovska letala so opremljena z radio sprejemniki in oddajniki, tako da lahko še vedno dobivajo med poletom točna poročila o kretanju sovražnih letal, toda kljub temu bi v teh 12 minntah lovci dosegli bombnike ravno v trenutku, ko bi padle prve bombe. Zato so uvedli tako imenovane »sedeče posadke«. Piloti sedijo v svojih letalih stalno pripravljeni na vzlet in motorji so stalno v teku Ko pride znak za alarm, že zagrmijo motorji letala se začno premiknti po zemlji, piloti pa dobe navodila po zvočniku, ki je instaliran v bližini. Tako so letalci že med vožnjo po zemlji, preden se dvignejo v zrak, natančno poučeni, v kateri smeri se bliža sovražnik. Vse to je trajalo kakšnih 20—30 sekund.
Zračni boj
Ko lovci zaznajo nasprotnika, ga najprej skušajo presenetiti. Treščijo nanj iz višine, iz sonca ali oblakov, ter ga skušajo napasti v takšne kotu, v katerem sovražne strojnice ne morejo tako učinkovito streljati. Lovec meri oz. cilja s celim letalom, kajti strojnice in topovi so trdno vgrajeni v krila in trup. Petelin za strojnice in toiiove je montiran na krmilni palici in sicer tako, da lahko lovec strelja z vsem orožjem naenkrat ali pa samo s strojnicami ali samo s topovi. S topom odpre lovec ogenj na sovražno letalo iz daljave okoli 500 m, s strojni cami pa iz daljave do 150 m. Municija je me žana, tako da pride na dva navadna patrona eden kadeči se ali svetleči izstrelek. To pa zato, da pilot vidi, če izstrelki zadevajo ali ne. Za. radi ogromne brzine lovskega letala ima pilot za streljanje s topom samo okoli 3 sekunde na razpolago, pri strojnicah komaj da e io. Iz le^a lahko spoznamo, kakšne lastnosti mora imeti dober lovec. Biti mora duhaprisoten, hladnokrven, dober strelec in kar je tudi silno važno: letenje mora popolnoma obvladati.
Lovsko letalo mora prekašati bombnik v hitrosti, okretnosti in hitrem vzpenjanju. Poleg tega mora biti dobro oboroženo, da je lahko kos — »letečim trdnjavam«, kakor se ti težki štirimotorni, silno oboroženi bombniki imenujejo. *
Medtem ko so v prejšnji svetovni vojni uporabljali samo dvo- in trokrilce, so ti danes svojo vlogo že doigrali. Vse države gradijo danes izključno samo prostonoseče enokrilce, takih oblik, ki dajejo v letu čim manj upora. Pred 25 leti so se še lovci zadovoljevali s hitrostjo okrog 200 km na uro. danes pa že lete lovci nad 600 km na uro! Tako ogromno hitrost so dosegli le na ta način, da so odpravili dvojno krilo, razne podpornice in oglate oblike trupov, predvsem pa z vgraditvijo motorjev z ogromnim
številom konjskih sil — od 1100 do 2400! —.
tako da že laliko rečemo, da je sodobno lovsko letalo — leteči motor. Nosilno ogrodje pristajalnih koles — tako imenovano podvozje — so napravili uvlačljivo — to je takšno', ki se da |K)tcgniti v krila ali v trup. Zaradi manjšega uporu je tudi pilotov sedež ves zasteklen.
Da laliko lovec pristaja s primerno brzino, ki ne sme prekoračiti meje 120 km na uro, mora imeti v krilih vgrajena posebna krilca, ki povečajo zračni upor iu tako zmanjšajo brzino letala.
Največja višina, ki jo lovec lahko doseče, se giblje med 10.000—12.000. Da se vzpne na 400t» m rabi okrog 4 minute. Ta velika hitrost vzpenjanja je lovcu potrebna, drf čim prej doseže zadostno višino, odkoder lahko plane na svoj plen.
Oborožitev lovskih letal je različna in sestoji iz več v krilu in trupu vgrajenih strojnic kalibra 7.5—13.7, ter iz to[>ov kalibra 20—37! Nekateri lovci imajo enotno oborožitev, sestoje-čo iz 8—12 strojnic v krilu, drugi lovci imajo I»oleg 4 lažjih strojnic v krilu in 2 težjih v trupu še top, ki strelja skozi votlo os vijaka- Najsodobnejši lovci pa imajo 4 topove v krilu. Kakor vidimo, so lovci strahotno oboroženi, še večjo oborožitev pa imajo rušilci, ki so težji od navadnih lovcev in so |>onavadi dvomotorni in večsedežni v nasprotju z navadnimi lovci, ki so enomotorni enosetli. Pri lovcih, ki imajo nalogo prestrezati napadajoče bombnike, je vu/no to, da so čim hitrejši in čim okretnejši. Zaradi teh dveh zahtev se inora lovec odreči daljšim poletom, ker bi mu večje množine goriva zmanjšale brzino in okretnost. Zato imajo lovci le majhne bencinohratne, ki jim dovoljujejo ostati v zraku le 2 uri ali še manj.
Pri rušilcib, ki spremljajo bombnike na več tisoč kilometrskih |>oletiii, pa je va/en tudi velik akcijski radij. Zaradi večjih bencinohra-mov pa rušilec ni več tako okreten in hiter kot lovec, zato ima za pilotovim sedežem premakljivo strojnico, s katero ščiti strelec letalo od zahrbtnih napadov sovražnih lovcev. Medtem ko je lovec obrambno orožje, je rušilcc i/.ra/ito napadalno rožje; njegova naloga je nainreč ta, da mora zaplesti v boj sovražne lovce, da lahko lastni bombniki nemoteno opravijo svojo nalogo.
Ko smo že pri napadalnih nalogah lovcev moramo omeniti še to, da lovci uspešno napadajo v nizkem — brišočeni poletu sovražne transporte, čete na pohodih, tanke in avtomobilske kolone.
Ali že veš...
... Ha pade celo v puščavi Sahari povprečno do 100 mm dežja na leto?
... da ptičja gnezda na Kitajskem niso cenjena samo kot delikatesa ampak tudi kot zdra-vilo?
... da se zlomljene kosti in rane pri ptičih izredno hitro pozdravijo?
Rastline napovedujejo vreme
AH je to mogoče? Je — in brez dvoma je kaj
takega že vsakdo sani opazil. Videl si na primer smrekove storit, ležete v gozdu po tleh, ki <-o včasih zaprti, včasih pa štrlijo luskine narazen. Zakaj? Mnogi deli rastlin so hiaroskopični, lo so pravi, da srkajo iz vlažnega zraka volo, se napno in se zato ali iztegnejo ali pa skrčijo. Ker pa postane zrak pred dežjem vlažen, postanejo taki higroskopični deli rastlin zi.raili svote spremenjene obliko napovedovalci vremena. Tako zapre smrekov storž svoje luskine, če Ja zrak vlažeu, kisla deteljica zuane svoje lističe skupaj, kompasa (konjska potica) zapre svoje cvetne čašice iu kaluž niča zvijo svoje lisle skupaj Vetrnice žalostno povesijo svote glavice iti g hi d niča povesi svoje liste nizdol. Skoraj na »lehernem vrtu imamo cvetico t> a h j i prstanec (navadni meseček) in tudi ta napoveduje vreme. Ce jo vreme lepo. odpre cvetove že ob šestih zjutraj, a če so ji cvetovi še ol) osmih zaprti, tedaj bo tisti dan deževalo. Najbolj znana napovedovalka vremena med rastlinami pa je delni plod k r v oni oč n i c e , ki se v vlažnem zraku zvije skupaj in se počasi poveša k tlom, v suhem pa se razpotegne. Tako ti utegne lonček s kislo deteljico na oknu v«ak dan povedati. kakšno bo vreme, ali pa smrekov storž, ki si ga obefeiS pod okno.
Rcliftvšge maKcšhcga reda
»Vladarski in vojaški red 6vetega Janeza v Jeruzalemu«, imenovan »suverenski malteški viteški red« — kakor se a polnim naslovom naziva malteški red — je dne 21. junija obhajal svoj praznik, to je 813letnico odtlej, ko je bil red I. 11110 ustanovljen. Ta red ima ludi v sedanji vojni posebno vlogo, ker posreduje ekupaj z mednarodnim Rdečim križem zvezo z osebami, ki bivajo v vojskujočih se državah. V prvi svetovni vojni je la red opremil več saniteiskih vlakov, lied jo imel spočetka posestva v Sveti deželi in je oskrboval bolnišnico v Jeruzalemu, nnlo se je izselil na otok Hod in je slednjič prišel na Malto. Ko je potem Napoleon zavzel Malto, je odšel red na povabilo carja Pavla l.. Ki je bil potem izvoljen za velikega mojstra tega reda, v Petrograd. Po Piulovi smrti se je red preselil v Italijo, kjer je odtlej njegov sedež. Relikvije tega reda — roka sv. Janeza, podoba Matere božje, ki jo je naslikal evangelist I.u-kož, in kos Kristusovega križa — so svoj čas prav tako prenesli v Petrograd. Po revoluciji 1917 jih je vzela carira-mati s seboj, ko je zbežala na Dan-sko. Po njeni smrti so poslali relikvije na njeno željo v Beograd, kjer so bile »hranjene v pravoslavni katedrali in so ond: ostale do izbruha sedanje vojne. Nato so prišle v kraljev dvorec, od koder jih je kralj Peter II. na svojem be-ju Ovinc-6el s 6el)oj in so nemara zdaj kje v Angliji.
Drobna Ifublfanska kronika
Cepljenje zoper davico za zamudnike
Zonetno cepljenje proti davici, ki je bilo razglašeno in opravljeno že pred več tedni po pregledu vpisanih obvezancev, ni izpadlo tako, kakor je mestni fizikat od staršev pričakoval. Čudimo se, da starši takega cepljenja za obvarovanje otrok pred davico ne smatrajo za tako potrebno in resno, kot bi upravičeno pričakovali.
Objavili smo že večkrat, da je to cepljenje obvezno in da bodo starši onih otrok, ki se cepljenja ne bodo udeležili, kaznovani.
Da pokažemo dobro voljo in ne bo treba proti staršem, ki niso pripeljali svojih otrok ne k prvemu, drugemu ali tretjemu cepljenju, izvajati strogih kazenskih odredb, ki jih določa zakon, bo za zamudnike ta teden izjemoma še cepljenje in to od 13. t. m. do vključno 20. t. m. od 4. do 5. popoldne v prostorih mestnega fizikata v Mestnem domu na Krekovem trgu.
Oni starši, ki se tudi temu poslednjemu pozivu ne bodo odzvali in se ne bodo zadostno opravičili, bodo občutili kazenske odredbe zakona.
P. n. abonento vseh redov opozarjamo
na to, da ho zadnja njihova predstava za abonma Pueclnijeva: »Madame Butterfly« z Zlato Gjunjenčovo v naslovni partiji. Priljubljena gostja, k! se je vrnila lr. Beograda, bo pela še Izven abonmaja nekaj svojin najhotjMh partij.
Glede na bližnji sklep dramske In operne NAffnnp. hnrlo Imati nhnnnnti rada B v tem tednu izjemoma tri predstave. Abonentom reda Četrtek pa bo uprizorjena v tem tednu Smetanova ^Prodana nevesta« izjemoma v petek, ker je bila prn.i5n.ii teden za njihov abonma zaradi obolelosti gospe Vldalijeve ta S. Čudna v operi predstava odpovedana.
P. n. afconentl naj vzamejo to blagohotno na znanje.
Ponesrečenci t Ljubljani. Huda nesreča je zadela 47 letnega zidarskega delavca Ber-dnjsa Franceta, ki je padel v apno in si poškodoval oči Poškodba jo nevarna. — Z drevesa je padel in si zlomil levo nogo 11 letni učeneo Fojknr .Janko. — Na Marijinem trgu mu je spodrsnilo, pa se je hudo ranil na desni nogi U-letni sin delavca Janez Za-bukovšek. — Neznan voznik je na Zaloški cesti povozil 3-letno kleparjevo hčerko Zvon-ko Ferkovo. Voznik je a konji oddirjal naprej po cesti. Deklico, ki ji je težki voz zlomil levo nogo, pa so prenesli v splošno bolnišnico. Proti neznanemu vozniku jo uvedena »odnoknzenska preiskava. — Nevenka Cernetova, 6 letna železničarjevn hčerka, je padla in si zlomila desno ključnico.
Po številnih orkestralnih koncertih bo priredil Ljubljanski Zvon 19. t. m. v veliki dvorani hotela Union zborovski koncert, na katerega sporedu so zastopani večinoma skladatelji današnjega časa. Koncert Ljubljanskega Zv. «o bili vedno nn dostojni ume-t niški vlSini in gotovo je njegov vodja g. Matul Dore pripravil svoj zbor tako, da bo zadovoljil poslušalce, tako zarndi izbire pesmi in izvajanja samega. V prvem in znd-njom delu bo zapel operni pevec — basist Lupša Fric trojo pesmi in sicer po eno od Bučarja. Pavčlča in Prelovca. Opozarjam" občinstvo, da «1 nabavi vstopnice že v pred prodaji v Matični knjigarni.
Nedeljski dogodki. Ljubljanska kronika zaznnmujo za nedeljo, U, t. m. lepe cerkve no slovesnosti, ki so bile dopoldne po raznih ljubljanskih cerjivah. V stolni cerkvi sv. Nikolaja je bila zlata mašn. ki jo jo daroval stolni prošt ln generalni vikar gospod pre-lat Ignacij Nadrah. Štirje novomaSniki so peli novo mašo pri frančiškanih, pri Sv. Petru, v Šiški ln Leonišču. Udeležba vernikov pri vseh cerkvenih slovesnostih je bila velika. Kronika dalje zaznamuje slovesno odprtje otroškega igrišča v Tivoliju, o čemer poročamo na drugem mestu. Nedelja nI bila prevroča. V kopanju jo nastopih' j nekako mrtvilo, kajti zarndi hladnejšega I vremena niso bila kopališča na prostom tnko zasedena, kakor jc bilo to navadno ob vročih drugih nedeljah In praznikih. Nedelja pa jo bila pripravna in ugodna za kratke izlete. Vreme jo bilo naklonjeno vsem nabiralcem gozdnih sadežev, ki so nabrali Jo vedno mnogo borovnic po golovških gozdovih in drugod. Nabiranje rdečin jagod ie Bedaj v razmahu. Ponedeljkov trg je bil pri-
morno založen z borovricaml, a tudi nekaj košaric rdečih jagod je bilo naprodaj. Neka kmetica je prinesla na trg tudi nekaj zgou-njih malin. Ljudje so hitro vse pokupili.
Prvi dobrotnik otroškega paradiža Jo takorekofi nenadoma postala naša ugledna tvrdka Srečko Potnik In drug, tovarna sadnih sokov In eseno v Metelkovi ulici 13, ker je podarila vos molinovec, kar gn je pri nodeljskl slovesni otvoritvi treba za pogo-stitov 500 otrok vseh ljubljanskih otroških vrtcev. Županstvo je bilo v veliki zadregi radi. pogostitve. Zelo bi mu bili žo hvaležni, če bi bil liotel za denar odstopiti vsaj nekaj mulinovca ali oranžaile. Todn, ko eo mu predočill svojo zadrego in namen, je lastnik naše ugledne tovarno sokov kar poslal ves potrebni malinovee s pripombo, naj so nedolžni otročičl posladknjo kar na njegov račun. Županstvo izreka dobrotljivi tvrdki Srečko Potnik In drug najtoplejšo zahvalo za velikodušno dnrllo pridnim ljubljanskim otročičem z željo, naj bi kot zgledna prijateljica otrok dosegla še veliko uspehov — ljubljanska mladina bo pa svojo veliko dobrotnico gotovo ohranila v najslajšem spominu.
V Ljubljani umrli od 2. julija do 8. julija. Slupničar Avgust, 41 let, čevljarski pomočnik, Cesta 2 cesarjev 117; Vahtar Marija, rojena Marlč, 60 let, žena iivinozdrnv-nika. 1'opovičeva ul. 2: Andoljšek Uršula, rojena Tekave, 77 let, posostnica, Bezenško-va 38; Petrlč Ivan, 75 let. preglednik finančne kontrole v pokoju, Zupanova ulica; Bari Ida, rojena Fischor, 71 let, vdova železniškega uradnika, 1'odmilSčakova ul, 1. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Žagar Antonija, 11 mcsecov, hči žel. delavca, Ig 151, Dobp.rlct Marija, roj. Rozman 54 let, vdova žel. zvaničnlka. Cesta sv. Marka št. 20; Slana Alojzij. 35 let, hišnik, Sv. Petra c. 47; Boncelj Janez, HO let. zvantčnlk drž. , žel. v pokoju, Pavšičova ul. 5: Gobec Jo-! lena M., 31 let, redovnica. Gorupova ul. 17; j Tratar Frančiška, 40 let. Dolenjo Jescnice 20, št. Rnport, srez Novo mesto; Rečn.i Anton, 67 let. zasebnik In posestnik, Snlezi-janska ul. 7; Mrvar Matija. 55 let, posestnik, Brašča vas 5; Ježek Frančiška. 2 leti, hči delavca. Savlje 63; Poltnnijr štcTan. 6(1 let. zidarski pomočnik, Vič S7: Sušnik Nada. 2 leti, hči profesorja, Trstenjakova 15; Slapničar Aniea-Kristina, 13 let. hči čevljarskega pomočnika. Cesta 2 cesarjev 117; Kl.-.bc Katarina, rojena KojSek, 66 let. žena trgovskega potnika, Vegova 8.
Prmvprtovnnja
Pred kavarno Evropa so- jc našla denarnica z manjšo vsoto denarja. Dobi so Poljanski nasip 14, stop. VII, vrata 10.
Po volji Vsemogočnega smo izgubili našo ljubljeno ženo, skrbno, zlalo mamico, sfaro mamico, lelo in lašeo, gospo
Apolonijo Hafner
roj. Crajzar
Pogreb nepozabne pokojnice bo v lorek, dne 13. julija 1943 ob po! šlirih popoldne z Zal, iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu.
Svela maša zadušnica bo darovana v četrtek, dne 15. julija 1943, ob pol 8 zjulraj v farni cerkvi Sv. Pclra v Ljubljani.
Ljubljana, dne 11. julija 1943. Žalujoči: Josip, soprog; otroci in ostalo sorodstvo

Gledali?5o
Opera.
Torek, >3. julija oh 19: »Mrtve oči«. Pni B. Sreda. 14. julija ob 19: »Madame Butterlb«. Hed Premierski. Gostovanje Zlate Ojun-g.ienac.
Četrtek, 15. julija, ob 19.: »Tiha voda«. Red A.
Petek, IS. julija, ob 19.: »Prodana nevesta«.
lied Četrtek. Sobota. 17. julija ob 19.: »Madame Butterflv« lted B.
B. Smetana: »Prodana nevesta«. Komična opera v treh dejanjih. Osebe: Krušina — Janko, Ljudmila — Stritarjeva, Marinka — Vidalijeva. Janko — Čuden. Keeal — Lupša. Miha — Dolničar, Kata — Karlovčeva, Vašek
—	Banovec. Esineralda — Ramšakova. rav natelj cirkusa — Jclnikar, Indijanec — Ma-renk. Dirigent D. Zebre, režiser C. Dpbrvee, zborovodja It. Simoniti. koreograt luž. P. Uolovin, scenograf V. Skružny.
D r a m a t
Torek, 13. jnllja ob 19: »Nevesta s krono«.
Red Torek
Sreda, 14. julija ob 19: »Nevesta s krono«.
Red Sreda.
Četrtek, 15. julija, ob 19.: »Nevesta s krono«
Red Četrtek. Petek, 1«. julija, ob 10.: »Mali lord«. Zaključna mladinska prelistava za Gill. Sobota. 17. julija ob 19.. »Nevesta s krono«. Red A.
Naznanila
RADIO. Torek, 13. julija. — 7.30 Napovl J in romanco. — 8.00 Napoved časa. — J'oro-) čila v italijanščini. — 12.20 l'lo>čo. — 12.30 ! Poročila v slovenščini. — 12.45 Lahka glas-i ba. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v itali janši-lni — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Klasični orkester vodi dirigent Mnuno. , — 13 45 Pisana glasba. — 14 00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert Radijskega orkestra. vodi dirigent 1). M. Sljauec. — Pisana glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. 17.(Ki Napoved časa. — Poročiln v Italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X. — 17.15 Koneort pianistke Marte Bizjak-V.ilja-lo. — 17 40 Lahka clasbn. - 19.30 Poročila v slovenščini. 15.15 Politični komentar v slovenščini. — 00,00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 20.20 Pripombe k dogodkom. — 20.10 V deželi romanc. — 21.35 Sinja fantazija — vodi dirigent Petrnlia.
—	22.05 Predavanje v slovenščini. — 22.15 Modorne posmi vodi dirigent Zcmo. — 22.45
Poročila v Italijanščini.
Sreda, 14. julija. — 7.30 Tesml ln napevt.
—	8.00 Napoved časa, poročila v italijan-
ščL.i. — 12.20 Ploščo. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.15 Italijanska glnsha v narečju. — 13.110 Napoved časa. poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva oborožouih sil v slovenščini. — 13.12 Orkester vodi dirigent Gallino. — 14.00 1'oročila v Italijan. — 14.10 Koncert malega orkestra, vodi Stane Lesjak. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.(jo Napoved čnsn, poročila v italijanščini. — 17.15 Koncert si>-pranistke Pavle Lovšetove. — 17.35 Koncert pianistke I.e-je Cartaino. — 13.no "Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Lcben.
—	19.30 Poročila v slovenščini. — 111.45 Politični komentar v slovenščini. — 20 00 Napoved časa. poročila v italijanščini. — 20.20 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. — 20.45 Romanska glasba iz sedemna.istega stoletja. — 21.20 Predavanje v slovenščini. — 21.30 Koncert komorne glasbe. — 22.10 Zanimivosti v slovenščini. — 22.20 Koncert tria >Kmona<. — 22.45 Poročila v itnll-
LF.KVIIMC. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Deu Klanj-šček. Cesta A nelle Rea 4 iu mr. Bohinc, ded, Cesta oktobru 31.
ROMAN V SLIKAH
tztde v lepi, veliki knjigi (obseg
21S strani) In bo veljal; mehko vezana Izdaja ... 32 lir za naročnike Slov. doma ■ 25 lil v polplatno vezan , ... 45 lir v celo platno vezan na najboljšem papirju ■ « • . 85 Itr
Ca. za prednaroCbo do 5. avgusta.
Naroča se na naslov: Uredništvo » Slovenskega doma «
LJubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva I, III. nadstropje.
Kent je mirno sedel in jo molče gledal. Premišljeval je o veliki odgovornosti, ki jo bo moral prevzeti na svoje rame ter o veliki borbi, ki jo bo moral vzdržati. Fingers je ves načrt zasnoval, ona ga je začela izvajati, on sam pa ga bo moral dokončati,
Gledal jo je. toda ne kakor žensko, katere srce mora osvojiti, ampak kot biser neprecenljive vred-noeii. Boja, ki ga bo moral izvojevati, se bo tudi ona nuciežila Dež je udarjal na okno blizu njega in zunaj jc vladala trda tema. Odšla bosta še isto noč. Čemu naj še čakata? Čemu še izgubljati čas in ostajati v Kedstyjevi hiši, ko je on vendar že svoboden?
Marjtte se je nenadoma obrnila.
»Pravkar sem se spomnila« — jc rekla, — »da mi še niti »hvala« niste rekli!«
Kent je tako hitro stekel k njej, da jo je kar presenetilo. Sedaj se ni toliko obotavljal kakor tedaj v bolnici. Njegove roke so se je oklenile in pod prsti so mu šumeli njeni svileni in šc vedno mokri lasje. Iz ust so mu vrele besede, ki se jih pozneje ni več mogel spomniti Široko razprte dekletove oči so ga nepremično gledale, ne da bi se tudi za hip obrnile drugam, Zahvaliti se ji je moral. Povedal ji je vse, kar se mu jc bilo zgodilo, vse, kar se je zgodilo v njegovem srcu in v njegovi duši po njenem odhodu iz bolnice, kamor ga je prišla
obiskat. Pripovedoval ji je svoje načrte za beg, svoj namen, da jo bo po osvoboditvi iskal, četudi bi bilo treba za to zastaviti vse življenje. Pravil ji je o Mercerju, o načrtu, da bi ji sledil ob treh rekah, da bi jo iskal v Fart Simpsom, da bi šel v Dolino molčečih ljudi — skratka, preiskati je mislil vse kraje, kjer bi jo utegnil najti. Tako tesno jo je držal, da jo je kar bolelo, in njegov glas je trepetal. Dekletov obraz, ki so ga obkrožali bujni lasje, je rahlo zardel, gledala ga je tako nepremično, da je tudi on zardel, še preden je povodal vse, kar je imel na srcu. Njegove roke so se razklenile in stopil je korak nazaj.
»Oprostite mi, da sem vam vse to povedal« — je nato rekel — »toda vse je resnično. Ko ste prišli k meni v bolnico, sem v vas videl nekaj, o čemer sem vedno sanjal, ne da bi se drznil pomisliti, da se mi utegnejo te sanje izpolniti. Nato ste zopet prišli... v mojo celico...«
»Da, vem kako sem prišla« — ga je t.reklnila Marette. — »V viharni in deževni noci, Vi je bila izredno temna, sem zgrešila pot in že ssm »e zbala, dn se mi nikakor ne bo posrečilo najti vojašnico V resnici sem prišla pol ure pozneje, kakor je določil monsieur Fingers v svojem načrtu. Iz tega razloga se bojim, da se vsak trenutek utegne vrniti Kedsty; ne smete govoriti toliko in tako glasno!«
»Moj Bogi« — je vzdihnil Kent. — »Toliko sem povedal v tako kratkem času, toda nikakor nisem povedal vsega, kar bi rad; niti stotinko tega, kar mi je ležalo na srcu. Tudi vam nisem stavil tistih številnih vprašanj, na katera bi želel od vas dobiti odgovor. Vsaj nekaj pa bi rad že sedaj vedel, namreč: zakaj sva prišla sem v Kedstyjevo hišo, namesto da bi pohitela k reki, toliko bolj. ker zlepa ne bova imela tako primerne noči za beg.«
»Toda nI tako pripravna kot bi bila peta noč, števši od nocoj dalje« — je odvrnila Marette in si zopet začela brisati mokre lase. — »Takrat boste mogli oditi k reki. Veste, naše nauke je zmedla nepričakovana Kedstyjeva odločba, da vas je treba še pred določenim časom odvesti v Edmonton, kajti vse je bilo ureieno tako, da bi vi mogli po-popolnoma varno oditi šele čez pet dni.«
»In vi?«
»Ostanem tu « — Nato je rekla tiho in s takšnim glasom, da ga je kar presunilo: — »Ostanem tu, ker hočem plačati Kedstyju ceno, ki jo bo zahteval za vse, kar se je nocoj zgodilo.«
»Moj Bog!« — je vzkliknil Kent. — »Kaj vendar govorite, Marette?«
Marette se je urno obrnila.
»Ne, ne, nočem reči, da mi utegne storiti kaj hudega« — jc odgovorila z nekakšnim ponosom. — »Prej bi ga ubila! Žal mi je, da sem vam o tem govorila; toda ne smete me izpraševati, ■, Ne, ne, ne smete!«
Trepetala je. Kent je še nikoli prej nI videl tako razburjene. Razumel je, da se mu ni treba zanjo bati: ne bo se ii zgodilo nič od tistega, kar mu jc pravkar šinilo v glavo. To, kar je rekia, niso bile prazne besede: borila bi se in bi tudi ubijala, če bi bilo to potrebno. Prekrasni lasje so jo skoro popolnoma pokrivali, ustnice so bile napol odprte, vse telo se ji je treslo od razburienja in iz lepih oči so švigali bliski; v tem trenutku je bila živo utelešenje daljnega severa, njegove divjine, njegovega sijaja, njegove lepote, njegovih viharjev in njegovega sonca.
Kent jc že slišal njen tihi smeh; ko je bil v bolnišnici in mislil, dr bo umrl, mu je ljubko nagajala; poljubila ga je že bila in se zanj borila; ob
nočnem grmenju se je plašno stiskala k njemu — sedaj je stala pred njim vzravnana, kakor da bi bila pripravliena na vse. Nekaj trenutkov prej mu je bila tako blizu in njegove roke so jo še oklepale, sedaj pa je bila med njima tolikšna razdalja, da se ne bi upal dotakniti se njenih las ali prijeti je za roko. Bila je podobna severnemu nebu, ki je zdaj jasno in bleščeče, zdaj oblačno in grozeče, Sedaj je bilo lo nebo viharno; to je .Kent videl v njenih očeh, v rokah, v vsem njenem telesu: to je spoznal iz njenih besed, ki iih je izgovorila tiho in pol proseče, pol ukazovalno: »Ne smete!« — Vide! je, da njeno vitko telo trepeta in pomislil je, da bi jo igraje mogel dvigniti v zrak, vendar jo je gledal tako, kakor da pred njim stoji boginia.
»Ne,« — je končno rekel, ko ie zopet mogel izpregovoriti — »ne bom vas izpraševal Ne bom vas vprašal kakšna je cena, ki io Kedsty hoče od vas, ker vem, da ie niste pripravljeni plačati. Povem vam pa, da jaz ne bom odšel, če ne pojdete vi z menoj; rajši bom ostal tu in se pustil obesiti. Kakor vidite, vas ne izprašujem zato se radi mene ne vznemirjaite; toda če ste mi povedali resnico, če res prihajate s severa, vrnite se tia z menoj... ali pa ne poidem nikamor, ne pojdem odtod«
Marette je globoko vzdihnila kakor da bi se iznebila velik«- skrbi Velike modre oči so zopet Drijazneie pogledale, trepetajoče ustnice so se ljubko nasmehnile. Zopet je postala vesela in svojega veseli« niti ni poskusila skrivati.
»Tako ie prav « — ie rekla — »in zadovoljna sem, da tako govorite. Nisem vedela kako je prijetna zavest, da ;e nekdo pripravlien tvegati svoje življenie zame Torej- vi boste odšli, jaz pa ostanem. Nimam časa, da bi vam razlagala, kajti Ked-sty se bo vsak trenutek vrnil; osušiti si še moram lase in pokazati vam vaše skrivališče... čc se bo-
Predstavljamo vam družbo najboljših evropskih atletov
Čeprav nima lahka atletika tako veliko aktivnih pristašev kot jih imata nogomet ali smučanje, vendar skoraj ni človeka, ki se ne bi zanimal za meje človeške zmogljivosti v tekih in skokih. V vojnih časih padajo svetovni rekordi le bolj pomikoma, in tudi nimamo preglednih poročil z vseh kontinentov. Zato se moramo zadovoljiti s tem, da motrimo uspehe evropskih prrvakov. Kakor bomo videli v naslednjem, je družba prav pisana, znamke pa razmeroma zelo visoke. Začnimo s teki! ,
Nikdo še ni bil letos hitrejši v teku na 100 m od znanega Nizozemca Osendarpa, ki je bil nekaj tednov prvi z znamko 10.6 sek., zdaj pa jo je že znižal na 10.5 sek. Do svetovnega rekorda, ki ga drži črnec Owens (10.2) je seveda še zelo daleč, lahko pa rečemo o Osendarpu, da je tudi daleč pred ostalimi evropskimi tekači, ki doslej še niso mogli preko 10.7 sek. To sta najprej Nizozemca Berger in Zwaan, Italijan Montarari, Madžar Csanyi, Nemca Ceppelmann in Matthus in še Fran-roz Valmy. To bi bila torej druščina, ki vodi v teku na 100 m.
Razred zase predstavlja v tekih čez zapreke šved Lindman. Njegova znamka na 110 m 14.4 predstavlja y evropski atletiki nekaj izrednega. Za njim na drugem mestu je njegov rojak Kristof-fersson z mnogo slabšim časom 15.1. ftvedi prevladujejo tudi v tekih na 1500 in. Tu imajo kar osem mož, ki so opravili to progo izpod 3:54 min. Na prvem mestu je Ahlsen (3:50.4), na drugem pa znani Haeggov tekmec Andersson. ki zaostaja skoraj za dve sekundi (3:52.2). Najboljši Nemec, ki je v letošnjem letu dosegel čas izpod 4 min. je Hochgeschurtz z znamko 3:50.6 min. Za primerjavo omenjamo Koširjev slovenski rekord, ki znaša 3:57.6. V tekih na dolge proge ne smemo prezreti novo belgijsko zvezdo — Reiffa. 5000 m je pretekel Reiff v 14:46 min., kar mu daje pravico, da si lahko zapiše ua posetnico naslov evropskega prvaka*
*
Na plavalnih tekmah v Rimu je zmagal Jože Močan na "1500 m prosto s časom 21:27. Drugi je bil Gennari 22:38.7 min. Na 100 m hrbtno so dosegli naslednje izide: 1. Angeli 1:15.6 min., 2. Reggia-ni 1:18.7 min.
Al Cine l||g|A|l proseguono ton grande tu«euo le repiictie del film V kinu UEviUH se nadaljujejo z velikim uspehom reptize filma
: MATARAZZO
Mali oglasi
V malih oglasih *el|a pri Iskanja službe vsaka beseda
L 0.30, pri ienitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek ie računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
B Službe | iKmMmogf
ntcio:
Mlad zakonski par
Naročajte in širite »Slovenca« 1
S težkim srcem sporočamo prežalostno vest, da nam Je umrl po hudem trpljenju, v starosti 35 let, moj soprog, oče, sin, brat, svak lil stric, gospod
JAKOB TROBEC
posestnik ln sedlar — Kožarje S t. 112.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 13. julija 1913, ob 9' dop. iz hiše žalosti, Kožarje št. 112, na pokopališče na Dobrovi.
Dobrova, dno 12. Julija 1943.
žalujoča soproga IVANKA roj. ROTAR; BINI, JANKO, FRANCI* sinovi; oče, mati, bratje, sestro in ostalo sorodstvo.

brez otrok Išče mesto hišnika aH sltčno. Naslov v uprnvi »Slevenca« pod št 4475.	(a
NAŠA LJUBLJENA, DOBRA
popolnoma nov, svetlo-moder, prodam. - Naslov samo v podružnici na Miklošičevi cesti.	1
Komaj 5 let star so jo preselil k Bogu In k svojima bratoma naš ljubljeni sinček
MATEVŽEK NOVAK
iz Brezovice
K proranemu grobu na brezovlško pokopališče ga bomo spremili v torek, dno 13. julija 1913.
Brezovica, dne 11. Julija 1943.
Žalujoči: NOVAK JANEZ ln FRANČIŠKA, starši, in ostalo sorodstvo.
Dežni plašč
Pege in lišaj
vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema. Drogerl-ja KANO. Židovska ul l
Mrčes
(uSt, stenice, bolhe itd.)
zanesljivo uničite s Toxln praškom. Drogertja Kane, židovska ulica 1.
Črno obleko
novo, veliko, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4785.
ROJ. ŽERJAV
Plačam najvišje dnevne
cene zn suhe gobe. Mira (1 CUCEK, Sv. Petra e. 13.
NAS JF. PO DOLGEM, TEŽKEM TRPLJENJU DANES ZJUTRAJ ZA VEDNO ZAPUSTILA. DRAGO POKOJNICO BOMO POLOŽILI K NAŠIM STARŠEM V RODBINSKO GROBNICO PRI SV. KRIŽU.	•
POGREB BO V TOREK OB 3 POPOLDNE IZ KAPELICE SV. NIKOLAJA. LJUBLJANA, ZAGREB, DNE 11. JULIJA 1943.
EMA EHRLICH-BAZALA NADA IN BORUT ŽERJAV.
TAŠČA	SESTRA IN BRAT
Naročajte »Slovenca«!
' v :v-T;
Domačija v cvetju
Majda se je smejala, čeprav bi jo mikalo, da bi ji Matevž obljubil izlet v Kranjsko goro ali vsaj k Sv. Katarini. Vsaka pot, ki bi vodila skozi Ljubljano, bi pomenila zanjo nekaj zelo zaželenega.
Proti polnoči so vstali ter se namenili v Veliko kavarno, kjer je igrala godba. Tu je Janez prosil Matevža, če sme plesati z Majdo. Rad je privolil, in vendar mu ni bilo pozneje docela vseeno, ko je gledal, kako jo drži nad pasom. Ah, neumnost! je mislil in zamahnil z roko. Potem je tudi sam plesal, čeprav ne tako tekoče kot Janez. Kljub temu ga je Majda lepo prosila, naj jo takoj povede, ko bodo spet zaigrali.
Zjutraj sta bila še zaspana in sta šele proti poldnevu odpotovala v Liin-buš. Od daleč ju jc pozdravljal klo-potec, ki je varoval vinograd Andraževih pred sladkosnednimi pticami. Viničarjevim je bilo nerodno, ko so zagledali Mntevževo ženo, tako odlično napravljeno. Ko pa je podarila fantku, ki je že hodil v šolo, nove čeveljčke, punčki obleko, materi pa predpasnik, se jim je razvezal jezik in kar niso vedeli, kako bi jima bo lje postregli.
Dobro uro sla se zamudila med trtnmi, obloženimi z bujnim grozdjem. Pohorje je dobivalo prve znake jesenske ot-o/nosti. Na nasprotni strani, visoko nad mariborskimi mestnimi strehami, se je svetilo prijazno sonce ter razlivalo svojo luč proti Kozjaku, po Dravski dolini in po temnih grebenih pohorskih gozdov. Od Sv. Arelia so prihajali veseli izletniki. Spodaj v vaški gostilni se je razlegal glas harmonike. Mlada zakonca sta ležala med vresjem pod gozdom in se pomenkovala o trgatvi.
Vs9 svojo družino bo povabila, je dejala Majda, ali, da bi le vsi prišli!
Ni se še docela vživela v to, da ima zdaj svoje ognjišče, in da ne pripada več družini Vorinovih. Vedno boli pogosto ima svojce v mislih. Obiskala bi jih, če ne bi vedela, da bi s tem žalila moža. Zdaj šele prav čuti, kako dobri so bili do nje in kako tesno so povezani med seboj. Vse to in še več čuti tudi do Matevža; ampak misel, da je zakon nekaj, kar rahlja stare srčne vezi do rojstne hiše, jo je bolela.
Počasi je prihajalo v njeno dušo prepričanje, da pomeni zanjo zveza z 'Matevžem veliko srečo, hkrati pa tudi
žrtev. Sprejela jo je, ker jc oboje nc-j jemala. Koma j čakam dneva, ko mu
ločljivo,	I j;
Matevž je zaspal. Zdaj je Majda izgubila oblast nad svojo domišljijo in srcu ie oživpla nodoba o sreči, o ka-
rcu je oživela podoba o sreči, o kateri je sanjala, ko je še živel Ciril. Moj Bog, zakaj se je morala zgoditi tako grozna nesreča! Če bi še živel, bi bil ostal Matevž v mestu, in kadar koli bi želela, bi lahko obiskala svojce. Tako mirno in brezskrbno bi ji plavala barka življenja — — —.
V	vinogradu se je oglasil klopotec: Klok-klok-klok-klok---
Matevž se je zleknil. Tedaj se je zdrznila, kakor da bi se zalotila pri grešnih mislili.
Popravila mu je glavo in ga pobožala po laseh. Zazrla se je v njegov speči obraz. Bil je ožgan od sonca in poln zdravja, okrog ličnic pn je razodeval dve kleni potezi. Na mišičastih rokah je zagledala žulje.
Utrujen je revček, ves teden je preživel v težkem delti...
Ugiibala je, če je zadovoljen — zdaj, ko ima ženo. Po spokojnem obrazil je sodila, da njena žrtev ni bila zaman. — Ne. suj ne gre za žrtev, se mu je opravičevala v mislih, samo do-motožje jo je obiskalo.
V	duhu je obnavljala zadnjo dobo, odkar sta poročena.
Bil je ves čas tako dober z menoj, in kadar je le mogel, mi je pripravil kaj veselega. Ves čas sem samo spre-
iom lahko povedala, da se približuje čas, ko ne bo več delal samo zame, temveč še za nekoga, ki si ga tako želi — za otroka. Potem bom mati in ne bom več stala pred njim praznih rok.
Ah, da bi bil fantek po njegovi podobi! Vem, da bi bil takega najbolj vesel.	' .
Čez travnik je prihajal viniearjev sinko. S tresočo se roko je prinašal dve skodelici kave.
»Prosim, fole pošilja mati, če bi hoteli popiti,< je dejal s plašnim glasom.
Tedaj se je Matevž zbudil; preden je nastavil skodelico k ustom, je hvalil mater, ki zna tako dobro kuhati.
»Prav za prav so tudi tile ljudje na?i,< je dejal pozneje Majdi.
»Reveži so in premalo zaslužijo, lo vem. Vidiš, tegale fantka bi radi poslali učit se obrti, kakor je bil oče mene poslal v šole. Pomagati bi jim bilo treba — ampak toliko je takih, kamor koli se ozreš.«
Majda ni odgovorila: preveč je bila zatopljena v 6vojc misli.
Zdaj ko je jiostal Matevž mož in gospodar je čutil nove dolžnosti: do žene in do domačije, pa do vseli družin, katerih člani podirajo smreke, prevažajo splave, obdelujejo zemljo ali vinograd Andraževih.
Skoraj mu je bilo žal, da ji je razodel novo področje skrili, ki bodo nekoč težile ludi njeno vest, če že ne
ramen. Pa saj je to preslišala.
Molče sta se napotila proti železniški postaji. Matevž je mislil na otroke svojih najemnikov — drvarjev, vi-ničarjev in splavarjev, Majda pa je pestovala svoje nežne misli: kadar ji bo poslalo nebo otroka, bo gotovo topleje vzljubila svoj novi dom; takrat bo enakovredna Matevžu...
Neizmerno si je želela, da bi sc to kmalu zgodilo.
Sve/a sapa je zapihala s Pohorja. Listje na trtah je zatrepetalo in razgrinjalo zoreče grozdje. Od blizu in daleč so zapeli klopotci: klok-klok-.lok-klok---.
VI. poglavje.
Od sv. Luke do sv. Jurija.
Minula jc trgatev. Listje na drevju je že začelo rumeneti.
Medtem sta doživela mlada zakonca marsikaj lepega. Na Mali šmaren sta bila dva dni v gorah in se udeležila tudi božjepotnega romanja k Svetim Trem kraljem. V času trgatve ji ni manjkalo razumniške družbe. Sestra iz Ljubljane jc bila lia obisku, Andrej je prišel donmv, in tudi Janez je prilezel v vinograd Matevž ga je povabil. Ni mogel storiti drugače, saj sta bila vendar stara znanca, Limbuš pn ni daleč od Fale. Kdo mu ne bi privoščil sladkega gro/dja in prijazne besede! Saj je pameten in ve, dn mu ni bila Majda nikoli naklonjena, razen tega pa je najbrž na to že pozabil.