Naročnina mesečno ^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^^^ - ^^^^^^^ ček. račun: Ljub« 19 Dia. sa i nožem* ^^ jKfe ^^^^^^^^^^ liana et sedali ob 10.30 dopoldne. Seja je trajala do 1?. ure in Eden in Delbos sla razvila celo ofenzivo, toda brez uspeha. Seja je bila zaključena v zelo pesimističnem razpoloženju. Male države so vztrajale pri tem. da mora abesinsko vprašanje pred Haag. Eden in Delbos nista mogla prodreti. Kmalu nato je prišlo jiolofiriozno jioročilo iz Rima, ki je hotelo podpreti manevre Edena in Delbosa. V tem poročilu sporoča italijanska vlada. da ne zameri, čc ho šlo abesinsko vprašanje v Haag. Tudi šc ne misli oditi iz Zveze narodov zaradi tega, ker sc o Abesiniji še razpravlja. Iz tega se je jasno videlo, da se je položaj na seji verifikacijskega odbora že tako zaobrnil, da niti ni bilo več verjetno, da bi male države še zahtevale, da naj se abesinsko vprašanje pošlje v llaa". V tem bojnem raz|>oloženju se je začela popoldanska odločilna seja verifikacijskega odbora. Seja se je začela ob 16 in trajala do 16. ure. Na tej seji se je govorilo v velikem razburjenju in samo še v obliki ultimatumov. Francija in Italija sta zahtevali, da se mora abesinsko vprašanje sploh izločiti iz vseh debat v Ženevi, ker se vendarle ne more jemati resno, da bi država, ki sploh nc obstoja, še motila odnošajc v Evropi in kopala prepad med Francijo in Anglijo ter Italijo v času, ko se pripravlja lokarnska konferenca, ki naj reši mir v Evropi in tako še sploh ohrani Zvezo narodov. Toda principi so principi in ti so navadno hvaležno orožje samo v rokah slabših. In ti principi so zmagali mogoče res da proti zdravi pameti. Verifikacijski odbor seje popolnoma razbil in soglasnosti sploh več ni bilo mogoče doseči. Verifikacijski odbor je ob 17.50 izdal jx>ročilo, da v odboru sploh ni bilo soglasnosti in da zato odbor ne more sprejeti nobenega enotnega besedila v abe-sinskem vprašanju. Postopek pa pravi, da se v slučaju needinega sklepa ali pa v slučaju dvoma smatra delegacija kot fiolnopravna in da lahko zastopa svojo državo v Zvezi narodov. A b e s i n -ska delegacija ostane torej še naprej v Zvezi narodov in sicer kot polnopravna zastopnica neguša, ki je vladar neodvisne in suverene Abesinije. Ta sklep je bil prava senzacija za vse delegacije. Ob 18 se sestane skujiščina Zveze narodov in ne ve se še, kaj bo sklenila. Na seji verifikacijskega odbora sta Anglija in Francija onemogočili soglasnost. Vsi napadalo Bluma Ženeva, 23. sept. b. V tukajšnjih političnih krogih ne govorijo o ničemer drugem, kakor o zmagi črnega cesarja na diplomatskem jK>lju, čeprav je jx>stala ta zmaga vsem še mnogo bolj neprijetna, kakor sam pojav abesinskega cesarja Hajle Selasja v Ženevi. Diplomatski krogi so pre-pričani, da ta politika nikakor ne vodi k cilju. Najbolj umerjajo francoski taktiki, ki jc s svojo čudno in nerazumljivo dvoličnostjo dovedla do sedanjega stanja. Poudarja se, da jo bivši francoski zunanji minister Lava! vsaj vedel kaj hoče. ne da bi pri tem kdaj pozabil na interese Francije, Blum pa hoče ubrati neko pot, ki bi predvsem zadovoljila one, ki so ga volili, pri tem pa zanemarja splošne interese. Na drugi strani se hoče pokazati zopet kot zaščitnik malih držav, čeprav istočasno z vsemi silami Portugalska je že sprejela sklep, da se bo držala nevtralnosti v španski državljanski vojni, katero izvaja in bo izvajala pač tako, kakor jo izvajata na primer Francija in sovjetska Rusija, na noben način pa ne more trpeti, da bi jo nadziral zastopnik sovjetske Rusiic zato, dn bi pomagal pri rc-volucionirtnju Portugalske. Nobenega dvoma ni, da bodo to stališče Portugalske, katero ji narekuje njena naravna pravica samoobrambe, podpirale tudi druge države. Zelo značilno pa je, da se dobijo v Evropi meščanski liberalni lisli, ki vedo toliko deklami-lati o demokraciji, o nacionalni svobodi in neodvisnosti ter podobnih načelih, pa so sc postavili sedai na siron onih, ki hočejo mali dižavi in narodu vsiliti kontrolo države in elementov, ki gredo za lem, dn napravijo koncc državni in nacionalni neodvisnosti Portugola. dela na to, da prepreči sodelovanje abesinsko delegarije v Ženevi. Tudi britanski zunanji minister Eden, ki je doslej jx>dpiral Delbosa, se je začel umikati pred odjx>rom, ki ga dajejo malo države. Poudarja se, da bosta morala Blum in Delbos odkrito nastopiti pred ZN, kakor je to storil Laval ter staviti ostalim državam jasna vprašanja. Pariz, 23. septembra, b. Francoski desničarski tisk ostro kritizira dogodke v Ženevi. St. Bri-ce je napisal v »Journalu«, da je to, kar se je zgodilo včeraj v Ženevi, najslabše, kar se je sploh moglo pričakovati. Opaža se, da je Francija začela uvidevati svoje napake, ki jih je storila te dni v Ženevi, ker hoče Leon Blum le-te jiopra-viti. V ta namen je že sklical sejo vlade v petek, ki ji bo predsedoval predsednik republike Lebrun. Na tej seji bodo francoski ministri najprej proučili francosko in britansko stališče ter abesinsko vprašanje. Takoj j>o prihodu v Ženevo bo Leon Blum stopil v zvezo z Edciiom ter skušal najti rešitev, ki bo zadovoljila Italijo. V nevarnosti ves evropski mirovni sistem Rusija je Francijo zapustila Pariz, 23. sept. b. Po informacijah, ki so prispele iz Ženeve in Rima, bo italijanska vlada na abesinsko zmago v Ženevi reagirala tako, da bo iz Ženeve odpoklicala vse italijanske uradnike, ki s« zaposleni v tajništvu Zveze narodov. Italijanska vlada namerava svoje predstavnike odpokli-cati žc danes. S tem ni ogrožena samo knnfcrenca 5 držav, ki so podpisale lokarnsko pogodbo, temveč tudi Zveza narodov sama, ki itak žc stoji na zelo trhlih temeljih. Takšna rešitev seveda predstavlja težak in usodepoln poraz francosko politike. ki jc prišla zaradi svoje dvorezne vlogo v veliko zagato. Velika Britanija si zaradi tega nc bo delala posebnih skrbi, toda Francija sc bo znašla v neprijetni izolaciji, zlasti še. ker jc zaradi obiska dr. Schachla v Parizu in potcin šo poljskega generalissimusa Rvdz Smiglyja istotam, postala sovjetska Rusija zelo hladna napram njej, ter jc bilo prvo dejanje razkola med Francijo in Rusijo, ko jo včeraj sovjetski komisar za zunanje zadevo g. Litvinov prepustil Francijo njeni usodi. Za Leona Bluma pa je porazno tudi to, da je naletel na težave v onem trenotku, ko je hotel imitirati Lavala, ki ga je popreje tako hudo napadal, da ga je končno zrušil. Sovjeti nalašč sejejo razdor Ženeva, 23. septembra c. Dopisnik »Gazete Pol-ske« dolži Litvina, da je on kriv trenotne zmešnjave zaradi Abesinije. Litvinov sedaj na vse kriplje podpira neguša, samo da bi spri med seboj Anglijo, Francijo in Italijo in tako preprečil sporazum med lokarnskimi državami. Važen sestanek v Ženevi Ženeva, 23. septembra. AA. Gosp. dr. Božidar Purič, poslanik kraljevine Jugoslavije v Parizu in prvi delegat na 17. skupščini Društva narodov v Ženevi, je priredil snoči v kraljevski stalni delegaciji svečano večerjo v čast delegatov držav Male antante in Balkanske zveze, ki se nahajajo v Ženevi. Svečane večerje so se udeležili zunanji minister Češkoslovaške republike dr. Krof ta, turški zunanji minister dr. levfik Ruždi Aras, romunski zunanji minister Antonesco, pod-tainik grškega zunanjega ministrstva Mavru-d i s , češkoslovaški poslanik v Parizu O s u s k i, češkoslovaški poslanik v Bernu in stalni delegat Češkoslovaške pri DN K i n z e I - J i z e r s k i, turški minister Sukri Kaja, lurški delegat pri Društvu narodov Sada, grški poslanik v Parizu Poli tis, grški stalni delegat pri Društvu narodov Bibika Rosetti, |x>dtajnik romunskega zunanjega ministrstva Viktor Pad ul esc o. Z Jugoslovanske strani so bili navzoči: člani jugoslovanske delegacije dr. Andrej Gos ar, bivši minister, dr. Ivo Andrič, načelnik zunanjega ministrstva, dr. Ivan Subotič, stalni delegat kraljevine Jugoslavije pri Društvu narodov, d r. Stojan G a v r i 1 o v i č , šef odseka v Društvu narodov v zunanjem ministrstvu. Tej večerji, ki je imela obliko političnega se Stanka zastopnikov držav Male antante in Balkanske zveze, pripisujejo v mednarodnih krogih v Ženevi velik jiomcii. Prodor proti Madridu Azana je nad usodo prestolice obupat Talavera, 23. septembra. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: Makeda je bila zavzeta v naglem tempu. Kolona Castejona je ob zon nenadoma naskočila mesto od severa, podprta od letal, ki so nizko leteč obstreljevala nasprotnike s strojnicami. Naskok na mesto se je končal ob 19.30. Branilci so zbežali in strojnice so jih tako pokosile, da njihova trupla pokrivajo vso okolico v širini 2 km. Govori se, da je bilo v bitki pobitih 9000 vladnih borcev, ranjenih pa so našli še 3000 miličnikov. Pri zasledovanju neprijatelja so uporniški oddelki prisil na severu do Kichmonda in na jugu do pred Tonjos. Caserez, 23. septembra. AA. Stab generala Franca uradno objavlja, da so nacionalisti zavzeli mesto Torijos, odkoder je do Toleda samo še 8 km. Vladne čete so pustile na bojišči: 80 mrtvih. Nacionalisti so mnogo vojakov ujeli. Na andaluški fronti so nacionalisti sestrelili dvoje letal. Rabat, 23. septembra. AA. Havas: Po zadnjih vesteh iz Cadixa je oddelek polkovnika Jague napredoval za 55 km od Talavere proti Madridu. Sirijo se vesti, da hoče predsednik republike Azana izročiti Madrid nacionalistom. Temu se protivi Lar-go Caballero, ki trdi, da ima vlada dovolj sredstev, da odbije nacionaliste. Obupni napori Caballera Pariz, 23. septembra, b. Španski uporniki napredujejo neprenehoma naprej proti Tolcdu, Madridu in Bilbau. Miličniki ljudske fronte niso nikjer dali posebnega odpora ter se povsod umikajo. Zaradi tega obupnega položaja je madridska vlada po pet in pol ure trajajoči seji sklenila, da ustanovi redno narodno vojsko. Vsak posamezni prostovoljec, ki je pripravljen boriti se za republiko, bo mobiliziran. Proklamacija, s katero se bo objavila ustanovitev narodne vojske in s katero bodo pozvani vsi španski republikanci, da gredo v boj proti fašizmu, bo danes objavljena. Vsa španska milica preide s tem pod vojaško disciplino. Kdor se po tej proklamaciji prijavi v vojaško službo, postane avtomatično redni vojak španske vojske in bo podrejen edinole vojnemu ministrstvu. S lem ukrepom španske vlade bo akcija ljudske fronte popolnoma centralizirana. Istočasno s to proklamacijo bodo stranke ljudske fronte, socialisti, komunisti, narodni republikanci in republikanska unija priredili manifestacije, v katerih bodo pozivali vse za boj sposobne moške, da gredo v boj proti upornikom in da zagotove končno zmago nad fašisti. Ta odredba dokazuje samo skrajno kritičen položaj madridske vlade. Narodno vojaštvo bodo tako) poslali na fronto proti TavaUri. Alhazarski junaki se divje branijo dalje Madrid, 23. septembra. AA. Havas: Položaj vladnih čet se je pri Toledu izboljšal. Uporniki v Alcazarju so popoldne morali zapustiti položaje izven Alcazarja in so se morali umakniti v alkazar- sko podzemlje. V kleteh Alcazarja so našli še 200 ton žita. Vladne čete so zasedle veliko cisterno in studence. Uporniki se divje branijo in mečejo posebno granate in bombe. Vadne čete so zajele osrednje poslopje. Zdi se, da so bile izgube upornikov večje nego izgube vladnih čet. Vdali se pa uporniki slejkoprej niso. Kadeti naposled premagani Madrid, 23. septembra, c. Reuter poroča, da so danes popoldne rdeči z vso silo navalili na Alcazar v Toledu. 400 rdečih miličnikov je vdrlo v prostore zadnjega stolpa trdnjave, ki je še ostal,_ in kadeti so se morali vdati preveliki premoči. Bitke so se vodile v kuhinjah poslopja. Caballero je poslal miličnikom v Toledu čestitke. Urugvaj prekinil odnošaje z Madridom Buenos Aires, 22. sept. AA. (Havas). Urugvaj-ska vlada je sklenila prekiniti diplomatske stike z madridsko vlado. Ta sklep je v zvezi z zadnjimi usmrtitvami, ki so bile izvršene v Madridu. Med žrtvami so tudi tri sestre nekega urugvajskega pod-konzula. — Urugvajska vlada je že zapovedala osebju svojega poslaništva v Madridu, da naj takoj zapre prostore poslaništva in takoj zapusti Španijo Companys ubit Tetuan, 23. septembra, c. Tukajšnji radio poroča, da so rdeči ekstremisti v Barceloni ubili Com-panysa v trenotku, ko je na francoskem letalu hotel pobegniti v Francijo. Znana komunistična poslanka »La Passionaria« je v Barceloni in hoče baje prevzeti predsedstvo katalonske vlade. frshi prostovoljci proti rdečim London, 23. septembra, b. V vladnih krogih je povzročil veliko nezadovoljstvo sklep, da namerava Irska poslati na pomoč španskim upornikom irsko legijo. Ta pokret ima verski (tako pravijo v Londonu) značaj ter se govori o irski križarski vojni proli komunizmu. Irska legija bo sestavljena iz 2500 vojakov, ki bodo tajno odposlani v Španijo. Angleška vlada je obvestila irsko vlado, da bi bila odpošilja-tev irske legije v Španijo nezdružljiva z uradno britansko politiko nevmešavanja v španske zadeve. Irska )c odgovorila, da je njena politika neodvisna od britske. Vladna križarka potopljena London, 23. septembra. AA. Havas: Po vesteh iz Scvilijc so nacionalistična letala potopila vladno križarko »Libertad« in vladno podmornico »D 6«. Madrid, 23. septembra. AA. Havas: Ministrski svet jc potrdil smrtno obsodbo proli bivšemu ministru Salazarju Alfonzu, ki bo ustreljen najbrže danes dopoldne. Težava za težavo Anglija in Francija za loharnshi pakt, Nemčija in Italija stavljata težke pogoje 'ta. Naivažneiši dinlomat- ludi voiaško obvezala, da nomara varovati nedo- Komunistično zatezovanie London, 2"V sfeptembra. Najvažnejši diplomat ski dogodek zadnjih dni je bil razgovor med francoskim ministrskim predsednikom BI umom in angleškim zunanjim ministrom E'denom. Obadva državnika sta' izjavila, da sta se popolnoma sporazumela, ker se stališči Francije in Anglije popolnoma krijeta. lUradno se je o rezultatu tega razgovora objavilo samo, da morajo francosko-angle-ška stremljenja ostati zaenkrat omejena na obnovo lokarnske pogodbe. Toda ta kratka izjava pove jako malo. Francija začasno za konferenco brez Rusije, ki naj se pokliče pozneje Največja težava, ki stoji na poti ponovnemu skicanju lokarnskih velesil, to je Anglije, Francije, Italije, Belgije in Nemčije, je v tem, da stoji Francija na stališču, da se mora k tej konferenci pritegniti tudi zastopnik sovjetske Rusije, dočim Nemčija izjavlja, da Rusija na tej konferenci nima ničesar iskati in da se zalo nemški zastopnik konference ne bo udeležil, ako bi bil povabljen nanjo ruski zastopnik. Na konferenci v Parizu se je, kakor trdijo diplomatski krogi, Edenu posrečilo prepričati Bluma, da je najbolj važno to, če se bo druge lokarnske konference udeležila Nemčija, zakaj brez Nemčije se je nemogoče sporazumeti glede varnosti na zapadu, ki je glavni problem, dočim je vprašanje varnosti na vzhodu sicer zelo važno, se pa vendarle da ločiti od vprašanja varnosti na zapadu, ako se z Nemčijo doseže količkaj zadovoljiv do-guvor. Kakor je Izjavil Blum časnikarjem, ie Francija soglasna s tem, da naj se zaenkrat sldičejo v Lokamo zastopniki petih velesil, to je Francije, Belgije, Italije, Anglije in Nemčije. Če bodo razgovori privedli do ugodnega rezultata, potem se bo dalo govoriti tudi o tem, ali naj se pritegne še zastopnik sovjetske Rusije. Ako bi Nemčija privolila v to, da se novi zapadni pakt zveže z vzhodnim paktom, je seveda stvar rešena. Če pa bi Nemčija to odklonila, potem se lahko sklene tak pakt, ki bi se mu Nemčija lahko priključila pozneje. Eden je v tem oziru bil rezerviran, ker je pač veliko vprašanje, kako bi bilo mogoče skleniti pakt, ki bi imel realno vrednost, ako se mu Nemčija ne pridruži, oziroma, ako se pričakuje, da se mu bo pridružila pozneje. To je Francija predlagala že letos, vendar pa je bilo že takrat jasno, da se Nemčija ne bo pridružila nobenemu kakršnemukoli paktu, v katerem bi sovjetski Rusiji bila namenjena naloga žandarja nad Nemčijo. Angina je prevzela dolžnost, da zapadno mejo tudi z orožjem brani Na vsak način sta se francoski in angleški državnik sporazumela, da bosta Nemčijo povabila na drugO lokarnsko konferenco na podlagi dnevnega reda. ki se omejuje izključno le na pakt, ki naj bi garantiral varnost zapadne meje. Ta pakt bi se od prvega lokarnskega pakta bistveno razlikoval v dveh točkah: 1. Anglija bi se sedaj Spor tudi na Vzhoda Šanghaj, 23. septembra, c. Danes zvečer je v Haneuju bil izvršen napad na japonske vojake, ki bo lahko imel zelo hude posledice. Na ulici so neznani kitajski agitatorji ustrelili nekega japonskega mornariškega častnika in dva mornarja. V mesto je takoj vdrla japonska mornariška pehota in zasedla ves del mesta, kjer je prišlo do napada in sedaj preiskuje in išče atentatorje. V Tokiju je ta vesl izzvala silno razburjenje. Vsi časopisi v posebnih izdajah poročajo o atentatu in pišejo, da je sedaj struna do kraja napela. Mikado bi moral danes v spremslvu svojih najvišjih častnikov oditi na manevre. Zaradi aten-lala pa je odložil svoj odhod. Češka se prohuja Vsi znaki kažejo, da eo se Čehi začeti zavedali nevarnosti, ki jim preti od kulturnega boljševizma. Na senčne strani zveze s eovjeti je s političnega vidika pred nekaj dnevi opozoril Venkov, ki je glavno glasilo agrarcev, najmočnejše politične stranke. Veliko pozornost pa je vzbudila kulturna akcija katoličanov, ki so pretekli teden ustanovili »Narodno ligo proti boljševizmu«. Ustanovitelji poudarjajo, da je na vsak način treba izpodbiti mnenje, da je ČSR nekakšna oaza boljševizma v Srednji Evropi. »Narodna liga« pa nima namena, da bi se omejila |e na katoličane, ampak vabi v svoj krog vse Cehe in Slovake, ki so proti boljševizmu. Istočasno je imel Hlinka v Pistyanu na Slovaškem veliko zborovanje svoje stranke. Pri tej priliki je prišlo do ogromnih protikomunističnih demonstracij. Med drugim je Hlinka znova razvil av-tonomističen program in zahteval za Slovaško -najširšo samoupravo. Poslanec Sidor je zahteval sporazum s Poljsko. Govori na tem zborovanju so imeli velik odziv tudi v inozemstvu. Velika nesreča pri Lourdesu Bordeaux, 23. septembra, c. Brzovlak Bor-deaux-Marseiille sc je danes popoldne pri Lourdesu zaletel v osebni vlak. Izpod vlakov so izvlekli dosedaj 40 mrtvih in 20 ranjenih. Delavci se ne zmenijo za g. Bluma ® Pariz, 23. septembra, b. Jutranji listi poročajo, da je pričelo stavkati v tovarnah čokolade 6000 delavcev. DelaVci so tovarne zasedli. London, 23. septembra, b. Zadnja dva polka angleških čet bosta odšla v Palestino 2. oktobra. Vprašanje kmetskih dolgov Belgrad, 23. septembra, m. Danes popoldne ob pol 6. se ie pričela seja gospodarsko-finanč-nega odbora ministrov, ki ji je predsedoval predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič. Ta seja jc zadnja, na kateri se razpravlja o načrtu uredbe za razdolžitev kmetov. Ob času poročanja seja še traja. Belgrad, 23. septembra, m. Zn jutri popoldne ob 5. je sklicana sejo ministrskega sveta, na kateri bo uredba o razdolžitvi kmetov definitivno sprejeta. Dunajska vremenska napoved: zmerno oblačno in jasno, milo. tudi vojaško obvezala, da pomaga varovati nedotakljivost zapadne meje, zato pa bi morale države podpisnice tega pakta 2. garantirati tudi varnost angleške obale pred morebitnim napadom sovražnega zračnega brodovja. To sta dve točki, o katerih mislijo, da se jim Nemčija ne bo protivila, pa seveda Belgija tudi ne, ker, je to v njenem največjem interesu. O paktu med Francijo in Rusijo se na drugi lokarnski konferenci ne bo govorilo. Vprašanje je seveda, ali se bo mogoče omejiti samo na zapad, kakor to želi Nemčija, oziroma stavlja kot neobhodni pogoj za svojo udeležbo, ko pa je danes vprašanje varnosti in miru na zapadu tako tesno združeno z vprašanjem miru na vzhodu, kakor to Francija popolnoma po pravici poudarja. In kako na drugi strani pripraviti Nemčijo do tega, da bi se ta problem na drugi lokarnski konferenci vendarle načel, kakor to želi Francija? Izhod, ki ob sloji v tem, da bi se mogla Nemčija pozneje pridružiti lokarnskemu paktu v zvezi z vzhodnim problemom, pa ni noben izhod, ampak bi napetost med Francijo in Nemčijo, oziroma med Nemčijo in Ru sijo po vsej priliki le še povečal. Kljub temu so v Londonu prepričani, da bo mogoče govoriti tudi o vzhodnih problemih, ne da bi se zaenkrat pritegnila Rusija, ker menijo, da se bo Hitler dal pregovoriti, da se naj zapadnemu paktu pridruži tudi tak vzhodni pakt, ki bi bil za Nemčijo sprejemljiv. So tudi politiki, ki pravijo, da bo to tem lažje, ker baje Francija ne polaga več na svoj pakt z Rusijo tako bistvene važnosti, kakor jo je polagala do sedaj. Vendar pa še ni mogoče dognati, ali so se odnošaji med Francijo in sovjetsko Rusijo v resnici v zadnjem času tako zelo zrahljali, kakor trdijo resne osebe tudi v Ženevi, ali pa je to le želja' tistih, ki bi radi Nemčijo in Francijo spravili skupaj na račun, sovjetske .in:je. ki je v, resnici v Evropi v zadnjem ča^u izgubila velik del tistih simpatij, ki jih je uživala. Italija ima proti angleški politiki hude pomisleke Je pa še neko drugo vdžno vprašanje, to je stališče Italije do nameravane druge lokarnske konference. Prvič je čisto jasno, da bo Italija odrekla svoje sodelovanje pri ureditvi taKo zapad nega kakor vzhodnega problema, ako Zveza narodov ne bo rešila abesinskega vprašanja tako, kakor to želi Italija. Drug moment, ki Italijo zelo zanima, pa je najvažnejša angleška politika v Sredozemskem morju, o kateri je italijanska diplomacija prepričana, da je izrecno naperjena proti Italiji. Anglija seveda zelo sili. da bi se sklenil nov lokarnski pakt zato, ker ji je nekoliko neprijetno, da je sedaj sprejela dejansko vojaško jamstvo za nedotakljivost belgijske in francoske meje in bi rada sedaj breme te odgovornosti delila z Italijo. Italija pa ne more sprejeti angleškega stališča, da naj bi Anglija in Italija garantirali nemško, francosko in belgijsko varnost, dočim bi Italija v tem novem lokarnskem sistemu ne dobila od strani Nemčije, in Francije nobenih garancij za svojo mejo. Z eno besedo, Italija se boji, da ne bi na ta način bila izolirana, neglede na to, da smatra, da najnovejša politika Anglije v Sredozemskem -morjtf ni v skladu z idejo sodelovanja Italije pri ureditvi Evrope, kakor si jo zamišlja Anglija. Razpust občinskega odbora na Koroški Beli Koroška Bela, 23. septembra. Danes dopoldne je bil razrešen dosedanji občinski odbor na Koroški Beli. Kr. banska uprava jc razrešila prve tri odbornike ter nekatere driige odbornike, deloma zaradi dobaviteljstva, deloma iz vzrokov, ki se bodo obravnavali še pred sodiščem. Na mesto teh je postavljen gerentski svet pod vodstvom g. Ivana Ehrlacha, posestnika in tovarniškega delavca na .lavorniku. V gerenlskeiti svetu so še nadalje: gg. Rafael Šoberl, Andrej Smolej, Jakob Noč, Franc Kralj in Jože Svetin. Nova občinska uprava jc davi prevzela poslovanje občine. Mariborsko delavstvo za sporazum Čim se je zvedelo danes v Mariboru, da jfe dosežen sporazum med delodajalci in med delavstvom in da je sklenjena kolektivna pogodba, je to po mestu precej odmevalo. Posebno delavstvo tekstilnih tovarn .je z veseljem pozdravilo sporazum in ga je odkrito odobravalo, razen nekaj mladih delavcev marksistov. Danes popoldne je bila tudi seja zaupnikov vseh mariborskih tekstilnih tovarn. Udeležilo se je je 45 zaupnikov. Od tega števila jih je 30 glasovalo za podpis sporazuma in sklenitev kolektivne pogodbe, 9 najbolj zagrizenih marksistov je glasovalo proti, 6 se jih je pa glasovanja vzdržalo. september Din 1400-- I oktober Din 1200-- ) Že dolgo se po Hrvatskem opaža velika delavnost komunistov, ki predejo svoje niti na vse strani. Nekateri listi so komunistični skozi in j skozi, v drugih,' ki so po mnenju rodoljubov starejšega kovu .solidni meščanski listi, pa so od Časa do časa pojavljajo članki, ki mešajo ideje in pojave v svetu in ha Hrvatskem, da jih je še najlažje razumeti v komunističnem smislu. Prav tako je s prireditvami, nekatere že kažejo tako čudne rožič-ke, da jim noben poznavalec komunizma ne more pripisati drugega izhodišča kakor komunizem. Vsi laki listi in taki govorniki kruto napadajo vse liste, zlasli »Obzor« in izrazito katoliške liste, ki pišejo s tolikšno jasnostjo, da njihovih nazorov ni mogpče razumeti v komuni,stičnem smislu. Vsakemu listu, ki je ostro opredeljen do komunizma, se oh tej ali oni priliki očita s te de-inagoške strani, da krha složne hrvatske vrste, da pokret celokupnega hrvatskega naroda, »ki ga vodi dr. Mačekc, .hoče izpeljati v svojo strankarsko smer, da ljubimku.je.jo s fašizmom, da premalo ognjevito zagovarjajo demokracijo ali kaj podobnega, najraje bi jih proglasili za tuja ali vsaj nepotrebna bitja med hrvatskim narodom. Dr. Maček in njegovi sodelavci so že neštetokrat javno in odločno nastopili proti komunizmu, toda ti pojavi ne prenehajo. »Obzor« je pred nekaj dnevi posvetil akciji marksistov daljši članek, v katerem skuša razgaliti njihove namene. Zlasti se peča z marksistično delavsko organizacijo URSS, s katero mora hrvatska narodna delavska organizacija HRS voditi 1 jute boje. »Marksistični organi so v zadnjem času začeli brezobzirno kampanjo proti vsem tistim hrvatskim listom, o katerih menijo, da jih motijo v njihovih spletkah. Pri tem so najbolj vzeli na muho »Obzor«. Ti napadi na »Obzor« pa niso ostali omejeni samo na jugoslovanske marksistične organe. Pridružila se jim je tudi komunistična »Balkan Korrespondenz«, nemška izdaja pariške »Correspondence Balkanique«, da bi podprla kampanjo svojih somišljenikov v Jugoslaviji. Ta kampanja marksističnega tiska dobi svoj pravi pomen šele tedaj, ako se upošteva propaganda i" akcija raznih marksističnih organizacij in činite-Ijev, ki je naperjena na razbijanje strnjenosti hrvatskih narodnih vrst in na čim večjo zaostritev razredne borbe. Nobenega dvoma ni, da je to ena, povezana akcija. Kampanja marksističnega tiska v borbi ne izbira sredstev. Pri njih velja načelo, da namen posvečuje sredstva. Posebno radi se poslužujejo napol-resnic, ker je v političnem boju to močno orožje. Široke ljudske množice namreč ne morejo vedno, zlasti pa ne na prvi pogled, ločiti resnice od napol-resnice. Zato tudi večkrat padejo pod vpliv agitacije, ki se poslužuje tega brezobzirnega sredstva. Izrazit primer taka marksistične kampanje je pisanje »Balkan Korrespondenz« o »Obzoru«. V svoji zadnji številki ta list trdi. da je »Obzor« ves v skrbeh zaradi čimdalje večjega gibanja za edinstvo delovanja med 11RS in URSS. Se pravi, da »Obzort piše, da bi organizacija IIRS ne imela nobenega smisla več, ako bi sodelovala z marksističnimi organizacijami. — Je pa vse, kar je tu navedeno, od prve do zadnje besedo neresnično. »Obzoru« sploh ni bilo treba biti v fkrbeh zaradi nekega pokreta za edinstvo delovanja med HRS in URSS, ker takega pokreta sploh ni. Pa vendar, zakaj »Balkan Korrespondenz« tako piše? Da bi nepoučene zapeljala, češ tla je v HRS razpoloženje za sodelovanje z UFiSS, pa temu nasprotuje hrvatska buržuazija, ki jo predstavlja »Obzor«. Toda znano je, da je HRS samostojna delavska organizacija v okviru pokreta dr. Mačka in da ji njenih polov ne predpisuje »Dbzor«, ne hrvatska buržuazija. Treba bi bilo obširno pisati o sistematični kampanji marksističnih organov proti pokretu, ki ga vodi dr. Maček. Poučno je, da skušajo ločiti poedine organizacije znotraj pokreta dr. 'Mačka. Vrgli so se na HRS, zelo pa so obzirni n. pr. do »Gospodarske sloge, ki bi jo radi napeljali, da bi organizirala kmete-proletarce, ki da morajo sodelovati z industrijskimi delavci. »Sindikalni arhiv«, belgrajske »Radničke novine« in tednik »Radnik«, vsi sistematično hočejo razbijati strnjenost hrvatskega narodnega pokreta. Posebno so se vrgli na hrvatsko vas, katere strnjenost hočejo razbiti. Tako v zadnji številki »Sindikalnega arhiva« Bogdan Krekič, dolgoletni funkcionar URSS in desna roka Živka Topaloviča, zah,teva ustanovitev delavsko kmečke fronte in piše: »Danes je prišel čas, da kmečke množice delavcem vrnejo dolg in da jih podpro v borbi, da po tovarnah in delavnicah kot enakopravni pridejo do posesti.« Isto misel v drugi obliki propagira tednik »Radnik«. V svoji zadnji številki zahteva fronto kmetov-pro-letarcev in tovarniških delavcev brez ozira na vero, narodnost in politiko. Pri tem zahteva, naj »Gospodarska sloga prekroji svojo akcijo v tem smislu in naj je ne omeji samo na hrvatske kraje, ampak naj jo razširi po celi državi. Ako se vprašamo, zakaj je marksistični tisk prav sedaj sprožil lako brezobzirno propagando proti hrvatskim listom in strnjenosti hrvatskega narodnega pokreta, moremo zanesljivo odgovoriti, da marksisti to delajo iz razlogov notranje in ■splošne politike. Iz notranje zato, ker strnjenost hrvatskih vrst, posebro pa zbiranje delavstva v HRS ogroža njihove lepe pozicije in vsakovrstne beneficije, ki so jih cela leta imeli ozir. uživali. Razlog splošne narave pa je ta, da marksisti povsod, po naročilu in navodilih svojih šefov, sistematično delajo na ustanavljanju »Ljudske fronte«, da bi po njej izpodjedli narodni organizem in na ta način poizkusili izpeljati svoje namene.« Tako »Obzor« pod naslovom »Marksistična taktika in propaganda«. TariSa za mezde tekst, delavstva Radensko kopališče SLATINA RADENCI za 20 dni Vse uračunano: stanovanje, (soba po svobodnetn izbiranju), hrana, 2 zdravniška pregleda, kopanje, pitje vode, vse takse in napitnine, Rontgen, temeljita analiza seči. Direkten vagon Ljubljana-Slatina Radenci brez prestopa. Hmelj Celje, 23. seplembra. Poročilo banovinsike hmeljarske komisije za Slovenijo od dne 23. septembra 1936: V hmelj.ski kupčiji se položaj ni bistveno i2premen.il in prav tako so ostale v glavnem neizpremenjene tudi cene. Pač pa presoja kakovosti blaga ni več tako stroga ter se zato za posamezne vrste hmelja dosežejo ludi sorazmerno boljše cene. Za najboljši hmelj je tendenca čvrsta ter 6e plača za res izbrano prvovrstno blago izjemoma tudi že 28 Din. ŠPORTNE VESTI. Belgrad, 23. septembra, m. Na današnji seji jugoslovanske nogometne zveze je bilo sklenjeno, da se bodo igrale 4. oktobra tekme za fond blagopokojnega kralja Aleksandra. V Ljubljen« bo ta dan tekma med SK Ljubljano in Ilcrmesom. Belgrad, 23. septembra, m. Ob 12.35 so danes odpotovali lahkoatleti v Atene. Vodita jih Lju-bomir Simič in Ivo Kcrmavncr. Odpotovali so sledeči naši atleti: Bauer, Avguštin, Kovačevič, Vučctič, dr. Buratovič, Onbrščc-k, Goršek, Mor, Bručan, Savič, NikhazY, Plctcrščck, Banščak in Ehrlich. Olej poročilo III. TKALNICE A) Običajno bombažno in polsvileno blago, vštevši vistro in buret. Tkalci (-ke) na 3 statvah brez čuvalcev osnov za blago do 110 cm istkane šitine blaga; jn |isis&*V'i'brez pomožnega '.d®ta f 3.25'Dim tkalci (ke) na fevWv«e smatrajo pod pogojem, da stalno in samostojno opravljajo svoje delo, zlasti sledeči: rezalci(ke) žameta, kosmatilci, izrezovalci(ke) napak iz gotovega blaga, delavci pri leseni mungi, preddelavec(ka) pri odpremi gotovega blaga, ročni tiskarji, moleterski pomočnik in samostojni kuhalec barv, vsi po enoletni praksi. Za kvalificirane delavce se pa ne smatrajo oni, ki pri navadnih delih samo pomagajo. Kvalifikacijo določa podjetje. Stalni mazači strojev 4, delavci(ke) pri škro-bilnih strojih za osnovo 3.50 do 4.— po sposobnosti, specijalni kuharji škroba za osnovo 3.50 do 4,— po sposobnosti, čistilci(ke) blaga se plačujejo kot nekvalificirani delavci po sposobnosti. V. Proiesijonisti'. Profesijonisti po sposobnosti 4.— 'lo 6.—, profesijonisti na posebno odgovornih mestih in s posebno sposobnostjo, o kateri odloča podjetje 7.—. S profesijonisti se izenačijo električarji, kurjači in pazniki parnih turbin. Borza Dne 23, septembra. Denar V zasebnem kliringu je avstrijski šiling ostal na ljubljanski borzi neizpremenjen na 8.51—8.61, na zagrebški borzi na 8.4850—8.5850, na belgrajski pa se je neznatno učvrstil na 8.48—8.58. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.90—30.60, v Belgradu 29.65— 30.35. Angleški funt je ostal neizpremenjen ter je beležil v Ljubljani 234 denar, v Zagrebu in Belgradu 233.20—234.80. Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 13.42— 13.62, v Zagrebu na 13.3550—13.5550, v Belgradu na 13.3464—13.5464. Italijansko liro so nudili v zasebnem klifingu v Zagrebu po 3.19, v Belgradu pa po 3,20. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold........ 2958.87 Berlin 100 mark.......... 1753.48 Bruselj 100 belg.......... 737.75 Curih 100 frankov......... 1424.22 London 1 funt ........... 221.19 Newyork 100 dolarjev....... . 4336.79 Pariz 100 frankov ........ . 287.86 Praga 100 kron.......... 180.61 Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2225, London 15.575, Newyork 307.125, Bruselj 51.875, Milan 24.15, Amsterdam 207.80, Berlin 123.325, Dunaj 56.70, Stoclc-holm 80.30, Oslo 78,25, Kopenhagen 69.55, Praga 12.69, Varšava 57.80, Budimpešta 60, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.86, Buenos-Aires 0.87625. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% invest. pos. 82.25--83.25, agrarji 47—48, vojna škoda promptna 366-—368, begi. obv. 67—68, 8% Bler. pos. 82.50—83.50, 7% Bler. pos. 72.50—73.50, 7% pos. Drž. hip. banke 86—88. Zagreb. Drž, papirji, 7% invest. pos. 84—86 (85), vojna škoda promptna 365.50—367, 9., 10., 11. in 12. 364 den., 8% Bler. pos. 82.50—83.25, 7% Bler. pos, 72—75 (73), 7% pos. DHB 86 den., 7% stab. pos. 82.50—83.75. — Delnice. Priv. agrarna banka 236—238 (237, 238.50), Trboveljska 155—160 (150, 160), Isis 10 den., Osj. sladk. tov. 122—135, Guthmann 25 den. Belgrad. Drž. papirji. 7% invest. pos. 84.50— 84.75, vojna škoda promotna 366.50—367 (366.50), belg. obv. 68.75—68.90 (68.90), 67.50—67.90, 8% Bler. pos. 82.50—83.25, 7% Bler, pos. 73—73.50 (73), 7% pos. DHB 86.50 den., 7% stab. pos. 83—84. — Delnice. Narodna banka 6500—6650, Priv. agr. banka 2j7—238.50 (238.50). Slomškov šolski praznik Dne '24. septembra 1862. leta je umrl v Mariboru v sluhu svetosti prvi mariborski Škot in veliki kulturni delavec slovenski Anton Martin Slomšek, »služabnik božji«, za katerega je letos molil ves slovenski narod, da bi ga sv. Cerkev čimprej postavila na oltar. Danes, ob 74. letu večnega počitka v Bogu, pa je spomin na svetega Škota in velikega Slovenca bolj živ kot kdajkoli prej, postal je našemu ljudstvu simbol listega slovenskega duha, ki zvest veri svojih očetov stoji trdno na svojih tleh, ljubi svoj materni jezik nad vse ter hlepi po prosveti in žlahtni omiki, ki gradi v Bogu, ne pa bežeč od njega razdira. Ta živa vera in živa ljubezen, ki ne korenini v frazah, teniveč v živem ljudstvu, je v Slomšku pognala najlepši cvet, postavila v njem v najpopolnejši ubranosti moža kot pričo poznejšim rodovom, kako plodonosna je zveza prosvete z naj-globokejšo in najpreprostejšo vero ter da prava vednost more vzkliti le v najtesnejšem stiku z ljudstvom in z Bogom. In tudi to priča Slomšek, da more moralna, narodna in državna vzgoja imeti uspeh samo v srcih, ki jih vodi Bog in ki priznavajo duhovne vrednote nad materijalnimi. Škof Slomšek je s temi gesli snoval »nedeljske šole« in pisal šolske knjige, da vzgoji dobrega slovenskega človeka ter da ga izobrazi v srčni in stvarni omiki. Zato jc popolnoma v redu, da je šolska uprava določila današnji dan smrti velikega škofa in prosvetitelja slovenskega naroda ter ljubitelja slovenske mladine in šole za šolski praznik, danes prvikrat, odkar obstoji naša država! Vse ljudske šolo v naši banovini se bodo današnji dan spominjalo njega, ki je pred sto leti učil slovenskega Blažeka in Nežiko v nedeljskih šolah, jim razlagal kot najboljši učitelj črke in števila, do-moznanstvo in prirodopis, predvsem pa Boga in sveto vero, po kateri mu je živeti, če hoče dobiti božjega blagoslova. Danes se bo slovenska šolska mladina poklonila njemu, --ki je bil vedno med prvimi Slovenci ter je tako lepo pisal o svojem maternem jeziku v času. ko je bil ta jezik še zaničevan, smatran samo še za jezik nižjih ljudi, in so se ga višji sloji sramovali. Tedaj je pel v njem lepe, pobožne pesmi, čedil z njimi pohujš-ljivost, ki se v lepih besedah zajeda v mlada nežna srca in trga iz njih najlepšo cvetko — »nedolžnost srca«, in pisal, pisal neutrudno šolske knjige in govoril pridige — vse, da Bogu čast dd in svojemu ljudstvu omiko duha in srca. Slomšek, eden najboljših slovenskih vzgojiteljev, je dobil sedaj svoje polno priznanje ter ga je slovenska ljudska šola sprejela za svojega zaščitnika in vzornika. Antona Martina Slomška, velikega vzgojitelja, proslavljajo za sedaj samo še ljudske šole v Sloveniji, toda prepričani stnemo biti, da bodo slej ko prej praznovale ta dan tudi naše srednje šole, pa ne samo naše, teniveč — kar smo upravičeni pričakovati — tudi vse državne šole, kot smrtni dan slovenskega apostola, ki se more postaviti ob bok srbskemu prosvetitelju sv. Savi ter hrvatskemu kulturnemu mecenu škofu Stros-majerju. Prav škof Slomšek je kot utelešenje tistega duha, ki se izživlja najbolj v skladu s slovensko kulturno samobitnostjo, poklican, da predstavlja Slovence tudi pred državo, kakor smo ga Slovenci izbrali, da nas predstavlja pred Cerkvijo in pred Bogom. Kajti veliki vzgojitelj in zaščitnik slovenskih šol blaženi Anton Martin Slomšek je v resnici — kot pravi napis v njegovi rojstni farni cerkvi: »Kinč svete Cerkve, čast domovine, apostol Slovencev!« Blagoslovitev vogelnika nove cerkve v Gornji Rečici pri Laškem Nedelja 20. septembra 1936 je bil dan veselja, ki je odel rečiško dolino v svatovsko obleko. Ovenčani slavoloki so pričali, da bo doživela Rečica svoj veliki dan. Bilo je pred desetimi leti, ko se je rodila misel, naj bi v tej dolini stala cerkvica, predvsem v dušni blagor mladine in starejših ljudi, ker je kraj preoddaljen od farne cerkve. — V obletnici evharističnega leta je ta riisel postala dejstvo. Domačini so dovažali kamenja, peska in lesa z veliko požrtvovalnostjo in mnogi so žrtvovali denarne prispevke. Zapeli so krampi pod udarci mišičastih rok in odmevali so streli v kamnolomu. Izkopani so bili temelji in zgradba se dviga. Nedelja 20. septembra je bila lepa, solnčna in topla. Pridne roke domačih fantov in deklet so urejevale in krasile še zadnje kite cvetja na slavolokih in kapelici, kjer je bila prva sveta daritev v Gornji Rečici. Bog naj poplača tej požrtvovalni mladini za ves trud. Ob glavnem slavoloku je čakalo ljudstvo namestnika lavantinskega vladike g. dr. Maksa Vra-berja, stolnega prošta iz Maribora, četa gasilcev z novo zastavo pod poveljstvom tov. Lešnika je tvorila častili špalir. Šolska mladina z učiteljema je pričakovala milega gosta. Domači g. župnik in gospod iz Dola v spremstvu bogoslovcev in Marijine družbe iz Sv. Jederti so tudi tu. V spremstvu okraj, glavarja g. dr. Tekavčiča iz Laškega se je pripeljal visoki cerkveni dostojanstvenik na rečiška tla. Beli robčki mladine mu •mahajo v pozdrav in iz njih grl zazveni pesem »Preljubo veselje, oj kje si doma...« V imenu župnije pozdravi gosta župnik g. Lončarič z do- brodošlico: »Prošt, gospod naš milostljivi, dolga leta Bog vas živi k Učenka narodne šole izreče pozdrav v imenu mladine in pokloni šopek nagelj-čkov. Nečakinja g. župnika je sporočila pozdrav Marijine družbe in poklonila tudi kito cvetja. V imenu ljudstva in učiteljstva je pozdravil šolski upravitelj g. Bratuž Marij gosp. prošta in vezal pozdrav z željo, naj bi se v kroni evharističnega leta lesketal tudi biser — to svetišče, ki bo danes blagoslovljeno. Ganjen od prisrčnega sprejema se je gospod prošt vsem zahvalil. Na gričku nad gradbo svetišča je daroval nato g. prošt sveto mašo. Med sveto daritvijo je prepeval cerkveni zbor iz Sv. Jederti. Pridiga gospoda prošta je vzpodbudila ljudstvo k nadaljne-mu delu do končne dograditve K temu redkemu slavju je prihitel tudi arhitekt ing. Janez Valen-tinčič, ki je osnoval načrt svetišča, in g. stavbenik Matko Curk, ki gradi. Tudi ravnatelj TPD Rečica — Huda jama g. ing. Kloc Josip se je udeležil vseh obredov. Po sveti maši je bilo darovanje prispevkov za novo svetišče. Vsem darovalcem Bog plačaj I Za tem se je vršil obred blagoslovitve vogelnika in že nad polovico dograjene stavbe. V vogelnik je vzidal g. prošt pergamentno listino, ki bo pričala poznim rodovni, da je v letu Gospodovem 1936 bil blagoslovljen vogelnik tega svetišča »Bogu v slavo, svetemu Antonu Puščavniku na čast in božjemu služabniku Antonu Martinu Slomšku v spomin.« Bil je to dan veselja, upanja in molitve v Gornji Rečici. Vso slovensko javnost vljudno pro- simo. naj pripomore z vsakršnimi prispevki h končni izgotovitvi započelega dela, za svetišče, prvo, l;i bo nekoč, dal Bog in naša molitev, ven-čalo glavo na oltarju s sijem svetništva. apostola Slovencev, božjega služabnika Antona Martina. -Milodare sprejema župnijski urad Sv. Jedert nad Laškim. Slomškov birmancc umrl V Vojniku - okolica pri Celju je umrl v torek, dne 22. sept. posestnik Valent. Kos. Posegel je visoko starost 93 let. Zapušča ženo, staro 79 let. in hčerko, ki je poročena v Vojniku. Kos je bil vzoren katoličan, trdna slovenska korenina, opravljal je do zadnjega dela na posestvu ter hodil pridno vsako nedelio v cerkev. Pri cerkvi je tudi pomagal z raznimi deli že od svoje rane mladosti. Birnioval ga je še škof Anton Martin Slomšek in bo pogreb na Slomškov smrtni dan, to je danes, v četrtek, oh pol desetih dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v Vojniku. Pokojni Valentin je bil tudi naročnik katoliških časopisov. Naj mu sveti večrta luči Njegovi ženi in hčerki naše iskreno sožalje! — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef »rencice«. ZOBNO PASTO Revežu zažgal hišo Škocijan pri Mokronogu, 22. sept. V noči od nedelje na ponedeljek okrog polnoči jc nenadno zagorela hiša Mihaela liana in njegove žene pri Stari vasi nad Škocijanom. Vsi znaki kažejo, da je ogenj podtaknila zlobna roka, človek, ki tega imena ni vreden. Šele sij plamena je zbudil staro gospodinjo, ki je v grozi komaj pomagala še holehneinu možu, da sta se oba pravočasno rešila. Na pomoč so sicer prišli škocijan-ski gasilci, ki pa niso mogli oteti drugega kot nekaj koruze, dočim so vsi drugi letošnji pridelki, oprava in edini prašič s hišo vred zgoreli. Za stara reveža, ki vendar nista prizadela nikomur nič zalega, in sta v zatišju živela le svoji žemljici in Bogu, je nesreča tem hujša, ker nista bila niti zavarovana. Zdaj sta odvisna le od dobrote drugih, ki naj jima olajšajo bedo, v katero ju je pahnil« Bog ve čigava hudobija. Upajmo, da bodo njune solze našle dosti usmiljenih src. Shod JRZ v Kruševcu, na katerem so govorili predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič ter ministri dr. Krek, dr. Kožul in Stošovič q ——i—— ■——— ■M————■——— Fantovsko zborovanje na Ljubičnem Fantje konjiške in slovenjebistriške dekanije so si izbrali' idiličen hribček Ljubično za svoj tabor v nedeljo, 20. septembra. Cerkvica Matere božje na Ljubičnem je bila polna samih navdušenih fantov. K veselemu razpoloženju je mnogo prifiomogla konjiška kongregacijska godba. Sveto mašo in pridigo je imel g. France Petančič. V cerkvenem govoru je poudaril lepe misli o katoliški odločnosti v borbi proti sovražnikom križa. Med sveto mašo je bilo ljudsko petje pesmi, ki so se pele ob evlmrističnem kongresu. Po maši je zastopnik fantovskega odseka iz Poljčan, Zorko otvoril fantovsko zborovanje ter takoj fiodal besedo zastopniku mariborskega vodstva Mirku Geratiču, ki je orisal pogubonosno delo komunizma in z njim tesno združenega liia-sonstva, razgalil je delo »ljudske fronte« ter ]>o-zval vse v edino mogočo fronto — v katoliško fronto. Za njim je govoril zastopnik Slomškovega okrožja Jaro Kikelj o Slomšku kot vzoru slovenske mladine. Viharno odobravanje je žel, ko je odločno poudaril stališče katoliške mladine, da se ji omogoči svobodni razmah tudi na polju telesne vzgoje. Vsaka reklama bi bila odveč! Charlte CHaplin: MODERNI SVET Jutri KINO UNION p r e m i e r a ! Slomškov kulturni pomen za nas - in naš čas Samo kulturni objektivnosti je zadoščeno, če Slomška slavimo kot utemeljitelja naše narodne duhovne kulture, zakaj marsikatera stran njegovega udejstvovanja, ki govore o njem poglavja naše kulturne povestnice, ga kot takega izpričuje. Saj ni bil samo na cerkveno-verskem področju duhovni preporoditelj našega katoliškega življenja, kar ga med vsemi veljaki naše zgodovine tako odlikuje, da ga zaradi njegove verske vneme hočemo po cerkvi povzdigniti med svetnike, ampak se raztezajo njegove zasluge predvsem še na šolsko-vzgojno polje, kjer smo Slovenci po njem v kulturni zgodovini Evrope pokazali kljub najtršemu boju za osnovne prosvetne pravice zrelost in nadarjenost v krogu drugih kulturnih narodov, pa tudi na široko naše narodno kulturno območje. Te strani, ki so za nas bitno- zgodovinskega pomena in katerih važnost občutimo še danes in jo bomo občutili, dokler bo živel naš narod, naj bi zlasti poudarjale in razkrivale pred našo mladino in javnostjo Slomškove proslave, ki se uvajajo, in tako dvigale našo narodno zavest in naš ponos ter obenem kazale na tiste žive vire in korcnike naše kulturne preteklosti, iz katerih naš narod živi in črpa. Šolske proslave bodo imele obilo hvaležnega gradiva, saj nam Slomškova dela sama - pa naj bo to čudovita duhovno nastrojena in živahna mego-va pesmarica, za šolo kot nalašč primerna, ali njegova podučna basen in njegovi zdravi napotki mladosti za življenje vse do njegovega »Rlažeta in Ncžice« - nudijo kopo soli prirejenega gradiva, da se bo ob njem ta in oPi vprašaj. kako je mogoče, da je ostalo vse to bogastvo za našo šolo in našo mladino doslej tako malo izrabljeno, dočim smo se posluževali dostikrat kvalitetno slabših in manj pristnih pomočkov pri narodnem jeziku ter na narodnih proslavah, s katerimi smo hoteli vzbujati narodno zavest. Nekaj tega Slomškovega gradiva je bilo že izdanega, mnogokaj pa bo treba še prirediti zdaj, ko imamo Slomška znanstveno z zgodovinske kakor vzgojne strani žc kolikor toliko obdelanega. Obenem bo treba v povezani obliki obdelati in obelodanili vse Slomškove zasluge za našo narodno kulturo, ki so pač tolike, da jih lahko po pravici vzporejamo z onimi Strossmayenja ali Svetega Save ter največjih kulturnih delavccv sploh, s katerimi razpolagajo in sc z njimi ponašajo drugi kulturni narodi. Slomšek pa ie s svojo duhovno usmerjenostjo velepomemben posebno še za čas, v katerem živimo, ko se vrši v sodobni kulturi močno in nevarno trenje med raznimi kulturno nazornimi strujami in ko zadobiva taiko zvana materialistična usmerjenost vse več in več pristašev v času, ko razpadajo trhle gospodarske osnove, ker niso bile v skladu s krščansko etiko, ki edina more prinesti sodobnemu kaotičnemu življenju pravo rešitev. Slomšek jc namreč pravilno našel skladjc med kulturnimi vrednotami, ki sc vzpenjajo od najnižje gospodarsko-licdonične preko oružbeno-etične do versko-onstranske in je zna! tudi v najlepši življenjski obliki ubrati pravo_ pot med šolo in domom po eni strani ter med državo in cerkvijo po drugi V krščanski zamisli šole in vzgoje je zagledal pravec oblikovanja človeka in šc posebej naš(yja človeka. Tudi v tem mu moramo v boju za krščansko šolo danes vsi slediti v smislu krščanskega nazora, ki sc je danes iz- kazal za najpopolnejšega, ker v največji meri gleda in upošteva skladjc vseh kulturnih vrednot, ki jih vsebuje človeški duh. Slomšek jc s svojo široko zgodovinsko osebnostjo in s svojim velikim nairodno-prosvetnim delom kakor močan temeljni kamen vzidan v našo sedanjo narodno-kultumo zgradbo. Brez njega bi se porušila, samo z njim jc močna in veličastna danes pred nomn. Bil je eden tistih velikih mož prejšnjega stoletja naše narodne kulturne zgodovine, ki bi bil naš sedanji obstoj brez plodov in zaslug njih dela nemogoč, vsaj v taki višini naše kulture in v taki obliki naše narodnosti in državnosti ne. Njegovo narodno naročilo pa ni morda žc izčrpano z njegovimi lepimi, za nas šc danes v enaki meri veljavnimi navodili, ampak je zaseženo v neminljivem svetu njegovega duha, ki jc duh našega naroda. Pronikniti moramo v tega živega duha, ki veje iz njegovih duhovnih popotnic, drobtinic in svetov nam, njegovim potomcem pa najsi tam, kjer govori o šoli in vzgoji ter o njunem razmerju do doma, države in ccrkve ali pa o vrednotah našega materinega jezika, naše pesmi, naših lepih običajev in naše poštene nravi. Le čc sc bomo zaglobili v vsega duha njegovega velikega dela od početnih njegovih naukov pa vse do njegove oporoke, bomo mogli prestopili njegov časovni okvir in naiti v njegovi luči šc pot do potrebnih razrešitev in izhodov iz današnjega časo in vsega današnjega okolja, ki obdaja naš rod. Onemu, ki dojame vsega duha tega našega velikega vodnika iz preteklega stoletja, cclotnega duha njegove bogate osebnosti, bo lahko razbrati pot v bodočnost našega naroda, zakaj Slomšek nam jc bil, nam je in ostane vodnik, duhovni kažipot, poslan od Boga. — ec. Prisrčno spodbudne besede je navzočim fantom spregovoril tudi nrhidijakon iz Konjic g. Fr. Tovornik. Govorili so še številni zastopniki fantovskih odsekov. Pred zborovanjem je ob sprem-ljevanju godbe krepko zadonela himna slovenskih fantov, po zborovanju pa himna »Povsod Boga«. Dal Bog, da bi lepo uspelo zborovanje in navdušenje, ki je na' njem vladalo, rodilo uspešne sadove v novem fantovskem gibanju. Vprašanje zdravnika OUZD v Hrastniku Z ozirom na pritožbe, češ da Okrožni urad šo ni namestil novega zdravnika v Hrastniku, smo zvedeli, d« je bilo to mesto že dvakrat razpisano, prvič 11 julij« in drugič 3. septembra 1936. Oba razpisa sta bila doslej brezuspešna in se tudi na nov razpis ni oglasil še noben prosilec. Vzpričo velikega števila brezjioselnih zdravnikov pač nihče ni pričakoval, da ne bo za to mesto nobenega prosilca in da vsled tega ne bo mogoče pravočasno nastaviti novega zdravnika. To je tem bolj čudno, ker je služba zdravnika OUZD v Hrastniku služba pragmatičnega uradnika s pravico do pokojnine. (Op. uredništva: Po nnših informacijah iz Hrastnika so nekateri krajevni činiteljl krivi, da se ni oglasil noben prosilec. Zaradi interesov nekaterih pa ne smejo trpeti interesi tisočev članov. Zato hi bilo prav, ko bi se oglasil kak starejši in sposoben zdravnik, kateremu je dobra eksistenca zagotovljena.) Zveza legionarjev kraljevine Jugoslavije V nedeljo, dne 20 t. m. je bila v Trbovljah seja izvršnega odbora Zveze legionarjev kraljevine Jugoslavije. V tej zvezi so združene organizacije: zveza Maistrovih borcev, Legija koroških borcev in Udruženje ratnih dobrovoljaca — boraca za oslobodjenje severnih krajev — v Zagrebu. Na tej seji, katere so se udeležili delegati vseh društev, se je zaradi nekih sprememb konstituirala nova uprava Zveze legionarjev, in siccr Osrednja uprava s sedežem v Belgradu: predsednik div. general v p. Milenkovič, tajnik: Bratuša. Izvršni odbor: predsednik: polkovnik v p. Andrejka, podpredsednika; prf. dr. Dolar in podpolkovnik v p. Kru-menaker, tajnik: Staudekar, namestnik dr Mejak, blagajnik Marušič, namestnik Šeftnan. Člani: Liptiš, Petrovič, Hudoklin, Kožuh. Nadzorni odbor: polkovnik v p. Uzorinac, inž. Rudolf Malenšek. Dalje se je razpravljajo in sklepalo o priznanju pravic dobrovoljstva onim borcem, ki so se takoj po preobratu prostovoljno javili za obrambo naših severnih krajev, dalje o prcdpravicah severnih borcev pri zaposlitvi v državni in samoupravni službi o vzdrževanju grobišč padlih borcev na Koroškem in Madžarskem, in onih borcev ki počivajo na domačih tleh, o narodno obrambnem delu o tekočih zadevah Zveze in dr. V zvezi s to 6ejo in ker je to v interesu vsakega posameznika, kakor tudi legije same, poziva Legija koroških borcev vse one borce, ki so se takoj po prevratu prostovoljno javili v legije ali oddelka kap. Martinčiča (na Jesenicah), kap. Kneza Hill lArii I ii;rii-«i __• • _ i •• i ■ .................jV^vihvuii;, nd}/, IMIIVII. majorja Lavriča, por. Malgaja in v legijo Celjskih dobrovoljcev, naj pošljejo vse potrebne podatke (jiosebno dan vstopa v te oddelke, in katerih bojev so se udeležili) Legiji koroških borcev — na naslov: Tavčarjeva ulica 2. Drobne novice Dehan Matej Rihar — častni kanonik Mestni župnik in dekan Matej Rihar je bil za izredne zasluge v dušnem pastirstvu ob priliki svoje 70 letnice, ki so jo v sredo 23. t. m. z veliko prisrčnostjo proslavili Kamničani, od prevzv. g. kne-zoškofa imenovan za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja. Prisrčnim čestitkam duhovščine in vernikov se tuli mi iz srca pridružujemo in želimo zaslužnemu g. kanoniku ob tej priliki še mnogo let zdravja in uspešnega dela v blagor izročene mu črede. Koledar Četrtek, 24. septembra: Marija Devica, rešiteljica kristjanov. SPECIJALIST ZA KIRURGIJO Dr. SLAVKO RAKOVEC ORDINIRA OD '/= 2 DO l/, 4 L JUDI J A NA - »ESLJEVA CESTA 9 (NASPROTI UČITELJIŠČA) , _ Dosfavek k poročilu o Jenkovi slavnosti v Cerkljah. Po neljubi pomoti ni bila v poročilu omenjena Glasbena Matica, ki je prišla s svojitn zborom in izredno požrtvovalno in odlično sodelovala; saj je pri koncertu pela celo vrsto Jenkovih pesmi". Z znano dovršenostjo je pod vodstvom g. Poliča pokazala navzočnim Cerkljanom in gostom lenkovo veličino. Cerkljanje, ki smo njeno prelepo petje navdušeno poslušali, se ji za veliki užitek prisrčno zahvaljujemo. — Falska napeljava dela radioposlušalcem v Hrastniku velike preglavico. Naročnikom, ki stanujejo blizu nje (n. pr. v bližini lekarne ter šole) je čez dan docela nemogoče vsako poslušanje po-slaj razen ljubljanske, kajti silno moti neznosno šumenje in ropotanje. Dokaz, da je motnjam kriva Fala, nam je bil podan preteklo nedeljo. Ta dan je Fala sporočila, da ne ho oddajala toka, pa je vključila tok trboveljska elektrarna. Neverjetno se nam je zdelo, kake spremembe so nastale: Poslušali smo lahko oddaljene nemške in druge oddajne postaje, o katerih se nam prej tekom dneva niti sanjalo ni in motilo ni nikako šumenje in noben ropot. Poslušalci, ki plačujemo naročnino, prosimo vodstvo »Falske«, da nemudoma pregleda zlasti drogove z izolatorji, odkoder se čuje nepre-' slano ostro žvižganje ali sikanje. Falska se lahko kakšno nedeljo ob ponovnem prekinjenju tudi prepriča o trditvi. ~ KINO UNION TEL. 22-21 Danes ob 16., 19*15 in 21 15 uri poslednjič ŽELEZNI DEMONI Walter Franck • Svbila Schmitz - Waiter lanssen Velenapeto in senzacijonalno! — Kongres terijalcev v Skopljul Delegati podružnic so prejeli od Centrale pooblastila in legitimacije za četrtinsko vožnjo. Nu odhodni postaji nai kupijo formular št. 14 in polovično karto do Skoplja. Železniška postaja mora overoviti kupljeni formular. Na osnovi legitimacije kupljenega formularja in polovične karte potujejo do Skoplja. Na postaji v Skopliju pri izhodu naj ne izroče miti kart niti formularjev, ker iim služijo za povratek. Delegati potujejo v petek, to jc 25. sept. pod vodstvom g. prof. Košaka, delegati potujejo z večernim brzovlakom, ki gre iz Ljubljane ob 8 zvečer. Zato naj izvenljubljanski delegati skrbe, da se pravočasno pridružijo vodstvu. Delegati, katerih podružnice še niso prejele od Centrale potrebnih navodil in pooblastil, naj se takoj obrnejo na Dravsko oblast f. S. v Ljubljani. — Prejeli smo: »Res ie sicer, da sem se preteklo nedeljo stotič povzpel na vrh Triglava in da smo si ob tei priliki s prijateljem Miho dr. Močnikom in jožem Čopom izbrali pot čez severno steno, ni pa res, da sem stokrat preplezal to steno. Tudi pri reševalnih ekspedicijah sc ne udej-stvujem in sem samo slučajno enkrat pomagal taka ckspcdiciji pri prenosu trupla pokojnega prijatelja tlabeta s severne triglavske stene. Kar se pa zimsko-športni h trofej tiče, sem si pa priboril samo eno na dveh smučeh v pretekli sezoni na l?ožci. Ce me jc pisec poročila hotel s svojim slavospevom osmešiti pred mojimi prijatelji, naj mu Rog odpusti, če je pa ravnal v dobri veri in . nevednosti, mu pa jaz odpuščam.« — Miha Cop. 1 ljana-Vič. Knjige eo na razpolago tudi pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. — Vlom v občinsko pisarno na Dobrovi. V noči od torka na sredo je bil izvršen drzen vlom v občinsko pisarno na Dobrovi. Pisarna je v pri-tličju Cerkvenega doma in je bilo vlomljeno skozi okno. Tat je odnesel pisalni stroj, vse štampiljke in še blazinico zraven, dalje precej pisarniškega papirja in kuvert, nekaj delavskih knjižic in družili tiskovin. Kaj hoče z vsem tem ukradenim materialom, pač ni težko uganiti. Morda namerava ponarejati kake listine ali kaj podobnega. Denarja k sreči ni bilo v pisarni, ker ga občinski blagajnik ne hrani v pisarni, v predalu je bilo le nekaj kovačev. Vlomilec očividno ni bil sam, ker se po pisarni razločno poznajo sledi bose otroške noge, torej je imel vlomilec s seboj otroka, ki ga je spravil skozi okno in mu sproti naročal, kaj naj vzame. Mora! je pa biti to človek, ki pisarno precej dobro pozna, ila je vse dobil, nekaterih stvari se pa niti dotaknil ni, posebno vojaških. Svarimo torej občinstvo pred kakimi listinami, ki bi bile datirane z dnem 22. septembra ali pozneje in ki bi se glasile na dobrovsko občinsko upravo. Upamo, da se bo žandarmeriji in policiji posrečilo, da bodo vlomilca kmalu prijeli. Občina trpi občutno škodo. — Da boste stalno zdravi, ie potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, skleroz:. sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Ljubljana 0 Nov zdravnik v Ljubljani. Na Resljevi cesti št. 9, nasproti učiteljišča, je pričel z ordinacijami za urologijo, mehurne in ledvične bolezni gospod dr, Slavko Rakovec, specialist kirurgije. Ordinital bo od pol 2 do pol 4 popoldne. O Članom Avtomobilskega klulia. — Sprejem bolgarskih avtoniobilistov. Danes proti 11 dopoldne dospe del bolgarskih avtoniobilistov, ki so na turneji po Jugoslaviji, v Ljubljano. Predsedstvo ljubljanskega Avtokluba naproša člane, da prisostvujejo nrihodu bolgarskih avtoniobilistov pred sedežem kluba, Kongresni trg 1-1, ter s tem izrečejo dobrodošlico bratskim gostom, ki so v lanskem letu najgostoljubneje sprejeli naše avtomo-biliste v svoji domovini. Po sprejemu se odpeljejo gostje v hotele ter odpotujejo ob 14 v spremstvu naših avtoniobilistov izpred sedeža kluba na Bled, odkoder se vrnejo proti 6. popoldne v Ljubljano. Zvečer priredi ljubljanska sekcija Avtokluba na čast gostom banket v klubskih prostorih. Jutri dopoldne si bodo ogledali izletniki Ljubljano, nato pa odpotujejo ob 12. dopoldne čez Karlovac proti Plitvicam. O članom fantovskega odseka Šentjakobske prosvete se naznanja, da bo drevi ob četrt na 9 redni sestanek. Večer je namenjen spominu Martina Slomška. Novi člani dobrodošli. © Fantovski odsek Šcntpetrskega prosvetnega društva ima drevi ob 8. otvoritveni sestanek. Vabimo vse resne in agilne katoliške fante, da stopijo v naše vrste. Pri naši socialni in prosvetni akciji potrebujemo mnogo sodelavce^, zato agiti-rajte, da bo cvet Šentpetra naš. Ne pozabite! Jutri ob 20. url je svečana otvoritev ...................................m ^ ELITNEGA KINA MATICE Predvajala se bo prekrasna Millockerjeva opereta Carola Hflhn, Marika Rokk, Johannes Horsters. Fritz Kampers in Ida WQst DIJAK PROSJAK — Otroške igrice, ki jih je ob priliki letošnjega materinskega dneva napisal p." K r i z o -s t o ni, znan po svojih globoobčutenih in ljubkih pesmih, so poleni, ko so jih z velikim uspehom igrali v našem Opernem gledišču, izšle v knjižici. Vesela otroška igrica »Naočniki« v dveh dejanjih, ki jo tu beremo, je gotovo eno najboljših del te vrste, ki se mlade duše vanj z lahkoto z vsem občutjem vmislijo in jo igrajo z vso tisto pristno svežostjo in šaljivostjo, s katero je pisana in ki ji zasigurava stalno mesto na naših odrih in odrčkih, kjer bo razveseljevala staro in mlado. Knjižica vsebuje tudi prizorček med otroci in palčki pa dve deklamaciji, ki smo jih tudi na proslavi materinskega dneva čuli in sta želi veliko priznanje po svoji plemeniti preprostosti, melodije pevskih točk v obeh igrokazih so od p. Franceta Ačkota. Knjižica, ki stane 3 Din, bo prišla zelo prav tudi našim odrom na deželi ob raznih prireditvah, kjer se mladini daje prilika, da se izkaže v igralski umetnosti, ki blaži srce in neguje lepa čuvstva. — Pri težki stolici napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Joseiove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Hog. ik> min. »oc. poj. in nar. zdr. S-br. 10485, 25. V. 35. — Ali vas nadlegujejo podgane? V prometu se nahajajo različni preparati, ki jih same ali pomešane uporabljajo za vabo podganam. Žal pa ne izpolni vsak preparat glavnega pogoja, da bi biil ljudem in domačim živalim neškodljiv. Rezultat najnovejših raziskovanj je zajamčeno učinkujoče sredstvo, bodisi da se uporablja proti hišnim, poljskim ali vodnim podganam, ki je pa hkrati neškodljivo za ljudi in domače živali. To sredstvo se na-kapa na kruh ali drugo vabo in se imenuje »Ra-xon«. »Raxon« se dobi brez potrdila za strup in je oblastveno priporočeno. — Zakaj se današnje perilo tako hitro trga? Krivda je v tem, ker gospodinja šledi na nepravem mestu. Kupuje slabo in poceni milo, toda ima zato predčasno izdatke za novo perilo. Če uporabljate za pranje Schichtovo Jelen milo, tedaj ste lahko prepričani, da Vam bo perilo dalj trajajo in da bo vedno kot novo. — Skrbna nega prvih zob je zelo važna za zobe sploh. Deca najbolj ščiti svoje zobe s trajno nego z »Odol« vodo za usta. »Odol« voda za usta je antiseptična, prijetnega okusa, aromatična in čuva zobe in usta. »Odol« je koncentrirana voda za usta — par kapljic zadostuje. »Odol« je jako ekonomičen pri uporabi, »Odol« je zato poceni. I 0 Razstava v Jakopičevem paviljonu, na kateri je razstavljenih nad 200 del Franceta Kralja, je odprta le še ta teden dnevno od 9. do 19. © Zahvala. Namesto venca na grob g. Simona Klimaneka je daroval krojaški mojster g. Anton Vrbinc Vincencijevi konferenci Srca Jezusovega v Ljubljani 120 Din. Bog povrni! KINO SLOGA ™ Danes poslednjič ob 16., 19'15 in 21*15 uri JOAN CRAWFORD Živim in ljubim 0 Prcdno jesle grozdje, pojdite v Živalski vrl ob Latternianovem drevoredu in poglejle, kaj s sadjem in z vso hrano napravi pritlikavi medvedek, predno jo zavžije. Vsako hruško ali korenje najprej skrbno opere, nato pa šele pohrusta! Zato pa Nemci to najmanjšo vrsto medvedje žlahle imenujejo »Waschb8r«, a po tem imenu tudi naše ženstvo pozna izvrstno krzno rakuna, kakor Slovenci imenujemo lega pritlikavega severo-ameri-škega medvedka. Rakuni so popolnoma krotke ter prav prijazne živalce, ki jih imajo tudi že nekateri naši prijatelji živali kar izpuščene po stanovanjih in vrtovih. Marsikdo se je že zmotil, da je prijazno žival smatral za udomačenega jazbeca, ker mu je res na prvi pogled podobna. O Kupčije s hišami in zemljišči. Zemljiška knjiga okrajnega sodišča v Ljubljani ie avgusta zaznamovala in vknjižila do 100 večjih in manjših kupnih pogodb, ki se nanašajo na lastninske transakcije, izvršene v mestu in okolici. V mestu jc bilo prodanih 20 raznih stavbnih in drugih parcel, dalje 12 hiš za različno kupninsko vrednost. Celotno je bilo avgusta prodanih raznih zemljišč in hiš v mestu iti okolici za vrednost nad 6 milijonov dinarjev. Zemljišče v Erjavčevi ulici vi. št. 493 k, o. Gradišče predmestje je kupila Alice Wormser iz Trbovelj od posestnicc Marije Specr za 900.000 Din. Trgovec z usnjem Kari Pečenko in soproga Alojzija sta kupila staro Bončarjevo gostilno na Sv. Petra cesti z vsemi pritiklinami za 600.000 Din. G. Pečenko namerava tu prirediti primerne trgovske lokale za svojo trgovino z usnjem. Izginila bo tako ena najstarejših gostile n šentpeterskega predmestja. Viljem Bončar in soproga pa sta kupila od stavbenika Danijela Bat-telina vilo št. 16a v Podmilščakovi ulici za Bežigradom za 194.000 Din. Prodanih je bilo več malih hiš v okolici za 50 do 100 tisoč Din. Na prisilni javni dražbi je bilo avgusta prodanih 8 hiš in posestev, večjidel v mestu in bližnji okolici. Vsa so bila prodana za okoli 4,000.000 Din, ko je ccnilna vrednost presegala skoraj trikratni znesek. 4 b 1 e š č e č f filmske zvezde v sijajni in zabavni opereti Wolfgang Liebenetner Doril Kreysler Leo Slezak ln Ida Wtlst N0C NH DONHlfl Dunajski humor — čardaš jutri v KINU SLOGI _ Žrtev avtomobilske nesreče pri Vranskem, izdelovalca krtač Franca Sadnika, so v torek zvečer pripeljali iz Ločice na njegov dom v Moste pri Kamniku, kjer bo pokopan. Zapušča ženo in dva otroka. Njegova tragična smrt je vzbudila mnogo sočutja v vsej okolici. Pokojnik je bil priden in skrben delavec. Naj počiva v miru! — Obsojen policijski stražnik. Pred malim senatom v Ljubljani, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Fran Gorečan, je bila včeraj nad tri ure trajajoča kazenska razprava proti 39 letnemu oženjenemu policijskemu stražniku Jakobu Ž., ki je bil obtožen treh deliktov in sicer prestopka in zločinstva na-pravljanja lažnih listin, presitopka prevare in prestopka tatvine. Kot glavna žrtev stražnikovih avantur ie bila kuharica Marija P., zaposlena pri neki ugledni ljubljanski rodbini. To je oškodoval za okoli 5000 Din, za katere ji je izstavil potrdilo, a je taiko manipuliral, da je bil na kopiji vpisan samo znesek 500 Din. Med razpravo pa je prišlo na dan, da je obtoženec natakarico Faniko O. oSkodoval celo za 20.000 Din. Stražnik je bil obsojen le v slučaju kuharice zaradi zločinstva na.prav-Ijanja lažnih listin in prevare na 5 mesecev strogega zapora in na 480 Din denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Oproščen je bil od obtožbe zaradi tatvine. Stražnik je proti sodbi prijavil revizijo in priziv. — Janez Jalen, Grobovi, resna igra v treh dejanjih, za Vse svete kakor namenjena, so pravkar izšli. Oseb je šest in dva privida. Pet moških m tri ženske. Pozorišče preprosto. Cena 15 Din. Društvo, ki kupi najmanj pet izvodov, je tri leta tantijeme prosto. Sedem izvodov stane samo 100 TV„ Narnra se: Samozaložba Janez Jalen. Liub- — 27. septembra avtoizlet po Koroški. Informacije in prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon. Elegantno oblači cenjene dame modni atelje^ fl/^fl ffUCflik Ljubljana - Šelenburgova ulica št. 1 Brezhibni kroji in delo Jezica Ni bil udeležen pri vlomu. Dne 2. aprila t. 1. smo v štev. 77. poročali o vlomu v stanovanje g. Franca Verbiča, železničarja na Jezici, kateremu je bil odnesen večji znesek denarja ter raznega blaga. Vloma je bil osumljen neki moški, kot soudeleženca pa ludi g. Franc. Zaletel, gostilničar v Stožicah 40 in njegova žena ga. Marija. Pri obravnavi pred ljubljanskim okrožnim sodiščem sta bila oba Zaletela oproščena, državno tožilstvo pa je proti tej oprostilni razsodbi vložilo pritožbo na Stol sedmorice v Zagrebu. Obveščeni smo, da je te dni Stol sedmorice potrdil prvotno oprostilno razsodbo ter je bila pritožba državnega tožilstva zavrnjena. S tem je prva oprostilna razsodba postala pravomočna, s Čimer je tudi najvišje sodišče v tej zadevi priznalo nedolžnost g. Zaletla in njegove gospe v zadevi omenjenega vloma. Krivico, ki bi jo utegnilo napraviti naše tedanje poročilo, s tem lojalno popravljamo. © Enoletna drž. konces. trgovska šola, znani »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje redno do 1. oktobra, ker se je zaradi mnogoštevilnih prijav otvoril še en razred (paralelka). Šolsko leto se prične 1. oktobra. Tega dne naj se učenke (-ci) zberejo ob 8 zjutraj v šolskih prostorih na Domobranski cesti 15. Ponav-ljalni in dodatni izpiti za lanskoletne dijake (-inje) se vrše, kot objavljeno. Razpored je na šolski deski v šoli. — Ker se je otvorila nova paralelka, je še prostora za nove učenke (-ce). Pojasnila daje in tudi brezplačna poročila pošilja ravnateljstvo. — Zaradi potrebe se je razširil učni zbor s profesorji drž. trgovske akademije. Zavod obstoja že 33 let, je oblastveno dovoljen in izdaja veljavna izpričevala. Šolnina je najnižja za popolni trgovski tečaj, ker je to edina šola te vrste v lastnem poslopju. Za one, ki imajo malo maturo in se žele posvetiti trgovini, velja zakon: Dovršena nižja srednja ali meščanska šola nadomešča učno dobo in eno leto zaposlitve. © Boben poje. Na dveh deskah okrajnega sodišča so objavljeni razglasi o prisilnih dražbah, ki bodo oktobra in do srede novembra. Vseh dražb je razpisanih 22. V Ljubljani pride 8 hiš na kani. Skupna cenilna vrednost vseh nepremičnin znaša 6,084.880 Din, najnižji ponudek pa je določen na 3,549.218 Din. © Postreščki ne smejo na peron. Prejeli smo naslednji dopis: »Pred dnevi sem oddal v mestu postreščku svojo prtljago, naj jo odnese na glavni kolodvor k vlaku, s katerim sem se nameraval odpeljati. Začudil pa sem se, ko sem zvedel, da po-slreščka niso pustili na kolodvorski peron. Sporočeno mi je bilo, naj najamem posebnega kolodvor- Podgane uniči garantirano „Raxon" preparat najnovejše i/najdbe. Deluje 100 »/„ sigurno, človeku in domačim živalim ne Škodi. Svobodna pro laja dovoljena Šted-Ijiva uporaba t steklenica s pršil-cem od Din 15 - naprej. > Raxon« dobile v le.arttah, drogerijah in kjer so vidni plakali. izdeluje: Kem. letin, tvomlca .,U NI 0", dr. z o. z , Maribor. f^piF iii Odobr. Min. za soc. p. s. br. 102:il od 12. 5. 1936. ekega nosača ali pa naij sam nesem precej težko prtljago k vlaku. Imel sem torej mnogo sitnosti in pa dvojne stroške. Res je čudno, da ne puste po-streščika na kolodvorski peron, tudi ako plača peronsko korto. Zaikaj eo te birokratične ovire, mi ni jasno, saj to škoduje tako koristim poistreškov iz mesta, kakor tudi kolodvorskim nosačem, najbolj pa je mučno potnikom. To nenavadno postopanje, da postrešček ne sme do vlaka, je možno samo v našem mestu.« © Strastni ribiči so tudi prekrasni ptički, ki jih poznamo pod imenom vodomcev. Vendar pa poznamo to ime naše najlepše ptice skoraj samo iz šole, ker ljudstvo imenuje tega krasoica navadno kar »Tibič«. Baje dela med ribicami tako veliko škodo, da ga smemo ubijati in preganjati, toda bila bi največja škoda, če bi to prekrasno ptico ki je najčudovitejši okra s naših senčnih potokov iztrebili. V živalskem vrtu v Lattermanno-vem drevoredu imamo pa te leteče dragulje, ki so drugače naše najbolj plašne ptice, tako udomačene, da jedo iz rok. © Živahen sadni trg. Prav mnogo je bilo včeraj na trgu gob, tako jurčkov po 12 do 14 Din kg, merica 3 do 4 Din, dalje čebularjev po 1 do 2 Din merica. Jabolka na drobno 2 do5, na debelo 1.50 do 3, hruške na drobno 2.50 do 8, na debelo 2 do 3.50, bosanske slive 1.50 do 4, na debelo 2 do 3.50, breskve na drobno 4 do 8, najfinejše 16 do 20, na debelo splošno 3 do 14 Din. Obilo je bilo grozdja na drobno 3 do 8 Din, na debelo 2.50 do 5 Din- © Hipoteke v .avgustu. Na 66 posestvih je bilo avgusta vknjiženih za 5,109.955 Din raznih posojil. Najvišji znesek je znašal 1,200.000 Din. © Dijakom srednje tehnične šole in-slušateljem tehnike daje na novo preurejena in povečana trgovina »Nove založbe« (Kongresni trg) izreden popust. »Nova založba« ima v zalogi največjo izbero prvovrstnih tehničnih potrebščin in jih prodaja po reklamnih cenah. Maribor n Župnijskim uradom lavantinske škofije ie bil danes razposlan Oglasnik, v katerem so za roženvensko nedeljo, 4. oktobra t. I. predpisane molitve za preganjane katoličane v Španiji in za svetovni mir. To naj se prihodnjo nedeljo, 27. t. ni. vernikom s prižnice razglasi. 1 3l."f;ri □ Zadnja nedelja v septembru, 27. t. m., bo posvečena treznost. V stolnici bo ob pol fd1©^ kvena slovesnost, ob 11 pa v dvorani na Aleksandrovi cesti zborovanje s tremi predavanji. □ Dom služkinj v Mariboru. Popravljalna dela na hiši, ki jo je zapustila učiteljica Kučera za dekleta, so končana. Dne 4. oktobra bo hiša posvečena in izročena svojemu namenu. V hiši bo pa-tronaža za služkinje ter stanovanje za kolodvorsko misijonarko. □ Katoliška omladina pripravlja za 4. olo sj>osobnosti. Trenutno je težko popolnoma natančno oceniti dalekosfežnost nove pogodbe in tarife. Vpo-števatl je treba, da eo imeli nekateri obrati že prej višje mezde in so te ostale. Velik del obratov pa je delal za slabše mezde. Po statistiki ljubljanske delavske zbornice je imelo na koncu leta 1935 v tekstilni stroki 1264 delavcev mezdo pod 3 Din na uro ler 3600 žensk tudi pod 3 Din. Za ti dve skupini pomeni nova pogodba znatno izboljšanje in tako toiej rečemo, da je vsen teh 4861 delavcev, in delavk deležnih ugodnosti nove pogodbe. To pomeni pri 12.000 delavcih,, da ima v prvi vrsti korist od nove pogodbe okoli 40% vsega delavstva. Tudi v ostalih skupinah z mezdami na 3 Din za uro so se mezde izboljšale m lahko ceni-j mo, da je bila več kot polovica delavcev in delavk , deležna jiovišanja delavskih mezd v novi jjogodbi. Kolektivna pogodba 1. Veljavnost pogodbe. Ta jx>godba postane veljavna, čim je obojestransko piodpisana. 2. Delovni čas. 1. Dejanski delovni čas traja 8 ur na dan, odnosno 48 ur na teden. Odmori, vštevši čas za preoblačenje in umivanje, se v smislu § 7 Zakona o zaščiti delavcev ne štejejo v delovni čas. — 2, Podjetja ne bodo skušala z glasovanjem o pro-strovoljnem podaljšanju dela delovni čas trajno podaljšati preko normalnega 8-urnega delavnika. Vsi dosedanji sklepi glede prostovoljnega f>odalj-šanja delovnega časa stopijo s podpisom tc pogodbe iz veljave. V kolikor se bo vršilo prekočasno delo na podlagi oblastvene odobritve, bodo plačevala podjetja tudi za tako prekočasno delo zakoniti pribitek. — 3. Vsled praznovanja praznikov izpadli delovni čas se more sporazumno med podjetjem in delavstvom nadomestili s podaljšanjem dela ob ostalih dneh dotičnega tedna za največ eno uro. Isto velja v slučaju angleške sobote. Take nadomestne ure 'se ne smatrajo kot prekočasno delo. — 4. V kolikor to razmere posameznega obrata dopuščajo, bodo podjetja uredila delovni čas tako, da ho delavstvo ob sobotah po 14 popoldne prosto. — 5. V ostalem veljajo glede delovnega časa zakoniti predpisi. 3. Prejemki. 1. Glede nedeljskega dela veljajo zakonita določila. — 2. Praznujejo se sledeči prazniki: Novo leto, Vnobohod, Telovo, Veliki šmaren (15. VIII.), Vsi sveti, 25. in 2(5. XII., rojstni dan Nj. Vel. kralja in praznik narodnega zedinjenja (1. december). Kot praznik se smatra tudi Velikonočna sobota in 24. XII. jx> 14 popoldne — 3. Ako bi se ob kakem od navedenih praznikov redno obratovalo po želji podjetja, se izplačajo mezde s 100% nim povi-škom. V kolikor se pa vrše ob navedenih praznikih samo za nadaljnje redno obratovanje jiotreb-na vzdrževalna in pripravljalna dela, pritiče pri teh delih zaposlenim delavcem 50% pribitek. — 4. Na željo delavstva se praznujejo še sledeči prazniki: 6. I., 19. IIL, 29. VI. in 8. XII., vendar se vsled praznovanja teh praznikov izpadli delovni čas na zahtevo podjetja nadomesti v smislu določbe točke 2. te pogodbe. Pod istimi pogoji se praznuje 1. maj, ako izrazi to željo'z glasovanjem večina delavstva. 4. Mezdni sistem. 1. Mezde se plačujejo na ure, po akordu, s tedenskim j>avšalom ali |>o premijskih sistemih. Način plačila določa jx>djetje. — 2. Za urne mezde veljajo kategorijski urni zaslužki, navedeni v prilogi. Podjetja, ki še nimajo urejenih obratnih razmer ter niso tehnično dovršena, smejo plačevati za 10 odstotkov nižje mezde, nego so določene v priloženi tarifi. — 3. Akordne postavke se morajo določili tako. da bo znašal jx>vprečni akordni zaslužek 15% več, kakor znaša urna mezda za dotično kategorijo, navedeno v prilogi k tej fiogodbi. — 4. Akordne jKistavke je določiti tako, da so upoštevani vsi zastoji, ki so potrebni za vzdrževanje in postrežbo strojev, kakor n. pr. mazanje, čiščenje, manjša popraviia in drugi stalni zastoji, kakor vkladanje ali prisukovanje osnov, priprava strojev itd. Ako se mora vršiti čiščenje in pripravljanje strojev izven rednega delovnega časa, se plača za ta čas pripadajoča urna mezda. — 5. Akordni zaslužki se primerjajo 7. urnimi po dejansko doseženi povprečni storitvi polnovrednih delavcev v času prod podpisom fe pogodbo. Pri računanju povprečnih storitev se lahko izločijo — brez ozira na njih dejansko storitev — vsi delavci, ki so bili zajx>sleni pri tem delu manj kakor dve joti. — 6. V novih obratih in delih obratov, ki poslujejo manj kakor dve leti, ter v obratih, ki še nimajo urejenih obratnih razmer, more predložiti podjetje, da se normalna storitev ne meri po jKivprečni, pred podpisom te. pogodbe doseženi dejanski storitvi, temveč j» storitvi v sličnih obratih, eventuelno po razsodišču, predvidenem v točki 11 te pogodbe. — 7. Po preteku treh mesecev po podpisu te jiogodbe more vsaka pogodbena stranka predlagati, da se prednje določbe 7. ozirom na izkušnje, ki se bodo pokazalo v praksi, prourede. Pogodbena stranka, ki predlaga tako ureditev, mora obenem predložiti konkreten predlog glede predlaganega načina ureditve. V takem primeru se prično tekom 14 dni jto vložitvi konkretnega predloga mod pogodbenimi strankami pogajanja radi sporazumno ureditve, pri čemur ostanejo vse ostale določbo te pogodbe nedotaknjene. — 8. Podjetja, ki so plačevala do sedaj višje zaslužke, nogo so določeni po kolektivni f>ogodbi, bodo plačevala delovnemu času ustrezajoče dosedanje mezde prostovoljno še naprej, dokler bodo to dopuščale poslovne in zlasti konkurenčne prilike. Ako bi bila taka podjetja prisiljena sedanje višje zaslužke i/ gorenjih razlogov znižati, se bo to' uredilo med podpisniki te pogodbe, ne da bi s leni izgubila pogodba svojo veljavo. — 9. Ugotovljeno akordne postavke se več no spreminjajo, razen v sledečih primerih: a) ako so spremenijo producirani izdelki, tehnični pripomočki, materijal al delovne metode; b) ako podjetje ob podpisu te pogodbe še ni imelo urejenih obratnih razmer; c) ako so je pri prvotni ugotovitvi akordnih postavk zgodila računska napaka, ali ako so se |>ostavke ugotovilo na pomotni podlagi. — 10. V takem primeru morajo novo ugotovljene akordne postavke odgovarjati mezdni tarifi in določbam te pogodbo. — 11. V slučaju spora glede ugotovitve akordnih postavk je postopati po točki 11 to pogodbe. — 12. V primeru zadržkov pri delu (§§ 219 in 220 obrtneca zakona) pripada odškodnina v višini odpadajoče urne mezde. — 13. Delavec, ki je po službeni jiotrebi stalno premeščen iz nižje v višjo kategorijo, dobi, če je po svoji prejšnji zaposlitvi usposobljen opravljati nova dela. mezdo po novi kategoriji, toda zn čas priučitve v novi zaposlitvi mu pritiče le mezda prejšnje kategorije. Če sc delavec višjo kategorije po službeni potrebi začasno zaposli z delom nižje kategorije, mu pritiče mezda višje kategorije še za dobo 14 dni. — 14. Izkaz o urnih kateuoritekib zaslužkih in akord- nih postavkah mora biti nabit v tovarni na vsem delavcem vidnem in dostopnem mestu. — 15. Spri-. čo težavnosti vsega kompleksa mezdnih vprašanj I si obe pogodbeni stranki pridržujeta j>ravico ! predlagati dopolnitev prednjih določb nekvarno veljavnosti pogodbe. 5. Podrobna določila o mezdah. Podrobnosti glede mezd. nanašajoče se na posamezne kategorije delavcev in delavk, ki niso navedene v tej jx>godbi ali priloženi tarifi, se po Iiotrebi urede z dodatnim sporazumom med podpisniki te pogodbe. 6. Izplačevanje zaslužkov in odtegljaji. 1. Zaslužki se izplačujejo v gotovini, in sicer j 14-dnevno. Delavstvu pa se daje v izrednih pri-; merili predujem do višine storjenega dela v pr-| veni tednu plačilne periode. Vsak delavec mora j dobiti pri izplačilu plačilni izkaz, iz katerega morajo biti točno razvidni vsi podatki o 7.aslužku in Odtegljajih. — 2. Zoper netočno denarno izplačilo ; se mora delavec pritožiti takoj, zoper obračun pa v treh dneh. 7. Bolezen in ostali zadržki pri delu. 1. Delavstvo obdrži pravico do odpadajoče urne mezde svjje kategorije v vseh slučajih, ki jih navaja obrtni zakon v §fj 219 in 220. — 2. Ako jo delavec sprečen radi lastne bolezni ali nezgode, mu |>ritiče mezda zr največ en tpden. — 3. Glede nadaljnjih važnih razlogov iz § 219 obrtnega zakona so se jiogodbene stranke zedinile na sledeče tolmačenje: a) poziv pred sodišče ali oblast v za-. devah, ki niso nastale po lastni krivdi delavca, ali niso pokrenjene v njegovo korist, ako se ne more pozivu odzvati v prostem času in ako jx> zakonu ; lii upravičen zahtevati pričnino ali odškodnino od oblastva ali od tretjih oseb; v tem primeru pritiče mezda za neobhodno zamujeni delovni čas, a največ za en dan; b) nenadno težko obolenje ali ; težka nezgoda najbližjih družinskih članov (starši, 1 otroci, mož- žena), ako živo z delavcem v 6kupnein gospodinjstvu, vendar je treba nedvoumno dokazali, da je bila prisotnost delavca radi osebne noge neobhodno j>olrebna; v takih primerih pritiče mezda za največ do enega dno, v izredno težkih slučajih pa do največ treh dni; c) lastna po-j roka, ako se dokazano ne more izvršiti na nedeljo I ali praznik, za en dan; č) porod v lastni družini, [ ako jc delavčeva prisotnost neobhodno jx>trebna, I za največ en dan; d) smrt v družini (točka b), ako 1 je živel umrli z delavcem v skupnem gospodinjstvu, za največ dva dni, če umrli ni živel z delavcem v skupnem gosjx)dinjstvu, pa za največ en dan; e) lastna selitev poročenin delavcev; v tem primeru pritiče samo enemu družinskemu članu mezda za neobhodno zamujeni čas, a največ en dan enkrat na leto; f) ainbulatorično zdravljenje, ako se ne moro vršiti v jiroslom času, za neobhodno zamujeni čas. — 4. V vseh slučajih mora delavec sprečenost nemudoma javiti delodajalcu ter mora predložiti ustrezno pismeno potrdilo. V slučaju sprečenja zaradi bolezni mora delavec predložili potrdilo uradnega zdravnika ali Okrožnega urada za zavarovanje delavcev o vzroku in trajanju nesposobnosti za delo. — 5. V slučaju zlorabe se more delavec brez odpovedi odpustiti. — 6. V smislu g 220 obrtnega zakona pripada dclav-1 stvu urna mezda 7,a čakanje na delo, jx>vzročono po različnih ovirah, ki jih delavec ni zakrivil in ki niso vštete pri določitvi akordnih postavk (t. 4 al. 4), kakor n. pr. večje popravilo strojev, čakanje na materijal, v kolikor presega čakanje dve uri. — 7. Odškodnina |>a ne pritiče v slučaju višje ! sile, kakor n. pr. povodenj, jiožar, jiotres, vojna, javni nemiri, pojx>lna ali delna stavka, pomanjkanje ali pokvarjenje pogonskih ali obratnih sredstev, ako ga podjetje ni zakrivilo niti moglo pre-1 prečiti. — 8. Delavcu, ki je bil pri podjetju ne-I prelrgoma zaposlen najmanj loto dni, pa je vpo-j klicati na vojaško vajo, "pritiče za dobo največ 1 štirih tednov urna mezda za zamujene delovne | dni 7. odbitkom protivrednosti za vojaško preskrlK) i v znesku Din 10.— dnevno. 8. Pomanjkanje dola, sprejemanje in odpuščanje delavstva. 1. Če jo podjetje primorano delovni čas skrajšali, je dolžno o tem obvestiti zaposleno osebje 14 dni prej, da utegne vsak delavec, ki ne pristane na krajšani delovni čas, uporabiti odpovedni j rok po obrtnem zakonu. — 2. V katerih primerih j se bo delovni čas skrajšal in za koliko časa, od-I loča podjetje. — 3. Ako ti ukrepi ne bi zadostovali in bi sc morala izvesti redukcija delavstva, bo podjetje, kolikor to dopuščajo razmere obrata, upoštevalo socialne prilike dotičnih delavcev. — , 4. Pri sprejemanju novih delavcev so bo pri sicer enakih okolnostih, ki jih oceni podjetje po svobodnem provdarku, prvenstveno upoštevalo ono delavstvo, ki je bilo v podjetju žc zaposleno, pa je bilo odpuščeno radi pomanjkanja dela, radi vjioklica v kadersko službo ali radi daljše bolezni. 9. Naturalne dajatve. 1. Delavci, ki imajo lastno gospodinjstvo, dobe enkrat v koledarskem letu deset metrov, drugi delavci pa 0 metrov blaga, ki ga podjetje proizvaja, po najnižji prodajni ceni j>roti plačilu v gotovini. Strogo je projTovedano to blago prodajati ali prepuščati drugim osebam razven lastnim rodbinskim članom. — 2. Po možnosti stavi podjetje delavcem na razjiolago za lastno gosjKjdinjstvo jiotrebno količino premoga po lastni coni in proti plačilu v gotovini. — 3. Čistilcem kotlov in kanalov, mazačem in podobnim bo r>odjetje, ako se pokaže potreba, posodilo potrebno število (»vršnih oblek, delavcem, ki delajo v mokrem, pa potrebno število cokel in gumijastih rokavic. Nočnim čuvajem se pa (»sodijo za uporabo v službi zimski plašči. Namesto da posodi j>odjetje delovne obleke, lahko da dotičnim enkrat na leto odgovarjajoči nabavni prisjievok. 10. Kazni. 1. Veljavne so samo kazni, ki jih predvideva poslovni red. Kazni se smejo ujjorabiti le za iz- Problem vsake matere je prehrana otrok. Dajte deci dnevno vsaj 1 skodelico Salvomalta, potem bo zdrava in odporna in bo dobro napredovala v šoli. Salvo-malt krepi kosti, pospešuje prebavo in povečuje tek. Salvomalt je dobrega okuta in stane samo; škatljica 100 gr Din 10—, 250 gr Din 20 —, 500 gr Din 38—, 1 kg Din 72— nfvomaft IZDELUJE: ZAGREBAČKA DION. PIVOVARA TVORN1CA SLADA, ZAGREB boljšanje socialnih razmer delavcev j>o zaslišanju delavskih zaupnikov. — 2. Odškodnine za pokvar-jenje strojev, materiala in slično se ne smatrajo kot kazni. V slučaju spora se postopa po točki 11 te pogodbe. 11. Delavski zaupniki in razsodišče. 1. Glede delavskih zaupnikov veljajo zakonite določbe. Delavski zaupniki so v prvi vrsti poklicani, da posredujejo pri sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Razven posebno nujnih primerov vršo zaupniki svoje j Kislo izven njihovega delovnega časa. — 2. Sf)ori glede plačila mezde in drugih dajalev po tej pogodbi, ki sc ne morejo mirnim j>otoni izgladili, se rešujejo pred razsod-niškim odborom (§ 353 obrtnega zakona), kjor takega ni, pa pr-id rodnim sodiščem — 3. Načelne spore glede tolmačenja le [>ogodbe 'n zlasti glodo pravilnosti določenih akordnih postavk, ki se ne morejo izgladiti s posredovanjem tajnikov organizacij, podpisnic te jx>godbe, rešuje razsodišče, ki se sestavi tako, da določi vsaka stran onega razsodnika, ki si sama izvolita predsednika. Ako se razsodnika ne zedinita glede osebo predsednika, jiredseduje razsodišču g. ing. Evgen liaraga, inšpektor dela v Ljubljani. Proti odločbi razsodišča ni pravnega leka. 12. Odpoved pogodbe. 1. Ta pogodba je veljavna do 31. decembri 1937. — 2. Pogodba se more odpovedati 2 meseca pred potekom koledarskega lota 1937, odnosn4 pred potekom nadaljnih koledarskih lot njene ve-ijavnosti. Istočasno 7. odpovedjo se mora predložiti predlog nove jH)godbe, sicer odpoved ni veljavna. 0ved se mora izvršiti s priporočenim pismom, sicer ni veljavna. Odpovedati ee more samo celotna pogodba, ne pa le jioedine njene določbe. Za pravno veljavnost od|>ovedi na deloje-nialski strani je potrebno, da |>odpišejo odpoved V6e delavske organizacije, podpisnice tc |>ogodl>e. — 3. Ako se jx>godba 2 meseca pred potekom koledarskega lota 1937, odnosno 2 meseca pred jk>-tekom nadaljnih koledarskih let ne odpove, se vedno avtomatično jJodaljSa pod istimi pogoji za eno nadalnje koledarsko leto. — 4. S to jiogodbo ostane nedotaknjena pravica podjetja in jx>saiiieznih delavcev glede razveze službenega razmerja z zakonitim 14 dnevnim odpovednim rokom. — 5. Dosedanje kolektivne jKjgodbe s jioedininii podjetji lokslilne stroke v dravski banovini ostanejo v veljavi vse dotlej, dokler jih ena ali druga stran ne odpovfc, tor ne poteče odpovedni rok. Po prenehanju veljavnosti teh pogodb, stopi pričujoča |x>god-ba avtomatično na njihovo mesto. Tarifa V lej tarifi navedene mezde so povprečne in obvezne za vsa včlanjena tekstilna podjetja v dravski banovini. I. PREDILNICA Selfaktorji: Predilec na dveh selfiiktorjih 5.78, prisukovalec 4.27, Natikovalci (-ke) preko 20 let 3.30, 18 do 20 let 2.85, 16 do 18 let 2.50 Din na uro. Trostli: Podvijalec (-ka) 4.14, predilec (-ka) na 2 straneh (cca, 500 vreten) 3.50, predilec (-ka) na eni strani 2.82, predilec (-ka) na eni strani (osnova) 2.61, vdevač (-lka) vrvi 4.20, vlagalka preje v zaboje 3.50, začetniki (-ce), ki niso še preko 2 let 7.aposleni (-e) pri trostlih, se smatrajo kot pomožni delavci (-ke). Flajerji: Na finem Majerju (1 stroj) 3.40, na srednjem flajerju (1 6troj) 3.50, na grobem flajerju (1 stroj), 3.60 Din na uro, Raztezalke; Služitelj (-ka) raztezalk pri 18 do 21 oddajah 3.20, služitelj (-ka) raztezalk pri 24 oddajah 3.30 Din na uro. Karde: Služitelj (-ka) kard: do 10 strojev 3.60, preko 10 strojev 3.80, čistilec kard 4.25, brusilec 4.50 Din na uro. Čistilnica in predali mešanic: moški 4, ženske 3.75, moški pri odpadkih pri stroju 4.25, ženske pri odpadkih (Vorgarnoffner, Fadenklauber) 3.50 Din na uro. Razni oddelki: Ravnalci (-ke) cevk 2.75, motovilile 3.25, stiskalci (-ke) (Btindelpresise) 3.90, pometalke in pobiralke odpadkov 2.75, mazač trans-misije 5, delavec pri dvigalu 4 Din na uro. n. PREDILNICE ODPADKOV Stroj za trganje: preddelavec 5 Din na uro. Stroj za trganje cunj: česalec 4, brusač in čistilec 4, predilec: pod 20 let 3, nad 20 let « 5 let prakse 3.50, z 10 let prakse 4, predilke: pod 20 let 2.50, nad 20 le4 s 5 let prakse 3. z 10 let prakse 3.50, vezač (-Ike) vrvi: pod 18 let 2.50, nad 18 let z dveletno prakso 3, ravnalci (-ke) cevk, ravnalci (-ke) preje in delavke pri sortiranju krp: pod 18 let 2.50, nad 18 let z dveletno prakso 3, moški, usposobljeni na stroju za odpadke 4, moški, manj usposobljeni 3, ženske usposobljene 3, krempljerji 4, krempljerice 3.25 Din na uro. NADALJEVANJE NA DRUGI STRANI. Veličastno prebujenje Pismo španskega domoljuba. Ura, naš gospodar Brezupno stanje prometa v Sovjetski Rusiji. Sovjeti so v Moskvi zares zgraditi podzemsko zeleznico, ki io kažejo tujcem. Toda te Potemkinove kulise ne morejo odpraviti strašnih prometnih razmer drmrod po Rusiji. V Moskvi je. n. pr., tako malo tramvajev, da se judje kar obešajo na vozove in se v smrtni nevarnosti peljejo dalje, le da bi sploh prišli naprej. Sovjetija ima pač ves denar za brezmejno oboroževanja, da hi s tem zanetila svetovno revolucijo. Uidroplau »Zcphir« nemške Lufthanse je po srečni vožnji čez severno Atlantsko morje pristal v Portu Washingtonu v državi Njujork. Leseni, usnjati Razvoj tehnike se izraža prav tako v industriji orožja ko drugod. Čeprav smo v svetovni vojni mislili, da ni moči imeti strašnejših topov, kakor so bili 42 centimeterski, pa imamo zdaj že zdavnaj vse drugačne podatke o novih topovih, ki še vse drugače vplivajo ko oni iz svetovne vojne. Iznajdljivost človeškega duha je pač večno živa, ne samo glede orožja,, marveč je tudi v skrbi za obrambo in mirno življenje državljanov. Zgodovina obrambnega orožja pozna več slučajev, kjer topovi, ki so pač natnogočnejše orožje, niso bili iz železa in jekla, marveč tudi iz drugih snovi, ker je pač jekla primanjkovalo. Tako so v vojni na Sedmograškem (1848-1849), ki ji je poveljeval poljski general Bem, uporabljali lesene topove. (Tudi Tirolci Andreja Hoferja, leta 1809, so imeli lesene). Narejeni so bili jako spretno in so se odlikovali z uporabnostjo cevi in podstavka. Cevi niiio naredili iz enega kosa, ker bi se bilo izvotljeno leseno deble moglo manj upirati smodniku. Izdelovali so jih iz več kosov, ki so jih držali železni obroči in okovi skupaj. Zgoraj ie bila preprosta pločevinasta prevlaka, ki jo je bilo moči brez truda in stroškov nadomestiti z drugo. Kadar sta bila plašč in podloga cevi za nič, pa so oboje naredili novo, tako da je bil tak top pri- Eraven in cenen. — Podstavek ' so tvorili štirje runi, zloženi tako skupaj, da je bil gibljiv križ (koza za žaganje drvi). Ker je bil križ gibljiv, so mogli cev topa naravnati kamorkoli. Četvero mož 1'e kar z lahkoto prenašalo fiodstavke tudi na naj->olj 6trme hribe in lesenih cevi so naložili kar po več na en sam voz. Še bolj čudni pa so bili usnjati topovi, ki jih je krog leta 190f iznašel Američan Latulip in ko jih je ameriška vojska preizkušala,. so se dobro obnesli. Top je imel jekleno, notranjo cev — dušo — v dolžini 172 cm in 634 mm kalibra. Stena je bila spredaj debela 19 mm. zadaj 37 mm. Krog te cevi je bilo ovito jermenje iz govejega usnja. Poedine plasti jermenov so bile zlej^ljene s posebnim lepilom, tako da je bila ta usnjata plast tako trda ko rog in jo je bilo moči stružiti. Na usnjati plasti je bil jeklen plašč. Top je tehtal le 208 kg, kar je bila njena najboljša lastnost. Tehniško je bil top jako zanimiv, a sicer ga ni bilo moči uporabljati. Skoraj ob istem ča=u so pa — tudi v Ameriki — preizkušali topove iz papirja, ki so se le deloma obnesli, a za resnično uporabo niso bili pri merni. Iznajditelja je pač zavedla izredna trdnost stisnjenih papirnatih plasti. Saj so izdelovali celo kolesa za vlalc iz papirja, ki so bili navzlic vsemu še precej uporabni. Iz papirja so hoteli izdelati le lažje toj>ove za gorsko topništvo, kicr je vsako zmanjšanje teže važnega jx>mena. Papirnati topovi so seveda imeli jekleno »dušo«. Vse je bilo nato močno s papirjem in petkrat z jekleno in bakreno žico ovito in je tičalo v pločevinasti stročnici. Papirnati top je bil na videz prav tak kakor jeklen. Dasi so bili ti topovi čudni, so bili pa še bolj svojevrstni topovi iz ledu. ki so bili pa le za igračo. Izdelovali so jih v Rusiji in sicer pozimi leta 1740, ki je bila najhujša zima, kar so jih ondi pomnili. Povod zanj je dala naprava neke pravljične Priobčili smo že pismo »Glas resnične Španije-:, ki ga je napisal oče — neki Seviljanec — svojemu sinu. Medtem emo dobili drugo pismo, jioroča Kolnische Volkszeitung dne 19. t. m., ki ima datum 17. avgusta t. 1. in ki vsebuje podatke zanimivih potez in nam odkriva nastrojenje prave, rodoljubne ši>anije. Iskreno, goreče domoljubje, ki se izraža v pismu, in neomajna vera v končno zmago belih čet, sta tem večjega pomena, ker so šele čez več tednov potem, ko je bilo to pismo že oddano, čete generala Mola dosegle velike uspehe na severni Ironti (zavzetje Iruna in San Se-bastiana). Ko pisec na kratko omeni osebna doživetja, 6e koj spominja splošnega položaja in pravi, da so vse vesti o belih četah jako zadovoljive. Bela armada sicer počasi prodira, da ima čim manj žrtev, vendar napreduje vsak dan. Treba je ujx>števati, da morajo čete belih zavzeti vas za vasjo, kar seveda ovira izfiolnitev cilja, ki ga vsi tako silno želijo, da bi že skoraj prišli v Madrid. Pismo se bavi z zavzetjem Meride in Bada-joza in poudarja pomen dejstva, da sta se mogli na ta način združiti severna in južna armada in pa, da rdeči ne morejo več pobegniti čez mejo na Portugalsko. Dalje pravi pisec, da se bele čete vedno bolj bližajo Malagi. kjer imajo rdeči le dvojno pot: ali se morajo vdati belim — ali pa se umakniti na morje. Glede na Madrid in Barcelono omeni pismo na jxidlagi izjav inozemcev, ki so bili prišli od-ondod v Ševillo, da je v teh dveh mestih najhujši nered in počenja vsak karkoli hoče. Vsevprek pobijajo in morijo ljudi, ropajo po hišah in trgovinah in požigajo cerkve. Ko bodo bele čete prikorakale v Madrid, pravi pisec, ne ve, kaj se bo zgodilo. Zakaj vsi ti vojaki, ki so šli na Ironto skozi Sevillo. so naravnost blazno navdušeni in kar plani t i jo v goreči ljubezni do domovine. Dejali so, da bodo v Madridu brezobzirno kaznovali rdeče in se maščevali za zločine, ki so jih rdeči zakrivili nad ljudmi, ki se niso mogli braniti. Niti od daleč si ni moči predstavljati, pravi pisec, kako so vsi ti bojevniki in vse ljudstvo neskončno prežeti z gorečo ljubeznijo do domovine. Nihče si ne bi bil nikoli mislil, da se bo Španija tako prebudila in kaj takega Se ni bilo v vsej njeni zgodovini. Dne 15. avgusta, pravi pismo dalje, na praznik Velikega šmarna, je bila v Sevilli običajna procesija tega dne tako sijajna in tako jx>lna navdušenja, da so se vsi gledalci od veselja jokali. Pri rotovžu je šla procesija mimo kardinala in mimo generalov Franca in Queipa de Liana. Vsa Sevilla je bila na nogah. Še nikoli ni mesto doživelo takega veselja in navdušenja, česar sploh ni moči popisati. Po procesiji so vpričo kardinala in obeh generalov nadomestili na rotovžu trobojnico z rdeče-zlato zastavo. Pri tej svečanosti, ko je za-vihrala na rotovžu 6lavna španska zastava, eta Imela oba generala in kardinal solzne oči. Na tisoče in tisoče ljudi je pozdravljalo zastavo in vzklikalo Španiji. Ceie so ji izkazale vojaško čast in korakale mimo nje. Pisec pravi, da ni doživel še nikoli takšnega, tako veličastnega in domoljubnega prizora. Vsi balkoni in vsa okna in pročelja hiš so bili tega dne okrašeni 6 prejšnjimi španskimi zastavami. Podoba mesta je bila naravnost čarobna, nekaj, česar človek ni še nikoli doživel. Zvečer od 7 do 11 valovijo vsak dan neznanske množice ljudstva po cestah in trgih, tako da se človek komaj prerine skozi. Venomer igrajo vojaške koračnice in tisočglava množLa prepeva domoljubne pesmi. Zaeno omenja pispc, kako težavno je |>ošiljati pisma v inozemstvo. Pravi, da ni dobil še nobenega odgovora na pismo od 5. avgusta. Svetuje svojemu sinu, ki mu tudi to pismo piše v Nemčijo, naj pošilja svoja pisma v Španijo skozi Italijo in Gibraltar, ker pisma, ki gredo čez Francijo, ostajajo na meji. V tej zvezi se pisec pritožuje, kako Francija vedno pomaga madridski vladi z letali in orožjem, s čimer se vojna samo podaljšuje. Ob sklepu pisma pripominja pisec, da bo ob koncu državljanske vojne ves svel sjioznal, kaj je Španija zmogla za začetek konca komunizma na vsem svetu. Slednjič poroča pismo o brezmejni požrtvovalnosti ljudstva. Vsakdo daruje denar in celo zlato za vojne stroške. Samo v Sevilli so nabrali v nekaj dneh več milijonov pezet. Ljudstvo je pripravljeno za vsakršno žrtev. Mogoče je Bog naložil Špancem to preizkušnjo, da jim da priliko za dokaz, da so zares domoljubni. Ta dokaz pa hočejo izraziti iz dna duše. Vsi: vojaki, moški, ženske in otroci imajo na svojih oblekah špansko zastavico in svetinjo Srca Jezusovega. Pismo se konča z vzklikom: Živela Španija! Španija nad vse! nas. — Pa saj človek včasih tudi zaostaja! Saj je res težko korakati vštric s časom. Kdor zaostaja, ima neprilike. — Težko je zadeti pravo uro, pravi čas. Naše ure se ravnajo po astronomskih urah, ki jih imajo na zvezdamab Ure na zvezdarnah pa se ravnajo po nezmotljivem teku zvezd — po božjih jiostavah. Tudi za človeka veljajo božje postave. To so jrostave vere. Poleg teh so tudi postave sveta, človeka. Božje postave in človeške postave pa se ne vjemajo vedno. Zato je človeka težje »naravnati« kakor uro. Znano je, da je imel Karel V. ure zelo rad. Ko se je proti koncu svojega življenja odpovedal prestolu, se je vztrajno ukvarjal s tem, da je poskušal spraviti več različnih ur v popolnoma enak tek. Zaman 6e je trudil. Končno je vzdihnil: »Glejte, svoje državljane sem hotel prisiliti, da bi bili vsi enakega mišljenja, pa niti teh svojih ur ne morem naravnati tako, da bi vse enako kazale!« Danes bi bil Karel V. z urami bolj zadovoljen. Urarstvo je odtlej čudovito napredovalo. Toda če bi Karel V. danes hotel skovati iz Nemcev, Špancev, Portugalcev, Italijanov, Holandcev in Belgijcev eno samo celoto, bi mu tak poskus prav tako spodletel, kakor takrat. Ljudje niso ure. Vsaka dežela ima svojo posebno »uro«. Vsak narod svojo voljo. razkošna, nam jc ta ura dragocen spomin, včasih celo edini spomin na človeka, ki nam je to uro podaril. Saj nam jiodari uro največkrat oseba, ki si želi, da bi imeli njen spomin vedno pri sebi, oziroma v svoji bližini. Ure veliko pomenijo v našem življenju. Žive priče so naših srečnih uric — pa ludi priče našega gorja. Le kako bi mogli prestajati brez ur? 6 1j3 v >a ibšoi in ledeni topovi ledene palače, ki so jo postavili v razvedrilo cesarici Ani in kjer je bilo vse, tudi pohištvo in okraski popolnoma in izkjijučno iz ledu. Višek vsega pa je bilo šest ledenih topov, ki so stali pred palačo in ki 60 z njimi nekolikokrat ustrelili. Za vsak strel so uporabili 6 funtov smodnika, nanj so pa potisnili kroglo. Streli so bili tako močni, da so z njimi prestrelili dve eoli debelo desko na 60 korakov razdalje. Sicer so pa čez 50 let nato, ko je bila prav takšna huda zima, naredili na Švabskem iz najde-belejše in najlepše donavske ledene plošče topove in možnarje. Tudi tu so jih napolnili s smozdnikom in kroglo in jih zanetili. Z gromkim strelom so sfrčale krogle iz ledenih topov prav visoko, ne da bi se bil led količkaj razpočil. Tudi kasneje, ko se je led že otajal, so streljali z ledenimi topovi. Led so izbrisali iz cevi, v cev nasuli smodnika, pritaknili kroglo in ustrelili. Pa se je tudi zdaj ob-nesel poskus in se ledena cev ni prav nič raz-počila. Prava Španija daruje. V Burgosu je vlada belih ustanovila nabirališče zlata in draguljev. Tu daruje predsednik bele vlade, general Cabanellas, svoj poročni prstan. , Na bližnjem zvoniku bije ura. Pravijo: »Kdor je srečen, mu ni mar ure.« Toda mi smo le redkokdaj tako srečni, da bi se nam ne bilo treba brigati za uro. Ne maramo pa se prištevati k ljudem, ki ne vedo, »koliko je bila ura«. Stenske ure, salonske ure, namizne ure, navadne ure: ure, ure nas obdajajo vsepovsod. Ura nam vlada, ura je naš gospodar. VLJUDNOST KRALJEV Ura ima dvanajst točk. Vsaka točka ima svoj poseben jx>men. Točno ob osmih se prične šola, ob sorej prične služba, delo. Točno ob eni je kosilo. Prosim, bodite točni! Koncert se prične točno ob.... »Točnost je vljudnost kraljev.« Tako je rekel Ludovik XIV., sončni kralj. Ko je on vladal, so prišle ure v navado. Dotlej je le malokdo poznal uro. — Mar ljudem pred Ludovikom XIV. točnost ni bila potrebna? Dandanes je točnost večjega pomena, kakor je bila nekoč vljudnost kraljev. Kdor je vljuden, je ludi točen. Kdor hoče biti vljuden, ne more izhajati brez ure. Brez ure ne moreš biti točen. — »Ta je kakor ura,« pravijo o človeku, ki se dan za dnem točno ravno jx> uri. Sploh smo dandanes ljudje, kakor ure. Naš čas je dragocen. Naš čas je denar. Naš čas pa vse dolge ure dneva ni »naš« čas. Naš čas je last nekoga drugega ali pa več drugih — in tem ljudem pomeni naš čas denar. ure merijo le j>otek časa — sekunde. Toda o tem ne razmišljamo radi: prehitro nam mineva ča6. To je bilo opažati še prav posebno pri urah iz prejšnjih stoletij: pri urah na pesek. Kako hitro je spolzel pesek iz posode v posodo, kako hitro je bilo treba obrniti tulec! Ura na pesek nas je dosti bolj spominjala smrti. Na 6tarih slikah vidimo večkrat smrt, ki drži uro v roki. Uro na pesek je nadomestila ura na kolesje. Te ure navijamo kvečjemu po enkrat na dan. Pri teh urah nam minljivost časa ni neprestano pred očmi. Ura na kolesje je bolj prikupna. Ta ura tiktaka nalahko, vendar živo. Ura na pesek je bila mrtva, brez življenja: strahotno tiho je polzel pesek. Šum naših ur je znak življenja, tudi našega življenja. Slišimo njihovo brnenje. Našim uram utriplje srce, kakor da so živa bitja. In te ure nam govorijo: »Saj, se še ni iztekla naša ura, ura našega življenja!« PRIJATELJSTVO URE Kaka posebnost značaja je človeku v dobro, toda trma ni nikomur v čast. Dobri ljudje niso nikoli trmasti: oni so vedno uravnovešeni. Takšne so tudi dobre ure, ki ne prehitevajo, pa tudi ne zaostajajo, one so točne. To je največje priznanje, ki ga more dobiti ura ali pa človek. Dobra ura je kakor zvest prijatelj: zanesljiva je in neutrudljiva, ne da ee podkupili — in vsak čas ti je na uslugo. Če jo izgubimo, nas to bolj boli. kakor če bi izgubili kakršnokoli drugo stvar: izgubili smo prijatelja. Ob tem prijateljskem razmerju človeka do ure ni nič čudnega, da imamo uro večkrat tudi za okras. S tem poudarimo važnost in korist ure. Današnji človek sicer nima smisla za pretirane oblike umetnin prejšnjih stoletij, vendar ga veseli, če je ura, njegov stalni spremljevalec, lepe in prijetne oblike in iz dragocene kovine. Pa to ni neobhodno jx>trebno. Uro dobimo večinoma v dar. Pa najsi bo ta ura preprosta ali Gospod profesor in klobuk. »No, ali si zadovoljen s svojo ženo?« »Nič ne vem. Šivati se je učila, pa nič ne š;va; gatiti in krpati zna, a tega ne dela. Samo kuhati nič ne zna, pa zmeraj kuha.« URA SMRTI — KOLESJE ŽIVLJENJA Čas merimo z uro. Toda ta primera iti prava. Časa ni mogoče izmeriti. Čas je neizmeren. Naše PRAVI ČAS, PRAVA URA Malokdaj se pripeti rednemu modernemu človeku, človeku stroja, da bi se mu kar na lepem ustavila ura. Pa se vendar zgodi, da se katera izmed naših ur nenadoma ustavi. Tedaj se prestrašimo. Ura se je ustavila, čas se pa ni ustavil! Brž navijemo uro in jo naravnamo, da popravimo zamudo. Ravnati se moramo po času. Čas se ne ravna po nas. Na pravi čas moramo naravnati svojo uro. Zal, da ne moremo naravnati svojih ur po dobrih »starih časih«! Ti časi so minuli, te ure so potekle. Nekatere ure tudi zaostajajo. Jezi nas — včasih nam je celo v škodo, ali pa onim, ki čakajo na Bencinski tank v ognju. V El Segundu, v Kaliforniji je eksplodira! z velikanskim grmenjem tank za bencin, škode je čez 1 milijon dinarjev. Ogromen požar na Dravskem polju 50 poslopij v plamenih — Pol milijona škode Maribor, 23. septembra. Danes zjutraj, okoli 1 ponoči, je zažarelo nebo nad vsem Dravskim poljem tako, da se je videl odsev celo v Maribor. Gorela je vas Spodnje Jablane v bližini Cirkovc, kjer je komaj pred enim mesecem uničil požar štirim posestnikom vse imetje. Današnji požar pa je bil še strašnejši od zadnjega, ker je bilo v plamenih okoli 50 poslopij ter vsem posestnikom, katerih hiše je zajel požar, dobesedno uničil vse. Ko je bila vsa vas še v najglobljem spanju, so se pojavili plameni na gospodarskem poslopju po-sestnice Marije Frangeš, odtod se je ogenj razširil na poslopje Franca Frangeša, Jakoba Paklama, Štefana Pakmama, Matije Hrga in posestnice Eli- zabete Eckart. Skoraj ves del vasi je bil v nekaj minutah v plamenih. K sreči so ogenj opazili gasilci in so takoj prihitele na kraj nesreče požarne brambe ii Cirkovcev, Dragonje vasi, Slovenske Bistrice in Ptuja. Po napornem Jelu se je gasilcem le posrečilo, da so požar omejili na goreče objekte, sicer bi bila uničena vsa vas. Škoda znaša okoli pol milijona dinarjev. *' Pri gašenju sta se ponesrečila tudi dva gasilca, in sicer Anton Korže iz Cirkovcev in Vilko Šilf iz Ptuja, ki sta dobila tak omočne opekline, da sta se morala zateči k zdravnikom. Gasilci so gasili do 5 zjutraj. Šele tedaj se je posrečilo požar omejiti. O vzroku požara še ni ničesar znanega. Anketa o tuiskem prometu Ljubljana, 23. septembra. Danes je bila v knjižnici banske palače anketa, ki jo je sklicala banska uprava v zadevi pospeševanja turizma in tujskega prometa v Sloveniji. Anketa je imela predvsem namen, da z ozirom na min. uredbo o pospeševanju turizma z dne 28. februarja 1936, redigira in določi pravilnik o sestavi, organizaciji in delokrogu ban. turističnega sveta in pravilnik o sestavi in delovanju krajevnih turističnih odborov na področju naše banovine. Ankete se je udeležilo 21 delegatov posameznih tujako-prometnih zvez in drugih korporacij iz vse Slovenije. Anketo je vodil načelnik dr. Rudolf Mam, ki je poročal, da se je vršila po osnutkih obeh pravilnikov pismena in ustmena anketa. Ministrstvo trgovine želi, da se v vsaki banovini organizirajo banovinski turistični sveti in krajevni turistični odbori z nalogo, da pospešujejo turizem in tujski promet. Debate so se udeležili dr. Majer kot načelnik odd. za soc. politiko, ravnatelj Gračner iz Rogaške Slatine, preds. Zveze hišnih posestnikov Frelich, poslanec dr. Koče, ravnatelj Zveze gostiln, zadrug Peteln, predsednik mariborske Tujskoprometne Bejek Janko, župn. upravitelj: Prekmurski sezonski delavci (Dalje.) In ko se delavci zvečer vrnejo izmučeni, bi radi počivali, pa nekaj strašnega je, kar delajo komarji. Koliko komarjev je na teh marofih (razen Kneževega in Širine), je nekaj neverjetnega. Kdor te nadloge tu še ni videl, si tega niti predstavljati ne more. Kar zrak zatemnijo, stene ni videti, komarji jo pokrijejo. In v to barako mora naš izmučeni delavec. Več noči je bilo, ko so se delavci do jutra zunaj sprehajali, ker v baraki niso mogli vzdržati. Kakor hitro so ugasnili luči, so začeli komarji svojo mučno in žalostno pesem. Vetra in dežja pa se bojijo in takrat jih ni na spregled. Sjfel sem v baraki v gazdovi sbbi, ozir. ležal sem, spati nisem mogel. Sem sicer znan s komarji, ampak tu so me tako zdelali, da tega nikomur ne želim. Drugi večer smo jih s skupnimi močmi napadli in jih kar mazali po steni. Nekaj malega je pomagalo. Delavci si pomagajo, kakor 6i pač znajo. V barakah zakurijo, kako travo na-lože na ogenj, da nastane v baraki gost dim. To komarje omami, luči odnesejo ven in lih tako izvabijo iz barak, vrata in okna potem hitro zapro. Ubogi delavci pa morajo spati v tem dimu in v veliki sopari. Iz srca sem pomiloval delavce, ki so ves dan naporno delali, ponoči niso mogli spati in zjutraj zopet na delo, nespočiti in neprespani. To so mučeniki, ki toliko trpijo, da lahko preživijo sebe in svoje družine. Ali se ne bi dalo našim delavcem v tem oziru kako pomagati?! V nekaterih barakah spijo tudi »Šakci« iz Bačke, ki so prišli samo na žetev. Poklicali so me v barako in smo se o marsičem pomenili. Oni si drugače pomagajo. Spijo na slamnjačah na tleh. Nad temi posteljami imajo neke vrste šotore, da komarji ne morejo do njih. Pa je pod takimi šotori strašno vroče in tudi stane tak šotorček 100 Din, kar naš delavec težko žrtvuje. Delavci služijo seveda samo, ko delajo. Hrano pa dobijo zastonj tudi v deževnih dneh in na praznike. Izreden slučaj bi moral biti, da bi naš delavec zaslužil v šestih mesecih 2000 Din, navadno zaslužijo od 1200—1500 Din. Ko pridejo delavci od težkega dela vsi znojni, si vsak zaželi vode, da bi se opral, posebno pa ob sobotah. Pa v tem oziru za delavce ni nič preskrbljenega. V pogodbi je ena točka, ki predvideva kopalnice in kopanje. Pred leti ie imela res vsaka baraka svojo kopalnioo, pozneije so kopalnice po progi vozili od uprave do uprave, danes vsega tega ni več. Kot pri slabem gospodarju, ki ne da nič popravljati in novega delati. Možje in _ fantje si še pomagajo, si slečejo srajco kar sredi dvorišča in se umijejo, dekleta pa ne vedo kam in iščejo skrivališča v straniščih. Ali ni to sramotno za direkcijo?! Ali ne privoščite našim delavcem niti vode in majhne ograje iz desk, da bi se v tem ograjenem prostoru lahko umila tudi naša dekleta? Če že drugega nočete, pa dajte kak prostor z deskami ograditi — magari brez strehe — okrog postavite klopi, to vas veliko ne bo stalo tn boljše bo, kot nič. Edino na Širini imajo delavci še lepo kopalnico. Cel teden naš delavec gara v tisti strašni vročini. V soboto zvečer odloži orodje, izmučen in umazan, pa vendar vesel, da bo drugi dan počival. Da, moral bi po božji in človeški postavi! Pa kaj se godi? Pogodba pravi, da zelo nujpa dela morajo opravljati tudi v nedeljo. Upravniki to zlorabljajo. Na nekem marofu so morali mlatiti naši delavci na dan sv. Petra in Pavla! Ali je to nujno delo? Na drugem marobt so morali v nedeljo oko-pavati sladkorno peso, ali ie to morda nujno delo? Na nekaterih uprntfah delajo skoraj vsako nedeljo. Delavci sc upirajo, skrivajo, pa jim groze, da jih drugo leto ne bodo več vzeli. Protestiramo in zahtevamo, da se fti napravi red. Sramota, če državna uprava sili delavce po nepotrebnem k delu v nedelje in praznike (ko jih ie še ob delavnikih toliko brez posla! Op. ur.). Kat pa naj pravimo o drugih, če država daje tako lep vzgled? Ali hočete naše delavce ubiti? Ali mu ni zadosti šest dni? Če ne zmorejo vsega, pa najemite več delavcev. Neki upravnik je mislil ukazati delo tudi na nedeljo, ko sem tam maševal, p.i ni uspel, ker |e direkcija dala to nedeljo vsem prosto. Neka] ie odvisno tudi od gazde. Razmeroma se ie menda na|-manj delalo na Sokolovcu, pa je vseeno delo v redu opravljeno. Naši delavc. niso stroj ali živina. Upravniki najemajo delavce tudi iz okolice, ki se vsak večer vračajo domov.^Plače dobtjo^sedai v juliju in avgustu moški »4 Din, ženske 12 Din, zveze ing. Šlajmer, preds. dr. Ciril Pavlin, podžupan Žebot iz Maribora, župan Vovk z Bleda in drugi. Soglasno je bil sprejet predlog, da se pravilnik o sestavi, organizaciji in delokrogu ban. turističnega sveta sprejme, kakor je bil predložen, a da se osnutek pravilnika o sestavi in delovanju krajevnih turističnih odborov kot nesprejemljiv odloži, s predlogom, da se izdela nov pravilnik, po katerem se bo turistični in tujskoprometni program v Sloveniji postavil na bolj praktično stališče. Poslanec dr. Koče bo na podlagi enakih pravilnikov iz sosednjih držav v teku 14 dni sporazumno z odd. za trg. in industr. ter odd. za soc. politiko izdelal osnutek za nov pravilnik, čigar glavni princip naj bo, da se pospešuje predvsem privatna iniciativa glede poživljenja tujskega in turističnega prometa v naših krajih. Pri anketi je prevladovala tendenca, ki je bila izražena tudi v soglasnih sklepih, da pravilnik ne sme biti centralistično usmerjen, ampak sc mora radi raznolikosti razmer dati široka prostost glede delovanja posameznih korporacij, ki imajo tendenco, da turistična in tujskoprometna ideja v Sloveniji še bolj oživi. sicer pa 12 in 10 Din. Ti delavci hrane ne dobijo. Pa ti delavci so zelo izbirčni. Sladkorno peso so morali n. pr. tudi okopavati na akord, ker pa je bila že zelo travnata, zaslužek ni bi! velik. Sredi dneva 60 vj-gli motike vstran in odšli domov. Trava bo še bolj zarasla in za isto plačo bodo morali naši delavci okopavati. Brez stalnih sezonskih delavcev uprave ne bodo mogle nikdar izhajati, ker imajo pač naše delavce vedno pri roki, ki gredo v v6ako delo. (Dalje prihodnjič.) Celie & Akademija Rdečega križa. Okrajni odbor Rdečega križa v Celju bo zaključil teden Rdečega križa v soboto, 26. t. ru. z akademijo v mali dvorani Celjskega doma. Začetek bo ob 20. Ker ta teden ni bilo drugega nabiranja v korist RK, prosimo, da Celjani in bližnji okoličani v velikem številu-obiščejo akademijo, da s tem tudi gmotno prispevajo k napredku RK. Vstopnice se bodo prodajale tudi po nišah. Nove člane RK zbira blagajnik g. J; Kramar, drogerija 'Sanitas«. er Umrla je v visoki starosti 87 let v torek ga. Bandek Ana, vdova po znanem celjskem slikarskem mojstru, stanujoča v Prešernovi ulici 20. Naj v miru počiva! J3 Požar v Lokrovcu. V noči od torka na sredo je okrog polnoči divjala nad Celjem in okolico huda nevihta, med katero je treskalo in se bliskalo ter lilo kakor iz škafa. Med nevihto je okrog 1 ponoči treščilo v kozolec v Lokrovcu, ki je last cinkarniškega delavca in posestnika Pliber-ška. Kozolec je bi! takoj ves v plamenih. Kozolec je pogorel prav do tal; pogorelo je seno. gospodarsko orodje ter premog, ki ga je dobil Pliberšek nekaj dni prej. Škoda znaša okrog 15.00 Din. Nesreča pri delu. 47-letni slikarski pomočnik Pasero Bogomir s Sp. Hudinje je bil zadnje tedne zaposlen pri trgovcu 6 stroji g. Gobcu v Gaberju s pleskanjem strojev. V torek je Pasero pri delu padel z lestve 12 m globoko ter si pri padcu prebil lobanjo, naloinil desno nogo, zlomil tri rebra, zbil 9 zob ter si prebil brado. jgr Sestanek lahko-atletske sekcije SK Jugoslavije bo danes, v četrtek ob pol 8 zvečer v Orlovskem domu. Sestanek je za vse člane lahkoatletske sekcije strogo obvezen. 0 Dve hudi nesreči. Leber Franc, 38-lelni dni nar z Vel. Pirešice, je v noči od 20. na 21. sept., ko se je vozit s kolesom po cesti, trčil s svojim kolesom v drugega kolesarja in padel s kolesa. Lebrti je pri padcu s kolesa počila lobanja. — Ko je 57-letni posestnik Žerak Jakob iz Strmca pri Rogatcu vožil iz gozda drva, ja padel pod voz, kolesa so šla 'čez njega, mu zdrobila prsni koš in ga poškodovala po vsem telesu. & Kino »METROPOL*. Danes »Vesela Škota« in nov Foxov tednik. Ptui Zadnja pot Martina Vrabla. Preteklo sredo smo spremili k večnemu počitku Martina Vrabla, posestnika in trgovca, člana mestnega sveta, načelnika Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuju itd. Kako je bi! jiokojnik priljubljen pri ljudstvu, je pokazal pogreb, katerega se je udeležila izredno velika množica ljudi iz vseh slojev iz Ptuja in njega okolice. Oh 17 je župnik g. p. Alfonz Svet blagoslovil truplo pokojnika. Pevski zbor >Ceci-lijaf pa je pred hišo zapel >Vigred se povrne'. V dolgi vrsti je nato krenil sprevod na mestno pokopališče Po opravljenih molitvah in mrtvaškem obredu je g. župnik p. Alfonz Svet orisal življenjsko pol. delo in trpljenje blagega pokojnika in vzor moža. Na koncu svojega lepega nagrobnega govora je še omenil, da je pokojnika dne 31. oklobra 1889 kot takratni kaplan krstil, danes 10. septembra 1936 pa ga kol župnik iste tare spremlja k večnemu počitku. — V imenu mesta Ptuja se je poslovil od pokojnika mestni župan g. dr. Itemec, v imenu Kmečke hranilnico in posojilnico pa član načelstva župnik v p. g. Štefan Belšak. Smrtna kosa. V Ptuju je umrl zasebnik Tomaž Pavli?, slar 76 let. Pokojnik je bil 50 let cerkovnik, in sicer 35 M pri Sv. Barbari v Halozah, zadnjih 15 let pa je opravljal posle cerkovnika v minoritski cerkvi v Ptuju. Blag mu spomini Trbovlje Volilni sestanek obrtnikov TOl zadnjo nedeljo v gostilni pri Šuntajsu je bil precej živahen, ker so se ga udeležili |K)leg delegatov iudi drugi člani. Izvoljeni predsednik sestanka, Hrastelj, jo ugotovil, da sestanek ni bil korektno sklican — ta vtis smo dobili nekaleri žr i/, vabila samega. Vsi navzoči so odločno izjavili, da niso in nočejo veljati za privesek JNS in da naj so to objavi v »Slovencu*. Pri volitvah prisednikov v volilno komisijo TOl je veČina delegatov bila za predlog Vav|>otič-Drobež, večina ostalih navzočih pa za Miha Korena. Ker ni prišlo do soglasja, bo v tej zadevi odločilo končno okrajno načelstvo. Občina jc dobila pravdo proti Fali zaradi električnega toka, na katerega je naložila trošarino. Upravno sodišče je najprej ugodilo Fali, državni svet pa je končno priznal občini pravico nalagati trošarino nu električni tok. S tem so rešene občinske finance, ki so bile že zelo omajane, ker so so dohodki iz vseh drugih davkov silno znižali. TPD je nekdaj občini krila 95% vseh potreb, sedaj pa komaj še 30%. Trošarina na elektriko pa bo občini nesla zaenkrat preko pol milij. dinarjev. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani Nemško-slovonski in slovensko-ncmški žepni slovarček s slovničnimi podatki za Slovence. Sestavila prof. dr. Angela Piskernik. Založila Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana 1936, strani 232, mala 8° (žepni format). Vez. 30 Din, broš. 20 Din. — Slovenci doslej še nismo imeli majhnega, priročnega nemškega slovarčka, ki bi ustrezal vsem praktičnim zahtevani (primeren besedni zaklad, vsi potrebni slovnični podatki k posameznim besedam ild.). Imamo pač izvrstne večje slovarje tako vrste, ki pa so temu primerno dražji in po obsegu za povprečno rabo prebogati. Zato moramo pozdraviti založniško dejanje Jugoslov. knjigarne, ki nam je dala to prepotrebno knjižico. Besedišče popolnoma zadošča za navadnega Zemljana, kakor nalašč pa je ta slovarček tudi za dijaštvo našiti srednjih šol, ker mu od tretje pa do osme šole lahko izvrstno služi in mu ostane še pozneje za življenje. — Samostalniki imajo povsod pridejan spolnik in potrebne končnice ter naznačbo preglasa. Pri pridevnikih je dodejano stopnjevanje. Glagoli so opremljeni z vsemi potrebnimi oblikami. Tudi naglas je povsod označen, kjer je treba. Glede rabe slovarčka je podalo založništvo v svojem predgovoru natančna navodila. Upamo, da bo naše občinstvo v obilnem številu začelo segati po tem delcu, ki jc zamašilo precejšnjo vrzel v našem praktičnem čtivu. fjublianskD olcdaliiis DRAMA — Začetek ob 20. Četrtek, 24. septembra: «Z« narodov blagor*. Premiera. Promierski uIniiiiiih. Petek, 25. septembra: Zaprto. Sobota, 2«. septonbrn: Za narodov blagor«. Red A. Nedelja, 27. sap.: t Kralj Leari. Proinierski abonma. OPERA — Začetek ob 20. Četrtek, 24. septembra: Zaprto. Potek, 25. septembra: Zapito. Sobotu, 26. septembra: ^Matija Gubee«. Krstna prod stavu opori: za premierski abonma. Noodelja, 27. soptoihbra: tPod to goro zeleno ,..« Izven. Cono od 36 Din navzdol. Hazznanila LJubljana 1 Sočno slutbo imajo lekarne: dr. Piocoli, Tyršova cesta 6; mr. lloiovar, Colov&ka co Irdi borbi osvojil Uron l,ndo, ki jc dosegel IC! in I»>1 točk od 15 možnih; 2. Llmbock 12 Uvfrk; 3. iu 4. SuSter lu .lakulin 1« In pol; 5. Bcrnot D in pol; 6. in 7. 1'albel ia Ke*u v«ak !i točk; 8. Jerančlč 7 iu pol; 9. Tomlnee 7; 10. Mnjceii fi itd. V Četrtek točno ob 20. uri naj bodo v klubovem lokalu predvsem sledeči igralci. Pretnar, Knpus, Je-ranoie, llernol, Kogu, l.imbeok, Suitur Drugo in Stanu-, Bor&ifi, Falbel, Hren I., Ja/knlin, Tonifinec — zaradi zndnjega treninga glede na sobotni lirzoturnir ljubljanskih klubov. — Prosim točno! Radio Programi Radio Ljubljana i Četrtek, Vi. septembra: 10. 00 Pesmi donsklh korakov (.ploMe) — 12.45 Poročila, vromc — 13.1» Ca*, ■spored, obvost.Ua — 13.15 Vso mogoče, knr kdo hočo (ploščo [K, Želj ali naročil iikov) — 14.00 Vreme bor/.a — lS.no Kmečki trio, vmesno vložke pojo g. Sv. Hanovec — 19 (KI Cas. vreme, imročlln, »porod, obvestil« — 19.30 Nac. ura: Sokol»t.vo in socialni pokret (Marko Sabljičl iz Belgrada — 19.50 Pesmi .losephine Baikcrjevo (i«lo-Sčo) — 20.10 Slovenščina /.a Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) - 20.30 Oktet -ljubljanskega Zvona — 21.15 (•aJkovsky: VI. simfonija v h-niolu (igra: Simf. ork. iy. Bostona, dirigent: Sorgej Ktisp.vie.ki — 22.00 ('»*. vromo, j>oročlltt, siiored — 22.20 Instrumentalni duett. Konoe ob 23. uri. Dragi program'* Četrtek, U. septembra: Belgrad I: 31.00 Koncert Bachovih dol —30.50 Koncert — 21.00 Koncert vokalnega kvarteta: Makedonsko pesmi Ljuliomira llošnjakoviča — Belgrad 11: 20.00 Za sledjo jahte \nliim (Kruno-slnv IlinftU) — 23.15 Belgrajske noči (glasbena rnpor-laža). — Zagreb: 20.00 Saksofonisti koncert (Miloš Zi-herl). — Dunaj: 19.4« Vojaška muzika — 21Č15 Lahka glasba — 22.10 Wagtier: "Vaikira. I.dednnje. -- Praga: 20.30 Ttostand: Avaifturo Cyrona de Bergeirac-a. — Bratislava: 20.Ml Balada Iz življenja gorskih junakov. — Varšava: 19.40 Koncert. — Bdimpešta: 20.00 *I^pa Galatoja in 'Pesem Fortuni- — i!.30 Ciganski krnic. — Itim: 20.40 Marinnzzi: 'Pilila do Mozf.i-. opera v 3 dejanjih. — Milan: 20.40 Komedija v 3 dej. — Berlin: 20.10 Vočcr lahko glaslie. — Hamburg: 19.00 Sonate za violino in klavir — 20.10 Plesna glasba. — K/iin: 20.10 Narodna muzika - 20.50 Webor: Abu Hnsab , opera. — Konigsbcrg: lK.OO Koncert radio- orkestra — 20.10 Pisan glasbeni večer. — MUncher: 20.10 Beriioz: Kan-tastASna simfonija — 31,00 Radio-igra — 32.45 I .ali k n glasba in glasba za ples. Pridobivajte novih naročnikov! Spoti Planinski šport Med vsemi vrstami športa se ie v zadnjih letih najbolj razvilo planinarstvo, ki jc pridobilo v naših krajih ogromno šlevilo navdušenih športnikov. To jc ludi pojx>lnomo svoje vrste šport, ki se od drugih razlikuje predvsem v tem, da nudi svojim obožcviilccm res občutek zadovoljstva i" razvedrila. Planinarslvo nc utrjuje samo človeškega telesa, nudi čist gorski zrak, ki jc tako potreben mcs-lnim ljudem, ena njegovih največjih prednosti je ta, do lahko občudujemo in se divi-mo krasni in mogočni prirodi, ki nas obdaja. Vsak planinar gotovo pozna razpoloženje,'ki ga objame v gorah, daleč od mestnega vrveža in vsakdanjih skrbi. Čuti sc neizmerno olajšanega, svet in življenje se mu zdita lako krasna in privlačna. Pri nas Slovcncih se jc ta lepi šport razvil do take višine, da nas za to lahko zavida marsikateri narod. Imamo pa tudi vse predpogoje za to. Naše gore hodi občudovat vsako leto več tujcev, ki ne morejo prehvalili naravnih lepot noše zemlje. Razveseljivo dejstvo jc, da mi sami nismo poslednji, ki znamo ceniti lastne kraje. Gore privlačujejo ljudi iz različnih vzrokov, od katerih vsak nudi svoj užitek. Nekateri obiskujejo plaininc zgolj iz občudovana božjega stvarstva in da v prosti naravi in gibanju najdejo osvežujočega sredstva /.a duha in telo. Drugim proži planinski šport priliko, da sc utrdijo in razvijejo telesne sposobnosti, predvsem do preizku-sjo silo in vztrajnost svojega značaja, za kar ima- Pohorshi gozdni tek Kot zaključek lahkoatletske sezone in pričetek zimskega športa prireja SSK Maraton vsako leto tako zvani »Pohorski gozdni tek«. Letos se vrši isti, kot V. jubilejni, 4. oktobra. Prireditelj ni mogel izbrati lepšega terena, kot jc proga iz Ruške koče do Pohorskega doma. Po lepi senčni poti z lahkimi in kratkimi vzponi ter daljšimi lahkimi padci teče tekmovalec. To pot pozna vsak, ki enkrat obišče zeleno Pohorje. Zanimanje za ta tek postaja od leta do leta večje, kljub temu, da je po prvem teku padlo število tekmovalcev, zato ker je prireditelj ločil seniorje od juniorjev, ker prireja za slednje gozdni tek posebej ler se isti vrši lelos 11. oktobra v Mariboru. Opaža pa se, da je premalo zanimanja med zimskošportniki, ki ne morejo še prav razumeti, da obstojajo priprave za smuško sezono, pred snegom, z gimnastiko in gozdnimi teki. Prvi »Pohorski gozdni tek« se je vršil dne 25. septembra 1932 ter jc tekmovalo 33 lahko-a-tlctov in zimskošportnikov. Zmagal je Grmovšek Štefan, drugi ie bil Podpečan Franc kot prvi zim-skošportnik. Drugi tek je bil 5. novembra 1933 v 20 cm visokem, na novo zapadlem snegu. Zaradi tega se jc prijavilo samo 7 tekmovalcev — članov SSK Maratona, celjske Jugoslavije in Mariborskega smučarskega kluba. Zmagovalec Grmovšek Štefan, Seidler Franc kol prvi simskošportnik. Tretji tek se je vršil 7 oktobra 1934. Teka se je udeležilo 18 tekmovalcev. Zmagovalec Kang-ler Ivan, prvi zimskošportnik pa Herič Josip kot četrti. Četrti tek je bil 6. oktobra 1935. Tekmovalcev 22. Zmagovalec Grmovšek Štefan, prvi zimskošportnik Hoš Franjo kol četrti. Prvo mesto moštev je vsako leto zasedel SSK Maraton. ' Prireditelj bo skušal pripraviti več daril, kol iih predpisuje razpis, katerega je moral pravočasno poslati Jugoslovanski lahkoatletski zvezi v Zagreb. jo v boju z mogočno naravo "VtStfolj prilike. Nekateri zopet iz golega veselja do plezanja nevarnih sten, kjer mora planinar zbrati vso prisotnost duha in imefi železne živce. Naj bodo motivi ti ali oni, velike in nenadomestljive prednosti planinar-stva so privabile v svoje okrilje lako šlevilo športnikov, kakor se z njim lahko ponaša Ic maloka-Icra druga panoga športnega udeistvovanja. Planinarstvo je šport, katerega lahko goji vsakdo, ki ima vsai malo prostega časa. Od človeka nc zahteva mogoče kakšnih izrednih fizičnih prcdnosli, kakor ic fo pri večini drugih športov, planinski šport lahko gojijo ludi siccr fizično slabejši in ravno s tem si utrjejujo zdravje in sc izognejo škodljivim vplivom mestnega življenja. Gore so dobile svoje obožcvolcc med vsemi, brez razlike poklica, sloja in spola. No prvem mestu stoji kakor povsod seveda mladina, ki sc ic z naj-vcoiim navdušenjem oprijela tega koristnega športa. Vaje v krepitvi telesa in duha, vzgoja v vzdržnosti in treznosti, obvladanje samega sebe in gojitev tovariške skupnosti, vse to so odlike in nenadomestljive moralne vrline planinskega šporlo ali vsaj morale bi biti, čc izvzamemo »pjaninorje«, ki občudujejo gore radi mode. Edinstveni užitek, razvedrilo duha in sprostitve telesnih sil, kar sc čloseže najlepše v naravi, jc zaneslo planinarsko misel med najširše kroge liudi današnjega časa, katerih geslo je poslalo: ven iz mesta — v planine! Športniki! 4. oktobra se vas naj zbere čim več na V. jubilejnem Pohorskem gozdnem teku«. Razpis SSK Maraton prirodi v nedeljo, dno 4. okt. 1936 V. jubilejni pohorski gozdni tek za poKnn1c7.ni.ko hi moštva trojic, s startom ob pol lil pri Ru£ki k«"i in ciljam pri Pohorskem ilonin. Proga io dolgn c« 471*1 m ter gre |>o glRvni |x>ti od starta do cilja. Pravloo starta imajo tud i neveri tlcira/ni ftlaini klubov, včlanjenih v •II,AZ, .IZSZ ali Mani SKJ. razen članov pod zatiramo. Tekač, ki jo v zadnjem svojem loku (iKil.orskem) tek-inoval kot /.imsko.sport.nlk, nc more voč tekmovati kot lahkoallet, Istolako obratno. MoSIva so sestavijo iz prvih treh, na oilj pri-šedšlh lallkontlotov in zimsko-sportnlkov vsakega kluba. Vsak loJort.niik darilo, drugi in tretji diplomo. (,') Prva tri mo«tva diplomo. Dveh nagrad cu lekač no moro preleti (lahkoallet in /.lmsko.»|K»rtiiik). Nagrade 90 izdajo prvini trem pod A, B ln C lo v primeru, ako starta 5 ali več tekačev oziroma moštov. Ako starlajo samo 4. dobita lo prva dva, u.ko inaii.l, samo prvi |kwI A. B i.n C. Prijavo s prijnvnluo 1 Din 7.a osebo. Jo poslali i>otoin klulKiv na naslov: Smerdel Josip. Maribor, Gosposka ulica 23. do 29 septembra 1930. V prijavi je navesti ali tekač tekmuje kol lahkost,let ali kol jiimskoftjiorlnHi Za prijavljeno leknče. ki pa ne stnrtn.lo, plača po/.ncjo uia.llčiii klub 5 Din. Islotnko plača klub 5 Din zn lo. kača, ki ga prijavi po 29. septembru. Klubi izven Mnrilsira ne plačajo prijavnimo, razen v primerih, navedenih v zadnjem In predzadnjem odstavku V ostalem »o vrši tekmovanje i«, pravilih .-1» |wi pravilnikih .11, A Z, Pripomba! Kl/Iihl so opozarjajo na iz.letmlško karto. Sestanek smučarjev, ki so »li pn ».elo postali Slani Slomške sekcijo SK Ilirijo, so vrši danes ob 19 v kliibovBUi lokalu v kavarni K v rop a. V Interesu vsa kogar Jc .la se udeleži tega sestanka: lajn l>o ,ioved«l svojo želje, svoje mnenje o dosedanji organizaciji in n organizaciji ilirljanukegn snuičarslva v nn»topa|očl sozonl. Pridite torej vsi I lahkoatletski miting, ki gn prirodi SK Korotan ' s® ,v> vrS'I lln Stadionu, na ftportnom igrišču SK Planino, SK Korotnn. — Jutri ob Si sestanek zs Igrnlco I. moštva. Vsi in točno! — Tajnik. POZOR! mmmmmammmi^mmmmmmm Odprodajam po lastni ceni ostanek zaloge kozarcev za vkuhavanie, ker se sezona bliža koncu. Tako poceni ne boste kupili nikoli več ENGELE - LJUBLJANA _MIKLOŠIČEVA C. 36 Pozor trgovci! Opozarjamo vse gg. trgovce, da Ferdo Grabri-jan u i pri nas v službi in ni upravičen za naš račun inkasirati terjatve in tudi no sklepati posle za nas. — Ker nam je imenovani poneveril prometno knjižico avtomobila Pontiac six št. '2—456, opozarjamo vsakogar, da mu ne nasede, ki bi se skušal z njo ali pa z našo naročilno knjižico legitimirati. — »VINOCET«, tovarna vinskega in špi-ritovega kisa, družba z oni. zavezo, Vič. O Vse šolske potrebščine kupite najceneje v trgovini H. NlCMAN LJUBLJANA, KOPITARJEVA UL. 2 Javna dražba V sredo, dne 30. septembra 1936 ob 10 dopoldne se bo vršila pri sreskem načelstvu v Kamniku ponovna javna dražba ribarskega zakupnega okraja štev. 2!» c — Moravče za izklicno ceno iiOO Din in 10 letno zakupno dobo. Sresko načelstvo v Kamniku, dne 19. sept. 1936. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za malt oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega sna6aja se računa enokolonska 3 mm petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. tlužbodobe Natakarica .se sprejme. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11072. (b) Grafični faktor dobi službo v tiskarni Izven LJubljane. Samo pismeno ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in plačo jo poslati upravi »Slovenca« pod »Katoliški« št. 14081. (b) Pošteno mladenko petnajstih let, lil bi se izučila za lilšno v boljši liišt, iščem. Ponudbe pod šifro »Strogo nadzorstvo« št. 14071 upravi »Slovenca«. (b) Kuharica samostojna, skromna in marljiva, ki opravlja tudi druga hišna dela, se išče za trgovsko hišo na deželi. — Ponudbe upravi »Slovcnca« pod »Resna« št. 14019. (b) Davčne pritožbe, prošnje za odpis 1. t. (1. : Davčna poslovalnica — Ljubljana, Selenburgova 7/1. (r) Posestva Naprodaj hiša s pekarno v centru Zagreba ali se odda v najem. Ponudbe upravi »'Slovenca« pod št. 13099. (p) Ob težki izgubi naše zlate, nepozabne mamice, gospe vdove po nadučitelju v nam je bilo od vseh strani izraženih toliko dokazov iskrenega sočutja, pokojnici pa poklonjenega toliko prelepega cvetja, da nas veže dolžnost, izreči vsem tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Enako se zahvaljujemo tudi vsem, ki so v tako častnem številu spremili našo zlato mamico k večnemu počitku. Ljubljana-Kranj, dne 23. septembra 1936. Žalujoči rodbini Likozar - Cof. Stanovanja ODDAJO: Štirisobno stanovanje s prltlkltnaml, komfortno, oddam v Strellški ul. 22. blizu cerkve sv. Jožefa, za november. (č) Stanovanje komfortno, šest sob, v najlepši logi Ljubljano — oddam za takoj ali za 1. november. — Naslov v upravi »Slovcnca« pud št. 1 1074. (č) Enosobno stanovanje lepo, sončno — oddam. Vprašati: Kožna dolina, cesta XV/14. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico, ev. kabinetom, v I. nadstropju, oddam novembra. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14065. (č) Mirna stranka dobi enosobno stanovanje v novi hiši ugodno v najem. — Naslov v upravi Slovenca« pod št, 11052. Vnajcm Trgovina s stranskimi prostori, v Slovenski Bistrici, se odda s 1. novembrom v najem. Trgovina Ima žest Izložb ter popolno opremo. Doslej se je v teli prostorih nahajala 2e 25 let dobro uvedena trgovina s pisalnimi in šolskimi potrebščinami, knjigami, galanterijo, igračami in drobnino. Vprašati pri Kozi Pltschel, Slov. Bistrica, Kolodvorska 165, 1. nadstr. _(n) Na periferiji i mesta Ljubljane, ob državni cesti proti St. Vidu, se dajo v najem za dobo 10 let dve veliki stavbi po dogovoru. Stavbi sta prikladni za vsako skladišče. — Ime lastnika v upravi »Slovenca« pod št. 14030. (n) Skungs kakor tudi vso ostalo ko-žuhovtno prodaja in izdeluje najugodneje krz-nar Josip Dolenc, Sv. Petra cesta 19, tel. 22-62. 10 dinarjev vas stanejo tri legltima-cijske slike. - Leica film Pavlovčlč, Poljanska 12. Bančne, kreditne in denarne posle kupoprodajo vrednostnih' papirjev izposlujem naj-kulantneje takoj v gotovini. AL. PLANINŠEK, Ljubljana — Beethovnova ul. 14/1. — Telelon 35-10. Kuirimo Vsakovrstna zlato kupuje po najvišjih cenab CERNE, luvelir, Ljubljana Woliova ulioa a. 3. ižffffSfffffl Portale za trgovino prodam. — Jos. Jagodič, Celje. (I) Premog, drva, oglje dostavlja n« dom Bartol Anton, TyrSeva 46, telelOD 35-10. sJtaft cJ%CVOJlCW zajamčijo najpopolnejši uspeli Kislo zelje, repa novo prvovrstno, In glave za zdarmo v sodčkih dobavlja vsako množino po trezkonkurenčnl ceni GUM'.' A.V ERKLAVEC Lji.blJanff-KodelJevo, PovSetovo 10, iet. 25-91. Za. Solaris vseh vrst oblek su n-parce, perilo Ud. v največji Izberi dobite .n; ceni pri Preskerji. Sv. Petra cesta i 4. (1) Tinček in Tonček v Atlantidi Nogavice, rokavic« ln pletenine Vam nudi v veliki tzberl najugodneje ln najceneje tvrdka Kari Prelog, LJubljana. Zidov ska ulica ln Stari trg. (1) la suhe slive debele, zaboj 10 kg 62 dinarjev, vreča 20 kg 105 dinarjev, Ia orehi, novi 50 kg 240 Din, Ia jedrca bela 5 kg 80 Din, razpošilja franko voznina — G. Drechsler, Tuzla. (1) 164. Tinček bi rad še kaj doživel. Ko so bili spet vsi srečno zbrani na splavu, je Tinček stopil k skrivnostnemu kazalcu in rekel: Preden naravnam kazalec spet na sedanjost, bi si rad ogledal še kaj. Kaj bi ti še rad videl v preteklosti, Tonček?« »Meni je zaenkrat vsega tega kar dovolj,« je odgovoril Tonček. »Meni pa ne,« je rekel Tinček in že hotel zavrteti kazalec.. »Počakaj vendar!« je zaklical Tonček. »Ali si ne bi prej privoščili kakšen prigrizek? Nikar ne pozabi, da je preteklo že več tisoč let, odkar smo jedli poslednjič.« »Oh, kakšni požeruhi ste/< je nejevoljno zagodrnjal Tinček. »Samo jed vam roji po glavi. Pa pojdimo jest, no, če ni drugače!« Odšli so v notranjščino in si privezali dušo z raznimi konzervami, ki so jih imeli s seboj. Tinčku pa jed ni nič kaj teknila. Čar starodavnosti ga je povsem zajel v svoje mreže. Rad bi si ogledal še to in ono v sivi davnini. »Centavre moram na vsak način še videti!« je kar na lepem vzkliknil. »Strašno radoveden sem, kakšni so.« »Centavri? Kaj pa je to?« je začudeno pobaral Tonček, ki te besede še nikoli ni slišal. »No, če pa tega ne veš, kdo in kaj so centavri, stopi v kot in se sramuj!« ga je Tinček pogledal z uničujočim prezirom. »Ne vem in me tudi nič ne zanimajo,« je jezno odgovoril Tonček. rfotem odpotujem med nje sami« je odločno rekel Tinfi Zahvala Ob bridki izgubi našega iskreno ljubljenega moža, očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda Ničman Avgusta se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti za izraze sočutja, poklonjenega cvetja in vencev. Vsem skupaj najiskrenejša zahvala. - Posebej pa naj velja naša zahvala požrtvovalnemu prizadevanju vsem zdravnikom, ki so mu lajšali bolečine, čč. duhovščini, vodstvu mestne elektrarne in uslužbenstvu, pev- I skelim drugi a Krakovo Trnovo in »Liri« iz Kamnika za ganljive žalostinke ter vsem, ki so rajnkega spremili v tako stnem številu na njegovi zadnji poti. L j u b 1 j a n a, dne 23. septembra 1936. Žalujoča žena in otroci ter ostalo sorodstvo. a". . . to«, h Alja Rahmanova: 62 Tovarna novega človeka Roman. »Odpeljite ga v mokro ječo!« je zapovedal sedaj preiskovalni sodnik miličniku, ki je spremil doktorja. Vojak je pograbil doktorja za ramena. Doktor se je počasi dvignil, obupno proseče, pogledal sodnika, napravil z roko brezupno kretnjo in odšel za vojakom. Vedli so ga v visoko, čisto majhno kletno izbo, ki ni imela nobenega okna; če so se vrata zaprla, je bila notri tema kakor v rogu. Doktorjeve noge so stopile takoj v ledenomrzlo vodo. Drgetajoči mraz je spreletel vse njegovo telo. •-Počakaj, počakaj,« je zavpil vojak, »še sleči se moraš!« Doktor je hotel ugovarjati, a nič mu ni pomagalo; ne da bi se dalje upiral, se je' slekel prav do srajce. Vojak je prevzel obleko in dejal: »Tu pred vratmi ostanem. Ce boš hotel priznati, samo potrkaj na vrata! Odvedel te bom k preiskovalnemu sodniku. Pametneje je, da priznaš, kajti tu notri ne vzdrži noben hudič! Priznaj rajši, morda boš še pomiloščen!« I/, besed miličnika je govorilo odkritosrčno sočutje. Ko so bila vrata zaprta, se je doktor skozi vodo in temo pritipal do klopi. Toda bila je tako majhna, da je komaj mogel sesti nanjo. Trudil se je, da bi pritegnil noge k sebi in jih tako spravil na suho. a v lem položaju ni mogel dolgo vzdržati; moral jih je zopet spustiti v ledenomrzlo vodo. Voda je strašno smrdela; tu je moralo biti že mnogo ljudi, ki jim ni bila dana prilika, zadostiti svojim naravnim potrebam. Mraz je čim dalje huje pretresal doktorjevo telo. Zobje so mu glasno šklepetali in dozdevalo se mu je, kakor da so njegove kosti postale ledene. Primanjkovati mu je jelo zraka za dihanje. Strahovit kašelj ga je napadel; kašljal je in kašljal, ne da bi mogel prenehati, in okus po krvi, ki jo je čutil v ustih, mu je zopet govoril, da so njegovi dnevi šteti. Eno samo misel je imel: pogreti se, raztegniti ude in položiti glavo kamor kolil Celica, v kateri je zadnje mesece toliko pretrpel, se mu je zazdela sedaj kot raj. Le nekaj imen bi mu bilo treba povedati in prišel bi zopet nazaj v ta raj. Nekaj imen samo... Toda katera? Ali naj spravi v ječo nedolžne ljudi in jih izpostavi takim mukam, mogoče celo smrti? Ne, ne in stokrat ne! Rajši sam vse to pretrpi, rajši umre... Doktor se je zvijal vedno bolj in bolj, mraz je bil z vsakim trenutkom hujši. Mrzlica ga je tresla. Tako je presedel nekaj ur ... Tedaj je nenadoma zaslišal skozi steno iz daljine krik, stokanje, molitev... Bil je glas ženske. Cisto mlada je morala biti! Glas je pričal o neznanski muki... Potem je počil strel in vse je bilo tiho, mrtvaško tiho ... Ali je bila resničnost, kar je slišal? Ali pa je bila to samo domišljija njegovih vročičnih možganov? Počasi se je doktor dvignil. Noge, ki so v mrzli vodi postale kot ledene kepe, so mu odpovedale. Nasloniti se je moral na zid. Voda mu je segala do kolen in čutil je, da počasi, čisto polagoma narašča ... Samo hekaj imen je treba povedati, le nekaj imen, pa se osvobodiš! Doktor ni bil več zmožen misliti, se bati, spoznavati — le eno je vedel: povedali mora nekaj imen. Počasi se je privlekel do vrat, potrkal in tiho rekel: »Priznati hočem!« Vojak je takoj oaprl vrata, mu vrgel obleko in ga peljal ven. Na hodniki! je doktor sedel na klop in se pričel oblačiti. Precej čtisa je porabil za to, zakaj njegovi udje so postali negibljivi kot kamen. Ko je bil končno oblečen, je pokazal na svoje bose noge, čisto zamazane od blata, io dejal: »Ce bi se vendar mogel umiti?« »Oh, kje,« je odgovoril vojak, »to ni tako važno! Za to moraš že prositi preiskovalnega sodnika. Mene to nič ne briga!« Preiskovalni sodnik je .-',» vedno sedel pri svoji pisalni mizi. Molče je poka/al zdravniku na stol, mu ponudil papir in dejal: »Semkaj, na nepopisano mešto napišite, prosim, imena sokrivcev!« Zdravnik je vzel papir, m; katerem je bila s strojem napisana izjava, da sl' je on. doktor Krasnov, udeležil priprav za oboroženi upor proti Sovjetski državi, in sicer v zvezi z drugimi osebami Zdravnik je strmel na papir. »No, podpišite najprej izjavo! j< zapovedal preiskovalni sodnik. Zdravnik je ubogal. »In sedaj napišite imena!« Katera imena naj zapiše? Napem je r emišljal. Koj mu res ne bo nobeno prišlo na um? Sloj da, pisatelj Kuznecov z belo ovratno ruto, kaie . t je nekoč ozdravil nevarne angine — napisal bom kr.nkc in malo njegovo ime... Da, in profesor Vc»rholm eov, njegovo služkinjo sem tudi nekoč zdravil; in dari dunkom Pavel Ivanovič... (0 C •H p * ®Q (0 § o tt m »O m is c 1* ?! * "i* 22 c " .5 o (J (8 OD £ fi o (8 II g C u u ® m o a Jj C N g S1 »o Q m M % ► (C » C 5 S* (0 a-S £ 4) I M O o % «.■«00 O- .h « JI 8 Ntt Za ».luRoslovPTisko tiskarno< v Ljubljani: Karel Ceft Izdajatelj: Iran Rakovea. L 'radnik: Viktor Henčič,