sta 285. i) iMUnnl, v torek, dne 10. decembra 1901 Leto mi Velja po poŠti: u celo leto naprej K 26'— ' za pol leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 650 za en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10*— za ?etrt leta „ » za en mesec „ „ 1*70 Za poSilj. na dom 20 H na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta š 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje !n praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo J« » Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod tez - dvorlS?e nad tiskarno). — Rokopisi Sf ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Urednilkega telefona Stev. 74. UpraVniŠtVO i® v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --Vsprojema naročnino, inserate In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 4 strani Drugo branje posodile. Dunaj, 9. decembra. Danes zbornica nadaljuje razpravo o nujnosti predk)ga, da se takoj prične drugo branje avstro-ogrske pogodbe. Po stari razvadi pa večina govornikov ne govori o nujnosti, marveč o tem in onem, kar je večkrat v jako dvomljivi zvezi s stvarjo samo. Vprašanje se je temeljito prerešetalo že v prvem branju, še temeljiteje v odseku, in sedaj bodo mnogi govorniki šc prežvekavali staro resnico. Kdor doslej ni na jasnem, ali naj glasuje za pogodbo ali proti nji, temu se tudi čez leto dni ne bode zjasnilo v glavi. Sicer pa more zbornica danes že na prste sešteti tiste, la |)rtid'.:o pogodbi, ka'> '• udi on • ki hočejo z glavami skozi zid. Cetnu torej ta potrata časa! Kar je doslej storila nova zbornica, je le proračunski provizorij za šest mesecev. Vse drugo ni vredno piškavega oreha. Kdor iina pogum navzgor, naj ga ima tudi navzdol! Kaj ima ljudstvo od takih nujnih predlogov, ki niso druzega, nego znaki demagogije, izbruhi užaljene domišljavosti ali pojavi politične vrtoglavosti. Ravno na ta način se osmešijo naj resnejša vprašanja. Vsak poslanec naj glasuje po svoji vesti, potem pa naj pred svojimi volivci opraviči, oziroma pojasni svoje glasovanje. Kdor pa razmišlja tedne, kaj bi storil, ta nima najmanjše pravice, očitati drugim, da ne uganejo njegovih političnih sanj. Toda k stvari! Vrši se razprava o nujnosti. Ali pa ie danes še treba dokazovati pametnim ljudem, da jc ustavna rešitev pogodbe res nujna. Z novim letom mora stopiti nova pogodba v veljavo. Ker pa še nismo tako daleč, kakor na Ogrskem, koder imajo žc tudi ob nedeljah seje, mora parlament, torej poslanska in gosposka zbornica, do 22. t. m. rešiti pogodbo. Poleg tega pa je šc na dnevnem redu kot nuino vprašanje budgetni provizorij. Zato je gotovo dovolj, ako posamezni govorniki s kratkimi besedami izjavijo v imenu svojih klubov, ali glasujejo za nujnost. To je storil prvi današnji govornik princ L i e c h t e n s t e i n. Drugi govornik, dalmatinski poslanec dr. Tresič, je najprvo v hrvatskem jeziku, potem pa v nemškem ponavljal to, kar so mnogo bolje pred njim njegovi ožji tovariši že ope-tovano povedali v zbornici o hrvatskem pravu. Jako neprijetno pa ie dirnilo mnoge slovanske poslance, ko je dr. Tresič ošteval po vrsti vse slovanske stranke, ker ne trobijo v Supilov rog. Na ves glas je klical Tresič slovanskim poslancem, naj kot en mož glasujejo proti pogodbi, da starejo dualizem. In komaj je Tresič v svojem ognju izgovoril besedi »slovanska solidarnost«, začela sta se glasno prepirati Velikorus dr. Hlibovicki in Malorus dr. Trylovski. (Klici: Sedaj pa vidite slovansko solidarnost!) In čemur se najbolj čudimo, je dejstvo, da nekateri gospodje še danes ne ločijo pogodbe od dualizma. Venomer trdijo, da se zruši dualizem, ako pade pogodba. Kdo vendar jim je ubil v glavo to bajko! Ako parlament odkloni pogodbo, stopi zopet v veljavo dosedanji dogovor, oziroma razmerje reciproci-tete, ki je za Avstrijo mnogo neugodnejši. Dualizem pa ostane v vsej svoji nenaravni obliki in vsebini. Tega nekateri gospodje nočejo razumeti, in odtod toliko frazcologije. Dr. Kramar je v imenu zveze čeških agrarcev, rnladočeškc in katoliške narodne stranke v češkem in nemškem jeziku prečital češki državnopravni protest proti dualizmu ter izjavo, da glasujejo za nujnost. Nato je Kresi v češkem jeziku dokazoval svojim ožjim tovarišem, da pogodba ni sploh nujna, zato naj se odkloni. V daljšem govoru je zagovarjal pogodbo znani strokovnjak dr. Lecher. Dalmatinski poslanec Ivaniševič govori hrvatski ter z drugimi besedami ponavlja Tre-sičevo pesem. Poslanec Pogačnik v imenu »Slovenskega kluba«. Poslanec Pogačnik, član »Slovenskega kluba«, izjavi v klub. imenu, da glasuje klub za predlogovo nujnost in da tako omogoči rešitev pogodbe ob pravem času. Za pogodbo hoče glasovati, da omogoči s svojimi glasovi pravočasno rešitev pogodbe. Za pogodbo hoče klub glasovati predvsem zato, ker se s pogodbo urede razmere, ker ima pogodba omejen rok in ker ni mogoče v sedanjih razmerah nič boljšega. Sklepa Slovencev ne omaja tudi današnja izjava hrvaških poslancev. Slovenci se drže načela, da je sedanje razmerje med Avstrijo in Ogrsko nenaravno. Dokler ni rešeno hrvaško vprašanje, žele Slovenci ohraniti kolikor mogoče skupnosti, ker hočejo, da ostane monarhija krepka. Zastopajo načelo, popolne ločitve ali pa, da naj se razdrobi dualizem in da naj se zgradi nova Avstrija po federalističnih načelih. Neurejene razmere zadnjih let so krive, da sta tako narasla vpliv in moč Mažarov. V svoji preveliki gorečnosti za samostojno svojo državo so pa danes najboljši zavezniki onih, ki žele, da se razbije dualizem. Čimbolj silovito napadajo, tim preje sc to zgodi. Mažari nas dobe pri zasledovanju tega svojega smotra ob svoji strani. Ko se bo monarhija na novo gradila, postane naše ljudstvo najhujši nasprotnik Mažarom. (Pritrjevanje.) Ostali govorniki. V imenu socialnih demokratov izjavi dr. Adler, da glasujejo socialni demokrati za nujnost Chiarijevega predloga. Svoje sodbe o pogodbi, ki protežira agrarce, socialni demokrati nis« izpremenili. Dasi ne moremo prevzeti odgovornosti za pogodbo, pa tudi ne moremo prevzeti odgovornosti, ako bi se pogodba rešila izven parlamenta. Pogodba se mora rešiti v parlamentu, naj kdo misli o njeni vsebini že kar hoče. Naše stališče se pa ne sme tolmačiti za zaupnico vladi. Priznavam, da ni bilo brez vpliva na naš sklep, ker v zvezi z rešitvijo pogodbe prvič v Avstriji znižajo velik davek in zato nočemo, da se napravi pogodba izven zbornice in da pri tem izgubimo znižanje sladkornega davka. Glabinski izjavi v imenu »Poljskega kola«, da »Kolo« glasuje za nujnost. Zeli, da se razprava hitro konča, da se omogoči zborovanje gališkega deželnega zbora še pred Božičem in da se omogoči v gališkem deželnem zboru sklepanje o volivni preosnovi v demokratičnem smislu. Hrvaški poslanec Prodan govori hrvaško in sicer čita iz spisov. Ko govori poldrugo uro, ga prekine predsednik: »Popolnoma vseeno mi je, koliko časa da govorite, dopustno pa ni, da citate. Poživljam Vas, da govorite svobodno. (Medklici pri Hrvatih in čeških radikalcih: Tudi drugi delajo tako! Enaka pravica za vse!) Prodan nato kmalu konča svoja hrvaška izvajanja in prične čitati nemško. Predsednik: »Drugič prosim gospoda poslanca, da naj preneha čitati in da nai govori v smislu poslovnika. Slede novi medklici: Choc pravi: »Nemci čitajo lahko cele strani in tudi ministri smejo čitati, kolikor hočejo!« Predsednik: Pomirite se, gospod Choc! (Medklici čeških radikalcev.) Poslancu Prodanu: Govorite hrvaško. Prodan konča svoja izvajanja sledeče: »Ne moremo si tolmačiti, zakaj se tako udani narod, kakor so Hrvati, plačuje s tako nehvaležnostjo. Dokler vlada in dinastija ne izpolnita upravičenih hrvaških želja, ne moremo govoriti o mirnem gospodarskem in kulturnem razvoju. Naj že enkrat povrneta dinastija in vlada Hrvatom svoj dolg.« Razprava se prekine ob pol 10. zvečer. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne. Delegacije. Prihodnji teden se izvolijo v kaki večerni seji delegacije. Stranke so že sklenile medsebojne kompromise glede na volitev v delegacije. Na Štajerskem se izvoli letos en krščanski socialec in cn nemški svobodomislec. Prihodnje leto se izvoli Slovenec. Odloki po § 14. V zbornici sc precej pečajo z vprašanjem, kako nai bi uredili odloke, ki so bili izdani po S 14. Namerava se predlagati zakonski načrt, ki izjavlja, da se začasne po § 14. izdane postave izpremene v trajne in da se razveljavijo one, ki so bile izdane protipostavno in pa, kar postane brezpomembno, ko rešijo pogodbo. S strankami se prično pogajanja prihodnji teden. Zakonski načrt pa predlože zbornici meseca januarija. Deželni zbori. Zbornica reši pogodbo najbrže do 16. t. m. Nato skličejo več deželnih zborov, med njimi tudi štajerski, da rešijo začasne proračune. Deželni zbori bodo zborovali od 16. do 22. t. m. Gosposka zbornica. Vlada namerava sklicati gosposko zbornico 16. t. m. Pogodbena komisija gosposke zbornice ima sejo v soboto. V gosposki zbornici so člani, ki nasprotujejo § 2. vladne predloge o znižanju sladkornega davka, ki obsega kazni proti kartelom, kar se pokaže pri posvetovanjih gosposko zbornične sladkorne komisije. Nujnost pogodbe zagotovljena. Današnja zbornična razprava je pokazala, da sprejme zbornica nujnost predloga o pogodbi z veliko večino. Splošno je bilo danes v zbornici presenečenje po dr. Adlerevi izjavi, da glasujejo socialni demokrati za nujnost Chiarijevega predloga in je zato za nujnost 87 glasov več. Dr. Kramar je dal na razpolago 68, dr. Lecher 15, Liechtcnstein 96, jutri izjavi Kaiser, da glasuje za nujnost 52 poslancev nemške narodne zveze, posl. Glabinski je izjavil, da glasuje za nujnost 41 članov »Poljskega kola« in poslanec Pogačnik, da glasuje zanjo 17 članov »Slovenskega kluba«. Za nujnost Chiarijevega predloga je torei zagotovljenih 376 glasov. Krščanski socialci pa pogodbo. »Krščansko socialna zveza« je sklenila, da nastopi za pogodbo tudi v meritorični razpravi. Glede na znižanje sladkornega davka so sklenili, da se zniža sladkorni davek za 8 K- PESCHKOV VSTOP V MINISTRSTVO. Na shodu nemških kmetov v Litmericah so pozvali nemške agrarne poslance, da naj glasujejo proti pogodbi. Načelnik nemške agrarne stranke na Češkem, Krutzner, je izjavil, da je Peschka postal minister brez pritrditve svojih somišljenikov. »Nemško-narod-na korespondenca« pa naglaša, da se je izjavilo ob glasovanju 31 poslancev za in le 4 proti vstopu Pcschke v ministrstvo. SKUPEN NASTOP NEMCEV OB ČEŠKIH DE2ELNOZBORSKIH VOLITVAH. Zaupniki nemške napredne in nemške radikalne stranke so sklenili v Gabloncu 8. t. m. na zaupnem shodu, da nastopita stranki skup- um Budnlcn, rnport In vajo pil Merili. (Šaljiva slika iz vojaškega življenja.) Trobentač je ravnokar odtrobil budnico v topniški vojašnici, obračajoč se pri tem na vse štiri vetrove. Vojak-topničar, ki je imel popol-nočno službo, obhodil je s pristno službeno naglico po dva- do trikrat vse sobe, da zbudi in spravi na noge moštvo — ne oziraje se na to, da marsikoga pripravi ob lep sen.. Živahno vrvenje nastane. Najprvo treba po-stlati postelje; to seveda ni baš težko. Obrne se slaninica, ki je trdno nabita in itak žc lepo štirivoglata. — Nato splošno umivanje. Medtem se čuje marsikaka opazka, češ, da sc je trobcnta£_za najmanj četrt ure zmotil, kar se mu pa sicer redno pripeti v škodo počitka-žcljnega moštva. Medtem zlezel ic »iz perja« tudi zapoved-nik enega sobnega oddelka (Zimmerkonian-dant) desetnik Mihec; »iz perja« pravimo, ker edini on ima pravico do male pernate blazinice, ki je — mimogrede omenjeno darilo njegove izvoljenkc. Z zapovedujočim pogledom sc ozira okrog ter zapazi, da ena postelja še ni prazna. Nek nadtopničar se ni dal niti trobentaču, niti inšpekcijskemu vojaku motiti v sladkem snu. •— Toda tudi njega ne pusti kruta usoda v osebi desetnika. »Bum resk!« — prijel je ta slamnjačo z obema rokama ter prevrgel jo z nadtopničar jem vred, spremljaje svoje ljubeznivo dejanje s sledečim »laskavim« nagovorom: »Vi motovilo, — ni Vam treba misliti, da smete dalje časa ležati. Vi klada; morda zato, ker ste mi dali kos svinjske krače. Jaz Vam pokažem! Siccr pa bode od takrat po-jutranjem preteklo že enajst dni! Ce jaz lahko vstanem, bodete tudi Vi. Hitro po vode, vi gumpci in ne delajte prahu, kot bi bili v Saharski pustinji. Napravite hitro red in hajd v kuhinjo, kjer dobite svojo brozgo. Meni je ni treba nositi, jaz take brozge ne jem. Jaz bi zase le želel, da bi imel tako moč in ukazal delegaciji, ki vam ie zapisala tako juho, da bi morala vsa delegacija obeh državnih polovic toliko časa otepavati in žlampati to erarično brozgo, dokler bi se meni ne zliubilo ukazati: stoj! — Ti, čuješ, Tumel! Vzemi dva krajcarja ter mi prinesi iz kantine mleka, pa reci kantinerju, da je zame. In ne izpij mi med potom polovice, sicer ti priložim eno, da bodeš mislil, da si dobil dve!« Po tem duhovitem nagovoru se izvrši vse, kar je bilo ukazano. Marsikatero oko se pomilovalno ozira v skledico in marsikdo z žalostjo v srcu premišljuje, kaj bi bilo lahko notri namesto zavrete rujavkaste vode, v kateri plava par moč-uatih svaljkov iu kakih 6 do 7 kuminih zrn. Tej brozgi po vsej krivici očitajo, da se zovc s poštenim imenom prežgana juha. Komaj pa je ta I '/t krajcarja nevredni eralični zajutrek povžit, že plane v sobo inšpekcijski podčastnik, kričeč: 'Nastop k ra- portu!« ponavljajoč to malo vabljivo vabilo od sobe do sobe. Strašna ura! Koliko vznemirjenja in bridkih čutov za onega, ki ima kaj na vesti! —• Pokopani so vsi upi in proč vse nade z ozirom na tolažilno misel, češ, saj bode ra-port šele ob desetih! — Bliža se ura usode. — Gospod stotnik so one vrste gospod, ki svojim podložnim radi priredc kako prijetno (!) iz-nenadenje. — »Voiak mora biti vsak hip pripravljen škropiti tla s svojo krvjo za cesarja in domovino!« To vedno ponavljajo gospod stotnik. Vsi oni toraj, ki so določeni za to, prihajajo k raportu popolnoma enakomerno in v redu, kakor zahteva to oblika reglementa, — toda z najrazličnejšimi čutili v svojih srcih. »Pozor! Desno glej!« komandira inšpekcijski podčastnik v svesti si svojega dostojanstva. — seveda »in der Armeesprachc« — v nemščini. »Gospod ognjičar (topniški narednik). javljam pokorno, da jc raport pripravljen.« »Popravite si svoj »pisker« (= čako) bolj enakomerno na čelo iu ukažite šc enkrat: pozor!« Podčastnik uboga in komandira iz-nova: »pozor!« popravivši si popred čako na glavi v pravilni predpisani stadij. »Prokleti gumpci!« iih z vso prirojeno vojaško vljudnostjo pozdravi ognjičar; »svoje debele buticc zasukati morate s tako naglico na desno, kakor bi te buticc sploh ne bile vašo! In če sc prikaže gospod poročnik ter ukažem jaz: »odmor!« — udariti morate z desno nogo ob tla tako, da se izpod vsakega dvigne cel oblak prahu. Na ta način sc vam ne bode bližal in vas naposled še preiskoval. Ce se pa to zgodi, potem pa. — vi tepci — Bog z vami! — Pozor torai, že prihaja. — »Oood - mor !« Kot oblak se dviga izpod vsakega gost prah. — »Pozor!« Kakor igle stoje ravno vojaki. »Des -110 gl - ej !» Glave se zasučejo na desno, kakor bi ne bile njihove. — »Gospod poročnik, javljam pokor . . .« »Ukažite še enkrat: pozor!« »Poo - zorrr !« »Hc, hc, vi ljudje!« podučuje gospod poročnik; — »desno glej« izvršiti sc mora hitreje in od vseh naenkrat kakor bi trenil. Pa zapomnite si: oklopne verižice pri orlih na čakah se morajo stresti, tako da vse naenkrat lepo zarožljajo — ker — čemu pa so sicer na čakah ?! — Da, čemu? — Moštvo strmi, ker je za eno vedo bogatejše. Koliko iih je, ki služijo po tri leta, pa ne vedo, čemu so res oklopne vc-rižicc pri čakah topničarjev. »Sedaj pa pametno glejte, ljudje, gospod stotnik prihaja!« »Poo - zorrrr!« — Vse tiho kot v grobu. »Raport — dec-sno gl-ej!« V tilnikih zapoka in oklopne verižice na čakali zarožljajo kot kastanjetc španskih plesalk. — »Gospod stotnik, pok.....« »Hvala, hvala, gospod poročnik; dobro jutro!« Mogočno — a nekam raztreseno — se ozre preko cele fronte in nič dobrega oznanu- no ob čeških deželnozborsKih volitvah. Minister Peschka izjavlja v »Gablonz. Tagblattu«, j da zahtevajo razmere nujno, da se združijo j nemške stranke. ČEŠKI KATOLIŠKI POSLANCI IN POGODBA. Češki katoliški poslanci so z ozirom na odlok hebskega sodišča glede na jezikovno vprašanje zagrozili vladi, da odklonijo pogodbo. Žali te vajo, da pojasnita ministrski predsednik in pravosodni minister sodnikom stališče v češkem smislu. VOJAŠKE NOVOSTI. Namesto topov uvedejo pri kornih artiljc-rijskih polkih havbice in sicer model 99 s kalibrom 104 cm. Havbice prirede tako, da skoči po strelu havbica nazaj na svoje prejšnje mesto. Take havbice imajo dozdai samo na Angleškem, Francoskem in v Švici in v nekaterih manjših državah. — Prihodnje leto prično ustanavljati telefonske oddelke pri pehoti in pri lovcih. Pri pehotnih in deželno-brambovskih divizijah se ustanovi telefonski tečaj, ki se ga udeleži od vsakega pehotnega polka po en poročnik in nekaj vojakov. PROTI KATOLIŠKI FAKULTETI. Svobodomiselni dijaki na lvovskem vseučilišču so priredili 9. t. m. shod, kjer so sklenili resolucijo, da zahtevajo ločitev teoloških fakultet od vseučilišč ter izrekajo zahvalo in zaupnico Masaryku. Druge nesreče na shodu ni bilo. TOLOVAJSKI NAPAD NEMŠKIH NACIONALCEV NA UREDNIŠTVO »REICHS-POSTE«. Nemškonacionalno dijaštvo je besno, ker mu hočejo krščanski socialci preprečiti, da bi moglo še nadalje tako pobalinsko postopati proti katoliškim dijakom, kakor ie doslej navajeno. Zato so začeli prav tolovajsko napadati uredništvo krščansko-socialnega dnevnika »Reichspost«. V nedeljo zjutraj ob XU 3. uro so prihrumeli člani dijaškega društva »Si-lesia« v uredništvo »Reichsposte« in v tiskarno ter so hoteli prav tolovajsko pleniti. Zahtevali so, da se jim izroče rokopisi, in ko se je uradniško osobje uprlo, je prišlo do pravega boja, v katerem je bilo na obeh straneh več ranjenih. Tiskarsko in ekspedicijsko osobje jih je zrinilo iz hiše na cesto. Uredništvo »Reichsposte« izjavlja, da se je prejšnji teden ponoči večkrat primerilo, da so krokajoči nemško-nacionalni burši hoteli uredništvo nadlegovati. Zato jih je uredništvo posvarilo in jih opozorilo, da bo dalo razgrajače zapreti. Pa ni nič pomagalo. Nedeljska tolpa kakih 7 do 8 bur-šev je hotelo v stereotipijo in k tiskarskim strojem. Ko jih je neki ekspeditor vprašal, kaj žele, ga je udaril neznan burš s pestjo v obraz, da mu je razbil očala. Prihiteli so še drugi uslužbenci, ki so razgrajače pognali iz hiše. Pri vratih je pa čakala tolpa kakih 20 buršev, vsi člani »Silesie«, ki so vpili in razsajali in izkušali s silo vdreti v poslopje. Neki dijak ie vrgel pivski vrček, ki ga je s seboj prinesel iz restavracije, v glavo stavcu, kateri se je ranjen zgrudil. Nastal je boj, v katerem je bilo več ranjenih, ker so burši vedno iznova hoteli vdreti. Poklicani stražniki so več buršev zaprli. Med njimi je več juristov starih semestrov. Grozili so, da pridejo še, pa trikrat številnejši. OGRSKO-HRVAŠKI DRŽAVNI ZBOR. V včerajšnji seji ogrskega državnega zbora so dokončali v razpravi o pogodbi Klavno razpravo. Predno se prične podrobna razprava, imajo pravico, da govore vsi oni, ki so vložili kak predlog. Poleg poročevalcev so priglašeni k besedi Polonyi, Polit in dvanajst hrvaških poslancev. Govorili so Holeds, Polo-nyi, ki je grajal, ker niso navzoči ministri, Srb Polit, ki je rekel, da ni gotovo, če se odobri pogodba v Avstriji parlamentarno, kar je važno, ker je Ogrska odvisna od Avstrije, nadalje Roic, Surmin, kaktereinu odvzame predsednik besedo kakor tudi trem drugim hrvaškim poslancem. Končno govorita še Mažuranič in Polonyi. »Magyar Orzsay« sodi, da reši ogrska zbornica pogodbo do 20, oziroma do 22. decembra. joč obstane stotnikov pogled na prvem vojaku. »Kaj hočete?« »Gospod stotnik, prosim pokorno dovoljenja izostati čez uro; povabljen sem nekam na plesno veselico.« — »Seveda, seveda, razume se; — hm. hm — trgat erarične črevlje — hm, hm; — ali imate morda svoje ?« »Da, gospod stotnik, obujem svoje.« »Tako—o—o? Vi, ognjičar, ta mož dobi tri dni zapora, ker ni oddal svojih stvari, kakor je bilo ukazano. Njegove črevlje se mora odvzeti in deponirati v baterijsko skladišče! — Na vrsto pride drugi. »Kaj hočete?« »Gospod stotnik, prosim pokorno osemin-štirideseturnega dopusta; moj brat se jutri oženi.« »Kratkomalo — ne! Vašemu bratu ne morem pomagati.« Pride vrsta na tretjega. »Kaj hočete žc zopet tukaj?« »Gospod stotnik, prosim pokorno opro-ščenja jutrašnje službe; šel bi rad na dirkališče — na led.« »Lcj, lej, česa ne želi! Ognjičar! Ta indi-vidi.i dobi zaradi lažnjive napovedi pri ra-portu štiri dni zapora — in vi! Zapomnite si, da pri nas meseca junija ni nikdar ledu.« »Kaj izvolite vi?« vpraša s sumljivo Iju-beznjivostjo četrtega. RAZBURJENJE V ZAGREBU. V Zagrebu so bili v nedeljo zaradi seje ogrsko-hrvaškega državnega zbora zelo razburjeni. Dali so se, da nastane državni preobrat. Prebivalstvo se je pomirilo, ko so došla poročila o izidu seje. RESNA POROČILA S PORTUGALSKEGA. Odkrita zarota na kralja. V Lizboni so zasledili zaroto na kralja Don Karlosa. Kralj je nameraval 18. t. m. otvoriti operno sezijo v gledališu San Car-los. Neki tapetnik, ki je krasil dvorano, je pa našel pod zagrinjalom kraljeve lože dve bombi, ki sta bili zvezani z električno baterijo za kulisami. Načelnik gledališčnih strojev je neki rojen Italijan, znan revolucionarec, ki se je ustrelil, ko so ga hoteli aretirati. Zaprli so mnogo sumljivih oseb. Obstrukcija davkoplačevalcev. Opozicijske stranke poživljajo davkoplačevalce, da naj ne plačujejo davkov, ki so bili razpisani protipostavno. Odpor bodi tih in miren. Proti vladi agitira z vso silo natihoma in bolj spretno kakor revolucionarji Dom Migne!. Stranke. Regeneradorji so zahtevali v nedeljo na shodu, tla naj se prekličejo dekreti proti javni svobodi, da naj se skličejo kortesi, ki naj pregledajo dekrete. Vladi so odrekli vsako pomoč in zahtevali revizijo ustave. Progresisti so tudi imeli shod, na katerem so zahtevali normalno izvršitev ustave kakor tudi, da naj se revidira ustava in odloki glede na kraljevo civilno listo. RUSKI DOGODKI. V Kijevu so izključili 719 dijakov, ker so se udeleževali prepovedanih shodov. Zaradi vstaje v Vladivostoku je obsodilo vojaško sodišče na smrt 21 mornarjev, 24 na prisilno delo in 6 jih uvrste v kaznenški oddelek. Dva poročnika izgubita vse pravice in se uvrstita za tri, oziroma dve leti v kaznenški oddelek. — Sodna razprava proti obtoženim socialističnim poslancem druge dume se vrši ob zaprtih durih. Razpravo vodi senator Dreier. Obtoženi so razdeljeni v tri skupine. Prvo skupino tvori 55 poslancev druge dume, izmed katerih se jih 18 ne udeležuje razprave. V drugi skupini so obtoženci obdolženi udeležbe pri vojaški organizaciji, v tretji skupini se pa nahaja neki Fischer, ki je obtožen, ker je prepustil svoje stanovanje za seje vojaške organizacije. Povabljenih je 31 prič in pa dva izvedenca. Večina obtožencev je izjavila, da noče biti navzoča pri razpravi, ker so izključili javnost in so dovolili, da niso navzoči pri razpravi. — Napadalka na moskovskega generalnega gubernatorja Hor-schelmanna noče povedati svojega imena. Sodijo, da pripada takozvani »Severni bojni organizaciji«. — Na ženskih učnih zavodih v Kijevu so priredile gojenkc kljub rektorjevi prepovedi shod. Razgnala jih je policija. — Vlada je predložila dumi zakonski načrt, po katerem naj bi smeli po oporoki voliti svoje duševne proizvode literati, godbeniki, umetniki in fotografi. — Socialno-revolucijska stranka pripravlja oklic, s katerim izjavi, da se odpove vseh nasilstev, ker so brezuspešna in času neprimerna. — Na carjev imendan, 19. t. m., se po carjevem ukazu zvišajo plače častnikom tako, da dobe mlajši častniki mesečno po 100 rubljev. Izpremene tudi častniško uniformo. V Peterburgu je prijela policija v stanovanju gospe Haljutin devet oseb z gospodinjo. Zaplenili so važne listine. — V finskem mestu Fcrioki je zaplenila policija v vili in v knjigotržnici gospe Denisovič in v vili nekega Nazarova knjige, zaprla knjigo-tržnico, zaplenila knjige in zaprla več oseb. V Teodoziji so zaprli policista Portjanka, ki se je udeležil več roparskih napadov. RUSKA DUMA V SRBSKI SKUPŠČINI. V srbski skupščini je predlagal socialni demokrat Lapčevič izjavo, da je bila druga duma razpuščena protipostavno. Predsednik je izjavil, da predlog ni dopusten. PROTI ZAROTNIKOM V ČRNI GORI. Kakih 100 mož rodu Piperi je zažgalo dvpje hiš očetu voditelja bombne zarote v Belgradu. dijaškega načelnika Todora Bozo-viča. Oče Pavel Ikizovič .ie pobegnil. Crno- »Gospod stotnik, rad bi en dan dopusta, povabljen sem h krstu, ino.ia sestričina . . .« »Kai pa še — ne in ne! Prvič najbrž niste vi vzrok, drugič pa je treba tam — babice in ne vas!« K petemu: »In kakšne bolečine iaiate vi?« »Gospod stotnik, pokorno — jaz — — gospod ognjičar — njegov ukaz — gospod stotnik — pri raportu — nisem takoj izpolnil — njegovega ukaza.« »E—e—e, hm, hm. — Kako ti stoka! Ce vas pa sliši v gostilni — no, potem ie bil Ci-cero v primeri z vami pravi jecljač, — vi lumpje, pakaža---hm, lini — in vi: zapomnite si! Ce vam ukaže vaš predstojnik, da greste in se obesite tam zunai na ono drevo — ne smete sploh šele tja hoditi (kričeč na vse grlo) — ker morate ob istem času že tam viseti in otepavati okrog sebe z nogami, vi butci, osli . . . ! Osem dni zapora! Dasta! Hm, hm. Odidite vsi! — Naprezite in nastop k vaji!« Konji so napreženi in moštvo zasede do-ločenie prostora pri topovih in municijskih vozovih, jahači zaiašejo konje. Še običajne prijava v smislu predpisov službovnika — in med trobentanjem generalne koračnice odrine baterija na vaje. Le škoda, da ie vežba-lišče tako blizu mesta! Marsikatera ženska gorska vlada je sekvestirala premoženje rodbini Dakovič v Kragovi. Rodbinskega načelnika Arkina Dakoviča so odvedli vklenjenega s sinovoma Nikolo in Mirkom v Cetinje. Marko, tretji brat, obdolžen sokrivde v bombni zaroti, ie pobegnil v Dubrovnik, ko je ustrelil prej vojaka, ki je bil odposlan, da ga aretira. Marijo Marušič, ženo znanega zaprtega voditelja narodne stranke dr. Marušiča, so aretirali. Ob aretaciji je ranila z bodalccm častnika. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. V seji nemškega državnega zbora 9. t. m. so razpravljali o načrtu novega društvenega zakona, po katerem bi se smelo govoriti v Nemčiji na shodih edinole nemško. V imenu centra je izjavil Trimborn, da so po nameravani postavi nenemški državljani brezpravni. PROTEST PROTI PRUSOM. V Lodzu nabirajo Nemci podpise za protest proti pruski razlastivni postavi. KRISTUSA PREGNALI IZ LJUDSKIH ŠOL. N e w y o r k. Tukajšnja šolska oblast je odredila, da se nc sme v šolah prepevati nobena pesem, s katero se omenja Kristusa. Pesmarice se v tem smislu popravijo. Ta sklep je posledica agitacije, ki so jo vprizorili ne-katoličani, ki pošiljajo svoje otroke v tukajšnje šole. Dnevne novice. + Hans Hribar razkrinkan. Veliko pozornost je vzbudilo razkritje načelnika političnega društva kranjskih Nemcev, ki razpihuje Ivan Hribarjevo slovansko bahaštvo. Ivan Hribar nima samo pri kranjski hranilnici sa-monemškega dolžnega pisma, ampak Ivan Hribarjev podpis je tudi ua pogodbi z Nemci! Taka jc prava vrednost Ivan Hribarjeve »slovanske glave«. Sedaj ima »Slovenski Narod« priliko raziskavati na kateri strani je — narodno izdajstvo! To bodo čudno gledali tako razkrinkan Hribarjev narodni radikalizem tisti Cehi, ki Hribarjevega značaja doslej šc niso tako dobro poznali kot mi. Kako se more tak mož vmešavati celo v slovanski kongres? Heil Hans Hribar! + Poljaki dr. Kreku: Dr. Krek je dobil še naslednje zahvale: G r o d e k J a g i e 11 o n s k i, 6. decembra. Po sklepu občinskega sveta svobodnega mesta Grodka Jagiellonskega izražam jasno vclmožnemu gospodu poslancu najsrčnejše zahvale in izraz priznanja za odločni nastop v državni zbornici v obrambo proti nečuve-nim nasilstvom pruske vlade nad Poljaki. -Zupan: Jan Matauszek, cesarski svetnik. T y g o d n i k »S z ;t a n d o r «, W a r -s z a w a . 3. decembra. Vest, da je »Slovenski klub« v državnem zboru tako živo in krepko nastopil v veličastnjem protestu proti rak-lastiteljem poljske zemlje na Poznanjskem. je ganil poljska srca na vsem obsegu poljskih dežel z živo radostjo in globoko hvaležnostjo. V Vaše roke kot govornika pred forom parlamenta pošljemo izraze priznanje in zahvale do zastopnikov bratskega nam naroda. Bodočnost vseh slovanskih narodov je v vzajemnosti, oprti na enakost in pravičnost. Čast Vam. da ste govorili za to načelo: Z najodlične.išim spoštovanjem: Dr. Kazimierz Rakowski. Boryslav: Po naročilu včerajšnjega shoda v Boryslavu izražamo priznanje in srčno zahvalo preč. g., da se ie v sočutju za brezpravnost pridružil protestu poljskih poslancev in izrazil svoio ogorčenost za tla-čivce in simpatije za naše teptane rojake. Dr. Fedorovič, 1. Okraviec, Inc, Sekrovič. Lvov : Hrabrim slovenskim bratom srčna zahvala za solidarni protest proti politiki brezpravnosti. — Krščansko narodna zveza. R z e s z 6 v : Mestni svet v Rzeszovu se je dne 5. t. m. pridružil protestu v avstrijski zbornici proti barbarski antipoljski politiki pruske vlade in je soglasno sklenil gorko se zahvaliti vsem strankam, ki so za splošno človeške zadeve v imenu pravičnosti in kulture obsodile to v zgodovini nezaslišano nasilje. To naznanjam s prošnjo, da obvestite o tem vse, v katerih imenu ste manifestovali svoje sočutie. Zupan: Dr. Stan. Jabloiiski. + Shod Kmečke zveze v Bizoviku. V prijazni gostilni g. Fr. Cerina so se zbrali v glava ozira se še z nepočesano glavo na ponosno v sedlu sedeče vojake. Marsikatero v prijateljskem razmerju z »oboroženo silo« stoječe dekle poje pri sebi natihoma ono: »Konj je cesarjev, a jezdec ie moj.« Ni težko umeti, da je v takih razmerah marsikomu ljubši odhod in pot k vaji in pa vrnitev, kot pa vaja sama. Kajti motil bi se pošteno, kdor bi mislil, da je za dotični dan opravljeno z onimi kaznimi, ki so se delile zjutraj pri raportu. Kaj še! Ta jc prejel še štiri dni sobnega zapora s prosto lučjo po dnevi, oni zopet tri dni samotnega zapora s predpisanimi dijetami — vzdržati sc jedil ob vodi in komisni pogači — in ... . marsikatero dekle je obsojeno, da mora tisti večer zaman stati v veži za hišnimi vrati in čakati . . . Kakor vzbuja vaia sama v srcih strah in malodušnost, tako popravi zopet vse in naredi najboljši vtis glas trombe, ki naznanja konec vaje. Celo na stroge poveljnike deluje ta klic in vpliva ugodno — tako, da ukažejo jahati in voziti iz vežbališča celo v diru — mesto korakoma — v svesti si, da so srečno rešili vse fundamentalne določbe vojnega reda. Kot zmagovalec vrača se strogi gospod stotnik z vežbališč v spremstvu podrejenih »subal-ternih« častnikov v vojašnico, da izvrši še navadno vizito, pri kateri priliki pade še običajno nckai primernih psovk. F. K nedeljo po božji službi zavedni kmetje, da poslušajo predavanje, ki ga je preskrbela Kmečka zveza za ljubljansko okolico. Gosp. profesor dr. Gruden razpravlja o zanimivem zgodovinskem vprašanju: Kakšni so bili pretekli časi za slovenskega kmeta, kakšni so bili vzroki slabemu stanju, kako si sedaj kmetje sami skušajo zboljševati svoje stanje, in kaj mora država storiti v povzdigo kmečkega stanu. Začenši pri zadrugah, v katerih so kmetje živeli prosti, jc poljudno razlagal žalostno stanje kmeta, ki je stoletja delal le za graščaka, opisal davke, ki jih je moral dajati od poljskih pridelkov, od živine, slikal osebno suženjstvo, ko se kmet niti oženiti ni mogel brez dovoljenja graščakovega. niti dati svojega sina učiti se obrti ali rokodelstva, katero mu je bilo všeč, narisal žalostne čase v dobi turških bojev, omenjal kmečki punt, hvalil cesarico Marijo Terezijo, ki je dala sestaviti Terezijanski kataster, s katerim je kmetom precej zboljšala, ker .ie določila ravno od katerih stvari naj dajo graščaku davek, da niso bili popolnoma izročeni samovoljnosti gra-ščakov; pokazal cesarja Jožefa II. kot prijatelja kmetu, ker je odpravil osebno sužnost, da je bil kmet vsaj osebno prost. Narisal je I. 1848, v katerem sc je sešel prvič državni zbor, kateri je na predlog Jan. Kudlicha sklenil zemljiško odvezo tako, da je bil sedaj kmet sam gospodar na svoji zemlji. Omenjal je sedanje žalostno stanje, ko kmet dela le za svoje upnike, ker pridelkov ne proda, kakor bi jih moral. Odkril je žalostno sliko vknji-ženega dolga na kmečkih posestvih, kateri dolg se pa vedno bolj množi. V Avstriji n. pr. je bilo 1. 1881 vknjiženega dolga na zemljiščih 6 milijard, I. 1904. pa že 11 milijard. Na Kranjskem ga je bilo 1. 1904. 200 milijonov kron, pet let preje pa le 120 miljonov kron, tako, da je vsak nr obdolžen z dolgom 2 h. Obresti od tega znašajo na leto 10 milijonov kron. Tako, da je kmet sedaj suženj svojih upnikov. Načrtal je predavatelj tudi žalostno potezo o kmečkem stanu na Kranjskem, katere vzrok je izseljevanje v Ameriko, ki ima žc 70.000 Kranjcev na svoji zemlji. Nadalje je opisaval, kako si kmetje skušajo sami pomagati s posojilnicami, s katerimi so preprečili oderuške obresti, kako se skušajo postaviti na trdne noge z zadrugami itd. Naštel in razložil je tudi, kaj mora država storiti, da se kmečki stan ohrani. Razbremeniti mora posestva dolgov, zagotoviti stalnost kmečkih domov, hitro izvesti zavarovanje za starost in ohraniti pridelkom ugodno ceno. — Z velikim zanimanjem so poslušalci sledili lepemu predavanju. Gosp. kaplan Petrič je na to govoril o potrebi Kmečke zveze in o koristi,- ki bi jo kmetje lahko imeli, ako store Kmečke zveze svojo dolžnost v celem obsegu, in o dosedanjem delu naših poslancev za kmeta. Soglasno se je sprejela resolucija, v kateri sc Kmečka zveza zahvaljuje poslancem S. L. S. za odločen nastop glede carinske meje, in posebej še g. Demšarju za možat govor v državni zbornici v prid kmetu. Nazadnje se .ie upisalo precej udov v Kmečko zvezo. + To se ljudem pove. Z Dunaja smo prejeli naslednje vrstice: Naglica ni dobra! Ta polžev nauk je v posebnih čislih pri politični upravi sploh, posebno pa na Kranjskem. Bili so časi politične korupcije in zibljemo se v naslonjaču brezčustvene letargijc in patenta vredne dolgočasnosti. Gospodje si menda mislijo: Naj kriče poslanci, naj tarna ljudstvo, naše so počitnice, lov in druga zabava! Škandal je naravnost, kar moramo povedati javnosti, in če nas gospodje in effigie obsodijo na vešala. Danes ie že 9. gruden, toda visoki deželni vladi kranjski se še ni zljubilo poslati na Dunaj osrednji vladi poročila o toči suši, povodnji in drugih uimah ter predloge glede na državno podporo. Javno pribijemo, da je deželna vlada kranjska v tem oziru zadnja med vsemi drugimi v Avstriji, poleg teea pa še tako tesnosrčna, da zahteva, naj ji županstva navedejo natančne številke zemljiških parcel. Cemu ta birokraška sitnost, ki ni utemeljena niti v ministrovem navodilu, niti v dejanskih razmerah. Toliko v pojasnilo na mnoga nujna vprašanja, ki so jih zadnji čas dobili poslanci. — Dramatično društvo v Trstu. Poroča sc, da je na izredni glavni skupščini tržaškega »Dramatičnega društva« se doseglo sporaz-umljenje in je kriza tako rešena. Izredni občni zbor »Dramatičnega društva», ki se je sešel, da reši krizo, nastalo v društvu vsled odstopa t. č. odbora, je sklenil soglasno sledečo resolucijo: »Občni zbor, vzemši na znanje poročilo predsednikovo in poročilo tajnikovo in doznavši tudi izjavo podpredsednikovo, kon-statira, da je nastal konflikt vsled nesporaz-umljenj, v katerih principijelno razmotrivanie sc občni zbor ne spušča, izreka pa vsakemu posameznemu odborniku kakor celotnemu odboru svoje neomejeno zaupanje in upa, da bo bodoče delovanje odborovo odgovarjalo temu zaupanju«. Vsled te enuncijacije občnega zbora jc stari odbor obdržal svoio funkcijo, in s tem jc smatrati zadevo kakor poravnano. — Utonil bi bil kmalu v petek ponoči g. J. Škrabolje iz Ilirske Bistrice. Prišel je z vlakom, ki pride malo pred polnočjo; v temi ie zašel mesto v Bistrico po cesti proti Dobrepoljam. Rešil ga ie J. Novak, ko ga je dobil, na pomoč kličočega v neki ograji, vsled deževja naraščujoča Reka ga jc že malone zalila. Zakaj bi se ne postavilo par svetilk na cesto v Bistrico in na križpoti v Trnovo-Dobrepolje! Okrajno glavarstvo je že bilo to ukrenilo, zakaj sc ni zgodilo, bo vedel načelnik okrajnega cestnega odbora Ur-bančič iz Trnovega-. Za razne volitve se Ur-bančič toliko zanima, zakaj se ne bi brigal tam, kjer bi se moral. Novice iz Metlike. Trasira se svet med mostičem sv. Ivana, ki pelje na Dobravice ter mostičem na deželni cesti, ki pelic v Črnomelj za kolodvor. Ta svet jc za kolodvor iako pri- praven; vendar pa je malo ocl rok za Metliko. Metličani bi radi imeli kolodvor za sv. Rokom pri »Korenovem« križu. Neki Metličan je baje rekel, »da bi bili morali metliški mestni zastop vprašati, kje da naj bode kolodvor«. — Ko so še spali gospodje, se jih je spodbujalo, naj se za stvar zavzamejo, pa so rekli: Mi dobimo železnico brez vseh poslancev; Metlike se ista ne more izogniti. — Zdaj so se pa gospodje zdramili, začeli so se namreč za stvar brigati. Dali so baje narediti načrt in bodo šli z njim h g. nadinženirju Opicu. Tudi mislijo neko prošnjo poslati na železniško ministrstvo. — Po Gorjancih in kočevskih hribih je te dni zapadel sneg. — Za naša vina so se začeli zanimati zopet stari kupci Kočcvarji in Ribničanje ter tudi Ljubljančanjc. Kupili so ga že več sto hektolitrov. — V Metliki smo dobili javno mestno tehtnico, stoji ob državni cesti pred nekdanjo Pezdirčevo hišo. — Samoumor lekarnarja. Lekarnar Adolf Gregorich, ki je imel v najemu lekarno v Skednju, se je včeraj v jutro ustrelil v desno sence v stanovanju svojega brata v Škorklji št. 335. Bil je takoj mrtev. Zapustil je ženo in več otrok. Glede vzroka temu samoumoru se pripoveduje, da je hotel lastnik lekarne oddati lekarno v najem drugemu lekarnarju. Pokojnemu jc bilo 35 let. — Stavke težakov v Trstu se »Narodna delavska organizacija« ne udeležuje. Stavku-jočih je kakih 1800. Iz svobodne luke so bili odvedeni z redarji vsi stavkujoči. One težake, ki delajo, varuje policija. — Nesreča na Bleškem jezeru. Dne 8. t. m. po 4. uri se je vračala z jezera dekliška Marijina družba. Dva čolna sta vozila proti Gradu, eden proti Mlinemu. Ko izstopijo dekleta iz prvega čolna na starem ladjišču, slišijo klicanje na pomoč in vidijo, da se je nekako v sredini proti otoku prevrnil nek čoln in par oseb se je borilo po vodi. Polasti se jih nepopisen strah in groza, posebno onih, katerih sestre so sc vozile proti Mlinemu. Vse so mislile, da so se ponesrečile tovarišice z Mli-nega, ki so pa bile v istem času žc na suhem. Nek fant iz Mlinega, cerkvenik iz otoka in njegov vajenec so hiteli s čolni na kraj nesreče in izvlekli dva železniška uslužbenca, ki sta se prevrnila v vodo. Kakih sedem minut sta se morala vzdržati na površju, da je prišla pomoč. Sreča, da so bili ravno ti čolnarji na vodi, sicer bi bila v par trenotkih oba izginila v globini, ker sta že oopolnoma omagala. V mrzli kopeli sta si lahko nakopala bolezen, prestani strah pa tudi nikomur ne bo koristil. Vzrok nesreče: neprevidnost pri vožnji. Rešitelji zaslužijo primerno nagrado. — Zopet nesreča. Včeraj, 9. t. m., povozil je na Bledu Baragov hlapec 2 in pol-letnega otroka Andrejčka, sina stavbenega podjetnika na Biedu in v Ljubljani, g. Andr. Tollazzija. Otrok je bil takoj mrtev. — Župnija Grad se odslej imenuje župnija Bled. — Promoviran jc bil na dunajskem vseučilišču doktorjem prava g. Karol Bicek, kon-ceptni praktikant pri deželni vladi v Ljubljani. — Manifestacija za splošno volivno pravico v Zagrebu. Na dan otvoritve hrvaškega sabora bo krščansko-socialno in socialno-de-mokratično delavstvo priredilo pocestno manifestacijo za splošno in enako volivno pravico. Krščansko-socialno delavstvo bo odkorakalo od Draškovičeve pivovarne na sajmištu, socialisti bodo pa korakali od trga na Ilici. — Urednik »Hrvatskega Dnevnika v Sarajevu je bil zopet obsojen na en dan zapora ali 15 K kazni. — Samonemški napis ima poštni voz na postaji Trnovo-Bistrica, s katerim prepelava postiljon od vlaka do poštnega voza. Poštni voz s Podgfada v Istri ima samo slovenski napis, zakaj ne tudi bistriški? — Največji in najhitrejši parnik avstrijske trgovinske mornarice so spustili te dni v Glasgovu v morje. Parnik »Marta Wa-schington« ima 14.000 ton in bo prevozil 17 milj v eni uri. — Shod državnih slug v Kopru. V nedeljo 8. decembra je bil sklican shod oddelka društva »I. avstrijskih državnih slug v Kopru«. Na shodu se je govorilo o avdijenci državnih slug, ki se je nedavno vršila pri ministrstvu. Razpravljalo se je vprašanje gmotnih, neznosnih razmer in težavnega položaja, v katerem se nahajajo. Z navdušenjem je bil sprejet predlog z željo, da bi se kolikor mogoče v velikem številu pridružili še drugi ne-udje k »I. društvu avstrijskih državnih slug«. Resolucija je bila soglasno sprejeta po programu shoda društva »I. avstrijskih državnih slug na Dunaiu« z dna 14. in 15. septembra 1. 1907. — V vodnjak skočil in utonil je pri Sveti Mariji Magdaleni Zgornji 26 let stari mladenič Josip Bizjak. — Umrl je v soboto v Celovcu deželno-sodni svetnik v pok. o. Rudolf Ullepitsch. — Na lovu ponesrečil. Iz Calumeta v Ameriki poročajo: Roiak Jos. Rožič iz Mo-ha\vka se je zadnji pondeljek obstrelil v nogo. Bil jc s tovarišem na lovu zadaj za Moha\v-kom. Plezal je čez neko posekano drevo z nabito puško. Medpotoma mu izpodrsne, puška se izproži in strel zadene rojaka v nogo. V Mohavvk v bolnišnici so mu morali odrezati nekaj prstov na nogi. Velika sreča zanj, da mu ni strel priletel kam drugam, ker bi ga bilo lahko do smrti pobilo. — Slovenski fanti v Ameriki in vojaštvo. Ameriška »Nova Domovina« poroča: Čedalje več slovenskih fantov pristopa v armado Združenih držav. Vsi, ki so sedaj vstopili, odidejo na Kubo, kjer potrebujejo Združene države več vojaštva. Sledeči fantje so odšli v vojake in sicer h konjenikom: Anton Lah iz Blok, Frank Mramor iz Sv. Trojice pri Za-vrhu, Frank Pintar, Ivan K^iar in Anton Strc- žaj, vsi trije iz Rakeka, Franjo Verbič iz Postojne in Franjo Filip iz Ljubljane. Vsi fantje so korenjaki od pet do glave in upamo, da bodo delali čast svojemu narodu tudi v tuji vojski. — Pogorela je v Lešah v soboto od 3. do 4. ure popoludne hiša Frančiška Bohinjca, ki je bil zavarovan pri »Vzajemni« za 1000 kron. Zažgal je šestletni sin. Da se ogenj ni razširil, so preprečili spretni domači gasilci, katere sta izvežbala gg. učitelja Slapšak in Labernik. Tudi dva tržiška orožnika sta prihitela pomagat. — Tatvina. Josipu Rozmanu, gostilničarju nad Lešami, je neznanec ukradel denarja nad 1000 kron in za toliko vrednostnih papirjev._ Štajerske nouice. — Umrl je na Bizeljskem 3. grudna so-dar Gašpar Pinterič, star 98 let. Svojo obrt je izvrševal do lanskega leta. Pokojnik je bil blaga in miroljubna duša. N. v m. p. 1 š Trbovlje. Umrla je Terezija Kuncj, po-štarjeva soproga. — Pošta Trbovlje II. je dobila telefonično zvezo s Trbovlje I. — Poročil se je paznik Viktor Ranzinger z Rozalijo Per-soglijevo. — V odbor Narodne stranke je izvoljen posestnik Franjo Dreo predsednikom; učitelj Josip Velkavrh tajnikom. — Danes se v prisotnosti okrajnega glavarja vršijo občinske volitve. š Nesreča. Mlinar Kretič iz Dečnega sela je padel v potok Soboto. Ko jc hotel vstati, se je uprl na nek kamen, kateri pa se je jel gibati in je zdrsnil na ubogega Kretiča in ga stisnil. Mrliča so spravili z velikim trudom iz potoka. š Utonil je v Sromljah blizu Brečic Ivan Slak; padel je v potok, ko sc jc izognil na občinski cesti prihajajočemu vozu. LjuDijansKe nouice lj Nevsemogočen Hribar. Z Dunaja se nam poroča: G. Ludviku Kotniku, posestniku na Opekarski cesti v Ljubljani je magistrat delal velikanske sitnosti radi gostilniške koncesije. Kotniku jc c. kr. deželna vlada dovolila koncesijo, toda magistrat je vložil proti temu rekurz na trgovinsko ministrstvo. Trgovinsko ministrstvo, pa je sedaj rekurz magistrata zavrnilo in Kotnik bode imel vkljub ljubljanskemu rotovžu gostilniško koncesijo. Iz tega se vidi, da Hribar še ni vsegamogo-čen in tudi ne vsegazmožen. lj Kap je zadela deželnega računskega svetnika gospoda Vinka Vizjaka. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. Ij Društvo trgovskih in poljedelskih uslužbencev je zborovalo v nedeljo. Govoril je na zborovanju gosp. dr. Vladimir Pegan. V poljudnem govoru je pojasnjeval vojaška vprašanja, se izrazil za dveletno vojaško službo, za odpravo orožnih vaj in pojasnjeval nova postavna določila o vojaških taksah. Shod je sprejel primerno peticijo na državni zbor. Ij Umrli so: Marija Leben, postreščekova žena, 47 let; Josip Kožuh, bivši strojnik, 77 let; Marija Bcrce, usmiljenka, 46 let, Radeckega cesta 11; Pavel Ravnikar, uradnega sluge sin, 5 mesecev; Jožefa Klandcr, gostija, 79 let; Anton Erjavc, kajžarjev sin, 23 let. Ij Pobegnil je prostak tukajšnjega 27. pešpolka Robert Sity. — Paznik pri tukajšnjem dež. sodišču, g. Ivan Borko je premaknjen v višji činovni razred. Paznik g. Franc Dcbevec je imenovan za uradnega slugo v Radovljico. G. Štefan Zvan je imenovan za definitivnega paznika. Ij Premog je prodajal te dni neki prenio-gar v neplombiranih vrečah. Ko ga je stražnik zasačil in pustil vreče pretehtati, se je konsta-tovalo, da je bilo v vsaki vreči 2 kg premoga premalo. Prcmogar se bode zagovarjal pred sodiščem zaradi goljufije. Ij Živega žalnega kozlička (TraHerbock) je našel zadnjo nedeljo neki gospod na pešpoti ob Elizabetni cesti, ko si je s težavo naprej pomagal. Nekdo mu je bi! namreč posnel z nogo desno krilno perot in poškodoval zadnji desni nogi. Vzlic tem neprilikam se počuti prav dobro v sedanjem jetništvu. Ij Sprejem gojencev v vojno mornarico. Vsled pomnožitve števila učencev na mornariški gojenski šoli, sprejme se več gojencev k mornarici, ki so nad 15 in nc nad 17 let stari. Pojasnila daje vojaški referent na magistratu. li Izgubljene in najdene reči. Služkinja Marija Medvedova je izgubila bankovec za 10 K- — G- Marija \V. je izgubila ročno torbico, v kateri je imela 8 K denarja. — G. Peter Rešeta je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. — Neka gospodična jc našla zlato žensko uro. — Neka druga gospodična je izgubila zlat prstan, vreden 50 K. Razne stuarl. Cene mesu na dunajskem trgu. Cene goveji živini na dunajskem trgu so padle od 2 do 5 K pri 100 kg. Mesarji pa niso znižali v podrobni prodaji cene mesu. Dunajske gospodinje agitirajo, da naj en teden ne kupujejo govejega mesa. Roparski umori. V bialski okolici sta dva neznana morilci umorila v Czanici gostilničarja in njegovo ženo, v Kentyju je pa umorjena neka deklica. V Starem Moabitu je umorjen trgovec Lehmann. Potre« v Siciliji. V sicilski provinci Cata-niji so imeli v soboto ob pol 11. ponoči hud potres, ki je porušil v Ztapaironi in Etneji več hiš. Nesreča na morju. Nizozemski parnik »Scheldstroin« je poškodovala neka jadrnica tako, da jc zapustil kapitan z 10 mornarji ladjo. Čoln jc pa prevrnil vihar in so vsi utonili. MHIJarderjeva zapuščina. V Ameriki je umrl predsednik ameriškega sladkornega tru-sta, Henrik Havemeyer. Zapustil je 350 milijonov kron, od katerih je v zapuščini določil 18 milijonov kron v dobrodelne namene. Velifcansk uspeh operete. V Ameriki igrajo od meseca septembra 1. 1902 vsak dan opereto »Plzenski princ« in sicer v dveh gledališčih naenkrat. V kratkem to opereto upri-zore tudi v Parizu. Stavka premogarskih delavcev ua Dunaju se je 6. t. m. poostrila, ker sc gospodarji nočejo pogajati z delavci. Upajo, da po stavki dunajsko prebivalstvo ne bo trpelo. Trčila sta 6. t. m. na postaji Palota-Uj-pešt pri Budimpešti dva tovorna vlaka. Ranjen je en zavirač. Znanost In umetnost. * Jubilej slovenskih umetnikov. Nocoj bo obhajalo ljubljansko gledališče 251etnico umetniškega delovanja odlične slovenske igralke gospe Borštnikove s slavnostno predstavo Ibsenovc drame »Nora«, v katere naslovni igri nastopi jtibilarka. Istočasno bo praznovalo zagrebško gledališče 251etni jubilej gosp. Borštnika, ki je danes eden prvih karakternih igralcev na slovenskem jugu. * Nova krasna slika. Slavni akadeinični slikar gospod Pao Jovanovič dovršil je sliko iz južnočenogorskega življenja »Boj petelinov« po motivih tamošnjih narodnih običajev. Ta slika je po celem kultu meni svetu vzbudila izredno senzacijo, posebno na Francoskem, kjer je bil slikar za to svoje delo odlikovan z zlato svetinjo. Založnik slik gospod Petar Nikolič v Zagrebu (Ilica 7), je dal po originalu sliko pomnožiti ter jc sedaj izšla krasna reprodukcija te slike, široka brez okvira 95 cm., visoka 63 cm. Okvir je krasno pozlačen in širok 13 cm. Cena sliki samo 50 K, kdor plača celo vsoto takoj, pa samo 45 K- Slika je razstavljena v oknu »Katoliške Bukvarne«, kjer si jo občinstvo lahko ogleda. »ionska in brzojma poročila. nujnost predloga za hitro rešitev nagodbe sprejeta. — osamljena »jugoslovanska zveza«. Dunaj, 10. dec. Današnjo sejo državnega zbora je otvoril predsednik dr. VVeisskirchner ob 11. uri dopoldne. Zbornica je nadaljevala debato o nujnem predlogu za hitro rešitev nagodbe. Pri glasovanju je za nujnost glasovala skoro vsa zbornica, tudi socialni demokratje, in jc bila nujnost sprejeta z ogromno večino. Poslanec Hribar jc vsled pritiska od doma glasoval za nujnost, lvčevič in Rybar sta se odstranila. Koncem glasovanja so se psovali češki socialni demokratje in češki narodni socialci ter drug drugemu očitali komedijant-stvo. Nekateri Hrvatje so upili »Fej!« Proti nujnosti so glasovali le češki radikalci, 16 Jugoslovanov, pet rusofilov in nekaj Vsenem-cev, skupaj 40 poslancev. Nato jc dobil besedo poročevalce o nagodbi dr. Pergelt. Beckova zmaga je popolna. Tudi proračunski provizo-rij bo rešen še pred Božičem. ogromna veČina za nagodbo. — hribar hoče z državno obrtno šolo v ljubljani kriti svojo bla-mažo. Dunaj, 10. dec. Večina za nujnost nagodbe je bila ogromna, večina je znašala nad 400 glasov. Poraz opozicije je popoln. Hribar je vsled strahu pred »klerikalci« glasoval za nujnost, sedaj pa razglaša, da jc za svoj glas dobil državno obrtno šolo za Ljubljano. Ta Hribarjeva trditev nima nikake resne podlage. Stvar ima v natančni evidenci »Slovenski klub«, ki se za stvar poteza. Zadeva je ravno taka sedaj, kakoršna je bila poprej: državno obrtno šolo v Ljubljani ima »Slovenski klub« že davno obljubljeno, izvršiti se imajo le še nekatera pogajanja z udeleženimi ministrstvi, posebno s finančnim ministrstvom. To je Hribar izvedel in bi sedaj rad vodo napeljal na svoj mlin, da bi skril svojo blamažo. Hribarjevo umešavanje v to zadevo ni škodovalo, pa tudi ne koristilo, škodovalo bi lahko kvečjemu, ako bi Hribar glasoval proti nagodbi Zadeva sc bo rešila sporazumno s »Slovenskim klubom«. Smešno je trditi, da bi Hribar kaj dobil za svoj glas, ker vladna večina je bila tako ogromna, da bi vlada lahko Hribarju še kakih 100 glasov proč posodila. Hribarjev brezpomembni glas ni prišel prav nič v poštev. Rezultat je neizbrisen: Hribar sc je osmešil. Češki radikalci so bili vsled ogromne večine za nagodbo silno ogorčeni in so glasovanje spremljali s »Fej«-klici. »jugoslovanska zveza« proti dr. tresicevemu govoru. Dunaj, 10. dec. Včerajšnji dr. Tresičev govor je povzročil v »Jugoslovanski zvezi« mnogo ogorčenja. V klubu so dr. Trcsiča prisilili, da je v današnji seji državnega zbora oddal dejanski popravek, da ni govoril v imenu kluba, ampak le v svojem imenu in da ni hotel nikogar razžaliti. stavka težakov v trstu. Trst, 10. dec. Stavkujoči nc puste delati nc le stavkokazom, ampak tudi drugim. Voznika so ustavili in mu zmetali vreče na tla, tudi več postreščkov, ki so vozili z vozički, kakoršne imajo ponavadi pristaniški delavci, so ustavili. Vsled tega je bilo aretiranih 15 oseb na podlagi določb združevalnega zakona. Tajnik zveze delodajavcev izjavlja, da bo ta stavka mnogo škodovala tržaški trgovini, a tudi, da jc nemogoče ustreči delavskim zahtevam; dclodajavci čakaio razvoja stavke in se ne vdajo. Delavci pa upajo, da bodo izsilili svoje zahteve. tristo krcmarjev kaznovanih. Trst, 10. dec. Pritožba tristo krčmarjev, ki so bili obsojeni, ker za pretakanje piva niso rabili dovoljenih priprav, jc zavrnjena in morajo plačati globe po 10 do 20 K. jabranska banka. Trst, 10. decembra. Predsednik »Jadranske banke« poslanec Vukovič je odstopil kot predsednik »Jadranske banke« in iz odbora, češ, da hoče imeti proste roke pri pomorskih stvareh. HRVAŠKA KOALICIJA V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 10. dec. Jutri sc vrne v Budimpešto predsednik ogrskega državnega zbora, Justh. V mažarskih krogili z zanimanjem čakajo kaj bo z njegovim prihodom. Predsednik hrvaško-srbske koalicije Medako-vič, je včeraj odpotoval v Zagreb, ostali člani koalicije ostanejo začasno še v Budimpešti. Budimpešta, 10. decembra. Hrvaško-srb-ska koalicija je sklenila vztrajati v boju ne le pri specijalni debati o pooblastilni postavi, ampak tudi pri debati o poročilu kvotne de-putacije. Vodja Starčevičeve stranke prava dr. Frank sc^ je danes nenadoma pojavil v Budimpešti. Četudi hrvaško-srbska koalicija nc veruje, da bi Starčevičeva stranka prava dovolila idemniteto, vendar hipni nastop njenega nasprotnika ni na koalicijo nič kaj radostno učinkoval. Zagreb, 10. decembra. Dr. Frank je imel konferenco z WckerIoin, nakar je odpotoval takoj v Zagreb. V dr. Frankovcm stanovanju je bila takoj po njegovem dohodu v Zagreb konferenca zagrebških zastopnikov Starčevičeve stranke prava. O konferenci se izda 'komunike. Resolucijonaški časopisi trdijo, da Starčevičanci ne bodo napravljali Rakod-czayu težav. Budimpešta, 10. decembra. Ogrski državni zbor nadaljuje danes debato o pooblastilni postavi. Poslanec dr. Vinkovič govori hrvaški. OGRSKI PARLAMENT IN SMRT ŠVEDSKEGA KRALJA. Budimpešta, 10. dec. V današnji seji ogrskega državnega zbora je podpredsednik Ra-kovsky v imenu ogrskega parlamenta izražal sočutje in simpatije švedskemu narodu ob smrti švedskega kralja. Zbornica je odobrila njegov predlog, naj se to naznani švedskemu parlamentu. VOJAŠTVO V ZAGREBU. Zagreb, 10. decembra. Sem je dospel es-kadron vojakov, da pomnoži tukajšnjo posadko za čas sklicanja hrvaškega sabora. KAPITAN POGREŠAN. Pulj, 10. dec. Kapitan Pavel Planer od voine mornarice se pogreša od 2. t. m. Ker je bil zadnji čas zelo potrt, se sumi nesreča. ljudski učitelji državni uradniki. Beroliu, 10. dcc. Virtenberški deželni zbor je sprejel predlog, da se ljudsko-šolske učitelje uvrsti med državne uradnike. SRBSKI SOCIALISTI PROTI RUSIJI. Belgrad, 10. decembra. Socialisti so predlagali. da naj skupščina obsodi razpust druge ruske dume in naj izreče simpatije zaprtim poslancem dume. Skupščina je predlog odklonila. OBRAVNAVA PROTI STESLJU. Peterburg, 10. decembra. Danes se je tu pričela obravnava proti Steslju. Povabljenih je 123 prič. Car je na Steslja jako ogorčen. Pri včerajšnjem dineju se je car napram višjim častnikom izrazil, da ga je Steselj osle-paril. Carju so dokazali, da je Steselj dva tedna prej, predno je Port Artur predal Japoncem, spravljal skupaj svoje reči. Listnica uredništva. Prosimo gg. dopisnike, naj pošiljajo svoje dopise naravnost uredništvu »Slovenca« in ne na posamezne osebe, ker se s tem mnogokrat lahko objava zakasni. Novo mesto: Za soboto prepozno došlo, včeraj ni imelo pomena. Drugič blagovolite prej poslati. — Gospodu, ki nam je poslal poročilo o Ploju: Oglasite se v našem uredništvu! ŽITNE CENE Budimpešta 10. decembra, Pšenica za april.......13 27 Pšenica za oktober......11"29 Rž za april.........12.47 Koruza za maj........7 54 Oves za april........8 65 Efektiv: 10 nižje. Najboljša prilika / za ' božični nakup t po globoko znižani oeni priporoča konfekcijska trgovina za gospode, dame, de6ke in deklice. f A. L Pred škofijo štev. 19. « 2397 22 * Delniška družba ,.ZDRUŽENIH PIVOMAREN" Žalec in Laško priporoča svoje »zborno pivo. — SpeciaUteta; ,Salvaiosr»* (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Siska (telefon st 187) ..... |>«5iljotw«f na dem ^prejeme restournter Myt«redneg©me" g. KržilniK (Telefon /,8. -—— Vsako soboto in sredo nov spored. ------------- c stave kakor obiftajno. i Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja med boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega sina, brata, strijca in svaka, visokorodnega gospoda F. V. E. grofa Lichtenberg za krasne darovane vence in za šte-vilno spremstvo na zadnjem potu tako rano umrlega izrekava tem potom v lastnem imenu kakor tudi v imenu svojih otrok ter ostalih sorodnikov vsem prijateljem In znancem svojo najiskrenejšo zahvalo. 2772 Ljubljana, dne 10. dec. 1907. Viktor grof in Fani grofinja Lichtenberg. Zahvala. ™ Ganjeni po premnogih dokazih sočutja ob smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta ozir. starega očeta in tasta, gospoda Vincenca de Toni=|a kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo se vsem najsrečnejše zahvalju-ljujemo. Posebno prečastitemu gospodu župniku, tukajšnemu šolskemu vodstvu, darovalcem prekrasnih vencev ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ranjkega. Begunje pri Cerknici 9. dec. 1907. Kuharica iftče službe, najrajši v kakem župnišču na deželi. — Naslov pove upravništvo tega lista. v*-* 1 -•« 2766 i - \ V stavbeno pisarno se išče za knjigovodstvo starejša 2769 s-i gospodično, katera mora biti zmožna tudi nekoliko korespondence v slovenščini in nemščini. Ponudbe naj se pošljejo pod »Zanesljiv« na upravništvo »Slovenca*. Berite!! Prodam hlfto z gostilno in vrtom na lepem prostoru v ljubljanskem predmestju v bližini dveh tovarn, jako pripravna tudi za trgovino. 2771 5—t Kupna cena okoli 12.000 krony polovica ostane lahko vknjižena. Ponudbe na upravništvo »Slovenca". Motorje na b.ncin ali plin, od 2—SO konjskih Kil, ki so po najnovejši in zbolj?am sestavi res izvrsten pripomoček kmetijstva ali pa obrtnika, ker delujejo za 30% ceneje kot parni ali električni stroji, so vedno pripravljeni za delo m labko priučljivi, postavljam po zmerni ceni. pod ugodnimi pogoji in strog m jamstvom, ter pošljem cenik, če se mi naznani, za katero rabo in s koliko konjskih sil. Priporočam ee tudi ucph ctltniPV za nakup in izvršitev w airOJClf za kmetijstvo, mline žage, opekarne — s pntrebn None muzikallle •• M lin. Hladnlka:::: Božična Slavospe- va op. 53. za solo, mešan zbor in orgije. Cena 1 K. Requiem v spomin f P. A. Hribarja, op. 52 , za en glas z orgijami. Cena 1 K. Čisti dohodek za f P. A. H. spomenik. ======= Petero Božičnih pesmi, mešan zbor, solo in orgije op. 44., drugi natis. Cena 1 K 20 h. __ Čvetero Božičnih pesmi op. 18. četrti natis. Cena 80 h. ===== V Katoliški Bukvami in pri Schwentneriu v Ljubljani ter pri skladatelju v Nov. mestu. Popolna oprema za novorojence, otroško perilo za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila C.J.Hamann, Ljubljana. Perilo lastnega Izdelka; ^ 1870 ustanovljeno 1870. ^ Spreten vrtnar dobi takoj stalno službo. 2-2 Kje, pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca". Slivovko 1 j 1902 letnik, razpošilja franko 4 litre za 9 K 60 v.( ; 6 let staro vinsko žganje 2 litra 5 R 60 «., • graščinsko oskrbništvo Golič, p. Konjice Šta-I jarsko. 2498 13-0 Podružnica ■ v Spljetu. 1 Delniftka glavnioai 1 1 K 2.000.000. t i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 priporoča promese na kreditne srečke . . . k K 18*—, žreb. 2. jan., glavni dobitek K 300.000 sračke reg. Donava i K 10'—, » 2. jan., „ » K 140.000 zem. kredit, srečke k K 5-50 » 7. jan., » » K 100-000 Vse tri promtse skupaj samo 32 kron. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 4 >/2°/o» vloge na tekoči račun proti 30dnevni odpovedi po 5o/0. _ 11 11 Podružnica a v Celovcu« s 9 Rezervni fond 1 t 1 1 K 200.000» 1 i 1