/ / » »- V4.I.JHI 31.m, ^932 ---- --priiog t'.- i^u- ■■ ■otovini_LhlO LX_V Ljubljani, v četrtek 31. marca 1932 Štev. 73 a Cena 1 Din ^H^ ^^ mmmmmm Jfc. ^^^^^^ . ^ ^^^^^^ Cek račun: Ljub- r/BSi m^a^^. TF i M % f M * ^T^ na t sag ^^^^ ^M mm M M f^^kf inozemstvo 120 Diu Uredništvo je » Kopitarjevi ui. Witi Progo-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitur-jeva b. telefon '^iMIStfSB B nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Problem Evrope in narodne manjšine Ra £govor urednika ,,Slovenca*4 z g« dr. Eivaldom Atnmendejem, glavnim logikom kongresov narodnih manišin je naš odbor izbral Dunaj za kongresno mesto. Nadejamo se, da bo ugoden geografski položaj privabil letos prav posebno veliko število delegatov iz vseh držav. Glavno vprašanje, u katerem bo obravnaval kongres, je razširitev obstoječih mednarodnih odredb v zaščito manjšin na vse države. Gotovo jo nevzdržno stanje, da veljajo odredbe ženevskih konvencij v zaščito manjšin samo /a nekatere manjše države, dočim manjšine v dragih državah niso prav nič zaščitene. Nc gre pa samo za odstranitev te velike krivice, radi katero se v državah, za katero te mednarodne konvencije za zaščito manjšin veljajo, gleda na te odrodbo nc1 morda kot na nekako pravično stvar, marveč kot na nekako prisilno obveznost, kar ima seveda za posledico, da ti zakoni zgubijo na svoji pravni podlagi. Zato ni zadeva samo prizadetih držav, za katere to konvencije veljajo, šc bolj je to zadeva manjšin, da se to sedanje stanje pravno neenakosti odpravi. Mi zahtevamo, da mora v bodoče v Evropi obstojati za vse države enaka mera in enaka zakonodaja za zaščito narodnih manjšin. Ravno to vprašanje dokazuje, da v mnogih zadevah no obstoja med manjšinami in državami nikaka različnost interesov7, marveč ravno obratno skupnost interesov. Drugo važno vprašanje, o katerem lwi razpravljal kongres, je problem: vera in ra.rW.no~4. to je o stališču posameznih cerkev k pravicam narodnih manjšin in to ne samo v teoriji, marveč <• praksi. O tom problemu bodo govorili in poročali ugledni zastopniki raznih veroizpovedi Problem Malte Kakor smo informirani, gospod doktor, s.l« bili nedavno na Malti?'. »Da, bil sem. Ko sem pred par meseci bil mod Katalouci v Barceloni, sem obiskal tudi otok Malto, kjer sem se skušal j>odrobno seznanili s tamkajšnjimi razmerami." i-Ali sto pri tem mogli ugotoviti eksistenco kako posebne malteške kulture iu jezika? i Malteški jezik, ali točneje malteški idiom. Ki jc sestavljen iz posnetkov iz arabščine, italijanščine in starega feničanskega jezika, brezdvomno obstoja in se bistveno razlikuje od italijanskega jezika. Italijanski jezik je na Malti jezik izobraženih ljudi. Od davnih generacij je italijanščina jezik intelektualcev in zato podlaga razvoju malteške kulture. Zatiranje tega. jezika bi pomenilo zatiranje kulturo, odstranitev onih temeljev, na katerih malteško prebivalstvo gradi svojo kulturo. Lord Strickland. bivši predsednik malteške vlade, s katerim sem imel priliko osebno razpravljati o tem problemu, je zastopal stališče, da poleg malteškega, idionia zadostuje angleščina kot Kremdsprachce. To je po mojem mnenju napačno stališče. Na Malti bivajoči Angleži žive popolnoma ločeno od malteškega prebivalstva in prav gotovo nimajo ambicije spodriniti italijanski kulturni upliv in ga nadomestiti z angleškim. To sploh ui mogoče. Razumljivo je, da jc ravno olv-javljcna odredba angleške vlade, da se italijanski jezik odstrani iz šol in sodiš«, izzvala med malteškim prebivalstvom razburjenje, ker se boji popolnega. zatrtja svoje dosedanje kulture. Značilno pa je, da se to razburjenje ni polastilo samo prebivalstva nu. Malti, marveč vse italijanske. javnosti. Vse italijansko časopisje obžaluje. — kar jc zelo razumljivo, — f« postopanje Anglije proti tradicionalni italijanski, kulturi mi Malti. Kakor so poročale »Times«, je italijanski državni tajnik v predsedstvu vlade Giuntn oh priliki nedavnega, obiska na Malti živečim fašistom, pretil celo « nekim splošnim pokretom ljudstva, ki ga 1m» moralo izzvati to angleško postopanje na Malti. Giunta je po »Times« govoril tudi o tem, kako čso se spremenile v teku časa, razmere v Trstu, odkoder jo on domu, Vendar jc italijanska vlada to poročilo ''Tirnesi o političnem značaju Ginn-tinili izvajanj dcmantirala. Bilo bi pn pogrošno mi- liti. da je malteško prebivalstvo napram Vngliji iredentistično. Kar hoče, je samo priznavanje individualne kulture iu zahteva pravice zu jezik, želi pa še dalje ostati pod angleškim vladarskim žezloui. Da italijanska javnost toplo podpira malteško ! prebivalstvo v tej borbi za ohranitev kulturno in narodnostne individunlitetc iu jezika, je seveda popolnoma, v redu in razumljivo. Obžalovanja i vredno dejstvo pa je. da u« italijanski strani ni-! majo ravno takega razumevanja za težnje po o lira-i nitvi svoje bitnosti, svojega jezika, drugih narodov. predvsem Slovanov in Nemcev v Italiji. Kulturna avtonomiia koroških Slovencev Kako stoji, gospod doktor, s kulturno avtonomijo Slovencev mi Koroškem? Kaj mislite o tem?« Kot Estonec, ki sem srojčas vodil pogajanja m kulturno avtonomijo tainošnje nemške manjšine, moram seveda v največji meri obžalovali, da avtonomija Slovencev na Koroškem doslej >e ni izvršena in izpeljana. Vendar je moje (čvrsto prepričanje, d» ho moglo in moralo v hotloino-ti Ljubljana, 30. marca 1032. Že skoraj osem let dela dr. E w a 1 d A m -m e n d e, glavni tajnik kongresa evropskih nar rodov, l dr. Vilfanom na organizaciji ženevskih kongresov. Predno so bila organizirana ta vsakoletna važna zborovanja evropskih manjšin, je bil dr. Ammende v svoji domovini na Estonskem voditelj tamkajšnje nemško narodne manjšine in je kot tak z uspehom vodil pogajanja z estonskimi strankami o kulturni avtonomiji manjšin. Ti estonski zakoni o kulturni avtonomiji so v veljavi rttej. ž« sedmo leto v splošno zadovoijnost vsega prebivalstva. Nekdanji nasprotniki tega zakona med estonskimi večinskimi strankami priznavajo danes, da je bila brez vsake podlage bojazen, da bi mogla avtonomija ustvariti nekako /državo v državi ali voditi k odtujitvi mod v<£ino ui manjšino. Pokazalo sc je ravno nasprotno. Kulturna avtonomija je ustvarila najlepše soglasje med vc-finekim narodom iu manjšino. Manjšinski kongresi Ne bo odveč, čc s pur besedami omenim«) tudi važnost ženevskih manjšinskih kongresov. V teh kongresih so organizirani in sodelujejo po svojih zastopnikih: Slovenci in Hrvati iz Italije in Avstrije; Rusi iz Estonske. Lalvije in Litvo, Češke (Podkarpatska Rusija), Poljske in Romunije; Madjari iz Jugoslavije, Češke in Romunske; Bolgari iz Romunije; Grki iz Italije (Dode-kanoz); Nemci iz skoraj vseh evropskih držav in končno K a I a lonci iu 15 a s k i. To dokazuje, da delovanje g. dr. A m m e n -d o j a ne obstoja samo v organiziranju kongresov. Glavna njegova naloga jc. da vzdržuje -živ kontakt med skupinami, ki pripadajo tako različnim narodom in državam. Radi tega je g. dr. Ammende gotovo med diplomati, ki največ potujejo. Povprečno obišče letno dvajset držav. Zdaj ga vidimo v Barceloni, zdaj v baltiških državah, zdaj v Dobrudži, zdaj ob Adriji, kjer ima vsepovsod številne prijatelje iu jo povsod radostno sprejet. On je dobro znana pojava na vseh mednarodnih konferencah in vživa v diplomatskih in posebno šo v časnikarskih krogih izredno simpatije in velik ugled. Na teh potovanjih je dr. Ammendeja zanesla pot tudi k nam v Ljubljano, kjer se je za mikaj ur ustavil na povratku iz Bruslja iu Švice. Ljubeznivo nam je dal zanimive izjave v nekaterih problemih: Zborovanje v BrusPu >V Bruslju sc je vršilo zasedanje permanentne manjšinske komisije Zveze lig za Društvo narodov. To je — kakor znano — organizacija, ki Ima največje zaslugo na polju zaščite manjšin. (Opomba nred.: Znano .ie poročilo gospe dr. Bak-kor van Bosse, zastopnic«; holandskih društev, ki ga je na zadnjem kongresu dala o svojih utisih s potovanja po Primorskem in s tem poročilom vzbudila živahno zanimanje po vsem svetu za položaj Slovencev v Italiji.) Letos bi v Bruslju imel priti v razpravo angleški predlog o zaščiti manjšin. Od te razpravo stiK. si mnogo obetali, ker bi prišlo pri tem na dnevni red vprašanje obvezne zaščite manjšin v »■seli državah, (l predlogu pu se ho razpravljalo Eole junija na seji sveta v Parizu še pred velikim '.finim kongresom Lig za Društvo narodov. Kdaj vrši vaš kongres in o čem boste na tiom razpravljali Dunajski kongres Letošnji kongres evropskih narodnosti se bo prvič po sedmih letih vršil ne v Ženevi, marveč ua Dunaju. To pa iz tega vzroka, ker jo bivanje v Ženevi, su bolj pa potovanje, v današnjih čusili splošno krizo predrago. Gotovo je tudi. da bo v Ženevi po dolgotrajni mzorožitveni konferenci nastopila utrujenost posebno med časnikarji. Zato Dunajska vremenska napoved: Oblačnost bo polagoma vedno večja, na zapadu bo morda žo ■začel dež, pozneje pa bodo nastopili zapadni ve-Irovi. . , Velika požarna katastrofa v Zagrebu 4 mrtvi, nad 30 ranjenih Strašna eksplozija filmoi Zagreb. 30. marca. ž. Snoči, 10 minut pred polnočjo, se je zgodila v Zagrebu na. Dolru št. 1 ob Jelačičevem trgu velika katastrofa, ena najstrašnejših. kar jih beleži zagrebška kronika. V omenjenem času se je pripetila v laboratoriju Star-filma strahovita eksplozija, ki jo popolnoma uničila vsa stanovanja v II. nadstropju. V laboratoriju sta bila ob tem časti zaposlena dra nameščenca Star-filma in sicer Siišin in njegov pomočnik Rub-čič. Pri delu je nenadoma prišlo do kratkega stika ter je pri tej priliki plumpn objel film, ki je ob veliki eksploziji dvignil strop, tako da se je požar razširil šc na III. nadstropje in na podstrešje z velikansko brzino. Zaradi strašne eksplozije je v poslopja na-tala velikanska panika. Takoj jp bila obveščena policija, gasilci in vojaštvo, ki so v najkrajšem času prispeli na mesto nesreče ia ki v prvem trenutka niso niti vedeli, kaj naj napravijo radi velikanske panike in zmešnjave. Ljudje so iz IV. nadstropja skakali skozi okna na cest«. Stopnišče jp bilo namreč v plamenu, radi česar je bil vsak izhod nemogoč. Med stanovalci je tavladal strah proti smrtjo, tako da ni nihče mogel trezno misliti na. rešitev. Prizori so bili strašni. Ljudje so vpili aa pomoč, ki pa se je mogla nuditi ob tistem času le z ene strani. Vendar je uspelo gasilcem, da z velikim naporom in v nevarnosti za lastno življenje izvleče,io prebiTalce iz stanovanj. ki so jih nalo prepeljali r bolnišnice. Reševanje poslopja in prebivalcev je trajalo polne tri ur«. Zadnja je bila rešena služkinja dr. Miktilina. Ona je t svoji sobi mirno spala ob času. kt> s« se zunaj odigravali tragični prizori, in šele. ko so prieple črpalke brizgati vodo v njeno sobo. si je ogrnila plašč in odšla iz poslopja. Ob pol 5 zjutraj se je posrpčilo gasilcem lokalizirati požar in onemogočiti širjenje na druga poslopja, med tem ko je v samem poslopjn še vedno gorelo. Gasilcem je uspelo rešiti sosednjo novo zgrajeno I>alačo Srbske banke, cerkev »v. Marije in palačo t rž,nega nadzorstva- Uspelo jim je tudi rešiti stanovalce ia gorečp hiše, pri katpri priliki pa se jc izkazalo, da jp bilo mnogo žrtev. Prebivalci, ki so iz višjih nadstropij skakali t razpeto platno, so dobili težke poškodbe. Noka žpna si jp pri skoku razbila glavo, sam lastnik hiše, Fpr-tlinand Ilostulič, ki stanuje v II. nadstropju, pa si je pri >koku /lomil nbp nogi. Njpgova soproga jp dobila težke poškodbe na rokah. Zjutraj, ko jp bil požar ouipjpn tudi že v notranjosti, so našli dvp zogljeneli trupli, otl katerih je eno ležalo na stopnicah. drugo pa v podstrešju. Vspga so bili š t i r j p mrtvi in 20 ranjenih. Zogljpneli trupli še niso mogli identilicirati. Ranjenci so bili takoj preneseni r kirurško kliniko ter v bolnišnico usmiljenih sester, kjer so sp odigravale pretrpsljive scene. Ranjenci so r velikih bolečinah še vpdno vpili na pomoč, število žrtpv bo vspkakor še vpčje, ker sp veliko število prpbivalcpv 4p ni javilo, niti ni zahtevalo pomoči. Od uglpdnpjših ospbnostj jp ranjen dr. "Miskulin. znani zagrrbški odvetnik. »Tilindpr srpfpc 0 samem požaru sc naknadno čitjp, tla jp lastnica delavnice Star-filma gospa špoljarie odpotovala snoči z hrzovlakom obenem z Will> Forstom v Split, medtem, ko so njeni nameščenci ostali v laliorato-rijil, kjer so prevajali film i. naslovom »Cilinder srpčc«. Operater zatrjuje, da jp iskra užgala lilm, radi česar jo nastal požar in eksplozija. Ker sp je t tem prostoru nahajalo skladišče filmov, jp urgani lilm prenesel ogenj šp na ostalo zalogo filmov, nakar je sledila strahovita eksplozija, otl katere ni bila porušena samo hiša, od katere jei zletel v zrak del strehp, ampak tudi okna sosednjih hiš. Prpbi-valci sosednjih hiš, ki so radi eksplozijp v pauič-; nem strahu bežali iz stanovanj, so paniko še povečali. Požar se jp razširil tudi na pritličje, tako tU od vplikpga poslopja stojijo po požara samo še goli zidovi. Vsi stanovalci izgorele hiše so ostali brez prpmoženja, v kolikor niso hili zavarovani. Skoda na poslopju znašu ppt milijonov dinarjev, zavarovano pa je pri zavarovalnici »Dunav« »a 4 I milijone Din. Star-lilmu je zgorelo 30.000 Din v gotovini. Približna škoda sp šp np morp določiti, ker je prevelika. Moč eksplozijp je l>ila tako silna, da je razbila zid tržnega poslopja, ki sp nahaja t bližini. Pritisk in materijal, ki jp zletpl na tržnico, sla prebila betonsko ploščo. Ves gornji zid poslopja sp je nagnil in obstoja nevarnost, da sp vsak trenutek zruši. Požar v notranjosti poslopja jr trajal ves dan. Gasilci so neprestano v službi. Junaški reševalci Pri reševanju sta se najbolj izkazala Ivan Weiler, ki jo sam rpšil iz ognja ospiii oseb, in tipo-graf Lovrič, ki jp prav tako rpšil življenje številnim osebam. Neka gospa se je držala pol urp ob robu okna, kpr sp ni upala skočiti v razpeto platno. Končno sp jp dvpina gasilcema le posrečilo, tla sta ob robu hiše prišla tlo okna in jo rešila. Ponesrečenci V bolnišnici usmiljenih sester leži najvp* ponesrečencev. Odvetnik Miškulin jc laije ranjen na licu in nogah. Njega jp pksplozija ujela r postelji in ko je slišal detonacijo, jp takoj prebudil žpno In dvp hčerki, s katerimi jp pohitel po stopnicah, ki so bile žp v plamenu. Z velikim naporom so pri-spoli tlo I. nadstropja, odkoder so sp spustili na tržnico. Najvpč jp trppla družina Radiiiča, veleposestnika if Kupetrn ua Braču. V preteklem IpIii se je preselil z žpno in petimi oiroci. za velikonočne praznike pa jp prišel na obisk, kjer ga je zattela nesrpča. Ob priliki drtonacijp so sp žp vsi nahajali v posteljah, eksplozija pa jih je vrgla po tteh. kjer so obležali npzavpstni. Bil in« naj-tarejši sin Ljubo je ostal pri »vesti in rpšpvol mlajše brate ter jih jp lavlpkpl do prvega nadstropja. Mladenič jp večkrat moral hiteti nazaj in ponovno reševati. Mater« Ljube Radniča in njegove sestre pa niso mogli rešiti in se no vc, kakšna usoda ju jp zadpla. Nadalje jp bila hudo ranjpna Marija Kunst iz Sv. Pptra, ki jp služila pri npkpm uradniku Srbske banke. Nj* so ranile razbite šipe na glavi. Odpeljali so jo s taksijem t bolnišnico. Tpikc poškodbe jp dobila tudi Sava Vpronika. ki so jo prav tako ranilp razbite šipp. Na kliniki se nahaja nekoliko ranjencev, med katerimi jp tudi Greta Snhota, vdova majorja. Ranjpn jp nadaljp tndi dr. Zirnmermann. Skupno število ranjenepv, ki so v bolniški oskrbi, znaša 29. Po obvestilih gpolizičnega zavoda zabeležili eksplozijo tud i spizmogrnli. Valovanje okrog po slopja jp Irajalo kakih 12 sekund. Po tem se tla sklepati, kako strašna jp morala biti ta eksplozija. Zaradi katastrofe je ustavila poslovanje mestna tržnica. Na mpsto npsrpčr so prispeli župan dr. Nrkulj, poveljnik savske divizije llodv, policija in vojaštvo. Liška proga prosta Belgrad. 30. marca. AA. Generalna direkcija državnih železnic poroča, da je od !(0. marca t. 1. spet uveden ves promet nn progi Prijedor—Knin med postajama Knin—Drvar, ki jc bil prekinjen ' zaradi snežnih žametov. do nje priti. Vsekakor bi bila taka rešitev za obe strani od največje koristi in interesa.« Podonavska fcderacija in Panevropa »Kakšno je Vaše mnenje o t. zv. Podonavski federaciji in s lem v zvezi o rešitvi munišinskega problema v teli državah?« s Po mojem mtieju ni prav nobenega dvoma o tem, da je nerešenost manjšinskega vprašanja v raznih državah, ki pridejo v poštev, bistvena ovira za resničen in trajen sporazum med srednjeevropskimi državami. Sporazum med temi državami je samo takrnt mogoč, če usoda sorojakov v sosednih državah ne ho vedno in vedno zastrupljala in slabšala odnosov med narodi in državami. To bi morali uvideti tudi voditelji panevropskega pokreta. Samo r geslom »Pan-Evropa nc bo mogoče zacelili vseh ran. Če ne bodo odstranjene obstoječe ovire za /bližanje med srednjeevropskimi narodi, po mojem mnenju sploh ne more priti do 1 Pancvropc.«! Francosko nemško zbližanje Kako vlogo daiete pri tem problemu fran-| cesku-nemškega zbližanja? Ali je sploh mogoče?« Kavno kar se tiče francesko-nemškega zbli-žanja, jc največja ovira — to je alzaško vprašanje v toliko odstranjena, kei karnsko pogodbo prostovoljno odrekla Alzacije in v Nemčiji danes nihče več resno ne misli na nežnost zopetne priključitve Alzacije Nemčiji. Tudi voditelji alzaškega pokreta za avtonomijo nimajo — kakor se pogosto čuje — nobenih separatističnih ciljev. Borijo se samo za priznanje narodnih pravic, za ohranitev jezika in narodnostne individualnosti, pri čemer pa vedno poudarjajo, da ne delujejo za odcepitev Alzacije od Francije. Zelo žalostno je, da se od irancoskc strani gleda na ta pokret z nerazumevanjem, da se napak razumeva pravi značaj alzaškega domoljubnega gibanja in da v njem stalno vidijo državi sovražen iredentizera. Trajen sporazum med Francijo in Nemčijo, z« katerega danes ni prav nobene ovire, bi odločilno in ugodno vplival na vso evropsko miroljubno politiko. Na vzpostavitvi take mirovne politike v Evropi delamo ludi mi, delajo naši kongresi. Mi sku-Samo potom sodelovanja in solidarnosti v smislu priznavanja vseh pravic vsem narodom spremeniti evropsko mentaliteto. S tem pobijamo iredento in skušamo pospeševati trajno sporazumevanje med narodi in državami.«; »Veliko zadoščenje imam v tem,« je končal g. dr. Ammende, »da morem ugotoviti, da ae nahaja naš pokret že leta pod izvrstnim vodstvom spoštovanega g. dr. Vilfana in da odločilno vpliva tudi še drug Slovenec kot predsednik Zveze manj- S Iran 21) »SLOVENEC :, dne al. marca l(Jo2. Vprašanje Jesenic V dobah gospodarskih krtzje položaj defciv-clva najtežavnejši. \ ich dobah namreč izgublja delavstvo s.-ox pridobitve 1» prejšnjih let, Podjetniki, pa so tudi vui-ni izrabljati slabe čase na račun delav stva, že \ času uobrc' Uonjuniniiri; ,.ni»u pripravljeni dajati deiavstvu večjega deleia' na dobičku, v dobah gi soodi-rokih k'i* pa rfedl . poet'-hajo- v*i socfjnlni čut^, zlasti Uo gre za ohranitev preje pridobljenih dobičkov. l .idUa re'n u* j«, da delti, sivo -od ' dobre konjunkture .nima nooffif^o dobička, nasprotno pa mor;; v času krize nosili najhujša njena bruinena, ker izgubi delo in s tem ed^no niožBIjst du -pre»ivi s.?be In svojo družino. l oseono •»» inj«j it,«« sm^vrm naravno«! ntiskok itapitsla ua delavstvo. Zelo verjelno je, da stojimo se pred nadaljnjimi ustavitvami obr a v o v, li, o e zal nikjer r.e kažejo znaki izboljšanja. Z ustavljanjem obratov pa se izvriuj$ pritisk na dala\slvu, da sprejema /.opelno .-.uvedbo dela, toda s teil uii žrtvami pri plačah. Vsei nn i j; /notli ie 'napo« s!k'»-ko nizkimi zaslužiti 'se mora zii'doVo1|ovafi*nas?'de'-lavstvo. Sedai pa se jim ,rai'.ajo i >.» nada'js žc itak majhni . za«lir< ki p,id pret v,- :o gy: pod,irske k*-M, kijpa vendar le omof.oča iitznifl) (-lavnim raVia-teljem; da žive 5e nadalje tako SircSTfo"življenje, ki bode \ oči vso delovno jovnost. V časih dobre J konjunkture se prepad in socialna razlika med | kapitalom in delavstvom ne kaže tako izrazito kot j v časih gospodarskega -pomanjkanja. Tedaj pa stoji, j nasproti bedi' delavstva šc nadaljnje neokrnjeno izobilje, v , katerem - • ive,. odlični predstavniki kapitala. V teh .težkih časih, ko. - zahU-aji od jiuie narodne skupnosti toJike ziv, e, iraa kapital |>Julia ušesa. Kvc.čjemM čuje.ino, koliko .je ia itli, yoi dal v dobrodelne namena misleč, da. je s-lem izvršil vsy,;,svojo d.olžjiosl. To^a. to-jp. v takih j^r merah premafo. Danes, l,o tu potriibiie lyliko ve, ie prav, če tudi kapital- doprinese'' svoj delež- I k ublažitvi krize, f.t -det'«ž bo bolj "zalege! kot pa če odvzamemo i/^-etai dcjvcetu. v^lik i.c-l..aj.ilui- j v egu zaslužku, » jim .".nadomestilo nudimo, nekaik- | eno miloščini.'. ... inflacija je n #0, 'pi. iv«, t-i no o nt a kriz* uiueri -k" lilij«' '.imeuin fi-'l«l.in linij kata truialoii 4UN • «J. Dala r poda vnaprej. in jliei; radi tega. ket se kongre* 11» inui-c /i-iliudti -o-d t- odredb. ku t aro; nuj l"»'ke;' r^(iii'njc' llčl,iTjr> Salu v/m nij- ja , udi l-rahit-ijn. He bi Frufi ijn. kliUor'ie Ainerloaiii zejp bo j i jo.., -e-flaj pole^niih'iii''.Aiherike šo i dalo svoje zlato, bi imela -Icfr od feua "ogromen dobiček, ki bi i«i* bil . '•Io luatk'iUiije,u. 'A>; korak hj uumreč luiiel za-,po- ..»lcllici} -o vočji pi.ijec dolarja, tako (la Hi kotli no bila «eniii«ka \>ak,'ttJgovHjia izui.-na nu>i( Francijo iUvVmrrik«, kar iii Imeli« "bi oj< piidodipc tudi za odiioSiije l rnili-lje z vsom platini svetom. /,nUi ni verjelno,- tla . hi -I ram-ija.-potegnila, -v-oje z,lato.,i/, nirvike, kav bo ,-e.Vedn imelo- zanjo nepf-ijetnp po-'Icdll-d v t li kili izgub ITiiiieiiekili dept./.Hov, .podobno, jčaivir ji b'jlo tu. U-daj, ku Jo. Velika Bdbiriija opustila zlato.pariteto. Francoski, politični in finančni krogi .-io iploh hudo boje, da jic bi kila' tudi Francija pri-dljen-i. iflr opusti zlato ffffltelK Kar .se tiče Amerike same, mnogi opozarjajo na primer Velike Britanije, ki je z veliko enerjdjo in služnostjo svojega naroda premagala- šier-linga v primeroma zelo kratkem' času. Trnla -1i(»-?r«e- • 'de-na to, da lake iunt lile solidariK.-ii v denarnih zadoviili v AnuerilU skoraj popolnoma iiuiiijkiiV ker je .pppolnfniia niiiclr ana o i ki i l i 11 a"! is t j čl i mi i duh a, zato opozorilo na angfrcžki prjuier. j^č Ijo veliko iz- 'PaNz. .hini-ca. To Koraku' angle^Ke«:} pr.-ad-V«i ti.Jo ,-iiei''•'icafy'oy«mi 1^.111 i.-ijlitrvij žil sftsf^jigJ; šljV jli'.;,'iJ.: ,-'ij, v zjiui-M ppdpnav -ke.jjo-inilai^ii-' 'ijJ.Hj-:, je z.af('-la \ lukaj^njeju casppiaju j.elo živfhna .diskusija, ki v uiijo-lr;-j:-i luči o-JKriva jH.ljtičuo -stj'iW ial^; .uiltje. 1. :> ičtir-Up čjsVpi.-je. na pVini-T .-■ pi ; i'";iv]ja";hn r, , . , . : sfratl A-iu-lije.-.i/.ia-v-ljajoF, 'da ražunio nlieffo^Mfii^o- Danes 1« • i.it>ga držav, v Hospoa^sLcm ziv-'. j Wlda, ki'>.A i4en ifaHu' mifr, da "I,? li-. ropa i,i,7?Ia :, ; ", /iv- i vn}iJ{f, ,d ^ I1(t1)cli rfjjHll- (fa hi Evnipii imela ,ko ve-:V' " ^01'1J0' U- j v,;.. I: ilair' da Ve .in U, rispouarska polud.a, ki ,c prepovedovala ,^,-jij' ^ ^MMga^i- c države v g- -pod.-.rskc m skalne oa- 1 ,,lj.ijlllu „„„, i-ranclio in v uglijo, De-ničarskd rfa Jienju veli.1-beralna gospodar: vmelavpnje nošujc, »e j« i...,m ,-4 j,-ojo-.t-rpžj« kapital" 1 borbi z d»|av. ivom, iii j« zahtevalo vijdiio v,pč in'j več pravic. Danes pa, .ko smo v krizi, apelirajo na državno pomoč, torej na javno pomoč celo indu- | štrijcl, ki ro še-praj nedavnim odklanjali vsako državno in11-. > encijo, ko je šlo za izboljšanje delavskih razmer. Posebno pa ne. moremo pripiistTU, da bi bilo V teb raWah del, ~ o mi^t ja ne- c,c(?kljiva 6Veiinja. To.pa - tako men milost izročeno kapitalu, ki izrabi« težko .priliko l| ft- vz angleškim stali.«-. iiiin.i med Kranci 10 Iu vns;lijo, ii lialTstiCiio". cifspjd^v ' —. lakti jieu Jaj jiiju'-' L;la'-ila'. jrvirar.d!; bfoka -'- a' /ume angleške politike.', ki i vi'.h- : ohrani v o vi o ji kiti medtem ko frau-' ujo,Sl:i je •'.'.jaJ.,a|jm- v to, da v a Irdlnio. ii;' o pri nas gospodarske razmere 's.-ja|-nč, toda tudi na emu kapitala' sp ne-gedi še tako slabo, da bi ga morali v 'tatii mert ščititi, tfakdr je ?;iščile pc-tebiio v prvi vrsti delavstvo. i'o so v idiki, Iii bi morali biti odiučjlnj v 11 zadevah | , _j j^fuuii 1 lil i ena"" in" ; -'i.sp.t 'li,.-/.enicIjA. EV.ifop'6 iippio-g»-ča. akt), so veiaaj.jjiij pi»g'ydj),a Ji-1 smal.i-a.koi.iie- tako meni Herriotov ni, k t tt-ikn- . i '1- aiitaiit.vki-IjPod reševaiija evropf bfhircv i^lfljiicfevalh6 ft«tal'e' velešfle. "oziro :. bremena ,krize.'na delavstva j ^Mi^lu bf ce -Evropa-no^dtita Hanii^ti liT.':.ci?'o-' kako" na:-pofl-|,agi hajtešnejše fraiičtfšlfb- evropskih prp-pziroma jiln - ji>',)vrliii' siihto"p6š1ra'm;kn" vlogo. Vresnieenje p,o-, , - ' 1 Ttb.niivsVe oiifje,' Iii ni sanu» gosjiociarsM. ampak ' ' Jj 1 .....' ,!r P°'|!;M' I' ' ^li- nctr. (»ili^-minttiitno .lpuliliSeu «ofe samo, če vsi. ncizvzemlt Francije, storijo kon-(■"s;jc, .'.ki v to.-f-svrl»« iielzOgiMlc — tako piše da socialna politika še ni postala tako odločilna po noč potronnim slojem prebivalstva, kahpr to hleva t -?»n. •«' tu--- No4a j kicL-- pre«'ovlfala '-• < i.Voj' n.-«^ačjf"uSi)eK' i'n r.eg-.i drngaga Interes^ kakor'-da vi.-če e^ nadalje svoje dobičke. Svoječasno, pred ustavitvijo, obrata na «Ic?e-nicah, smo s!:'i«li mnogo o veliki inozemski koriti urcnci naši kovinski industriji, Toda z ravno to inozemsko konkurenco pa o obstojali dogovori, ki so regulirali prodajo v naši državi. 'Alt se je Tvej izkazalo, cia kartel še ne zadostuje /4 n?mo-tc-io do|~ičkanosno obratovanje? Ce bi Jesenice bile izven ko rt cla, Iii gotovo imele la£jc,'st3\isč'e napram -ilfoz^insfti konkurenci, ker bi jih njarsi-1;. teri domač fjiktor podpiral v boj-b! proti premoči Inozemske konkurence. Pojavila se je tudi zahteva po povišanju carinske zaščite. :N!aša carinska zaščita res ni sistematična, vendar pa omogoča, da sO cene na našiH tržiščih znatno višje kot v inozemstvu. Smo proti temu,- .da sp carine'še nadalje zvišujejo, ker to ne pomeni ničesar drugega kot obremenit;'/ notranjega trga v korist kapitala. Na splošno pa še naša tndnstrlja glede carinske zasčne nima dosti pritožiti, naspretrio pa njeni ionsumenti več kot preveč, ker se dogajajo slučaji, da postaja previsoka zaščita predmet. 'zlorabe. Kar se ličc omej-itve. uvoza inozemskih Izdelkov, je- to razumljiva zahteva, ki bi morala prevladovati ^ naši trgovinski politiki. Dartes je sicer zelo pozno za take ukrepe, ko je že toliko obratov zaprtih, vendar pa' še rie prepozno. Pri vsem tem po moramo zahtevati, da takjh prednosti domača industrija ne porabi za povišanje svojih cen iq dobičkov, , , ., . . Sploh je vprašanje naše kovinske industrije ,v najožji zvezi z uvozom teli izdelkov. Na eni strani škodujejo domači industriji reparacije, na drugi strani pa o si nekatere inozemske dru/ibe ■ znale za svoja dela zaiigurati cene, po katerih bi naša domača podjetja prodajala z velikim dobičkom. Poleg tega so znala ta podjetja, ker financirajo sama d-.-la, dobiti si pri uvozu ugodnosti, n. pr. '.prostitve carin za izdelke, ki bi jih morale .pra- • > doma nabavili v nasi državi in pri katerih so do- , plači podjetniki oškodovani. Nadalje, sistem naših d.žavnil) dobav ne zasigura dovolj stalnosti obra-ifev/iiiju, ker prihajajo n; pr, plačila prepočtisi in se naročila nagromadijo, namesto da bi se gospd-Jaflekgi razdelili skozi vse lelo. Praksa v neknte-tih drugih državah je pokazala v, tem pogledu že l#pe viipehe iu ludi pri nas bo treba misliti.na to, Iu bodo državne dobave v veliki meri regulator ivonjunklure. Ssveda zasnkral u investicijah rvi dosU govora. Kur se tiče kreditiranja po Narodni banki, je U> [lojav, k' g» v marsikaterih državah ne poznajo, '"'ri nas pa jc Narodna banka važen vir kreditov n« samo'za banke, ampak tudi za industrijo ter L,sivino..Priznavamo sicer, da so interesi obrambe »iabsinosli dinarja na prvem mestu, loda ti interesi fc motajo spraviti v sklad t inleresi našega narod-, 11■;3 gosjiodarstva. Ker ima Narodna banka na dovoij kreditov /,a industrije v nekaterih 1,ri-.jih' naše države, zato se sme s polno pravico zalile* li, da sc ozira tudi na nušo industrijo in •1» lipšničftr.-ki t i sik pii nojbfdreje "polemizira preti V -■■; 111 11 c hi A p t-a-Ttšču in sumi, da so zn Macdonal-(tovlm [lovnbilom štirim velesilam skriva načrt,; škodljiv fi-anenskim interesom.^ Znani Ami rayn'6š¥ gnrmnnofilijo ln lireiifv- -Utrnili irlf-rlle uresničenje riuiiioiilfvc^«-mi rta .sjffrfh "oiie.fridflfh^itf, ker bi sc d. " jsMle si)taiil'e'!bi;anile stojliti" v "zvezo z Ai-•:ri.ii 1 in Osfr-ko. katere bi, ojtinatcne p6 angleškem stal::,ču, gotovo prišle na dan z .zahtevami terita-riji.iljjcsvj .^ihiičsja jn. z revizijo ,veiv,KjiJio pogodbe., t liazetr tfi.jzelo važne. korodajači^ j,^ni,'ipraiapjp ^0 ^po;Zii^-tjilu leh listov pokazali, nu nnlid(l(u:izr4»'d ^ftf^o^jb državnikov-•r jfrey--y /a ilp.c.rt,. kitico:- je namišljen od Jaiitieujii. Ne^»;(io,nii|jfOfpo4ifrskp; plat tega lia-1 rta v.!- i - Iii iijl ^lo realnega pomena, inpnto opra-i-'iii p«(Ji|.i«i)iijii pomisli-Ui, ki so na i "UJ I: ».'.' 0'i ' jp/.-j (9 - •»'", f-. •'.yj<-<. 1 ' ■ <■ i •»;», ' ■ * f *■;:' ■ '■" ' ' ' ' .' " - • in.«ljia .sjvi^-iičuia te je • . laki .Uaji«!,' po . velikoiiočiiili .praznikih in vželii'':lia zutoj(:v ''da je vlada predložila spremembe iu dopolnila k Zakonu o trošarinah, s kali rini s -, ukinjajo vse dosedanje trošarine na vino in na žganje, in dn bo trgovina In promet z žga-•r.jem in vinom svobodna, v kolikor se nanaša na |n-(:iiv8,ii:Ice. Narodna skupščina je sprejela bd od-flpra zp pimičAvalije' -trbšarijiskcga zakona večiii-ko poročilo in dve manjšinski poročili. V enem nianjšiiiškeni poročihitr' predlagajo poslanci skupine dr. Kliež'(.-vic;a,' >li.' Lončareviča i.11 dr,. Njko Pikica, da si( n,titj;uvede oličinskp Iro^prina na vipo \ /• . -Ut; j".5(r Din'. > i, I llier jn I Din 'za i-liter žganja ter s- kreditiranjem prepreči veliko stisko, 'ki nastaja zaradi zapiranja obratov. Kranjska industrijska družba je še do tekočega leta delltii dividende svojim delničarjem, t ežko je reči, d>. so' se mogle razmere poslabšati v že tako kratkem času. Pomisliti je namreč treba tudi, do se jc prav resno govorilo o ustavitvi obratov na Jesenicah že jeseni lanskega leta, ko je bila v'eo javnost pod vtisom ugodnega poslovnega uspeha Kranj.-kc incfjistrijskc družbe. Ustavitve obratov so še vedno na dnevnem redu diskusije, AJi nc bi bilo pravilno, da poseže lir vmes državna-oblast, kateri naj Industrije! pred-W<; natanko vse razloge, radi kateiili siihatrafo, dn so prisiljeni- us-taviti obratovanje. Mislimo, da bi bilo to koristno, ker bi lako o umestnosti ust:i^ vilve obrfetov odločali Judi drugi faktorji zastopajo samo interesov kapitala. polu •poraznimi 1 dvema državama, ki " sta, pod ipliviiin -germondi« in italijiuiskn pniitiko, Iv ar »bi -bilo' v rennict nujno' polrubno-j-.-. teko sb bere v nekem uglednem iiioZemskeui fljSuriolln, ki se- v Piirizu-v vplivnih poliličiiilt'lfrOglh'»>lo bere.— to je, nujna takojšnja kreditna .pomoč sred-•'njeevi.opsliim državjim. hi so liibko. zavlejjjo v. veliko šliodn vseb prizudolib, oko bi.-so nn [».'način debatp o Tardieujevem načivtu-zavlekla- nii politjčno polje, s katerega bi projekt donavske federacije prišel, naza,j popolnoma ražcefran-tn noisposoben -zn živ Ijenje. Dobro jo samo to, d«' itfialiV Fraifi rjU. in Anglija veliko kapitalov naloženih tako v. Avstriji kakor nn Ogrskem, ki bi zmrznili,-ako so.no kaj konkretnega, kar bi ob.-egalo vse podimav ke države brez izjeme, iver pa to ni mogoče ii.vz pri-legiiilvo- luilijo in br mej je. ki se s"F/;auciji( v lli-sMu vsaj zaenkrat cisto gotovo ne strinjata,'zato . l)i> razgovor med slirimi« imel vsaj io dntiro stran, .(jji.bo Jazčistil vprašanje, ali j« podonavska federa-Kijn.. sploh uresničljiva ali ne, Rešitev', .lega pr.o-■bk-nia na -. podlagi enosirauskega predsporazunia .-med Francijo in Anglijo pa je .sploh -nemogoča«, in v toliko* ima Macdonald prav. •' ' Londonski sestanek -.. .predkonferenca ^"'""^erRrhV^/.iriai-ca.' Ig. Konferenca štirih velesil. .'Hit -'-Jio^št jtfiiii. V Londonu sredi, leg., tedna, bo. ''KtoSPjSJjSi, p ,šaplovipripravljalnega značaja '..'prava Rofliereucn .9, donavskih načrtih pa., se. bo začela .šete. 1-1. aprilu v Ženevi, ker. se bcdo šsle -V- Ženev i -nastali- jiiinislrski. predsedniki, dočim na« london--rfki sestanek,- ki ga že označujejo-kot pvedktinfe-renco, ne bosta prišla niti dr. Briining »iti Grandi. Pri odločilnih obravnavah v Ženevi pa se bodo sestali obenem z vodilnimi državniki Anglije, ancije, Italije in Nemčije ludi zastopniki Avstrije, Madjarske, Češkoslovaške; Jugoslavije, Romunije in.Bolgarsko. Sestanek m?d Tardieutem sn MacDonaldom Pariz, 80. marca. tg. Tardieu tn Macdonald bosta imela samo 12 ur časa za svoje razgovore. Tardieu bo dospel v London o polnoči ln bo ostal v francoskem poslaništvu. V ponedeljek dopoldne bo -prvi. sestanek ž Macdonaldonv in Siinotioni. Pofen bo kosilo pri Macdonaldu in ob treh popoldne se bodo razgovori nadaljevali. Zvačer bodo izdali uradni komunike o uspehu razgovorov. odobrila- vlada potoni finančnega ministra, lil jt podal "tozadevno izja\'o že' pri pretresu v gdboi-u. Nadalje je narodna skueščinu izvolila pdbor za proučevanje zakona o zaščiti kmetov in ..zakonu o obrestni meri. Za pcedaadnik« je bit izvoijon dr. ."Vinko Peric, za podpredsednika pa. Milovan- Laza-revič. Odbor jo uobil pel dni časa.. da preštudira zakonske predloge iu jih predloži v -ftlusovanj. narodni skupščini. Prihodnja seja je napovedana za jutri dopoldne 111 se bo pečala s IrbŠariiisklm zakonom. Seva ministrskega snela . Belgrad, 30, marca. AA. Danes od 10./ do 13. po je pod predsedstvom predsednika, ministrskega sveta Petra Živkoviča vršila seja ministrskega sveta, na kateri so sestavili besedila 1, predloga za 1 ona o dogovoru glede znanstvenih, šolskih in umetniških odnošajev, sklenjenega z republiko Poljsko; 2. predlog zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o pobijanju draginje, in predlog zakora. o grajenju domov in drugih objektov dru-Stev in ustanov, ki spadajo v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo prebivals!va. Vsi ti predlogi bodo predani narodnemu pred-stavhlštvii v zakonodajni postopek. Odobren proračun dmmhe banovine ■ ll-dgrod, 21. marca. A A. Finančni minister je dovolil vse biinoviriske proračune zn leto r.!!-!'Mi. Dravska banovina: Predlagani proračun Din 170.582.955, odobrenih p« zuasit 147,4SS.ff2 Din. Zn kritje svojih izda kov sme kr. banška uprava odmeriti razen ostalih ze odohrpiiJk. biuiovjiiskik dajatev in drugih dohodkov še Iianovinsko doklado ua vse neposredne davke v višini Ii5. odstotkov, rsko doklado 25 odstotkov in zdravstveno tlo-10 ods-lotkov. 'dalo. Treba jo pt)ini4Jit:J, da je zadnji' vzrok-'amerf-škejinanijno krize v d-p^esiji njene ii;-iii:-lrije jn v naraščanju bn;zp'b.;elm -li, Zalo suiutrn večina zu neizogibno, da |irid<* do iiillaclje. ki' bo sledila triletni deilacijski dobi. Zaradi nevarnosti, dn bi .-e pojavili novi davki na preintž- ii.ie, «e je začel zadnje dni pravi beg dolarje* v inczeiii«ti-o, kur ima ncvida hude po.de-(iice za Inuike, l.ojih liiuikeroti si da-,i na (lun sledijo v redno večji hnicri. Finančna kriza Amerike tit-ko je mneiije merodajnih krogov — se ne b mogla rešiti ,drugače kakor po mednarodni kooperaciji, ki bi uredila vprašanje vojnih dolgov iu reparacij (pr tako omogočila novo revulutacijo denarja in •bolj pravično razdelitev zlata v AntOn, Medenica Blaž, Vrstovgek Stanislav. Berlot Vladimir, Bizjak Mirko. Maretič Vladimir, M lil d j Filip, Loka-- Ivan, Pro> u Ciril, Hvala \'ln-diinir; Fučtr Rudolf, ltenl Viktor, Slftjhar .Jožef, Rožič Julij, Novak Šiefiin, Puc Atili, Stropnik Franc, Tavčar Edvard, Korošec, Martin, Banjera Ivan, Danhina Ivan, Brzan Jožef, itus Marijan, Sršep. Jurij, Božič Bogoljub, SUžnik AMkiduder. Sirntk iviin, Knafolj Franc, Cestmk Pnvol, VJluiiii-Tiiderik, Molika iviin šuštaric Jnnez, iJošlLmčič Jpžet, Magdič Ivan, Zlebec Alarlin, Tavčar tloris. Zaje Ivan, Grahovec Albei I. Meško Jakob, Jurko-vič Janez, Lovrak Janez, Kreč Martin, Košmerl Frunc, Brvar. Slanko, ltrngar Anton, čvrne Ignac, Merčun Ciril, Miškole Oton, Kiivnik Tomu/, čeli Ivan, Hamužfiak Nikola, R-ajer ' Ivan.' Run 'BOgomil. Kajfež Miha, Mraz Julij. .Viltor dožel,. Srver . Dsa-gotiu, Hlobingei- Ciril, Ciber Rudolf, Ivovnčevii' Vfatevž, Bajda Jožef, Jajeiičič. Ivan, Fortjč Nijtpjpj. (lombos Janes. ICovai Franc, Pcfulk \'iiitffii|i.j, Vvlafnik Franc, Cestar Fianč. V čin podporočnika so napredovali sledeh rezervni naredniki* Divjak -'Branko, Stdc fttefni), Maeinger Anion. Kokalj MIhu', Božala MIlan,- /nje Boris, Snselj Zdravlco. Ambrož Oton. V konjenilkv poclporočnjlte so napredjivMi-. Bezj.a k Bo.goniir,,. iNal^vsek Viktor, Žunier Iv-p+teasiJ V,, inženjerske podporočnike so »'aoradfflBth Muro Jo i«!, Bob »M s. Unn,. Sraka. Šiefa«, Tvm-K^jfflr-rijan, Papež Bruno, Kune Henrik, Križaj Vinko, P-engov Janez, Gregorič Rudolf, Sotler Adolf,' Smp-la Slavko, Pinter Adalliert, Kern Rudolf, Kod*ii Stanko, Šroba Jurij, Urbančič Valentin, Jazbec: Mirko, Fujša Janez, Erzišnik Vinko, Zalar Karal. Čemernik Anton, Jožic Leon, Jenko Dglfe, Zidar Ivan, černe Viktor, Perovica Ivan, Boršlnar Ignacij, Krajger Franc, Čerin Ivan. Požavka Jože. V zrakoplovne podporočnike so napredovali: Cinaver Jožef, Filipi Ivan, Efmenc Martin, Krpan Dragotin, Fikec Alojzij, Kanti Jožef, Babič Tone, Zaje Slavko, Kodran Jožef. Za intendantskega podporočnika \ rezervi so napredovali: Črnek Frane, Hartman Alojzij. Za lopničarsko-tehničnega podporočnika so napredovali: Pjbernik Bogomir, Černivec Jurij, Košir Martin. Za inženjersko-tehničnega podporočnika v ie- zervi je imenovan; Kristan Viadimir. Za sanitetnega podporočnika v rezervi so imenovani: dr. Rudolf Cregorek, dr. Oskar Vizjna, dr. Josip Matejčič, dr. Frane Šlebinger, dr. Peter "-I11-.pan, dr, Peter Zvornik, dr, Valentin Ivane, dr. Si-m Karničnik, dr. Stanislav Sirnad, dr, Slavko Preveč, dr. Ivan Benčič, dr. Bogdan Brecelj, Za rezervnega podporočnika korvete v klinični stroki so imenovani: Šegpr Anton, Poločnjak Vladimir, Bučar Stanko, Turk Anton, Za mornariškega podporočnika v ekonomski strokii Ivan Savinec, Korošec Leon, Jeglič Anton, Čermelj Božidar, Kotnik Franc, Trotovšek Julij, Žagar Izidor, Pejrina Blaž, Rožič Ivan, Murko Vid, Ferenčič Joje, jakuvec Malija, Za rezervnega podporočnika v lopničarsko-tehnični stroki: J-Lramoi Ivan, '/.a rezervnega vojnotehničnega uradnika: Pod-krajšek Ciril. Za rezervnega kttandanfskegja podporočnike: Šlefančič Alojzij. Zo rezervnega sanitetnega podporočnika: dr. Milan Smokvip, dr. Anton R.r, nihar, Turatti mrtev Pariz, 30. marca, ž. Danes ponoči je umrl v 75. letu starosti voditelj italijanske socijalne demokracije, bivši italijanski narodni poslanec Fili: luralti. Turatti je bil vodja unlifašisličnega po-kretu med emigranti. Umrl je vsled vnetja pljuč, Zdravniki so se na vso -.noč trudili, da bi mit podaljšali življenje, izvršena je bila celo transfuzij?, krvi, vendar pa vse skupaj ni zaleglo I11 mož je umrl. Ob snirlnj postelji so bili njegov bližnji rojaki ter prijatelj, bivši glavni urednik »Avantia . Peter Neni, Turatti ie zbežal iz Italije, ker-piu je grozila deporlacijo na otoke. Bil je poslancu od 1885, jela dalje do fašistične ere v Italiji. Žog« bi rad obiska i Mač ar — Belgrad, 30. marca. Lisi A Hegel pereča, da ima od najinerodajhejše ilrani obveslj/o, tla p.-iiiH'1'avii v iiiijkrajšeiu ca.-: 11 albanski kridj Zogp obiskati Budimpešto in .--.• ob joj priliki 1 azgovar* jati o raznih možnostih go,spoda.rskegn sodelovn« nia med obema državama. List pristavlja, du l>i bil obisk albanskega kralja v Budimpešti v sp-danjeni času zelo nezaželjen,' ker ni-orn madjiii-okii vlada pri debnli o organizaciji podimo.-kili držav gledati na to, da se ih> zameri nobeni mali, niti veliki sili. ampak da tsi pridobi zaupanje vseli, ker ji jp to neobhodno potrebno < 1 pz.lravilev njenih fiiiuiie. Prisotne.-t kralja Zoguu v madjarski 1 presjolici v sedanjih razmerah bi organizacijo Po* . donavja in vprašanje nmdjar^kega posojilu oje«žkg» čila, če nc onemogoči Iu