GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU NOVEMBRU 1981 OSNUTEK RESOLUCIJE O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ' UUBLJANA VIČ-RUDNIK V OBDOBJU 1981-1985 ZA LETO 1982 OSNUTEK PRORAČUNA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK ZA LETO 1982 SKRAJŠANI ZAPISNIKI SEJ ZBOROV . f PREDLOG KANDIDATOVZA IZVOLITEV POKLICNEGA IN NEPOKLICNIH SODNIKOV SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V UUBUANI POROČILO IN PREDLOG ZA IZVOLITEV SODNIKOV TEMELJNEGA SODIŠČA VLJUBUANI 7 Poleg zadev, objavljenih v delegatski prilogi občine, bodo zborl skupščihe obravnavali tudi zadeve objavljene v delegatskem gradivu skupščine mesta Ljubljane in sicer: 1. Osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana mesta Ljubljane v obdobju 1981-1985 za leto 1982 2. Predlog odloka o uvedbi samoprispevka za financiranje gradnje objektov družbnega standarda Ijubljanskih občin iz samoprispevka III 3. Uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljanl v obodbju 1975-1981 ' . ¦ Delegate naprošamo naj vse pripombe in predloge k osnutku resoluclje in. proračuna za leto 1982 nemudoma in tekoče posredujejo predlagatelju. dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE « UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 07-3/78 , _ Datum: 3/11-1981 ' ' Vt. VABILO Na podlagi 188. filena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnlk (Uradni list SRS, St. 2/78) sklicujem * 36. skupno zasedanje družbenopolitičnega zbora, zbora krajev-nih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 25. novembra 1981 s prlčetkom ob 16. url ^ v veliki sejni dvorani občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov skupščine • 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 35. skupnega zasedanja zborov 3 Obravnava osnutka resolucije o izvajanju družbenega plana v obdobju 1981-1985 za leto 1982: a) občine Ljubljana Vič-Rudnik b) mesta Ljubljane c) SR Slovenije 4. Poročilo o izidu referenduma o uvedbi samoprispevka III ter obravnava predloga o uvedbi samoprispevka za sofinancira-nje gradnje objektov družbenega standarda na območju me-sta Ljubljane (gradivo SML) - 5 Poročilo o uresničevanju 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani za obdobje 1975-1981 (gradivo SML) 6. Predlogi volitev in imenovanj ...... , PREDSEDNIK SKUPŠČINE ¦ -i ; .': '..'•*'. '•"¦'¦ Vili Belič, I. r. V . . ¦ < ../¦::.' ¦ .¦ \- SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK \ Številka: 07-3/78 Datum: 3/11-1981 VABILO . "• - - Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vlč-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vlč-Rudnik (Uradnl list SRS št. 1/79) sklicujem - / 38. sejo zbora združenega dela skupščlne občine Ljubljana Vič- Rudnik, ki bo v sredo, 25. novembra 1981 po končanem skupnem zasedanju zborov ' v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 37. seje zbora 3. Obravnava in sprejem osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981 ter osnutka sprememb k dogovoru o oblikovanju splošne.porabe v občinah in mestu za leto 1981 4. Obravnava in sprejem a) osnutka odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudhik za leto 1982 b) osnutka dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih potreb za leto 1982 (gradivo SML) 5. Delovanje Ijubljanskega mestnega prometa (gradivo SML) 6. Obravnava ostalega gradiva za sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane in določitevdelegatovzaudeležbo na seji 7. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIhf ZBORA ZD: Stojan Gomezelj, I. r. SKUŠČINA OBČINE ¦ . LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 07-3/78 • Datum: 3/11-1981 , VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vlč-Rudnlk (Uradni list SRS, št. 2/78) In 41. člena poslovnika skupšdine občlne Ljubljana Vič-Rudnik (Uradnl list SRS, št. 1/79) sklicujem 39. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo , v sredo, 25. novembra 1981 po končanem skupnem zasedanju zborov v mali sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 38. seje zbora 3. Obravnava in sprejem osnutka odloka o spremembah in dopolnivah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981 ter osnutka sprememb k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 4. Obravnava in sprejem a) osnutka odloka o prorač^nu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 b) osnutka dogovora o združevanju sredstev za finaneiranje skupnih mestnih potreb za leto 1982 (gradivo SML) 5. Delovanje Ijubljanskega mestnega prometa (gradivo SML) 6. Obravnava, ostalega gradiva za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za udeležbo na seji 7. Vprašanja in predlogi delegatov. t PREDSEDNICA ZBORA KS: Jožica Krištof, I. r. osnutek Na podlagi 156 člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur, list SRS št. 1/80) ter v skladu s 174 členom Statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnostl ter družbeno-političnega zbora dne_______:sprejela RESOLUCIJA o izvajanju družbenega plana ob-čine Ljubljana Vič-Rudnlk v obdobju 1981-1985 za leto 1982 OSNOVNICILJI ORUŽBENO-EKONOMSKEOA RAZVOJA V LETU 1982 Poglavitna usmerltev je doslednejše doseganje politike eko-nomske stabilizacije ob nadaljnji krepitvi družbeno-ekonom-skega razvoja, delegatskega sistema in soclallstičnega samou-pravljanja. Hkratl je potrebno bolje izkoriščatl komparativne pre-dnostl občine, ki so razpoložljlva, vse premalo Izkorlščena zemljl-sča, in znanstveno raziskovalne organizacije. Vletu 1982 bomo: - dosegali gospodarskl razvoj z uveljavljanjem kvalitetnlh de-javnikov razvoja s poudarkom na večanju udeležbe produktivno-sti in na Izvozno usmerjeni dejavnosti ter doslednim uresničeva-njem družbeno sprejetlh investicijsklh kriterijev; - dosegali nadaljnji razvoj družbenih dejavnosti v okviru mate-rialnih možnosti ter v okviru srednjerofinih planskih usmeritvah s poudarkom na dokončanju investlcij iz sredstev samoprispevka II, po sprejetem terminskem planu; - dosegali skladni prostorski razvoj s poudarkom na varovanju kmetijskih zemljišč in racionalni rabi prostora; - dosegali upočasnjeno rast osebne, skupne in splošne po-rabe. ki bo sledila rasti dohodka v dogovorjenih razmerjih v cilju krepitve akumulativne sposobnosti gospodarstva; - nadaljevali z izdelavo dolgoročnega plana s posebnim pou-darkom na njegovem prostorskem delu in urbanističnem načrtu; - stalno in dosledno izvajali ukrepe za varovanje življenjskega okolja. ..',...... I. GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA 1 Ocene možnega razvoja v letu 1982 kažejo, da bomo lahko dosegli v primerjavi z doseženo v letu 1981 relativno nizko gospodarsko rast. Omejena investicij-ska "aktivnost in omejitve na področju uvoza bosta osnovna dejavnika počasnejše gospodarske rasti. Cilj bo doseči vsaj 2,5 odstotno realno rast družbenega proizvoda občine. Pospeševali bomo razvoj predvsem tistih dejavnosti oziroma organizacij zdru-ženega dela, ki bodo izvozno usmerjene in bodo izvajale investi-cijsko aktivnost v skladu s sprejetimi družbenimi kriteriji tertiste, ki bodo uvajale lastne inovacijske in znanstvene dosežke v proi-zvodni in poslovni proces. Skupaj z znanstveno raziskovalnimi organizacijami bo strokovno delo v organizacijah usmerjeno v snovanje ustreznih proizvodnih programov in v učinkovitejšo organizacijo dela in poslovanja. Glede na planirano rast dohodka bodo največ prispevale k doseganju planirane rasti družbenega proizvoda naslednje orga-nizacije združenega dela: Tobačna tovarna, tozdi DO Iskre, Hoja, Igo, Tovil, Kovinska industrija Ig in Mizarstvo Trnovo. 2 Področju ekonomskih odnosov s tujino bo posvečena po-sebna pozornost. Vse organizacije, kjer obstoje zmogljivosti in možnosti plasmaja izdelkov in storitev na tuja tržišča, bodo morale vse sile usmeriti v nadaljnjo rast izvoza, še posebej na konvertibilno področje. Organizacije bodo v okviru proizvodno-tehničnih težav zagotavljale izvoz proizvodov višje stopnje prede-lave. Uveljavila se bo udeležba v skupho ustvarjenem deviznem prilivu. Visoke stopnje rasti izvoza bodp dosegle industrijske organizacije tako, da bo dosežena 15 odstotna realna rast Izvoza. Največje povečanje izvoza bodo realizirale naslednje organiza-cije: tozdi DO Iskre, Hoja, Tobačna tovarna, KolinskaTOZD Vino-cet, Plutal TOZD Zapiralne embalaže, Tovil, Kovinska industrija Ig in Ilirija-Vedrog. Uvoz bo na ravn! doseženi v letu 1981. Pri uvozu bo imel prednost uvoz repromateriala, potrebnega za proizvodnjo blaga namenjenega za izvoz ter za nadomeščanje uvoženih izdelkov visoke stopnje predelave Istl krlterjl bodo veljali za uvoz opreme, prl čemer pa je naloga vseh organlzacij, da se v čim večji meri oskrbujejo z domafio opremo. Uvoz blaga široke potrosnje bo omejen na mlnimum. 3. Zapoalovanj« se bo v povprečju povečalo za največ 1,4 odstotka. Zaradl otvorltva devetlh novih Investlcij Iz področja negospodarstva, bo stopnja rast! zaposlovanja v negospodarstvu vlSja, kot v gospodarstvu, Na področju soclalnega varstva !n soclalnega skrbstva se bo z odprtjem petlh vzgojnovarstvenlh objektov In Ooma upokojencev zgrajenih iz sredstev samopri-spevka II poveialo Jtevilo zaposlenlh na 154 delavcev konec leta 1981 in za 66 delavcev v letu 1982. Na podrofiju vzgoje In izobra-ževanja pa se bo z odprtjem treh sol povečalo števllo zaposlenih za 7 delavcev v letu 1981 in za 18 delavcev v letu 1982. Na podlagl navedenlh podatkov izhaja, davbi blla dosežena stopnja zaposlovanja v negospodarstvu okoll 2,5 odstotka, v gospodarstvu pa 0,9 odstotka. Negospodarske organlzacije zdru-ženega dela bodo zato z raclonallzacijo poslovanja, boljSo orga-nlzacljo dela ter z notranjlmi prerazporedltvaml med organlzacl-jaml zagotovlle, da bo novo zaposlovanje blstveno nižje. Hkratl bodo samoupravne Interesne skupnosti v skladu 3 stablllzaclj-skiml prizadevanji proučile in ustrezno korlglrale normatlve ter jih prllagodlle dejanskim možnostim. Izvajanje teh ukrepov bo zagotovllo, da bo stopnja zaposlovanja v negopodarstvu bistveno nlžja od navedene. Vse organizacije združenega dela bodo uresničevale polltlko raclonalnega zaposlovanja tako, da bo delovnl prispevek vsakega novega zaposlenega v ustvarjenem dohodku all kollčinskem ob-segu proizvodnje najmanj enkrat povprečnemu delovnemu pri-spevku že zaposlenih delavcev. Prednost pri zaposlovanju bo imela proizvodnja namenjena izvozu in nadomeščanju uvoza ter dohodkovno učinkovita proi-zvodnja na osnovi dosežkov uvajanja lastnega znanja. Vse organizacije bodo omejile nesprejemljive oblike dopolnil-nega dela, pogodbenega in nadurnega dela ter zaposlovanja upokojencev. Organizacije bodo po kadrovsko - izobraževalnih planih pri-čele izboljševati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih tako, da bodo usmerjale delavce k izobraževanju ob delu in iz dela. Zagotovile bodo vse pogoje za izvajanje usmerjenega izobraže-vanja s posebnim poudarkom na proizvodnem delu, delovni praksi ter bodo v sodelovanju s posebnimi izobraževalnimi skup-nostmi omogočale večje število kadrovskih štipendij predvsem za proizvodne poklice. 4. Organizacije združenega dela in skupnosti bodo izvajale politiko osebnih dohodkov, ki bo v skladu z dogovorjenimi druž-benimi kriteriji. Organizacije bodo dograjevale sistem delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela s tem, da bodo delavci v vseh organizacijah uveljavljali stimulativnejše vrednote- nje ustvarjalnega in proizvodnega dela. V okviru razporejanja dohodka in sredstev za osebne dohodke bodo organizacije zago-tovile hitrejšo rast osebnih dohodkov tistim delavcem, ki dose-gajo boljše deJovne rezultate. 5. Organizacije združenega dela bodo izvajale investicije, ki bodo ustrezale sprejetim kriterijem iz dogovora o temeljih druž-benega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 in ki se bodo finansirale predvsem iz lastnih in združenih sredstev. Cilj bo zmanjšati razdrobljenost investicij ter jih vrednostno omejiti na raven doseženo v letu 1981. Prosta razpoložljiva sredstva bodo organizacije združevale za izvajanje razvojnih programov v tistih organizacijah, s katerimi so delovno, proizvodno ali dohodkovno povezane. Investicije v teku, v pripravi in na novo evidentirane investicije so navedene v prilogi in bodo do predloga resolucije ponovno preverjene in ustrezno selekcionirane, saj sam pregled teh inve-sticij kaže, da njihova realizacija z dolgoročnega vidika na zago-tavlja bistveno spremembo oziroma premik po zahtevanem pre-strukturiranju gospodarstva. Glede na to, da bodo v prihodnjem letu še nadalje v veljavi omejitve, ki jih določa zakon o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za finansiranje negospodarskih in neproi-zvodnih investicij, bodo te investicije skrajno omejene. Nadalje-vala se bo le izgradnja objektov družbenega standarda iz sred-stev samoprispevka II, hkrati pa se bo pospešeno pripravljalo in zagotovilo vse potrebne pogoje za izvedbo programa samopri-spevka III. Posebno pozornost bomo posvetili izvajanju investicij prostor-ske infrastrukture. Programe bomo uskladili z materialnimi mož-nostmi razvoja, pri čemer se bo izvajala gradnja infrastrukture na najbolj deficitarnih območjih občine ob čim večji udeležbi po-moči krajanov. 6. Pri delitvi družbenega proizvoda oziroma dohodka je za leto 1982 postavljena zahteva o nadaljnjem naraščanju materialne osnove združenega dela. To zahteva uskladitev vseh oblik porabe - osebne, skupne in splošne - ki bo zaostajala za rastjo dohodka v razmerjih in bodo opredeljene v SR Sloveniji. Hkrati bodo OZD podvzele varčevalne ukrepe in neposredno vplivale na relativno zmanjševanje porabljenih sredstev. Tiste organizacije združe-nega dela, ki poslujejo na meji rentabilnosti morajo izdelati program dolgoročnih ukrepov za izboljšanje poslovanja oziroma v okviru proizvodno-dohodkovnih povezavah poiskati ustrezne rešitve. ,. , . ,¦ r ; ¦':.¦:'.•¦.-. -. /. ¦¦-.:¦ .¦ - . ¦'.>,¦' ' ' ' 7. Globalni kazalcl razvoja v letu 1982 v občini so: - družbeni proizvod . 2,5 - povprečnoštevilozaposlenih ¦ , 1,4 gospodarstvo, negospodarstvo* * ' > • .0,9 . - iZVOZ ¦:¦',¦¦¦'" . .'."". 15 - uvoz 0 - produktivnost v gospodarstvu ' 1,6 - količinska proizvodnja . ¦ 3 - delež produktivnosti v rasti DP . '64 * obstoječe OZD II. TEMELJNE NALOGE PO PODROČJIH ; A. GOSPODARSTVO 1 Industrijske organizacije združenega dela bodo tudi v letu 1982 nosilec gospodarskega razvoja občine. Ob 1-odstotni stopnji rasti zaposlovanja bo dosežena 3 od-stotna rast količinskega obsega proizvodnje in 3,2 odstotna rast družbenega proizvoda. Produktivnost se bo povečala za 1,9 od-stotka. Industrijske organizacije združenega dela bodo dosegle plani-rane stopnje zaradi večjega vključevanja na tuja tržišča, boljšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti, boljšega izkoriščanja delov-nega časa, surovin in reprodukcijskih materialov, večjega vklju-čevanja znanja in znanosti vseh vrst v proizvodne in delovne procese ter z odpravljanjem ozkih grl v proizvodnem procesu, manj pa na račun povečanja novih proizvodnih zmogljivosti. 2. V skladu s programom razvoja bomo izkoristili vse možnosti za nadaljnji pospešen razvoj najbolj deficitarne obrtl s poudar-kom na storitvenih dejavnostih in sicer: popravljanje in vzdrževa-nje gospodinjskih aparatov in strojev, vse vrste inštalaterstev, servisiranje kmetijske mehanizacije ter druge dejavnosti po pla-nih krajevnih skupnosti. Hkrati bomo pospeševali razvoj .tistih dejavnosti, ki dopolnju-jejo industrijsko proizvodnjo, ki proizvaja proizvode za izvoz oziroma za nadomeščanje uvoženega blaga. V ta namen se bo vodila ustrezna politika pridobivanja zemljišč ter cenovna in davčna politika. Še v večji meri bomo pospeševali razvoj izvozno zanimive domače obrti. 3. Osnovna naloga trgovinske dejavnostl v letu 1982 je nada-Ijevanje dosedanje usmeritve, to je, družbeno organizirana pre-skrba občanov z osnovnimi živili in bo morala zajeti tista območja občine, kjer je preskrba najslabša. Pospešile se bodo priprave za izgradnjo novih objektov trgovine osnovne preskrbe, hkrati pa bodo trgovinske organizacije zagotavljale zadostne količine osnovnih živil v okviru dohodkovnih povezav, kar bo zagotavljalo izboljšano preskrbljenost. Glede na manjše investicijske možnosti, bomo spodbujali na izvenmestnih krajevnih skupnostih izvajanje preskrbe prebival-stva z vključevanjem osebnega dela in sredstev občanov. 4. Zaradi premajhne rasti akumulativne in reprodukcijske spo-sobnosti gostinstva v letu 1982 na tem področju ne bo večjih naložb v nove kapacitete. • • Združeno in osebno delo bosta zagotovila kvalitetnejše stori-tve. Na področju kmečkega turizma se bo nadaljevala aktivnost za pridobivanje novih kapacitet v sodelovanju s pospeševalnimi službami kmetijskih organizacij. V ostalih aktivnostih na področju gostinstva in turizma bo dan poudarek predvsem na poživitvi in dopolnitvi obstoječih gostin-skih kapacitet, ki se vključujejo v izletniški turizem - Polhograjski dom, Iški vintgar, Kurešček. 5. V skladu s temeljnimi cilji razvoja je naloga za leto 1982 povečati kmetijsko proizvodnjo za 4 odstotke. Največji porast bo dosežen pri proizvodnji in odkupu mleka in bo znašal 7,2 milijona litrov ter v poljedelski proizvodnji usmerjeni v zagotavljanje lastne krmne baze. Na območju občine bo izvršen odkup 130ton pšenice ter pospešen organiziran odkup krompirja in povrtnin. Hkrati bomo v še večji meri podpirali razvoj konjereje, pri fiemer bodo vsi tržni viški usmerjeni v izvoz. Za dosego teh ciljev bodo v kmetijskih organizacijah poglobili in razširili uveljavljanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov, tako v odnosih z združenimi kmeti, kakor v odnosih s predelovalnimi organizacijami, povečale obdelovalne površine in število združenih kmetov vključenih v organizirano tržno proi-zvodnjo. S prizadevanji za uresničevanje sklenjenih sporazumov o pospeševanju razvoja kmetijske proizvodnje bodo organizacije zagotavljale temeljne materialne pogoje za vlaganja v intenzivira-nje kmetijske proizvodnje. Organizacije bodo usmerjale naložbe predvsem v povečanje osnovne črede, selekcijo krav v smeri povečanja mlečnosti in plodnosti krav, izboljševanje kmetijskih zemljišč z izvršenimi agro in hidromelioracijami, povečano pri-rejo konj, gradnjo in adaptacijo stojišč za povečan stalež živine pri združenih kmetih ter oblikovanje in opremljanje proizvodnih skupnosti na območju občine. Organizacije bodo izvajale izobra-ževalne programe za kmete in delavce v organizacijah s področja kmetijstva in zagotavljale sredstva za štipendije in štipendiranje kadrov. K realizaciji navedenih nalog bo s povečano aktivnostjo pripomogla tudi samoupravna interesna skupnostza razvoj kme-tijstva, ki bo za razvoj pospeševalne službe, regresiranje nabave plemenske živine, rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo, nabavo umetnih gnojil ter za druge oblike pospeševanja kmetij-stva namenila 4 milijone din sredstev. Kmetljska zeml|lška skupnost bo zaščitila kmetljska zemljišča z opredelitvijo trajnih kmetijskih zemljišč v kmetijskem delu pro-storskega dela dolgoročnega plana občine. Izvajala bo ukrepeza obdelavo tistih neobdelanih zemljišč, na katerih je kmetijska proizvodnja v spremenjenih pogojih kmetovanja še smotrna, kar bo med drugim doseženo tudi z izvajanjem manjših komasacij. Z agromelioracijami (ureditev poti. krčenjezarasti, planiranje povr-šin) bo v hribovitih predelih občine izboljšanih 200 ha kmetijskih zemljišč, v nižinskih predelih občine pa bo preko proizvodno-melioracijskih skupnosti z odvodnjavanjem izboljšano 250 ha zamočvtrjenih zemljišč Kmetijska zemljiška skupnost bo izvaja-nje hidro in agromelioricij zagotovila iz odškodnine pridobljene zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda 4 milijone din sredstev. 6. Gozdarske organizacije bodo zagotovile blagovno proi-zvodnjo 49.000 m3 lesa, od tega 36 400 m3 iglavcev, 9.200 m3 listavcev in 3.400 m3 ostalega lesa, kar bo doseženo s povečano sečnjo v družbenem sektorju za 8 odstotkov, v zasebnem sektorju pa za 16 odstotkov. Predvidena blagovna proizvodnja za leto 1982 je usklajena z bilančnim etatom po gozdno gospodarskih načrtih posameznih enot. Temeljne organizacije s sedežem na območju občine bodo združevale sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo goz-dnobiološke sfere. Izvajala se bodo gojitvena dela, ki obsegajo pripravo tal ter dognojevanje. Poleg investicij gozdnobiološkega karakterja bodo organizacije vlagale v gozdne komunikacije. V rekonstrukcijo cest bodo organizacije vložile 1 milijon din sred-stev, za gradnjo posameznih odsekov cest Siva dolina, Mali gozd, ter cesto Osoje pa bo vloženo 4 milijone din. B. SOCIALNI RAZVOJ 1. Na področju otroškega varstva bo Skupnost otroškega varstva občine zagotovila program za predšolske otroke. Program zajema pripravo šestletnih otrok na osnovno šolo (mala šola) v obsegu 120 ur neposrednega vzgojnega dela z vsemi otroki, ki niso vključeni v VVO 4 do 5 letne otroke, ki niso vključeni v organizirano varstvo pa bo vključevala v 80 urni vzgojni program. Hkrati bo izvedena vzgoja in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v enem razvojnem oddelku v VVE Murgle (VVO Sonja Vidmar). Program dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok bodo VVO izvajale po enakih izhodiščih na podlagi enotnega samou-pravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih svobodne menjave dela v Ljubljani. Razvijali bomo varstvo otrok v starosti do 3 let v varstvenih družinah, kar bo omogočalo še večje vključevanje teh otrok v organizirano varstvo, Dogovorjene naloge dodatnega programa se bodo v letu 1982 izvajale v enakem obsegu kot doslej. K nabavi kakršnekoli opreme pa se bo pristopalo zelo selektivno. Skupnost otroškega varstva bo uresničevala program denarnih pomoči enotno na osnovi vzajemnosti in solidarnosti v občinah Ljubljane. Obseg in višina denarne pomoči se ne bosta spreminjala. Varstvo matere in novorojenca bo izvajano v skladu s samou-pravnim sporazumom o izvajanju pravic do porodniškega dopu-sta. Iz sredstev samoprispevka II bomo v letu 1982 dokončali vzgoj-novarstvene objekte v Rožni dolini s kapaciteto 120 mest v vrednosti 40.322.000 din. in v Krim Rudniku s kapaciteto 160 mest v vrednosti 54.072.000 din. Hkrati bomo pričeli z izgradnjo ob-jekta v Trnovem s kapaciteto 140 mest v vrednosti 47.200.000 dln. 2. Na področju izobraževanja bo občinska izobraževalna skupnost uresničevala prednostne naloge iz svojega programa pri čemer bo dan poudarek na smotrnem gospodarjenju v vseh oblikah vzgojno izobraževalnega dela. V letu 1982 bosta zgrajeni iz sredstev samoprispevka II OsndVna šola Krim-Rudnik s 16 učilnicami in 2 telovadnici ter Osnovna šola Škofljica s 16 učilnicami in 1 telovadnico. 3. Program zdravstvenega varstva bo občinska zdravstvena skupnost v letu 1982 izvajala na ravni leta 1981. V skladu s sprejetimi stabilizacijskimi ukrepi bo na področju zdravstvenega varstva posvečena posebna pozornostzmanjševanju bolezenskih izostankov delavcev v združenem delu. Organizacije združenega dela v letu 1982 ne bodo zaposlovale novih zdravstvenih delavcev z visoko izobrazbo in delavcev za opravljanje administrativnih del, zmanjševale bodo dopolnilno delo v zdravstvu, hkrati pa bodo z boljšo organizacijo zagotovile boljše funkcionalne povezave med osnovnim in bolnišničnim zdravstvenim varstvom. Občinska zdravstvena skupnost v letu 1982 ne bo iz lastnih sredstev izvajala investicij 4 Na področju znanstveno-raziskovalnega dela bo občinska raziskovalna skupnost skupaj z združenim delom na osnovi do-govarjanja opredelila program dela, v okviru katerega se bo zagotovilo in podpiralo izvajanje aplikativne raziskovalne dejav-nosti, ki bo ustvarjalo pogoje za hitrejši razvoj gospodarstva. 5. Na področju kulture bo kulturna skupnost pospeševala kul-turno dejavnost v občini, ki se bo izvajala tako v organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih preko kulturno-umetniških društev in komisij za kulturo. Povezovalec in nepo-sredni organizator kulturne dejavnosti na območju občine bo Zveza kulturnih organizacij občine. Občinska kulturna skupnost in Občinska zveza bosta v letu 1982 iz združenih sredstev za investicijsko vzdrževanje pri Ljub-Ijanski kulturni skupnosti omogočili ureditev tistih prostorov za kulturo, katerih obnova je nujna za normalno uporabo, vendar le tedaj, če bodo zanje zagotovile sofinanciranje tudi krajevne skupnosti. V letu 1982 se bodo odvisno od letnih programov krajevnih skupnosti lahko urejali naslednji objekti: Kulturni dom Šentjošt, Gasilski dom Brezovica, Kulturni dom Podpeč, Zadružni dom Notranje gorice, Kulturni dom Ig in Dom družbenih organi-zacij Iška vas. 6. Skupnost socialnega skrbstva bo še nadalje zagotavljala v okviru socialno-varstvenega sistema socialno varnost občanov in delovnih Ijudi. Skupnost bo s svojo strokovno službo in Centrom za socialno delo še nadalje dograjevala in vodila usklajevalno politiko na nivoju občina-mesto ob upoštevanju solidarnosti in vzajemnosti. V letu 1982 bodo organizacije izvajale naslednje investicije: sanacija stare stavbe Doma na Bokalcih pri čemer se bo adapta-cija izvajala postopno, finančna sredstva v višini 50 milijonov din pa bo zagotovila Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja ter pričetek izgradnje Zavoda za rehabilitacijo prizadete mladine v Dragi na Igu, katere investicijska vrednost je 187 milijonov din. 7. Na področju telesne kulture bo Samoupravna interesna ' skupnost v skladu z akcijskim programom za hitrejše uresničeva- nje sklepov s področja telesne kulture posvetila posebno pozor-nost množičnosti. Skupnost bo postopoma ustanavljala v vsaki krajevni skupnosti športno društvo, v krajevnih skupnostih kjer društva že obstojajo pa bo pristopila k njihovi reorganizaciji. Rekreacijska tekmovanja, trimske akcije, planinske izlete in druge oblike rekreacije, v katere bo zajeto najmanj 12.000 udele-žencev, bodo izvajale občinske telesno-kulturne organizacije. V okviru rednih telesno-kulturnih aktivnosti pa bodo te organiza-cije zajele 7.500 aktivnih udeležencev. Samoupravna telesno-kulturna skupnost bo aktivno sodelo-vala pri že začeti akciji reorganizacije vrhunskega športa, kjer se bo predvidoma zmanjšalo število selekcioniranih športnikov, zmanjšalo se bo število prioritet. Omogočeni bodo pogoji kvali-tetnega strokovnega dela in pogoji za uvedbo regionalnih tekmo-valnih sistemov. Tako bo v letu 1982 večja pozornost posvečena temeljnim selekcijam, ki so zasnova vrhunskega športa. Ob upoštevanju deficitarnosti telesno-kulturnih objektov v ob-čini, bo samoupravna telesno-kulturna skupnost sofinansirala izgradnjo univerzalnih ploščadi, ki jih bodo gradili krajani s svojimi prispevki in lastnimi delom in sicer v krajevnih skupnostih Kozarje, Pijava Gorica in v otroškem letovišču Pacug. Pridobili bomo vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo asfaltiranih plo-ščadi v KS: Barje, Vnanje gorice in Rakitna. Za sofinanciranje omenjenih ploščadi, ter za obveznosti in kritje podražitev pri izgradnji telovadnice Krim-Rudnik, bo skupnost namenila 12.000.000 din. 8. Na področju soclalnega varstva bo skupnost socialnega varstva v okviru celovite politike izvajala program zagotavljanja socialne varnosti delovnih Ijudi in občanov. Glede na zaostrene pogoje bo skupnost posvetila posebno pozornost problematiki zaposlovanja, aktivno se bo vključevala in vplivala na oblikovanje sprejemljivih cen oskrbnega dne v splošnih socialnih zavodih. Sodelovala bo pri izmenjavi počitniških kapacitet za predšolske in šolske otroke iz Ijubljanskega področja ter pri oblikovanju kriterijev in rneril za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj. Glede na izpolnjene pogoje in potrebe bo skupnost pristopila k ustreznejši samoupravni organiziranosti Skupnosti socialnega varstva. C. PROSTORSKI RAZVOJ ' 1. Na področju priprave urbanistične dokumentacije bomo nadaljevali pripravo vse potrebne dokumentacije za nemoten potek planirane stanovanjske gradnje s spremljajočimi objekti, industrijske in obrtne gradnje. Izdelovali bomo naslednje zazi-dalne načrte: VS-8 Kozarje, VS-103 Murgle (dopolnitev), VS-103/2 Trnovo (dopolnitev), VS-1 Trnovo (dopolnitev) VS-101 Kra-kovo, RS-105 Ižanska cesta, RS-4 llovica, RS-103 Vinterca.RS-110 Lavrica, RS-5 Lavrica, VVV-203 Turjak, VS-254/1 del Gradež, VS-220/1 Radna, VS-20/2 Brezovica, VP-6 del Brdo, VS-206 Srednja vas. , . ; Poleg tega bo izdelana novelacija zazidalnih načrtov za VS-5 Rožna dolina, VS-106 Bobenčkova ulica ter dokončan urbani-stični načrt za Velike Lašče. 2. Stanovanjska graditev v občini se bo odvijala predvsem na lokacijah, ki so že začete: VS-1 Trnovo, VS-103 Murgle, VS-3 Žičnica, VS-6/3 Grba. Kot nove soseske pa se bodo zadele VS-7 Brdo in RS-1,2 Jurčkova (zadružna gradnja). Skupaj bo zgrajenih 890 novih stanovanjskih enot. Prenova stanovanj v letu 1982 bo obsegla pridobitev sanacij-¦skih načrtov za predel ob Eipprovi ulici ter organizacijo soinvesti-torjev za izvedbo prenove. Za področje Krakovega bo dokončan programski del zazidalnega načrta ter izdelan sanacijski projekt. V letu 1982 bomo na področju gospodarjenja s stanovanj v družbeni lastnini poleg drugih realizirali naslednje pomembne naloge: prešli na nov način poslovanja na področju gospodarje-nja s stanovanjskimi objekti v skladu z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, nadaljevali bomo s prehodom na ekonomske sta-narine po sprejetem samoupravnem sporazumu, dvignili bomo najemnine za poslovne prostore na planirane višino po samou-pravnem sporazumu, itd. STANOVANJSKA GRADITEV PO LOKACIJAH IN ŠTEVILU STANOVANJ N* OBMOČJU OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK V LETU 1982 Lokacije Pričeto v gradnji Dokončano Skupaj blok individ. blok individ. VS-1 Trnovo , ,. . .¦.¦¦'¦ ....•;•¦ . blok»D« , ..- ,¦ 133 . 133 ; '/,/., ¦ - ^: blok»A« ¦¦'¦¦; ' ; 222 222 ¦ " >: ;i . ¦'.. blok »B«________________________________________243_________________________________________________________ •:¦-,-.¦• , - -____________ . 598 355 355 VS-3 Žičnica v . .: . B1 ¦"• ¦¦ "-;-* 68 X^'\ ¦¦¦-•.;.•.- ¦' ¦ ¦¦— ' . "'¦• . ¦ . ' . ¦ - B2 ' ' 68 .. ' . ' ',. . ''..'.- ."-....; -¦' *¦:¦-;. ¦";¦'¦""¦.:¦' .¦.;¦;..¦ ¦ . /'-> A1 124 ¦'¦ ' ¦¦¦¦ ¦¦¦."'¦¦¦.'•¦ • 260 - - VS-7 Brdo________________________________________ 89___________________________________89_________________89________ RS 1,2 Jurčkovapot 300 ____________________200_____________ 200________ VS-103 Murgle__________________________________________186___________________________________186________________186 Zunanje lokacije 60 60 _______60________ ____________________________________858________________647________________35!5________________535________________890________ Na področju družbene pomoči bo samoupravna interesna sta-novanjska skupnost nadaljevala aktivnosti v skladu s srednjeroč-nimi planskimi dokumenti. Pri tem bo dodeljevala stanovanja upravičencem uvrščenim na listo IV. natečaja solidarnosti. Dopolnila bo pravilnika o subvencioniranju in realizaciji sub-vencij za tekode leto ter sodelovala pri odpravljanju barak ter stanovanj VI. in VII. kategorije. 3. Na področju urejanja stavbnih zemljlšč bo Zavod za ureja-nje stavbnih zemljišč vložil v pridobitev zemljišč, pripravo zem-Ijišč in opremo zemljišč s kolektivnimi komunalnimi napravami 439.168.412 din. Skladno z usmeritvami vlaganj v urejanje in predvidenimi viri financiranja se bodo dela odvijala v naslednjih soseskah: VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica, VS-6/3 Grba, VS-225/1 Kamnik pod Kri-mom in VS-103/1 Murgle, VS-103/2 Zeleni log, RS-1,2 Jurčkova pot, RS-103 Vinterca, RS-103 Pot na Grič, VS-4 Bonifacija, VS-7 Vrhovci, VS-7 Brdo, VS-109 Podvozna pot, RS-4 llovica, RS-105 Ižanska cesta, RS-102/2 Rakova jelša, VS-102 Trnovo, VS-260 Velike Lašče, VS-227 Škrljevec, VS-213/1 Horjul, VS-245/7 Škof-Ijica, RS-5, RS-110 Lavrica in VS-201/1 Gabrje. Poleg tega bo urejal naslednje industrijske in obrtne cone: VM-4 Kozarška gmajna, RS-3/3 Rakovnik, VP-6 Brdo, VP-3/3 Vič, RM-1 Dolenj- ska cesta, RP-2/1 in RP-2/2 Rudnik ter VP-4 Plutal. Potekala bodo še urejevalna dela za Pot spomina in tovarištVa, za gradnjo Južne obvoznice, za rekonstrukcijo Tržaške ceste \n v KS Ig. 4. Na področju komunale bo samoupravna interesna komu-nalna skupnost zagotavljala gradnjo potrebnih komunalnih vo-dov in naprav za planirano stanovanjskoxjradnjo. Nadalje se bo vključilo v gradnjo vse potrebne komunalne infrastrukture za objekte, ki se bodo gradili iz sredstev drugega samoprispevka. Na področju cest iz obstoječih virov ne bo novih investicij, ker bodo vsa sredstva angažirana za odplačilo sprejetih obveznosti iz leta 1981 ter za realizacijo 10-letnega programa gradnje cest v Ljubljani. V kolikor pa bo združeno delo sprejelo predlog spre-memb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana komunalne skupnosti za področje cest, se bo gradnja cestnega omrežja nadaljevala po programu Iz tega dokumenta. 5. Na področju elektrogospodarstva bodo osnovni investitorji DO DES Elektro Ljubljana-mesto, okolica in Elektro Kočevje, DO DES Elektro Ljubljana-mesto bo izvajal naslednje investicije: - TP Cesta v Mestnl log s priključnimi kabli, - TP Podvozna pot s priključnimi kabli, ' - TP Črna vas s priključnimi kabli, - Obnovitev NN omrežja po Galjevici In Jurčkovi poti, - predelave omrežja po cesti v Mestni log, - 1 KV kabel pod DV na Bokalcah, . . - TP Lipe II s Priključki, . ¦ - TP Opekarska II s priključki, ' , - TOP Črna vas IV s priključki, - Rekonstrukcija DV Barje, - 10 KV kabelska povezava RTP Vič-RS 1-2, - TP Gornji Rudnik s priključki. Prednost pri gradnji bodo imeli objekti, ki so bili planirani že v letu 1981, a zaradi pomanjkanja materiala, izvajalcev in nepravo-časne priprave investicijskotehnične dokumentacije niso bili izvedeni. Navedeni objekti so zajeti v prvih sedmih postavkah. Poleg nasedenih gradenj bo organizacija obnavljala dotrajano prostovodno in kabelsko nizkonapetostno omrežje na območju občine Vič-Rudnik. DO DES Elektro Ljubljana-okolica pa bo izvedla naslednje investicije: - izgradnjo TP Polhov Gradec-ZavrH, Babna gorica, Notranje gorice-Žabnica, Ig-naselje. 6. Na področju požarne varnosti bo samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom izboljšala požarno-varnostne razmere s financiranjem gradnje odnosno adaptacije gasilskih domov na Brezovici, Škrlavici, Vrhu in Pudovnici, Orlah. V okviru finančnih možnosti bo pripravila gradnjo gasilskih domov Velike Lašče, Notranje gorice, Turjak, Polhov Gradec, Rakitna, Rudnik, Dobrova, Butajnova, Ig ter nabavila potrebno opremo. 7. Na področju vodnega gospodarstva bo Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava iz združeoih sredstev financirala in izvajala na območju Ljubljana Vič-Rudnik naslednja večja vodno-gospodarska dela: - nadaljevanje regulacije Malega grabna v vrednosti 40.000.000 din, - regulacija Zgornjega Galjevca v vrednosti 47.000.000 din, - nadaljevanje ureditvenih del na šujici za potrebe melioracij v vrednosti 6.395.000 din, - redno vzdrževanje vodotokov in osnovne odvodne mreže na Barju ter drugih melioriranih zemljišč po programu, ki bo dogo-vorjen z uporabniki za leto 1982, - redno vzdrževanje objektov in nadaljevanje urejanja hudour-nikov v PcHhograjskih Dolomitih, kar bo dogovorjeno z uporab-niki za leto 1982. ¦¦•'--. • ¦ D. DRUGA PODROČJA 1. Na področju Ijudske obrambe bomo izvajali osnovne ele-mente obrambnih priprav, ki jih mora občina izvajati po veljavnih predpisih in statutu občine Ljubljana Vič-Rudnik in zagotavljajo kontinuiteto obrambnih priprav. Najnujnejši pogoj za učinkovito obrambo občine je zagotovitev nadaljnega razvoja obrambnih priprav skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ter družbenopoli-tičnih organizacij in razvoja teritorialne obrambe. Nadaljevati se bo morala vzgoja za obrambo in zaščito prebi-valstva, štabov in enot civilne zaščite krajevnih skupnosti ter združenega odreda civilne zaščite občine. Enote in štabe v kra-jevnih skupnostih ter združene odrede civilne zaščite bomo ustrezno opremljali ter sofinancirali priprave pokrajinskih odbo-rov in štabov teritorialne obrambe Ijubljanske pokrajine. V letu 1982 bodo razvojna prizadevanja na področju civilne začite usmerjena predvsem v akcijo za dvig množičnosti ter strokovnega usposabljanja in opremljanja enot civilne zaščite. Temeljna naloga vzgoje in izobraževanja prebivalstva za obl-ambo in zaščito v naslednjem obdobju bo nadaljevanje izo-braževanja občanov in delovnih Ijudi (25.000) za uspešno zaščito pred vojnimi učinki in drugimi naravnimi nesrečami ter za druž-beno samozaščito. Usposabljanje kadrov za obrambo in zaščito bo teklo v temeljnih organizacijah združenega dela, upravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih skupnostih. Za izvajanje nalog teritorialne obrambe bomo nabavili sredstva oborožitve in vojaške opreme, strokovno vzgojili in urili občinski štab, poveljstva in štabe v krajevnih skupnostih ter vzdrževali orožje in vojaško opremo in izvajali ostale naloge. 2. Družbenopolitične organizacije v občini, krajevnih skupno-stih, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih se morajo vključiti v organizirano delovanje za po-družbljanje družbene samozaščite. Pri tem bodo v komiteju za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ustanavljali enote narodne zaščite (tam kjer jih še ni) in bodo sprejemali ustrezne dokumente ter s samoupravnimi sporazumi uskladili delovanje enot narodne zaščite med krajevno skup-nostjo in organizacijami združenega dela. Nadaljevali bomo z usposabljanjem načelnikov, namestnikov in članov narodne za-ščite (predvidoma 1.800 članov narodne zaščite). Zagotovili bomo, da bodo enote narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, ki so vitalnega pomena za Ijud-sko obrambo in družbeno samozaščito, bile ustrezno oborožene in usposobljene za delovanje z orožjem. Zagotovili bomo varovanje družbenega in zasebnega premože-nja in osebno varnost delovnih Ijudi ter občanov. Razširjali bomo s primernimi oblikami množične vzgoje varnostno kulturo med .občani ter nudili pomoč državnim organom in službam pri izpol-njevanju njihovih nalog. Dajali bomo pobude pristojnim organom in službam za reševanje problemov vamosti. PRILOGA INVESTICIJEVTEKU, V PRIPRAVIIN NA NOVO \ EVIDENTIRANEINVESTICIJE • 1 DO TOVIL - Investicijska vlaganja v proizvodno halo v skupni predračunski vrednosti 221.168.000 din. Investicija bo zaključena v letu 1982. Za dokončanje investicije bo vloženo 19.000.000 din. 2. DO EMONA MERKUR TOZD PEKARNA CENTER - rekon-strukcija in modernizacija centralnega obrata v skupni vrednosti 63.161.000 din. V letu 1982 je predvidena dograditev ekspedita, adaptacija obstoječih prostorov in izgradnja najnujnejših infra-strukturnih objektov v vrednosti 16.956.000 din. 3. DO ISKRA COMMERCE TOZD SERVIS - dokončanje nove gradbe servisa, adaptacija stare zgradbe in nabava opreme. V letu 1982 je predviden zaključek del v vrednosti 45.000.000 din. 4. DO KIT KZ VELIKE LAŠČE - povečanje zmogljivosti trgovine osnovne preskrbe na Karlovici Celotna vrednost investicije znaša 9.000.000 din, od tega v letu 1982 5.000.000 din. 5. DO AVTOMONTAŽA TOZD UTENSILIA - rekonstrukcija obrata za proizvodnjo utifola. Vrednost celotne investicije znaša 49.780.000 din. V letu 1982 predvidevajo napeljavo vodovodnih in elektro instalacij, ter nabavo in montažo sušilnice za furnir v vrednosti 8.868.450 din. 6. DO SGP GROSUPLJE TOZD GRADBENI POLIZDELKI - do-končanje obrata za proizvodnjo armatur, pri čemer bodo v letu 1982 vložena sredstva v vrednosti 19.502.000 din. 7. DO GOSTINSKO PODJETJE VIČ - v letu 1982 zaključek ureditve gostinskega vrta v poslovni enoti gostilne VIS v vredno-sti 2.000.000 din in ureditev slaščičarne v poslovni enoti gostilna Pod vrbo v vrednosti 2.000.000 din. 8. DO KEMOFARMACIJA - nadaljevanje gradnje skladiščnih in spremljajočih prostorov v vrednosti 245.644.760 din. V letu 1982 so predvidena notranja obrtniška dela in zunanja ureditev ob-jekta. 9. DO ZASTAVA AVTO TOZD SERVIS ZASTAVA VIČ - začetek širitve prodajno servisnega objekta v vrednosti 300.000.000 din. Obseg dela v letu 1982 je odvisen od možnosti finansiranja. 10. DO PLUTAL TOZD ZAPIRALNE EMBALAŽE - gradrtja proi-zvodno skladiščnega objekta, razširitev opreme vzdrževalnih služb obrata, nadomeščanje in razširitev opreme vzdrževalnih služb obrata, nadomeščanje in razširitev opreme za proizvodnjo kronskih in navojnih zapork. Vrednost investicije znaša 95.156.000 din in bo predvidoma zaključena v letu 1982. 11. DO MIZARSTVO IN TAPETNIŠTVO IG - rekonstrukcija strojne opreme v vrednosti 20.000.000 din. V letu 1982 je predvi-dena postavitev in dokončanje nove proizvodne hale za strojno obdelavo lesa. .. . . , 12. DO KOVINSKA INDUSTRIJA IG - začetek gradnje večna-menske proizvodne hale v vrednosti 654.000.000 din. V letu 1982 je predvidena priprava zemljišča in transportnih poti. postavitev montažne hale in izvedba inštalacij. 13. DO IGO - gradnja skladišča gotovih izdelkov in ureditev proizvodnje v prejšnjem skladišču v vrednosti 45.600.000 din. Začetek in konec je predviden za leto 1982. 14. DO HOJA TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA - gradnja centralne lupine pogtaje, postavitev energetskega objekta, sušilnice in de- ¦ cimimice. Vrednost celotne investicije znaša 131.000.000 din, od tega v letu 1982 30.000.000 din. 15. SOZD MERCATOR DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI - gradnja trgovine osnovne preskrbe na Rakovniku. Vrednost celotne inve-sticijeznaša81.619.200din, od tegavletu 1982 70.000.000 din, ko bo izvršenih 80% gradbenih in investicijskih del ter nakup in montaža opreme. 16. DO AVTOMONTAŽA, TOZD TOVARNA GRELNIH NAPRAV -gradnja proizvodne hale, predračunska vrednost investicije je 64.800.000 din. 17. DO MERCATOR TOZD KONDITOR - gradnja proizvodnega obrata v predračunski vrednosti 140.000.000 din. V letu 1982 je predviden začetek in dokončanje investicije. 18. SEMENARSKI KOMBINAT SEMENARNA - gradnja pro-dajno oskrbnega centra v vrednosti 656.248.000 din, od tega I. faza (proizvodni del) 461.372.000 din. V letu 1982 predvidevajo odkup zemljišča, izdelavo projektne dokumentacije in 2/3 grad-benih del v skupni vrednosti 235.000.000 din. 19. DO MERCATOR TEHNA TOZD SPECTRUM - gradnja proizvodne hale v vrednosti 57.000.000 din. Za leto 1982 so predvidene geološke raziskave terena, priprava tehnične doku-mentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja. 20. DO POLIKEM TOZD CHEMO - gradnja blagovnega tran-sportnega centra kemije. Predračunska vrednost celotne investi-cije znaša 1,05 milijarde din, vrednost I. faze znaša 280.000.000 din. V letu 1982 predvidevajo izdelavo tehnične dokumentacije za I. fazo, dela na konsolidaciji terena ter začetna dela na infrastruk-turi cone RP-2 Rudnik. Vrednost del opravljenih v letu 1982 znaša ca 200.000.000 din. . 21. DO AUTOCOMMERCE TOZD VOLAN - razširitev skladišč-nih in maloprodajnih zmogljivosti na Brezovici v predračunski vrednosti 187.000.000 din. V letu 1982 se predvideva priprava zemljišča. 22. DO AGROTEHNIKA-GRUDA TOZD AGROMEHANIZACIJA -gradnja prodajnih prostorov v coni RP-2. V letu 1981 se bo delalo na pripravi zemljišč. 23. ISKRA ELEKTROZVEZE TOZD RADIJSKE ZVEZE - moder-nizacija proizvodnje in razširitev kapacitet. Predračunska vre-dnost je 94.000.000 din. 24. ISKRA ELEKTROZVEZE TOZD ANTENE IN NAVIGACIJA -razširitev programa navigacij. Predračunska vrednost 116.000.000 din. 25. DO KOLINSKA TOZD VINOCET - povečanje kapacitet za proizvodnjo žvečilnega gumija. Predračunska vrednost je 40.300.000 din. 26. SAP VIATOR TOZD TOVORNI PROMET - nadomestna gradnja baze tovornega prometa. Predračunska vrednost prve faze znaša 260.000.000 din. stališče predlagatelja Aktivnost na zasnovi in pripravi osnutka resolucije za leto 1982 se je pričela že v mesecu avgustu letošnjega leta. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je na podlagi ocene izvaja-nja letnih planov temeljnih nosilcev planiranja ter na podlagi prvih ocen možnosti razvoja, ki so jih pripravile organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti, izdelal osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 za leto 1982. Izvršni svet je obravnaval osnutek Resolucije na svoji 124. seji dne 14. 10. 1981, na 125. seji dne 21. 10. 1981, dokončno pa je osnutek Resolucije uskladil z Izhodišči za oblikovanje resolucije za leto 1982 na 126. seji dne 28. 10. 1981. Izvršni svet posreduje osnutek Resolucije v obravnavo delega-tom vseh treh zborov skupščine občine, hkrati pa tudi vsem nosilcem planiranja, ki naj osnutek podrobno proučijo. Izvršni svet pričakuje aktivno sodelovanje vseh, še posebej pa tistih, ki v letu 1982 prevzemajo zahtevane naloge oziroma obveze. V cilju pravočasne zagotovitve izdelave predloga Izvršni svet predlaga, da se vse pripombe in dopolnitve, ki bodo pripravljene v okviru delegacij oziroma temeljnih nosilcih planiranja, dostavijo komi-teju za družbeno planiranje in gospodarstvo še pred skupnim zasedanjem vseh treh zborov skupščine občine. . ' • •¦ Ljubljana, 28. 10. 1981 . ; IZVRŠNI SVET osnutek PRORAČUN OBČINE ZA LETO 1982 I. UVOD Naravnanost proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 je vsklajena s cilji politike gospodarske stabilizacije, ki so opredeljeni v pripravljenih zveznih in republiških ekonomskih dokumentih za prihodnje leto. Smernice in okviri za ukrepe v republiki SR Sloveniji na področju financiranja splošne porabe v občinah v letu 1982 uokvirjajo splošno porabo na ustrezen nivo, da bodo doseženi ustrezni stabilizacijski učinki. Po dosedanjih bilančnih izračunih je predvideno, da bo v prihodnjem letu potrebno nadaljevati s politiko zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke ter rasti sredstev za zadovoljenje skupnih in splošnih družbenih potreb. Rast sredstev za osebne dohodke naj bi v globalu zaostajala za rastjo dohodka za 10%, realni osebni dohodki bi pri tem ne dosegali nivoja 1981. Sred-stva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v SR Sloveniji naj bi rasla za 25% počasneje od rasti dohodka; izhodišče pri tem je leto 1981 dogovorjeni obseg splošne porabe-brezsredstevza intervencije v proizvodnji in porabi hrane - v republiki in občinah. Ob takem zaostajanju splošne porabe za rastjo dohodka in ob oceni, da bo rast dohodka znašala 20,2%, bo rast sredstev za splošno porabo v občinah v letu 1982 znašala 15,2%. V letu 1982 presežkov proračunskih sredstevnaj ne bi bilo; v tej zvezi bi bilo treba tako naravnati sistem davkov in prispevkov, da se presežkov ne ustvarja. Za uresničevanje take politike bi bilo naravnati dogovore in spremeniti potrebne predpise. V kolikor bi se kljub enotnemu izvajanju davčne politike v letu 1982 pojavili presežki proračunskih sredstev, bi jih bilo treba izdvojiti za finan-ciranje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane ter blagovnih rezerv. Poraba v Ljubljani in v občini, v kolikor bodo prej navedena razmerja za občine tudi sprejeta, bo v letu 1982 povečana za 15,2% na porabljena sredstva oziroma dovoljeno splošno porabo vletu1981: ______________Mesto in vse občine Občina Vič-Rudnik Leto 1981 znesek 1.393.792.000 226.427.000 povečanje _________18,0%_______________15,1%________ Leto 1982 znesek 1,605.649.000 260.844.000 povečanje______________15,2%_______________15,2%________ Nivo porabe v mestu in posameznih občinah še ni usklajen. zato je poraba občine v tem osnutku naravnana na povečanje 15,2%, delež. ki naj bi pripadal proračunu mesta pa še ne oprede-Ijen. Ocena bilance proračunskih prihodkov bazira na dosedaj ve-Ijavnem instrumentariju in izkazuje presežena sredstva. Do pred-loga proračuna za leto 1982 bo treba bilanco prihodkov uskiaditi z bilanco razhodkov. Prizadevati se bo treba, da bodo kar najbo-Ije usklajena razmerja porabe v občinah v Ljubljani med seboj in v odnosu do mesta. V predlog proračuna za leto 1982 bo treba vnesti vse tiste spremembe in dopolnitve, ki jih bodo narekovali do takrat spre-jeti ekonomsko stabilizacijski dokumenti v SR Sloveniji, ki bodo pogojevali usmeritev splošne porabe v republiki in občinah. Osnutek proračuna bazira na sedaj znanih pripravah ekonomskih dokumentov in zato vsebuje pomanjkljivosti, ki jih bo treba v času od osnutka do predloga proračuna občine za leto 1982 odpraviti in uskladiti. II. PRIHODKI PRORAČUNA 1. Proračunski prihodki za leto 1982 se oblikujejo na osnovi sprejetega oz. predvidenega davčnega instrumentarija. Po pre-dvidevanjih bo konec decembra 1981 republiškaskupščinaspre-jela nov zakon o davkih občanov, nakar bo občinska skupščina sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Učinek davčnih instrumentov pa je odvisen od ekonom-skih oz. splošnih družbenih gibanj. Računajoč na predviden davčni instrumentarij, naravnanost ekonomskih gibanj in oceno za leto 1982 cenimo, da bodo proračunski prihodki znašali 354.266.000 din. Po glavnih virih prikaz dohodkov izgleda takole (v tisočih din): Ocena Ocena Indeks __________.__________________ 1981 1982_________ VRSTA 1 - Davki od osebnega do- hodka in na dohodek 196.150 224.294 114 VRSTA 2 - Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja 95.900 102.159 107 VRSTA3-Takse 8.090 8.847 109 VRSTA 5 - Prihodki po posebnih predpisih - Denarne kazni 4.810 5.531 115 VRSTA 6 - Prihodki upravnih or- ganov in drugi prihodki____________11.860 13.435______Vt3_ SKUPAJ VSI PRIHODKI 316.810 354.266 112 2. Kot je razvidno iz pregleda se bodo prihodki pri vseh vrstah prihodkov povečali za 12% ali za 37.456 din. ¦ Davek iz osebnega dohodka delavcev kaže povečanje za 18%. Za toliko predvidevamo, da se bodo v povprečju povečali osebni dohodki delavcev v letu 1982. Predvideno je tudi povečanje davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih de-javnosti za 17%. Za 15% se predvideva povečanje prihodkov pri davku iz avtorskih pravic, medtem ko naj bi davek iz skupnega dohodka občanov ostal na enakem indeksu kot v letu 1981 in to prvenstveno iz razloga, ker bo ustrezno povečal limit neobdavč-Ijivega dela skupnega dohodka. Pri posebnem občinskem prometnem davku od prometa proi-zvodov in od prometa alkoholnih pijač je predvideno povečanje za 16% in 18%. Zakon o davkih občanov, ki naj bi bil sprejet v mesecu decem-bru 1981 naj bi ukinil davek na motorna cestna vozila, zato je zmanjšana postavka prihodkov pri navedenem davku. Pri taksah za leto 1982 ni previdenih večjih sprememb. Indeks 15% pri prihodkih po posebnih predpisih naj bi nastal zaradi večjega obsega opravljanja storitev uprave za družbene prihodke za druge organizacije (pobiranje prispevkov itd). V globalni oceni za leto 1982 cenl, da se bodo proračunski prihodki povečali za 37.456 din ali za 12% glede na oceno prihodkov za leto 1981. III. RAZPORED PRORAČUNSKIH PRIHODKOV-PRORAČUNSKIIZDATKI V Izhajajoč iz zasnovanih načel, znaša proračunska poraba naše občine za leto 1982 din 260.844.000. K tej porabi prištevamo še planirana sredstva za turistične takse (60.000), takse na promet parklarjev in kopitarjev (1,985.000) in ocenjene lastne prihodke (12.075.000), tako da znaša razpored prihodkov skupaj 274.919.000 din. Turistične takse in takse na promet parklarjev in kopitarjev se preko proračuna namensko usmerjajo na posebne raCune. Turistična taksa po posebej dogovorjenem programu. V osnutku proračuna za leto 1982 še ni določen znesek za fmanciranje nalog, ki so poverjene sKupščini mesta Ljubljana (za mestni proračun) in je zaenkrat vključen pod nerazporejena sred-tva v okviru zneska din 79,347.000, kolikor znaša razlika med ocenjenimi prihodki za leto 1982 in dovoljeno proračun$ko po-rabo, ob upoštevanju reubliških izhodišč, da sesme proračunska poraba v primerjavi z letom 1981 povečali za 115,2. Pri sestavi osnutka proračuna so zajete vse tiste naloge oz. organi, ki.jih je proračun dolžan financirati (dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti, Ijudska obramba, dejavnost druž-benopolitičnih organizacij in društev, dejavnost krajevnih skup-nosti, mrliško ogledna služba, varstvo borcev - priznavalnine, kadrovske pomoči za družine, katerih edini hranilec je odšel na odsluženje vojaškega roka, preživnine kmetom) velika skrb pa je v osnutku namenjena komunalni dejavnosti (tehnična in urbani-stična dokumentacija ter odpravljanju črnih gradenj), kakor tudi kmetijstvu - Kar je v bistvu realizacija sklepov, ki jih je sprejela skupščina občine ko je obravnavala problematiko črnih gradenj in kmetijstva. V letu 1982 naj bi se povečala sredstvazaODod 15do 16,5% in za materialne izdatke največ za 20%. Tak izračun je bil napravljen pri zahtevku za sredstva za delo upravnih organov občine in za voljene in imenovane. Za ostale državne organe (sodišča, tožil-stvo.) pa so sredstva za leto 1982 v osnutku le ocenjena, ker nam ni znano sedanje razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki. Eventuelne korekture bodo predlagane s predlogom pro-računa za leto 1982. -Sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti se povečujejo za toliko kot se sme v letu 1982 povečati splošna poraba v primerjavi z letom 1982, to je za 15,2%. V proračunu so sredstva za dejav-nost krajevnih skupnosti namenjena le za delovanje delegat-skega sistema, poleg teh sredstev pa krajevne skupnosti preje-, majo iz proračuna posebej še sredstva za vzdrževanje spomeni-kov NOV in za družbeno gospodarski sistem. Mimo proračuna pa od interesnih skupnosti zlasti sredstva za komunalno dejavnost Kot je iz osnutka proračuna razvidno, so tudi v letu 1982 namenjena precejšnja sredstva za komunalno dejavnost. Urbani-stično neurejena območja naše občine izzivajo vedno nova naha-jališča črnih gradenj. Da se črne gradnje popolnoma odpravijo je nujno zazidalna območja v naši občini čimhitreje urediti. Skladno s srednjeročnim planom občine za obdobje 1981-1985 predvide-vamo v letu 1982 sredstva za izdelavo urbanistične dokumenta-cije za naslednja območja: VS-109 Dolgi most, VS 201/7 Gaberje, VS 102 Trnovo, VS 6/3 Vič, RS 103 Vinterica, VS 1/2 Trnovo, VS 103/1 Murgle, VS 103/2 Zeleni log, VM 4 Kozarje, VS 245/7 Škofljica, RS 5 Lavrica, RS 110 Lavrica, VS 206 Srednja vas pri Polhovem gradcu in VS 213/1 Horjul. V proračunu so v primerjavi z letom 1981 precej višja tudi sredstva za odstranjevanje objektov, ki so se pojavili kot nedovo-Ijeni posegi v prostor (rušenje črnih gradenj), kakor tudi sredtva za odkup zemljišč v izogib nastajanju novih črnih gradenj. Tudi za kmetijstvo je v osnutku proračuna namenjenih v pri-merjavi z letom 1981 precej več sredstev, vendar menimo, da je znesek potreben in upravičen, če bo pripomogel k zvišanju kme-tijske proizvodnje tako v živinoreji kot poljedelstvu. V poglavju »negospodarske investicije« so tudi v letu 1982 predvidena znatna sredstva ža prostorsko reševanje novousta-novljenih krajevnih skupnosti V letu 1981 so bila sredstva zago-tovljena za nakup montažnih objektov in smo v letu 1981 prvo fazo, v letu 1982 pa je objekte potrebno dokončati in pripraviti za vselitev. Znatna sredstva naj bi bila v letu 1982 namenjena za reševanje stanovanjskih problemov delavcev postaje milice Vič Znesek predstavlja 50% participacijo, preostala sredstva pa zagotavlja Uprava javne varnosti v Ljubljani. V proračun je vključen tudi znesek din 1,000.000,00 za potrebe financiranja del pri gradnji objektov iz samoprispevka III na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. Sredstva bomo potrebo-vali za financiranje pripravljalnih del (tehnična dokumentacija, strokovne predloge za izvedbo gradnje) za gradnjo objektov samoprispevka III., ki se bodo financirala izven sredstev samopri- spevka in so nujna za kompleksno obdelavo posameznih obmo-čij. Poleg teba bomo s sredstvi omogočili pospešeno delo pri pripravi objektov samoprispevka III V skladu s konceptom komunalno informacijskega sistema mesta Ljubljane je občiha nabavila računalnik Delta 340/5. Ena od prednosli računalnika Delta je možnost postopnega poveče-vanja računalniških zmogljivosti v skladu s potrebami. Računal-nik je v dveh letih postal prešibak, zato je potrebno z novo opremo povečati kapaciteto novega računalnika. Razširitev je bila potrebna pri centralnem pomniku, prostor za shranjevanje podatkov (disk s kapaciteto 80 milijonov znakov) tračno enoto (prenos podatkov na druge računalnike) in številu zaslonskih terminalov. Skupna vrednost opreme po predračunu 22/5-1981 znaša 6,787,641,00, že razpoložljiva sredstva so bila nakazana, razlika pa je predvidena v osnutku proračuna 1982. Bistveno se zvišuje postavka št. 72 »anuitete«. V letu 1982 zapade v plačilo prva anuiteta od posojila za gradnjo postaje milice Vič v znesku din 5,713.158,00. Posojilo za gradnjo postaje milice Vič je odobreno za dobo petih let. - Proračunska rezerva je planirana v skladu z zakonom o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skup-nosti, ki določa da le-ta lahko znaša do 1 % v proračunu predvide-nih prihodkov Tekoča proračunska rezerva je namenjena za nepredvidene ali premalo predvidene proračunske izdatke. - Na podlagi zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, se v obvezni rezervni sklad izloča 1% tekočih proračunskih prihodkov, razen prihodkov, ki jih skupščina z odlokom namenja za proračun mesta Ljubljana (ki sam formira 1% obvezni rezervni sklad) in to toliko časa, dokler ne doseže 10% poprečnega letnega prihodka zadnjih treh let. - Na podlagi dogovora na ravni mesta Ljubljane, ki se prora-čunsko smatra kot celota, naj bi se proračuni (osnutki) povečali glede na leto 1981 za 114,2%, 1% pa naj bi občinezadržalezaradi korekture proračunske porabe (postopnega usklajevanja prora-čunske porabe v Ijubljanskih občinah in mestnem proračunu). 1 % omejitev za občinski proračun znaša 2,608.000 in je ostala zaenkrat nerazporejena v poglavju 16 - intervencije v gospodar-stvu od zap. št. 134 e. V osnutku proračuna smo lahko predvideli povečana sredstva za urbanistično dokumentacijo za rušenje črnih gradenj in inter-vencijski odkup zemljišč ter za pospeševanje kmetijstva predv-sem na račun nekoliko manjšega prispevka občine za 10-letni cestni program. Za leto 1981 smo rebalansirali v proračunu postavko za 10-letni program tako, da smo jo znižali na din 15.319.000, v letu 1982 pa planiramo prispevekza cestni program v znesku din 17.979.300 s povečanjem za 15,2%. To bo sicer predmet usklajevanja v mestu in bo z ozirom na rezultat potrebno osnutek ustrezno urediti. OBLIKOVANJE IN RAZPORED PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA LETO 1982 Ocena Ocena Indeks ' _____________________________1981______1982________ I PRIHODKI Vrsta 1 - Davki od osebnega dohodka in na doh. 196.150.000 224.294.00 114 Vrsta 2 - Promet. davek, davek na premož. in na doh od pre- moženja 95.900.000 102.159.000 107 Vrsta3-Takse 8.090.000 8.847.000 109 Vrsta 5 - Prihodki po posebnih predpisih 4.810.000 5.531.000 115 Vrsta 6 - Prihodki uprav. orga- nov in drugi prihodki___________11860.000 13.435.000 113 SKUPAJ PRIHODKI II. RAZPORED PRIHODKOV 01 Dejavnost organov družbe-nopolitičnih skupnosti 02 Ljudska obramba 316.810.000 354.266.000 112 99.265.400 119.766.000 120,7 8.070.000 5.178.000 64,2 03 Dejavnost družbenopolitič- nih organjzacij in društev 12.766.280 04 Negospodarske investicije 38.422.650 07 Kulturno prosvetna dejav- nost 1.000.000 08 Socialno skrbstvo , 13.434.000 09 Zdravstveno varstvo' 200.00 10 Komunalna dejavnost 16.476.700 11 Dejavnost krajevnih skup-nosti 12 Prispevki proračunom dru-gih družbenopolitičnih skupnosti 47.058.000 16 Intervencije v gospodar- Stvu v ,,•„.-„ 30.712.170 14.966.500 117,2 37494.400 97,6 1.200.000 120,0 15.703.100 116,9 240.000 120,0 22.240.000 135,0 15.851.000 18.260.000 115,2 34.421.000 112,1 17 Tekoča proračunska rezer-va in obveznosti \z prejš-njih let 18 Krediti, vezana in izločena sredstva Razporejena sredstva Nerazporejeno (financira-nje mestnega proračuna in presežek prorač. prihod-kov med dovoljeno porabo za 1982) . • 263.800 2.700000 33.290.000 316.810.000 2.750.000 274.919.000 '.&. - 79.347.000 SKUPAJ RAZPORED PRI-HODKOV 316 810.000 354.266.000 111,8 OSNUTEK PRORAČUNA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA LETO 1982 (v 000 din) Klas. obl. Štev. podobl. Vrsta prihodka Ocena 1981 Ocena 1982 Indeks VRSTA 1 - DAVKI OD OSEBNEGA DOHODKA IN NA DOHODEK ¦¦11 v ;¦;:':: Davek od oseb. dohodka delavcev 13 . Davek od dohodka od kmet. dejavnosti . '." 14 .-.' 141 Davek od dohodka iz gospod. dejavnosti , / ,'.. , ::'.' .142 Davek od dohodka iz poklicne dejavnosti . ! 143 Davek od dohodka iz avtorskih pravic > '. ¦ _15_______________Davek iz skupnega dohodka občanov____________'_______; - 35.260 41.607 118 3.400 3.400 100 99.860 116.836 117 37.680 39 941 106 17.070 19.630 115 2.880 2.880 100 I , ' 23 24 25 SKUPAJ VRSTA 1 ¦-;'¦¦'¦'¦"¦¦' VRSTA2- PROM. DAVEK, DAVEK NA PREMOŽENJE IN NA DOH. OD PREMOŽENJA 231 Poseb. obč. davek od prom. proizv., razen od prometa od alkoholnih pijač 232 Poseb obč. davek od prometa alkoh. pijač ¦ .. • 233 Poseb. obč. davek od plačil za storitve * ',, . -;/:; ,: ¦.: Davek na promet nepremičnin 251 Davek na doh. od premož. pravic, razen davka na dohodek od stavb 252 Davek na dohodek od stavb . 253 Davek na dohodek od iger na srečo . '. ..-..•;' ;: ' • ¦ 254 DAvek na dediščine in darila VI -(- ' .^ .."',;. .. ~.'-> 255 Davek na posest stavb v 256 Davek na motorna cestna vozila (tovorna)_____________________________ 196.150 224.294 114 28.190 32.700 f 116 28.510 33.642 118 5.950 . 6.664 112 11.820 13.475 ' 114 1.130 1.130 ' 100 4.670 4.670 100 365 401 110 1.555 777 50 8.200 8.200 100 5.510______________50CI_________________9 95.900 102.159 107 1.610 1.771 110 60 15 4.615 5.076 110 1.805 1.985 110 ?1 ¦«¦¦ 33 41 SKUPAJ VRSTA 2 VRSTA3-TAKSE '¦ Upravne takse Komunalne takse Sodne takse Takse na promet parklarjev in kopitarjev St SKUPAJ VRSTA 3 VRSTA 5 - PRIHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH Denarne kazni - odstopljen dohodek republiških denarnih kazni 8.090 8.847 4.810 105,0 5.531 109 115 61 62 VRSTA 6 - PRIHODKI UPRAVNIH ORGANOV IN DRUGI PRIHODKI Prihodki upravnih organov in drugi prihodki: Prihodki upravnih organov Drugi prihodki_____________________________________ 10.500 1.360 146,4 100.0 12.075 1.360 115 100 113 SKUPAJ VRSTA 6 11.860 139,0 13.435 SKUPAJ VSI PRIHODKI 316.810 100,9 354.266 112 RAZPOREDITEV PRIHODKOV Št. post. Odhodki Ocena izvršitve 1981 Predlog 1982 Indeks GLAVNI NAMEN 01 - DEJAVNOST ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI , A. SKUPŠČINA IN IZVRŠNI SVET 1 Nadomestila OD voljenim in imenovanim funkcionarjem skupščine in IS f 2 Potni stroški ¦ : .* ' .",. i;3 " Manipulativni stroški SDK ' ' • ','¦''.. , '¦ ¦ ¦ 4. Delovanje skupščine in njenih organov ." |;5 Reprezentanca , y . . ';' 6 Objave in oglasi *¦ / ' ¦ ' ',7 Upravni postopek '' ' T ' ;, 8 Nadomestilo za delo raznih komisij Skupščine IS . ' 9 Občinski praznik ¦ ¦ 10 | Organizacija prireditev, proslave, pokroviteljstva " , 11 Nagrade občine ob prazniku 27. april, ki jo podeljuje poseb. žirija 12 Postaja milice Vič - posebna priznanja 13 Stroški za komemoracije 13 a Referendum za III. samoprispevek ¦ ; . 13 b Stroški za volitve 6,500.000 96.000 250.000 ¦" 14000 310.000 3,000.000 16.000 128000 1,398.300 1,165.000 : 120 000 ; 75.000 48.000 450.000 8,023000 115.200 300 000 16.800 341 000 3,600.000 ., 18.500 ' 150.000 500.000 1,330.000 120.000 75.000 60.000 1,000.000- 123,4 • 120.0 120,0 120,0 110,0 120,0 115,6 117,2 35,8' 114,2 i 100,0 100,0 125,0 SKUPAJA B. DRŽAVNI ORGANI 14 Sredstva za osebne dohodke 15 Sredstva za materialne izdatke 16 Sklad skupne porabe 17 Amortizacija V 13,570.300 44,470.300 11,583.800 3,283.000 500.000 15,649.500 55,260.000 13,900.000 3,940.000 600.000 115,3 124,3 120,0 120,0 120,0 SKUPAJ B C. DRUGI DRŽAVNI ORGANI ..'; 18 Temeljno javno tožilstvo 19 Temeljno sodišče . ! : 20 Sodišče združenega dela 21 Oružbeni pravobranilec samoupravljanja 22 x Zavod za družbeno planiranje Lj. 23 Postaja milice Vič - za mater, izd. il Postaja milice Via - za'sklad SP 25 Postaja milice Vič - za opremo 28 Skupnost slovenskih občin 27 Skupnost občin Ijubljanske regije 59,837.100 2,744.000 16,856.000 872.200 607.600 1,078.000 2,489.200 31.000 200.000 331.300 90.200 73,700.000 3,238.000 19,895.000 1,029.200 717.000 1,272.000 3,072.000 38.000 391.000 106.400 123,2 118,0 118,0 118,0 118,0 118,0 123,4 119,5 118,0 118,0 28 28 30 SKUPAJ C .. . . . D. OSTAUO ¦ Preventiva in vzgoja v cestnem prometu LRP »Glas Ljubljane« Indok , • 25,300.300 142.100 347.000 68.600 29,758.600 167.600 409.400 80.900 117,6 118,0 118,0 117,9 SKUPAJ D 557.700 657.900 JIM 01 SKUPAJ .. - . » 02 - UUDSKA OBRAMBA 31 Za družbenogospodarski sistem . 32 Sredstva opreme - poseben ra&un za LO 33 Teritorialna obramba - sredstva za OD 33 a Teritorialna obramba - sredstva za SSP 34 Teritorialna obramba - sredstva za materialne izdatke _35________Teritorialna obramba - sredstva opreme_____________ 99.265,400 4,585.000 1,176.000 1,609.000 300.000 400.000 119,766.00(J 1,500.000 880.000 2,470.000 28.000 300.000 120,7 32,7 74,8 153,5 100,0 Q2 SKUPAJ 03 - DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV 36 Občinska konferenca SZDL 37 OK SZDL za Dom borcev in mladine Zapotok 38 Izdajanje glasila Naša komuna 39 Zveza združenj borcev NOV - 40 Zveza rezervnih vojaških starešin ' • 41 Občinska konferenca ZSMS 42 - Zveza prijateljev mladine ' 43 Občinski odbor rdečega križa 44 Domicil. enote: Odbor Tomšičeve brigade - Odbor I. SUB 8,070.000 3,822.000 196.000 3,430.000 1,318.900 794.800 ¦ 1,780.100 637.000 170.000 39.200 5,178.000 4,510.000 225.500 4,048.000 1,556.400 937.900 2,100.500 751.600 200.600 45.200 64,2 118,0 115,1 118,0 118,0 118,0 118,0 118,0 118,0 115,3 št. post. Odhodki Ocena izvršitve 1981 Predlog 1982 Indeks 45 Odbor II. SNOUB Ljubo Šercer 46 Odbor VIII. SNOUB F. levstika 47 Odbor Lj. brigade - Odbor borcev X. SNOUB 48 Odbor Krimskega odreda 49 Odbor Dolomitskega odreda - 50 Občinski odbor medvojnih aktivistov 51 Naš malček 52_______Za pospeševanje turizma__________________ 03 SKUPAJ 39.200 45.200 115,3 39 200 •" 45.200 115,3 ' 39.200 45.200 115,3 51.940 N 59.800 115,1 51.940 59.800 ' 115,1 156.800 180.600 115,2 140.000 140.000 100,0 60.000_______________15.000_____________25J) 12,766.280 14.966.500 117,2 04 - NEGOSPODARSKE INVESTICIJE \ v 53 Samoprispevek II. Dom upok. Kolezija 54- VVZ Trnovo - odkup zemljišča ¦ .'_ > 55 ¦ Vzdrževanje sodne zgradbe - sofinanc. 56 Pot spominov in tovarištva . ," 57 Prostorsko reševanje novoust. krajevnih skupnosti 58 ' Zavod za šolstvo 59 , Sofinanciranje izgradnje muzeja reVolucije ¦¦ ' ' 60 Sofinanciranje rekreac. turist. centra Velika planina 61 Sofinanciranje živalskega vrta : 62 . Sof. prireditve kult. doma v Vel. Laščah ob 150-obl. rojstva F. Levstika 63- Sofinanciranje izgradnje OŠ Cerknica ' • ¦ '. .64 Stanovanja za PM Vič - sofinanciranje ¦'¦-.. 65 Reševanje stanov. vprašanj delavcev drž. org. in DPO , . . ' .66 OK SZDL za Dom borcev in mladine Zapotok 67 Lokac. dokum. za nove šole in VVZ in ost. stroški v zvezi s samopris. III 68 Dijaški domovi - anuiteta 69 Sodišče združenega dela - anuit. . . 70 ' Dom upokojencev Bokalci - anuit. : ¦ 71 ' Počitniška skupnost ZZB Banjole - anuiteta , ' . 72 Anuitete 72 a ŠC za KPM-tehnična sred. šola Lj. - obnov. elektr. napeljave, sof. 72 b KS Stane Sever - montažni objekt • ' 72 c Dom FSPN sanacija-sofinanc. 72 č KS Želimlje - sof. el. napeljave ' ¦ . 72 d Razširitev računalniškega sistema 72 e Preusmeritev Gimnazije Vič v usmerjeno izobražev. (prost. ured.) 72 f Dom invalidov Ljubljana - sofinanc._______________________________ 2,000.000 ¦¦-¦.¦. . - 3,000.000 . ¦-••-''¦¦' - 1,615.800 - 2,350.000 3,971.000 t69,0 9,721.000 10,000.000 102,9 250.000 800.000 f,600.000 200,0 490.000 500.000 102,0 980.000 1,000.000 102,0 1,000.000 1,000.000 1,100.000 3,000.000 272,7 1,180.000 1,000.000 84,7 294.000 1,500.000 1,000.000 . 66,7 978.300 978.300 100,0 425.700 " - ' 1,173.150 445.080 445.100 100,0 5,309.620 8,200.000 154,4 800.000 1,600.000 . - , . ¦ - 260.000 ¦ ' - 150.000 - ' - 2,800.000 ; ¦¦•' _•- . ¦ - 2,000.000 ' ' .- ¦•' _______1,000.000 __________z 38,422.650 37,494.400 97,6 04 SKUPAJ 07 - KULTURNO PROSVETNA DEJAVNOST 73 Vzdrževanje grobov in spomenikov NOV ,in vojaških pokopališč 07SKUPAJ.T ¦ . ..'-.¦¦ • , - 08 - SOCIALNO SKRBSTVO 74 Stalne priznaval. borcem NOV in druž. članom 75 Enkratne, občasne prlznaval.borcem NOV 7€ Zdravljenje v zdraviliščih, oddih in rekreacija 77 Stalne priznaval. borcem za severno mejo in borcem iz vojn 1912-^1918 78 • Enkratne denar pomoči borcem za severno mejo in borcem iz vojn 1912-1918 79 Pomoč oskrbovancem, borcem NOV v domovih počitka 80 s Tovariška pomoč borcem NOV v 81 Stroški plač. prometa SDK za izpl. invalidnin borcem NOV 82 Kadrovska denarna pomoč 83 Preživnina kmetom 1,000.000 1,200.000 120,0 1,000.000 1,200.000 120,0. 6,515.000 ¦' '¦¦'¦: 7,557.400 116,0 1,600.000 ¦'¦ 1,856.000 " 116,0 1,670.000 . 1,938.000 ¦ 116,0 730.000 ' 846.800 116,0 233.000 270.300 116,0 350.000 : 406.000 , 116,0 700.000 ' 812.000 \ '¦ . 116,0 120.000 144.000 120,0 1,281.000 1,600.000 ' 124,9 235.000____________272.600___________VW. 13,434.000 15,703.100 116,9 08 SKUPAJ 84 09 - ZDRAVSTVENO VARSTVO Zdravstv varstvo in prventiv. varstvo občanov, mrliška ogled, sl. 200.000 240.000 120,0 09 SKUPAJ 200.000 240.000 120,0 St. post. Odhodki Ocena izvršitve 1981 Predlog 1982 Indeks 10-KOMUNALNADEJAVNOST ' ' ,. 85 Tehnična in urbanistična dokumentacija, geodetske izmere ter kataster 15,900.000 18.000.000 . 113,2 komunalnih naprav ¦ 86 Sredstva za uprav. izvršbe (stroški rušenj črnih gradenj) | 500.000 2.000.000 400,0 87 Varstvo narave - sofinanciranje " . 76.700 90000 117,3 88 Oštevilčenje hiš - - 150.000 88 a Int. za odkftp zemlje zaradi črnih gradenj____________________________________________-___________2,000.000_______________- 10 SKUPAJ .16,476.700 22,240.000 «5,0 11 - DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI 89 KS Barje 90 KS Brdo ¦, . , , 91 KS Brezovica , ; 92 KS Črni vrh 93 KS Dobrova 94 KS Galjevica 95 KS Golo-Zapotok 96 KS Horjul ¦ 97 ks ig '" •: 98 KS Iška vas 99 KS Kolezija 100 KS Kozarje s 101 KSKrim 102 KS Lavrica 103 KS Malči Belič 104 KS Murgle 105 KS Milan Česnik 106 KS Notranje gorice 107 KS Pijava gorica 108 KS Peruzzijeva 109 KS Polhov Gradec .110 KS Podpeč-Preserje 111 KS Rakova Jelša 112 KSRakitna »13 KSRob 114 KS Rožna dolina 115. "'•¦" KSRudnik 116 KSStane Sever 117 KSŠkofljica 118 KSTomišeli 119 KS Trnovo 120;- ¦ KSTurjak 121 KS Velike Lašče 122 KSVič 123 KS Vnanje gorice 124 KS Vrhovci . 125 KS Zeleni log 126 KSŽelimlje____________ 11 SKUPAJ 411.900 474.500 115,2 378.900 436.500 115,2 372.100 428.700 115,2 312.200 359.700 115,2 544.600 627.400 115,2 438.400 505.000 115,2 265.800 306.200 115,2 584.500 673.300 115,2 558.100 642.900 115,2 265.700 306.000 115,2 478.300 551.000 115,2 385.500 444.100 115,2 425.300 489.900 115,2 358.700 413.200 115,2 531.400 612.200 115,2 318.900 367.400 115,2 558.100 642.900 115,2 385.300 443.900 115,2 299.100 344.600 115,2 358.700 413.200 115,2 508.100 585.300 115,2 597.700 688.500 115,2 352.000 405.500 115,2 265.800 306.200 115,2 425.200 489 800 115,2 67 700 711.600 115,2 385.300 443.900 115,2 511.400 589.100 115,2 398.600 459.200 115,2 352.200 , 405.700 115,2 504.900 581.600 115,2 295.600' 340.500 115,2 644.300 742.200 115,2 531.400 ' 612.200 115,2 335.600 386.600 115,2 428.600 493.700 115,2 265.800 306.200 115,2 199.300 229.600 115,2 15,851.000 18,260.000 115,2 16 - INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU 128 Pospeševanje kmetijstva 129 Pristojbina za veterinarsko sanitarne preglede 130 Veterinarske postaje Krim - konjaška sl. in ostale zdr. sl. 131 ' Vet. postaja Krim - za vodenje evidence o vet. sanit. pregledih 132 Združ. sred. za 10-letni program izgradnje cest 133 Časopisno podjetje Lj. dnevnik za kritje razlik v ceni Dnevnika 134 a Sredstva za kompenzacijo cen osnovnih živil 134 b Nadomestila za izvozne stimulacije 134 c Pokritje razlik v ceni goriv (premog) 134 č Integral Lj. - pokrijte razlik v ceni prevozov 134 d Priprava invest. programov za industrijske cone 134 e_____Začasna omejitev 1 % pror. porabe_______________________ 16 SKUPAJ 3,200.000 5,000.000 156,3 1,805.000 ' 1,985.000 110,0 330.000 380.000 115,2 58.000 ' 60.000 103,4 15,607.000 17,979.300 115,2 1,519.170 4,529.000 1,703.000 - - 500.000 - 1,461000 3,500.000 239,6 2,908.700 ________ 2,608.000 _________z 30,712,170 34,421.000 112,1 Št. post. Odhodki Ocena izvršitve 1981 Predlog 1982 Indeks 17 - TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA IN OBVEZNOSTI \Z PREJŠNJIH LET 135 Tekoča proračunska rezerva 136_______Obveznosti \z prejšnjih let____________________________________ 80.000 183.000 2,700.000 SKUPAJ 263.800 2,700.000 18 - KREDITI, VEZANA IN IZLOČENA SREDSTVA 137 Izločena sredstva rezerv 138 Za intervencije v gospodarstvu_______ 2,330.000 30,960.000 2,750.000 iiifl 18 SKUPAJ 33,290.000 2,750000 predlog PREDLOG kandidatov za izvolitev poklicnega in nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani Obrazložitev za poklicnega sodnika sodišča združenega dela Komisija za volitve in imenovanja SO Ljubljana Center, kot matična občina, je v skladu z 29. členom Zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS št. 38/74) razpisala prosto sodniško mesto. Razpis je bil objavljen v Ur. listu SRS št. 25z dne 24.8.1981. Na objavljeni razpis se je prijavilo osem zainteresiranih kandi-datov. Postopek kandidiranja je^potekal v skladu z zakonom v Občinskih konfernecah SZDL, Mestni konferenci SZDL, odboru za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL in Sodi-šču združenega dela v Ljubljani. Upoštevajoč merila o kadrovski politiki in delovne izkušnje, je bil v postopku kandidiranja skupno oblikovan predlog, da se vsem občinskim skupščinam območja Sodišča združenega dela v Ljubljani, predlaga v izvolitev za poklicnega sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani tov. Nasto KATUŠIN. Obrazložitev za izvolitev nepoklicnih sodnikov združenega dela V letu 1981 so vse občinske skupščine območja Sodišča zdru-ženega dela v Ljubljani sprejele odlok o povečanju števila nepo-klicnih sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani. Odlok je bil objavljen v Ur. listu SRS št. 13/81. S tem odlokom seštevilo nepoklicnih sodnikov poveča za 100%, s čimer se razširja in zagotavlja pomen in izvajanje te družbene funkcije z nepoklic-nimi sodniki. Prav tako poteka rfiandat nepoklicnim sodnikom tega sodišča, ki so bili izvoljeni v letu 1977. UpoŽtevajoč določila navedenega odloka in potek mandata nekaterim dosedanjim sodnikom, je potrebno, za naslednje man-datno obdobje izvoliti skupno 189 nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani. Postopek evidentiranja je potekal v skladu z zakonom v vseh Občinskih konferencah SZDL območja tegasodišča, usklajevalni in kandidacijski postopek pa tudi v okviru odbora za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL. V postopku evidentiranja in kandidiranja je bil skupno obliko-van predlog kandidatov za izvolitev nepoklicnih sodnikov, upo-števajoč potrebno optimalno strukturo delovnih področij, stro-kovnosti in elementov kadrovske politike. Predloge za izvolitev sodnikov Sodišča združenega dela je obravnaval koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik in ugotovil, da vsi predlagani kandidati ustrezajo družbenopolitič-nim merilom kadrovske politike. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skup- ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je predlog za izvolitev sodni-kov združenega dela obravnavala in na podlagi podanih obrazlo-žitev . . i . . predlaga: ' .•" • '¦ '", • v. ¦ , ' zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbe-nopolitidnemu zboru, da se izvolijo '¦ ', ¦ •. ' , . ¦ t~ ., A. ZA POKLICNEGA SODNIKA: 1. KATUŠIN NASTA, roj. 14.3.1941 v Ljubljani, stanuje v Ljub-Ijani, Vidmarjeva 5. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomirala leta 1965. še pred končanim študijem se je zaposlila v kovinski industriji Ig pri Ljubljani in do leta 1967 opravljala dela in naloge direktorja splošnega sektorja. V letu 1969 je opravila pravosodni izpit. Od septembra 1969 do maja 1977 je opravljala dela in naloge sodnice za prekrške pri organu za kaznovanje prekrškov za mesto Ljub-Ijana. Od maja 1977 pa združuje delo pri Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Centrala Ljubljana, v odseku za pravne zadeve. , B. ZA NEPOKLICNE SODNIKE: "> SO DOMŽALE \ . ^ . • . ' 1. ANŽIN FRANC, roj. 1950, dipl. pravnik, TOSAMA Domžale, stan. Jelovškova 14, Domžale 2. AVSEC PAVLA, roj. 1951, dipl. pravnica s Pl, SO Domžale, stan. Ljubljanska c. 103, Domžale 3 BIRK MIRO, roj. 1953, delovodja, Papimica TOZD Bistrakar-tpn Količevo, stan. Trg svobode 11, Moravče 4. BLEJC MATIJA, roj 1948, višji upravni delavec, TRAK Men-geš, stan. Jekovškova n. h., Mengeš 5. ČERNOHORSKI MARIJA, roj. 1952, predica, Induplati Jarše, stan. Šaranovičeva 1, Domžale 6. KOS CIRIL, roj. 1947, strugar, Mlinostroj Domžale, stan Ipavčeva 10, Vir pri Domžalah 7. METLAR MARIJA, roj. 1947, trgovski poslovodja, Napredek Domžale, stan. Zupančičeva 11, Domžale 8 RODE IVAN, roj. 1932, galanterijski tehnik, TOKO Domžale, stan. Pot kurirjev 11, Domžale 9. ZUPANEK ADOLF, roj. 1939, Oljarna Domžale, stan. Kovičeva 27, Domžale, višji upravni delavec SO GROSUPLJE 10. ERŠTE JULIJANA, roj 1940, višja upravna delavka, SO Grosuplje, stan. Pod gozdom c. VI/14, Grosuplje 11 GALE EDO, roj 1934, učitelj, Black&Decker Grosuplje, stan. Adamičeva 8, Grusuplje 12 KIKELJ LOJZE, roj 1927, ing org dela, tajnik KS Grosuplje, stan. Adamičeva 8, Grosuplje 13. POTOKAR FRANC, roj. 1945, zaposlen instalacije Grosup-Ije, stan. Pod gozdom c. VI/5, Grosuplje 14. SMOLIČ ANDREJA, roj. 1942, soc. delavka, DO IMP LIVAR Ivančna gorica, stan Taborska 3, Grosuplje 15. SUŠIČ BOGOMIR, roj. 1943, učitelj, skupne strokovne službe felS Grosuplje, stan. novi blok šentvid pri Stični 16 VIDMAR KAREL, roj. 1945, višji upravni delavec, SO Gro-suplje, stan. Šmarje-Sap 17. VILDMAN BORUT, roj. 1951, višji upravni delavec, DO IMP LIVAR Ivančna gorica, stan. Trunarjeva 14, Grosuplje 18 VUNDERLE JOŽE, roj. 1943, višji upravni delavec, sodnik za prekrške Grosuplje, stan Adamičeva c. novi blok, Grosuplje SO HRASTNIK 19 GREBEN IVONE, roj. 1933, šivilja, TOZD Jutranjka Dol pri Hrastniku, stan. Pot Jos Brinarja 8, Hrasthik 20. GRUDEN VLADIMIRA, roj. 1932, SŠ, Ljubljanska banka, eksp. Hrastnik, stan. Trg F. Kozarja 7, Hrastnik 21. KOSEM GVIDO, roj. 1930, ključavničar. Steklarna Hrastnik, stan. Podkraj 91, Hrastnlk 22 KOVAČ ALEKSANDRA, roj. 1933, ekonom. tehnik, SO Hrast-nik, stan. Novi dom 43, Hrastnik 23. PAULIČ ANTON, roj. 1943, strojni tehnik, Tovarna kom. izdelkov Hrastnik, stan. Dol 4 pri Hrastniku 24. PODKORITNIK MARKO, roj. 1936, elektrikar, SOZD REK E. K. DO ZPT Hrastnik, stan. Novi log 11, Hrastnik 25. SLANŠEK BORUT, roj. 1957, gradb. tehnik, Splošno gradb. podj. Hrastnik, stan. Ool 232 pri Hrastniku 26. UČAKAR VLADISLAVA, roj. 1947, učiteljica, Oš nar. heroja Rajka Hrastnik, stan. Log 1, Hrastnik SO KAMNIK 27. KOČAR IDA, roj. 1936, vodja spl. sektorja v STOL-KAMNIK, stan. Šmarca 111/B, Kamnik 28. KOROŠEC VLADO, roj. 1954, vodja spl. sektorja v UTOK-KAMNIK, stan. Pot 27. julija 3, Stahovica 29. LAVRIN ANTON, roj. 1941, obratovodja v TITAN-KAMNIK, TOZD 2, stan. Petrovčeva 23, Domžale 30. LELEK DRAGAN, roj. 1952, socialni delavec, ZUIM-KAMNIK, stan. Matije Blejca 14, Kamnik 31. LENARČIČ NIKA, roj. 1954, zaposlena v splošnem sektorju TITAN-KAMNIK, stan. Podgorje 47/a, Kamnik 32. LOGAR ALOJZ, roj. 1925, dipl. ekonomist, TITAN-KAMNIK, stan. Ogrinčeva 5, Kamnik 33. TAJČ MARICA, roj. 1938, vodja spl. sektorja v ETA-KAMNIK, stan. Tunjiška cesta 2 c, Kamnik 34. VOLMAJER RADO, roj. 1946, KV monter, ALPREM-KAMNIK, Sta"n. Rovanova n. h., Radomlje 35. ZAKRAJŠEK BORIS, roj. 1949, vodja spl, sektorja v SVILA-NIT-KAMNIK, stan. Prečna 2, Domžale 36. ZOEMAN-KJIČ OLGA, roj. 1949, pravnik, KIK KAMNIK, stan. Vodovodna 6 b, Domžale , SOKOČEVJE ; : 37. DERŽEK ERNEST, roj. 1927, ing. organizacije dela, DO TEKSTILNA Kočevje, stan. Tesarska 5/a, Kočevje 38. DIMITRIJEVIČ MIRICA, roj. 1954, višji upravni delavec, DO MELAMIN Kočevje, stan. Tesarska 3/b, Kočevje 39. JARNI TOMO, roj. 1955, dipl. pravnik, načelnik oddelka za notranje zadeve SO Kočevje, stan. Podgorska 2, Kočevje 40. KOLETA TONE, roj. 1931, slrojni rezkalec, DO ITAS Kočevje, stan. Podgorska 6, Kočevje -. 41. KOSIČ VVERNER, roj. 1940, KV elektrikar, DO LIK Kočevje, stan. Turjaška 2, Kočevje 42. KOSTEN ANICA, roj. 1943, višji upravni delavec, DO AVTO Kočevje, stan. Breg n. h., Stara cerkev pri Kočevju 43. LINDIČ JOŽE, roj. 1948, ing. organizacije dela, DO HYDRO-VOD Kočevje-Ribnica, stan. Šeškova 6, Kočevje 44. MEDVED PETER, roj. 1950, absolvent pravne fakultete, ZKGP Kočevje, stan. Kidričeva 10, Kočevje 45. VIDIC ALOJZ, roj. 1949, ing. agronomije, DO Kmetijsko gosp. TOZD Govedoreja Kočevje, stan. Roška 4, Kočevje 46. VOLF BRANKO, roj. 1951, elektrotehnik, DES Elektro Ko-čevje, stan. Trg zbora odposlancev 73, Kočevje SO LITIJA / ' 47. BOH IVAN, roj. 1921, višji upravni delavec, upokojenec, stan Cesta Dušana Kvedra 3, Litija 48. DOBLEKAR IVAN, roj. 1942, usnjarski tehnik, IUV-TOZD Usnjarna Šmartno, stan. Šmartno 104, p. Šmartno pri Litiji 49. GROŠELJ JOŽE, rpj. 1934, predmetni učitelj, OŠ Dušan Kveder-Tomaž v Litiji, stan. Graška 20, Litija 50. LEMUJ MARIJA, roj. 1947, višji upravni delavec, Osnovna šola Litija, stan. Gubčeva 12, Litija 51. MATOZ STANISLAVA, roj. 1942, višji upravni delavec, TOZD »Zdravstveno varstvo« Litija, stan. Badjurova 11, Litija 52. VALENČIČ MARJAN, roj. 1946, živilski tehnolog, Kmetijska zadruga Gabrovka, stan. Gabrovka 17/a 53. VIDIC MIRKO, roj. 1950, obsolvent gimnazije, delovnaskup-nost stanovanjske in komunalne skupnosti Litija, stan. Kresnice 30, p. Kresnice 54. VREČKO SREČKO, roj. 1953, višji upravni delavec, KOVINA Šmartno pri Litiji, stan. Maistrova 1, Litija 55. VUKOVIČ BORUT, roj. 1951, dipl. pravnik, SO Litija, stan. Šmartno 62, p. Šmartno pri Litiji • SO UUBLJANA BEŽIGRAD ' ; >*¦.L-.: 56. BOHINC SLAVICA, roj. 1948, višja upravna delavka, Zavod za zaposlovanje, stan. Kumrovška 11, Ljubljana 57. BRATOŽ ANTON, roj. 1935, KV krojač in KV prodajalec, TOZD COMMERCE, stan. Šerkova 11, Ljubljana 58. ČERIN ALEŠ, roj. 1949, dipl. pravnik, IMP Ljubljana, Titova 37, stan. Dermotova 25, Ljubljana 59. DOL.GAN-CVETKOVIČ NEVENKA, roj. 1949, dipl. pravnik s Pl, SDK podružnica Ljubljana, Titova 66, stan. Tomažičeva 9, Ljubljana 60. FERENC KRISTINA, roj. 1940, višji upravni delavec, Jugosl. center za teorijo in prakso samoupravljanja, stan. Bilečanska 4, Ljubljana 61. KOCJAN JANEZ, roj 1953, dipl. pravnik, Zavod za raziskavo materiala, Ljubljana, Dimičeva 12, stan. Ulica Bratov Učakar 96, Ljubljana 62. KOSMINA MARTIN, roj. 1951, dipl. pravnik, IMP DO PRO-MET, DSSS DO, stan. Veljka Vlahoviča 3. Domžale 63. KOSTANJŠEK MARJAN, roj. 1938, KV strugar, UNIŠ-TOS TOZD transportne naprave, stan. Ulica 29. hercegovske divizije 3, Ljubljana 64. KRIST BORIS, roj. 1949, dipl pravnik, DSSS DO Emond, stan. Marije Mlinar 13, Ljubljana 65. MODIC MIRAN, roj. 1951, dipl. pravnik, Geološki zavod Ljubljana, Dimičeva 16, stan. Ruska ulica 5, Ljubljana 66. MORAVEC MIRO, roj. 1945, komercialni tehnik, ASTRA-DO veletrgovina, stan. Habetova 3, Trzin 67. OBLAK BRIGITA, roj. 1940, dipl. pravnik, Zavod za raziskavo materiala Ljubljana, Dimičeva 12, stan. Hubadova 8, Ljubljana 68. PAVLIN FRANC, roj. 1932, strojni delovodja, IMP-DO PRO-MOND-TOZD ogrevanje-vodovod, stan. Scopolijeva 5, Ljubljana 69. PERCAN-PAVČIČ JADRANKA, roj. 1950, dipl. pravnik, SOZD ASTRA DSSS Ljubljana, Titova 77, stan. Apihova 34, Ljub-Ijana 70. PLESTENJAK IGOR, roj. 1951, dipl. pravnik, Zavod za varje-nje SRS Ljubljana, Ptujska 19, stan. Spodnje Gameljne št. 101 71. ROŽMAN TONE, roj. 1952, študent VUŠ-Titov štipendist, stan. Rašiška 20, Ljubljana 72. TOMINEC NATAŠA, roj. 1948, kemijski tehnik-laborant, Belinka TOZD BELLES, stan. Likozarjeva 10, Ljubljana 73. VALETIČ MIRA, roj. 1949, višji upravni delavec, AVTOHIŠA DSSS, stan. Abramova 17/B, Ljubljana 74. VER3TOVŠEK-BIZJAN MARIJA, roj. 1944, dipl. pravnik, »Soseska« Ljubljana, Kardeljeva ploščad 22, stan. Na Rojah 21, Ljubljana-Šentvid SO LJUBLJANA CENTER 75 BUŽGA RUDI, roj. 1938, poklicna šola, Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Živilski trgi, stan. Hruševska 92 A, Ljubljana 76. CIZEL-VARŠEK BRANKA, roj. 1940, dipl. pravnik, Mestno javno pravobranilstvo, stan. Tržaška 51/a, Ljubljana 77. DOLENC MAJA, roj. 1944, dipl. pravnik Pl, tajnik FF, stan. Župančičeva 7, Ljubljana 78. FAZARINC ALJA, roj. 1935, medicinska sestra, Klinični center Ljubljana, stan. Poljanski nasip 32, Ljubljana 79. GORUP MILAN, roj. 1928, dipl. ing. metalurg, Slovenske železarne, stan. Streliška 5, Ljubljana 80. HORVAT ANA, roj 1953, dipl. pravnik, DO Slovenijales DSSS, Beethovnova 11, stan. Prevoje 46, Domžale 81. KAMHI BOJANA, roj. 1944, dipl. pravnik, Ljubljanskabanka, stan. Bratovševa ploščad 12, Ljubljana 82. KOPAČ ANTON, roj. 1938, gradbeni tehnik, SCT Ljubljana, TOZD GRADNJE, Titova 38, stan. Podgorica 48, Dol pri Ljubljani 83. KOŽELJ ANTON, roj. 1923, srednja izobrazba, DO Sliko-plesk-Termoplast, stan. Kidričeva 4, Kranj i 84. PEČENKO BOJAN, roj. 1956, dipl. pravnik Pl, Ekonomska ! fakulteta, stan Miklošičeva 15, Ljubljana 85 POKORN BREDA, roj. 1937, vzgojiteljica, VVZ Ane Ziherl, stan. Rožna dolina XV/24, Ljubljana 86. PREINFALK TONE, roj. 1911, dipl. pravnik, upokojenec, stan. Slreliška 3, Ljubljana 87. RIGLER META, roj. 1943, pravnik, SO Ljubljana Center, stan. Streliška 10/a, Ljubljana 88. SRPAN JANEZ, roj. 1934, srednja izobrazba, DO Veletekstil, TOZD Trgovina na drobno, stan. Celovška 375, Ljubljana 89. ŠKOF JANEZ, roj. 1926, visoka izobrazba, Mestno gledali-šče Ljubljana, stan. Prule 1, Ljubljana 30. VAVPOTIČ MITJA, roj. 1942, dipl. ing. elektrotehnike, Zdru-žene PTT organizacije Slovenije, stan. Moše Pijadejeva 33, Ljub-Ijana 91. VODNIKJANI, roj. 1944, strojni tehnik, KOMPAS Rent-a-car, stan. Vavpotičeva 7, Ljubljana 92 VODOVNIK ZVONE, roj. 1952, dipl. pravnik Pl, Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, stan. Ulica Bratov Učakar 10, Ljubljana , SO UUBLJANA MOSTE-POLJE 93. BAJT MARIJA, roj. 1922, dipl. pravnik, RSNZ Ljubljana, stan. • Jana Husa 52, Ljubljana ;\ 94. BLAŽKO ANDREJ, roj. 1949, prof. angleščine, KTM Ljub-v Ijana, stan. Kidričeva 2 a, Ljubljana V 95. BRATINA MARKO, roj. 1952, kadrolog, SAP Ljubljana, stan. ';¦ Neubergerjeva 16, Ljubljana , 96 BUTENKO ANGELCA, roj. 1938, višja upravna delavka, SO Ljubljana Moste-Polje, stan. Zakotnikova 7, Ljubljana , 97. DETIČEK BARBARA, roj. 1953, dipl. pravnik, HP KOLIN-;¦; SKA, stan. Satnerjeva 15, Ljubljana 98 JERIHA PAVLE, roj. 1922, dipl. pravnik, OK ZKS Ljubljana Moste-Polje stan. Pokopališka 8, Ljubljana 99. KOVAČIČ JOŽE, roj. 1945, ing. agronomije, ONA ON -; vodja sektorja velepr. OVS in CZ, stan. Ljubično 27. Poljčane 100. LUKEŽIČ MARIJA, roj. 1955, administrativni tehnik, Ob-činski sindikalni svet, stan. Beričevo 33, Dol pri Ljubljani 101. MATJAŽ ANDREJ, roj. 1944, strojni tehnik, SATURNUS, stan. Ob Zelenici 7, Ljubljana-Šentvid 102. ŠEGULA MILOJKA, roj. 1951, višja upravna delavka, TO-- TRA, stan. Puterlejeva 28, Ljubljana 103. ŠVARA SLAVKO, roj. 1922, višja ekonomska šola, To-plarna Ljubljana, stan. Zaloška 83, Ljubljana 104. VODOPIVEC JANEZ, roj. 1934, varnostni inž., GRADIS LO, stan. Šmihel 28, Novo mesto 105. ZALETEL MILAN, roj. 1946, višja izobrazba, ŽITO Ljub-Ijana, stan. Prištinska/4, Ljubljana 106. ŽEHELJ MAJDA, roj. 1937, ekon. VEKŠ, Javna skladišča, stan. Menartova 6, Ljubljana 107. ŽIBERNA MIRJAM, roj. 1942, ekonomist, Carinarnica, stan, Kvedrova 2, Ljubljana 108. ŽIGON-ROTH BOGDANA, roj, 1949, dipl. pravnik, SO Ljubljana Moste-Polje, stan. Nussdorferjeva 11, Ljubljana SO LJUBLJANA ŠIŠKA i 109. BABORIČ MARTA, roj. 1945, socialna delavka, DSSS ISKRA, Industrija baterij ZMAJ, stan. Adamičeva 2, Ljubljana 110. FRANTAR ANTON, roj. 1948, dipl. pravnik, Temeljno sodi-šče v Ljubljani, Celovška 181, Ljubljana 111. GORENC IVAN, roj. 1932, VKV elektromehanik, DO Gore-nje TIKI, stan. Porentova 3, Ljubljana 112. GORJANC BOšTJAN, roj. 1953, dipl. pravnik, Avtomon-taža DSSS, stan. Zagrebška 16.' Ljubljana 113. HAMERŠAK BRANKO, roj, 1936, tekstilni tehnik, DO RA-šlCA, stan. Gameljne 56 114. KAMIN ALOJZ, roj. 1931, ekonomist, DSSS DO IKO, SOZD ¦IMP Ljubljana, stan. Na cvetači 2, Ljubljana 115. LAKOTA JOŽE, roj. 1946, dipl. pravnik, DO DONIT, stan. Kržišnikova 3. Medvode 116. MISLEJ ALBERT, roj. 1928, dipl. pravnik, sodnik na Viš-jem sodišču v Ljubljani, stan. Šišenska 8, Ljubljana 117. MULLER TOMISLAV, roj. 1941, strojni tehnik IPK TOZD Butan plin, stan. Rožna dolina c. XIII/4, Ljubljana 118. PEČE KATJA, roj. 1948, dipl, pravnica, Klinični center Ljubljana, stan. Bratov Učakar 60 119. PODBEVŠEK MIRO, roj. 1937, KV livar, TOZD PUM DO LITOSTROJ, stan. Gorazdova 3, Ljubljana 120. RAJER JOŽE, roj. 1932, dipl. pravnik, Ljubljanske mle-karne, stan. Ul. Olge Mohorjeve 15, Ljubljana 121. SOK ANA, roj. 1950, socialna delavka, DO RAŠICA, stan. Sojerjeva 50, Ljubljana 122. TAVČAR FRANC, roj. 1926, delovodja, TOZD PPO DO LITOSTROJ, stan. Ljubeljska 21, Ljubljana 123. TRBANC DRAGO, roj. 1949, dipl. pravnik, ISKRA - indu-strija za avtomatiko, stan. Stegne 15 b, Ljubljana 124. URH SLAVICA, roj. 1952, diplomant VUŠ, SO Ljubljana Šiška, stan. Smrtnikova 3, Ljubljana 125. VIŠNJEVEC JOŽA, roj. 1950, socialna delavka, DSSS DO LEK, stan. Porentova 3, Ljubljana SO UUBUANA VIČ-RUDNIK 126. ČERNE FRANC, roj. 1929, zdravnik, ZD Ljubljana TOZD Vič, stan. Ižanska 30, Ljubljana 127. DOLČIČ TONE, roj. 1954, dipl. pravnik, Izobraževalna skupnost Slovenije, stan. Gerbičeva 41, Ljubljana 128. FERJANČIČ-JAPELJ JELKA, roj. 1945, dipl. pravnica, DO Ilirija-Vedrog DSSS, stan. Malejeva 18, Ljubljana 129U JELEN TANJA, roj. 1947, višja upravna delavka, SO Ljub-Ijana Vič-Rudnik, stan. Pohorskega bataljona 35, Ljubljana 130. KLEMENČIČ TATJANA, roj. 1945, dipl. psiholog, DO To-bačna tovarna Ljubljana, stan. Malči Beličeve 55, Ljubljana 131. KOMAN BREDA, roj. 1934, višji zdravstv. delavec, DO študentski center Ljubljana, stan. Ulica 29. hercegovske br. 14, Ljubljana 132. KRŠMANC VINKO, roj. 1932, kvalificiran kovač, DO KIG, stan. Iška vas 47 133. METEŽ ALBIN, orj. 1943, dipl. ing. gozdarstva, DO Hoja TOZD pohištvo Polhov gradec, stan. Pristava 19, Polhov gradec 134. MILOVANOVIČ IVANKA, roj. 1925, predmetna učiteljica, upokojenka, stan. Rožna dolina cesta 1/16, Ljubljana 135.PAUK PETER, roj. 1951, dipl. pravnik. izvršni sekretar pri MK ZK Ljubljana, stan. Ziherlova 8, Ljubljana 134. PEČAN BRANE, roj. 1927, tajnikobrtnegazdruženja Ljub-Ijana Vič-Rudnik, stan. llovški štradon 61, Ljubljana 137. POGAČNIK JOŽICA, roj. 1941, pravnica, Inštitut zazgodo-vino del. gibanja Ljubljana, stan, Oražnova 2, Ljubljana 138. RUŽNIČ MURAT, roj. 1930, delovodja, SOZD SCT TOZD Opekarne, stan. Mladinska 73, Ljubljana 139. ŠIMUNOVIČ-PESKAR TEREZIJA, roj. 1934, vzgojiteljica, VVO Krim-Rudnik, stan. Na jami 5, Ljubljana 140. ŠTRUKELJ MILAN, roj 1925, dipl. pravnik, upokojenec, stan. Oražnova 10, Ljubljana 141. TRAMPUŽ MIRJAN, roj. 1950, dipl. elektroinženir, SOZD Elektrogospodarstvo Slovenije, stan. Jamova 46, Ljubljana 142. VOLJČ-KUMŠE LIDIJA; roj. 1945, predmetna učiteljica, DO Ilirija-Vedrog DSSS, stan. Viška 49 a, Ljubljana 143. ZUPANC RUDI, roj. 1933, lesni tehnik, SGP Grosuplje, TOZD gradb. polizdelki, stan. Cesta na Brdo 64, Ljubljana SO LOGATEC 144. AJDIČ BOGOMIR, roj.1937, politolog, SIS za zaposlova-nje SO Logatec, stan Tržaška 117, Logatec 145. GREGORIČ MARJAN, roj. 1950, dipl. pravnik, KLI Logatec, stan. Tovarniška 14, Logatec 146. JERINA FRANC, roj. 1952, dipl. pravnik, sekretar OK ZK Logatec, stan. Režiška 5, Logatec 147. UAPAJNE MARJAN, roj.1935, inženir varnosti dela, KLI Logatec, stan Nova vas 7, Logatec 148. PEČEK BORIS, roj.1950, kvalificirani strugar, Valkarton Logatec, stan. Tovarniška 12 B. Logatec 149. PUPPIS ZVONE, roj. 1934, srednja kmetijska šola, Kmetij-ska zadruga Logatec, stan. Planjave 4, Logatec 150. RALJEVIČ ZMAGA, roj. 1949, srednja šola, Konfekcija Lo-gatec, stan. Trg padlih borcev 9, Rakek 151. ŠTEFANČIČ MARCEL, roj. 1937, predmetni učitelj, po-djetje Gradnik v Logatcu, stan. Partizanska 10, Logatec 152. TURK IVAN, roj. 1928, skladiščnik, TOZD Gozdarstvo Lo-gatec, stan. Tržaška 104, Logatec 153. ŽUST JOŽE, roj. 1941, delavec, Valkarton Logatec, stan. Hleviše 16, p. Rovte SO RIBNICA 154. DEBELJAKJOŽE, roj. 1951, varnostni inženir, RIKO Ribnica, stan. Šeškova 50, Ribnica 155. GORŠE JANEZ, roj.1950, ekonomski tehnik, Kmetijska zadruga Ribnica, stan. Kot št. 126 pri Ribnici 156. GRIVEC FRANCE, roj. 1938, absolvent FF v Ljubljani, RIKO Ribnica, stan. Dolenja vas 126 pri Ribnici 157. MERHAR STANE, roj. 1940, komercialist, MERKATOR TOZD JELKA Ribnica, stan. Prigorica pri Ribnici 158. NOSAN FERDINAND, roj. 1934, dipl. pravnik, INLES Rib-nica, stan. Ulica Jožeta Petka 4, Ribnica 159. ORAŽEM BREDA, roj. 1941, višji ekonomist, INLES Rib-nica, stan. Kolodvorska 11, Ribnica 160. PIRC BERNARDA, roj. 1948, ekonomist, ITPP Ribnica, stan. Trg Veljka Vlahoviča, Ribnica 161. TEKAVEC FRANC, roj. 1947, sekretar TOZD - DONIT So-dražica, stan. Horvače n. h. 162. TURK JOŽE, roj. 1948, absolvent Pravine fakultete v Ljub-Ijani, RIKO Ribnica, stan. Prijateljev trg 6, Ribnica SOTRBOVLJE 163. GOSOK MIHA, roj. 1949, rudar, REK EK Trbovlje, Premo-govnik Trbovlje, stan. Šuštarjeva 30, Trbovlje 164. GRADIŠEK JANEZ, roj. 1940, rudarski tehnik, IBT TOZD Projektiva Trbovlje, stan. Opekarna 7, Trbovlje 165. KORBAR IVI, roj. 1952, delavka, PEKO, Tovarna zgornjih delov obutve, stan. Dom in vrt 47, Trbovlje 166. KOROŠEC ELVIRA, roj. 1943, dipl. pravnica, REK EK Ter-moelektrarna DSSS, stan. Pod gozdom 1 a, Trbovlje 167. KOS OTO, roj. 1943, strugar-deiovodja, STT TOZD To-varna strojev Trbovlje, stan. Trg rovolucije 15, Trbovlje 168. NARAGLAV MARTIN, roj. 1949, pravnik, DO Rudar, DSSS, stan. Opekarna 7, Trbovlje 1969. ŠINKOVEC MARJAN, roj. 1928, pravnik, Zavarovalna skupnost Triglav, stan. Gabersko 56, Trbovlje 170. TRUGAR DANICA, roj. 1942, pravnik, Zasavski zdravstvenl center Trbovlje DSSS, stan. KeSetovo 7, Trbovlje 171. ZAMAN MARTIN, roj. 1938, strugar, Strojna tovrnaTrbov-Ije, stan. KeSetovo 4, Trbovlje • SO VRHNIKA 172. HANŽEL MIRO, roj. 1948, ing. lesarstva, LIKO Vrhnika, stan. Borovnica 302 173. KONČAN VIKA, roj. 1932, predmetna učiteljica, OŠ Ivan Cankar, stan. Mrakova 15, Vrhnika 174. KRAŠOVEC DRAGICA, roj. 1955, medicinska sestra, LIKO Vrhnika, stan. Pod gradom 29, Dragomer 175. KRŽMANC MIRAN, roj. 1950, kemijski tehnik, Industrija usnja Vrhnika, stan. Drenov grič 68 , 176. KUKEC BOJAN, roj. 1952, dipl. pravnik, Industrija usnja Vrhnika, stan. Tržaška 17, Vrhnika 177. MESEC TOMAŽ, roj.1946, dipl. ing. mlekarstva, KZ Vr-hnika, stan. Stara Vrhnika 18 178. PERIC BOJANA, roj. 1956, dipl.sociolog, SO Vrhnika, stan. Usnjarska 16, Vrhnika 179. PRVINšEK JOŽE, roj.1947, usnjarski tehnik, komandant Občinskega štaba TO, stan. Gradišče S-4, Vrhnika 180. SKUBIC BORIS, roj. 1958, kemijski tehnik, FENOLIT Bo-rovnica, stan. Verd 188 SO ZAGORJE OB SAVI 181. BERGANT MARJAN, roj. 1952, strojni tehnik, Energoin-vest-Varnost, stan. Okrogarjeva 18, Zagorje 182. KASTELIC DARKO, roj. 1955, pravnik, Elektroelement Izlake, stan. Kolonija 1. maja št. 30, Trbpvlje 183. KOJNIK VIDA, roj. 1947, strojni tehnik, Deloza-DSSS, stan. Gasilska 3, Zagorje 184. KRZNAR JANEZ, roj. 1952, VK delavec, GIP Beton-TOZD . Gradbeništvo, stan. Kisovec 110, Zagorje 185. NOVšAK IVAN, roj. 1947, ekonomist, Siporex Zagorje, stan. Izlake 152 186. OCEPEK STANE, roj. 1930, lesni delovodja, SVEA Za-gorje, stan. Narokovo 5, Litija 187. POLC DRAGO, roj.1943, strojni delovodja, RESD TOZD Rudnik Kotredež, stan. Cesto 9. avgusta 89, Zagorje 188. RAZPOTNIK MARIJA, roj. 1946, gradbeni ing., Elektroe-lemnt Izlake, stan. Cesta 9. avgusta 23, Zagorje 189. ROJKO CITA, roj. 1937, višja upravna delavka, IGM Za-gorje, stan. Kisovec 71 b, Zagorje PREDSEDNIK . PREDSEONIK SKUPŠČINE SKUPNOSTI OBČIN MEDOBČINSKEGA SVETA SZDL LJUBUANSKE REGIJE LJUBLJANSKE REGIJE Janez Rigler, I. r. • .. ¦ ; Emil Tomc, I. r. obrazložitev k predlogu kandidatov za izvolitev poklicnega in nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani A. '".'¦ "' ¦"' "¦:' '•¦"¦¦'¦¦ ¦' " ¦ "'¦ ' '"'"¦'¦¦' ¦' Pri Sodišču združenega dela v Ljubljani je izpraznjeno mesto poklicnega sodnika, ker je bila dosedanja sodnica tov. FRIEDEL LILIJANA izvojena za sodnika Sodišča združenega dela SR Slove-nije. Komisija za volitve in imenovanja SO Ljubljana Center, kot matična občina, je v skladu z 29. členom Zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) razpisala prosto sodniško mesto. Razpis je bil objavljen v Ur. listu SRS št, 25 z dne 24.8.1981. Na objavljeni razpis se je prijavilo osem zainteresiranih kandi-datov. Postopek kandidiranja je potekal v skladu z zakonom v Občinskih konferencah SZDL, Mestni konferenc! SZDL, odboru za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL in Sodl-Sču združenega dela v Ljubljani. Upoštevajoč merila o kadrovski politlki in delovne izkušnje, je bil v postopku kandidiranja skupno oblikovan predlog, da se vsem občinskim skupščinam območja Sodišča združenega dela v Ljubljani predlaga v izvolitev za poklicnega sodnika Sodisča združenega dela v Ljubljani to. NASTO KATUŠIN. b. •¦¦ . ¦ '¦¦ .•'•¦¦¦'¦¦¦'¦' ; V letu 1981 so vse občinske skupščine območja SodiSča zdru-ženega dela v Ljubljani sprejele odlok o povečanju števila nepok-klicnih sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani Odlok je bil objavljen v Ur. listu SRS št. 13/81. S tem odlokom se število nepoklicnih sodnikov poveča za 100%, s čimer se razširja in zagotavlja pomen in izvajanje te družbene funkcije z nepoklic-nimi sodniki. Prav tako poteka mandat nepoklicnim sodnikom tega sodišča, ki so bili izvoljeni v letu 1977. Upoštevajoč določila navedenega odloka in potek mandata nekaterim dosedanjim sodnikom, je potrebno, za naslednje man- datno obdobje izvoliti skupno 189 nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani. Postopek evidentiranja je potekal v skladu z zakonom v vseh Občinskih konferencah SZDL območja tegasodišča, usklajevalni in kandidacijski postopek pa tudi v okviru odbora za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL. V postopku evidentiranja in kandidiranja je bil skupno obliko-van predlog kandidatov za izvolitev nepoklicnih sodnikov, upo-števajoč potrebno optimalno strukturo delovnih področij, stro-kovnost in elementov kadrovske politike. Ljubljana, 20.10.1981 POROČILO IN PREDLOG za izvolitev sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani Na podlagi usklajenega predhodnega dogovora in v skladu z 62. členom zakona o rednih sodiščih (Ur. I. SRS št. 10/77) ter 6. člena dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Ur. I. SRS št. 17/78), je komisija za volitve in imenovanja skup-ščine občine Ljubljana Center razpisala dve prosti sodniški mesti pri Temeljnem sodišču v Ljubljani. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 13/81 z dne 30/4-1981. V razpisnem roku in postopku se je prijavilo devet kandidatov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za sodnike po določilih 65. člena zakona o rednih sodiščih. Postopek evidentiranja in kandidiranja kandidatov za izvoiitev sodnikov je potekal v okviru odbora za kadrovska vprašanja pri medobčinskem svetu SZDL Ljubljana in s sodelovanjem vseh občinskih konferenc SZDL ter Temeljnega sodišča v Ljubljani. V postopku kandidiranja je bilo opredeljeno stališče, da od devetih prijavljenih kandidatov dva kandidata; Mitja ŠINKOVEC in Majda LOKOšEK izpolnjujta vse potrebne pogoje glede na dejanske potrebe in neposredne naloge Temeljnega sodišča. Predloga za izvolitev je obravnavala komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine- občine Ljubljana Vič-Rudnik in ugotovila, da kandidata izpolnjujeta razpisne po-goje, ter da sta moralnopolitično in osebnostno primerna za opravljanje del in nalog sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi zgornje obrazloži-tve . predlaga - : da se za sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani ' ,. izvolita: 1. Majda LOKOŠEK, roj. 3/5-1952, stanuje v Ljubljani, Celov-ška 85, diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1978, pravosodni izpit pa je opravila leta 1980, Pripravniško prakso je opravljala pri Občinskem sodišču v Mariboru in jo končala na Višjem sodišču v Ljubljani. Po opravljenem pravosodnem izpitu se je zaposlila v Narodni banki Slovenije, kjer opravlja od 1/7-1980 dolžnosti vodje kabineta guvemerja Narodne banke Slove-nije. Je član ZK 2. Mitja ŠINKOVEC, roj. 28/12-1949 v Ljubljani, stanuje v Ljub-Ijani, Valvazorjeva 1. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljublj^ni dne 19. julija 1978. Pripravniško prakso je opravljal na takratnem Okrožnem sodišču v Ljubljani in po reorganizaciji sodišča nada-Ijeval pripravniško prakso pri Višjem sodišču v Ljubljani. Pravo-sodni izpit je opravil 2/7-1980. Od 1. oktobra 1980 pa združuje delo kot strokovni sodelavec pri Temetjnem sodišču v Ljubljani, Enota v Ljubljani. Član zveze komunistov je od maja 1980. delegati so sklenili SKRAJŠAN ZAPISNIK 35. skupnega zasedanja družbenopolitičnega zbora, zbora kra-jevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bilo v sredo, 28. cktobra 1981 s pričetkom ob 16. uri. Skupno zasedanje zborov je sklical in vodil predsednik skup-ščine, Vili BELIČ, ki je pozdravil vse prisotne delegate, predstav-nike družbenopolitičnih organizacij, tiska ter člane in predse-dnika izvršnega sveta. K dnevnemu redu, ki je bil predlagan s sklicem skupnega zasedanja zborov, je predlagal razširitev z informacijo »Ocena in stališča predsedstva SFRJ o perečih vprašanjih uresničevanja ekonomske politike«. Soglasno je bil sprejet naslednji _ . , DNEVNI RED: : • , 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 34. skupnega zasedanja zborov skupščine, 3. Ocena in stališča predsedstva SFRJ o perečih vprašanjih uresničevanja ekonomske politike, 4. Informacija o nedovoljenih gradnjah v občini s stališči izvrš-nega sveta, 5. Predlog sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samopri-spevka III na območju mesta Ljubljana, 6. Poročilo o izvajanju zakonov s področja kmetijstva, 7. Informacija o predlogu zakona o energetskem gospodar-stvu, 8. Izhodišča za oblikovanje resolucije o politiki razvoja družbe-nega plana 1981-1985 v letu 1982 Predno so delegati nadaljevali z delom po sprejetem dnevnem redu, so si ogledali še 12-minutni film o rezultatih gradnje objek-tov prvega in drugega samoprispevka v Ijubljanskih občinah. K točki 1. Na podlagi prezenčne liste za delegate družbenopolitičnega zbora in na podlagi oddanih pooblastil za delegate zbora krajev-nih skupnosti in zbora združenega dela, je predsednik skupščine, Vili Belič, razglasil sklepčnost zborov, ker je bilo prisotnih - od 29 delegatov družbenopolitičnega zbora 20 delegatov, - od 38 delegatov zbora krajevnih skupnosti 29 delegatov, - od 49 delegatov zbora združenega dela 34 delegatov. K točki 2. Skrajšan zapisnik 34. skupnega zasedanja zborov z dne 23. septembra 1981 je bil brez pripomb sprejet soglasno. K točki 3. Z oceno in stališči predsedstva SFRJ o perečih vprašanjih uresničevanja ekonomske politike je delegate seznanil predse-dnik skupščine, tov. Vili Belič. Ktočki4. v- ' Uvodno obrazložitev k poročilu o nedovoljenih gradnjah v občini Ljubljana Vič-Rudnik je podal predsednik komiteja za varstvo okolja in urejanje proslora, Marjan KRMAVNER, ki je poleg stališč, ki so navedena v gradivu, predlagal delegatom v potrditev še naslednja stališča in priporočila: - občinski skupščini se predlaga, da potrdi zavzfimanje izvrš-nega sveta pri razreševanju problemov nedovoljenih posegov v prostor na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, - v čimkrajšem času je potrebno realizirati prostorski plan kmetijstva ter na njegovi osnovi opredeliti površine, ki bodo namenjene stanovanjski izgradnji, - zagotoviti potrebna finančna sredstva za realizacijo pro-grama odstranjevanja nedovoljenih gradenj, - zagotoviti potrebna finančna sredstva v obliki sklada za odkup kmetijsk. zemljišč, ki so v prosti prodaji, - občinska skupščina ter ostali strokovni organi se bodo zav-zemali, da se omogoči črnograditeljem obročno odplačevanje vseh prispevkov, - pri ocenjevanju in razreševanju problemov črnih gradenj mora nova organizacija upravnih organov doprinesti svoj delež in s tem mora biti prisotna na samem terenu, - proučiti organizacijo inšpekcijskih služb in ugotoviti mož-nost organiziranja določenih inšpekcij na nivoju občine, posebno za operativnejše razreševanje problemov na podcočju črnih gra-denj. . . .>. . . ^. ¦ V razpravi so sodelovali: • ' . ' l - Ciril STANIČ, delegat KS Kolezija, je v svojem izvajanju med drugim poudaril resnost problema nekontroliranih poseganj v prostor. Menil je, da je v poročilu nakazano veliko stvari, vendar so podane v premili obliki. Ne strinja se, da komunalna oprema zemljišča za gradnjo individualne hiše na samem stane manj kot za stanovanje v bloku, ker jepotrebno gledati končni izračun in ta je do trikrat večji. Črne gradnje se pojavljajo že na celotnem območju občine, pa najsi bo to sredi njiv ali travnikov, s tem pa se pojavljajo vsi spremljajoči problemi od komunale, šol, vrtcev itd. - Tov. Stanič je v svojem razpravljanju črnograditelje razdelil v dve skupini in sicer so to tisti z nizkimi dohodki, to so predvsem delavci iz drugih republik, ki si probleme urejajo po svoje, drugi sklop črnograditeljev pa so špekulanti, ker tudi če za neko ob-močje sprejmemo zazidalni načrt, gradijo po syoje in se izogibajo plačevanju prispevka npr. Rakova jelša, Jurčkova pot. - Menil je, da so kazni za prestopke te vrste odločno prenizke. Tudi ni opravičila za izgovor, da ni sredstev za rušenje, češ, da so ta draga, ker to po njegovem mnenju v primerjavi s škodo, ki jo povzročajo črne gradnje, ni nič. - Absurdno je misliti, da bo en inšpektor kos vsem pojavom črnih gradenj na območju občine. - Odločno je potrebno zaostriti odgovornost in tudi od krajev-nih skupnosti zahtevati, da se bolj angažirajo na področju zatira-nja nedovoljenih gradenj. - Ker je delegacija krajevne skupnosti Kolezija izračunala, da je obseg črnih gradenj v naši občini zavzel že tako velik obseg, da dosega neplačani komunalni prispevek črnograditeljev na naši občini že preko 100 milijard starih dinarjev in ker je naša občina tudi v programu 1981-1985 znova najbolj obremenjena z indivi-dualno gradnjo, izreka delegacija KS Kolezija vsem organom, ki so v eni ali drugi obliki, od federacije, republike, mesta in občine zadolženl za reševanje črnih gradenj, nezaupnico. - Vukadin NEDELJKOVIČ - delegat KS Milan Česnik je dejal, da moramo črne gradnje imenovati s pravim imenom in sicer je to družbeno zlo, za katerega ne najdemo rešitve, pač pa se zgub-Ijamo v besedičenju, naštevanju ugotovitev, definiranju stališč, črne gradnje pa nastajajo naprej. Prav tako je tov. Nedeljkovič Črnograditelje razdelil v dve sku-pini. V prvi skupini so tisti, ki rešujejo življenjsko eksistenco in v drugi so glede na naše razmere tisti, ki špekulirajo in gradijo garaže, prizidke za otroke, ki so komaj stari deset ali nekaj več let, ali celo gradijo vikende. Do prve skupine bi morali biti zelo pozorni, ker so to predvsem delavci kvalificirani ali polkvalifici-rani, velikokrat tudi iz drugih republik s številnimi družinami, v delovnem razmerju v Ijubljanskih organizacijah združenegadela, pa jim le-te ne .morejo reševati stanovanjskega problema in praktično ti Ijudje nimajo druge rešitve kot da na tak način rešujejo tisto, kar jim družba ne more dati. Ta skupina delavcev je posledica naše investicijske politike, drugo dejstvo pa je tudi, da nihče ne nadzira izvajanje predpisa, da mora delovna organiza-cija preskrbeti minimalni standard novemu delavcu. Črnograditelji iz druge skupine so največkrat graditelji z viso-kim standardom ali pa so špekulanti, in proti njim je potrebno ostro ukrepati in že v samem začetku preprečevati vsako tako gradnjo. Tov. Nedeljkovič je tudi menil, da bi morali posebej izpostaviti tiste organizacije združenega dela, ki svoje objekte gradijo brez ustreznih dovoljenj, kajti tudi teh se je v zadnjih letih nabralo preko sto, vendar poročilo tega posebej ne omenja. Pojavljajo se celo legalni projektanti in projektantske organizacije, kot tudi organizacije - izvajalci del. Če je kje možno ukrepati, je možno v teh primerih preprečiti tako delo projektantom in izvajalcem del Posebno pa delegacija KS Milan Česnik poleg predlogov in stališč izvršnega sveta, ki jih v celoti podpira, poudarja še nasled-nje: - intenzivirati gradnjo v vseh oblikah, tudi ne odklanjati grad-njo za trg, če so pogoji, zlasti pa jo intenzivirati preko soinvefeti-torstva po novem investicijskem principu, - skrajšati postopek za pridobitev vseh pravic za gradnjo na ta naiin, da na podlagi že sprejetega GUP velja avtomatizem za celoten zazidalni načrt območja, - omogočiti gradnjo stanovanj za trg na območju občine in omogočiti delavcem večji vpliv pri izboru lokacij, projektiranju in izgradnji, kar jedosedaj, moramo priznati, bilodelavcu odtujeno, - izpeljati vse predpriprave za oddajanje lokacij in za gradnjo v blokovni izvedbi, najpozneje do roka za oddajo zaključnih raču-nov za leto 1981, da se lahko koristijo sredstva preko teh siste-mov varčevanja in drugih oblik vezave že po zaključnerfi računu zaleto1981, - zahtevati od samoupravne stanovanjske skupnosti kon-kretne rešitve za usmerjeno gradnjo v obdobje 1981-1985 in ponovno iz sigurnosti, kaj nam pogojuje nova situacija na tisti program, ki smo ga že zastavili, - skupščina naj v tej mandatni dobi - v februarju ali marcu uvrsti na dnevni red poročilo o stanovanjski gradnji v letu 1982 in široko informira občane, kje in pod kakšnimi pogoji je možno graditi v letu 1982 ali do konca obdobja 1985. - DK št. 31 je posredovala k stališčem izvršnega sveta nasled-nje pismene pripombe: - med tiste, ki morajo preprečevati nedovoljene gradnje je treba uvrstiti tudi kmetijsko 'inšpekcijo, saj se te pojavljajo pre-težno na kmetijskih zemljiščih in lahko govorimo o nenamenski rabi kmetijskih zemljišč. Ustrezno odgovornost v zvezi s tem pa morajo prevzeti tudi organizacije združenega dela, kjer so ti delavci zaposleni, saj gre pri njih očitno za neustrezno reševanje stanovanjskih vprašanj zaposlenih, - nobenega pomena nima predlagati DES, TOZD Elektro Ljub-Ijana mesto in okolica, da zaračunava električno energijo nedo-voljeno zgrajenim objektom kot gradbeni tok, ker bodo lastniki nedovoljeno zgrajenih objektov smatrali, da imajo objekte s tem legalizirane ter nimajo do družbe nobenih obveznosti več. Stroški priprave in kolektivne opreme komunalnih objektov so mnogo večji v posamezni soseski, poleg tega jih je potrebno plačati v enem ali dveh obrokih, kot pa znašajo povišani stroški električne energije v več letih in katere plačujejo mesečno, kar lastniki lažje prebolijo, - dokler ne bo spremenjen odnos do stanovanjskih zadrug, saj so sedaj v mnogo neugodnejšem položaju kot individualni gradi- telji (zadruge so tretirane kot podjetja, ne pa kot skupnost obča-nov, ki je potrebna družbene pomoči), potem se naj lokacije individualnega značaja oddajajo neposredno občanom in s tem zagotovi hitrejši potek stanovanjske gradnje. - Delegacija KS Galjevica - pismeno vprašanje - na območju KS Galjevica so vse nedovoljene gradnje razvrščene v I katego-rijo. Sprašujejo, ali je predvideno, da bi se tudi tem objektom zaračunavala električna energija kot gradbeni tok? - Delegacija KS Peruzzi - pismena pripomba: - Krajevna skupnost je vedno bila pripravljena sodelovati v družbeni akciji za odpravo obstoječih in preprečevanju nadaljnjih nedovoljenih gradenj, vendar le v skladu s svojimi pristojnostmi, ki jih določa zakon in strokovnosti, ki so pri takih delih potrebne Na podlagi obstoječe zakonodaje so jasno razvidne naloge Uprave inšpekcijskih služb skupščine mesta Ljubljane, urbani-stične in gradbene inšpekcije, upravnega organa skupščine ob-čine Vič-Rudnik, kakor tudi vseh pristojnih služb in organov, ki opravljajo, urejajo in na kakršen koli drugi način razpolagajo s stavbnim ali drugimi zemljišči. Delegacija opozarja na dosledno uresničevanje odloka o meri-lih za razvrščanje objektov in meni, če bi vsi nosilci družbene akcije delovali v skladu z odlokom, bi problem obstoječih nedo-voljenih gradenj že zdavnaj lahko razrešili. - Glede na stališča predlagatelja, da se predlaga DES TCfZD Elektro Ljubljana mesto in okolica, da zaračunava električno energijo nedovoljeno zgrajenim objektom kot gradbeni tok, de!e-gacija predlaga, da se vsem obstoječim nedovoljenim graditeljem omogoči takojšnji priključek s tem, da se poraba električne energije zaračunava po dnevnih cenah. - Stane VIDMAR - delegat DK št. 44 je dejal. da bi morali omogočiti nakup stanovanj po dostopnih cenah in pogojih. Če pa je individualna gradnja toliko ugodnejša in cenejša tudi do tri-krat, se bodo graditelji še naprej odločali za individualno gradnjo, velikokrat tudi na nedovoljen način. - Mile ŠKABAR - delegat DPZ je zborom podal stališča in sklepe predsedstva občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, ki jih je sprejelo na 39. seji dne 19.10.1981 in sicer: v - predsedstvo občinske konference SZDL v celoti podpira predloge in ugotovitve izvršnega sveta skupščine občine, - pristojna strokovna služba naj prouči sistemske predpise s tega področja ter naj preko družbenopolitičnega zbora skup-ščine občine da pobudo pri ustavno zakonodajni komisiji pri skupščini SR Slovenije za spremembo predpisov, posebno v smeri poenostavitve postopkov za pridobitev gradbenih dovo-Ijenj, - predsedstvo OK SZDL zahteva, da je potrebno čim hitreje verificirati prostorski plan kmetijske in gozdarske dejavnosti, tako da bo razvidno, katere površine bodo na območju občine še razpoložljive za gradnjo, - takoj je potrebno pristopiti k formiranju posebnega sklada v občini za odkup zemljišč, ki so v prosti prodaji ter v ta namen v proračunu zagotoviti potrebna sredstva, - za območja, na katerih je v srednjeročnem obdobju predvi-dena gradnja, je potrebno takoj pripraviti in sprejeti ustrezen odlok o prepovedi parcelacije in odkupa zemljišč, tako da se navedene površine zaščitijo za namensko gradnjo in obenem prepreči nedovoljena gradnja, - za preprečevanje nedovoljenih gradenj v občinskem pro-storu naj se v okviru komunalnega podjetja TOZD komunalne gradnje formira posebna delovna skupina, katere naloga bo takojšnje zasipavanje nedovoljenih gradbenih jam in eventuelnih rušenj nedovoljenih gradenj, - enako odgovorno se morajo pristojne inšpekcijske službe, krajevne skupnosti, zemljiško kmetijske skupnosti ter ostale or-ganizacije, ki delujejo v prostoru, vključiti tudi v preprečevanje nedovoljenih gradenj vikendov, ki tudi predstavljajo nedovoljen poseg v prostor, obenem pa so tudi vir sociainega razlikovanja med občani, - v skladu s sklepi Skupščine mesta Ljubljane in MK SZDL naj se stori vse potrebno, da se čim prej oblikuje na tem področju skupna strokovna služba v okviru Zavoda za izgradnjo Ljubljane. - Tov. Belld je zaključil razpravo s predlogom, da komite za varstvo okolja in urejanje prostora ter izvršni svet izbereta iz razprav vsa tista stališča in pobude, ki v stališčih izvršnega sveta niso zajeta, pa bi prispevala h hitrejšemu in uspešnejšemu razre-ševanju problematike nedovoljenih gradenj. Posebno pozornost je potrebno posvetiti stališčem predsed-stva OK SZDL predvsem v tistem delu, ko opozarja na preven-tivno dejavnost na območjih, ki še niso napadena z nedovolje-nimi posegi v prostor. Prav tako tudi priporočila delegacije krajevne skupnosti Milan Česnik, kaj bi bilo potrebno narediti, da bi omogočili hitrejšo gradnjo ter od samoupravne stanovanjske skupnosti zahtevati, da skupščino seznani s planom gradnje v letu 1982, Na vsa pismena vprašanja, posebno glede priključka in zaraču-navanja električnega toka, naj pristojni komite obravnava in da delegacijam pismeni odgovor. SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli poročilo o nedo-voljenih gradnjah v občini Ljubljana Vič-Rudnik vključno z zak-Ijučki, ki jih je podal tov. Belič. KtočkiS; /,'"¦ Uvodno poročilo k predlogu sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka III na območju mesta Ljubljane, je podala Tatjana BRANK predsednica operativnega štaba za izvedbo sa-moprispevka III v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki je poudarila, da je bil predlog sklepa oblikovan na podlagi prlpomb in dopolnil predlogov zbranih v javni obravnavi, ki bo intenzivno potekala na zborih občanov in delovnih Ijudi vse do 10. novembra 1981. Iz razprave o osnutku sklepa je operativni štab skušal vključiti vse številne pripombe, ki so bile podane v razpravah v vseh Ijubljanskih občinah, nanašale pa so se predvsem na program samoprispevka III. Poudarjena je bila potreba po racionalni grad-nji objektov, uvajanju tipskih oblik gradnje, enotne opreme, pra-vočasni pripravi vseh pogojev za nemoten potek gradnje. Bistvena razlika med osnutkom in na osnovi predlogov javne razprave oblikovanim predlogom sklepa je v zvišanju cenzusa, od katerega se ne plačuje samoprispevek in sicer od 7000 - na 8000 din OD ter od 3000 - na 4000 - din na družinskega člana. Plačevanja samoprispevka so oproščeni tudi kmetje, katerih kmetije se uvrščajo v IV. kategorijo in so tudi oproščeni plačeva-nja davka od zemljišč. Spremembe v samem predlogu programa pa so naslednje: - zmanjšala se je kvadratura objektov osnovnega zdravstve-nega varstva, ; - zaradi prostorske utesnjenosti na Viškem polju se bo tu gradilo VVO za 120 otrok, - 80 mest pa je prenešenih v KS Brdo, - dodatno se je v program uvrstila OS Zgornji Kašelj ter izde-lava štirih dokumentacij. Tov. Brankova je poleg sprememb, ki so že upoštevane v predlogu sklepa, predlagala spremembo besedila prvega od-stavka 8. člena, ki naj se glasi: »S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva In se bodo uporabljala skladno z dotokom sredstev izključno za izvajanje programa navedenega v 2. členu tega sklepa in se bodo zbrala na posebnem računu« V razpravi so sodelovali: - Ciril STANIČ - delegat KS Kolezija, ki je delegate seznanil s svojo pripombo, ki jo je v času javne obravnave osnutka pro-grama samoprispevka III posredoval mestnemu operativnemu štabu. Predlagal je večje solidarnostno prelivanje zbranih sred-stev v občino Ljubljana Vič-Rudnik predvserh glede komunalne opremljenosti zemljišč, kar je bilo doslej največkrat vzrok kasni-tev gradnje. - Andrej PELC - delegat DK št. 8. je opozoril na osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v letu 1982, kjer se predlaga, da naj se investicije iz samoprispevkov ne začno izvajati, dokler ne bo s samoprispevkom zbranih polovica predvidenih sredstev. To pa pomeni, da se do sredine leta 1984 ne bo pristopilo k izgradnji objektov po programu, saj bo predvideni program v 80% financi-ran iz sredstev samoprispevka. Na ta način bodo sredstva mrtva ležala na računu, na drugi strani pa vemo, da so vse investicije zaradi prepočasne izgradnje obsojene na precejšnje podražitve. Delegatske konferenca meni, da če se program ne bo začel izvajati takoj, s z zbranimi sredstvi sigumo ne bo dalo zgraditi vseh objektov, oziroma bo predvidena končna vrednost samopri-spevka III. dosti večja od 4698 milijarde din. Od kje zagotoviti sredstva za podražitve? DK št. 8 smatra.da je potrebno zagotoviti usklajenost med predlogom sklepa za u dbo samoprispevka III in izvajanjem - investiranjem programa. - Tovariš Belič je zaključil razpravo z obražložitvijo, da na predlog večine občinskih skupščin v Ljubljani ter v skladu s 35. členom statuta mesta Ljubljane, predlog sklepa o uvedbi samo-prispevka III sprejema skupščina mesta Ljubljane, med tem ko občinske skupščine predlog obravnavajo. Predlog je, da skupščina pooblasti delegate, ki se bodo udele-žili zasedanja mestne skupščine. da o predlogu sklepa o uvedbi samoprispevka III na območju mesta Ljubljane glasujejo, hkkrati pa posredujejo pripombe DK št. 8. in z njimi seznanijo vse delegate mestne skupščine. SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli predlog, ki ga je podal predsednik skupščine. Ktočki6. Poročilo o izvajanju zafconov s področja kmetijstva je podal Jože TANKO, predsednik komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo. SKLEP: Zbori skupščine so na predlog predsednika Beliča soglasno sprejeli sklep, da komite za kmetijstvo^ gozdarstvo in preskrbo skupno s Kmetijsko zemljiško skupnostjo obravnava celotno preoblematiko ter jo posreduje v obravnavo zborom zdmženih kmetov in kooperantov ter kasneje o zaključkih poroča skupščini. K točki 7. Informacijo o predlogu zakona o energetskem gospodarstvu je podala Marija WEBER - podpredsednica skupščine občine. Delegate je seznanila, da je bil predlog zakona, ki je bil v javni razpravi skoraj leto dni in na katerega je bilo dano vrsto pripomb in amandmajev, sprejet na dopoldanskem zasedanju republiške skupščine. V svojem izvajanju je tov. VVebrova dejala, da je lahko porok kvalitetne preskrbe, kvalitetnih gospodarskih rezultatov in tudi na tej osnovi uspešnega vključevanja našega gospodarstva v me-dnarodno menjavo in doseganje čim boljših rezultatov v izvoznih prizadevanjih le dobro gospodarjenje z energijo, njena najbolj racionalna poraba na vseh mestih vključno s pridobivanjem \n pretvorbo, skupno urejanje vseh področij in skupna, zavestna prizadevanja vseh proizvajalcev in porabnikov energije brez iz-jem, da doprinesejo svoj delež k reševanju današnjih in nastajajo-čih problemov in s tem omilijo ali odstranijo potrebe po eventual-nem omejevanju, kar je tudi ena ciljnih funkcij sprejetega zakona. V razpravi je sodeloval Ciril STANIČ - delegat KS Kolezija, ki je predlagal, da bi ob razpravah o energiji v naši republiki, ko želimo biti čim bolj neodvisni tako od ostalih republik, kakor tudi od zveze, izvedli referendum za samoprispevek za čim bolj samo-stojno (republiško) energijo. Razpravo je zaključil tov. BELIČ s predlogom, da pobudo delegacije KS Kolezija posredujemo ustreznemu republiškemu komiteju. .'¦...'. Ktočki8. Izhodišča za oblikovanje resolucije o politiki razvoja družbe-nega plana 1981-1985 v letu 1982 so delegati prejeli v posebni prilogi. Predsednik izvršnega sveta - Joško VUČEMILO - je delegate seznanll, da je izvršrvi svet že pripravil osnutek resolucije in o njem bo v najkrajšem času razpravljalo tudi predsedstvo skup-ščine. Pozval je delegacije, da osnutek obravnav.ajo v svojih sredinah ter izvršni svet sproti obveščajo o svojihpredlogih in pripombah. V razpravi je sodeloval: - Savo TREBŠE - delegat DK št. 2 je menil, da gre za preveliko omejevanje zaposlovanja v znanstveno raziskovalnih organizaci- jah, saj bi prav raziskovalne dejavnosti morale biti tiste, ki bi v bodočem razvoju lahko več doprinesle k preokrenitvi negativnih gospodarskih tokov s tem, da bi uporabili domače znanje in raziskovalne dosežke v vsakodnevni gospodarski praksi. Smi-selno naj bi prenašali in osvajali tuje znanje ter izpopolnjevali domače, kar bi bila garancija za hitrejši in bolj uspešen prodor na tuja, zahtevnejša tržišča ter vključevanje v mednarodno delitev dela. DK št. 2 tudi meni, da je problem omejevanja zaposlovanja nasploh. Smatrajo, da bi bilo potrebno v izhodiščih bolj poudariti selektivnost v kvaliteti zaposlovanja. Pri tem bi morali biti vsi zakoni, odloki in predpisi naravnani tako, da ne bi pogojevali povečevanja potreb po administrativnem kadru. Predlagajo, da ko govorimo, da bodo lahko uvetžale le tiste organizacije združenega dela, ki bodo hkrati zagotovile izvoz, naj bo to postavljeno tako, da se ta možnost razume tudi v okviru reprodukcijskih in dohodkovnih povezav. - Vukadin NEDELJKOVIČ-delegat KS Milan Česnik jepouda-ril, da fazno pripravljanje planskih dokumentov omogoča sleher-nemu sodelovanje, nudi možnost za pripombe in je to oblika, da pridemo do kvalitetnejših planskih aktov za naslednje leto. Delegacija KS Milan Česnik meni, da je pri nekaterih kazalcih izražena precejšnja ambicioznost in bi bilo prav, da bi bila dele-gatom posredovana primerjalna analiza in sicer najkasneje ob osnutku resolucije. SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli osnutek izhodišč za oblikovanje resolucije o politiki razvoja družbenega plana 1981-1985 za leto 1982 vključno s pripombami, ki so bile posre-dovane v razpravi. Seja zborov skupščine je bila zaključena ob 18.30 uri. Zapisnik izdelala: •, Predsednik skupščine: Andrejka Novak, l.r. , '. VILI BELIČ, l.r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 37. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, 28oktobra 1981 po končanem skupnem zasedanju zborov. Sejo zbora združenega dela je sklical in vodil predsednik zbora, Stojan GOMEZELJ. Soglasno je bil sprejet naslednji ...,-. DNEVNI RED: " , ' \ : ' 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika L'6 sefe zbora, 3. Obravnava in sprejem pročila o organiziranosti kadrovskih služb in izvajanju kadrovske funkcije v organizacijah združenega dela, 4. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo PST na odseku Ižanska cesta - spomin-ski kamen št. 91, 5. Obravnava in sprejem predloga sklepa o pooblastitvi izvrš-nega sveta za dajanje soglasja k statutom osnovnih šol in vzgoj-novarstvenih organizacij, 6. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljub-Ijane in delegiranje delegatov za sejo zbora združenega dela SML, , , . 7. Vprašanja in predlogi delegatov , . >.'¦,. Ktočkn. ; .-' - - f>. '•.': <: ';' :' ¦¦".¦¦' ¦¦'•• ¦ Na podlagi oddanih pooblastil je predsednik zbora.razglasil sklepčnost, ker je bilo od 49 delegatov na seji prisotnih 34 delegatov zbora združenega dela. Seje zbora združenega dela se niso udeležili delegati nasled-njih delegatskih konferenc: DK št. 5 - Metalurški inštitut ' .' ' . . DK št. 12 - llirija Vedrog TOZD Razvoj, DK št. 14 - Slovenijales Žičnica "' DK št. 17 - Gozdno gospodarstvo, ¦ ; '¦'. \ DK št. 18 - Mizarstvo Vič, '*'"--'/ DK št. 19-Zmaga, DK št. 20 - Slovenijales TOZD Lesni in gradbeni material, DK št. 21 - Tiskarna Ljubljana, DK št. 23 - DS SOZD Mercator, DK št. 24 - Gostinsko podjetje ViC, DK št. 24 - HP Kolinska TOZD Vinocet,' DK št. 29 - IB Elektroprojekt, '" " > DK št. 38 - VTOZD gradbeništvo in geodozija, DK št. 41 - BF VTOZD za veterinarstvo, DK št. 46 - SOZD KIT KZ Ljubljana TOZD Vič > ; Kto4kl2. "¦.,' Skrajšan zapisnik 36. seje zbora združenega dela z dne 23.9.1981, ki je bil objavljen v delegatski prilogi, je bil brez pripomb sprejet soglasno. . . ' Ktočki3. . :\ Uvodno obrazložitev k poročilu o organiziranosti kadrovskih služb in izvajanju kadrovske funkcije v organizacijah združenega dela je podala Tanja JELEN, vodja kadrovske službe V razpravi so sodelovali: - Bogdan HREN, delegat DK št. 1, ki je podal naslednje pri-pombe deletatske konference: Poročilo o organiziranosti kadrovskih služb in izvajanju ka-drovske funkcije v OZD občine Ljubljana Vič-Rudnik podaja bilanco stanja v organizacijah združenega dela, iz poročila pa je mogoče razbrali, da so celovito organizirane kadrovske shjžbe OZD, ki jih poročilo navaja in ki imajo v primerjavi z drugimi OZD povprečno trikrat več zaposlenih kadrovskih delavcev. Delegacija menl, da kvaliteta dela in seveda tudi rezultati niso odvisni od 10 ali 13 delavcev, ki se ukvarjajo vsak s svojim področjem, ki spada v kadrovsko dejavnost, nasprotno, izhajajoč iz lastnih izkušenj ugotavljajo, da lahko en delavec v kadrovski službi pokriva dva ali celo tri področja in da se mora veliko tega dela prenesti na komisije, ki jih sestavljajo delavci, ki niso v skupnih službah. Ne strinjajo se tudi z oceno, naj delavci, ki so odgovorni za izvajanje kadrovske funkcije redno sodelujejo na sejah kolegija poslovodnega organa. Kolegij ne sme biti neko stalno telo, pač pa se člani kolegija spreminjajo glede na tekočo problematiko raznih področij. Le tako zasnovan kolegij poslovodnega organa ima svoj smisel. Glede na navedeno je sodelovanje kadrovskega delavca na sejah kolegija utemeljeno, kadar je za to potreba. Poročilo ne upošteva ocen pogojev gospodarjenja v letošnjem J in prihodnjih letih, skromne možnosti za gospodarsko rast, ome-jitve v porabi in racionalno gospodarjenje predvsem na področju izven materialne proizvodnje. Omejitve v zaposlovanju, kakor tudi akcije skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki so bile usmerjene v čim manjže zaposlovanje v organizacijah združe-nega dela in so bile seveda usklajene z resolucijo o družbenoeko-nomski politiki in razvoju SRS v letu 1981 niso pa usklajene z ugotovitvijo, da je zaskrbljujoče dejstvo, da negospodarske OZO nimajo potreb po novih tovrstnih kadrih, Ob izvajanju kadrovske politike je potrebno upoštevati specifiko raziskovalnih organiza-cij združenega dela, katerih ena izmed osnovnih kadrovskih funkcij je vzgoja raziskovalfev, kar zahteva drugačen pristop delovanja kadrovskih služb, kot smo ga navajeni v drugih OZD. Dokler bo predstavljal vsak nov, mlad raziskovalec za te OZD finančen problem, ki ga rešujejo na različne možne načine, si je nemogoče predstavljati celovito organiziranost kadrovskih služb v duhu tega poročila. - Marija ARTAČ - delegat DK št. 35, je dejala, da njihova delegatska konferenca meni, da podatki kažejo na nezadovoljivo stanje na področju razvoja in delovanja kadrovskih služb, zato jih je treba oceniti tudi v luči sprejetih načel preobrazbe vzgoje in izobraževanja v enotni družbeni sistem. Preobrazba bi zahtevala krepitev kadrovskih kot tudi izobraževalnih služb v OZD in po-stopno samoupravno in strokovno konstituiranje OZD za uresni-čevanje nalog, ki jih pred njih postavlja reforma. V nasprotju s tem pa se marsikje kažejo znaki njihovega upadanja, nazadova-nje v primerjavi s prejšnjim stanjem pa si lahko razložimo predv-sem tako, da stabilizacijska prizadevanja napačno usmerjamo na to področje. Znano pa je, da je razvitost kadrovskih in izobraže-valnih služb pomemben dejavnik kvalitetnega razvoja tako pro-duktivnosti kot tudi družbe v celoti. Torej pomenijo večja vlaga-nja v to področje naložbo in r^ potrošnjo. Treba je torej vse sile usmeriti v to, da se sedaj opazno upadanje na tem področju ustavi in se usmeri v nasprotno smer. Če tega ne storimo, pomeni da pristajamo na neuspeh reforme vzgoje in izobraževanja in neuspeh usmerjenega izobraževanja. Prav je, da izvršni svet zahteva, da se sprejeti dogovori uresni-čujejo, vendar morajo biti zahteve realne. OZD lahko naredijo toliko in tako kvalitetno, kolikor ta čas zmorejo. Iti preko njihovih možnosti pomeni doseči nekaj na ravni formalnosti, za tem pa ne bo prave vsebine. To je ob takih zahtevah, ki morajo biti tudi ustrezno sankcionirane prav, da mislimo na vse možne pomoči organizacijam združenega dela, da bi svoje funkcije na tem področju lahko zadovoljivo opravile. Poleg pomoči, ki jo lahko nudi kadrovska služba občine in ki najbrž ne more biti zelo intenzivna v strokovnem smislu, je treba zagotoviti tudi neko drugo vrsto strokovne pomoči pri razvijanju kadrovskih in izobraževalnih služb v organizacijah združenega dela. Predlagamo, da se v sklepe zapiše, da bi bila potrebna boljša organiziranost Gospodarske zbornice Slovenije za pomoč orga-nizacijam združenega dela na področju kadrov in izobraževanja. Tudi ta služba je sedaj zreducirana na minimum in bi jo bilo potrebno v korist uspeha preobrazbe sistema vzgoje in izobraže-vanja okrepiti. - Milan STEBERNAK - predsednik \O društva kadrovskih de-lavcev v občini Ljubljana Vič-Rudnik je delegate zbora združe-nega dela seznanil z dejavnostjo društva kadrovskih delavcev, ki v občini deluje od leta 1978 in šteje 72 članov. V nadaljevanju je poudaril, da je uspešno reševanje kadrovske problematike možno le na pbdlagi strokovne priprave, pri čemer mora biti kadrovska politika usklajena z notranjo strukturo dol-goročnega razvoja kadrovskih služb. Za uspešno izvajanje ka-drovske funkcije so potrebni strokovno usposobljeni in družbe-nopolitično razgledani delavci, ki imajo pravico, obveznost in odgovornost uspešno organizirati in kvalitetno izvajati kadrovsko dejavnost. Zlasti strokovnemu izpopolnjevanju delavcev je društvo posve-tilo posebno pozornost in organiziralo razne posvete npr.: o zakonu o usmerjenem izobraževanju s poudarkom vloge združe-hega dela pri celotni preobrazbi vzgoje, pripravah na pričetek usmerjenega izobraževanja s posebnim poudarkom na proizvo-dnem delu in delovni praksi, postopku disciplinskih komisij. Poleg izobraževanja si društvo prizadeva, da se bo izboljšala organizacija in status kadrovskih služb s posebnim poudarkom na izboljšanju strokovne usposobljenosti delavcev, ki to delo opravljajo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel Poročilo o organiziranosti kadrovskih služb in izvajanju kadrovske funkcije v organizacijah združenega dela skupno z vsemi sugestijami in predlogi, ki so bile podane v razpravj. K točki 4. Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST na odseku Ižanska cesta - spominski kamen št. 91 je bil s popravkom v 2. členu namesto »k. o. Vič« - »K. o. Karlovško predmestje« sprejet soglasno. , '¦' K točki 5. Zbor združenega dela je brez razprave soglasno sprejel pred-log sklepa o pooblastitvi izvršnega sveta za dajanje soglasja k statutom osnovnih šol in vzgojno varstvenih organizacii. Ktočkl6. '•¦'/¦'¦ ¦/•' Soglasno so bile sprejete pripombe h gradivu skupščine mesta Ljubljane, ki jih je posredoval izvršni svet skupščine občine, DK št. 2 in DK št. 35. Vse pripombe bodo posredovane skupščini mesta Ljubljane ter delegatom, ki se bodo udeležili sej zborov skupščine mesta. Za udeležbo na 51. seji zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane, ki bo 5. novembra 1981, so bili določeni naslednji delegati: Za področje gospodarstva: - Zajc Pavla - DK št. 4 - Pelc Andrej - DK št. 8 - • - Kržič Matija - DK št. 9 , . ~ Brodnik Marko - DK št. 27 ; < . v '"¦'*,. : Za področje kulture in prosvete: - Krasnik Lojzka - DK št. 36 - Brvar Roman - DK št. 34 Za področje zdravstva in sociale: - Lajšič Ružica - DK št. 43 • ' Za področje obrti: - Vidmar Stane - DK št. 44 Za področje kmetijstva: . - Šeruga Jože - DK št. 45 .'•-.'¦ : ¦ , ¦ . . ' • / • Ktočki7. Pismeno delegatsko vprašanje sta posredovali QK št. 27 in DK št. 28 Tobačna tovarna Ljubljana: Ob razpravi o predlogu sprememb in dopolnitev samouprav-nega sporazuma o temeljih plana dejavnosti komunalnega go-spodarstva na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985, se delavcem TTL zastavlja naslednje vprašanje: Kaj je SIS za 10-letni program izgradnje cest do sedaj zgradil na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik in kaj bo zgradil v naslednjem srednjeročnem obdobju, posebej v letu 1982 ter hkrati kdo je pokril stroške popravila uničenih cest na Viču ob izgradnji ceste VII. korpusa in zahodne obvoznice. Predvsem pa nas zanima, kdaj bo rekonstruirana Tržaška cesta?. Ker odgovori na navedena vprašanja verjetno zanimajo širši krog občanov Viča, prosimo, da se objavijo v Naši komuni. Seja zbora združenega dela je bila s tem zaključena ob 19.20. Zapisnik izdelala: . PredsednikZZD: AndrejkaNovak. I. r. Stojan Gomezelj, I. r. SKRAJŠAN V ZAPISNIK 38. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, dne 28. oktobra 1981 po končanem skupnem zasedanju vseh zborov. Sejo je sklicala in vodila predsednica zbora krajevnih skupno-sti, Jožica KRIŠTOF. . s Soglasno je bil sprejet naslednji i ¦: I - DNEVNI RED: ' . . 1. Ugotovitev sklepdnosti zbora ' ' 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 37. seje zbora 3. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo PST na odseku Ižanska cesta-spomin-ski kamen št. 91 4. Obravnava in sprejem predloga sklepa o pooblastitvi izvrš-nega sveta za dajanje soglasij k statutom osnovnih šol in vzgoj-novarstvenih organizacij 5. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljub-Ijane in delegiranje delegatov za sejo zbora občin SML 6. Vprašanje in predlogi delegatov •,>.., K točki 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora , Na podlagi oddanih pooblastil se ugotovi, da je od 38 delegatov zbora krajevnih skupnosti prisotnih na seji 29 delegatov. Zasedanja zbora krajevnih skupnosti se niso udeležili delegati krajevnih skupnosti: Barje, Dobrova, Horjul, Lavrica, Pijava go-rica, Tomišelj, Turjak, Zeleni log in Želimlje. K točki 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 37. seje zbora Skrajšan zapisnik 37. seje zbora krajevnih skupnosti je bil soglasno sprejet. K točki 3. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST na odseku Ižanska c.-spo-minski kamen št. 91 V razpravi so sodelovali: delegat KS Milan Česnik, ki je soglašal z nadaljevanjem gradnje PST, vendar pa je treba po njegovem mnenju v sedanjih razmerah zaostrenih pogojev gospodarjenja, posvetiti več pozornosti prostovoljnemu delu, tudi pri zahtevnej-ših strokovnih nalogah. Oelegat KS Trnovo - Martin Sever je soglašal s predhodnim mnenjem, obenem pa predlagal, da se gradbeni stroji, ki preko vikenda stojijo na gradbiščih neizkoriščeni uporabijo pri gradnji PST. Delegat KS Kolezija je podprl gradnjo in predlagal, da se že zgrajene odseke PST unese v programe vzdrževanja, kar jeglede na stanje posameznih odsekov po njegovem mnenju nujno. V razpravi je sodeloval tudi predsednik IS Joško Vučemilo, ki je opozoril na dejstvo, da moramo sprejemati tako odločbo, glede na težave, ki jih imajo upravni organi pri odkupu zemljišč, zaradi česar se postopek zavleče predvsem pa podraži. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST na od-seku Ižanška eesta-spominski kam.en št. 91. ... , K točki 4. Obravnava in sprejem predloga sklepa o pooblastitvi izvršnega sveta za dajanje soglasij k statutom osnovnih šol in vzgojnovarstvenih organizacij ..¦».-' ' Razprave ni bilo. ' * 4" ¦ ¦"'¦ SKLEP:. Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog sklepa o pooblastitvi izvršnega sveta za dajanje soglasij k statu-tom osnovnih šol in vzgojnovarstvenih organizacij. K točki 5. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov za sejo zbora občin SML V razpravi so sodelovali: Delegat KS Kolezija - Ciril Stanič, ki ga je zanimalo, ali je IS občine pristal na to, da se farma Brest izpusti iz predvidenega programa in ali je predvidena kanalizacija v Brestu namenjena samo za obrnočje farme, ali pa tudi za ostala okoliška naselja Odgovoril mu je ing. Jože Tanko, član IS. Delegacija KS Galjevica ima pomisleke v zvezi z osnovami programa razvoja Gospodarskega razstavišča in njegove usmeri-tve v gospodarsko poslovni center, še posebej pa glede gradnje novega objekta v izmeri cca 65.000 m2 in gradnje hotela ter poslovne stavbe G2S, Delegat KS Vrhovci je bil mnenja, da je programska usmeritev razyoja Gospodarskega razstavišča predvsem interes združe-nega dela, ki naj se o programu izreče. Ciril Stanič - delegat KS Kolezija je predlagal, da se v predlog okvirnega sanacijskega programa za izboljšanje okolja v Ljub-Ijani vnese nekaj dopolnitev. Predlogi delegata so sestavni del zapisnika. Za 47. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane, ki bo 5. novembra 1981 se določi naslednjih 6 delegatov: 1. KS Notranje Gorice - Janez Petrič 2. KS Polhov Gradec - Jože Železnikar 3. KS Rakitna - Jože Kržič 4. KS Trnovo - Martin Sever 5. KS Velike Lašče - Bogomir Samsa 6. KS Vrhovci - Peter Šuler Predvidoma se za 48. sejo zbora občin skupščine mesta Ljub-Ijane določi delegate iz naslednjih krajevnih skupnosti: Golo-Zapotok, Kozarje, Milan Česnik, Malči Belič, Pijava gorica in Rudnik. K točki 6. Vprašanja in predlogi delegatov 1. KS Malči Belič: - delegacija ima pripombo na odgovor, ki je bil objavljen v delegatski prilogi na postavljeno delegatsko vprašanje glede zazidalnega območja VS-106 ob Bobenčkovi ulici in smatra, da je odgovor kontradiktoren. Ali komite za varstvo okolja ne razpo-laga z vsemi podatki, ki se nanašajo na postavljeno vprašanje, - tržnica na Viču je izpuščena iz družbenega plana brez vre-dnosti delegacije oz. občanov Kako je to mogoče? , 2. KS Kolezija: - ali se zahteva za vsako gradnjo v posamezni krajevni skup-nosti, od le-te soglasje? - ko gradimo nove negospodarske objekte, tudi šole, vrtce itd. vprašujemo, ali imamo zagotovljenih dovolj sredstev za nove kadre in zanje zagotovljena stanovanja? 3. KS Rudnik: - čJopolnilni predlogi KS Rudnik za vključitev v program III samoprispevka za nadzidavo šole, je bil na skupnem zasedanju vseh zborov skupščine zavrnjen. Delegacija na zboru KS po-novno postavlja to vprašanje in predlaga, da ga operativni štab obravnava, glede na to, da dosedaj na tem območju iz teh sredstev ni bilo nič narejenega. Krajani so mnenja, da bi ob planirani zamenjavi ostrešja, nadzidava šole ne predstavljala veli-kih stroškov, - delegacija predlaga, da se zaradi varnosti šolskih otrok v pš Oskar Kovačič postavi semafor na križišču Dolenjska cesta-Or-lova cesta, - krajani predlagajo, da se ugotovi možnosti prestavitve avto-busne proge št. 3 Rudnik-Litostroj na staro traso čez Bavarski dvor. , ¦'. : 41'^ &< 4. KS Trnovo: - delegacija vprašuje, kdo je odgovoren za poimenovanje in registracijo imen določenih predmetov in lokalov, ki niso sloven-ska? - ponovno postavlja vprašanje, kaj je z ureditvijo novega mo-stu čez Mali graben in Ljubljanico na Opekarski cesti? - ali je cesta od Livade do Opekarske tehnično prevzeta in če je, zakaj ni ustrezno opremljena s prometnimi znaki? 5. KS Peruzzi: - kdaj bo realizirana semaforizacija Orlove in Dolenjske ceste? - proga št. 3 - mestni promet naj se vrne ha staro traso, da zajema postajališče Bavarski dvor, zaradi povezave z avtobusno in železniško postajo. ." .. / • 6. KS Krim: - kdaj bo realizirana samaforizacija Orlove in Dolenjske ceste? - trasa mestnega prometa št. 3 Rudnik-Litostroj naj se zaradi ugodnejše povezave vrne na staro traso, - termin za gradnjo TPC je potekel in delegacija vprašuje, kdaj bo začetek gradnje? 7. KS MilanČesnik: Na podlagi zakona o družbeni kontroli cen je zvezni izvršni svet sprejel Odlok o znižanju razlike v ceni pri proizvodih na nivo pod 20%. Na območju Ljubljane je kontrolo izvajanja tega odloka prevzela Skupnost za cene. Vprašanje: Kako se izvaja ta odlok in katere OZD se ne ravnajo po tem odloku? . . . -¦ 8. KS Rakova jelša: - delegacija predlaga, da se pri ponovnem popisu zgrajenih objektov preveri možnost legalizacije objektov, ki so odmaknjeni 50 rn od brega Ljubljanice (7 objektov) torej tiste, ki ležijo v zelenem pasu, - skupščina občine in njene strokovne službe naj intenzivneje pripravljajo zemljišča za gradnjo individualnih gradenj. Menimo, da bo tako najučinkoviteje preprečena nedovoljena gradnja. Istočasno je potrebno poenostaviti in skrajšati rokepri postop-kih za pridobivanje ustreznih dovoljenj. 9. KS Ig: Delegacija krajevne skupnosti je podala obširne pismene pri-pombe k programu samoprispevka III, ki so sestavni del tega zapisnika. Seja zbora krajevnih skupnosti je bila končana ob 19.30. TajnikzboraKS: Predsednicazbora KS: Jure Pretnar, I. r. ' . , Jožica Krištof, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 31. seje družbenopolitlčnega zbora skupščine občlne Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 28. oktobra 1981 po končanem skupnem zasedanju vseh zborov skupšfilne občine. Sejo družbenopolitinega zbora je na podlagl statuta občine in poslovnika, skllcal In vodil predsednik zbora Emil DOLČIČ. Na predlog predsednika zbora je bll soglasno sprejet naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobrltev skrajšanega zapisnika 30. seje zbora, 3. Obravnava poročlla organlziranostl kadrovsklh siužb In . Izvajanju kadrovske funkcije v OZD, 4. Sprejem predloga sklepa o pooblastitv! izvršnega sveta za dajanje soglasij k statutom osnovnlh sol in vzgojno varstvenih organizaci), ¦i 5. Vprasanja In predlogl delegatov. ' K točkl 1. Predsednik zbora je obvestil prlsotne, da se je skupnega zase-danja vseh zborov skupščlne obfiine udeležllo 21 delegatov druz-benopolltlčnega zbora, medtem ko je na sejl zbora prlsotnlh 19 delegatov od skupno 29 delegatov zbora. Izostanek s seje so opravlfilli: Durjava Ema, GerkSlč Jože, Modic Jo2e, Mole DuSan, člžmek Breda, Kovač NataSa, Vranlč Betka in Zlernlckl Rudi. Brez opravičila pa je s seje Izostal Tesner Stane. Na sejl zbora sta bila prlsotna tudl predsednik skupičlne ob-čine VIII Belič in podpredsednik izvršnega sveta Franc Krumber- ' »"V ¦¦. ' •¦'-¦' /. K tofikl 2. Skrajšan zapisnlk 30. seje držbenopolltlčnega zbora z dne 23. 9. 1981 Je bll brez pripomb ali dopolnltev odobren. KtočkO. K poročilu o organizlranosti kadrovskih služb in Izvajanju ka-drovske funkcije v organizacljah združenega dela.k! je objav-Ijeno v delegatski prilogi, je podal podpredsednik izvršnega sveta, Franc Krumberger krajže uvodno poročilo. V njem je opo-zoril na nekatere pomembnejše ugotovitve, ki izhajajo iz poročila. Med drugimi na to, da velja splošna ocena, da so kadrovske službe v večini organizacij združenega dela slabo oz. nezadovo-Ijivo organizirane; da organizacije v srednjeročnih planih nimajo opredeljene kadrovske službe po ustrezni metodologiji planira-nja; da tudi same kadrovske službe v večini primerov niso ustrezno kadrovsko zasedene; vodenje kadrovske dejavnosti je še vedno premalo samostojno in uveljavljeno, itd. Da bi v organizacijah združenega dela na območju občine hitreje in uspešneje razreševali probleme na tem področju pred-laga izvršni svet, da zbori občinske skupščine sprejmejo predla-ganih 9 sklepov, ki so navedeni na zaključku poročila. V razpravi so sodelovali: Emil DOLČIČ, Mile ŠKABAR, Alojz DOLNIČAR, Franc MALOVRH, Anton ČERNIVEC, Brane PEČAN in Franc KRUMBERGER. Oelegati družbenopolitičnega zbora so bili obveščeni da sta enake oziroma istovetne sklepe, kot jih predlaga izvršni svet, sprejela tudi predsedstvo občinske konference SZDL in občinska konferenca ZKS. Tovariš Dolničar je opozoril, da so razprave, ki so bile pred leti o dogovoru o temeljih kadrovske politike, opozorile na enake probleme in tedaj so bile sprejeti enaki ali podobni sklepi, kot so predlagani sedaj, vendar kaže, da do realizacije teh sklepov ni prišlo, vsaj ne v takem obsegu, da bi bili zabeleženi vidnejši premiki na bolje. Tovariš Malovrh je v razpravi menil, da ugotovljena strokovna zasedba kadrovskih služb ne more zagotoviti želenih premikov v kadrovanju in pri opravljanju nalog kadrovskih služb, zato si je potrebno prizadevati za zboljšanje strokovne ravni zaposlenih v kadrovski službi, hkrati pa tudi za izvajanje vseh predlaganih sklepov. Tovarlš Dolčič je predlagal, naj bi razmislill o tem, na kakšen način bi najprlmerneje organizirali kadrovsko službo v manjšlh organlzacijah združenega dela; morda s skupno službo za več OZD, ipd. SKLEP: Družbenopolltični zbor je soglasno sprejel poročllo o organlziranostl kadrovskih služb In Izvajanju kadrovske funkclje v organizacljah združenega dela s predlaganimi sklepl izvršnega sveta ter z naslednjlm dodatnlm sklepom: - izvršnl svet skupščine občlne na) proučl, kako bl se najpri-merneje lahko organizlrale kadrovske službe v manj&ih organlzt-cljah zdruienega dela. - K točkl 4. Predsednlk Dolčič je v uvodu pojasnll, da je v smlslu predlogov In prlporočil, ki jlh je podal tudl družbenopolitičn! zbor, naj se v člm večjl možni merl razbremenl delegatsko skupščlno nalog, ki bi jlh lahko smotrneje in uilnkovlteje opravlll IzvrJni svet In drugl organl, podan vsem zborom skupščlne v razpravo in sprejem predlog sklepa o pooblastltvl IzvrSnega sveta za dajanje soglaslj k statutom osnovnih aol In VVO v občlnl, Predlog sklepa z obrazložl^vljo |e objavljen v delegatskl prllogt. SKLEP: Družbenopolltlfinrzbor je brez razprave soglasno spre-jel sklep o pooblastitvl izvršnega sveta skupščine občlno za dajanje soglaslj k statutom oanovnlh lol in vzgojnovarstvenlh organlzaclj v občlnl. KtoiklS. • Tovarll Dolnifiar ]e v razpravl opozorll, da prehajamo na odla-ganje odpadkov v vrečko. Občanl to novoat, ki jo prlnaSa mestnl odlok, kritično sprejemajo. Uporaba vredk, zlastl v zlmskem fiaau, ko se gospodlnjstva ogrevajo z drvmi in premogom, n! prlmerna. Tudi v prizadevanjih za vefijo člstofio mesta je uporaba kant za smeti mnogo prlmernejša od vrefik, saj kupi polnih vrečk, ki jlh pogosto poikodujejo tudi razne živali, prav gotovo ne pripomo-rejo k lepsemu izgledu nasellj In mesta. Prav zaradl mnoglh kritifinlh pripomb občanov podaja pobudo, da se ponovno proufii prlmernost predlaganega načina odstrajevanja odpadkov v vrečke. Predsednik Dolfilč je seznanil delegate s stališči, ki jih je podal občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo k dvema točkama dnevnega reda sej zborov skupščine mesta Ljubljane, ki bodo 5. 11., in sicer k - oceni investicijskih vlaganj z vidika prestrukturiranja Ijub-Ijanskega gospodarstva ter k - informaciji o gibanju cen in delu skupnosti za cene v Ljub-Ijanl v prvih osmih mesecih leta 1981 ter programu ukrepov za izvajanje politike cen do konca leta 1981. Delegati družbenopolitičnega zbora so se s podanimi stališči strinjali ter sklenili, naj jih delegati, delegirani na seje zborov SML, posredujejo na sejah. Seja je bila zaključena ob 19. uri. Zapisnik izdelala: Predsednik zbora: Marja Mihelič, I. r. _ ¦¦.. Emil Dolčič, I. r.