IiCto IiXIX	Stev. 129 a
Naročnina mesečno 30 din, ca inozemstvo SO din — nedeljska Izdaja celoletno % din, za inozemstvo 120 din. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 ca inserate. Podružn.! Jesenice« Kranj, Novo mesto.
laki j učna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega hi tujega izvora: Unione Pubblicita Itaiiana S. A- Milano.

VENEC
hbafa vsak daa cfntrsj ram ponedeljka h dneva po pramOra.
| Uredništvo In nprsvst Kopitarjeva 6, Ljablfana. g | Rsdazione, Amminlstrsilonei Kopitarjeva 6, Lubiana. i i	Telsion 4001—4005.	I
Abbonamenti: Mese Din 30; Estero, mese Din 50; Edizione domenica, anno Din 96; Estero Din 120. C. C. P.t Lubiana 10.650 per gli abbo-aamenti; 10.349 per
le InserzionL Fitiali: Jesenice, Kranj, Novo mesto,
Conc,es»ionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza itaiiana ed estera: Unione Pubblicita Itaiiana S. A., Milano.
Duce in Hitler sla se sešla na Brennerju
Večurni posvet je ugotovil popolno enotnost naziranj med Voditeljema Italije in Nemčije
Rim, 3. Junija. Ip. Duce in Ffihrer sta se včeraj sešla na Brennerju, kjer sta v navzočnosti zunanjih ministrov grola Ciana in von Ribbentropa imela pogovor o političnem položaju. Posvet je trajal več nr. Razgovori so se razvijali v duhu najpri-srčnejšega prijateljstva in so se zaključili s popolnim sporazumom o stališčih načelnikov vlade zavezniških držav.
" Množice pozdravljajo Duceja
Brenner, 3. junija, s. Vest, da Dnce potuje na Brenner, se je ob pravem času naglo razširila, čeprav je bilo srečanje čisto zasebno. Številne množice so se zbrale vzdolž proge, da bi pozdravile Duceja.
Duce, ki je nosil fašistovsko uniformo, je lotoval ob desetih in stopil iz vlaka, s katerim so potovali minister Ciano, general Ca-
dopotoval ob desetih in stopil iz vlaka, s katerim s
vallero. odpravnik poslov nemškega poslaništva knez Bismarck, vojaški odposlanec von Rintelen, poslanik Alfieri in drugi zastopniki zunanjega ministrstva.
Ob 10.15 je na postajo privozil Hitlerjev vlak. Fiihrer je stopil iz vlaka v družbi maršala Keitela, podtajnika Dietricha, voditelja strankarske pisarne Wormanna in visokih uradnikov iz državen pisarne ter zunanjega ministrstva. Snidenje obeh voditeljev ie bilo posebno prisrčno.
Razgovor v Ducejevem salonskem vozu
Po vzajemnem predstavljanju je Duce povabil Hitlerja v svoj salonski voz. kjer sta imela dolg razgovor, katerega sta se v drugi polovici udeležila tudi zunanja ministra Ciano in Ribbentrop, nato pa maršal Koitel in načelnik generalnega štaba general Cavallero. Skupaj so posvetovanja trajala pet ur. Voditelja sta se poslovila po naglem kosilu v ozračju prisrčnosti ter tovarištva.
Duce se je z letalom vrnil v Rim
Ko je Hitler odšel, je Duce s spremstvom stopil na predsedniški vlak, iz katerega je izstopil na postaji v Balzami. Vso pot je sprejemal navdušene manifestacije množice, ki se je bila med tem zbrala ob progi. Duce se je v Bolzanu rai-govarjal s prefektom o vprašanjih, ki se tičejo pokrajine, potem pa je odšel na mestno letališče, kjer je po njegovem naročilu bilo pripravljeno njegovo letalo. Naglo se je oblekel v letalsko obleko, stopil v letalo, kamor so šli tudi minister Ciano, načelnik glavnega stana general Cavallero ter podtajnik Priecolo. Duce je sam vodil letalo in krenil proti Rimu. kjer je po dveh urah leta pristal na letališču Littorio.
Odmev v Berlinu:
»Popolno uničenje sovražnika!«
Berlin,. 3. junija. Ip. Novico o sestanku med Ducejem in Fiihrer jem so politični krogi v Berlinu sprejeli z velikim zanimanjem in z velikim zadovoljstvom.
V Berlinu poudarjajo, da je pri tem razgo-
voru zlasti važna okoliščina, da se je sestanek kdaj spominjata besed Duceja in Fiihrerja, da med dvema voditeljema vršil takoj po tem, ko je pomlad osi že dosegla dobo viška, je bila dokončno zasedena Kreta, to se pravi,	" '	...
naslednji dan po zmagovitem zaključku bitke za Sredozemsko morje.
Prav tako izjavljajo v Berlinu, da so razgovori na Brennerju potekali v ozračju prisrčnega tovarištva; tudi ta sestanek pomeni nov korak k skupnemu cilju, ki je: popolno uničenje sovražnika. Prav tako pa je bil storjen tudi nov korak v smeri nove Evrope, ki jo ustvarjata Mussolinijev in Hitlerjev genij.
Oba naroda razumeta ves ta potek in to vsebino, ker sta novico o sestanku sprejela z veselim zaupanjem. Ob tem trenutku se bolj kot
To so šele prve misli, ki jih v svojih listih objavljajo dnevniki v Berlinu, ki so izšli snoči.
Španski list predvideva novo katastrofo za Anglijo
Madrid, 3. junija. Ip. Ves španski tisk piše zelo obširno o razgovorih med Mussolinijem in Hitlerjem. Ta dogodek objavljajo listi pod velikimi naslovi, z velikimi črkami in na prvih straneh.
»ABC« piše, da je vsakokrat, kadar sta se sestala oba voditelja, sledila nova katastrofa za Anglijo.
Sesta-nek je ves potekel v znamenju rmaje na Sredozemskem morju in je uvod najvažnejšim dogodkom s Severni Afriki.
Odmev v Ameriki
Newyork, 3. junija. Ip. Ameriški listi objavljajo poti obširnimi naslovi novico o razgovorih med Ducejem in KUhrerjein na Brennerju. Listi sk ušajo jK>goditi, kaj so na Brennerju obravnavali vodilni možje Osi. Listi zlasti podčrtavajo, da so razgovori trajali več ur in da so poleg vojaških ospbnosti bile navzoče tudi vodilne politične osebnosti. Listi tudi objavljajo obširne komentarje in se spuščajo v običajne napovedi.
Močno
Uradno poročilo štev. 363
delovanje našega pri Tobruku
topništva
Rim, 3. junija. Ip. Uradno poročilo št. 363 glavnega stana Italijanskih Vojnih Sil pravi;
Kreta: Boji na Kreti so se končali. Naši ujetniki na tem otoku so bili osvobojeni. Naši oddelki nadaljujejo s čiščenjem v pokrajini, ki jim je bila določena.
Malta: Ponoči je oddelek naših bombnikov bombardiral pomorske in letalske cilje na Malti.
Severna Afrika: Močno delovanje našega topništva na bojišču pri Tobruku. Letalski oddelki so večkrat bombardirali zasidrane ladje, pristaniške naprave in skladišča v tem oporišču. Ena prevozna ladja je bila potopljena. Naši lovci so sestrelili dve sovražni letali; eno naše letalo sc ni vrnilo.
Vzhodna Afrika: Nič novega.
Včerajšnje uradno vojno poročilo z dne 2. junija pravi:
V	Severni Afriki so skupine italijanskih in nemških letal napadle ladje v luk} Tobrukn in pristaniške naprave tega oporišča. Pet ladij manjše tonaže je bilo potopljenih. Zadete so bile protiletalske baterije, in v nekem skladišču pogonskih sredstev je nastal požar.
V	noči na 1. junij so angleška letala bombardirala Bengasi. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo. Posadka, sestavljena iz 5 ljudi, je bila ujeta.
Na Kreti so naše čete, ki sodelujejo z nemškimi oddelki, dosegle cilje, ki so jim bili določeni.
V	Vzhodni Afriki se položaj ni izpremenil.
_ Uradno vojno poročilo štev. 361 z dne
1. junija se glasi:
V	Severni Afriki je bil sovražni sunek na front! južno od Tobruka, ki so ga podpirali tanki, odbit. Sovražnik je imel izgube. Letalske sile so potopile angleško motorno jadrnico, ki je bila natovorjena s strelivom in je bila na poti v Tobruk. Brodolome! so bilf rešeni. Druga letala so v Tobruku bombardirala pristaniške naprave, utrjene postojanke in so pognala v zrak skladišč« streliva.
V	noči na 31. maj so angleška letala vrgla nekaj bomb na Bengasv
Nemško vojno poročilo:
Vedno večji napadi na angleško trgovsko brodovje
V maju so Angleži izgubili 746.000 ton svojega trgovskega brodovja
Berlin, 3. junija. Ip. Nemško vojno poročilo se glasi:
Tudi v mesecu maju sta Tojna mornarica in letalstvo zelo uspešno vodila vojno proti angleški trgovski mornarici. Sovražnik je v tem mesecu v celoti izgubil 746.000 ton trgovskih ladij. Od tega so 479.000 ton potopile podmornice, 215.000 ton letala, ostalo pa so potopile vojne ladje. Pri tem pa niso vštete sovražne izgube ladij, ki so zavozile na mine.
Letalstvo je včeraj in v pretekli noči pri napadih na močno zastražene prevoze potopilo pred angleško vzhodno obalo 5 trgovskih ladij s skupno 21.100 ton in je poškodovalo še 5 tovornih parnikov. Letala za dolge polete so na Atlantiku, zahodno od Fariirskih otpkov, z bombami zadela v polno trgovski parnik. Podnevi so letala napadla še pristaniške naprave ob Tjni in ob izlivu Uumbere.
V Severni Afriki delovanje topništva pri Tobruku.
Sovražnik je podnevi iz posamičnih letal v zaščiti nizko letečih oblakov vrgel nekaj bomb na Schleswig Hollstein. Bombe so napravile le majhno škodo. Lovci so pri tem sestrelili dve angleški bojni letali.
Sovražnik je v pretekli noči na raznih krajih zahodne in severne Nemčije metal zažigalne in rušilne bombe. Nekatera lelala so priletela do Berlina. Napadi so zahtevali majhno škodo in majhne izgube na mrtvih in ranjenih. Prizadejana je bila škoda na stanovanjskih hišah, vojaške ali pa vojaško gospodarske škode ni bilo. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo tri angleška letala.
Med boji na Kreti se je zlasti odlikovala četa alpskih lovcev pod vodstvom nadporočnika Wnl-terja. Četa je vdrla za hrbet sovražnika, zasedla most, ki ga je sovražnik hotel pognati v zrak in je tako omogočila nadaljnje uspešne boje.
Darlan obsoja angleški način vojskovanja
Pariz, 3. junija. Ip. Admiral Darlan je podal izjavo zastopnikom tiska tistih listov, ki izhajajo v zasedeni Franciji. V svoji izjavi je govoril zlasti o politiki Anglije do Francije.
Po premirju so Angleži zaplenili 143 francoskih ladij ne pa, kakor pravijo Angleži, da so bile te ladje samo ostavljene in nato izpuščene. Kar se tiče Francije, je angleška admiraliteta spremenila določila o nadzorstvu in Angleži so zaplenili ladje tudi tedaj, kadar niso vozile s seboj nobenega tovora. Vse to dokazuje, da je Anglija proti Franciji začela izvajati pomorsko roparstvo, da bi si tako . nadomestila ladje, ki jih izgublja, na drugi »
strani pa hoče na ta način izstradati francosko ljudstvo.
V sporazumu z maršalom Petainom, jo dodal admiral Darlan, delam tako, da bi Francija lahko zavzela meslo velesile v Evropi in v svetil. Za Francijo je potrebno sodelovanje pri novem redu. Po bombardiranju Sfaxa sem ImjIj kot kdaj prej odločen doseči spoštovanje francoskih pravic, to je, da Francija lahko svobodno razpolaga s svojimi pristanišči in s svojimi prometnimi zvezami. Naš« država je še dovolj močna, da ji ni treba prenašati nasilja in žalitve svoje zastave.
Operacije za končno zasedbo Krete se uspešno nadaljujejo. Italijanski oddelki, ki so včeraj priili v stik 7. nemškimi silami, zasledujejo od blizu angleške vojake, ki se umikajo na južno stran otoka.
V Vzhodni Afriki so bile v borbah zadnjih dni pri Debareku v Amhnri prizadejane sovražniku znatne izgube. V Gali in Sidnniu so naše čete z ugodnim zaključkom vzdržale več spopadov.
Duce branilcem Imperija
Djimma, 3. junija. Ip. Na biukoštno nedeljo je general Gaz./.era, vrhovni poveljnik italijanskih čet v vzhodni Afriki, prečital četam in prebivalstvu v Djimmi brzojavko, ki jo je Duce poslal junaškim branilcem imperija, ki so čvrsto odločeni nadaljevati boj do skrajnih meja.
Zbor se je vršil 8000 km proč od domovine v ozračju domoljubne ljubezni in ponosne odločnosti.
General Gazzera je nato prečital brzojavni odgovor Duceju, v katerem bojevniki ponavljajo svojo voljo braniti vsako ped imperija z italijansko krvjo.
Gazzerove besede so izzvale veliko navdušenje in ginjenost. Zbor se je končal z vzkliki »Živel Kralj in Cesar!« in »Živel Duce!«. Tako so prebivalstvo in čete ponovile svojo vero v italijanski imperij in v končne zmago.
Kralj in Cesar sprejel hrvatskega poslanika
Rim, 3. junija. Ip. Danes dopoldne je Nj. Vel. Kralj in Cesar sprejel v nastopni avdienci v palači Kvirinnlu dr. Stjepana Perica, ki mu je izročil poverilna pisma kot izredni odposlanec in opolnomočeni minister Hrvatske pri italijanskem kr. dvoru.
Prva izjava hrvatskega poslanika
Rim, 3. junija. Ip. Po svojem prihodu v Rim je prvi hrvatski poslanik dr. Štefan Pcric podal zastopnikom Agencije Štefani naslednjo izjavo:
Zelo sem vesel, da mf je poglavnik Pavelič zaupal nalogo, da zastopam hrvatski narod v večnem mestu. Prepričan sem, da bo popoln uspeh kronal mojo nalogo in dn bom delal v popolno zadovoljstvo obeh narodov, italijanskega in hrvatskega, ki sta povezana med seboj z najbolj iskrenimi vezmi zavezništva in globokega prijateljstva. Prepričan sem, da bom pri izvajanju svoje naloge našel polno podporo pri oblasteh Fašistične Italije.
Pripadam vstaškemu gibanju že od prvih dni boja za Svobodo hrvatskega naroda in sem med najstarejšimi člani vstaškega gibanja in med prvimi sodelavci poglavnika od leta 1927. Opravil sem več potovanj v Italijo in mi je tako vaša domovina dobro znana. V svojem duhu gojim globoka čustva za Fašistično Italijo, ki je pod vodstvom velikega Duceja vedno pokazala globoko razumevanje za hud boj hrvatskega narcnla in za svojo svobodo in suverenost. V tem duhu prihajam opravit na. logo, ki mi jo je zaupal poglavnik Pavelič.
Visoki Komisar Eksc. Grazioli - prvič sklical Sosvet Ljubljanske Pokrajine
Danes dopoldne ob 11 je Visoki Komisar I Dr. Jože Lavrič, glavni tajnik Kmetijske Eksc. Grazioli prvič sklical Sosvet za Ljubljansko • zbornice; pokrajino. Ob začetku sestanka, ki je bil v salonu
vladne palače, je Visoki Komisar navzočim, ki so vsi stali, prečital ukaz, s katerim je Duce s svojim podpisom ustanovil Sosvet, ko je imenoval gospode, ki naj bodo člani sosveta in to:
dr. Marko Natlačen, odvetnik in bivši ban; Ivan P u cel j, posestnik in bivši minister; dr. Matija Slavič, rektor vseučilišča v Ljub.; Franc Heinricher, podpredsednik Zveze industrijcev;
dr. Ivan Slokar, glavni ravnatelj Zadružne gospodarske banke in predsednik Društva bančnih in zavarovalnih zavodov;
Karel Kavka, stavbenik in predsednik Obrtne zbornice;
Milko Pirkmajcr, inženir;
Albin Smerkolj, trgovec, predsednik trgovskega odseka zbornice za TI;
dr. Jože Bas a j, ravnatelj Zadružne zveze;
Lojze Sitar, trgovski sotrudnik, zastopnik trgovskih uslužbencev;
dr. Vladimir Valenčič, zastopnik bančnih uslužbencev;
Rudolf Krušee, mehanik, zastopnik industrijskega delavstva;
Karel Rogina, kmet, zastopnik kmečkega delavstva.
Visoki Komisar je navzočim pojasnil, koliko je bilo do sedaj storjenega, da bi sc uredilo življenje v Pokrajini. Govoril je o vprašanju prehrane, o javnih delih, o bančnem in industrijskem položaju in je pri tem v celoti orisal položaj, kakor je sedaj in navedel razvoje v bodočnosti.
Bardossy pride jutri v Rim
Rim, 3. junija. Ip. Predsednik madžarske vlade it. njen zunanji minister Ladislav de Bar-dossy pride na uradni obisk v Rim dne 4. junija.
Novi načelnik tajništva Predsedstva vlade
Rim, 3. junija. Ip. Dr. Osvald Sebastiani je iz. razlogov osebnega značaja zaprosil, dn bi lahko zapustil mesto načelnika zasebnega tajništva Predsednika Vlade. Duce je sprejel ostavko in mu je izrazil svojo pohvalo in zadovoljstvo za delo, ki ga je opravljal 7 let.
Na njegovo meslo jc bil poklican dr. Ni-colo De Cesare, podprefekt in poveljnik protiletalske baterije v Rimu.
Kvestor gr. uff. Ettore Messana v Ljubljani
Ljubljana, 8. junija. Danes je prispel v Ljubljano tir. nff. Ettorn Messana, da bo prevzel mesto kvesiorja v novi Pokrajini. Visoki funkcionar je bil sprejet pri Kksc. Krnili u (irazioliju. Novi kvestor prihaja v Ljubljano iz P.ulove, kjer je izvrševal enako funkcijo. Njegovo dosedanjo življenjsko pot izpolnjuje najodličnejša službena doba. Novi kvestor je (ir. uff. italijanske Krono in vitez reda Sv. Mavricija in Lazarja.
Kvestor je imenoval za šefa svojega kabineta komisarja adv. Titeza uff. Alberta Tretu.
Pij XII. ob 50 letnici »Rerum novarum«
Vatikansko mesto, 3. junija. Sveti oče je ob priliki 50 letnice Leonove okrožnice »Rerum novarum« na vatikanskem radiu prebral poslanico, v kateri se je spominjal te važne okrožnice. Pij XII. je rekel, da so binkoštni prazniki za njega prav posebna prilika, da sredi sedanjih sovražnih časov naslovi na vernike poslanico ljubezni, upanja in tolažbe. Sveti oče se je spominjal Leona XIII., ki je bil trdno prepričan ob razglasitvi svoje slovite okrožnice, da jc dolžnost Cerkve, da z avtoritativno besedo poseže na polje socialnih problemov. Ne tako, kakor da bi bila njena naloga, da bi postavljala pravila v čisto konkretnih gospodarskih in socialnih vprašanjih, kar je zadeva javne oblasti, pač pa da ugotovi, če so temelji, na katerih gradi družba svoj red, v soglasju z nespremenljivim božjim redom, ki ga nam Bog odkriva tako po svojem naravnem pravu kakor z razodetjem. Okrožnica »Rerum novarum« se je zavzela za delovno ljudstvo in je zaradi tega našla najgloblji odmev v srcih in v dušah delovnega razreda. Mnoge države so se tudi od svoje strani odzvale pobudi svetega očeta in so s primerno zakonodajo ustvarile boljše delovne pogoje.
Nato je papež prešel na razna aktualna vprašanja, ki jih obravnava okrožnica »Rerum novarum« in je razmotrival o vplivu, ki ga je imela na gospodarsko in družabno življenje narodov. Vendar pa bi papež hotel dati še nadaljnje smernice z ozirom na osnovne vrednote družabnega in gospodarskega življenja, ki jih podaja že »Rerum novarum«. So to tri temeljne vrednote, ki so med seboj tesno povezane. To so: uporaba snovnih dobrin, delo in družina.
Kar se tiče materialnih dobrin pravi papež, da jih je Bog ustvaril za porabo vsem ljudem, ki naj bi jih rabili po načelih pravičnosti in ljubezni, tako, da bi se iz te uporabe za družbo rodil koristen mir in znosne življenjske razmere, ne pa, da bi bile predmet zavisti in sporov. Pametna razdelitev dobrin more v vsakem narodu ustvariti zdrave gospodarske pogoje.
Z vprašanjem uporabe snovnih dobrin je tesno združeno tudi delavsko vprašanje. Dolžnost in pravica organizirati delo pripada predvsem tistim, ki so neposredno udeleženi — in to so delavci in podjetniki. Ako bi le-ti le izpolnili svoje dolžnosti ali bi je ne mogli izpolniti zaradi posebnih razmer, je prav, da vmes poseže država in ona pomaga pravilno urediti vprašanje delitve in razdelitve dela.
Po nauku »Rerum novarum« je narava tako uredila, da je obstoj družbe navezan na zasebno last. Posebnb pa je s pravico lasti združen obstoj in razvoj družine. V družini ima vsak narod naravno in rodovitno korenino svoje veličine in moči. Vse državne odredbe, ki urejajo privatno last, pa naj imajo ta cilj, da bodo zboljšale in dvignile družinsko življenje.
Ob koncu je sveti oče še enkrat poudaril, da so to načela, na katerih temeljih bi hotel že sedaj sodelovati pri bodoči ureditvi novega reda, ki ga svet pričakuje po tem strahotnem klanju. Papež želi, da bi bil novi red zgrajen na miru in pravičnosti. Ob koncu je Pij XII. podelil apostolski blagoslov.
Kardinalski zbor čestita papežu za god
Vatikansko mesto, 3. junija. Papež je sprejel na binkoštni praznik dopoldne v svoji zasebni knjižnici kardinalski kolegij. Dekan mu je izrazil čestitke k godu za dan sv. Evgena, prvega papeža, ki se pražil u jo 2. junija. Pij XII. se je kardinalom zahvalil za njihove čestitke in pristavil, da so k prazničnemu binkoštneinu veselju kardinali hoteli s svojimi željami dodati še praznik njegovega nebeškega patrona sv. Evgenija, ki je v resnici praznik čistega in vedrega družinskega veselja, ki dviga tudt dušo sv. očeta, v katero sicer neprestano prihajajo odinevi vojrtega trpljenja in vsa bridkost sedanjega časa. Toda kljub žalostnim stvarem in kljub preizkušnjam in trpljenju Cerkev ne preneha biti »šotor tistih, ki upajoč. Prišli bodo morda še težji časi, je zaključil sveti oče, toda Sonce pravice ne bo prenehalo svetiti nad teminami. S tpm trdnim zaupanjem je Pij XII. navzočim delil apostolski blagoslov. (Štefani.)
Konec bojev na Kreti
Anglija |e s Kreto izgubila ključ do položaja nad vzhodnim delom
Sredozemskega morja
po-
Rim, 3. junija, lp. Uradno poročilo angleškega vojnega ministrstva o umiku angleških sil s Krete se glasi ?
Po 12 dneh boja, ki je bil jbrez dvoma najhujši v tej vojni, je bilo sklenjeno umakniti nase čete s Krete. Približno 15.0(M) mož naših čet je že prišlo v Egipt, primati pa moramo, da so bile nase izgube velike.
Rim, 3. junija, lp. Roj za Kreto, ki je ključ za posest vzhodnega dela Sredozemskega morja in predstraža za obrambo Egipta in Palestine, se je razvijal hitro in prišel do svojega logičnega zaključka. Naši oddelki so dosegli določene cilje in so stopili v stjk z nemškimi četami. Tako se je začel zadnji del hudega boja, ko se je železni obroč sklepal in stiskal"okoli angleških postojank.
Ves načrt prpti otoku se je izvajal, tako, kakor je bil sestavljen. Ta načrt pa je še enkrat pod-
Edinstven uspeh naših podmornic na poti okoli Afrike
Rim, 3. junija, lp. Kakor je bilo objavljeno, so se italijanske podmornice, ki so bile razmeščene v Rdečem morju, v celoti vrnile v domovino na svoje oporišče.
To dejanje je edinstveno v zgodovini svetovne mornarice in je zato zaslužilo največjo Duce-jevo pohvalo. Posebni dopisnik Agencije Štefani se je lahko pogovarjal s poveljnikom tega oddelka, in sicer s kapitanom Spagono. Kapitan je med drugim pripovedoval:
»Ko je sovražnik zasedel Keren, je bilo jasno, da se Massaua ne bo mogla upirati več kot nekaj dni. Podmornice so prejele ukaz, da naj 6e vrnejo v domovino. Naše podmornice so bile več kot eno leto v Massaui in so se zelo hudo vojskovale, ko so stalno napadale sovražnika in mu zadajale hude udarce, to pa ob okoliščinah, ki gotovo niso bile ugodne. V ekvatorski vročini je moštvo posadk moralo prenašati hude in težke razmere in vremenske prilike, ki so bile včasih neznosne. Kjub vremenskim razmeram in kljub pomanjkanju stvari, ki so često neobhodne, so podmornice opravile svojo nalogo proti ogromnim angleškim pomorskim silam v Rdečem morju. Podmornice so dosegle zmagovite uspehe, o večini njih pa se bo lahko govorilo šele ob koncu vojne.«
Poveljnik skupine je ukazal, da naj podmornice vkrcajo omejeno število moštva, da bi lahko vzele s seboj več goriva, od moštva pa so vkrcali predvsem fizično močne in odporne mornarje, ki so bili nujno potrebni na podmornici. Tisti, ki so morali ostati na obali, so pač poskušali 6toriti vse, da bi lahko odpotovali s podmornicami, nekateri celo skrivaj, dasi so vedeli, kolikšni nevarnosti se izpostavljajo. Sovražnik je povečal nadzorstvo pa Rdečem morju, zlasti pa v ožini Bab El Mandeb. Resnično je bila nato naša podmornica, ki je odpotovala zjutraj, večkrat napadena na prvi <|an svoje plovbe, vendar pa je sovražne krogle niso zadele. Iz ozirov večje varnosti so ostale podmornice prejele ukaz, da naj odplujejo ponoči, in sicer v razdobju 24 ur, druga za drugo. Na Rdečem morju pa se podmornice niso imele vojskovati samo proti zelo močnemu in budnemu nasprotniku, ampak tudi proti forsorseiranju, ki je na Rdečem morju zelo veliko in se zato podmornice tudi v globinah niso mogle dovolj skrivati, poleg tega pa je tedaj še polna luna osvetljevala površino morja.
Toda izkušenost naših poveljnikov je bila tolikšna, da se angleškim vojnim ladjam nikdar ni posrečilo odkriti italijanskih edinic. Ko so podmornice preplule ožino Bab El Mandeb, se je začela vožnja okoli Afrike, ki ni bila nič manj ne-, varna. Sovražnemu nadzorstvu na morjih se je pridružilo še visoko morje, ki jc v teh delih sveta
Bogastvo Sloveni,«
Pestra slikovitost pridne Kranjske
S tem naslovom je objavil italijanski list >11 Gazzetino di Gorizia« izpod peresa novinarja Tullia Armanija naslednji članek o naši Dolenjski. Članek je izšel v originalu 31. maja 1941.
Novo metto, 30. maja. Ta del Dolenjske je kakor posebna omarica slovenske zemlje, omarica, ki je prav za prav malo Oskrbovana, zakaj železniške proge in ceste so zastarele in v skrajno slabem stanju.
Počasen vlak, ki ves čas sopiha in puha in nadušljivo vzdiha, leze dalje s svojo 20 kilometrsko »hrzino«. Kar nekje sredi, skoraj ko da si mora odpočiti, se ustavlja ob tihih, majcenih postajicah, ki so videti kakor igračke, da vstopi in izstopi le nekaj kmetičev in delavcev.
Toda spotoma, ko se pelješ s tem vlakom, opazuješ pokrajino, prisrčno, idilično zemljo, ki medli pred teboj v najrazličnejših barvah, v barvah sonca in senc in se ti poglablja v poglede oči in duše.
Hribovska cesta se vzpenja med čednimi njivami in pašniki, vsa je bela od prahu in vsa obdana po nasadih, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih. Sončni žarki padajo nanje, zdaj in zdaj jih zatemnijo oblaki. Bogata je ta zemlja, pa ji je videti, da je bila pod prejšnjo vlado malo oskrbovana in ko nalašč zapuščena.
Med hribčki in grički so vinogradi in travniki. Vaške hiše so skoraj vse lesene, vasi se javljajo z lesenimi križi, »znamenji«, s kapelicami, kjer so leseni oltarji in tabernaklji, dokler slednjič ne pri-speš v Novo mesto. To mesto, ki ima kakih deset tisoč prebivalcev, je prestolnica dolenje Kranjske — Dolenjske —. ki se ti oznanja z zelenimi pašniki, pestrimi njivami, čednimi in snažnimi hišami io z gotskimi zvoniki svojih brezštevilnih cerkva.
Spodaj v globeli, ki je zelena ko zelene steklenice, se pretaka reka Krka, ki izvira na Muljavi. Ime te reke nima samoglasnikov, toda ima pa mnogo vode, ki se v globoki strugi tiho pretakajo po tej bogati zemlji.
Žapustivši Novo mesto, se cesta vzpenja po gričih in se tako rekoč pozibava. ko niha s hribčka nizdol, pa navzgor in spet navzdol, kakor se zibel pozibava gor in dol. Ves ča« jo obdajajo gozdovi. Vi pokrivajo dohržen de| hogastv« te »lovenskp zemlja.
Vzdolž reke, ki daje rasi tej pokrajini, pa vidiš tudi podobo njene industrije, in sieer predvsem industrije lesa in gospodarstva z njim. Opaziš pa tudi lesne izdelke in mnogo gojene živine, da koj spaznaš, da je tu živinoreja jako razvita.
Ko bodo ceste urejene kot se spodobi in bodo železniške proge zares na višku —■ in to se bo zgodilo v kratkem — tedaj bo bodočnost tega pridnega in marljivega ljudstva jako bogata in taka, kot jo zaradi svojih delavnih rok tudi zasluži. Trgovina se bo razvila, kupčije bodo vzcvetele, pokrajine se bodo po prekopih in jarkih in vodovodih nabrale potrebnih življenjskih virov. Vse bo poživljeno in pokrepčano in se bo razrastlo tako, kako ta ljubka, bogata in pridna dolenjska zemlja tudi zasluži.-
Največ pozornosti zasluži pač lesna industrija. Od tu so izvažali velikanska debla in hlode, a tudi doma se je razvijala lesna obrt. Vse pa je bilo v majhnem in čim bo ta majhnost prišla v roke velikih organizatorjev, bo dajala lesna industrija velikanske dobičke. Mimo gozdov prideš v vasi, kjer se košatijo zelene lipe, ki včasih z vrhovi dosegajo tudi vaški zvonik. Hiše so zlasti lepe zato, ker te z vseh oken pozdravljajo cvetlice, nageljni kipijo v rdečih plamenih, pa rožmarin in vseh barv pe-largonije. Ta okna te spominjajo švicarskih vasi. Povsod krog teh dolenjskih vasi so številni gradovi in gradiči, deloma štrlijo v zrak njih osamele razvaline, deloma pa so gradovi obljudeni, lopo urejeni in so njih poslopja v okras tej lični pokrajini.
Poseben dolenjski gradič je Otočec, poseben že zato, ker stoji na otočku sredi Krke. Gradič je izredno dobro ohranjen, dasi izhaja še iz leta 1254.; zdaj je njegov lastnik Italijan, Marghori di Villa Vicenza. Zidovje gradu venomer obdajajo pljuskajoči valčki vod6 in zato je grad Otočec še posebno romantičen. Leta 1595. so ga oblegali Turki, pa jih je odbil Jurij Lenkovič. — Ta gradič so že v vseh časih in zlasti v novejših hodili ogledovat najrazličnejši bližnji in daljnji turisti. Lepo pa je povezal zgodovino z romantično zgodbo lega gradu veliki moderni slovenski pisatelj Ivan Tavčar.
Vsa lepota Dolenjske, vsa njena ljubkost in čarobnost pa se izraža tudi v pesmih poljskih delavcev. ki so vse polne pomladanskega navdiha. — Zdaj, ko je la dolenjska zf-mlja vstopila v novo državno območje italijanskega naroda, se hodo te
silno nevarno. In tako morje so imel« potem podmornice na vsej svoji poti.
Nevarno morje se je južno od Madagascarja sprevrglo v strašen ciklon. Nevihta na morju je silno izčrpala naše moštvo, na podmornicah pa je nastalo nekaj poškodb. Toda podmornice so premagale tudi ciklon in predolga pot se je nadaljevala.
Pod od Massaue do domačega pristanišča je bila dolga 14.000 milj in so jo ix>dmornice prevozile z eno samo vožnjo, ki ni bila prekinjena in je trajala približno 80 <ini, in nikdo od članov ves ta čas ni videl zemlje. To progo so podmornice prevozile skoraj ves čas na površini morja, dasi je sovražnik izvajal obsežno nadzorstvo. To je najdaljša pot, ki so jo kdaj preplule podmornice. Iz varnostnih ozirov niso podmornice ves ta čas nikdar bile v nobeni zvezi med seboj. Radijske aparate so podmornice uporabljale samo zato, da so sprejemale novice, vsak dan so seveda sprejemale predvsem italijansko vojno poročilo.
Kapitan Spagone pripoveduje dalje, da so člani posadke podmornice sprejeli z ogromnim navdušenjem poročilo, da se je grška vojska vdala. Življenje na podmornici pa jfc zelo enolično, ker je pač premalo prostora. Vsakdo si pač lahko domišlja, kaj so delali člani posadke 80 dni, ko ie trajala tako rekoč nekakšna zapora, medtem pa |e bilo morje kar najbolj nenaklonjeno. Toda italijanski mornarji so zadovoljni z malim in poveljniki se trudijo, da na vsak način ustvarijo kakšno spremembo, ki naj razveseli moštvo. Poveljnik Pio-marta je na svoji podmornici organiziral majhno gledališče iz članov posadke, ki so bili pač najbolj primerni zato. Na neki drugi podmornici so uredili vrsto dopustov za člane po6adke in kdor je bil ta dan prost, je imel zase na razpolago sobico ali oddelek, kjer je lahko kadil, jedci, spal in sprejemal obiske, ne da bi ta dan opravljal kakršno koli službo. V vojnem času imajo na podmornicah vsi člani posadke brez razlike isto hrano, in sicer od poveljnika do zadnjega mornarja. Na velike praznike in kadar je italijansko vojno poročilo prineslo novico o velikih zmagah, tedaj je poveljnik dovoljevat posebne obroke jedi in pijače.
Dasi je vožnja trajala 80 dni, so vendar vsi člani posadk prenesli vso to j>ot, ne da bi bil kdo zbolel, in bolničarji — po eden na vsaki podmornici — niso ves ta čas imeli nobenega opravka.
Med dogodivščinami teh naših podmornic pa je treba j>odčrtati zlasti naslednje: Podmornica, ki je vozila na čelu skupine, je bila v bližini Madagascarja, ko jo je zajela silna nevihta. Vihar je s krmila podmornice odtrgal stolp za radijsko anteno in tako je podmornica ostala brez vseh zvez. Posadka se je sama odločila, da je treba škodo takoj popraviti in mornar Costagliolo se je prostovoljno ponudil, da kljub največjemu tveganju popravi nastalo škodo. Več ur je trajalo delo in valovi so oba mornarja, ki sta popravljala anteno, večkrat odtrgali s podmornice. Vedno znova so mornarji nadaljevali z delom, dokler niso popravili vse škode.
Dopisnik agencije Štefani je nato vprašal poveljnika, kakšno je bilo razpoloženje Italijanov v Massaui, ko je zapušla to pristanišče. Poveljnik jc tako označil značaj italijanskega bojevnika:
Ob odhodu podmornic je neki admiral hotel zaupati poveljniku Spagonuje sabljo in modri trak, da ne bi padla v sovražne roke. Sedaj so sabljo in trak izročili admiralovi družini. Junaški poveljnik podmornic Spagone pa je pustil svojo družino v Asmari.
črtal značilnost vojskovanja osi, ki so hitrost, udarnost, ti pa slonita na pobudi in ofenzivni sili, ki jo vedno izbere in določi os. Tudi v bojih na Kreti se jo znova izkazalo, <la zna os pravilno izbrati trenutek, ki vpliva na sovražnika kot presenečenje, prav lako pa se vedno znova uveljavlja genialnost in točna priprava vsega našega operativnega načrta. Izkrcanje naših čet na vzhodnem delu otoka Krete se je izvedlo odločno in s popolnim uspehom, naia letala so sodelovala z našimi vojnimi ladjami na Egejskem morju in letalstvo in mornarica beležita v teh dneh odlične uspehe.
Poraz na Kreti se že čuti tudi v Libiji. V odseku pri Tobruku jo namreč sovražnik izvedel poskus izpada, in sicer s pomočjo tankov. Naša obramba pa je s svojim točnim streljanjem zlomila sovražne sile, ki so se morale umaknili s hudimi izgubami. Naša in nemška letala vedno bolj bombardirajo pristanišče v Tobruku in po načrtu rušijo sovražne obrambne postojanke. Seveda se sovražnik trudi, da bi se prebil iz Tobruka. Važnost Tobruka je jasna, kajti Anglija hoče držati ta ključ dO egiptskih postojank.
Beyrut, 3. junija, lp. Arabski listi pišejo obširno o zmagi Osi na Kreti. Vsi listi pravijo, da je zmaga Osi na Kreti zelo važna in pomeni ogromen uspeh za Nemčijo in Italijo. Listi predvidevajo, da se bodo boji sedaj razvijali v smeri proti Suezu.
Berlin, 3. junija, lp. Izvedelo se je, da so v pristanišču Sakia na Kreti Angleži prisili 18 ribičev in kapitanov, da so morali s svojimi ladjami odpeljati bežeče angleške čete. Prebivalstvo v Sa-kiji je zelo razburjeno proti Angležem, kajti nobeden se ni vrnil, dasi jih je 12 takih, ki so poročeni in imajo številno družino.
Angleži so Izgubili nadzorstvo nad Sredozemskim morjem
Carigrad. 3. jun. lp. Znani turški vojaški strokovnjak general Erkiled obravnava v listu »Džiiinhuriet« položaj v vzhodnem delu Sredozemskega morja po begu Angležev s Krete. — List pravi, da so se Angleži trdno zasidrali na otoku in so mislili, da bodo z otoka lahko gospodarili nad morjem v tem delu svela. Toda kljub temu se je italijanskim četam posrečilo izkrcati se na otoku in odločilno sodelovati pri veliki bilki, ki se je razvijala. Padec otoka jasno dokazuje, da ne velja več samo premoč na morju, ampak da veljajo tudi sile, ki sta jih postavili v borbo Italija in Nemčija. Jasno je, da je sedaj angleška vojna mornarica v tem delu Sredozemskega morja in v vsem Sredozemskem morju v takem položaju, da ne bo mogla več nadzirati položaja.
Ciper se mrzlično pripravlja
Bej rut, 3. junija, lp. Semkaj prihajajo iz Cipra poročila, da angleške oblasti mrzlično utrjujejo otok. Dočim je angleška kolonija — kakor običajno — že zdavnaj odpotovala, so sedaj domačine, zlasti otroke in starce, odpeljali iz naselij in mest v gore. Oblasti so izdale stroge odredbe za protiletalsko obrambo in za oskrbo z živili.
Na otoku izhaja dnevnik »Cypris Post«, ki ga izdajajo Angleži. List piš-e, da je na tem otoku položaj za sovražnika manj ugoden kakor pa na Kreti, ker je Cyper bolj oddaljen od Grčije. Dnevnik zaključuje svoje misli s temi drznimi trditvami:
Po veličastnem odporu Angležev na Kreti je možno, da je morala sovražnika padla in je Cipru pridržana čast končno odbiti sile osi, ki so že izčrpane zaradi junaških dejanj angleških čet.
Potopljena angleška pomožna križarka
Rim. 3. jun. lp. Angleška admiraliteta objavlja, tla je bila potopljena angleška pomožna križarka »Salopian« (10.000 ton). Večina posadke te pomožne križarke je tudi utonila. — Prod vojno je bil »Salopian« parnik, ki je prevažal potnike iz Anglije v Ameriko.
Novi admirali v Ameriki
VCashington, 3. junija, lp. Zbornica je brez razprave sprejela zakonski načrt, ki pooblašča predsednika Roosevelta, da lahko imenuje neomejeno število podadmiralov, ki naj prevzamejo posebna mesta v ameriški mornarici. Zakonski načrt mora dobiti še potrdilo senata. Demokratski senator Thomas je predložil resolucijo, ki jo je podpisalo 37 senatorjev. Resolucija zahteva, da naj se sprejme Hooverjev načrt o pošiljanju živil prebivalstvu v zasedenih evropskih pokrajinah.
Naloge nove uprave v Srbiji
Belgrad, konec maja.
Pod tem naslovom prinaša nedeljska številka lista »Novo vreme« nekaj zanimivih podatkov iz izjave, ki jo je dal načelnik upravnega štaba pri glavnem vojaškem poveljniku Srbije dr. Turner dopisniku DNB. Glede uprave v zasedeni Srbiji je povedal dr. Turner, da »Nemci žele, da tudi v deželi, ki je vojaško zasedena, vodijo notranje odnose domači organi brez nemškega vmešavanja«. Ko so Nemci zasedli. Belgrad, ni bilo v mestu drugega kakor razvaline in oropane hiše. »Belgrad«, tako pravi dr. Turner, »ni toliko pretrpel od bombardiranja, kakor pa pozneje od ropanja. Najbolj žalostno je bilo, da je po bombardiranju pobegnila celokupna državna in občinska uprava, tako da so roparji in tatovi lahko delali, kar so hoteli. Nemške zasedbene oblasti so zato morale postaviti novo upravo. Pri postavljanju komisarjev - upravnikov raznih ministrstev so se nemške zasedbene oblasti ozirale na tiste ljudi, ki so se že več let tudi za ceno osebnih žrtev potegovali za zbližanje Jugoslavije z osiščnimi silami in.so obenem strokovno sposobni za uspešno vodstvo podrejenih jim ministrstev. Ti komisarji s svoje strani ponovno vzpostavljajo banske uprave. Te pa so pod neposrednim nadzorstvom nemških poveljnikov v Nišu, Sme-' derevu in Užicah, ter dobivajo od drugih potrebna navodila. Izvršno oblast danes opravlja v Srbski zemlji že srbska policija in srbsko orožništvo.
Tudi kulturno življenje je začelo dobivati normalno sliko. Samo po sebi se razume, da je treba izločiti iz srbskega šolstva vse, kar nasprotuje Nemčiji. Strokovne velike šole lahko zopet začnejo z delom. Pri tem pa ni treba posebej poudarjati, da bodo tudi na visokih šolah izločeni vsi protinemški vplivi, ki so zlasti močni na belgrajski univerzi. »Sploh ima naša propaganda težko delo
pp«mi poživile z novo mladostjo, z mladostjo novih I med ljudstvom, ki so g» stalno zapeljeval! ir. na pridobitev in s poezijo mladih narodov	1 pačno'vzgajali. Zaradi novih dogodkov pa se že
opaža precej znakov streznjenja med srbskim ljudstvom«, pravi dr. Turner.
Srbsko pravosodje dela po lastnih zakonih, so-izrekajo sodbe kakor v mirnem času. Ker so prometne zveze vse razbite in pretrgane, je tre-ba v prvi vrsti skrbeti za gradnjo novih cest in mostov. Tudi gospodarska obnova dežele bo dala mnogo dela. To bi bilo nekaj misli o nalogah nove srbske uprave, kakor jih je podal visoki nemški vojaški predstavnik v teh krajih.
Wynant pri Rooseveltu
«l»niiVrMA,"!,i'f''1-ii?- iun- ,'P- Ameriški veleposlanik v Angliji \Vynant, ki je prišel iz Londona, bo cianes sprejet pri Rooseveltu.
»Herald« piše, da bo na lem sestanku sklenjeno, ai ji naj Amerika poseže v vojno ali ne. »{nlernn ionu! News Service« pravi, da je angleška vlada \Vynantu razložila potrebo, da naj noosevelta opozori,, da je treba podeseloriti po-IV"?-, k" J" Anglija sedai dobiva iz Amerike. Uspeh držav Osi na Kreti je prepričal angleške polilitne kroge da bi samo dejanski ameriški poseg v vojno lahko rešil Anglijo. Anglija pri-uikuje iz Amerike zlasti mnogo letal, tankov, topov in avtomatičnega orožja
N oshington, 3. junija, lp. Politični in Časnikarski krogi v Ameriki izjavljajo, da je Wynanl priše v Ameriko zato, da bi Rooseveltu razložil potrebo nujnega posega, če hoče Amerika preprečiti angleško katastrofo.
Srednješolskim katehetom. Sestanek srednješolskih katehetov bo drevi ob 20. _ Nadzornik.
pri glavobolu
Oel. reg. pod S. Br. 1*18 od U. XII.
Ekscelenca Visoki Komisar g. Emilio Grazioli na častni tribuni.
Ljubljana je proslavila praznik Ustave
Vojaška parada - monumentalen prikaz vojnih sil Italijanskega Imperija
Ljubljana, 3. junija.
1. junij slavi italijanski imperij kot praznik Ustave. Bela prestolnica najmlajše italijanske province ie proslavila letos ta pravnik prvič. Slučaj — da se je letošnji državni praznik skladal z enim največjih piaznikov, ki jih slavi Cerkev — prvi junij je bila binkoštna nedelja. Oba praznika sta se lepo dopolnjevala ter sta dala meščanom in podeželju priložnost, da je vsa pokrajina slavila praznik Ustave prav posebno slovesno.
Že večkrat sino v tej kratki dobi imeli priložnost občudovati, s kakšnitn poudarkom in monumentalnostjo proslavlja Rim svoje velike praznike ne saino v prestolnici imperija, temveč v vsakem mestu. Tudi praznik Ustave je. proslavila Ljubljana najboli svečano. Mesto se je prebudilo v krasnem binkoštnem jutru, zavito v zastave. Vihrale niso samo z državnih in mestnih poslopij, temveč z vsake hiše. Največji poudarek in sijaj pa je dala prazniku vojaška parada, s katero zna italijanska vojska na monumentalen način pokazati vso veliko silo svojega orožja.
Parada se je vršila tudi to pot po Blei-weisovi cesti, na kateri so se začele zbirati mogočne kolone vojaštva vseh rodov orožja že zgodaj v jutru. Prihajale pa so tudi trume gledalcev ter zavzemale prostore vzdolž cele dolge ceste, katero so obrobljale v gostem in globokem špalirju. Tudi vse bližnje točke, ki so nudile več razgleda, so ljudje zasedli. Tako je bila polna gledalcev celo streha poslopja Narodne galerije ter nove Moderne galerije. Pred vhodom v Tivoli pa so bile postavljene tri tribune. Na častni tribuni so zavzeli svoja mesta ob 10 Visoki Komisar Ekscelenca Grazioli s soprogo, novi ljubljanski Kvestor Gr. uff. Ettore Messana, rektor univerze dr. Slavič, predsednik Vrhovnega sodišča dr. Konda, predsednik apelacije dr. Golia. mestni župan dr. Adlešič s soprogo, vrhovni drž. tožilec dr. kra-vina, državni tožilec dr. štuhec, načelniki Visokega Komisariata, zastopnik ministrstva za ljudsko kulturo comm. dr. Nani, glavni urednik »Slovenca« dr. Aličin, predstavnik »Jutra« ravnatelj v p. dr. Reisner. Na obeli ostalih tribunah pa so zavzeli prostore predstavniki državnih uradov ter zastopniki našega javnega življenja.
Tik pred 10 je prijezdil poveljnik mesta in poveljnik grenadirske divizije general Ekscelenca Orlando s spremstvom, sprejel raport ter pozdravil predstavnike oblasti. Točno ob 10 pa je rezek glae trobente naznanil prihod poveljnika Armad-nega zbora arm. generala Eksc. Maria Robottija, ki je prijahal na iskrem konju. Pozdravila ga je godba s paradno koračnico, sprejel je raport poveljujočega generala ter se podal nato na pregled postrojenih čet. Jahal je ob dolgih vretah vzdolž BIeiweisove ceste ter si podrobno ogledal vsako edinico. Nato se je vrnil ter zavzel svoje mesto pred častno tribuno, obdan od svojega štaba.
Točno ob pol U so prikorakale prve čete gre-nadirskega polka. Ljubljana je imela spet priložnost videti mogočen paradni korak »passo Romano«, s katerim so šli grenadirji mimo tribun precizno kakor stroj. Tako 60 korakale stare rim-ke legije, kadar so se vračale z zmagoslavnih bojnih pohodov v Rim ter so se kazale rimskemu ljudstvu v slavnostnem triumfu. »Passo romano« je korak dovršene vojaške veličastnosti ter ga izvajajo vse italijanske edinice v slavnostnih paradah. Takt za ta počasen korak so dajali zamolkli udarci bobnov, ki so odmevali daleč po mestu. Na čelu grenadirjev je bila njihova slavna zastava z odlikovanji. Grenadirskim bataljonom je sledil bataljon fašistične milice, potem so sledili oddelki mešanih čet, ki so dodeljene grenadirskemu polku, bataljon možnarjev in četa lahkega topništva kalibra 47/32.
Nato se je pojavila na iskrili belcih fanfara topničarskega polka, za njo pa v naglem rirncu topniške baterije, po dva topa in dva municijska vozova vštric, tako močno, kakor da sta med seboj zvezana. Na čelu polka je bila polkovna zastava, za katero so se zvrstile baterije. Zamolklo brnenje motorjev je naznanilo prihod silnih edinic težkega motoriziranega topništva. Ti ogromni topovi so vzbujali največjo pozornost. Sledile so inženirske čete — najprej mototricikli z radiooda jalci, motorizirani najmodernejši žarometi, ponto-nirji s čolni in vsem orodjem, na koncu pa motoriziran golobnjak, iz katerega so spustili tik preti poveljnikom armadnega zbora iu častno tribuno na stotine ljubkih golobov. Visoko so se dvigale jate golol>ov v zrak, zaokrožile nad mestom in nato izginile v jugo-
zapadni smeri — saj so letele daleč tja v Udine, kjer je njihovo domače mesto.
Mimohod čet je trajal celo uro ter je pokazal, da razpolaga italijanska vojska z najmodernejšim mogočnim orožjem. Pe.šadija je opremljena z nenavadno številnim avtomatičnim orožjem, z močnimi oddelki možnarjev ter lastno število, učinkovito artilerijo, topništvo ima odličen konjski material; konji so večinoma rjavci, jako dobro hranjeni ter so živali in oprema kljub temu, da se nahaja Italija že toliko časa v vojni, prvovrstne ka-
kovosti. Zlasti lepi in plemeniti so konji častnikov. Pravo spoštovanje pa vzbujajo ogromni topovi motoriziranega topništva s svojim velikim kalibrom ter najmodernejšo opremo. Ni lahko sovražniku, proti kateremu bruhajo ta žrela ogenj in smrt. Žarometi, s katerimi je vojska številno oskrbljena, so najmodernejšega sestava, s kakršnim ne razpolaga nobena druga armada, linajo velik premer ter ogromno dosegljivost. Prav ista pohvalnost se more izreči tudi o opremi ostalih edinic, zlasti tehničnih čet
Lahkoatletski nastop SK Planine
Razveseljiv prvi letošnji nastop slovenske lahke atletike
Ljubljana, 3. junija.
Z nekakšnim lahnim strahom so prihajali včeraj dopoldne številni prijatelji lahke atletike na Stadion. Prvi lahkoatletski miting SK Planine naj bi pokazal, kaj nam je še preostalo od slovenskega lahkoatletskega športa in bi na njem videli, če so naši lahkoatletski reprezentanti že premagali posledice vojnega brezdelja.
Športno prizorišče našega Stadiona je pokazalo še precej neurejeno sliko; dišalo je prijetno po pokošeni travi, ki pa je bila odstranjena le tam, kjer so se vršili nastopi posameznih disciplin in na severni strani tribun. Zato pa je bil razveseljiv pogled na močno gardo atletov, ki so se zbrali na mitingu. Najbolj smo bili veseli obrazov naših prvakov, za kalere smo mislili, da že ne bodo več nastopali, pa so se spet skoraj polnoštevilno pojavili. Okrog 50 atlelov na slartu, to je že nekaj, zlasti ker so nastopili le najboljši. Po prvem nastopu sodeč bodo vrste slovenskih lahkoatletov ostale precej neokrnjene kljub nekaterim izgubam in bo na ta način naša lahka atletika tudi v novih razmerah igrala pomembno vlogo. Na rezultatih se je sicer poznal dolg prisiljen odmor; v razmeroma kratkem času intenzivnega treninga pa je večina veliko spet pridobila ter naglo prihaja v formo. Na prihodnjem mitingu bodo rezultati gotovo še boljši.
Največ tekmovalcev je dala Planina, za njo pa Hermes, pri katerem se lahka atletika vse bolj uveljavlja. Jako dobro je bila zastopana tudi Ilirija. Začetek se je nekoliko zavlekel, kakor je pri nas že navada. Atleti so nato v dvoredu odhiteli pred glavno tribuno ter pozdravili italijansko državno zastavo, potem pa so se vrnili na svoja mesta in borba se je začela. Bila je jako napeta ter so zlasti teki vzbujali zanimanje, posebno finale na 100 m, 1500 m, 301)0 m in 400 m.
400 m finale: 1. Oberšek (Ilirija) 53.1. 2. Skušek (Pl) 55.0, 3. Glonar A. (I) 55.3. 4. Pleničar (1) 55.5
Trobentači tnpničarske^a polka v paradi.
1500 m: 1. Srakar Ivan (H) 4:24.0, 2. Potočnik (Pl) 4:25.2. 3. Jovan (Pl) 4:30.6. Izven konkurence Srakar Fr. (Concordia) 4:23.8.
100 m finale: 1. Boltavzer (H) 11.7, 2. Ko-lenc (H) 11.8, 3. Lušicky (Pl) 11.9.
3000 m: 1. Košir (Pl) 9:16.8, 2. Kien (Pl) 9-21, 3. Cankar 11.58 (izven konkurence).
Met diska: 1. Kosec (H) 37.35, 2. Lužnik (Pl) 36.61, 3. Kajfež (H) 35.86.
Skok v dalj.: 1. Lončarič (Pl) 602 cm, 2. Račič (H) 589, 3. Bačnik (Pl) 580.
Skok v višino: 1. Slanina (H) 170 cm, 2. Bra-tož (II) 170, 3. Polak (H) 165.
Štafeta 4X100 m: 1. Hermes 45.8 (Polak. Zupančič, Kolenc, Boltavzer). 2. Planina 46.9 (Bačnik, Lušicky. Skušek, Smolej). 3. Ilirija 47 (Jager
I.,	Oberšek, Sodnik, Pleničar).
Met krogle: 1. Malič 12.01 m. 2. Merala (Pl.)
II.98.	3. Kosec (H) 11.75.
Met kopja: 1. Darko (Pl) 62.32, 2. Rigler (Pl) 50.79, 3. Kraner (Pl) 40.38.
Med najboljše rezultate današnjega mitinga je šteti met kopja Darka, ki ga je vrgel na 62.32 m, s čemer pa še ni dosegel svoje najboljše znamke. Sodniški zbor je vršil svojo funkcijo kakor je treh*
Binkoštni nogomet - skromen
Dva lepa praznika sta v športnem pogledu — če izvzamemo lahkoatlete, ostala skoraj neizrabljena, dasi moramo pribiti, da po višji sili. Le Mladika je s svojim turnirjem rešila položaj. Napovedani tekmi z vojaškimi moštvi v nedeljo in ponedeljek sla odpadli. Tako so potem na oba praznika igrala na igrišču Mladike štiri moštva: Jadran, Ljubljana, Mars in Mladika. Obiskovalcev pa je bilo veliko, dokaz, da je v Ljubljani še vedno veliko zanimanje za nogometni šport, ki bo imel obilo gledalcev, ko se razmere urede. Kot prvi par sta nastopila
Ljubljana : Jadran
Ljubljana $ polovico ligašev je bila za Jadrana prehud nasprotnik ter rezultat 5:1 ni presenetil in bi bil še lahko višji. Jadran se nikakor ni mogel znajti ter je ves čas igral podrejeno vlogo, brez sistema in brez smisla v igri. — Nato sta igrala
Mars : Mladika.
Ta igra je bila za oko lepša kakor prva, ker sta si bila nasprotnika bolj izenačena. Mars je sicer zmagal z rezultatom 1:0, toda izid bi bil prav lahko baš nasproten.
Mladika : Jadran
je bila prva tekma na drugi dan turnirja. Srečala sta se oba premaganca, ki sta se na moč potrudila, da bi vtise prejšnjega dne popravila. Jadran je pri-vedel na bojišče še močnejšo posttvo. kakor v nedeljo, pa mu ni nič pomagalo. Odšel je z igrišča poražen z rezultatom 2:1. Nato sta se srečala oba zmagovalca
Mars : Ljubljana.
Oba sta nastopila v najmočnejših postavah, oba v zavestju svojih kibicev, oba z željo, da zmagata. Igra je bila zelo ostra, toda v mejah športne dostojnosti. Obe moštvi pa sla bili enakovredni in zaradi tega tekma silno napeta Zmaga je ves čaj nihala sem in tja ter se je že zdelo da bo končno neodločeno, ko je v zadnjem hipu uspelo Marsu zabiti udlučilen slrei. Mars i.e dobii tekmo 2:1 in z njo tudi poka1
Z romarsko palico
Ce hi človek ae imel nobene druge prihodnosti, kot je ta. ki si jo r trudapolnih letih pribori. in če bi ga ne čakala noben« druga sreča kot tista, ki jo utegne doseči med rojstvom In sinrtjo, potem hi upravičeno dejali, da ni nobenega bolj ponesrečenega bitja, kot je človek. Potem Iti bilo povsem pravilno, kar je dejal Hum-boldt: >Boljo hi hilo. da bi bil kot pes prišel na »vet.« In kar težko bi hilo govoriti o »dobrem Bogu«. Pa smo že tako rojeni, da nas nekaj venomer žene naprej, in vprav najboljše, najbolj da-rovite ljudi poganja dalje na stotine »čakaj« in »Čemn«. Pa se vendar tudi najplodovitejše življenj® raziskovalca konča zmeraj sredi nerazrešenih vprašanj, in medtem ko duh dojoreva, telo Rineva. Večno ista žaloigra ... A rojeni smo s lakoto po sreči in spet in spet moramo občutiti, da je vsakršna sreča manjša, kot lakota po njej. in da je bilo toliko stvari, ki so bile videti kot sreča, samo prevara, in kdor dočak^ starost, mn je že sreča to, da je noč dobro prespal, da vidi še brati in da hodi brez palire. In t teh časih smo »rečni zvečer. da »menio zaspati fe pod svojo streho in na svojih posteljah, in smo srečni *ju-traj. da »e nismo »budili v ječi.
Vse človeško življenje je zgrajeno tak«, da je vedno pripravljeno ia selitev. Vb« človeško življenje je na tem »vetu le most in prehod. Tudi kdor »i sezida hišo t granitnih skladov, si sezida samo šotor in bivališče za mimogredč. Sleherno pozemske poti j« nekje koucr, vsaktero po-zemsko življenje bo nekoč zakopano. Toda vse »o prehajanj« in končavanje in rs* s tem spojeno trpljenj« zadobi drugačen pomen, č« »poznamo veliko resnico, da j« vse človeško življenje pot k Bogu in t staro domovino, da j« zemlja tujina in da j« onstran nje domovina.
Vse življenje pa, ki s« izteka k Bogn. »e pokonča in ugonobi in človek, ki pozabi na domo-Tirfl>, izgubi svoj včliki smoter. Zato j« Bog na sleherno pozemsko veselje prislonil malo žalosti in Tsakršna sreča vsebuje majhno razočaranje. Bog ni skop in tudi ni malenkosten. Prav nič nor«, da bi nas t nebesa — tako rekoč — na-trpinčil in da bi nam bilo pozemsko življenj« zagrenjeno. Toda človek naj le vidi. da je zemlja s»mo tujina. Zato pa je tako. da »e pozemski darovi. ki po njih sega naša lakota po sreči, ali zdrobijo, ali pa »« nam roke preveč tresejo, da bi jih mogli obdržati.
Tako nas trpljenj« opominja, da imamo r rokah romarsko paliro in da Se nismo doma. — ln marsikatero trpljenje le zato obišče človeka, da ne izgubi domotožja.
Vendar mislim, da včasih božja roka vendarle tndi udari. Nekoč sem videl, kako je neka mati svojega triletnega otroka udarila po obrazu in po hrbtu. Otrok »e je silno jokal. Ko sem prišel do njiju, sem videl, kako se je otroku poredila kri it nosa. Jako sem se moral premagati, da nisem oStel matere, zakaj to »e mi je zdelo zares surovo. Toda mati ni bila videti jezna, ampak prestrašena. Zakaj sredi poti »o bile pred otrokom šliri črne volčje črešnje. ki jih je hotel otrok brei dvoma dati v usta, pa ga j« mati t strahn udarila p« licu in pri tem zadela tudi nos. In tako je ž« mogoče, da nain Bog izbije ii rok takšne strupene volčje črešnje. Toda — potolažimo se — Bog brez dvoma zadene samo roko! In ne udari hujše, kot je potrebno, da t« obvaruje hujšega trpljenja! In marsikatero trpljenj«, ki človeka nenadoma zadene, je zares preizkušnja od Boga. preizkušnja ia naše moči in za moč naš« vere. To in ono gorje, ki nas zadene, pa je toli-krat tudi le ia vajo. da »e tem bolj utrdimo. In če se ozremo nazaj, koliko, koliko »tvari opazimo, ki nam jih je Bog izbijal i« rok. pa smo navzlic temu »e in Se segali po niih! Ali je potem čudno, če na tem mostu, ki je življenje, toliko trpimo?
Gospodarstvo Kmetijstvo Ljubljanske Pokrajine
»Orač« prinaša v svoji najnovejši številki podatke o Kmetijstvu Ljubljanske pokrajine. Ti podatki so sestavljeni na osnovi prejšnjih okrajnih meja in zato niso do pičice natančni, ker so se tudi spremenile meje okrajev. Vendar ti podatki v glavnem točno označujejo kmetijstvo Ljubljanske pokrajine.
ljubljanska pokrajina ima okoli 34300 kmečkih posestev, ki imajo okoli 260.000 ha kmetijske zemlje, nad 177.000 ha pa odpade na go^d Od kmeti jske zeml je odpade 74.000 ha, t. j. 28% na polje, 98.000 ha ali 37% na travnike, 77.000 ha, ozir. 29% pa na pašnike, ostalo pa odpade na vinograde ir. sadovnjake.
Po zadnjem štetju živine bi prišlo na ozemlje Ljubljanske pokrajine 110.000 glav goveje živine, 16.000 konj in prašičev.
Od njiv je bilo zasejano « pšenico 14.000 ha, s koruzo 12.000 ha. pridelek pšenice je lani znašal 113.000 stotov, koruze pa 162.000 stotov. S krompirjem je bilo zasajenih tb.OOOlia, pridelek pa jc znašal lani skoraj 1 milijon me-terskih stotov.
Vinogradništvo je močno razširjeno, saj je inogradov okoli 6000 ha. Sadovn jaki obsegajo neka j nad 3000 ha. R«,<rn BcIp Kra jine zaenkrat
sadje nima posebne vloge v kmetijstvu naše pokrajine.
•
»Orač«, osrednje kmetijsko strokovno gla-silo. Ker zaradi nastalih razmer nekatere organizacije ne bodo več izdajale svojih lastnih glasil, bo zdaj vlogo teh glasil prevzel »Orart, glasilo slov. kmeta. Tako ne bo več i/hajal »Slovenski mlekarski list«, nadalje »Mali gospodar«. Zato pa bo »Orače posvetil več prostora vprašanjem našega mlekarstva in reje. malih živali in l>o nadomeščal prejšnja tozadevno stroko\ na glasila. Pričakovati je. da »e bodo tudi drugi kmetijsko - gospodarski listi pridružili akciji konsorcija »Orača«.
Izprememba imena bivše Jugoslovanske banke. Bivša Jugoslovanska banka v Zagrebu je po odobritvi ministrstva za narodno gosj>o-darstvo izpremenila svoje ime v »Hrvatska zemaljskd banka«. S tem je banka dobila na-zaj svoj prvotni naziv, pod katerim je bila ustanovljena leta 1909.
Carinjenje pošiljate* jz Hrvatske v Italijo.
Komercialni oddelek drž. železnic v Zagrebu sporoča: Pošiljatve, izročene za postaje, ki so pripadle Italiji, ki se na svoji poti dotaknejo Karlovca, se morajo izvozno cariniti pri carinarnicah v notranjosti, vendar najkasneje na postaji Zagreb-Sava. Za carin jenje je poleg ostalega potrebno izvozno dovoljenje urada za zunanjo trgovino.
Hrvatski bančni zavod, ki je bil ustanovljen z glavnico 1000 milij. din, bo nrevzel zagrebško podružnico Bankvereina Ta zavod je osnoval dunajski Creditanstalt-Bankverein.
Novi krrurglčni oddelek odprt po zaslugi Eksc. Vis. Komlsara
Eksc. Kratljevi Visoki Komisar se je ob priliki svojega obiska bolnišnice, 26. maja 1941 prepričal o bednem stanju bolnikov v prenapolnjenih kirurških oddelkih in odredil z velikodušno gesto, da se temu stanju nemudoma odpomore. Da se (o izvede, je bil s 1. junijem otvorjen pomožni kirurški oddelek v prostorih novozgrajenega kirurškega paviljona. Za to, tako naglo rešitev neznosnih razmer, pod katerimi so trpeli dolga leta tako bolniki kot zdravniki, je dolžna gospodu Visokemu Komisarju globoko hvaležnost vsa Ljubljanska pokrajina. i
Posebno hvaležna pa fe uprava bolnišnice, ker ji je šele odlok g. Visokega Komisarja dal iinančna sredstva in možnost za odpravo teh razmer in izročitev novega paviljona prometu.
Koledar
Sreda. 4. junija; Kvatre; Kvirin, škof in mučenec; Franc karačolo, spoznavalec in ustanovitelj reda.
Četrtek. 5. junija: Bonifacij, škof in mučenec; Ferdinand, spoznavalec; Cirija, mučenica.
Novi grobovi
"f" V Ljubljani je v visoki starosti mirno v Gospodu zaspala ga. Petronila F o e r s t e r roj. Vesely, vdova odličnega slovenskega skladatelja. Pogreb bo v sredo 4. juniia oh pol 6 popoldne z Žal, kapela sv. Jožefa, k Sv, Križu. — Za vedno je zatisnil svoje oč g. Franc Dovgan, strojevodja v pokoju. Pogreb bo v sredo 4. junija ob 5 popoldne z Žal, kapela sv. Andreja. — V 57. letu življenja je umrl g. Franc Ulčar. sprevodnik drž. železnic v pokoju. Pogreb bo v četrtek 5. junija ob 2 popoldne z Žal. kapela sv. Frančiška. — V Mostah je izdihnil svojo blago dušo g. Vinko Resni k. trafikant. Pocreb bo v sredo, 4. junija ob 4 popoldne iz hiše žalosti. Ribniška ul. 9 na pokopališče k Sv. Križu. — Nai jim sveli večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
= Promocija. Na ljubljanski univerzi je bil promoviran za doktorja bogoslovja don Ante Marija Strgačič, župnik in dekan v Sali (Dusri otok). Bil je slušatelj ljubljanskega vseučilišča že ob njenem početku. Novemu doktorju, ki si je že pridobil ime med znanstvenim svetom v Dalmaciji na polju raziskavanja domače kršč. arheologije, kjer je sodeloval s pok. msgr. don Buličem, in ki je tudi predmet njegove disertacije »Krščanstvo v rimski provinei ji Dalmaciji do milanskega edikta 313«, želimo na nadaljnem znanstvenem potu obilo uspeha in božjega blagoslova.
== Poročila sta se na binkoštno nedeljo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Himmelreieh Stanko, trg. sotrudnik v Ljubljani, in gdč. Slnp-ničar Sonia iz Višnje gore. Obilo sreče in božjega blagoslova!
L1UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16., 19. ia 21. ari'
Roman 3 velik ljubezni, zakonu in materinstvu
Ljubezen se vrne
Carole Lombard — Jame« Stewart Kino Matic«, telefon 22-41
D n n e a premiera!
Junak iz Pampe
Nape'e dogodivščine na »mer. (liv.oni zapadn. Kot dodateK: Rizbojniki iz Ki Pa-in. Fred Scott, Al. St. .John, Marion We'don. Alice Ardell in dr. t I no Sloga, telefon 27-30
italiianski veleHIm
E7T0RE FiERAMOSCA
V gl. vi: Clino Orvl, Elis« C egnnl. Ciara Calamnl in di ngi. Film je v celoti onreraljen 8 slov. naoisi!
Kino Union, teleion 22-21
— Vsem slušateljem višje pedagoške šole v Belgradu in Zagrebu. Univerzitetni svet pro-
fesorjev ljubljanske univerze je na prošnjo slušateljev višjih pedagoških šol v Belgradu in Zagrebu sklenil, da se s prihodnjim letom
ustanovi v Ljubljani slovenska višja pedagoška šola. ki bo priključena univerzi. Predavanja bodo samo za slušatelje višjih pedagoških šol v Belgradu in Zagrebu, ki so v tekočem šolskem letu bili v študiju in bodo trajala toliko časa, da bodo imenovani lahko diplomirali iz svojih predmetov. Višja pedagoška šola bo imela vse skupine, razen V„ t. j. ekonomske komercialne. Ta skupina bo bržčas priključena HI., t. j. prirodopisni. Glede priznanja IL, odnosno IV. semestra bo univerzitetni svet profesorjev še posebej razpravljal. Vse informacije daje bivši podpredsednik belgrajskih slušateljev viš. ped. šole: Rudolf Bratok. Ljubljana VII., Suvoborska ulica 22. Za odgovor priložite znamko.
— Dijaki, ki so dovršili 6. realni ali vsaj 5. klasičhi razred gimnazije ter želijo stopiti v kapucinski red. naj' se čimprej javijo pri Stanislavu v frančiškansken samostanu na arijinem trgu. Gimnazijske in bogoslovne študije bodo nadaljevali popolnoma brezplačno v Italiji. Prav tako se sprejemajo dijaki iz nižjih razredov klasične gimnazije, samo
Si
da imajo namen, pozneje stopiti v kapucinski red. Tudi oni bodo v Italiji.
nadaljevali svoje študije
—	Nezaposlen} učitelji meščanskih šol naj
se v bodoče v vseh zadevah oglašajo v pisarni »Rarlorov«, Ljubljana. Gregorčičeva ulica (tiskarna Merkur) in sicer od 4 do 5 popoldne.
—	Rdeči križ javijo: Slovenci-rlelavci, ki so bili zaposleni v avionski tovarni v Kraljevu, so živi in zdravi. Nekaj se jih je vrnilo domov, drugi pa so kot svobodni strokovni delavci po svoji odločitvi odšli na delo v Nemčijo.
—	Dinarske vrinice: »Luč sveta« (o du-
hovniŠtvu) so zelo primerno in sodobno branje za letošnji junij. Pohitite z naročili. Uprava Rakovnik-
• Ljubljana
B rma v stolnici
Binkoštni prazniki so za Ljubljano praznik sv. birme. Birmovanje v stolnici je dogodek, ki daje že stoletja sem o binkoštih našemu mestu svojevrstno obeležje. Tisoči in tisoči otrok prejmejo vsako leto na ta dan pomembni zakrament, ne samo otroci iz Ljubljane, temveč tudi iz bližnje in daljne okolice. Za podeželskega otroka je največji dogodek njegove mladosti — biti birman v Ljubljani. Če ima sorodnika v meslu, ga naprosijo za botra, pa tudi petični domači botri in botrice radi porabijo priložnost, da se odpeljejo z bir-mančki v Ljubljano, saj je tako potovanje tudi njim v oddih in lepa prilika, da si ogledajo s svojimi varovanci mestne znamenitosti in zanimivosti.
Tudi letošnje birmovanje se je vršilo v Ljubljani z vsem svojim tradicionalnim sijajem, dasi s precejšnjo vidno izpremembo: tistega drenja in stiske pred cerkvijo in v cerkvi letos ni bilo. Krasna binkoštna nedelja je privabila poleg meščanskih birmancev sicer tudi veliko okoličanov, toda ne toliko, kakor prejšnja leta.
Kljub temu pa je bilo na ulicah vse v znamenju birmovanja. Povsod so švigali avtotaksiji in kočijaži ter vozili otroke in botre. Prihajale so v mesto lepo okrašene kočije in zapravljivčki s jx>-deželja. Okrog stolnice je bilo živahno, zlasti zadaj v senčnem zavetju svetišča, kjer so razprostrli svoje šotore številni prodajalci in branjevci.
Ob 9. se je začela v stolnici slovesna služba božja, ki jo je opravil prevzv. g. škof dr. Rožman, nato pa se je pričelo birmovanje. Odvijalo se je po določenem sporedu brez zastoja. Zunaj cerkve je delala red policija, v svetišču pa reditelji, ki so uvrščali birmance in botre po klopeh in nato ob sedežih, da so šli pod kupolo, kjer je gosp. škof dr. Rožman delil zakrament sv. birme. Nato so šli pri zakrfstijskih vratih iz stolnice ter se vrnili spet pri glavnih vratih, ko jih je poslical zvon k blagoslovu.
Tudi letos je bilo birmanje na binkoštno nedeljo dopoldne in popoldne, v ponedeljek pa dopoldne. Največji naval je bil v nedeljo dopoldne, ko je bilo birmanih 1201 otrok. Popoldne je prejelo sv. zakrament 455 otrok, v ponedeljek pa 118. Vsega skupaj je bilo letos birmanih oba dni 1774 otrok. Lansko leto je podelil škof na oba binkoštna praznika v stolnici 2373 otrokom zakrament sv. birme, predlani 3563, leta 1938 pa 3399 otrokom.
»uaaHUBSManiMaBBMBBBaMaa
Potujemo
v Beograd in Zagreb
Naročila trgovskega in privatnega značaja sprejemamo do petka, dne 6. t. m. opoldne. »Servis biro«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29-II., tel. 21-09. •BaiHtiaBlINHaHHtHaBBIMMUH
1 Lepi binkoštni prazniki. Po majniškem deževju je na binkoštno ndeljo 1. junij začel i lepim, sončnim in vročim vremenom. Po barjanski ravnini je zjutraj valovila tenka plast megle z najnižjo temperaturo + 6.8° C. Podnevi je pritisnila prijetna vročina, ki je dosegla najvišjo stopinjo popoldne + 24° C. Za nekaj stopinj se je dnevna toplota stopnjevala na binkoštni ponedeljek. Oba dneva sta izvabila Ljubljančane, da so pohiteli v razne smeri lepa okolice, na razne bližnje izletno točke in tudi v razne kraje na Dolenjsko. Prav živahen je bil potniški promet po dolenjski progi, ko je v ponedeljek zvečer pripeljal Dolenjec do 1000 potnikov nazaj v mesto. Tudi proti Vrhniki in Borovnici je bil promet izredno živahen. Oba praznika se je na vseh vlakih tja in sem vozilo do 10.000 potnikov. Vladal je povsod mir in red .Tako ljubljanska bolnišnica, kakor tudi mestna reševalna postaja nista zazna-menovali nikakih nesreč in nezgod. Toplo vreme je izvabilo tudi mnogo kopalcev v vodo. Ljubljanica s svojimi pritoki je bila prav živahna. V Malem grabnu je vladalo oba praznika pravcato vrvenje. Tam nek je od Mestne za loga so priredili kopajoči se italijanski vojaki nogometno tekmo z viškimi in drugimi športniki. Bilo je res prisrčno športno veselje, vladajoče med italijanskimi vojaki in domačini.
1 Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 5. junija v uršulinski cerkvi. Ob šestih zjutraj bo sveta maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vabimo k prav obilni udeležbi k evharistični pobožnosti. Člani bratovščine dobe ta dan popolni odpustek pod navadnimi pogoji.
1 Italijanski jezik za začetnike bo poučeval starejši gospod, ki je bil 6 let v Rimu nastavljen. Nagrada za posamezne ure izredno nizka. Prijaviti se je treba na frančiškanski porti na Marijinem trgu.
1 Cognac Bordeau, en- in polliterske steklenice kupim. Fr. Kham, Kongresni trg 88.
1 Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča, da je s 1. junijem t. 1. poletni čas odpiranja in zapiranja trgovinskih obratovalnic od 9 do 12 in od 16 do 18. Združenje prosi, da sfe članstvo strogo drži predpisanega odpiralnega in zapiralnega časa. Proti kršiteljem se bo disciplinsko postopalo. Kupujoče občinstvo pa Združenje prosi, na upošteva navedeni poletni čas in pravočasno nakupi blago.
»Servis biro«
se je preselil na Sv. Petra cesto štev. 29-11 (Goričarjeva hiša), tel. 21-09.
1 Murnov večer priredi v sredo, 4. januarja ob 20 v mali Filharniontčni dvorani dvorani v spomin 40 letnice pesnikove smrti Slavistični klub. Sodelujejo slavisti, Murnove pesmi pa bere ga. šaričeva. Vstopnine ni.
1 Pogrebno društvo sv. Jožefa vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo 8. junija ob 17 (petih) jiopoldne v hiši na Kongresnem trgu 2. Dnevni red: zvišanje letnih prispevkov in važen dogovor z mestnim pogreonim zavodom.
1 Shakespeare: Komedija zmešnjav. V tej svoji komediji je j>okazal Shakespeare v kakšne neprijetne, a deloma tudi skrajno komične situacije zapadeta dva para dvojčkov, gospodarjev in slug, ki jim nasprotja v značajih pripravijo marsikatero past. Vedrost in prešemost, ki vejeta iz tega dela, sta očarali občinstvo ter prinesli delu vse pozornesli vreden uspeh.
IP. n. občinstvo opozarjamo na ljudsko predstavo, ki bo v petek 6. junija ob 15 v Drami. Igrali bodo Li-Hsing-tao-Klabundovo kitajsko igro >Krog s kredo«, ki pokaže zgodbo, katere višek je salomonska zgodba mladega kilajskeea cesarja, ki pripomore z njo resnici in pravici zmagati nad lažjo in krivico. Igra o usodi nesrečne deklice Hai-tang je ohenem |X>doba teptane pravice in razkriva tekom dejanja socialne krivice, ki jih
je trpelo kitajsko ljudstvo pod pritiskom korum-
piranih uradnikov in dostojanstvenikov.
1 Prihodnji violinski koncert bo v petek 6. junija ob 20 v mali Filharmonični dvorani. Koncertni spored bo izvajal slovenski violinist Miran Vihar, ki je v preteklem šolskem letu ahsolviral violinski študij pri prof. Humlu na visoki šoli zagrebške Glasbene akademije. Svoječasno je bil učenec znanega našega violinskega pedagoga ravnatelja Sancina v Celju, kjer je obiskoval tarnošnjo šolo Glasbene Matice. Kot Sancinov gojenec je v Ljubljani tudi že koncertriral, in sicer začetkom 1. 1933. V netek ga bo spremljal na klavirju pianist M. Lipovšek. Vstopnice so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
Gledališče
Drama. Sreda, 4. junija, ob 19.30: Komedija zmešnjav. Red Sreda. — Četrtek, 5. junija, ob 19.30; Bo« z vami, mlada leta! Red B. — Petek, 6. junija, ob 15: Krog s kredo. Izven. Ljudska predstava. Globoko znižane cene od 14 din navz.
Opera. Sreda, 4. junija: zaprto. (Generalka.) — Četrtek, 5. junija, ob 19: Faust. Red Četrtek.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta 48.
Poizvedovanja
Siva usnjena ženska rokavica se je zgubila v petek zvečer na poti iz Tivolija na Vrtačo. Najditelj naj jo odda proti nagradi na Vrtači št. 4, II. nadstroje, vrata 7.
Novo mesto
Vodstvo novomeškega okraja je prevzel politični komisar za novomeški okraj gospod dr. Oto Griselli, ki je že pred časom v tem svojstvu prišel v Novo mesto. Gospodu komisarju želimo, da bi se v našem mestu prijetno počutil in da bi s svojim delom dosegel lepe uspehe.
Osebna vest. Okrajni načelnik gospod Vinko Vidmar je bil premeščen k Visokemu Komisari-jatu v Ljubljano. .Gospod načelnik si je za časa svojega službovanja v Novem mestu v mestu samem in v celem okraju z vrlinami svojega značaja in kot vesten in pravičen uradnik pridobil mnogo ugleda in spoštovanja ter ga bodo Novo-meščani jHjgrešali, Na novem službenem mestu mu želimo mnogo zadovoljstva in uspehov!
Prvo sv. nbnajilo. Letos se je prvo sv. obhajilo ljudskošolkih otrok zaradi izrednih razmer, ki so vlaadle, nekoliko zakasnilo. Učenke prvega razreda tukajšnje osnovne šole bodo imele prvo sv. obhajilo v četrtek, dne 5. junija ob pol 8 zjutraj v kapiteljski cerkvi, dečki pa bodo imeli prvo sv. obhajilo 21. junija v frančiškanski cerkvi.
Zasluge za kulturno zbližanje med Italijani in Slovenci si bodo brez dvoma pridobili italijanski vojaki tukajšnje posadke. Zaradi svojega finega nastopa in obnašanja so si vojaki
s tukajšnjim prebivalstvom dobili živahne družabne stike in mnogi vojaki so pričeli s sistematičnim učenjem slovenskega jezika. V tuka.jš-
Parliamo 1'ltallano.
Schema della VI. lezione che verri tenuta dal prof. dott. Stanko Leben mercoledi, 4 giugno 1941-XIX, ore 19.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Zato je to besedilo porabno samo za učence italijanščine po radiu. Italijanske lekcije so na sporedu ob sredah, petkih in nedeljah, vselej ob 19 zvečer.
LEZIONE SESTA.
Verbi regolari al presente	indicativo.
ascolt-are rispond-ere	part-ire
aseolt-o «» rispond-o	part-o
aseolt-i rispond-i	part-i
aseolt-a riapond-e	part-e
aseolt-iamo rispond-iamo	part-iamo
aseolt-ate rispond-ete	part-ite
aseolt-ano rispond-ono	part-ono
La nostra vicina di časa ha una piccola bot-tega dove ella vende frutta, legumi, formaggio, latte e uova. — Parlate troppo forte; io sento molto bene ogni Vostra parola. — Apriamo il libro e leggiamo a pagina dieci. — Queste pere sono molto buone e non cono care; costano sol-tanto cinquanta centesimi l'una. — Quando parlate 1'italiano molto presto, io non Vi comprendo areora. — Ella spera d'imparare presto la lingua italiana. — Quando si soffre di qualche cosa, si chiama il medico. — Rispondo subito alle lettere ricevute. — Non rivolge la parola a nessuno. — Versano torrenti di Iacrime. — La piccola Luigia corre in giardino dietro le farfalle. — Io parto stasera. — Quando arriva il treno? — Le acque del fiume passano lente e fredde alla vista. — Esse aseoltano senza rispondere. — Mancano due
0	tre minuti all'ora. — Desidero cambiare tre bi-glietti da cento lire. — Quando non si parte non e permesso entrare nell'interno della stazione. —
1	giornali parlano parlano di un grave disastro ferroviario. — II vento cacia via le nuvole. — Chi primo arriva primo macina. — Chi tardi arriva male alloggia. — Parli come un libro stampato. Bisogna chiudere un occhio.
Esercizi.
1.	Coniugate le seguenzi proposizioni: Impa-rare la lingua italiana. — Chiudere la porta e apri-re la finestra. — Prima rillettere, poi rispondere. — Seguire i corsi serali all'Istituto di Cultura italiana. — Prendere la barca per passare il fiume. — Non aver niente da fare. — Io non trovare l'om-brello, perdere un quarto d'ora e partire per l'uf-ficio in ritardo. — Essere troppo occupato.
2.	Traducete: Ta cigareta ni dobro. — Zakaj (perchč) je zmerom tako žalostna? — To je pa trd oreh. — Ali se Vam mudi? — Ceste (strada) so pokrite s prahom (la polvere). — Za eno uro si prepozen. Kakšne barve so ti robci? Beli so, — Danes je nebo pokrito z oblaki.
nji prodajalni Jugoslovanske knjigarne je kupčija učbenikov slovenskega jezika zelo živahna in prodajalna komaj ustreza povpraševanju po teh učbenikih. Tudi tukajšnji meščani so intenzivno pričeli z učenjem italijanščine. Zanimivo je, kako si vojaki in domačini med seboj
pomagajo pri učenju italijanskega in slovenskega jezika. Prav pogosto je sedaj videti, kako pred hišo sedita mlad študentek in italijan-
ski vojak ter drug drugemu pomagata preko prvih težav doslej nepoznanega jezika. To sožitje italijanskih vojakov z našim prebivalstvom bo popravilo staro napako dosedanje prosvetne politike, ki je zlasti našo srednješolsko mladež učila vseh mogočih jezikov, le jezika našega velikega italijanskega soseda se, razen v zadnjem času, ko jo je vodil dr. A. Korošec, ni spomnila in ga ni znala ceniti.
Katoliška akcija za žene bo imela sestanek v nedeljo, 15. junija jx> popoldanski službi božji.
Poročili so se v zadnjem času v Novem mestu i« v Šmihelu: Franc Franc, občinski tajnik, in Prijatelj Danica, učiteljica. Medle Franc, pekovski pomočnik, in Jančar Marija, služkinja. Cotar Rado-slav, gradb. inž., in Mihelič Marija, poštarica. — Ahlin Rudolf in šušteršič Amalija; Novak Rudolf in Marn Štefanija; Hutevc Franc in Sula Marija. Bog daj srečo!
Kupčija z nepremičninami je bila v zadnjem času kaj slaba, kar je seveda povsem razumljivo, saj zadnji časi, ki smo jih preživeli, ljudem niso dali niti možnosti niti volje, da bi se spuščali v številnejše in večje kupčije. Tukajšnji zemlljiško-knjižni urad je imel z vknjižbami in prenosi le malo f>osla in je mogel v zadnjem času zabeležiti le manjše število nepomembnih kupčij.
Cene na živilskem trgu. Prve češnje prodajajo na stojnicah po 20 din kilogram, italijansko čebulo po 16 din; rekordno ceno so dosegla jabolka, ki jih prodajajo po 16 do 20 din kilogram. Ker so ta jabolka razumljivo najslabše kakovosti, je seveda druga vprašanje, če in koliko jih Novo-meščani kupujejo. Okoliške jajčarice prodajajo jajca po 2 din komad. Po nižji ceni jih ne marajo dati ter jih zaradi strogih predpisov zato na trgu ne prodajajo, pač pa jih raznašajo kar po hišah, kjer ni kontrole. Steklenica mleka, to je en liter in tri deci, stane sedem dinarjev.
Sestanek Apostolstva mož in fantov pred prvim petkom odpade.
Iz Spodnjo štajersko
Avstralci in Novozelandci v Mariboru. Te
dni je prispel v Maribor manjši kontingent Novo-zelandcev in Avstralcev, ki jih je nemška vojska ujela v Grčiji. V Maribor so pripeljali kakih 150 mož ter jih nastanili v prostorih prejšnje nove carinarnice v Melju, kjer žive sedaj svoje ujetniško življenje, oddeljeni od ostalega sveta z žično ograjo in vojaško stražo. Od daleč gledano pa to življenje ni preveč slabo. Hrano dobivajo ujetniki isto kakor nemški vojaki. Delajo nič, temveč cele dneve polegajo po Meljskem hribu ter se sončijo, od časa do časa pa si zapojejo svoje domače pesmi.
Vpisovanje v srednje šole se je pričelo 1. junija ter se pouk že vrši. Ves pouk je nemški. Ker večina srednješolcev nemščine ne obvlada, imajo zaenkrat samo telovadbo in petje nemških pesmi.
Samo še v eni posadi delajo mariborske tekstilne tovarne, ki imajo surovine, prej p» so obratovale v treh poeadah noč in dan. Zaslužek delavstva je s tem precej znižan, saj je včasih večina delavcev vztrajala pri delu kar dve posadi ter je imela s tem dvojni zaslužek. Zaradi zmanjšanega zaslužka je prišlo v nekaterih podjetjih že do hudih protestov delavstva, toda lastniki podjetij si ne morejo pomagati. V Hutterievih tekstilnih tovarnah je precejšnje število delavcev premeščenih že h gradbenim delom ter pomagajo pri gradnji nove tovarne za izdelovanje sukanca, ki se bo sicer dovršila, začasno pa ne bo začela obratovati, ker ni na razpolago dovolj bombaža.
Iz Belgrada
Kulturno življenje se že razvija. Znak napredujoče normalizacije v Belgradu je tudi pričetek kullurnega življenja. Beigrajska drama je že začela s skušnjami in kmalu bo gledališče odprlo svoja vrata, zaenkrat samo v gledališki zgradbi na Vračaru, ker je veliko Narodno gledališče pri spomeniku porušeno. Dramsko družino vodi režiser Rakitin, ki pripravlja kot začetno predstavo dramatizacijo Gončarovega romana »Prepad«, nato pa Hauptmanovo dramo »Elga«. Otvoritvena predstava bo predvidoma 15. junijn. Tudi beigrajska opera in opereta bo najbrž še letos zaživela svoje novo življenje. Večina članov dramskega, opernega in operetnega ansambla je že zbrana v Belgradu, vendar se pogrešajo še nekatera znana imena.
Ljudje kupujejo knjige... Zanimivo je, da so izmed vseh trgovin, v katerih se še kaj blaga dobi, knjigarne skoraj najbolj obiskane. Ljudje se predvsem zanimajo za razne jezikovne vad-nice in priročnike. Poleg lega pa kupujejo zelo radi literarna dela, domača in tuja. Knjigarnarji pravijo, da je sedaj več zanimanja za knjige, kakor v mirnih časih.
Poročila o pogrešancih
lz raznih krajev so došli odgovpri na Rdeči križ. Svojce prosimo, da dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22-b/lI došla obvestila:
Avbelj Franc, Bachrach Franjo, Božovič Bade B., Bajec Germana, Bančie Matej, Brnčič Vera r. šerma-zanov, Bole Stanislav. Halog Josip, Burič Petar, Be-Ijan Franc, Biagatinšek Rafael, Cerar Ladislav, Cajn-ko Gustl, Cedilnik Stanko. Ciritovič Andrija. Cuje Rudolf, Cebulj Marjan, Debevc Franc, Dnlka Etelka, Dji-novski Ljubomir Probnič Mlina, Dolinnr Ivan, inž. Dolar Pavel, Pragovič Vojo, Ferlan Maks, inž. Gerk Rudolf, Grahek Martin, Globoka.r Ivan, Horvat Her-mina, Hlebec A. Anton, Jelene Anica, Jančar F. Feliks, Jane Ivan. Križanec Janko, Kraljič rane, Klemene Josip, Koma nAngelina, Kuljbakin Mihajlo, Ko-m«vli Janja, Koželj Oliea, Kern M«rjan, Kovačič Edvin, Komlane Ignac, dr. Kejžar Mirko, Kastelic Stanislav, dr. Kavčič Janko. Krišenina Franc, Klančir Vilma, Mm Jakob, dr. bobe Hinko, dr. Ljutov Vladimir, Libieina Filip, Kristina, Levstek Pavla, Lavrač Oskar, Mikluš Angela, Marinčič Ignac, Mislej Ciril, Mlakar Stanislava, Marišič Stevanka. Miiller Mici, Mercedes Vrlšer. Mihelčič Jane« Malavašič Rudolf, Mihelčič r rane, Makon Edvard, Nelevič liožona, Nadež-da N«umova, Nemanič Francka, Not Stanislav, Oce-pek Hanči, Očko Rudolf, Oskar Ignac, Obet Viktor, Obren Martin P. Pertot Dragn, Premrov Vladimir, Po. Uanec Avgust, Plesničar Vera, Plemelj Slavko. Peharc Silva ro.i. Bngovič, Petrovič Jelisaveta, Pejovič Senj-ka, Peitler Frane, Palaveršlč Elena, Pivec Valentin. Perne \ ida, Perlšič Milan, Pitscmann Edo, Plesničar Vera,„I?llžies Angela roj. Fles. Razdoljski Paul, Rnz-ma.n Edvard. Rehek Josip, Rogler Leon, Sitar Evald, Saje Alojz ln ostali. Sluga Vladimir, Svetina Bogomir, Inž. Skubic Karlo, Šturm Otmar, škufea Matiia, Šolar Tomaž, Stejič Katica i porodiea, Tepina Lovro, Trampnš Panilo, Torkar-Spolenak Ljudmila. Vukič Vladimir, Vildman Oto, VnčeljiS Sldak, Vera« Bogomir. Vrhtine Josip. Vičar Zora. Vovk Miro. Zoreč ■wllVJZ"panflJ 'lofll',j Zupančič Stanko, Zupan Ludvik, Zdravje Franc, Zlender Adolf.
Svojee.ni Godiča Josipa - Janeza sporočamo, da je imenovani oddan v bolnišnico v Zemunu.
E. I. A. R. — Italijanska radlofonska družba
RADIO LJUBLJANA
SREDA i Junija: 7.3 Poročila v »lovenlčfnl 7.45 Slovenska glasba. 8 Napoved časa iz Rima, nato slo-venska glasba. 8.15 Poročila lz Rima. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.15 Operetna glasba: Pietri Novelle: Tiha vodR, fantazija; Lehar- Vesela vdova, fantazija; Lelmr: Dežela smehljaja. 13 Napoved časa in poročila „ ,, J?8, 13,1 Uradno vojno poročilo v slovenščini. 13.17 Koncert pod vodstvom Mo. Vittorio Macioco. 14 Poročila iz Rima. 14.15 Pisana glasba pod vodstvom Mo. Fragna. 14.45 Poročil« v slovenščini. 17.15 Orke-Jii ,?.	vnnatvom Mo. Mar7.i7.zn. 19 Govorimo
italijanski! Poučuje g prof. dr. Stanko Leben. 10.3ft Poročila v slovenščini. 15 15 Slovenska glasba. 2(1 Napoved časa In poročil« iz Rim«. 20.J» Pevski spored: Di Laizaro-Bruno: Gospodična z univerze; Barzizza-Morbelb: Jutri: Bixio.Chen.binl: Nad oblakom * te-STU L .l:,,K*dn,r J1: H»!m""do: Vzemi me »oboj. 20.10 Simfonična glasba: Haendel- Pastoraln« simfo. niju lz oratorija .Mesij«.; Respighl: Ptički, orkestralna sult«; Pick-M«ngi«galli; Intermezzo rožic- Pizzelti: Na pomolu v Famagostl; Mnllnaml: Violinski koncert v G-dtiril; Sellilbrrt' Olnelmnl ninonf on, n,t o (med odmorom poročila), 21.15 Poročila v slovonišiai nato konec oddaje.
Otroški podlistek	g
Pravljice Bozene Nemcove
Ko je prišel do gradu, se je javil h knezu. Takoj ga je služabnik popeljal v veliko dvorano, kjer je sedel knez z ženo in lepo knežno Belo. Kmet se je poklonil knezu ter brez oklevanja povedal, zakaj je prišel.
Knez se je zamislil, kneginja se je prestrašila, toda Bela, ki je sedela pri oknu in predla (takrat so predle tudi še knežnel) se je zasmejala in rekla:
»Povej svojemu sinu, belemu gadu, da ga bom vzela, kadar bo prišel na svatbo po zlati cesti, v granatovi kočiji s srebrnimi kolesi ter z diamantnimi blatniki. Vpreženi morajo biti štirje lepi konji z biserno opremo. Kadar bo prišel k meni na tak način, tedaj bo svatba.«
Kmet si je mislil, da kaj takega njegov sin ne bo zmogel, zato se je knežni samo zahvalil za odgovor in šel.
Ko je prišel domov, je povedal gadu, kaj je opravil in tudi ponovil Beline besede,
»Hvala ti, tatek, za uslugo,« je rekel gad. »Jutri zjutraj pa se z mano kar pripravita, da gremo na svatbo.«
Kmet je imel trdno vero v besede svojega gada, zato se je resnično pripravil. Kakor hitro je Gospod Bog prižgal dan, je vstala kmetica in šla pripravljat zajtrk. Po zajtrku pa, ko sta se že pripravila, sta nenadoma zaslišala rezgetanje konj. Pogledala sta skozi okno na dvorišče in glej, tam stoji resnično granatna kočija s srebrnimi kolesi in diamantnimi blatniki, vanj pa je vpreženih četvero belih konj z biserno opremo. Vse je bilo tako krasno in se je tako blestelo, da je jemalo vid. Kmet je vzel gada s košaro. Ko so stopili na dvorišče, je hotela kmetica sesti zadaj na voz, kajti v kočiji so bile samo zlate blazine. Tedaj pa je rekel gad:
»Mamica, kaj pa mislite? Vsedite se na blazine, mene pa položite zraven sebe. Oče nas bo pa popeljal.«
Tedaj šele je kmetica ubogala, se vsedla na zlate blazine ter položila gada s košarico poleg sebe, Kmet je sedel na kozla, vzel v roke biserni vajeti in pognal. Takoj za dvoriščem se je začela zlata cesta, ki je vodila prav do gradu. Bela je gledala skozi okno. Ko pa je videla, da se pelje gad resnično po zlati cesti v granatni kočiji, se je morala iti pripravit za svatbo. Mati je jokala, oče pa ji je očital, da je sama hotela tako ter naj zato kar molči. Ženin je prišel. Sprejeli so goste in svatba se je začela v zelenem gaju. Pili so, jedli in bili veseli, samo nevesta je jokala, ženin pa je tiho ležal na belih blazinah.
Prišla je noč. Nevesta in ženin sta šla počivat. Bela se je zagrebla v rahle blazine, odejo pa je v strahu in grozi potegnila čez glavo.
Tedaj je zaprosil ženin, beli gad: »Bela draga, prosim te, obrni «e k menil« Njegov glas je bil tako mehak, proseč in ginjen, da Bela ni mogla drugače, kakor da se je obrnila k gadu.
Ta pa jo je zopet zaprosil: »Bela draga, prosim te, objemi mel«
Bela se je stresla od groze in ga objela. Tedaj je gad zaprosil tretjič: »Bela draga, prosim te, poljubi me!«
V	grozi je Bela zamižala in poljubila gada.
V	tem trenutku pa čuti, da je padla nekomu v naročje. Ko odpre oči, se njeno oko sreča z ljubeznipolnim očesom krasnega moža.
Ko sta se zjutraj zopet zbudila, je hotel mož obleči gadjo kožo, toda Bela ga je prosila, naj tega ne stori, temveč naj rajši v tej svoji lepi postavi gre z njo k njenim staršem in med goste, da se bo postavila z'njim.
Rekel pa ji je mož:
»Glej, Bela moja, jaz sem začaran. Ko bi ne imel na sebi te gadje kože, in bi se mi kje izgubila, bi moral pri priči iti od tebe proč in tebe bi zadele strašne bolečine ter bi se morda do smrti nič več ne videla. Zato si tega ne želi, če hočeš z mano živeti še dalje.«
»Ne skrbi, srce moje. Jaz bom to kožo že tako skrila, da je nihče ne bo našel in od koder se ne bo izgubila. Prosim te, nikar se ne obleci vanjo!«
Mladi mož je ljubil svojo ženo iz vse duše. Dal se je torej pregovoriti in ji dal svojo gadjo kožo. Bela jo je dala pod blazine ter se hitro oblekla, kajti ni mogla dočakati, kaj bodo rekli starši in gostje, ko jim pripelje tako lepega moža.
Ravno so vsi sedeli okrog mize: knez s kneginjo, kmet s kmetico, na gornjem koncu pa je bil pripravljen prostor za ženina in nevesto, ko se odpro vrata, pa vstopi skozi Bela s krasnim možem, kakor ga ni bilo daleč naokoli. Knez in kneginja sta ga poljubila, kmet in kmetica pa sta mu stisnila roko in si rekla:
»Dobro sva vedela, da bova z njim še doživela srečo.«
Sedaj šele so svatje postali prav za prav veseli. Samo da to veselje ni trajalo dolgo časa. Nenadoma začuti Bela gorak poljub na levem licu, zasliši žalosten vzdih, ozre se — a ženina ni nikjer. Nihče ni vedel, kaj se je zgodilo, vsak je obstal ves prepaden na svojem mestu. Samo nevesta je zaslutila, kaj se je zgodilo, skočila je iz dvorane in zbežala v sobo, dvignila blazine in videla — da ni gadje kože nikjer in da se je izgubila neznano kam. Tedaj si je Bela trgala lase z glave, ječala in jokala in si očitala, da je kriva nesreče. Poleg tega je začutila v srcu tako velike bolečine, tako tesnobo, da je bežala z mesta na mesto, iz sobe v sobo, in nikjer ni našla miru. Ker tega ni mogla več zdržati, se je oblekla v romarsko obleko, zaupala staršem, kaj jo muči, se poslovila od njih ter šla iskat svojega izgubljenega moža.
(Dalje prihodnjič.)
KULTURNI OBZORNIK
Lebnova vadnica Italijanskega jezika v novi izdaji
Pri Jugosl. knjigarni v Ljubljani je te dni izšla v novi, predelani in izpopolnjeni izdaji priznana Italijanska vadnica prof. dr. Stanka Lebna, lektorja za italijanščino na naši univerzi. Svoj čas je Leben pisal to slovnico bolj za šole ter je tudi izšla v dveh knjiha šolskega formata. Sedaj pa je izšla v mnogo priročnejši obliki, pripravni za v žep, ter tudi oba dela v eni knjigi, ki ima 278 strani. Lebnova Italijanska vadnica je sestavljena zelo pedagoško ter prisili človeka, da sodeluje aktivno z učiteljem. Po berilu v italijanščini, za katerim dobiš od zadaj po lekcijah ekscerpirane besede, sledi razlaga slovnice, ki pride v tem odstavku v poštev, nato vprašanja v italijanščini, na katera naj učenec odgovori na podlagi stavka, nato sledi nekaj gra-matičnih vaj, nakar pride prevodna vaja iz slovenščine v italijanščino z uporabo besednega zaklada, ki je že znan. Tako postopa po vzornem pedagoškem načinu, ki ga je utrdila mnogoletna praktična vaja, skozi oba dela ter tako mimogrede na zanimiv način obdela vso slovnico italijanskega jezika. V drugem delu jasno razloži težja vprašanja italijanske slovnice na isti način ter s prav takim ekscer-piranjem vsakokrat sproti novih besed. Dodani pa so na koncu nepravilni glagoli po abecednem redu ter alfabetični slovar vseh italijanskih besed, ki pridejo v vadnici vpoštev kakor tudi odgovarjajoči slovarček slovenskih besed, ki se v italijanščini rabijo v vadnici. Tako je ugodeno vsem praktičnim zahtevam po dobri in koristni slovnici, oziroma vadnici, kajti ta knjiga, ne vsebuje samo golih slovničnih pravil, temveč je njena veljava ravno v pedagoškem oziru- v pravilnem postopnem vade-nju jezika. Tako je knjiga vsekozi zanimiva ter na lahek način vpeljava učenca v smisel in rabo italijanskega jezika. Zato bo prav zaradi te svoje praktične, od naših šolnikov že preizkušene in odobrene metode še predvsem zanimala slovenskega človeka ter jo bo kupil tudi tak, ki ima sicer že drugje zbrana slovnična pravila. Leben daje tem pravilom življenje, kakor ga more dati le dober učitelj. Vadnica se loči v mnogočem od prve izdaje {tudi po novem pravopisu in novih predpisih vikanja in tikanja) ter izhaja v času, ko smo dobre vadnice italijanskega jezika nad vse potrebni. Če vzamemo v poštev, da je ta priročna vadnica nastala iz dveh šolskih knjig, ni cena 35 din broš., oziroma 45 din vezana nič pretirana ter je dana možnost vsakemu, da si jo kupi.
Ivan Mrak o svoji novi igri »Sinovi starega Rimljana«
»Delo, ki bo prvič vprizorjeno v četrtek, ni
nekaj slučajnega, kajti storija moje domačije mi je razsvetlila vso tragiko naglega in neizogibnega propada našega meščanstva. Ni to točna podoba mojega doma in mojih ljudi, marveč so ti slednji simbol sredine, ki so jo predstavljali.
Če sem lani vprizoril »Starega Rimljana«, sem predvsem hotel pokazati predvojnega človeka. Moža-poštenjaka, ki ga v tem smislu skoraj več ne srečamo. Človeka z močno zavestjo, s trdnimi nazori, z jasnim pogledom na svet. vendar s 6krito rano, ki ga konec konca pokoplje.
Tragedija, ki sledi, »Sinovi starega Rimljana«, prikazuje ljudi v povojni neuravnovešenosti, raz-bitosti, disharmoniji, ki nujno in neizbežno vodi v polom. Greh, ki je konec konca stri starega Rimljana, ne da bi pri tem trpel njegov življenjski stil, ne da bi bil zlomljen on sam — ta greh se pri sinovih razrase v grozo, jih docela uniči. Rudija požene v smrt, Ferdija v blaznost, edino Francelj najde v duhovništvu dovolj opore in moči, da premaga sam v sebi grozo, ki je pogu-bila brata in njegov dom.
Menim, da še ni bilo dobe, ki bi tragedijo bolj in nujneje potrebovala, ko bi bila zbranost, zavest življenja — v najglobljem smislu bolj zaželena kot je dandanes.«
»Orač«, št. 5—6
Znani časopis slovenskega kmečkega prebivalstva za njegovo strokovno izobrazbo »O rač« je izšel ter prinaša na prvi strani načelni članek V novo dobo, kjer je zabeležen zgodovinski prelom v slovenski zgodovini ter njega važnost za slovenskega kmeta. Drug članek pa je posvečen pokojnemu ministru dr. Kulovcu kot voditelju slovenskega kmeta ter ustanovitelju Slovenske kmečke zveze. Nato pa slede strokovni članki, na katere opozarjamo predvsem sedaj naše kmete in živinorejce, kajti danes je dvakrat potrebno umno gospodarstvo. Tako slede članki: Kmetijstvo v Ljubljanski pokrajini. Nove naloge mlekarstva (Benko), Male živali v sedanjem času (dr. Koren), Turščica za silos (A. Oblak), Škodljivost plemenjenja svinj v sorodstvu (F. V. Kmet), Če mladičev ne pustite sesati (Ing. J. Padar), Mlada trava — dobra krma. O pasji steklini (dr. Zibert), Kakšen mora biti ko-košnjak (inž. Grief), Bulava snetljavost koruze (inž. F. Janežič), Škropljenje sadnega drevja (V. Kuret), Vinogradniki pozor! (V. Kuret), Deteljno seme (inž. P. Primožič), Ne podpirajte snetljivo klasje (inž. P. Simovič), Sadni rodovnik (L. G.), Vprašanja tn od-
Žovori. Kmečka (Kako naj bi bilo 7 — K-l. konec.) rez naslova — kjer kmet govori o krizi kmečke
stanovske zavesti v sedanjem tragičnem prelomu, ko je kmet prisvojeval živino svojega tovariša ... Potrebne besede, o katerih želimo, da bi tudi kaj zalegle. Tržni pregled. Kratke vesti. Poročilo uprave. — Veseli smo, da to strokovno glasilo slovenskega kmeta zopet stopa v redno življenje.
»»
Sloventeva" podružnica
L)uDllana, TurSevo cesta
(palača Poštni dom)
ItalilanSCIna brez učitelja
2»
Preden se seznanite z nadaljnjimi podrobnostmi povratnih zaimkov in glagolov, si prevedite tele stavke (tudi pismeno v zvezek):
A che 6ra H levi? Mi levo tardi. Ouando vi laverčte, questa mattlna? Non ci laveremo anedra. Si pettinano? Chi molto parla spesso s'inganna. Egli si divertiva coi suoi figli.
Kako se imenuje ta ulica? Ne bo še vstal. Jutri se bo dokaj (zelo) pozno zbudil. Ne spomnim se več. Umijte se! Ne zabava se mnogo v mestu.
Nekaj neznanih besed:
tArdi — pozno	la vfa — ulica
chi — kdor	assdi — dokaj, zelo
ingannArsi — zmotiti se ricorddrsi — spomniti se divertlrsi — zabavati se
Povratni glagoli z dajalniiko obliko povratnega zaimka. — Forma riilessiva indiretta.
t
Naposled nam je omeniti ie tisti glagolski način, ki ga imenuje Italijan forma riflessiva indiretta, v slovenščini pa mu pravimo povratni glagol z dajalnLško obliko povratnega zaimka (s i). Poleg takega glagola stoji dopolnilo (predmet) v 4. sklonu (tožilnilcu, accusativu): (jaz) s i (osebij umivam roke. Na primer:
(io) m i lavo le mani (tu) t i lavi le mani (egli) s i lava le mani (noi) c i laviamo le mani (voi) v i lavate le mani (essi) s i lavano le mani (jaz) s i umivam roke (ti) s i umivaš roke (on) s i umiva roke (mi) s i umivamo roke (vi) s i umivate roke (oni) s i umivajo roke
Mi, ti, ci, vi so nepoudarjene oblike osebnega zaimka, si je nepoudarjena oblika povratnega zaimka, obojno pa za tretje (ne za četrti) sklon, dasi so v italijanščini navedene oblike za 3. in 4. sklon iste.
Poleg nepoudarjenega načina imamo tudi poudarjeni način, kjer se 3, sklon jasno spozna:
(io) lavo le mani a me (tu) lavi le mani t te (egli) lava le mani a te (noi) laviamo le mani a noi (voi) lavate le mani a voi (essi) lavano le mani a se
(jaz) umivam roke sebi (ti) umival roke sebi (on) umiva roke sebi (mi) umivamo roke • e b i (vi) umivate roke sebi (oni) umivajo roke sebi
A s e se lahko poudari še s »stesso« (sam): a se stesso (samemu sebi), a se stessi (samim sebi).
Povratni zaimek z osebnim zaimkom.
Če nastopi nepoudarjena oblika povratnega
zainka (s i) pri glagolu skupaj 1 nepoudarjeno obliko osebnega zaimka (lo, la, — li, le), se izvrši z njo sprememba, ki nam ni več neznana:
(io) me I o compro — (jaz) si ga kupim; (io) me la (11, le) compro — (jaz) si jo (jih) kupim, (tu) te 1 o compri — (ti) si ga kupiš; (tu) te la
(li, le) compri — (ti) si jo (jih) kupiš, (egli) se (namesto: si!!) lo compra — (on) si ga. kupi; (egli) se la (li, le) compra — (on) si jo (jih) kupi,
(noi) c e I o compriamo — (mi) si ga kupimo; (noi) ce la (li, le) compriamo — (mi) si jo (jih) kupimo, (voi) ve 1 o comprate — (vi) si ga kupite; (vol) ve la (li, le) comprate — vi si jo (jih) kupite, (essi) s e (namesto: s i II) 1 o comprano — oni ti ga kupijo; (essi) se la (li, le) comprano — (oni) si jo (jih) kupijo.
Nepoudarjeni povratni si se torej pred ne-poudarjenim osebnim zaimkom spremeni v se, kakor se mi spremeni v me, ti v te, ci v ce, vi v ve.
Janez Gregorin:
Pot v meglo
Sam pa je molčal in potrpežljivo stopal za Borisom.
»Ali se ti ne zdi, da rosi?« je vprašal čez
nekaj časa.
»Iz megle. Že dolgo čutim.«
Pršelo je čedalje bolj. Plošče so že temnele.
»Ti, to bo dež, ne samo megla!«
»Kakšen dež! Ni govora! Počakaj, da prideva više, pa boš videl. Zgodaj je prav gotovo jasno.«
Boris je tako odgovarjal kar gredoč, čeprav je vedel, da je drugače, — le da bi pripravil Toneta, ki je bil obstal, naprej za seboj. Zaradi take malenkosti vendar ne bosta obračala.
Spustila sta se čez dolg, še precej položen, močno žlebast prag proti okrogli kotanji. V dnu je še ležal stari sneg, h kateremu so se z robov prihuljeno štulili sivi kosmi Tik nad njim se je že vlekla umazana megla in ga lizala b svojim vlažnim dihom.
Ta hip je začelo deževati.
Sprva so udarjale samo redke, velike kaplje, kar hitro pa se je dež zgostil. In še preden sta ae utegnila dobro ovedeti, je že lilo.
»Brž pod tistole skalo!« zavpije Boris in pokaže nazaj k pragu, čez katerega sta bila sestopila.
Stekla sta, kar so ju noge nosile. Z desne je nad prag štrlel velik previs. Podenj sta počepnila in sedla na nahrbtnike.
Lilo je čedalje huje. Zašumelo je po pečevju, del je pral grušč. Tenko sikanje je segalo od snega k njima gor.
Kmalu je začelo tudi s previsa plivkati — plunkati in končno se je z njegovega ostrega ob-robka prednju v pesek potočil droban curek podoben tenki srebrni vrvici, ki je noče zmanjkati.
Tone je pomolil glavo iz zavetja in nastavil usta, da se mu je deževnica razlivala čez brado ln po vratu za srajco.
Nato sta molče kadila cigareto ter zamišljeno gledala predse v pusti dan.
»Nisem mislil, da bo tako zgodaj začel,« pravi čez čas Boris, ker že ni mogel drugače. »Vedel sem, da ga bova danes prav gotovo še dobila, toliko se na vreme že spoznam.«
»Pa si se izmikal, češ, mogoče da naju bo malo namočilo, ne pa, da naju bo prav gotovo. Še celo jasno ei napovedoval. Bal si se, da se ti jaz ne bi skujal že spodaj, kajne? Meni ne skriješ nič, dragi Boris, — najboljše, če mi zmerom vse poveš lepo odkrito. Saj sem čutil, da čisto natančno veš, kakšen bo današnji dan in kakšno vreme naju bo na poti ujelo!«
»Pa naj bo po tvojem, no!« odvrne Boris in so zasmeje. »Fletno pa je le, ko sva tako lepo na suhem! Meni je takole vreme, po pravici povedano, močno všeč. Ali ni lepo gledati in poslušati dež? Še megla me ne moti, tako se mi zdi kakor bi bil kje na drugem svetu. Žive duše nikjer, vse je izginilo, le teh nekaj metrov okrog sebe lahko pregledava. Ni napačen ta občutek. — Pa ti?«
»Dober si, če ti je to všeč! Zase ti lahko naj-slovesnejše zagotovim, da bi bil stokrat rajši na Sedlu v kuhinji, pa prav blizu ognjišča — kakor da sedim pod takim kapom, pod kakršnim še nisem svoj živ dan vedril.«
Spet sta obmolknila. Samo enolično tleskanje dežja je bilo slišati.
Boris je razmišljal, kako bi lahko pregovoril tovariša, ki po vsem videzu ni bil nič preveč pri volji, da bi šla naprej kakor hitro bo le malo ponehalo, pa tudi, če se megla ne bi dvignila. Da bi vsaj predolgo ne šlo, če ne jima seveda res ne bo ostalo drugega kot da se vrneta na Sedlo in še zvečer dol v Globel, zjutraj pa s prvim vlakom domov. Zdaj se je spomnil, da je bil v Globeli, preden sta včeraj krenila na Sedlo, Tonetu po neumnem pravil o težavah, ki ju čakajo v srednjem delu poti na Glavo. Tako seveda ne bo hotel ničesar slišati o tem, da bi v slabem vremenu lezla na Glavo in v Dolič. Gotovo bo rajši ves dan trapal po dežju na Sedlo in še naprej v frlobel, n« četudi na sedlu ne bi utegni! nič počivati — ko bi vendar lahko opravila r istih raz-
merah čedno turo. Prenagljena beseda vse pokvari.
Toneta pa je že pošteno mrazilo. Tuhtal je, kako bi Borisa zares nagovoril k vrnitvi, vendar ni vedel, kako bi začel, da ga ne bi ujezil. Nazadnje se je le okorajžil.
»Meni se zdi, da bo šlo ves dan tako, mogoče pa še jutri. Saj veš, kako je jeseni. Če se v ravnini pripravi enkrat k slabemu vremenu, potem se lahko zanesemo, da gre dež kar ves teden skupaj. V hribih pa najbrž tudi ni dosti drugače, saj so še poleti zmerom v meglah, kaj šele zdaj.«
Ker Boris ni odgovoril, ampak samo potegnil nov dim in puhnil predse, je spet začel:
»Nikar ne zameri, Boris, najboljše bo res, če greva nazaj 1 Saj bodo gore še ostale, midva pa tudi. Bova pa kdaj drugič prišla, ko bo lepše. Lahko so zaneseš, da bom spet šei s teboj, besedo ti dam!«
»Pa pojdiva, da bo mir! Saj vem, da bi mi sjcer itak vso pot javkal!«
Boris nejevoljno vstane, seže po nahrbtnik in ga zunaj oprta. Šum dežja se je bil nekoliko po-tajil, za spoznanje je pojenjavalo. Ne da bi Toneta pogledal, se odpravi po bregu k pragu in krene čezenj nazaj na plošče.
Dolgo časa ni ne enemu ne drugemu hotela beseda iz ust. Boris je bil jezen. Tone pa se je že napol kesal, da je bil ono spregovoril.
Dobre četrt ure sta hodila čez plošče. Prav ko sta prišla do velike škraplje, kjer bi si bil Tone tjagrede skoraj izpahnil nogo, pa je Sum čisto potihnil. Dež je nehal. Boris je prvi obstal.
Cez pičlih pet minut je zapihal močan in mrzel veter. Brž je razmetal meglo, jo pobrisal s sten, pahnil vsaksebi prav do neba in tam odprl v sivem zastoru podolgasto, veliko jasnico. Skoznjo je visoko z neba posijalo sonce.
In objokano skalovje se je zasmejalo v radosti, ki je bila sprva še maloverna, pa je kmalu zaupala obljubi z neba.	t
P.ušje in trava sta veselo mežikala skozi sol- j ze, stene so se prijazno smehljale človekoma. *
»No, vidiš, ali ti nisem pravil, da bo danes še lepo? Škoda, da nisem šel stavit. Ti bi bil zda jle najmanj ob kovača I« je vzkliknil Boris. Na-mah se mu je razjasnil obraz. Vsa slaba volja ga je v hipu minila.
»Zdaj seveda lahko kar prčcej obrneva! Če prideva v jasnem nazaj, se nama bodo psi posme-hovali. Najprej bova malicala in lepo pokadila cigareto, potem pa kar naprej, na Glavo! Vrh se že spet kaže!«
Sedla sta in se zamudila neka) časa, potem pa sta spet odrinila na pot, ki sta jo bila že dvakrat prehodila.
Visoko na nebu so plapolale raztrgane, divje razcefrane zastave oblakov. Megle so se razparale, s svojimi otožnimi krili so se jele počasi prenašati z brega v breg, se zamotavaje v drevje in lezle čez pobočja. Kakor dimi iz strelne črte so bili videti belkasti kosmiči v stenah Mokre Peči.
Kmalu sta spet stala pri previsu, ki Jima je bil ponudil gostoljubno streho.
Spustila sta se s praga in se pognala po snegu na drugi rob v majhno škrbinico.
Tu se jima je prvič prav od blizu odprl pogled na strme, gladke skale v Glavi.
S tihim strahom se je ozrl Tone kvišku.
Kakor zid je gora mogočno kipela v nebo. Bele tenčice so se spuščale {n dvigal« ob njenih stenah, se ovijale okrog robov in vabile sestre s Skednjev, naj jim pridejo pomagat, ko krase nevesto. Blede in prosojne so se te utrgale s plošč in prihitele.
Iz Škrbine sta po ozkem, zaprodenem koritu prilezla na zelenico, kjer je raslo nekaj ruševja in dva ali trije, na plati pri gori do debla 06mu-kani macesni.
Ustavila sta se in zajela sape.
V ozkih, strmih ridah je steza jemala rumenkasto pobočje pred njima.
(Daljo.)
Mali oglasi
Lr■P5j?rta!?\*."4? J""*1■	»»nltoT.Bl.kl
5* . 1 1 Debel« Nakane naaloTaa besed« *e računalo •volno. Najmanlll aneaek sa m>11 arlss U dla. • Mali •Klasi m plaCuiete takoj pri aaročilo. . Prt odsslb reklaraaera saaeaja se raeuoa mokolonska. I mm visoka NUbi vrstica p« t 41 a. • Ka pismen« odroror« ded«
malih tilun treba prilotiu namka.
*- _
| Službi B
Dobe:
Večje podjetje
avtomehajilčno, sprojme takoj v strojno delo več prvovrstnih pomočnikov Ponudbe z opisom Je podati na upravo »Slovenca« pod »Zmožen vseh del-8358.
| Službe B
JJUMj:
Absolvent
klasične gimnazije 8 precejšnjim znanjem italijanščine Išče primerne zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8396.
Oddalo:
Trisobno stanovanje
v vili prt sv. Jožofu se s 1. julijem odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod gt. 8404.
Enosobno stanovanje
lepo, veliko, suho, oddam julija mirni družini s par otroci za 344 din. deležnik, Predovičeva 11-1.
Oddam stanovanje
dobromu katoličanu, moškemu alt ženski, zelo ugodno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ave«-8359.
Stanovanje
z J sobama ln pritiklinami se odda za mesec julij. Polzve se prt hišnici. Voš-njakova ulica 4 od 10—12.
Ittelo:
Enosobno stanovanje
z eventuelntmt pritiklinami Iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnlk«-8401.
B Sebe B
Oddalo:
Prazno sobo
veliko oddam takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8414.
umm
za živali
1500 dinarjev nagrade
dam onemu, ki ml omogoči dobiti mojega 6 let starega konja prama, žig št. 1477, oddan v Šmartno ob Savi 4. aprila 1941 v službo artllcrljl, konj Ima po glavi malo liso, veliko kopito prednjih nog, na prsih Ima rano od komata. Jože Zobec, Gorlča vas 3 6, p. Ribnica, Dolenjsko.

Kolesa!
rabljena ln nova se Izplača kupiti pri »Prometu«, tel. 43-90. (Nasproti Krtžansko cerkve). Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled.
Temnomoder pulover
znamke Zach-sport sem Izgubil v bližini kopališča Ilirija. Oddatt proti nagradi 100 din v kopališču Ilirija pri blagajni.
Kupim damsko kolo
In Lelco ali sllčen fotoaparat. Sv. Petra 91-1.
Iščem kolo
črno, »Elektra«, oddano v Dragomeru, tovar. številka 407105, evid. številka 7080. Vlžintln, Ljubljana, Močnlkova 13,

Hiša ali vila
enodružinska, v LJubljani alt neposredni okolici, se kupi proti takojšnjemu plačilu. — Naslov v upravi »Slov.« pod 8244.
V neizmerni žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustil. previden s sv. zakramenti, naš ljubljeni, dobri soprog, oče, 6tari oče, brat in stric, gospod
Vinko Resnlk
trafikant
Pogreb dragega pokojnika bo dne 4. junija ob 16 iz hiše žalosti, Ribniška ulica 9, k Sv. Križu.
Ljubljana -Moste, dne 3. junija 1941.
Žalujoči: Ivanka, soproga; Marija, Vinko, Antonija, Fani in Rudolf, otroci — ter ostalo sorodstvo.
+
Dotrpel je po kratki, hudi bolezni, po volji Vsemogočnega naš dobri soprog, predobri oče, stari oče, brat in stric, gospod
Franc Ulčar
sprevodnik državnih železnic v pokoju
v 57. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 5. junija, ob dveh popoldne z Zal, kapela sv. Frančiška, k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. junija 1941.
Užaloščena soproga Marija z otroci in ostalo sorodstvo.
Credito Italiano
Banca dl i n t e r e s s e nazlonale
Sede sociale:
GENOVA
Direzione centrale:
MILANO
Capitale e riserva:
Lit. 623,394.040'—
Sede di Trieste:
Piazza C. Ciano
Tutte I« operazioni di banca, cambio e bora a. Servizio speciale par I« relazioni commerciali con l'eatero.
Filiali In tutta Italia.
Bancbe a f f i 1 i a t e: Banca Dalmata di Sconto: Zara, Spalato, Sebenieo • Banca Italo Francese di Credito: Parigi, Nizza, Tunisi • Banco Italo Egiziano: Alessandria, Cairo, Port Said ecc. • Banca Italiana per la Cina: Sciangai • Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paolo, Rio de Ja-
neiro, Buenos Aires ecc.
Credito Italiano
Zavod
Sedež družbe:
OBNOVA
Centralna direkcija
M1LANO
Glavnica in rezerva:
Lit. 623,394.040'—
Sedež v Trieste:
Piazza C. Ciano
b C e narod
Vai bančni, tečajni in borzni
nega z n a £ a f a
posli. Specifalna služba za trgovske poale z inozemstvom.
Podružnice po vsej Italiji.
Združeni in afiliirani zavodi: Banca Dalmata di Sconto: Zader, Split, Šibenik • Banca Italo Francese di Credito: Pans, Niča, Tunis • Banco Italo Egiziano: Aleksandrija, Kairo, Port Said itd. • Banca Italiana per la Cina: Sangaj • Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paulo, Rio de Ja-
neiro, Buenos Aires itd.
Parcele
naprodaj v Siškt, Kodeljevem ln v okrajih Sv. Petraj Sv. Križa ln Sv. Krištofa.
Pozor!
Kupimo vsakovrstne hiše, posestva ln gozdove. Zajec Andrej, realltetna pisarna, LJubljana, Tavčarjeva ul. 10. tel. zafias-no 35-64.
Enodružinska hiša
v LJubljani ali najbližji okolici, se vzamo v najem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8245.
Nova hiša
vtsokoprltllčna z vsemi pritiklinami se proda v Domžalah. Vodovod, elektrika v hiši. Okrog hiše je ograjen vrt cca 400 kv. m. Ponudbe na upravo »Slovenca pod »150.000«-8357.

Monograme la robce
in perilo, gumbe, gumb-niče, entel, ažur, pred tisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila.
Matek & Mikeš
LJubljana, FranfiSkanska nllca
nasproti hotela Union
Zavese za zatemnitev
praktične in poceni dobavlja
Danilo Puc
tapetnik Slomškova ulica štev. 9.
oglašujte
SLOVENCU

Blagajno
kupimo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Os-njevarna«-8421.
Prodamo
Ročni voziček
(clzo) prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8423.
BUt.lNIf JB
Frizersko vajenko
sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8424.
Tovorni prevoz
Za redni ln stalni prevoa premoga lz rudnika v CiS nomlju Iščem prevoznik« s 6000-tonsklm avtomobl« lom. Ponudb: Jakll, Gle4 dallška 10.
Od žalosti potrti javljamo, da nam je umrla naša nepozabna mati, tašča babica in prababica, gospa
Petronila Foerster roj. Vesely
vdova skladatelja
Pogreb bo v sredo, 4. junija ob 17.30 (pol šestih popoldne) z Žal, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. junija 1941.
Foersterfevi in Mankočevi
Zapustil nas je naš ljubljeni in nenadomestljivi soprog, oče, stari oče in tast, gospod
Franc Dovgan
strojevodja v pokoju
Spremili ga bomo na kraj pokoja v sredo, dne 4. junija 1941, popoldne ob petih, z Žal, iz kapelice sv. Andreja.
Ljubljana, 2. junija 1941.
Žalujoča soproga Jožefa, Slavko in Franci, sinova; Milena por. Slamič, Angelca por. Lnžar, Zlata por. Trtnik, hčere; Anica in Vincencija, sinahi; Vinko, Janez, Ivo, zeti; Milenka, vnukinja; Rajko, Slavko, Venček, Duško in Mitja, vnuki
Green:
31
Luč in tema
Gospod Gryce mi je dal še naslov svojega »Dolgega nosa«, da mi bo pri roki, če bom potre, boval njegovo pomoč. Nato sera se vrnil v Beele-yevo hišo.
XXI.
Povest neke lepe gospe
Poprosil sem bil svojega tovariša, naj mi razloži, zakaj je gospod Leavenworth sovražil Angleže. Ležal jo že bolan na postelji. Govoreč o Leavenworthu se je vsedel in mi povedal tole povest:
»lloracij Leavenworth je imel krasnega dekleta, s katerim se je poročil kljub vsem zaprekam, ki jih je bilo veliko. To vam more potrditi gotovo ducat živih prič.«
»Ali s ovam znane te zapreke, gospod Bee-ley?«
»Seveda in povedal vam bom vse, kar mi je znano, čeprav vam ne bo mnogo koristilo. Iloracij je bil v svoji mladosti zelo skop človek in nameraval se je oženiti z ugledno in bogato damo iz Providence. Medtem so ga posli klicali na Angleško, kjer se je seznanil z dražestnim dekletom, ki ga je osvojila tako, da je čisto v nemar pustil bogato ameriško partijo.
Njegova nova ljubezen ni bila samo uboga, temveč je imela že otroka, kateremu sosedje niso vedeli za očeta, ona sama pa ga ni hotela izdati. In kakor se čestokrat dogaja, kajti ljubezen ne vprašuje za to, jo je zaprosil za roko, nakar mu je ona vse povedala ...
Njena povest je bila zelo žalostna. Baje je bila rojena v Ameriki, kjer je njen oče bil znan trgovec v Chicagl. Dokler je oče živel, je uživala vse razkošje; ko pa je umrl, je bila ravno doraslo dekle. Na pogrebu svojega očeta se jc bila sezna-
nila z nekim Angležem, kd ji je pozneje razdrl vso življenjsko srečo. Znal ji je zapeljati še dekliško 6rce in čez nekaj časa se je poročil z njo. Že prvo noč po poroki je prišel domov pijan in pričel jo je pretepati. In to je bil šele začetek. Ko se je uredila zapuščina in ko je dobila manj, kakor je pričakoval njen mož. jo je odpeljal v Anglijo, kjer je z njo prav surovo postopal. Komaj je dovršila osemnajsto leto, je že bila stara in preživela vse zakonske muke. On je bil znan po svoji olikanosti in izobrazbi, pa ni nihče mislil, kako grdo postopa s svojo ženo. V družbo jo ni vodil in rajši je obleko zmetal v ogenj, nego da bi ji dovolil, da bi se lepše oblekla.
Vse to je prenašala do poroda. Nato je ona pobegnila. Že dva dni po porodu. S seboj je vzela nekaj malega zlatnine, kar je imela, in odrla je malo prodajalno. O svojem možu ni ničesar slišala in tudi videla ga ni več. Komaj dva tedna, preden se je seznanila z Leavenworthom, je brala, da je njen nesrečni mož umrl.
Sedaj je bila svobodna Čeprav je ljubila Lea-vemvortha iz vsega srca, vendar se ni mogla odločiti, da bi se poročila z njim. Bala se je zakona in tudi mislila je, da ga ni vredna. Šele čez nekaj mesecev, ko ji je dete umrlo, mu je dala svojo roko. Odpeljal jo je v New York, kjer ji je nudil ves zemeljski luksus in skrbel je zelo nežno zanjo. A bolezen in muke, ki jih je pretrpela v prve mzakonu, so pobile njeno mlado življenje in čez dve leti je šla k Bogu
Ta udarec je popolnoma uničil Horacija Lea-ven\vortha. Nikdar več ni okreval. Čeprav sta kmalu nato prišla v hišo nečakinji Eleonora in Mary, ni bil nikdar več vesel. Pričel je samo grabiti denar in čast in vsa skrb je bila zapustiti či mveč denarja. Ljubljena soproga mu je bila vedno v mislih, in razsrdil se je, če mu je kdo omenil Angleža.«
Ko sem šel po stopnicah, sem se spomnil, da imam v žepu pismo za Beelejevega sina Freda. Vedel nisem, kako bi ga oddal, pa sem si mislil,
da bo najboljše, če ga položim na mizo v knjižnici, mimo katere sem šel. Pogledal sem v sobo, ki je bila slabo razsvetljena. Videl sem pri mizi damo, katero sem imel za gospodinjo.
Ko sem vstopil in povedal svoje ime, sem takoj opazil, da sem se zmotil. Dama je bila tedaj vstala. Bila je visoka, dočim je soproga mojega tovariša majhna in nežna stvarca.
»Piosim, oprostite!« sem se oprostil in hotel oditi. Vedenje je zelo spominjalo na Mary Lea-venworthovo, pa sem jo nagovoril:
>Ali sem res lako srečen, da vidim gospico Leavenworthovo?<
»Res!« je odgovorila nežno, in jaz sem takoj sprevidel, da to ni Mary, temveč Eleonora.
Ves sem bil presenečen. Stopil sem polagoma nazaj in zamrmral, da sem jo imel za njeno 6estrično, in prišel sem do prepričanja, da v tem hipu ni umesten sestanek z njo.
Spregovorila je bila zopet 6 6vojim milim in polnim glasom:
»Gotovo me ne boste zapustili, ne da bi spregovorili z menoj par besedi, gospod Raymond, ko sva se že tako slučajno sešla? Kaj je vas tako presenetilo, ko ste me tukaj srečali?« je vprašala in stopila k meni.
»Ne vem, nisem pričakoval,« sem ječal. »Slišal sem, da ste bolni in da ne greste nikamor ter da ne želite videti svojih prijateljev.«
»V resnici sem bila bolna, a sedaj mi je boljše. Prišla sem semkaj, da prekramljam večer z gospo Beeley, ker več nc morem živeti med štirimi stenami.«
»Pravzaprav bi morali tukaj bivati, gospica Leavenworth, ker vaše stanovanje je prava ječa za vas.«
»Nikomur nočem delati napotja, za mene je moje stanovanje prav dobro. Nisem sama. Imam pri sebi malo dekletce, ki me lepo zabava in rešuje obupa in razburjenja. Samo nekaj me vznemirja,« je povzela malo tišje, »ker ne zvem o tem, kaj se godi doma. Ali mi ne boste ničesar pove-
dali o Mary in kakšna je sedaj naša hiša? Očita mi, da sem svojeglavna, ker sem jo pustila samo, a vi vendar veste, da nisem mogla drugače. Vi veste —«, glas ji je zamrl, pa ni mogla dokončati stavka.
»Mnogo vam ne morem povedati,« sem hitel z odgovorom, a kar vem, to vam rad povem. Bi želeli mogoče kaj vprašati?«
»Rada bi vedela, ali je Mary zdrava in kako se ji godi?«
»Vaša 6estrična je zdrava, ali vkljub temu jo preganja neki strah. Ne muči jo samo žalost po ujcu, temveč skrbi jo tudi za vas.«
»Vi jo torej večkrat vidite?«
»Pomagam Hanvellu, da dokončava delo va-šega^ujca, pa 6em tako primoran z njo mnogo ob-
»Delo mojega ujca?« je ponovila, kakor bi se Ji moja izjava ne zdela verjetna.
»Da, rekli so, da naj bi delo čimprej izšlo v tisku.«
»In Mary je to vam izročila?«
»Da.«
»In kako je mogla ravno vam izročiti to delo,« je dejala skoraj jezno.
»Ona misli, da bo tako ugodila ujčevi želji. Kakor veste, je nameraval izdati delo prihodnji mesec.«	r 1
K°yoriva da'ie o tem, ne maram ničesar slišati. Nekaj drugega bi rajši slišala od vas! Ali gre v hiši vse po starem redu? Je družina še vedno ista in se je dogodilo kaj važnega?«
»O kaki spremembi ne morem reči.«
hiše?« 118 8°VOri Mary" da 66 izseIila iz
»Ne.«
»Ali sprejema kakšne obiske v svoji samoti?«
»Nekatere.«
»Ali ste tako dobri da bi povedali imena?«
»Seveda. Prihajajo gospodje Beeley, Gilbcrt, Martin m... in...«
»No, nadaljujte!«	, | ;
Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
izdajate!]: inž. Jože Ssdj:
Virednik: Viktor Cenčii