Glasnik SED 48|1,2 2008 94 Knjižna poročila in ocene Karmen Medica Corossacz, Josipa Gorupa in Josipa Pre- mroua – v kronološkem zaporedju. V drugem delu se osredoto ča na literarne in kulturne stike: starejše obdobje, de- vetnajsto in dvajseto stoletje, pozabljeno pri čevanje Janeza Trdine o otoku Krku iz leta 1859. Avtor nas že v uvodu opozarja, da je kljub vsej pestrosti stikov, ki so potekala skozi stoletja, pri čujo ča tematika še ved- no premalo raziskana in primerno pred- stavljena ter da je pred nami še vedno terra incognitta. Kot je zapisal, se mu je, potem ko se je najprej nekoliko inten- zivneje ukvarjal s Trdinovim delom, za- zdelo čudno, da se vprašanj ve čstoletnih hrvaško-slovenskih kulturnih stikov že v preteklosti ni natan čneje raziskovalo in da se je o tej temi tako malo pisalo. Lu- keži ćevo delo temelji na pregledu pred- hodno objavljene slovenske in hrvaške literature, analizi arhivskih virov, pred- vsem starih mati čnih knjig, shranjenih v reškem Državnem arhivu, drugih dostop- nih arhivskih virov, kot so npr. registra- cije trgovcev in lastnikov ladij ter osebne zapuš čine. Obsežna monografi ja dr. Irvi- na Lukeži ća, rednega profesorja na reški Filozofski fakulteti vsebuje še povzetka v slovenš čini in italijanš čini, literaturo, ki vklju čuje znanstvena in strokovna de- la, časopisne članke, periodiko, arhivske materiale, leksikone ter kazali osebnih imen in krajev. Indeks slikovnih prilog ponazarja, da je poleg izredno zanimive zgodovinskoliterarne deskripcije knjiga popestrena s številnimi dokumentarnimi ilustracijami, fotografi jami in reproduk- cijami dokumentov. Knjigo lahko ozna čimo kot pomemben prispevek k poznavanju slovenskega izseljenstva, slovensko-hrvaških stikov, Slovencev na Hrvaškem, hkrati pa je Fluminensia Slovenica še ena ponazori- tev ve čkulturne in ve čjezikovne podobe Reke, kot se je skozi stoletja obdržala do današnjih dni. Knjižna poročila in ocene Marko Smole* Konec leta 2007 je v mali obmejni ob čini Čabar v severozahodnem delu Gorskega Kotorja na Hrvaškem izšla vsebinsko in po opremi bogata knjiga z naslovom Povijest čabarskog kraja. V njej je do- ma čin, ljubiteljski zgodovinar, jezikoslo- vec, pisatelj in pesnik Slavko Malnar iz Trstja (Trš će) zbral in obdelal množico informacij iz zgodovine tega relativno majhnega in od drugih centrov lo če- nega obmo čja. Avtor se s pisanjem in z razis kovanjem zgodovine ukvarja od le- ta 1992. Med drugim je pri isti založbi izdal še dve pomembni knjigi: leta 2001 Prezimena u čabarskom kraju kroz sto- lje ča 1488–1997; Povijesna antroponi- mija, v kateri je raziskal izvor priseljen- cev v zad njih petih stoletjih, in Pamejnek – knjigo s slovarjem doma čega nare čja, v kateri je zbral preko 7.500 nare čnih be- sed; knjigo je konec leta 2007 predstavil tudi na ZRC SAZU v Ljubljani. V knjigi Povijest čabarskog kraja avtor obravnava zgodovino ozemlja sedanje (mestne) ob čine Čabar, ki je bila v vsej svoji dokumentirani zgodovini mo č- no povezana s Kranjsko in slovenskimi sosedi. Zgodovino ozemlja za čenja z najstarejšimi domnevami o njeni pose- litvi ter ugotovitvami o sledeh ljudstev pred Rimljani ter opisi ostankov iz rim- ske dobe. Najstarejše upravno središ če obravnavanega obmo čja je bilo naselje Gerovo, sosed starejše župnije Osilnica na slovenski strani ter skupaj z njo neko č del ko čevskega gospostva. Za Slovence je posebno zanimivo poglavje o prvih za- beleženih prebivalcih, v katerem izvemo, da so bili priimki poleg ko čevarskega ve- činoma slovenskega izvora. V e čina prvih zapisanih priimkov v 15. in 16. stoletju je bila povezana z zaledjem na kranjski strani in so se na tem ozemlju kljub te- žavnemu preživljanju ohranila vse do današnjih dni – med njimi Malnar, Čop in Kvaternik. Zelo zanimiva je zgodba o razvoju žele- zarstva, ki se pri čenja že v 15. stoletju v župi Osilnica ter se razcveti sredi 17. stoletja v Čabru. Tam je Peter Zrinjski zgradil železarski obrat, vanj preselil upravni center in takrat obmo čje tudi dokončno priklju čil Hrvaški. Po njego- vi usmrtitvi sta si železarno precej časa podajali Ogrska in Avstrijska gospodar- ska komora. Številni dokumenti, ki jih je avtor raziskal in govorijo o življenju na tem ozemlju, pa se nahajajo v idrijski enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana, saj je idrijski rudnik upravljal železarno do njenega konca v 18. stoletju. Našteti so fevdalni lastniki obmo čja v zadnjih štirih stoletjih, njegov cerkveni ustroj, politi čno in društveno življenje, posebno poglavje pa je posve čeno na činu preživ- ljanja in iskanju zaslužka ter gospodar- skemu razvoju. Avtor s pomo čjo virov iz obeh sosednjih držav spretno spleta zgodbe tudi na podlagi osebnih izkušenj, ki presegajo marsikdaj tudi v strokovni literaturi strogo vzdrževano državno me- jo, in s knjigo ustvarja bogato zakladni- SLAVKO MALNAR: Povijest čabarskog kraja; Matica hrvatska Ogranak u Čabru, Grad Čabar, 2007, 347 str. * Mag. Marko Smole, univ. dipl. inž. elektr., 1210 Ljubljana - Šentvid, Stanežiče 34b. E-naslov: marko.smole@ibe.si Glasnik SED 48|1,2 2008 95 Knjižna poročila in ocene Marko Smole co podatkov za prihodnje raziskovalce z obeh strani Čabranke. Zadnje poglavje v knjigi je avtor namenil tragi čnemu dogajanju med drugo svetov- no vojno, ko je obmo čje pod italijanskim fašizmom, skupaj s sosednjo osilniško občino na slovenski strani, utrpelo tolik- šne človeške in materialne izgube, da si nikoli ve č ni povsem opomoglo. V tabo- riš ča je bilo samo s čabranskega obmo čja odgnanih skoraj štiri tiso č ljudi – polovi- ca od uradnega števila prebivalstva. Po- lovica internirancev se ni nikoli vrnila, požganih je bilo 60 naselij, le deset jih je konec vojne doživelo vsaj delno ne- požganih … Slavko Malnar je s pisanjem zgodovine o krajih, od koder izhaja tudi sam, opra- vil veliko delo. Kljub domnevnemu po- manjkanju virov mu je uspelo – prvi č v tolikšnem obsegu – obdelati množico v slovenskih in hrvaških arhivih in knjižni- cah dostopnega gradiva in tako popraviti krivico, ki jo je tudi v strokovni literatu- ri s posploševanjem njegove zgodovine doživljalo čabransko obmo čje. Avtor v knjigi navaja dolg spisek uporabljene literature in virov, ki jih tudi zaradi dob- rega poznavanja življenja v teh krajih v besedilu smiselno uporablja, komentira in nadgrajuje. Obširno delo je do sedaj najzahtevnejši in vse pohvale vreden projekt male čab- ranske podružnice Matice hrvatske z urednikom Ivico Janešem. Za knjigo je avtor 20. marca 2008 prejel tudi najviš- je literarno priznanje, ki ga Novi list in Goranski Novi list podeljujeta za dela o Gorskem Kotarju – nagrado Goran čica 2007. Posebna vrednost knjige je z etno- loškega vidika poleg opisa zgodovinske- ga dogajanja, gospodarskih dejavnosti in na činov preživljanja prebivalstva tudi obsežno slikovno gradivo, od starih do- kumentov do fotografi j naselij in njiho- vih prebivalcev. Najstarejša fotografi ja je iz sedemdesetih let 19. stoletja. Vsekakor dragocen prispevek avtorja k poznavanju tega v marsikateri glavi mal- ce oddaljenega, v resnici pa doma čega in zanimivega obmo čja – dežele »Pitra Kljepca«, ki je trenutno prvi č v znani zgodovini resni čno razdeljeno – s shen- gensko mejo. Osebno upam, da bo knjiga pripomogla k temu, da se obravnavano ozemlje s svojimi posebnostmi v prihod- nje ve čkrat pojavi kot predmet etnolo- ških, jezikoslovnih ali drugih znanstve- nih raziskav. Pri tem imajo strokovnjaki s slovenske strani precej prednosti pred hrvaškimi kolegi, saj doma če nare čje zaradi njegovega porekla dosti lažje ra- zumejo. Knjižna poročila in ocene Jerneja Ferlež* kulturne antropologinje Nine V odopivec Labirinti postsocializma: Socialni spo- min tekstilnih delavk in delavcev. V njej avtorica raziskuje delavke in delavce slovenske tekstilne industrije v obdobju po letu 1991. Osredoto čila se je zlasti na raziskovanje njihovega socialnega spo- mina: njen namen je bil ugotoviti, kak- šne pomene tekstilni delavci pripisujejo socialisti čni preteklosti, kako se pomeni oblikujejo v sodobnosti in kako zgodbe o preteklosti povezujejo ljudi in ustvar- jajo ideje o skupnem spominu. Prelomne politi čne in družbene okoliš čine so ji pri tem predstavljale nekakšen kontekstualni okvir, v katerega so postavljeni posamez- niki, s katerimi se je ukvarjala, in v kate- rem so se oblikovali njihovi spomini. V ta namen je intervjuvala tako tekstilne delavce kot nekdanje direktorje in nove menedžerje, upokojene in še aktivne de- lavce v tekstilni industriji, njihove dru- žinske člane in ljudi, ki so živeli ob njih. Glavnino terenskega dela je opravila v V knjižni zbirki Documenta, ki jo izda- ja Fakulteta za podiplomski študij ISH, je leta 2007 izšla knjiga etnologinje in Litiji, zlasti med zaposlenimi v litijski predilnici. Odlo čitev avtorice, da med litijske tek- stilne delavce ne bo prihajala kot »vzvi- šena« ljubljanska raziskovalka, ampak tako reko č kot njihova sodelavka, me je mo čno prevzela. Presodila je, da se bo v tematiko dovolj globoko lahko potopila le, če se bo nekako pomešala mednje, jih opazovala, poslušala, sledila njihovi ver- balni in neverbalni govorici, se u čila nji- hovih veš čin in ob tem pronicljivo brska- la po njihovih spominih in razvozlavala mehanizme, ki jih sprožajo, in situacije, ki jih opredeljujejo. V ta namen se je za- časno zaposlila v Predilnici Litija in z delavci nekaj mesecev skupaj preživljala osemurne delavnike. Del terenskega dela je opravila tudi med delavci MTT-ja, La- boda iz Idrije, Laboda iz Novega mesta, Vir-a in Motvoza iz Grosupljega. Rezultat njenih raziskav je besedilo, v katerem si sledijo poglavja Reprezenti- ranje tekstilne industrije v socializmu in NINA VODOPIVEC: Labirinti postsocializma: Socialni spomin tekstilnih delavk in delavcev ISH publikacije (Zbirka Documenta; 16), Ljubljana 2007, 224 str. * Dr. Jerneja Ferlež, univ. dipl. etnol. in bibl., bibliotekarka, Univerzitetna knjižnica Maribor, 2000 Maribor, Gospejina 10. E-naslov: jerneja.hederih@uni-mb.si