[ OSREDNJA KNJIŽNICA Alojz Jeraj o trboveljskih razprtijah u,, ^-xujr A • S • I • S • X • A ZAVOD ZA ORGANIZACIJO IN IZVAJANJE VZAJEMNE POMOČI ČLANOM P.O. Novo ime za staro zaupanje V PRIPRAVI JE PROSPEKT Z NOVIMI MOŽNOSTMI NAJEMA BREZOBRESTNEGA, NAMENSKEGA IN NENAMENSKEGA POSOJILA. IZŠEL BO V DRUGI POLOVICI MARCA 1 993, KOT PRILOGA V SLOVENSKIH ČASNIKIH. j 61000 LJUBLJANA, KERSNIKOVA 3, TELEFON: 06 1 128 272, 1 18 285, FAKS: 122 299 Maribor, tel.: 062 222 01 8, faks: 062 212 240 • Celje, tel.: 063 441 1 44 int. 362 Slovenska Bistrico, tel.: 062 81 1 929 int. 59, faks: 062 810 1 59 Brežice, tel.: 0608 62 044, faks: 0608 62 931 • Novo mesto, tel.: 068 25 646 Murska Sobota, tel.: 069 33 000, faks: 069 33 000 • Trbovlje, tel.: 0601 26 0/8 • Velenje, tel.: 063 858 1 59 V ogledalu: Bogdan Šteh r UWJBNK 1 OUUUa ÀiJLa AoLfr V f*ijibje*b ^AiAtu*. ube. vA*b bAXi**ili eltjJC itet jji4-elfac bi. StvlÀA l*b*. vil utetbicili. 1J. JlUtj ji XAtb ef*y*ci*jlib feilAbU, j* ***4/* **jl*ij lXXbi£ vlljA. Mil*** libiAbA il. valiti bA I/bil, bA blt*lUlbjl, il it*, ji tyJL ^uÀuJbUt PmÀmÀHVA, ite lXA tyj* %&■ ib ^AlXAVA il Àib£Aib4S. *À tUbAibjiC. K4*j fA Ceti* uiXelièili. it*X fAtAl/JbiitA ÀKjjMlJ SXutilbi. WbAlÀji. 1* f*if4AvlfCbi~ f>*tle ti Tb^eijb liufAj 1HjAIAeij*. jAf^lli tbÀi uUhUt? i z Javnim pravobranilcem (nič / več samoupravljanja) Sašom Ostrožnlkom \ V zaselku pri Zgornji Slivni živijo i ženske treh generacij brez vode / In elektrike na pragu 21. stoletja KOLEDAR DOGAJANJ /. rilCirCCl - V desetem tednu leta oz. naprvi marčevski dan novinarji na pogovoru z vodstvom zasavske Ljubljanske banke izvedo, da je le-ta poslovala z dobičkom, ki pa ga ne bo delila, temveč shranila v svoje rezerve. /. marca - pu hrastniškem Stanovanjsko-komunalnem podjetju se lahko pohvalijo z rezultati že četrte akcije zbiranja posebnih odpadkov. Tokrat se jih je nabralo za 219 kilogramov. Le kam bodo z njimi? 2. marca - Kot ponavadi, tudi ta torek zaseda trboveljski izvršni svet. Prva, dodatna točka: poročilo o sestanku na Republiki. Porazno - stališče "republikancev", namreč. 2. marca - Vse prej kot porazen pa je tokratni dogodek v okviru zagorskega filmskega gledališča. Polna dvorana Zasavčanov dve uri spoznava, "kako se to dela" na prvinski način. Ubija in ljubi... 3. marca - Srednji dan v tednu, v Zasavju pa sc dogodki kar nočejo dogajati. Razen da se v Trbovljah precej resno pripravljajo na reorganizacijo osnovnega šolstva, da gozdove sekajo (pa ne preveč), da begunci še vedno so itd. itd. Skratka - nič pretresljivega. Pa tudi marka gre počasi nazaj na približnih 65 tolarjev. 4. marca-Resnozačne snežiti in iz Smučarskega društva Kum - Dobovec sporočijo "v svet", da se pri njih na Trotovniku še vedno lahko smuča - in to na 25 centimetrih umetnega+naravnega snega. 5. marca - Na Izlakah otvorijo prvo zasebno zobozdravstveno ordinacijo v Zasavju, ki pa bo uradno začela delati veijetno šele v dveh tednih. Ob kupu težav,jo je uspelo postaviti doktorjema Bariču in Cosičcvi. S. marca -Nakolcdaiju še označen kot Dan žena, sicer pa kakor komu (ali kateri) prija. Rožice v dar so tudi kar tako in brez, tega prijazna zadeva. Polona Malovrh UJAQ3J00V Bogdan Šteh Ena izmed zelo znanih osebnosti v Trbovljah je brez dvoma Bogdan Šteh. Še zdaleč mu ni videti, da bo letos slavil svojo 80 letnico, saj je svojo živahnost in komunikativnost ohranil od svoje mladosti vse do današnjih dni. In po čem ga najbolj poznamo? Ko so v Trbovljah /gradili leta 1928 prvo javno kopališče z bazenom, je skupno s prijatelji plavalci ustanovil prvi plavalni klub v Trbovljah. Po končani meščanski šoli in pomorski akademiji v Bakru je kot III. oficir na raznih trgovskih ladjah prepotoval ves svet. Po končani vojni je dokončal še ekonomsko fakulteto in si pridobil poklic diplomiranega ekonomista. Že leta 1948 so ga pristojni povabili v Trbovlje, kjer je prevzel mesto ravnatelja Gospodarske šole, kasneje Ekonomske šole, ki jo je pomagal tudi ustanoviti. Leta 1968 so ga na občini Trbovlje imenovali za načelnika oddelka za gospodarstvo. V štirih letih seje v Trbovljah naredilo marsikaj na gospodarskem in negospodarskem področju. Do leta 1981, ko se je upokojil, je bil tudi direktor podružnice SDK v Trbovljah. Bogdana Štcha pa poznamo tudi kot izjemnega zbiralca in strokovnjaka na področju filatelije. Z zbiranjem poštnih znamk se ukvarja že od šolskih let in to ljubezen je ohranil vse do današnjih dni. Z leti gaje to področje vse bolj pritegovalo, kajti znamke in upodobitve na njih predstavljajo zgodovino ljudstev, držav, narodov, njihovo umetnost, rastlinski in živalski svet, varstvo narave, planinski svet in še marsikaj. 45 let sc z zbiranjem znamk intenzivno bavi. Sam ima v svoji zbirki znamke domače države, nove afriške države, Arktiko in Antarktiko. Kanarske otoke, planinstvo, varstvo narave, predvsem pa Evropa CEPI'- kompletno. Pomembna je tudi zbirka z. upodobitvijo velikih mož iz. svetovne zgodovine. Občasno svojo zbirkojavno predstavi na kakšni razstavi. Kot član in tajnik filatelističnega društva Trbovlje sc dosti ukvarja ne le z organizacijskimi zadevami, pač pa tudi z mladimi filatelisti, ki so vključeni v društvo. Filatelija na nevsiljiv način širi človekova obzorja. Tine Lenarčič ZASAVC Izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Direktor: Tomo Garantini. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzcr, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni urednik: Roman Rozina. Odgovorni urednik: Marko Planinc. Tehnični urednik: Uroš Klemen. Uredniški odbor: Katarina Gavranovič, Barbara Kus, Ivana Laharnar, Polona Malovrh, Fanči Moljk, Tomi Pucelj, Maja Sevljak, Suzana Sivka, Stanc Šterbucl, Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc, Zagorje ob Savi. Tisk: Tika, Trbovlje. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013 (tudi fax), 61-177. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z. dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere sc plačuje 5 odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. B Kov most Vodna ujma, kije pri nas pustošila 1. in 2. novembra 1990, je med drugim močno poškodovala tudi most čez Savo v Rcnkah. Tretjino gradbenih del so gradbinci končali, odgovorni na Oddelku za urejanje prostora SO Litija pa pravijo, da se trudijo, da bi bil most zgrajen do majaletos. C e nebo prevelikih težav z vremenom, bi jim to moralo uspeti. M,S. foto: Tomo Brezovar Pomanjkanje vode Marcu pravimo tudi sušeč in vremenoslovci napovedujejo, da se utegne potrditi. Ker smo imeli eno najbolj suhih zim v zadnjih nekaj letih, v hribih ni bilo skorajda nobenega snega, nas utegne tokrat suša presenetiti že kar v prvem delu letošnjega leta. Lani nas je pestila v drugi polovici vse do poznega oktobra. Za zdaj se zasavska mesta, kot so povedali odgovorni, še ne otepajo s pomanjkanjem pitne vode, četudi že opozarjajo, na racionalno trošenje. Če ta mesec ne bo izdatno deževalo, lahko napovedujejo resne preglavice v oskrbi s to življensko potrebščino. V resnih zagatah so že v najmanj devetih zagorskih višje ležečih krajih in na Dobovcu. V zagorski občini se razmere celo zaostrujejo. Najbolj so prizadeti v Ravenski vasi, Vinah, Podkraju. Gasilska cisterna je nenehno na cestah proti tem in drugim krajem. Skraja so bile potrebe v okoliških krajih po vodi manjše, zdaj so vsak dan večje in vse kaže, da se bodo znašli v takšni zadregi še nekatere vasi in zaselki. Doslej so s cisterno pripeljali več tisoč hektolitrov vode. V prizadetih krajih so okrepili tudi budnost pred požari. Gasilska društva so v stalni pripravljenosti, prebivalci pa prav tako skrbneje ravnajo, saj bi vsakršen iznenaden ogenj utegnil povzročiti dosti hujšo škodo zaradi sedanjega pomanjkanja vode. M.V. Zaključni računi 92 v SDK Letos bi moralo oddati zaključne račune o lanskem poslovanju 424 podjetij oz. pravnih oseb, to dolžnost pa je izpolnilo le 302 zavezancev, ali 71 odstotkov vseh. Do občutno manjšega števila oddanih zaključnih računov je prišlo deloma zaradi tega, ker nekatera podjetja ni so imela lani nobenega prometa, gre za tak-oimenovana speča podjetja. Vendar so tudi ta dolžna prinesti na SDK Trbovlje ustrezno izjavo o tem, da niso imeli prometa. V SDK bodo do 15. tega meseca sestavili prve podatke o lanskem pošlo vanju, ki jih bodo kot vedno posredovali SDK centrali v Ljubljano, vse druge podatke pa bomo prejeli tudi v posebnem poročilu za vse tri zasavske občine. M. V. Proti ukinitvi vlakov Slovenskim železničarjem je 470 vlakov prislužilo pet milijard tolarjev izgube. Podan je bil predlog o ukinitvi 64 vlakov oziroma terminov, v Hiti počasi V Zasavju smo tako kot drugje na Slovenskem pred dnevi zamenjali kar čedne kupčke tolarjev za nemške marke. Natančnih podatkov o tem še ni, toda v LB Zasavje so povedali, da so prodali toliko mark, kot zlepa ne. Na vso srečo so imeli devizdovolj, zato niso odšli iz njenih izpostav prazni niti kupci od drugod. Teh je bilo največ z Gorenjske, okolice Ljubljane pa še kje. Zdaj, ko se je evforija končala, moramo reči, da je prenekatere Zasavčane dokaj drago stala. Nasedli so po dolgem in počez in večino svojih tolarjev pretopili v devize in to znatno dračje, kot če bi jih zamenjali tedni, ko se vse skupaj umirja. In se še bo, saj napovedujejo, da se utegne marka v odnosu na domači tolar znajti tam, kjer je bila pred povečanimi nakupi. Spet se je tudi vtem primeru potrdilo staro pravilo: hiti počasi ali pa: trikrat premisli, preden ukrepaš. Morda nam bo ta šola pomagala k previdnosti, da ne bomo več nasedli. Čeprav livimo v času, ko resnično nikoli ne vemo, kaj se bo jutri dogajalo na denarnem trgu. M .V. katerih ti vlaki vozijo. Specifičnost regij pa je takšna, da ukinitev pomeni za potnike še večjo odrezanost od centrov, kar gotovo ni napredek. Delavci železniškega podjetja so se prejšnji teden odpravili na razgovore k predstavnikom občin, šol in firm, katerih dijaki oziroma delavci so vezani na prevoze z vlaki. Bilo je postavljeno vprašanje, kaj ukinitev vlakov za posamezno regijo pomeni. Železničarji vidijo reševanje problematike na treh področjih: ureditvi infrastrukture in poslovnih zgradb, potniškem prometu, o katerem se bo morala republika odločiti ali bo potekal po železnici ali po cestah (za oboje ni dovolj potnikov), in o tovornem prometu, ki naj bi zaživel na lastni računici. Obisk železničarjev v občinah je bil namenjen informaciji o namerah ter skupnim prizadevanjem za rešitve, ko vlakov ne bi bilo treba ukinjati. Omenjeno je bilo, da je bil vozni red za zasavsko regijo zadovoljivo rešen, kar pa bi bilo potrebno dograjevati, ne pa podirati. Ukinitev dveh vlakov na tej relaciji ni sprejemljiva, za kar se bodo v vodstvih občin zavzemali ter se z zahtevo po ohranitvi prog obrnili na ministrstvo za promet. O tem bodo spregovorili na svetu revirskih občin in regijskem posvetu o odnosu regije do železnice in prometni politiki. I.L. Novo društvo v Podkumu Februarja je bilo v Podkumu ustanovljeno Društvo izgnancev Slovenije, KO Šenljurij pod Kumom. Ob okupaciji leta 1941 jena področju KS živelo približno 1250 prebivalcev. Ker je kraj spadal v obmejni pas takratne Nemčije, so Nemci področje izselili. Večinaljudi je bila pregnana v taborišča po Nemčiji. Nekateri so bežali preko meje v takratno Italijo, nekaj pa tudi preko Save na Štajersko. Po vojni so se skoraj vsi vrnili na svoje opustošene domove. Nova povojna družbena ureditev ni bila naklonjena tem ljudem, ki so morali vsa štiri leta trdo delati po raznih tovarnah in taboriščih v Nemčiji. Komaj so si za silo uredili domove, pripravili zemljo za obdelovanje, že jim je bila naložena "obvezna oddaja". Začele so se zaplembe kmetij. Kmete so spravili v zapore in na prisilno delo. Zaplenjene trgovine in kmetije so popolnoma oropali. Ni čudno, daje bilo med ljudmi veliko nezadovoljstvo. Kraj je bil obsojen na počasno propadanje. Krajani skoraj niso smeli graditi na novo, niti obnavljati gospodarskih poslopij. Na ustanovnem občnem zboru Društva izgnancev so padale težke besede na račun povojne krivičnosti. Društvo si je zadalo veliko nalog. Ustanovni občni zbor je najprej pozdravil predsednik slovenskega društva Vlado Derzič, nato pa je Slavko Kunej povedal nekaj več o težavah skozi povojno obdobje. Vse preveč jebilo kri vic,ki jihni mogoče popraviti. Po živahni razpravi je zbor izvolil sedemčlanski odbor, ki bo vodil društvo. Člani so: Mirko Borišek, Anica Brinjevec, Ciril Jekoš, Alojzija Kmetič, Fani Marini, Albert Završnik in Maks Zupanc. Društvo šteje 140 članov. Vsi so bili v taboriščih, izgnani s svoje zemlje. Ime društvu "Šentjurij pod Kumom" so dali po kraju, ki se je tako imenoval več stoletij in še nekaj časa po vojni. Ime Podkum pa je nastalo pod pritiskom političnih veljakov polpretekle družbe. Tone Juvančič Oguljene platane Fred hotelom Medijske Toplice na Izlakah so krasile okolico in dajale senco prelepe platane, pri nas dokaj redko drevo. Prav tam so dosegle častitljivo starost. Pogled nanje je sedaj žalosten in obsekovanje vej je prestrašilo in razburilo večino tistih, ki so ta drevesa imeli radi, saj so bila pravi simbol Izlak. Odgovor, da se bodo drevesa pomladila, jih ni zadovoljil. Najbolj jezni so komentirali, naj se kar vodstvo hotela pusti podsekati, če misli, da bo potem mlajše. Poklicali smo na upravo podjetja, dobili zvezo z vodjem marketinga Milanom Razborškom. Povedal je, daje bil poseg nujen zaradi ogrožanja mimoidočih in avtomobilov pod drevesi. Stare veje so se lomile in lahko bi povzročale hude nesreče. Dve možnosti so imeli na voljo: ali posekati drevesa in zasaditi nova ali pa porezati veje in ponuditi drevesom novo rast. Zadevo so pregledali strokovnjaki iz Volčjega potoka in ti so drevesom tudi požagali veje. Zatrjujejo, da bodo spet ozelenele. V vodstvu Medijskih Toplic pravijo, da bi bilo nova drevesa zasaditi ceneje, zaradi spoštovanja do obstoječih pa so se odločili za ta poseg. Slečena drevesa smo tudi poslikali in odslej bomo spremljali njihovo prebujanje. Želimo, da ne bi obrnili preveč koledarskih številk do tistega poletja, ko bodo platane spet oblekle svoja razkošna oblačila. I.L. Foto: Tomo Brezovar Sporna postajališča To zimo se promet motornih vozil na naših cestah ni kdo ve kako zmanjšal. Lepo vreme je kar vabilo na plan. Žal prihaja v javnem prometu vsak dan do nesreč, vzroki pa so največkrat enaki, kot že nekaj časa sem: prehitre vožnje, neupoštevanje prometnih predpisov, prehitevanje tam, kjer ni dovoljeno. Marsikateri vozniki sedejo za volan vinjeni in še bi lahko naštevali. Tokrat se bomo omejili na nekaj odprtih vprašanj, kijih bomo morali v domačem prometu čimprej rešiti. V mislih imamo nekaj črnih točk, o katerih že marsikaj vemo, pa vesccno premalo ali pa zatečene razmere premalo resno upoštevamo. Najprej avtobusna postajališča. Izvedenci sodijo, da jih kar nekaj ni najbolj primerno lociranih. Nemara bo kar držalo, daje teh največ na odseku ceste Zagorje - Slačnik do Trbovelj. Prvo je v Slačniku nasproti kluba Mesečina. Nič koliko voznikov osebnih vozil seje že za las izognilo hujši nesreči, ko se skušali prehiteti stoječi avtobus na tem postajališču. Iz nasprotne strani pa je pripeljalo drugo vozilo... Izhod iz takih situacij je samo eden: disciplinirano ustaviti za avtobusom in počakati, dokler ne odpelje. Še nevarnejše je postajališče "Pri Kališniku", na vrhu zagorskega Sramotni steber Je že res, da v Zasavju postajamo imuni na nesnago vseh vrst. Z neba juriša naravnost v naša pljuča ogljikov dioksid, bolj vodoravno nas napadajo plini iz avtomobilskih izpušnih cevi, iz zemlje pa... No, zemlja pa je umazana, umazana, če že ni preveč strupena. Ni umazana samo od zgoraj naštevanih plinov in strupov, umazana je tudi zaradi čisto običajnih smeti, ki jih povprečno gospodinjstvo baje dnevno proizvede kar nekaj kilogramov. Nekaj teh smeti konča tam, kjer mora. Na smetišču, na odpadu. Nekaj pa jih - vsaj v Trbovljah je tako. konča ob zidu starega pokopališča. Tam se lepo v miru kopičijo in kaže, da nikogar ne motijo. Vsaj zaenkrat ne. Resje, da te smeti ne ležijo ravno ob glavni ulici, vendar je blizu otroško igrišče. Kjer so smeti je bolezen, kjer je igrišče, so otroci! Kako ) te smeti zašle tja, je nesmiselno ugibati. Naj bo "današnji Sramotni steber nekakšno javno povabilo oziroma opozorilo trboveljski komunalni službi, naj trenutek časa posveti tudi temu kupu smeti. To bo majhen korak za smetarje in velik korak v boju za lepše okolje. J.N. klanca. Tam so v nenehni nevarnosti tako šolarji, ki izstopajo iz avtobusov, kot pešci, ki morajo čez prehod. Iz zagorske strani se namreč sploh ne vidi, pravzaprav ga ne vidi vsak, ki prihaja po stopnicah od cerkve proti cesti. Prometno znamenje visoko v zraku "Šolarji na prehodu” se namreč sploh ne vidi, pa tudi prižgano ni nikoli. M.V. Svečana izjava voznika Leto 1993 je razglašeno za mednarodno leto mladih voznikov. Vrsta aktivnosti naj bi prispevala k zmanjšanju žrtev med mlado populacijo. Akcija bo v vseh državah stekla 10. marca, ob svetovnem dnevu zdravja 7. aprila pa ji bodo posvetili posebno pozornost. Začetek akcije ne bo namenjen le mladim voznikom, pač pa vsem. ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v prometu in vsem, ki so kaj pripravljeni storiti za večjo varnost. V svetu za preventivo so zapisali, da je najmanj, kar lahko stori vsak izmed nas to. da vozi trezen, da si pripne varnostni pas in poskrbi tudi za sopotnike, da vedno vozi s prižganimi zasenčenimi lučmi in da prilagodi hitrost cesti in okolju. I*rva akcija sc imenuje Svečana izjava voznika. S podpisom bo voznik ali drug udeleženec v prometu potrdil odločitev, da sc pridružuje akciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Podpis bo potekal v prostorih AMD in občinskih zgradbah, v Hrastniku tudi v večjih podjetjih in AMG. V republiškem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so prepričani, daje v Sloveniji vsaj 20.000 voznikov, ki sc bodo priključili tej akciji, posebej pa bi radi k podpisu pritegnili vse, ki imajo listino Vzorni voznik. I.L A5«C Infittii a m mm jeTIRniCew _I Kriza. Medobčinskosodelovanjeje vvelikikrizi. Zadnjo zaostritev je povzročil zagorski župan Matjaž. Švagan - Čižek, ki na ogled Prvinskega nagona ni povabil Franca Majnardija -Majskega in Leopolda Grošlja - Samoprispevka. Morda bi sc enkrat strinjali. Na primer pri tem, da če jih že j..., naj to počno kot Sharon Stone. —1 Frekvenca. Potem, ko se je z litijskimi teve frekvencami zadeva vsaj za silo pomirila, se obeta nov problem. Stane frac - Cmi, znani litijski poslanec, je prepričan, da morajo stranke skrbeti za vsebino Signala ali pa naj vsaka stranka dobi svojo frekvenco. Da se boljše sliši. Ker gre za dolgi) pot, bi jih za začetek veljalo opremiti z megafoni. _I D3n Žena. Edina strankarska čestitka ob 8. marcu, ki smo jo uspeli prebrati, je izpod peresa litijskih krščanskih demokratov. Tamkajšnji prenovitelji so prepričani o svojem blagodejnem vplivu. _I Prenovljeno. TVvi zagorski prenovitelj in naš direktor Tomo Garantini - Lekarnar ve, daje težko sedeti na dveh stolih Janez Hočevar - Rifle: “ Ali morda kdo ve, kje sem izgubil kapo in šal." foto: Branko Klančar hkrati. Da vsaj zdravje ne bi trpelo zaradi tega, je trše kadetove sedeže zamenjal za chamadovc. —I BoljG vrabec... Na Medobčinskem inšpektoratu v 'Trbovljah so se končno sprijaznili s tem, da bodo še naprej tenko piskali, da pa je vseeno bolje imeti vrabca v roki kot goloba na strehi. Sprijaznjenje povsem slučajno sovpada z razrešitvijo starega načelnika Vladimirja Kojnika - električarja, tudi šefa zagorskih plcharjcv, in imenovanjem novega, Stanislava Goloba - Ptico miru. J Več Vere. Rudisov mož Vladimir Ščurk - Čuri z več vere gleda v prihodnost. Z Lojzetom Peterletom - Nimuvsecnoje obiskal Iran. __I Denarno. SteklamiSki direktor Stojan Binder - Šiba božja je prek noči začel nadzorovati velike količine denarja. Steklarna res še ni na zeleni veji, je pa postal član nadzornega odbora Banke Zasavje. __I Razlika je Očitna. Moda menda veleva močno podaljšanje ženskih kril. Med bolj zadovoljnimi je direktor litijske predilnice Franc Lesjak- Tekstilni, med bolj razočaranimi pa prva slovenska izdelovalka kontaktnih leč Dragica Jazbec -Optična. Slednja zato, ker se moške stranke ne bodo več tako zelo trudile pridobiti izostren vid. Dr. Rudi Zupan - Regratoman, direktor trboveljske bolnice, med čakanjem na novi rentgen: foto: Tomo Brezovar r >Ny 1 J* p DISKONTI TRBOVLJE, ZAGORJE, TROJANE: - vse vrste svežega mesa - vse vrste mesnin izdelkov i£k NADALJUJEMO TRADICIJO MESNIH IZDELKOV ZASAVSKIH MESARJEV. Poznajo nas širom domovine, od tod tudi naš slogan: o Hitreje iz Trbovelj do Hrastnika Industrijska cesta na območju opuščenega dnevnega kopa Neža je bila že nekaj let prometna. Cesto je usposobil Rudnik za odvažanje jalovine z dnevnega kopa na Neži in pod Žrebljcvim hribom. Tuje potekal tudi promet s komunalnimi odpadki iz Trbovelj do deponije odpadkov na območje opuščenega dela dnevnega kopa. Cesta je utrjena in precej široka, saj meri tudi 9 metrov. Pristojni so se odločili, da bodo to industrijsko cesto vključili v bodočo cestno povezavo s Hrastnikom preko Neže. Ta bi prišla v poštev posebno takrat, ko bi bila zaprta cesta ob Savi. Cesto bi morali od Terezije preko Vreskovega in na hrastniški strani razširiti, urediti kan ale in jo opremiti s prometnimi znaki. Cesta bo dolga le okoli 3 km in bo precej krajša od dosedanjih cestnih povezav med Hrastnikom in Trbovljami. T.L. Uspešna akcija v Hrastniku V akciji zbiranja posebnih odpadkov, ki jo je Komunalno-stanovanjsko podjetje Hrastnik izvedlo že četrtič, so po podatkih Igorja Kovača s pomočjo premičnega zbiralnika zbrali 219 kilogramovodpadkov. Največ sc je nabralo akumulatorjev in baterij (za 182 kilogramov), 18 kilogramov je bilo pesticidov oz. ostankov škropiv, neuporabne kozmetike seje nabralo za sedem kilogramov, ostankov barv in lakov za šest, neuporabnih zdravil pa za pet kilogramov. A.H. Skrivnostne položnice Položnice, kijih zadnjih nekaj dni dobivajo občani v Trbovljah, so po odzivu sodeč povzročile precej razburjenja. Pod rubriko namen nakazila se namreč nahaja "skrivnostna" kratica NUSZ, ki je precej od približno 5400 lastnikov oz. najemnikov krajevne vesti « stanovanj, kolikor naj bi jih položnice prejelo dodatno, ne zna razvozljati. Na Upravi so povedali, da gre za plačilo akontacije za nadomestilo uporabe stavbnega zemljišča, ki so ga občani do 1. januarja letos plačevali v okviru mesečnih stanarin, po novem pa naj bi ga poravnali posebej - v obliki akontacije vsake tri mesece. Opozorili pašo tudi narok plačila: zaradi tehničnih težav so položnice namreč nekoliko zamud ile, tako daje rok s 1. marca prestavljen na 15. marec. AH. Valvazorjeva pot Ker se datum prvega pohoda o Valvazorjevi poli hitro bliža, so organizatorji sporočili še zadnje napotke pobudnikom. Start bo 20.3. od 8. do 9. u re pri Med ij skem gradu na Izlakah. Tam bodo pohodniki dobili posebno izkaznico in poravnali prijavnino. Pot bo označena s smerokazi, med potjo bodo pohodniki na petih postajah svoje izkaznice lahko tudi žigosali. Domačini bodo poskrbeli za domačo hrano in pijačo. Organizatorji pričakujejo, da bo večina pohodnikov prišla skozi čemšeniške vasi in zaselke na cilj na Prvinah do 13. ure. Takrat bo vse pohodnike pozdravil sam J V. Valvazor, ki bo svojo podobo posodil slovenskemu igralcu Romanu Končarju. Obiskovalci Valvazorjeve poti se bodo na Prvinah poveselili oh zvokih ansambla Interval. Čemšeničani pričakujejo obiskovalec iz vseh slovenskih krajev, predvsem pa iz. stare Ljubljane, Cerknice, Krškega in Litije, krajev torej, kjerje Valvazor živel in ustvarjal. Naj bo ta zapis hkrati vabilo bralcem Zasavca, da se z mnogo dobre volje 20. marca pridružijo prvim obiskovalcem Valvazorjeve poti od Izlak do Čemšcnika. T.S. Obrtniki proti šušmarjem Zagorska obrtna zbornica je z. okrog 280 člani med zasavskimi obrtnimi združenji med naj večjimi, v slovenskem merilu pa še vedno med najmanjšimi. Trenutno je med njimi največ avtoprevoznikov in trgovcev. Število obrtnikov se še posebej povečuje od leta 1989, zaradi vse manjšega zaposlovanja v družbenem sektorju oziroma zaradi številnih presežkov,katerih je tako kot po vsej Sloveniji vse več tudi v zagorski občini. Zagorski obrtniki se srečujejo s težavami, ki so znane obrtnikom tudi v drugih slovenskih občinah: od finančne nediscipline prek izgube trgov, visokih prispevkov na zaposlene do številnih blokad žiro računov in navsezadnje kopice šušmarjev, kjer je tudi občina nemočna. V zvezi z njimi so nekajkrat pisali na OZ Slovenije, naj ugotovi, kdo naj bi preganjal šušmarje. Dejstvo je, da gre za ljudi na čakanju, ki se ukvarjajo z. najrazličnejšimi posli, za kar ne plačujejo nobenih davščin niti prispevkov. Hkrati večina od njih odklanja vsako začasno ponujeno delo pri obrtnikih. AH. Srečanje starejših krajanov Osnovna organizacija RK in KS Franc Farčnik sta konec februarja v prostorih TEVČ Varnost pripravila srečanje krajanov starejših od 70 let. Kljub dežju, snežinkam in mrazu seje srečanja udeležilo več kot trideset vabljenih. Vse, ki se srečanja zaradi bolezni niso mogli udeležiti, bodo obiskali doma in jim izročili skromno darilo. Prav tako bodo obiskali vse, ki so v Domu starejših občanov Polde Eberl - Jamski na Izlakah. Posebej bodo s šopki obdarili najstarejše krajane, prispevala jih bo Cvetličarna Lavrač. Učenci GŠ Zagorje, Selški fantje ter harmonikarja Janez. Škrinjar in Anton Kropivšck so prekinili njihov vsakdan. Prireditev so pomagali pripraviti: Roman ?.crko (Merli), Piramida d.o.o., TefikMakica(Sadjein zelenjava), VIVA Zagorje, Cvetličarna Lavrač, Ržišnik Dušan (Bife Bols), avtoprevoznik Pregelj Mirko,Grabnar Anton (Kovinska galanterija), avtomehanik Matjan I Iribar,cvetličar Roman Kržišnik in kamnosek Anton Lozinšek. V.L. Mladi televizijci Vodstvo lokalne televizije Signal iz Litije je na seji 3. marca razpravljalo o možnosti vključevanja mladih talentov v njihovo društvo. Za začetek predlagajo krožek na OŠ za vse osnovnošolce, kijih to področje zanima. Pripravljeni so jim enkrat tedensko pomagati s praktičnim poukom. V enem mesecu bi tako zainteresirane učence usposobili, da bi za lokalno televizijo pripravljali nekajminutne informativno - zabavne oddaje iz šolskega življenja. M. S. Kmetije odprtih vrat Na sedežu KS Čemšenik bodo v teh dneh zbirali ponudbe tistih čemšeniških kmetij, ki vsak čas obiskovalcem lahko postrežejo z domačimi izdelki in pridelki ali pa pon udijo i zdelke domače obrti. Te kmetije se bodo imenovale kmetije odprtih vrat. Z njimi bodo izboljšali turistično ponudbo v kraju. Na videz majhen, pa vendar pomemben korak pri uveljavljanju turizma v Čem.šcniku in trženju za kmetijske proizvode kmetov. Na KS zbirajo prijave do konca tedna! T.S. Kuhinjski tečaj 8. marca popoldan je bil v čemšeniški šolski kuhinji gospodinjski tečaj, ki gaje vodil kuharski mojster Andrej Goljat, organizirala pa Kmetijska svetovalna služba zasavskih občin. Tečaj je bil v Čcmšcniku žedrugič. Tokrat so žene spoznale marsikakšno novo idejo pri pripravljanju narezkov, pa različne recepte francoskih solat, tatarskega bifteka. Predsednica Aktiva vaških žena Slavi Eakinje mojstra Goljata povabila, da pripravi naslednji tečaj, verjetno v aprilu, gospodinje pa bodo spoznavale skrivnosti slaščičarjev pri pripravljanju tort in podobnih slaščic. _ _ '/CAVC mmmm tofajevnc vesti S tirom v turizem Pred tednom jc bilo v Senovem zanimivo predavanje o tem, kaj vse je mogoče narediti z opuščenimi lokalnimi in rudniškimi železnicami. Predavanje so organizirali Delovna enota Rudnikov rjavega premoga Slovenije Senovo, Zavod republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine ter Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Predavatelj Tadej Brate, kije stroko vnjak za varstvo tehnične dediščine, je s primeri iz sveta pokazal, kako je z. opuščenim lahko dana nova vloga v turistični podobi kraja. Tudi v Zasavju še premoremo tire. morebitni obisk strokovnjaka pri nas pa bo morda vzbudil razmišljanja tudi o čem lepšem kot o odstranitvi teh prog. I.L. Gasilci brez denarja V svojih prostorih je imelo konec februarja gasilsko društvo Trbovlje - mesto svoj redni letni občni zbor. V preteklem letu je 76 elanov tega društva interveniralo pri 111 požarih, 12 vdorih vode, 7 pa je bilo lažnih alarmov. Zanimivo je. da je bila kar polovica vseh požarov gozdnih in vžigov v kontejnerjih, kar nedvomno kaže na malomaren odnos do okolice. Trboveljski gasilci so ugotavljali negativno finančno poslovanje društva zaradi primanjkljaja finančnih sredstev s strani občine, kot skoraj edinega vira financiranja. Iz nastale zagate so si elan i pomagali z opravljanjem servisne dejavnosti in s tem društvu priskrbeli kar 3095 vseli sredstev. V programu za leto 1993 se bodo poleg rednih del vključili v načrtovano reorganizacijo gasilskih društev v Gasilski zavod Trbovlje, ki bo združil vse gasilce v občini. Gasilci so pripravljeni delovali v nastalem zavodu, sprašujejo se le. če jim bo občina namenila dovolj sredstev vsaj za vzdrževanje tega. kar jim jc uspelo v preteklosti ustvariti. M.K. Mrliška vežica Krajani Izlak že nekaj mesecev lahko spremljajo gradnjo nadstreška mrliške vežice. Napobudo krajanov nameravajo tlakovati tudi dvorišče pred mrliško vežico, nabaviti ozvočenje in v zgradbi urediti manjšo čajno kuhinjo. Sredstva za gradnjo mrliške vežice so si krajani zagotovili z zadnjim samoprispevkom, problem pa je nastal s financiranjem dodatnih del. Na seji konec februarja so člani vodstva KS Izlake ugotovili primanjkljaj 3 milijonov tolarjev in tako sredstev za izvedbo dodatni del v blagajni KS ni. Predračunska vrednost dodatnih del je 500.000 tolarjev, ki bi jih po mnenju sveta KS najlažje zbrali s prispevkom krajanov, ki bi znašal 1000 tolarjev na gospodinjstvo. Tako bi s finančno pomočjo krajanov vsa dela dokončali do krajevnega praznika -18.maja, ko bi mrliško vežico uradno otvorili. M.K. Problemi z asfaltiranjem Prebivalci naselij Šemnik. Krače in Snručidol že nekaj let negodujejo nad slabo makadamsko cesto. 7. zadnjim samoprispevkom so se z Občino /.agorje in KS Izlake dogovorili o asfaltiranju omenjene ceste. Vse do pred nekaj mesecev si' sredstva zainteresiranih krajanov redno pritekala v krajevno blagajno. Problem jc nastal z objavo vesti na TV Slovenija, daje zagorska občina tako zadolžena, da 7 let ne bo mogla izvesti nobenih del. Resnica je nekoliko drugačna! Občina /agorje je namreč v svoj letni plan za leto 1993 vključila tudi lì naučila sredstva za asfaltiranje ceste Šemnik - Krače - Smučidol (40% sredstev nameni občina). Tudi KS Izlake planira izvedbo planiranih del. Problem jc tako le še pri zainteresiranih krajanih, ki svojih obveznosti ne poravnavajo več. Na zadnji seji je tako svet KS Izlake sprejel sklep o asfaltiranju samo tistih odsekov ceste, ki zadevajo krajane, ki bodo poravnali vse svoje obveznosti. M.K. Spet prosvetno društvo Po dol go letnem ku ltu mem zatišju so se krajani Partizanskega vrha zopet odločili, da ustanovijo svoje prosvetno društvo. Sicer je to društvo v preteklosti tam že obstajalo, a sčasoma so vsi pozabili nanj. V soboti, 27.februarja 1993 so imeli prvi sestanek v prostorih bivše osnovne šole na Partizanskem vrhu. Sklenili so, da morajo malce obnoviti dvorano, saj bi se le tako lahko v njej odvijale kakšne ku ltume prireditve, kar je bil seveda tudi namen ustanovitve društva. Pogovr je tekel tudi o tekmi smučarjev old-timerjev, ki naj bi bila letos že drugič, a jim letošnja zima dela precej problemov. Če ne bo šlo drugače bodo skušali domačini narediti umetni sneg. U.l. Tekmovanje klubov OZN Na hrastniški šoli so izvedli 1. marca prvo kolo kviz tekmovanja klubov()7.N. kijih po celi Sloveniji organizira Republiški cen ter klubov OZN /bralo seje pet ekip - iz.Celja. Hrastnika in Dola. Največ točk je dosegla ekipa z Dola. ki so jo sestavljali Uroš Bezgovšek, Iztok Klančarin Franci Jager, sedmošolci. Njihov mentorje Peter Šuštar, učitelj zemljepisa in zgodovine. F.M. Union Učenci Srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo Zagorje so bili povabljeni v ljubljansko pivovarno Union. Ogledali so si celoten postopek proizvodnje piva. Prostori so moderno opremljeni, celoten postopek nadzorujejo računalniško. Dolga leta so to delali v pivovarni ročno. Tudi steklenice polnijo avtomatsko. V eni uri napolnijo kar45.000 steklenic piva. Ogled vseh prostorov je bil zelo zanimiv in pester. Pivovarna Union je ena izmed treh evropskih pivovarn, ki imajo tudi svoj muzej. Tudi dijaki iz Zagorja so si ga natančno ogledali. V njem obiskovalci lahko vidijo, kako so proizvajali pivo v preteklosti. B.V. \z Se o odvezanih psih Sestavek "Srečo na vrvico!", objavljen v predzadnji številki Zasavca, je kot kaže naletel na vsestranski odmev. Precej občanov seje oglasilo po telefonu, nekaj pa nam je tudi osebno pripovedovalo o svojih zgodah in nezgodah s klateškimi psi. Vsi so se zavzemali za to, da tudi v prihodnje skušamo javno opozarjati na podobne pojave, zlasti če gre za pse, ki se zaganjajo ali celo napadajo šolarje in starejše občane. Iz omenjenih pogovorov s prizadetimi občani najbolj izstopata dva primera. Lastnik na Cankarjevem trgu ni ničesar ukrenil spričo pritožb sosedov, da njegov kosmatinec, velik volčjak nenehno nadletujc ljudi, se zaganja vanje in grozi otrokom. Šele, ko so zbrali podpise številnih okoliških stanovalcev, je moral pes, ve se kam... Pasji lastnik na [ioti k pokopališču kljub neštetim opozorilom noče in noče privezati svojega štirinožca. Njegovo vztrajno zatrjevanje, daje žival miroljubna, malokoga prepriča. Neverjetno, kolikšna jc njegova predrznost, lastnikova namreč, ko vendar vsak dan vidi, koliko ljudi prihaja in odhaja s pokopališča ali prihaja tam mimo na pot v Vine in nazaj. Zadnjič seje pes zapodil v starejšega občana, hujšega srčnega bolnika. Ker se jc zapodil vanj od zadaj, sc jc razumljivo še dosti bolj ustrašil, kot sicer. Žal lastniku psa niti na misel ni prišlo, da bi se prizadetemu mimoidočemu vsaj opravičil, kot je v navadi med omikanimi ljudmi. Kaj šele, da bi psa odpeljal kam stran, kjer ne bi več nadlegoval ljudi. Še bi lahko naštevali podobne primere pasjega nadlegovanja in nespametnega ravnanja njihovih lastnikov. Primere, ki so se žal končali tudi z. ugrizi, predvsem pa smrtnim strahom prizadetih. Resje skrajni čas, da medobčinske inšpekcijske službe premišljajo o nakupu posebnega pesjaka, kamor bodo pripeljali klateške in potepuške pse, pristojni organi pa ostreje ukrepali proti lastnikom psov, ki svojih živali nimajo privezanih. M.V. Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja bralcev o življenju An dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Posebej poudarjamo, da Je dolžina pisem omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo Opravljanje delovnih dolžnosti, "zafrkavanje ljudi", ali mogoče kaj drugega?... Ponedeljek kot ponedeljek. 1. marec, začetek novega delovnega tedna. Tako za rudarje, delavce Steklarne, kakor tudi za dijake, ki vsakojutro potujemo z različnimi prevoznimi sredstvi do svojih delovnih mest oz. svojih hravmov učenosti. Nič posebnega, boste rekli! Toda, če zjutraj premrazen čakaš na avtobus, misleč in upajoč, da bo pripeljal pravočasno, saj je to edina veza za vlak, ki pelje v Ljubljano nekaj minut čez pol šesto zjutraj, potem pa te voznik tega avtobusa "na marš" nažene v mrzlo noč, ti ne more biti vseeno. Sem dijak srednje lesarske šole v Ljubljani, končujem zadnji letnik. Kadar moram od doma že pred peto uro zjutraj, grem na avtobus nekaj minut čez peto. Ponavadi se vozim z Izletnikovim avtobusom, zakaterega imam tudi mesečno vozovnico, vendar moram do železniške postaje presedali. 'Pako sem se tokrat odločil, da grem na prvi avtobus, ki bo pripeljal. In res, stopil sem na delavski avtobus finite Integral Kum, ki pelje s Turja in ustavi tudi na Marnem. V žepu sem imel pripravljeno potrebno vsoto tolarjev, ki sem jo pomolil vozniku in ves premražen izjavil, kam bi se rad peljal. Ta pa me je nekam čudno pogledal in dejal: "Ti pase z mano ne boš vozil ! Dol!" Odšel sem z avtobusa, počakal drugega, vendar zamudil vlak in seveda pouk. /a to lahko pri nas dobiš ukor. Ostaja vprašanje zakaj? Včasih si skušam kakšen tolar zaslužiti tudi tako "po strani", da imam za čokolado, ki mi nadomešča cigarete, mamila in alkohol. Tako sem lansko leto temu vozniku avtobusa naredil 14 metrov zaključnih letev za ladijski pod. Delo sem mu računal 1.000 SI T, material sem plačal 1.000 SIT, skupaj torej 2.000 SIT. S ceno seveda ni bil zadovoljen, kar je tudi javno pokazal. Selc po nekaj mesecih, tako kot sem zgoraj napisal. Dragi bralci! Na kakšen način lahko delavec kvari ugled firme in zakaj!!! Janez Homšek, Kovk, Dol pri Hrastniku Spoštovani Vsem iskrene čestitke za dosedanjo vsebino in uspeh 14-dnevnika Zasavc in k odločitvi, da odslej le ta izhaja tedensko. Toplo vas pozdravljam, še posebej čestitke vašim delavkam in novinarkam ob letošnjem dnevu žena. Rudi Matko, Trbovlje MGRArlUJK ZVESTOBO Februarja in marca bo potekala v Zasavju velika Zasavčeva akcija, v kateri bomo predstavili Zasavca in izbrali nove naročnike časopisa, zakaj se ne bi na časopis, ki bo izhajal od marca naprej vask teden, naročili? Zakaj bi morali Zasavca vsak četrtek iskati pri prodajalcih, če vam ga lahko prinesejo na dom? In to 10 odstotkov ceneje. NE POZABITE, V ZASAVJU BOSTE BREZ ZASAVCA KOT V SAHARI BREZ VODE. BREZ HECA. Za naročnike (in tudi vse dosedanje) smo pripravili posebno nagradno igro, pri kateri so nam priskočili na pomoč sponzorji. Nagrade so privlačne. Izžrebali jih bomo na javni prireditvi, na kateri ne bo nikomur dolgčas. Prireditev nameravamo pripraviti konec marca. Do takrat torej poteka naša nagradna igra Zasavc nagrajuje ’ zveste. (e odslovite naših mladih prijateljev, ki vas bodo v naslednjih dneh obiskali. Z akcijo zbiranja novih naročnikov si bodo zasavski osnovnošolci, ali pa malo starejši, prislužili kakšen dodaten tolar za končni izlet ali drugo pametno naložbo. Torej - ZASAVCEM V BOLJŠE ZASAVJE. NAGRADE za zvestobo Zasavcu 1. Vrednostni bon v znesku 15.000 SIT: TAPI d.o.o., Kisovec 2. 1500kg cementa: ABC TEHNOHIT d.o.o., Trbovlje 3. Telefon Panasonic: EUROTRADE, Zagorje 4. Vrednostni bon v znesku 12.000 SIT: KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. najbolj Ne cx 5. Darilni paket v vrednosti 10.000 SIT: MERCATOR SPLOSNO TRGOVSKO PODJETJE d.o.o., Hrastnik 6. Vikend rent-a-car (škoda Favorit): RENT-A-CAR JUVAN, Zagorje 7. Vikend paket za 1 osebo in 2x5 kopanjv pokritem bazenu: MEDIJSKE TOPLICE d.d., Izlake 8-9. Vrednostni bon v znesku 8.000 SIT; Rotex črpalka: ROTEX d.o.o., Zagorje 10. 1000kg cementa: CEMENTARNA TRBOVLJE d.d., Trbovlje 11. Telefonski aparat Eta 811: PTT PODJETJE TRBOVLJE p.o., Trbovlje 12. Infra svetilka: ULTRA d.o.o., Kisovec 13. Stropna halogenska svetilka: SIJAJ HRASTNIK, Hrastnik 14. Darilni paket v vrednosti 5.000 SIT: TKI HRASTNIK, Hrastnik « O turizmu Hrastniški izvršni svet je na torkovi seji sklenil, da bodo tudi v tej zasavski občini izboljšali odnos do turizma, odpravili pomanjkljivosti, ki zavirajo njegov razvoj, izboljšali kakovost storitev in nasploh poskrbeli, da leto turizma, ki smo ga razglasili v Sloveniji za leto 1993/94, ne bi šlo mimo. Zato je sprejel občinski program za leto turizma, ki so ga pripravili v Turističnem društvu Hrastnik, izvajali pa ga bodo društva, organizacije, podjetja in zavodi. Začeli bodo že prihodnji mesec in sicer z akcijo očistimo okolje, glavne prireditve, s katerimi sc bodo vključili v regijsko akcijo, pa se bodo odvijale v toplejših mesecih. Tako bodo v začetku julija pripavili Noč ob Savi (srečanje pihalnih orkestrov od Litije do Krškega ob 140-letnici Rudarske godbe), poleti bodo potekale igre brez meja, v začetku septembra pa bo planinski maraton Gorc-Kopitnik-Gore. Sicer pa je na torkovi seji hrastniški izvršni svet med drugim obravnaval in sprejel zaključni račun občinskega proračuna za lansko leto in poročili o delu Med občinskega ja vnegapravobra-nilstva in Sodišča združenega dela v Ljubljani. Na dnevnem redu je bil tudi predlog za odprodajo VVO - vrtca center, v katerem zaradi manjšega števila otrok ne poteka več vzgojnovarstvena dejavnost. Ugotovil je, da zgradbe in funkcionalnega zemljišča, ki ji pripada, po ceni, kakršno so oblikovali na podlagi veljavne metodologije in znaša skoraj 22,8 milijona tolarjev, nebi nihče kupil. Zato je občinska vlada sklenila, da ga bodo oddali v najem. Še zlasti, ker gre za nepremičnino takorekoč v mestnem središču. Občinski oddelek za varstvookolja in urejanje prostora bo v mesecu dni določil, katere pogoje bodo morale izpolnjevati dejavnosti, ki bi jih bodoči najemniki lahko opravljali v objektu. Stane Šterbucl O stanovanjih in komunali Na 70. seji Izvršnega sveta občine Litija so prejšnji četrtek člani poslušali tudi direktorja Stanovanjsko komunalnega podjetja iz Litije Janeza Baša. Predstavil je delo podjetja v preteklem letu in nanizal nekaj načrtov za prihodnje leto. Janez Baš je predstavil podjetje tudi na petkovi tiskovni konferenci za novinarje. Povedal je, da se v tem času niso srečevali z večjimi problemi, le finančna pomoč bi bila dobrodošla. Če jo bodo dobili, še ne vedo. Litijsko občinsko vodstvo bo sklicevalo tiskovne konference odslej vsak petek. Kot je znano, so seje izvršnega sveta zaprte, zato so novinarji pogrešali informacije predvsem o delu izvršnega sveta. Na tiskovni konferenci soizvcdcli še bolj malo, upajo, da bo prihodnjič bolje. Zvedeli pa so, da so na seji IS dan prej obravnavali še poročilo o iz vedbi programa in finančnega načrta Sklada stavbnih zemljišč za preteklo leto, sklepali o ustanovitvi občinskih specializiranih enot za zaščito in reševanje v občini ter se pogovarjali o dokončanju nekaterih že začetih investicij. M. S. Kje so poslanci? Redko sc zgodi, da se seja skupščine začne ob določeni uri. Nekateri delegati radi zamujajo, kot da jim je všeč, da jih prisotni posebej opazijo. Drugi pa sploh ne prihajajo in povzročajo nesklepčnost. Telefonski pozivi so navadno uspešni, čas pa le terjajo in voljo tistih, ki imajo do parlamenta kulturen donos, tudi. Zato ni čudno, da delegatom, ki redno prihajajo na sejo, tudi prekipi. Na februarski skupščini so poslanci sprejeli pobudo delegatke v zboru združenegadela Zagorje Stanislave Flis, naj sekretariat skupšine v Zasavcu objavi spisek o udeležbi poslancev ter s tem obvesti o njihovem angažiranju volilce, katerih interese ti poslanci v parlamnetu zastopajo. Seznam že prijavljajo. I.L Gasilstvo gasilcem Doslej so v Zagorju servisiranje gasilskih aparatov opravljali pri Gasilskem društvu Zagorje -mesto. Pred kratkim pa so dobili konkurenco, za katero gasilci trdijo, da ji v državi ni primere. Pravijo, da pri hčeri RRPS to opravljajo nelojalno in po dumpinških cenah, kar jim je najbrž omogočila dobra roka Rudnika, kije zagotovil prostore, opremo, usposabljanje delavcev, nov avto. Poslanec občinske skupščine Janez Groboljšek je postavil delegatsko vprašanje, ali nameravajo v novem podjetju pri RRPS opravljati v tistih sredinah, kjer servisirajo gasilske aparate, tudi ostale ukrepe požarnega varstva ali pa bodo opravljali le dela, ki dajejo zaslužek. Vse ostalo pa naj zaradi lastnega zadovoljstva opravljajo kar gasilci... Odgovor RRPS naj bi bil znan sredi marca. I.L SKUPŠČINA OBČINE Zagorje ob Savi organizira brezplačno pomoč občanom pri izpolnjevanju obrazcev za prijavo dohodnine za leto 1992. Pomoč nudi v dneh od 16. do 19. in od 22. do 26.3.1993 od 12. do 17. ure v Zeleni garderobi Delavskega doma v Zagorju. Usluge bo nudilo podjetje ORIA Zagorje. SKUPŠČINA OBČINE ZAGOiyE Koliko Zagorjanov? Ugibanja, koliko bo štela občina Zagorje prebivalcev čez sedem let (2000), kljub nekaterim poskusom strokovnega izračuna, ne morejo dati natančnega odgovora. Ciljna projekcija števila prebivalcev, kije bila objavljena v dolgoročnem razvojnem načrtu iz januarja 1985, daje naslednje možnosti: če se vzame v poštev zmerna koncentracija, naj bi leta 2000 občina (če bo takrat še sploh takšna, kot je zdaj) dosegla 18.078 prebivalcev. Indeks rasti po vseh treh različicah se vrti od 110 do 113. V zadnjem času je vendarle prišlo do nekaterih sprememb tudi na tem področju. Naravna in selitvena gibanja ter rast prebivalsta utrjuje prepričanje, da ni stvarno pričakovati, da bi število ljudi v občini leta 2000 preseglo 18.000. Za izračun je bil vzet čas od 1980 do 1987. Absolutni prirastek prebi valstvaje 602, povprečni prerastek je 86 prebivalcev na leto; zmanjšanje natalitete od 1,7 odstotka leta 1980 na 1,4 odstotka leta 1987, rahlo povečanje smrtnosti, migracije (lani in letos zaradi beguncev nekoliko spremenjena) in upadanje gospodarske moči občine vpliva na zmanjševanje ras ti prebi valstva. Najbolj se padec gospodarske moči pozna v rudniku rjavega premoga. Sredi 60 let je bilo v njem zaposlenih 1.760 ljudi; obseg gospodarjenja je takrat znašal 680.000 ton premoga na leto. Leta 1990 je kolektiv štel še blizu 900 ljudi, danes jih menda šteje le še C kšefti Rdeče številke Zasavsko gospodarstvoje resno bolno. Tako zelo, da mu v celoti ni več prav pomoči. Zato ne bomo smeli biti preveč presenečeni, če bomo letos doživljali veliko novih preizkušenj. Po predhodnih, še nepopolnih podatkih znašajo izgube 1967 milijonov tolaijev. Rdeče številke izkazuje 74pravnih oseb; med njimi je tudi kar nekaj zasebnih podjetij, saj tudi njim ni prizanešeno. Kot družbena bodo morala korenito spremeniti ali izboljšati svoje poslovanje, če se bodo želala izkopati iz zagat. Od vseh zaposlenih v gospodarstvu, konec leta jih je bilo 13.098. je delalo z izgubo 8092 ljudi, naddva milijona izgub pa je izkazalo veliko pravnih oseb, ki zaposlujejo skoraj 8.000 ljudi. Te številke dokazuje, daje komaj 5.000 zaposlenih delalo lani brez rdečih številk, kar je, razumljivo, daleč neugodnejši rezultat v primerjavi s prejšnj imi leti. Resda odpade malodane polovico izgub na rudnike, kar je konstanten pojav, ki ga zasledujemo že najmanj petnajst let; žal pa so se med to druščino znašla tudi podjetja, ki so vsaj doslej kolikor toliko uspešno poslovala. Čeprav gre za predhodne podatke, ni dosti upanja, da jih bodo po končani anal izi zaklj učn ih računov zamenjale manjše številke. Dosedanja praksa namreč kaže, da so se predhodni podatki največkrat ujemali s končnimi. Vsekakor bodo lanske izgube pomembna tematika nadaljnega ukrepanja v prizadetih podjetjih. M.V. Nelikvidnost Neustrezna plačilna spodobnost tare kar precej zasavskih podjetij, med njimi še posebej nekatere večje kolektive. Konec prej šnj ega meseca so znašale blokade vseh prizadetih podjetij 820 milijonov tolarjev. To so veliki dcnaiji, ki bi jih nujno potrebovali za kolikor toliko nemoteno poslovanje. Blokirane žiro račune je imelo 39 podjetij, od tega 21 zasebnih. Slednje dokazuje, da so vse bolj ranljiva tudi zasebna podjetja, ki delijo usodo družbenih. Kar 73 odstotkov vsega blokiranega denaija odpade na rudnike rjavega premoga. M.V. Težave v Nemčiji V Nemčiji jim gre zadnji čas precej za nohte v razvoj u vsakdan-jega gospodarjenja in poslovanja. Vzroki za to tičijo v vzhodnem delu države, kjer privatizacija podjetij poteka sila počasi, za sanacijo pa bo potrebnih več deset miljard nemških mark. To je eden izmed poglavitnih vzrokov, da ostaja Nemčija letos edina med državami, članicami EGS, ki je načrtovalo ničelno rast gospodarjenja ali pa naj bi ta znašala komajda 0,3 odstotka. Med ukrepi, sprejetimi ob začetku leta, so se znašli tudi sprejetje takoimenovanih omejitvenih mer v zvezi z zaposlovanjem tujih delavcev. Gre pravzaprav za nov režim pridobivanja delovnih dovoljenj v Nemčiji na podlagi že dodeljenih kontingentov. Znano je, da ima Slovenija na podlagi meddržavnega sporazuma z Nemčijo kontingent 1000delovnih dovoljenj, iz nekdanjega jugoslovanskega kontingenta, ki je znašal 9000dovoljenj, pa imajo naša gradbena podjetja ta trenutek okoli 2300 takoimenovanih detašmajev. Vsa naša gradbena podjetja morajo do konca tega meseca dostaviti ministrstvu za delo nove podatke, na podlagi katerih bodo določili nov kontingent. Še to: v prihodnje naša podjetja ne bodo mogla v Nemčiji delati s tujo delovno silo (z državljani nekdanjih jugoslovanskih republik), po drugi plati pa stari jugoslovanski potni listi izdani v Slovenij i ne bodo več podaljševani pri nas, ker je njihova veljavnost že potekla. Vsekakor bo pri vsem prizadeto tudi naše lokalno gospodarstvo. Zvedeli smo, da prejšnji mesec Rudisovetnu predstavniku v Berlinu ni bilo mogoče dobiti niti enega novega dovoljenja za delo, s podobnimi težavami pa se ubada tudi RGD. M.V. Produktivnost Dosedanje raziskave o konkurenčnih prednostih našega gospodarstva potrjujejo staro pravilo, da še imamo nekaj prednosti v primerjavi z vzhodnoevropskimi deželami. Primerjava z zahodnoevropskimi podjetji pa kaže dokajšnjo revščino, saj obstaja občutna razlika v produktivnosti. Zmanjševatijobo mogoče edinole z dosti večjo izdelavo in prodajo oz. z nadaljnjim zmanjševanjem zaposlenosti. Posamične raziskave so pokazale, da bi morala nekatera podjetja zmanjšati stalež zaposlenih za več kot polovico in s preostalimi zaposlenimi narediti prav toliko, kot prej. V Zasavju so res v minulem poldrugem letu malodane vsepovsod rahlo večali produktivnost, vendar so razlike med podjetji in panogami. V vrh se nedvomno uvršča izlaški Elektroelement. Njegova rast produktivnosti lani znaša polnih 8 odstotkov, kar jo uvršča med organizacije, ki so najboljše na tempodročju. Dašo pri temuspeli, so morali zelo veliko storiti. O tem so med drugim spregovorili na takoimenovani strateški konferenci podjetja, kjer so sprejeli vrsto napotil za letošnje poslovanje. V zvezi z zasavsko produktivnostjo še to: marsikje so se že načrtno lotili številnih ukrepov za doseganje večje produktivnosti; dobro vedo, da so zdaj edine prednosti, ki jih še imamo v primerjavi z drugimi gospodarstvi, razmeroma poceni delovna sila, kar pa zadnji čas ne drži več; plače so se namreč povečale, ne da bi za to dosegali boljše in večje delovne učinke, večji dohodek in profit. M.V. Protest Tudi zasavski OS Zveze svobodnih sindikatov Slovenije se pridružuje tistim, ki odločno zavračajo administrativno urejanje plač. Zahtevajo, da umaknejo zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač in uresničijo Aneks k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. V sporočilu, ki so ga poslali državnem zboru, so zapisali, da je zakon povzročil med zaposlenimi in upokojenci v Zasavju veliko razburjenje in socialni nemir. Sindikalni zaupniki so se množično udeležili nadaljevanja izredne konference ZSSS pretekli torek. M.P. DOHODNINA Republiška uprava za javne prihodke, izpostave Hrastnik. Trbovlje. Zagorje obveščajo občane, da poteka sprejem napovedi za odmero dohodnine za leto 1992 v rednem delovnem času - vsak delavnik od 7.-15. ure (sreda od 7.-17.ure) v prostorih izpostav: v Hrastniku na Cesti 1. maja 56 (bivša pošta pri križišču), v Trbovljah na Ulici 1. junija 36 (bivša stanovanjska skupnost), v Zagorju v prostorih občine. Sprejem napovedi bo po 8.3. 1993 tudi v podaljšanem delovnem času in sicer; od 8. do 12.3 od 7.-18. ure, od 15. do 19.3. od 7.-18. ure, od 22. do 26.3. od 7.-20. ure. V soboto, 27.3. bodo sprejemali napoved od 8.-18. ure, v nedeljo, 28.3. od 8.-12. ure, od 29.-31.3. pa od 7.-20. ure. Izognite se gneči zadnje dni v prostorih uprav in oddajte napovedi za dohodnino čimprej. p 1 POGLED nega parketa Markova planina Preddevalvacijski čas Očitno se začenjajo spet preddevalvacijska pričakovanja ozi roma ugibanja o tem, kje se bodo ustavili valutni tečaji. Prvi znanilci drsenja tečaja tolarja so bili tečaji za odkup in prodajo deviz podjetij, sledili pa so menjalniški tečaji in seveda tudi uradni tečaj Banke Slovenije. Vsi ti trendi delujejo tudi na tečaje vrednostnih papirjev. Ljubljanska borza je svojo veliko ekspanzijo poslovanja namreč gradila predvsem na spremembah tečajev valut, ker so pač obveznice nominirane v DEM in pomeni vsaka sprememba (znižanje) tečaja tolarja avtomatsko zvišanje vrednosti teh papirjev. Sicer je to specifični pojav, ki ni značilnost ostalih svetovnih borz, kjer vladajo stabilni tečaji vedut. Pa vendar je res, da je na naši borzi največji promet običajno ob pričakovanju sprememb tečaja tolarja oziroma ob njegovem drsenju. Najboljša indikatorja teh razmer sta oba državna papirja, obveznici RSLl in RSL2. Potem, ko seje država zadnje čase trudila z vsemi močmi dvigniti tečaj "dvojke " preko 90, so devalvacijska pričakovanja to v trenutku opravila! RSL2 se je povzpela na 93,4 in tudi RSLl, ki je spravljala v obup investitorje s tečaji okrog 110, je porasla najprej na 113, potem pa že kar na zavidljivo visok tečaj 116, 4. Vendar so že na naslednjem borznem sestanku tečaji vrednostnih papirjev pristali na normalnem nivoju. Mnenja o pretiranem naraščanju tečaja "dvojke" so se potrdila in RSL2 je najprej padla na nivo 93, kasneje pa celo tja do 92,8. RSLl je pristala na 115,8, kar je seveda tudi posledica umiritve deviznega trga. Čeprav so nekatere izjave vodilnih občinskih mož iz Zagorja delovale kot hladna prha na trg vrednostnih papirjev, se, hvala bogu, še ni zgodilo nič pretresljivega s tečajem obveznic občine Zagorje. Še vedno se precej trguje z njimi, tečaj pa ostaja na nivoju 76,8. Preddevalvacijska evforija dviganja tečajev obveznic se torej očitno umirja ter prehajamo spet v obdobje bolj stabilnih tečajev ter umirjenega trgovanja na borzi. Milan Povirk Se dnevi zagorski separaciji iztekajo? Po odločbi sanitamegainšpektorjabi moralo biti tako. Po pritožbi Rudnika bi moralo biti drugače. Po zdravi logiki bi moralo sploh biti drugače. Vprašanj, ki se ob tem odpirajo, ni ne konca ne kraja. Očitno pa je nekaj - v Zasavju še vedno vlečemo staro knapovsko dediščino, ki se je ne bomo zlepa otresli. Pa ne le po svoji krivdi. V zagorsko separacijo so pred nekaj leti vložili lepe denarce. Pa se je zamenjal sistem, pa je bila komanda druga. Podobno, kot že tolikokrat, ko gre za premogovništvo. Nekaj časa so bili knapi zlati in smo jih nosili po rokah, drugič spet niso bili vredni počenega groša. Energetska politika se je spreminjala z vetrom. Pa smo vlagali denarje in se prepričevali o gradnji velike TE-TO 3. Pa je prišla nova metla in velika elektrarna ni bila več potrebna. Pa so rekli, da bodo raje naredili čistilne naprave na obstoječi blok. Pa kaže, da tudi tega ne bo. Pa bodo jutri rekli, da bi bilo vseeno dobro razmisliti o novem porabniku trboveljskega in hrastniškega premoga. Pa ... V nedogled tako. Energetska politika je pač taka. Nepredvidljiva. In zato je tudi izjemno draga. Le poglejmo. V Zagorju so vložili denar v posodobitev separacije, kjer separirajo zagorski premog. Ob tem se je že takrat vedelo, da suho ne bodo mogli separirati vsega premoga. Torej ostane tudi mokro separiranje, kjer pa ostaja onesnažena voda, ki seveda krasi Medijo in naprej Savo. Že takrat se je vedelo, da bo treba Savo v nekaj letih očistiti zaradi hidroelektrarn. Nekoordinacija? Nevednost? Čisto sprenevedanje? To je le en primer, v Zasavju bi lahko našteli še precej podobnih. Kaj sedaj? Če bodo inšpektorji dosledni, bi morala separacija prenehati z mokrim separiranjem 1. aprila. Na separaciji seveda stavijo na pregovorno nedoslednost inšpekcij. In bi radi separi rali vsaj še toliko časa. dokler bodo kopali premog v 'Zagorju (do leta 2000). To pomeni do leta 2000 tudi onesnaženo Medijo in Savo zaradi mokrega separiranja. Kar seveda ne gre. Že zaradi Vrhovega ne. Bodo torej morali na Rudniku odpustiti 80 zaposlenih na separaciji? Nekaj bi jih rešili s prekvalifikacijo, nekatere ne, pravijo odgovorni. Je to le izsiljevanje ali resnica. Verjetno vsakega po malem. Vsekakor bi pomenila ustavitev mokrega separiranja hitrejše hiranje zagorskega rudnika, saj je vprašljivo, koliko časa bi prenašali vožnjo premoga iz Zagorja na trboveljsko separacijo. Po cestah ali po železnici, vseeno. Zdi se, da je oblast v Ljubljani spet enkrat elegantno pretentala zasavsko provinco. Če je odločba inšpekcije res posledica "ukaza" bivšega energetskega ministra, je seveda najmanj, kar bi isti minister lahko naredil za "svoje" premogovnike, da bi določiljasno strategijo razvoja in zapiranja posameznih rudnikov. Pametno, ne takšno, kot smo ji priča sedaj. Ko vsak pač lula, kakor mu veter nese. Marko Planinc ’J&Xc Lepa je naša dežela! - imamo navado reči samim sebi, prijateljem ali tujcem, pri tem pa nas del zadovoljivo bahaškega ponosa upravičeno greje. Vemo, da govorimo resnico. Marje potrebno še koga prepričevati o tem, kar vsi vemo in čutimo? Morda. Morda ponavljamo to hvalo za predniki, za drugimi, ker nam to godi, vendar poznati in spoznati vse to bogastvo pomeni biti sam bogat. In v mozaik zakladov seje vpisalo tudi geometrično središče Slovenije v Spodnji Slivni nad Vačami. Projekt Vače 81 Projekt Vače 81, kot so ga poimenovali, je bil zasnovan julija 1981. Devet članov sedanjega izvršnega odbora se ves čas neutrudno prizadeva za uresničevanje zastavljenih ciljev in želja. Z namenom, da območje prazgodovinskih Vač in Geometričnega središča Slovenije poživijo in odkrijejo delovnim ljudem znamenitosti, posebnosti in aktivnosti teh krajev. Projekt je izdelal Peter Svetik. V letih od ideje so opravili vsa strokovna dela izračuna in zakoličbe težišča Slovenije, postavili obeležje GEOSS-a, organizirali in izvedli kulturni program ob otvoritvi obeležja 4. julija, namestili posebne informacijske table pri dostopih k Vačam in na GEOSS, oblikovali vrsto značk, prospektov in razglednic, ustanovili turistično društvo na Vačah ter organizirali letne mladinske arheološke tedne. Vse večji obisk Vač, Klenika in Spodnje Slivne potrjuje upravičenost njihovih prizadevanj. Zadovoljstvo obiskovalcev, ki sc tu naužijejo naravnih lepot in svežega zraka, se duhovno obogatijo, odpočijejo ali rekreirajo, pa jim vliva novih moči za nadaljne delo. Vodja projekta Vače 81 Peter Svetikje povedal : "Če se malo ozremo v preteklost, bi lahko reki i, da smo s svoj im delom zelo zadovoljni. Ni minilo leto, da ne bi bilo tu kaj novega. Ko meje takratni župan Jože Drnovšek povabil k sodelovanju, o Vačah nisem kaj dosti vedel. Začel sem pregledovati ustrezno literaturo, se pogovarjati z domačini in zadeva meje hitro navdušila. Takrat je tudi nastala zasnova tega daljšega projekta. Videl sem združitev duhovnih vrednot s športno rekreativnimi in turističnimi. V tem predelu sem videl košček slovenske zemlje, ki ima to značilnost, daje v središču Slovenije in da ima vrsto izjemnih kvalitet, ki jih je vredno predstaviti širši slovenski javnosti. Na tako majhnem koščku zemlje je redkokje skoncentriranih toliko duhovnih, naravnih, sakralnih, zgodovinskih in arheoloških vrednot kot tu v središču Slovenije." Svoje delo je projekt Vače 81 opravljal hitro, kvalitetno in dosledno. Veliko je različni h mnenj i n želj a, ki j ih s parne tn imi pogovori in strokovnimi posveti pripeljejo tako daleč, da postanejo resničmost. Pa vendar še zdaleč ni vse dorečeno. In kako naprej? Predvidevajo, da bodo nadaljevali s takoimenovano formo vivo, ki bi jo zaključili tam, kjer je bila najdena sitatila. Na Zg. Slivni bi radi postavili razgledni stolp, kjer bi se Slovenija odprla na vse štiri strani neba. Pod streho bi radi spravili zbirke v kulturnem domu GEOSS in izdali nov vodnik za vse, ki tega okoliša še ne poznajo, je povedal predsednik projekta Jože Drnovšek. Geoss GEOSS - naš ponos Dobro leto po zasnovi projekta Vače 81 smo torej Slovenci dobil i Geometrično središče svoje republike, ki je v neposredni bližini svetovno znanih Vač, natančneje 250 metrov južno od vasice Sp. Slivna. Svečana otvoritev obeležja je bila 4. julija 1982, za dan borca, kar sovpada s praznikom KS Vače. Tedaj je bilo " srce " naše republike tudi uradno izročeno svojemu namenu. Litijski odgovorni si prizadevajo, da bi ( 1E( )SS resnično zaživel. Ni vse, če so zadeve jasne le na papirju, če obeležje stoji in če Slovenci vemo, da imamosvojc središče. Treba mu je vdahniti življenje, mora se nekaj dogajati, da pride v zavest ljudi in postane tradicija. In so začeli z akcijami. Kar nekaj jih je steklo, več ali manj uspešnih. Ena prvih je bila proslavljanje slovenskega kulturnega 2\>\yc X * *v' U , lil m M Vače praznika. Vsako leto se zberejo ljudje na prvo nedeljo okrog 8. februarja, v soncu, dežju ali snegu, vreme sploh ni pomembno. Važno je, da se zberejo, da prisluhnejo slavnostnemu govorniku in slovenski besedi. Govorjeni ali zapeti. 1'udi športniki so sprejeli to točko za svojo. Tako se pomerijo na vsakoletnem kolesarskem vzponu na GEOSS, naduatlonu in še bi se kaj našlo. Omeniti velja tudi tekmovanje harmonikarjev, družinskih pevcev, pa srečanje pobratenih KS iz Vač in Ljubljane. "Kronanje" l isto, kar naj bi bilo krona vseh teh druženj, kar naj bi Slovencem v nekem smislu nadomestilo inavguralnc slovesnosti, ki smo jih nekoč že imeli, listo bo treba še ustvariti, so si rekli. In tudi tu zavihali rokave. Litijski župan Mirko Kaplja si przadeva, da bi GEOSS postal tudi protokolarni objekt, kamorbi prihajali državniki, ki obiskujejo našo državo. Tako je predlani obrambni minister Janez Janša že sprejel v Spodnji Slivni madžarskega kolega, ki se kar ni mogel načuditi lepoti te pokrajine in gostoljubnosti ljudi. Se zlasti so ga zanimale etnografske posebnosti. V tem kraju so se zbrali tudi slovenski župani iz domovine in zamejstva in odkrili posebno obeležje z napisom: živimo in gospodarimo na svoji zemlji. Vrh vseh teh državniških in protokolarnih slovesnosti je bila gotovo svečana proglasitev predsednika Predsedstva republike Slovenije leta 1990. Poleg predsednika in članov vlade so se je udeležili številni predstavniki tujih dežel ter mnogi kulturni in znanstveni delavci iz domovine in drugod. Bilo je lepo, še posebej po uradnem protokolarnem delu, ko seje pod bližnjim kozolcem oglasila slovenska pesem, in ji je pritegnil tudi predsednik Kučan. Decembra lani je bil Milan Kučan iz voljen za prvega predsednika Republike Slovenije in v Litiji so sc odločili. Svečana proglasitev se sicer izvede v parlamentu, ampak predsednika je treba predstaviti tudi v srcu Slovenije, in to vsem Slovencem doma in v tujini. Pri obeležju, ki naj v prihodnje še bolj druži vse ljudi dobre volje. Kdaj se bo to zgodilo, se sprašujejo ljudje. Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da svečana predstavitev predsednika republike bo, in to najbrž v mesecu maju, ko bodi) združili v sklop prireditev še nekatere druge akcije in manifestacije. V tem letu sc, kot vemo, spominjamo 300 - letnice smrti J. V. Valvasorja, zato bodo povezali prireditve na Bogcnšperku s prireditvijo na GLOSS-u. l am se bodo zbrali slovenski župani, še kaj imenitnega se bo našlo... V Litiji že dela posebna skupina, ki mora pripravili marsikaj, kar k laki prireditvi sodi. Litijski župan, kije duša in motor vseh teh razmišljanj, je trdno prepričan, da bo prireditev uspela in da se bo končno zasidrala v naših razmišljanjih in pričakovanjih. ( eprav podpore, kot bi si želeli, še vedno nima. Predvsem pri odgovornih v republiki in njenem protokolu. Obljube so dane, tudi nekateri ministri so obljubili pomoč in ni šment, da v tem ne bi uspeli. GEOSS tako mora dobiti novo funkcijo, saj ima za to vse pogoje. Znamenitosti Kdor vsaj malo pozna zgodovino Vač, ve, da niso znane le po Geoss-u in njegovi okolici, pač pa tudi po mnogih zgodovinskih in kulturnih znamenitostih. Med drugim hranijo v šolskem arhivu originalno listino s podpisom cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II. Pripovedi nekaterih starejših Vačanov izpričujejo, daje bilo v zadnjih 75. letih kulturno življenje na Vačah zelo živahno in plodno. Vsako leto oktobra potekajo kulturni dnevi, ob kulturnem prazniku se v OŠ pogovarjajo z najbolj znanimi slovenskimi kulturnimi in političnimi delavci, nekaj let tu delujeta tudi igralska skupina GEOSS in moški pevski zbor Lipa. Na Vačah seje rodilo mnogo pomembnih Slovencev, ki so zlasti na kulturnem področju zapustili nepozabno dediščino. To so magister modroslovja Matija I Ivalc, reformator slovenskega knjižnega jezika Matevž Ravnikar, slovenski komponist dr. Anton Lajovic ter pedagoška pisatelja in publicista Ivan Grilc in Jemej Ravnikar. Hišo, v kateri sta bila rojena Matevž Ravnikar in dr. Anton Lajovic je Projekt Vače 81 preuredil v muzejske prostore. Znamenita izkopanina na Vačah in sploh na Slovenskem pa je vsem poznana Vaška situla. Izkopal jo je kmet Janez Grilc s Klenika. Situla je izdelana iz bronaste pločevine. Originalno halštatsko umetnino hrani Narodni muzej, v samem Kleniku pa je na ogled povečana kopij a. Kdorkolibi si želel natančneje ogledati zgodovinske Vače in GEOSS, se lahko oglasi v OŠ na Vačah. Tam deluje turistični krožek, ki ga vodi učiteljica Milka Rogelj in z veseljem vam bodo razkrili skrite kotičke bogatega mozaika slovenske dediščine, ki ga zaznamujejo Vače. Domačini so na svoj kraj močno ponosni. Ne le zato, ker so doma v središču Slovenije in ker je zdaj njihov kraj znan širom naše domovine, pač pa zato, ker so tu doma njihovi spomini. Spomini, ki so zapečateni globoko v srcu in ki jih vedno znova radi obujajo. Tu živijo, delajo in družno premagujejo bremena sedanjega časa. Zase in za svoje najbližje. To je njihovo pravilo in nikoli ga ne bodo spremenili. Maja Sevljak Foto: Karolina Šušteršič Aloj/. Jeraj, diplomirani inženir arhitekture, član trboveljske Narodnodemokratske stranke in v letu 90 kandidat /a trboveljskega župana, je eden tistih poslancev v trboveljski občinski skupščini, ki si ga človek - hotel to ali ne - mora zapomniti. Skorajda je namreč ni zadeve na dnevnem redu, v zvezi s katero se ne bi oglasil. Verjetno dokaz za to, da skupščinsko gradivo vsekakor pretehta do obisti, kar je, kot je občutiti na sejah občinskih skupščin, sicer redka lastnost. Sam pa pravi, daje posledica oz. plod dvanajstih let dela v republiški upravi in štirih let, prebitih v občinski upravi. Njegove besede največkrat zvenijo kritično, včasih upravičeno, drugič spet ne, pa tudi preroško. Kot seje zgodilo tudi v primeru občinskih obveznic. Vse od leta 91 je namreč opozarjal na pasti, ki naj bi jih (in ki sojih že, kot seje izkazalo januarja letos) prinesle nesrečne obveznice občini. Ste poslance, kije že od vsega začetka stalno in glasno opozarjal kolege v skupščinskih klopeh in občinsko oblast, da bo pri projektu obveznic kratko potegnila občina. Zakaj mislite, da jih tedaj niste uspeli prepričati? Moram reči, da sem bil tudi sam za izdajoobčinskih obveznic-ob pretpostavki, da bo denar namenjen za razvoj S IT, Iskre - Polprevodniki Ipoza, drobnega gospodarstva, ekologije in razširitve infrastrukturnih problemov, kijih imamo v občini. Tako je bilo tudi prikazano nam poslancem. Ko pasem ugotovil, daje za to sorazmerno dobro potezo še druga režija, za katero nismo vedeli in daje bila to le igra mačke z nevedno miško, je postala zadeva silno zanimiva. Zaradi skrivalnic, ki sosejih posluževali v Izvršnem svetu ter Predsedstvu skupščine, z zavajanjem javnosti, nas poslancev in zaradi umazanih iger sem s problematiko začel ukvarjati bolj poglobljeno. Prepričati poslance, ki se s to zadevo ne želijo obremenjevati, pa je že vprašanje, ki zadeva na način dela v preteklem obdobju. Še vedno smo prepričani, daje poslanec samo figura za dviganje rok brez odgovornosti. Načelno je to še vedno res, je pa žalostno. Trošiti čas za prisostvovanje sejam skupščine brez glave pa lahko ocenim kot normalno dejanje. Še posebno, ker ta vlada ni dokazala, da si zasluži tako zaupanje. Ker pa sva že pri odgovornosti, lahko ugotovim tudi, da poslancev za taka dejanja ne obtožujem. Kriva za razpad proračuna je občinska vlada skupno s predsedstvom skupščine zaradi nestrokovnosti in zavajanja dejstev. Tu je vir zla. Tu se rodijo ideje, ki so proti našemu narodu. Kakšen hi moral po vašem torej bili poslanec? In kakšna naj bi bila skupščina? Nad mnogimi poslanci sem razočaran. Bili so prepričani, da bo tako, kot je bilo. Toda to ni res in sprijazniti se moramo z ugotovitvijo, da ne more biti poslanec tisti, ki ga ta amaterska vloga ne zanima ali da za to delo nima ne časa ne volje. Sam sem vlogo poslanca in z njo odgovornost vzel resno. Morda preveč resno, kar se vidi po reakcijah tistih poslancev, ki gradiva niti ne vidijo, kaj šele preberejo, dokler se ne prične razprava v skupščini. Tudi posvetujejo sc ne s svojo bazo, ki jih je izvolila. Res pa je tudi, da jih baza ne kliče na odgovornost. Začaran krog torej. Čeprav je neresnost poslancev eno. Še opravičljivo. Bolj resno je vprašanje okrog Predsedstva skupščine, izvršnega sveta in strokovnih služb. Menim, da bi na teh področjih imeli kaj narediti, spremeniti... Ni pa volje. Je le tandem, usklajen pri zavajanju, nedelu in neodgovornosti. To znamo! Tega smo se učili vseh 50 let na zaprtih (klanovskih) sejah. Naj navedem samo en primer. Mi v Narodnodcmokratski stranki smo zaupali županu. Celo predlagali smo, da komisijo skupščine za trošenje obveznic vodi sam predsednik in da bo o tem obveščal skupščino korektno in kot nekdanji direktor Ljubljanske banke tudi strokovno. Rezultat je ravno obraten ! Je skupščina torej brez moči? Skupščina pa naj bi imela svojo moč in vpliv. Naša ga nima! Vzrok je v ugotovitvi, ki sem jo navedel prej, in pa v načinu prejšnjih občinskih volitev. Resno so tedaj kandidirali samo Zveza komunistov, sindikati in Socialistična zveza. Koga in zakaj, pa ni potrebno razpravljati. ljubljanska banka, za katero ste vi ves čas trdili, da jo bo občina s projektom obveznic sanirala, še zdaj - po bankrotu - trdi, da to ni res. Hkrati pa je ena tistih slovenskih bank, ki je državi v sklopu sanacije bank ne bo potrebno sanirati. c Odgovor je v bistvu nakazan že z vprašanjem. Tu bi omenil samo to, da ne bom predolg, da je gospod Zdenko Fritz boljši direktor Ljubljanske banke Trbovlje, kot je bil prejšnji. Čestitam. Pa sc sliši po kuloaijih, da nimamo nikogar, ki bi znal in zmogel sanirati občino. Kako smo naivni. Kako bi vprašanje 1000 delov nih mest v Strojegradnji in Iskri reševali vi? Da bo ohranjanje delovnih mest težavno, je ugotovila republiška vlada in zato sprejela zakon o moratoriju na stečaje. Težko je biti v svetu konkurenčen, če imamo za eno delovno mesto tri zaposlene. Takšno pretirano zaposlovanje je bil beg pred realnostjo, ki nas je dohitela nepripravljene. Tudi na razpad Jugoslavije nismo bili pripravljeni. Zato bose nekoliko problemov in tragedij tako družbenih kot osebnih. Tovarne, kijih omenjate, na žalost ni sanirala ne občina ne banka. Sanirale so se same v mejah mogočega in realnega. Tako banke kot občina in drugi upniki so sanirali le prejšnje dolgove teh tovarn, za kar so bili pa tako ali tako krivi. S čim? S tem, ko so tako dolgo dajali izredno neugodne kredite za preživetje. To je bila politična logika, ne gospodarska. Nove tovarne za svoj zagon, razvoj, ohranjanje delovnih mest niso dobile prav ničesar. Celo nasprotno, ogromna sredstva so se porabila, okrog 25 mio DEM, za pokrivanje prejšnjih izgub, katerih avtorje bila zopet banka. Nisem mogel dobiti podatka, koliko je bila S IT dolžna ob stečaju. Mislim na realni dolg in na obresti. Govori se o 22 mio DEM in da so bile obresti višje od glavnice!? To je bil pač divji sistem. In tak je še vedno. Zakaj pa gospodje, ki to trdijo, ne povedo, koliko sredstev je prišlo za ponovno zaposlitev delavcev v Strojegradnji, Iskri Semicon in kam so bila vložena. Občinsko vodstvo išče opravičila za grobe napake pač tam, kjer se ljudje najmanj spoznamo in kar politično najgloblje prodre v zavest delavcev, ki so še zaposleni v teh tovarnah. Resnica je namreč malo drugačna. In če bodo s to lažno propagando še nadaljevali, se bodo nezaposleni v občini /brali pred občinsko zgradbo in začeli moliti za rešitelje. Sle tudi eden petih poslancev, ki so zahtevali glasovanje o zaupnici vladi in ki pri tem še po mesecu dni vztrajate. Torej menite, da je krivda izključno pri vladi'.''Ta namreč omenja tudi kolektivno krivdo - češ da je projekt podprla tudi skupščina. V bistvu zagovarjamo dejstvo, da je o vladi in njenem delu potrebno pričeti razpravljati. Preko razprave pa menimo, da bodo poslanci postali toliko kritični in osveščeni, da bo glasovanje o zaupnici samo še rutinska zadeva. Mi smo pač prepričani, da ta vlada, kije vse zakuhala, ki sc obnaša samopašno in deluje zelo nekompetentno, vsega nakopičenega ne more rešiti. Za nagrado pa ji pustiti še nadaljnje nestrokovno delo - to pomeni samomor za občino in tudi za nas, občane. Mnogo znanih osebnosti je že odšlo iz Trbovelj v svet, kjer so postali uspešni in še jih bo moralo, ker se v teh razmerah ne bo dalo živeti. Kolektivna krivda! Da, po vzoru delavskih svetov. Tisti, ki pogoje življenja kreirajo - so pa angelčki. Kakšno licemerstvo. Če glasovanje o nezaupnici vlade uspe - bi kdo po vašem sploh še želel prevzeti mesto izvršnika občine, ki je bankrotirala? Ali ta niti ne bo potreben, saj je po zakonu zdaj na vrsti imenovanje stečajnega upravitelja? To je stvar nadaljnjega razpleta. Brez dvoma bodo posvetovanja v strankah postala bolj intenzivna. Osebno sem prepričan, da je izziv rešitve občine v stečaju bolj odgovorna naloga, kot je bila doslej. Upam, da se bo kdo našel. Sicer bom pa na skupščini vztrajal pri reviziji pogodbe z banko glede nakupa obveznic, kar doslej ni videl še nihče iz opozicije. To je skrivnost! Opozicija v trboveljski skupščini - to ste vi, Narodni demokrati inostale "nove stranke". Kakšno moč pa trenutno sploh združujete? Nebogljene in še brez moči smo nove stranke - vsaj v Zasavju. Resno pa gledam na te zadeve tako: realno se te stranke niso mogle uveljaviti tudi iz razloga, ker smo sami amaterji, nihče od nas se ni udeležil nobene politične šole demokracije. Pri nas je samo entuziazem - tako kot je bil na primer med komunisti v času vojne in še kanček po vojni. Dokler ni prišla na dan resnica, da so prav idoli največ krivi tudi za zločine nad lastnim narodom. Morda žc veste za kakšno ime, človeka od tu, ki bi bil pripravljen kandidirati za predsednika trboveljskega IS oz. stečajnega upravitelja? Za zdaj se o tem še ne govori. V tem smislu tudi še ni bilo strankarskih dogovarjanj. Menim pa, da bo moral biti človek, ki bo mogel in znal vsaj prestopiti prag ministrov v Republiki in se ne bo obračal že pri vratarju... Takrat bo morda prišlo do pozitivne kadrovske selekcije, do reorganizacije občine, do odgovornosti in nenazadnje vsaj do odgovorov na vprašanja in pobude. Vse v najinem pogovoru se pravzaprav vrti okrog občinske vlade ... Da, ta je posebno poglavje oziroma problem. Tako politično kot strokovno. Sprejemati odločitve, pa za to ne odgovarjati, je absurd, ki si ga lahko privoščimo samo mi. Zato menim, da del odgovornosti nosi tudi Služba družbenega knjigovodstva, ki je že davno pred nami vedela, kam plovemo in po čem je slava. To je v bistvu odraz obnašanja z družbeno (nikogaršnjo) imovino. Še potrebujemo čas. Nove šole in način izobraževanja. To ni hiter proces. Za to je potrebna generacija. Že obe generaciji po vojni sta žrtvovani. Tretji se tone sme zgoditi. Sicer pa tej vladi nočem dajati nobenih nasvetov - ker menim, da se ji jih preprosto ne splača dajati. Ili še kaj omenili za bralce Zasavca? Lepo jih pozdravljam in vprašujem, ker na skupščini ni mogoče dobiti odgovora, kakšna firma je Omnikom, s čigavim kapitalom posluje in drugo, da ne bom še naprej prepričan, daje to bay - pass firma... in kam je šel denar od prodanih stanovanj, koliko gaje bilo in še kaj. Dazopet ne bom prepričan, da smo ga razmetali v prazno... Vsi ljudje vse vedo. P.M. Foto: Branko Klančar C Centromerkur BLAGOVNICA CENJENI POTROŠNIKI: Ugodno, ceneje, dobra izbira, dostava. PROSIMO, DA POKLIČETE 061/881 238 . ■' ■■ ■.' r i ■ ■■ ■ ' ■ ■ ' * ■■ n i fWì QD HVALA! 30 NASVIDE POPUST od 20% - 32% v.v.vlv za plačilo z gotovino pri nakupu pohištva 10% za lestence, talne obloge, posteljno perilo. NAKUP NA 6. OBROKOV, tudi štedilnikov, pisalnih strojev, hladilnikov, zamrzovalnikov. Ponudba na tekstilu, kjer lahko kupite oblačila za vso družino, tudi na obroke. V samopostrežbi vam ponudimo poleg vsega, kar potrebjjjete v shrambi in kuhinji, še kruh iz domače pekarne in izdelke mesarstva KMETIC. Oglasite se v Litijo, kolektiv CENTROMERKURJA VAM ŽELI CENEJŠI NAKUP IN PRIJETNE DNI V MARCU. Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel. : (0601) 24 350 ODPRTO: NON-STOP od 7.00 do 19 00 ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00 Grajska 2, 61410 Zagorje tel.: 0601-61-100 prodaja int. 250 servis int. 282 KAMNOLOM BOROVNIK KISOVEC, d.o.o. NUDIMO VAM PREMOG V VREČAH PO 30KG: VRSTA PREMOGA GRANULACIIA KURILNOST kocka Zagorje 30 - 60mm 17.28MJ cena 467.80 SIT SERVISIRANJE, DOBAVA, MONTAŽA VSEH VRST GASILNIH APARATOV. POSEBNA PONUDBA novih aparatov: Sl, S2, S6, S9. ugodne cene r---—————————-------i rrejšnji leden ste lahko v Zasavcu prvič pregledali tudi televizijske sporede in spored lokalnega radia. V uredništvo smo dobili nekaj odzivov na to našo potezo. Večina bralcev je z pregleden. Upamo, da bomo sčasoma popravili drobne skušali še popestriti. Želimo vam prijetno spremljanje našega tednika. Zasavc pa bi rad opozarjal tudi na vse prireditve, ki objavljenim sporedom zadovoljna. Predvsem menijo, da je napake, ki se še pojavljajo, spored pa bomo televizijskih in radijskih programov s pomočjo se dogajajo v Zasavju v naslednjem tednu. Sedaj dopisniki ali nas o njih obvestijo prireditelji. Zato vabimo vse prireditelje, da nam pravočasno zgodaj zjutraj) sporočijo kaj, kdaj, kje, kdo in zakaj se poklicati po telefonu ali sporočiti povabilo na fax objavljamo predvsem tiste, za katere zvedo naši \''.................... -.....— .........v_ ,_________v„ ~7~‘~ "~u:— — —'—J- -------------------- ------*----- **»•-1-1 JI f \ (teden dni pred izidom, lahko tudi še v ponedeljek hrt /irtnnmlrt \Inctinclrt\i i o tu n n co ttmhnl io rtn io spore bo dogajalo. Naš naslov je znan, še najbolje pa je (oboje 61-013). Upamo, da so informacije o programu kinematografov, programu prireditev, dežurstvih in druge drobne informacije koristne in jih, drage bralke in bralci, s pridom uporabljate. Temu so seveda namenjene. SOBOTA, 8.55 RADOVEDNI TAČEK Zrak 9.10 A. Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH, otroška nadaljevanka, 2/5 9.45 H.Ch. Andersen: DALEČ OD DVORCA-CESARJEVA NOVA OBLAČILA, 3„ zadnji del 10.00 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 10.45 PROFESIONALEC, francoski film 12.30 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK, ponovitev 14.00 FILMSKO POPOLDNE POPOLNA TUJCA, ponovitev ameriške nanizanke, 21/28 ODLETEL BOM, ponovitev ameriške nadaljevanke, 8/ 21 15.20 Ciklus filmov Františka Čapa: MEGLE NAD BARJEM, češki film (čb) 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 POTOVANJE PO ČLOVEŠKEM TELESU, nemška poljudnoznanstvena serija, 6/8 17.55 RISANKA 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.12 ŽREBANJE 3X3 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.05 UTRIP 20.25 KRIŽKRAŽ 21.30 S.De Abreu: NA DNU, brazilska nadaljevanka, 2/5 22.20 TV DNEVNIK 3, VREME 22.43 ŠPORT 23.05 SOBOTNA NOČ NOČNI VIDEOMEH NON STOP, glasbena oddaja o Juliu Iglesiasu 8.15 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA, angleška risana serija, 22/26 8.25 DENVER - POSLEDNJI DINOZAVER, ameriška nanizanka, 19/20 8.50 KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja za otroke 10.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.10 OPERNE ZGODBE: Trubadur, 9. oddaja 12.00 SP V UMETNOSTNEM DRSANJU, plesni pari, posnetek iz Prage 13.00 SVETOVNO DVORANSKO PRVENSTVO V ATLETIKI, posnetek iz Toronta 14.00 Praga: SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU (Ž), prenos 16.25 Ljubljana: SP V HOKEJU NA LEDU, skupina c Španija - Slovenija, prenos 19.00 Werner Fend: MOJA KNJIGA O DŽUNGU, nemška poljudnoznanstvena serija, 22/27 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.05 ROJSTVO EVROPE, angleška dokumentarna serija. 6/7 21.00 HOMO TURISTICUS 21.30 POGLEJ IN ZADENI 22.35 OVA ALO, ALO!, angleška nanizanka, 2/18 ODLETEL BOM, ameriška nadaljevanka, 9/21 ČAS BO POSKRBEL, angleški film HTV 1 8.00 TV KOLENDAR 8.10 POROČILA 8.15 SLIKA NA SLIKO ponovitev 9.00 DOBRO JUTRO HRVAŠKA 10.30 "EDUKON”. šolski kontaktni program 11.30 RISANI FILM 12.00 POROČILA 12.05 BUSH TUCKER MAN, 2/8 12.35 HAGGARD, 7/7 13.00 ALI ME JE KDO ISKAL? 13.45 RISANKA 14.00 POROČILA 14.05 POZDRAVI IZ DOMOVINE 14.35 BEVERLY HILLS, 23 15.20 RISANKA 15.30 IZ STARE SKRINJE, zabavno glasbena oddaja 16.00 POROČILA 16.10 RISANKA 16.15 TELEVIZIJA O TELEVIZIJI 16.45 TURBO LIMACH SHOW 18.00 POROČILA 13.3.1993 18.05 TV IZLOŽBA 18.20 SANTA BARBARA (350) 19.05 V ZAČETKU JE BILA BESEDA 19.15 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.00 TV TEDNIK 20.20 NOČNI SPREHOD, ameriški film, ponovitev 21.50 DOPOLNILO 22.00 USODE 22.35 TV DNEVNIK 2 23.05 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA 00.00 SEN BREZ MEJA 13.30 KORISTNE INFORMACIJE 14.00 OTROŠKI PROGRAM 16.00 100 NA URO, mladinski program 17.00 SATELITSKI PROGRAM 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENI COCTAIL 16.00 SOBOTNO POPOLDNE 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 SOBOTNO POPOLDNE 18.00 ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV 19.00 SLOVO NEDELJA, ŽIVALI, angleška 8.35 ŽIV ŽAV, ponovitev poljudnoznanstvena serija, 5/6 9.20 10.15 L. Paljetak: BAJKA O KRALJEVIH ČEŠNJAH HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, 22.05 22.30 TV DNEVNIK 3, VREME ŠPORTNI PREGLED ponovitev angleške SL Ž, 1. tek 10.40 nadaljevanke, 1/26 Werner Fend: MOJA 9.25 POGLEJ IN ZADENI KNJIGA O DŽUNGLI, ponovitev nemške 10.00 Sierra Nevada: SL M, 1. tek poljudnoznanstvene serije, 22/27 10.25 S.De Abreu: NA DNU, BRAZILSKA 11.00 NAŠA PESEM '92, 12 NADALJEVANKA, 2/5 oddaja 10.40 DP V NAM TENISU (M); 11.30 OBZORJA DUHA posnetek 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 11.15 ALPE-DONAVA-JADRAN 12.30 VIDEOMEH 11.45 ČAROVNIKI IZGUBLJENEGA 13.00 POROČILA KRALJESTVA ameriško 13.05 KRIŽKRAŽ, ponovitev argentinski film 14.50 FILMSKO POPOLDNE 13.00 POROČILA ALO, ALO!, ponovitev angleške nanizanke, 2/18 ODLETEL BOM, ponovitev 13.00 Kylami: FORMULA 1, prenos, Sierra Nevada: SL M, 2. tek ameriške nadaljevanke, 9/ 21 14.50 Praga: SP V UM. DRSANJU, revija, 16.00 SOFIJA IN KONSTANCA, vključitev v prenos 6., zadnji del angleške nadaljevanke 17.00 SP V ATLETIKI, posnetek iz Toronta 16.50 POSLOVNE 18.00 NBA KOŠARKA INFORMACIJE 18.50 SL M, posnetek iz S. 17.00 TV DNEVNIK 1 Nevade 17.10 ZVEZDNE STEZE 3: 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME PREISKAVA V VESOLJU, 19.55 ŠPORT ameriški film 20.05 ČAJ V SAHARI, ameriški 19.05 RISANKA film 19.17 LOTO 22.20 Glasbeni utrinek, J. 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME Sibelius: FINLANDIJA 19.55 ŠPORT 22.35 SOVA 20.05 ZRCALO TEDNA Hal Roach predstavlja: 20.25 NEDELJSKIH 60 ŽENSKA PRETKANOST, 21.30 Življenje z druge plati: KAKO NAS GLEDAJO ameriška burleska, 1/29 (čb) PONEDELJEK, SLOVENIJA 1 10.35 TELOVADKA, francoska nadaljevanka, 9/10 11.00 FORUM 11.15 TV MERNIK 11.30 NEDELJSKIH 60 12.30 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 13.05 ROJSTVO EVROPE, ponovitev angleške dokumentarne serije, 6/7 14.20 Hal Roach predstavlja: ŽENSKA PRETKANOST, ponovitev ameriške burleske, 1/29 (čb) 14.40 ODLETEL BOM, ponovitev ameriške nadaljevanke, 10/ 21 15.25 POSTAJALIŠČE, ameriški film (čb) 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 TV DNEVNIK 1 - slovenska kronika 17.15 RADOVEDNI TAČEK Klet 17.30 PET PRIJATELJEV, angleška nanizanka, 5/13 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME ODLETEL BOM, ameriška nadaljevanka, 10/21 HIŠA IZ KART, finska nadaljevanka, 2/5 8.30 POROČILA 8.35 TV KOLENDAR 8.45 SLIKA NA SLIKO, ponovitev 9.30 HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, 23/26 9.55 RISANKA 10.00 POROČILA 10.05 HIŠNI LJUBIMCI 10.30 ULICA SEZAM (6) 11.30 IZ BIZOVAŠKEGA KRAJA, oddaja narodne glasbe 12.00 POROČILA 12.05 PLODOVI ZEMLJE 13.00 MIR IN DOBRO 13.30 PALČEK DAVID, risana serija (10) 13.55 ANIMALTALK, ameriški film za otroke 14.40 RISANKA 15.00 OPERA BOX 15.30 POROČILA 15.35 DRUŽINSKI ZABAVNIK 17.20 COMME UN POISSON SANS BICYCLETTE, francoski film 18.45 DOPOLNILO 18.50 " ZEKOSLAVNE PRIČE"(2) 19.15 TV FORTUNA 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 LUDWIG, serijski film (5/5) 21.00 ■ ■ ■ BRIDGE TO SILENCE, 19.55 ŠPORT 20.05 SEDMA STEZA 20.30 GORE IN LJUDJE 21.30 Dokumentarec meseca: KRAKOVOIN TRNOVO 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.38 ŠPORT 22.45 Gospodarska oddaja: EVROPA 2000 23.15 SP V HOKEJU NA LEDU, skupina C: Slovenija - Južna Afrika, posnetek iz Ljubljane 9.20 Hafjell: VSL Ž, 1. tek 11.15 ZNANJE ZA ZNANJE, 14.3.1993 ameriški film 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA 00.00 SEN BREZ MEJA KANAL 10 TRBOVLJE Prosti dan TV SIGNAL LITIJA 8.30 VKLOP 9.00 INFORMATIVNA ODDAJA 9.30 STO NA URO, glasbena oddaja 10.30 RAZVEDRILNO-INFORMATIVNE ODDAJE LOKALNIH TV SLOVENIJE, TELE TV KRANJ 11.15 ODJAVA 16.00 RAZVEDRILNI PROGRAM RADIO TRBOVLJE 8.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 8.45 IZBOR POPEVKE TEDNA 9.30 EPP 10.00 GOST TEDNA 10.45 OBVESTILA IN EPP 11.00 NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM 12.00 IZBOR VIŽE TEDNA 12.30 EPP 12.45 OBVESTILA 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 14.00 NEDELJSKO POPOLDNE 18.00 SLOVO 15.3.1993 učite se z nami 11.30 NAŠA PESEM'92, 12. oddaja 12.00 EURORITEM, 20. oddaja 12.15 ŠPORTNI PREGLED 12.55 Hafjell: VSLŽ, 2. tek 13.00 POROČILA 15.00 INTERVJU, ponovitev 16.00 UTRIP, ponovitev 16.15 ZRCALO TEDNA, ponovitev 16.30 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ponovitev 17.30 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.00 ORION 18.50 PODJETNIŠKI KLUB 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.05 ZNANSTVENA ODDAJA20.35 ZNANOST, 13. oddaja 21.05 Dinko Šimunovič - Dr. Nikola Vončina: TUJEC, nadaljevanka, 2/3 22.30 GLASBENI UTRINEK 22.35 SOVA NAJSTRAŠNEJŠI UMOR, angleška nanizanka. 2/6 ODLETEL BOM, ameriška nadaljevanka, 11/21 HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA, ameriška dokumentarna serija, 10/14 HTV 1 7.50 TV KOLENDAR 8.00 DOBRO JUTRO TOREK, SLOVENIJA 1 9.30 TELOVADKA, 10.. zadnji del francoske nadaljevanke 10.00 ORION 10.45 HOMO TURISTICUS 11.15 POTOVANJE PO ČLOVEŠKEM TELESU nemška poljudnoznanstvena serija, 6/8 12.00 ZNANSTVENA ODDAJA 12.30 ZNANOST, 13. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 Dokumentarec meseca: KRAKOVO IN TRNOVO, ponovitev 14.45 FILMSKO POPOLDNE NAJSTRAŠNEJŠI UMOR, ponovitev angleške nanizanke, 2/6 ODLETEL BOM, ponovitev ameriške nadaljevanke, 11/ 21 HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA, ponovitev ameriške dokumentarne serije, 10/ 14 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 TV DNEVNIK 1 -SLOVENSKA KRONIKA 17.15 A. Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH, nadaljevanka 3/5 17.45 RISANKA 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 10.00 HRVAŠKA POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 ALI STE VEDELI? (5/8) 11.45 MALA KINOTEKA 12.00 TOČNO OPOLDNE: 13.30 Poročila, Svet gre naprej - serijski film (83) MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, 14.50 ponovitev SPET SE BOMO 15.45 SREČALI, 6/13 THE BIG BLUE 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALA VIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 BESEDE, BESEDE, BESEDE 19.55 ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: Lepi trenutki v cirkusu, 2. del 21.45 NEBESA MORAJO POČAKATI, angleška dokumentarna serija, 2/4 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.38 ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.55 OMIZJE: Šolski šport 23.55 SP V HOKEJU NA LEDU, skupina C Madžarska -Slovenija, posnetek iz Ljubljane 10.15 PODJETNIŠKI KLUB 10.45 SEDMA STEZA 11.05 Dinko Šimunovič-Dr. Nikola Vončina: TUJEC, nadaljevanka 2/3 12.00 GORE IN LJUDJE 13.00 POROČILA IN LJUDJE 16.05 SOBOTNA NOČ, ponovitev 15.05 NOČNI VIDEOMEH 17.25 NON STOP, glasbena oddaja o Juliu Iglesiasu 18.00 SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, ponovitev, 7/ 9 18.45 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.05 F. Giroud: MARIE CURIE, francoska nadaljevanka, 4/ 6 20.50 OSMI DAN 18.35 SANTA BARBARA (351) 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIKI 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 HRVAŠKA IN SVET 20.50 L AFFAIRE DE NINA B„ francoski film 22.35 DNEVNIK II 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA 00.00 SEN BREZ MEJA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 21.40 NOVOSTI ZALOŽB 21.50 SVET POROČA 22.25 GLASBENI UTRINEK 22.35 SOVA V AVTOBUSU, 8. epizoda angleške nanizanke ODLETEL BOM, amriška nadaljevanka, 12/21 Ciklus filmov J.L.Godarda: VIKEND, francoski film 7.50 TV KOLENDAR 8.00 DOBRO JUTRO HRVAŠKA 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 MALI SVET 12.00 TOČNO OPOLDNE: Poročila, Svet gre naprej - serijski film (84) 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, ponovitev 14.50 INSIDE STORY, 3/6 15.40 THE BIG BLUE 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 GOVORIMO O ZDRAVJU 18.35 SANTA BARBARA (352) 19.18 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 CHURCHILL, dokumentarna serija (1/5) 20.15 21.20 22.50 100 NA URO, ponovitev VIDEO GROM, oddaja Kanala A SATELITSKI PROGRAM 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 ŽELELI STE JIH SLIŠATI 16.00 SNOOPY 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 POVABILA IN INFORMACIJE 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 ODDAJA O KULTURI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO 16.3.1993 21.00 V VELIKEM PLANU, kontaktna oddaja 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA 00.00 SEN BREZ MEJA 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 KONTAKTNA ODDAJA 21.15 SATELITSKI PROGRAM 20.30 VKLOP 21.00 PONOVITEV NEDELJSKEGA PROGRAMA 23.00 ZA LAHKO NOČ RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LESTVICA SLOVENCA 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO SREDA, 20.05 ŽARIŠČE 9.55 OTROŠKI PROGRAM 20.40 Film tedna: ŽIV IN 10.25 SPREHODI PO STARI ZDRAV, angleški film LJUBLJANI, 7/9 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 11.15 F.Giroud: MARIE CURIE, 22.38 ŠPORT francoska nadaljevanka, 4/ 22.50 OČI KRITIKE 12.00 NOVOSTI ZALOŽB 9.55 IZ ŽIVLJENJA ZA 12.10 OSMI DAN ŽIVLJENJE 13.00 POROČILA 10.25 GLASBENI MAGAZIN: 13.05 POSLOVNA BORZA, Nocoj o Jazzu ponovitev 11.25 NEBESA MORAJO 13.15 Življenje z druge plati: POČAKATI, angleška KAKO NAS VIDIJO dokumentarna serija, 2/4 ŽIVALI, ponovitev 11.50 GLASBA, SHOW IN angleške CIRKUS: lepi utronki v poljudnoznanstvene serije, cirkusu, 2. del 13.00 POROČILA 14.00 FILMSKO POPOLDNE 15.50 OMIZJE: Šolski šport, V AVTOBUSU, ponovitev ponovitev 8. epizode angleške nanizanke 16.50 SP V ROKOMETU (m), ODLETEL BOM, posnetek iz Stockholma ponovitevameriške 18.10 BEVERLY HILLS, nadaljevanke, 12/21 ponovitev ameriške nanizanke, 11/22 Ciklus filmov J.LGodarda: VIKEND, 18.55 TURIZEM ponovitev francoskega 19.10 SANJSKA POTOVANJA, filma nemška dokumetarna 16.50 POSLOVNE serija, 2/12 INFORMACIJE 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 17.00 TV DNEVNIK 1 - Slovenka 19.55 ŠPORT kronika 20.05 ŠPORTNA SREDA 17.15 KLUB KLOBUK, Milano: PEP V kontaktna oddaja za otroke NOGOMETU: Milan-Porto, 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica v polčasu Jeep Rally, 19.15 RISANKA reportaža 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 22.15 GLASBENI UTRINEK 19.55 ■ ■ ■ i ŠPORT 22.35 ■ ■ ■ SOVA ČETRTEK w slovenska kronika 10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 17.15 OTROŠKI PROGRAM: Živ 11.25 Film tedna: ŽIV IN žav ZDRAV, angleški film 18.00 REGIONALNI STUDIO 13.00 POROČILA MARIBOR 14.10 FILMSKO POPOLDNE 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA BUNTZ Z BEVERLY HILLSA, ponovitev 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME ameriške nanizanke, 12/13 19.55 ŠPORT ODLETEL BOM, ponovitev 20.05 ŽARIŠČE ameriške nadaljevanke, 12/ 20.40 F.Huby: LJUBEZENSKA PREIZKUŠNJA, 7.. zadnji IZ OČI V OČI, ameriški film del nemške nadaljevanke 16.50 POSLOVNE 21.30 TEDNIK INFORMACIJE 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 17.00 TV DNEVNIK 1 - 22.38 ŠPORT BUNTZ Z BEVERLY HILLSA, ameriška nanizanka, 12/13 ODLETEL BOM, ameriška nadaljevanka, 13/21 7.50 TV KOLENDAR 8.00 DOBRO JUTRO HRVAŠKA 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 MARIANNE, risana serija (12/13) 12.00 TOČNO OPOLDNE: Poročila, Svet gre naprej -serijski film (85) 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO 14.50 INSIDE STORY (4/6) 15.40 THE BIG BLUE 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALA VIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 W. Fend: MOJA KNJIGA O DŽUNGLI (11/27) 18.25 RISANKA 18.35 SANTA BARBARA (353) 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 EL MAR YELTIEMPO, ■ ■ ■ španski film 22.43 22.55 POSLOVNA BORZA PANEL 10.25 TURIZEM 10.40 SANJSKA POTOVANJA, nemška poljudnoznanstvena serija, 2/12 10.50 ŠPORTNA SREDA 13.00 POROČILA 15.20 OČI KRITIKE, ponovitev 17.20 SVET POROČA, ponovitev 18.00 VIDEOŠPON 18.45 ŽE VESTE 17.3.1993 21.45 CROFELTZ VUKOVARSKI, dokumentarni film 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA 00.00 SEN BREZ MEJA 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATEITSKI PRGRAM 20.15 REZERVIRAN ČAS 21.45 PROGRAM 19.00 VIDEO STRANI RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 KONTAKTNA ODDAJA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO 18.3.1993 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.05 Ljubljana: SP V HOKEJU NA LEDU. skupina C, Slovenija - Kazahstan, prenos 22.10 GLASBENI UTRINEK 22.35 SOVA ON IN ONA, ameriška nanizanka, 2/13 ODLETEL BOM, ameriška nadaljevanka, 14/21 HTV 1 7.50 TV KOLENDAR 8.00 DOBRO JUTRO HRVAŠKA 'A&vz it M 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 POVEJTE Ml, KAJ NAJ DELAM (4) 12.00 TOČNO OPOLDNE: Poročila, Svet gre naprej ■ serijski film (86) 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, ponovitev 14.50 INSIDE STORY, 5/6 15.40 THE BIG BLUE 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 INFORMATIKA: Pogled skozi okno 18.35 SANTA BARBARA (354) 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 SPEKTER 20.50 ZABAVNA ODDAJA (HTF) 21.35 EKRAN BREZ OKVIRJA 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA 00.00 SEN BREZ MEJA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 ŠPORTNI ČETRTEK (Novice, Rokomet, Avtotimes - oddaja Kanala A) cca 22.00 SATELITSKI PROGRAM 14.00 NAPOVEDNIK, SREVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 RADIO NA OBISKU 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 VIŽE ZA VSAKOGAR 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LITIJSKO OKENCE 19.00 SLOVO I9.3. 1993 film 22.40 TV DNEVNIK 2 23.05 SLIKA NA SLIKO 23.50 ČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.55 POROČILA 00.05 SEN BREZ MEJA 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 INFORMATIVNI PROGRAM (Novice iz občine), oddaje Kanala A (moda kulinarika, ples) 21.30 SATELITSKI PROGRAM 14.00 VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENE NOVOSTI 16.00 POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 MLADINSKI VAL 19.00 SLOVO PETEK, SLOVENIJA 1 11.45 OTROŠKI PROGRAM 12.15 VIDEOŠPON 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 14.45 FILMSKO POPOLDNE ON IN ONA, ponovitev ameriške nanizanke, 2/13 ODLETEL BOM, ponovitev ameriške nadaljevanke, 14/ 21 VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angleška nadaljevanka, 7/10 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 TV DNEVNIK 1 slovenska kronika 17.15 HUCKELBERRY FINN IN PRIJATELJI, angleška nadaljevanka, 2/26 17.40 PRVI USPEHI: KABARET, pleše Mojca Majcen 17.45 VČASIH NA TV TUDI ČARAMO, 3/4 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 OČE, SIN IN LJUBICA, ameriški film 22.00 TV DNEVNIK 3, VREME 22.23 ŠPORT 22.30 VEČERNI GOST SLOVENIJA 2 11.05 ŽE VESTE 11.40 Gospodarska oddaja: EVROPA 2000 12.10 F.Huby: LJUBEZENSKA PREIZKUŠNJA, 7„ zadnji del nemške nadaljevanke 13.00 POROČILA 15.15 SP V ROKOMETU (M), posnetek iz Stockholma 16.30 OSMI DAN, ponovitev 17.30 MOSTOVI 18.00 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.45 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SEZNAMI 19.00 EURORITEM, ponovitev 21. oddaje 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.05 STUDIO CITY 22.10 UTRINEK 22.35 SOVA POPOLNA TUJCA, ameriška nanizanka, 22/28 ODLETEL BOM, ameriška nadaljevanka, 15/21 TETOVIRANO SRCE, nemški film HTV 1 7.50 TV KOLENDAR 8.00 DOBRO JUTRO HRVAŠKA 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 HRVAŠKE ZGODBE IN NOVELE - A. Šenoa: Začudeni svatje, 3. del 12.00 TOČNO OPOLDNE: Poročila, Svet gre naprej -serijski film (87) 13.30 MIKSERM 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, ponovitev 14.50 INSIDE STORY (6/6) 15.40 THE BIG BLUE 16.00 POROČILA 16.05 TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA (25/26) 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 DUHOVNI KLIC 18.10 ALPE-DONAVA- JADRAN: slike iz srednje Evrope 18.40 SANTA BARBARA (355) 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 FILM-VIDEO-FILM 20.45 TIME BANDITS, britanski PROGRAMSK PAKETI: RAČUNALNIŠKA OPREMA: Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko RAČUNALNIŠKI TEČAJI: posredovanje SOFTWARE OPREMA: Cesta 20Julija 2c. 61410 Zagorje Tilefon/fax: 0601 61 611 Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva. Obresti, Izpis virmanov. Fakturiranje, Skladiščno poslovanje. Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... Računalniki, tiskalniki, miške, scaneiji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, D RASE, PARADOX, ... MICROSOFT HORlAND, NOVEM, in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte! RAZSTAVA PLES KINO PROGRAM Trbovlje - Delavski dom 11.3. : Živa bomba (ani. akcijski) ob 17.00 in 19.00 12. -15.3.: Vražji policaj (ani. akcijska komedija), pet. in sob. ob 17.00 in 19.00, ned. in pon. ob 19.00 14.-17.3.: Lepotica in zver (ant. risanka), ned. in pon. ob 17.00, tor. do čet. ob 17.00 in 19.00 Zagorje - Delavski dom 11.-14.3.: Osmi potnik II. del, čet. in pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00 13. -16.3.: Udarec za sistem (am. thriller), sob. do tor. ob 19.00 17.3. : Dvorec moje mame (francoska drama) ob 19.00 Hrastnik - Delavski dom 11.3. : Gladiator (am. akcija) ob 19.00 13.-15.3.: Rdeče ž.arčenje (am. akcija), sob. in ned. ob 17.00 in 19.00, pon. ob 19.00 13.-14.3.: Pastirci (slov. mlad.), sob. in ned. ob 10.00 17.3. : Mesečniki (ant. grozljivka) ob 19.00 Kino Dol pri Hrastniku 13.3. : Gladiator (am akcija) ob 18.00 Trbovlje: V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja je od 1. do 31.3. samostojna razstava slikarke Ivanke Uršič, članice Relika. Zagorje: V Knjižnici Zagoije so pripravili razstavo starih razglednic Pozdrav iz zasavskih krajev. Odprta je še dva dni od 9. do 18. ure. GLEDALIŠČE Mlinše: 13.3. bo gledališka predstava v kulturnem domu Zveze in razveze Janeza Moškriča. Gostovala bo gledališka sekcija Prosvetnega društva Cemšenik. LITERARNI VEČER Zagorje: 12.3.ob 18.00bov avli Delavskega doma večer o Sarajevu. Gostja večera bo Valerija Škrinjar - Tvrz, pisateljica, ki je 30 let živela v Sarajevu. KONCERT Trbovlje: 12.3. ob 19.00 bo v Delavskem domu celovečerni koncert Mladinskega pevskega zbora Trbovlje pod vodstvom Ide Virt. Dol pri Hrastniku: 12 3. ob 19.00 bo v Kinodvorani koncert kvarteta Plavica. Kot gostje bodo nastopili Vokalna skupina Kompolčani in Peter Naprct s citrami. #£>\yC Kisovec: v marcu prireja restavracija Marela vsako soboto večere z ansamblom Beli cvet. Obljubljajo kulinarične posebnosti in druga presenečenja. ŠPORT Rokomet Trbovlje: 13.3. ob 16.30 Zaščita Zagorje: Krog (2 liga) - ob 19.00 Omnikom Rudar : Andor Jadran (1. liga) (dvorana OŠ) Nogomet Zagorje: 14.3. ob 15.00 Zagorje Elektroclcment : Nafta (1. liga) DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41-006), Trbovlje (tel.: 21-222), Zagorje (tel.: 61-644), Litija (tel.: 881-855). Zobozdravstvo: Dežurne zobne ambulante so med tednom v vseh treh zdravstvenih domovih od 7. do 19. ure. Ob sobotah v Trbovljah in Hrastniku od 7. do 13. ure. Dežurna zobna ambulanta je tudi v zdravstvenem domu Litija od 7. do 19. ure, tudi ob sobotah. Informacije na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) in lekarna v Litiji (tel.:881-119). Veterinarska služba: Zagorje, Trbovlje, Hrastnik - 11.3. je dežurni veterinar Marko Kastelic, dr. vet. med., od 12. do 17.3. je dežurni veterinar Iztok Soban, dr. vet. med. Dodatne informacije na številki 985. KNJIŽNICA ZAGORJE 10 novosti za mladino: 1. Makarovič, Svetlana: Pek Mišmaš v Kamni vasi; 2. Novak, Bogdan: Pozor, hud pes! (Zvesti prijatelji - 3); 3. Mate, Miha: Pesek v dlaneh; 4. Goscinny, Rene: Asterix. Prva prigoda; 5. Kovačič, Lojze: Zgodbe s panjskih končnic; 6. Ilarlovv, Rosie: Letni čas; 7. Ilarlow, Rosie: Rast; 8. Cash, terry: Elektrika in magnetizem; 9. Strnad, Janez: Prostor in čas; 10. Vaje in kontrolne naloge za eksterno preverjanje znanja iz matematike za 8. razred. KNJIŽNICA DR. SLAVKO GRUM LITIJA Novosti: 1. Bogdan Novak: Pozor, hud pes!; 2. Miha Mate: Pesek v dlaneh; 3. Ciril Zlobec: Ljubezendvoedina; 4. Dr. Ivan Stopar: Sprehodi po stari Ljubljani; 5. Matjaž Deržaj: Planinski pozdrav; 6. Dežele in ljudje; 7. Pavel Medvešček: Skrivnost in svetost kamna; 8. Janez. Mušič: Prešeren v upodobitvah. VETERINARSKA POSTAJA IZLAKE ( ambulanta za male živali Pl/ r\5 4*' tel.: 0601/73 550, 73 693 • Delovni čas: vsak dan od 7 -10 in od 15 -18; sobota od 7 -10. - Stokovni nasveti o negi, prehrani, zatiranju zunanjih in notranjih zajedalcev - Zaščita cepljenja vaši n psov in muc proti nevarnim virusnim boleznim z kvalitetnimi uvoženimi cepivi - Veliko tujih vitaminskih preparatov - tudi MURNNL in PETNIL (vitamin H za lepo in bleščečo dlako) - Sterilizacije muc in kastracije mačkov - Krajšanje (korekcije) krempljev POSKRBITE ZA ZDRAVO IN ZADOVOUNO ŽIVLJENJE VAŠIH LJUBLJENCEV IN NAS POKLIČITE! No, pa hvala So ljudje, ki ne znajo reči ne. Za tako Žrtvovanje so motivi različni. Nekateri si obetajo za slu tek. drugi imajo prirojen čut za sočloveka, najdejo se taki. kijimjetoploprisrcu. če lahko komu pomagajo, spet drugi si mislijo, da se nikoli ne ve, kdaj bodo sami v stiski in jim bo potrebna pomoč. Prijateljem brez pomisleka napraviš uslugo. Drugače je, če te obišče naključni znanec in te prosi, da zanj opraviš kakšno intelektualno delo. Če sodiš v skupino ljudi, ki jim je zavrnitev tuja, vložiš vse napore, sam sebi kradeš skopo odmerjeni prosti čas in človeku ustrežeš. Nemalokrat te vpraša, koliko je dolžan, hkrati pa od nekod privleče kavo ali kakšno drugo malenkost. Mimogrede ti omeni, v kako težkih časih živimo. V hipu se ti zasmili. Usluge mu ne zaračunaš, najraje bi mu vrnil še tisto kavo. S samoumevnim "no, pa hvala, " odide. Še huje je, Če ti kdo zagotavlja, da ti bo vse celo poplačal, potem pa na vse skupaj pozabi in se ti na daleč izogne. Ko pa se pokvari bojler ali recimo štedilnik, pride mojster, st\’ar popravi, pove ceno, plačaš in si mu neznansko hvaležen, da te je rešil skrbi. Navadno mudaš še napitnino. V slabih trenutkih se zamisliš. A li ima fizično delo res edino svojo ceno ? Mnogi mislijo, da je prevajanje, lektoriranje, inštruiranje, pisanje govorov, prošenj in pritožb silno preprosto opravilo, ki ga lahko streseš iz rokava. Mladi izobraženci imajo več pameti. Zaračunajo celo ideje. Res je. Vsega se ne da plačati. Človek mora marsikaj narediti za svojo dušo. Ampak jaz imam rada knjige - za svojo dušo. In še marsikaj lepega. Za vse to pa rabim denar. Manja Goleč Kanal 10 Trbovlje V ec kot eno letu imajo Trboveljčani svojo lokalno TV. L redniki Kanala 10 so verjetno hoteli dokazati (in Se hočejo), da lahko tudi Trbov Ije ustanovi svoj Kdo praznuje? Marec 1 l.Sofronij(Sofro),grš.Sophronios - tisti, ki je zdravega duha. iz sos - zdrav, odločen in phren - duša; Krištof izp. iz Kristofer (Kriste. Kristan, Krile), nent. Christoffer; 12. Doroteja (Dora. Dorica. Tea), grš. Dorothea - tista, ki je božji dar, iz doron * dar in theos - Bog; Petra (Petmša Pela.Petruška), lat. Petrus iz grš. Petros - kamen, grič; 13. Teodora (Tea. Teja, Toda), grš. lheodoros - tisti, kije božji dar; Kristina (Ina, Kika. Kriste, Nina, l ina, Tinka), grš. Christine -kristusova. izp. iz Ohristos - namazan; 14. Matilda (glej 26. februar); Meta (glej 22. februar); 15. Klemen izp. iz Klement (Klenta. Menci, Menta), lat. Clemens - mil. miren, "pri srcu"; Ludvika (Ika. Lučka, Vika, Vikica), nem. Ludwig, llluodwig - listi, kije glasen v biju, iz. hlut • glasen in wig - boj. bitka; 16. Hilarij in Tacijan (Hilo, llilko. Ilare. Tace, Taco, Taca), lat. Tatianus - Tacijev, lat. llilarius - tisti, ki je vesel; Klemen (glej 15. marec). Bert izp. iz Berthold (Beri. Berti. Toldi, Berko), nem. Berthold - sijajen vladar; 17. Patricij (Patra. Patre. Patro), lat. Palricius - plemenit, patricijski; Jerica izp. iz. Jeremija (Ječa, Jera. Jeruša. Mila, Milka), lat. Ieremias iz heb. Yirmeyah - Bog se vzdiguj, iz. yarim vzdig in Yahveh • Bog. TV program. Oh začetku delovanja je bil program pestrejši in zanimivejši kol sedaj. Večkrat na teden so si krajani lahko ogledali vse vrste filmov, ni primankovalo kontaktnih oddaj. Danes je slabše -filmov je vse manj, več je kontaktnih oddaj in nekatere od njih so za večino nezanimive. Verjetno se je zaradi te spremembe zmanjšalo število gledalcev, povečalo pa seveda število kritikov, saj so še ti maloštevilni filmi večinoma zelo slabo predvajani. Kdina dohra in zelo primerna za mladino, je oddaja 100 na uro, ki jo vodi Tomaž Stojs. Oddaja je pestra, polna novosti iz glasbe, glasbenih gostov. L'rednika Stane Šinkovec ini! rane Arenšeksi še naprej prizadevata, da hi bil Kanal 10 čimboljši in bolj gledan, a morala bosta storiti in izboljšati še marsikaj, da jima ho to uspelo. B.V. Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 27. februarja dalje: 27. februarja: Marija Zupan, sin Klemen (Zagorje). Marija Zmrzljak. hči Tjaša (Trbovlje); 28. februarja: NevenkaBrataševec,dvojčici Jožica in Marija (Medvode); 1. marca: Anica Grošelj, sin Tomaž (Zagorje); 2. marca:.lana Fakin, hči Barbara (Zagorje), Bernarda Mežnarič. hči Maruša (Radeče), Senada Kekič, hči Melita (Hrastnik); 3. marca: Kamiza Okič, sin Ldin (Trbovlje), Anica Klarič, sin Uija (Radeče); 4. marca: Sadija Bajraktarevic, sin Jasmin (Zagorje), Angela Ojstršek, sin Blaž. (Laško); 5. marca: Alenka Super - Mlakar, hči Maša (Ljubljana). Iskreno čestitamo! mesnica-delikatesa £erdi MILAN DOLANC dipl.ing.živilske tehnologije 61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 15 Telefon 0601 61-344 OOPIK ZV LNI ČAS: torek: | sreda, četrtek: 1 petek: sobota: [ nedelja: 1 7.30-14.30 I 7.30-14.30 7.30-IH.00 1 7.00-13.00 1 8.00-11.00 j HOROSKOP OVEN Zadeva, do katere vam je veliko, se bo zasukala v nasprotno smer. Prijatelj vas bo razvajal tako močno, da vam bo že nerodno. Srečna številka je 7, dan za sklepanje poslov sreda. BIK Pretentali boste velikega lisjaka, pri prijateljih boste pridobili še večji ugled, kol ga uživate. Srčne želje se vam bodo izpolnile, raje vse še enkrat premislite. Vaš dan je petek. DVOJČKA Potrtost, ki se vas drži od petka, bo ta teden minila, prekipevali boste od sreče. S prijateljem, ki vasje razočaral bodite še naprej potrpežljivi, morda se splača potruditi. RAK O človeku, na katerega veliko polagate, boste izvedeli nenavadne stvari. Od vasje odvisno, ali jih boste sprejeli ali ne. Od te sodbe je odvisen vajin nadaljnji odnos. Številka 5. LEV Ko pomislite na obveznosti, ki ste si jih odločno preveč naložili na ramena, vam upravičeno postane slabo. Vzemite to kot dobro šolo in vedite, da se nanapakah učimo. Vaš dan je nedelja. DEVICA Odločite se že enkrat, ali se boste podali na lov za denarjem, ali na lov za srečo. Slednje vam toplo priporočam, posebej še, ker vam veliko denarja res ne bi pristajalo. TEHTNICA To, da nimate časa zase, je le slab izgovor, da se sami pred sabo lažje opravičite. Kar je storjeno, lahko le malo popravite, ne bo pa težko začeti znova na čisto drugem področju. Vaša številka je 1 L ŠKORPION Nova prijateljska veza precej obeta, zato se vam splača potruditi. Razpoloženje zadnje čase precej niha. treba se bo odpočiti. Konec tedna presenetljiva ponudba. Dobro razmislite. STRELEC O stvari, ki vam že nekaj časa roji po glavi, se ne posvetujte s partnerjem. To je prva stvar, ki jo morate odločiti čisto sami, tiče se le vas. Ni potrebno da svojo voljo prenašate nanj, kmalu mu bo dovolj. KOZOROG Hodite po tankem ledu, bodite skrajno previdni. Pomladjo za osebe, rojene v znaku kozoroga, precej nevarna. Raje dobro razmislite, preden se spuščale v kakršenkoli odnos ali posel. VODNAR Okolici greste resnično "na živce" s svojim obnašanjem. Uvidite, da niste najpametnejši od vseh. Včasih ima tudi kdo drug kakšno stvar prav. Poboljšajte se. RIBI Skušnjavi,ki seji že dolgo upirate, boste dokončno podlegli. Da upiranje, čeprav je bilo bolj navidezno, ni bilo zaman, se boste lahko kmalu prepričali. Vaš dan je četrtek. Saša JJiaJj D Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase, kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, da ne piše te več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila , ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo le | takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine. GRADBENE PARCELE, STANOVANJA V ZAGORJU prodamo starejšo hišo z vrtom in dodatno parcelno številko na sončni legi, primerno za obrt. Tel.: 061-484-078 (popoldne) ali 063-858-535 (popoldne od 16. ure dalje). PRODAMO stanovanje v Zagorju, parcelo v Kisovcu in hišo pri Izlakah. Tel.: 62-380. PRODAM posestvo ob regionalni cesti Zidani Most - Hrastnik v naselju Suhadol v izmeri 23 ha. I lišaje potrebna manjše adaptacije, gospodarsko poslopje, kozolec, gozd 17 ha. Sončna lega. asfalt, elektrika, telefon. Cena 160.000 DEM. Tel.: 81-311 (po 18. uri). Erman - Martinšek. GARAŽE UGODNO prodam ridano garažo v Trbovljah v Žabji vasi. Tel.: 22-762. PRODAM dve zidani garaži na Ribniku v Trbovljah. Informacije po telefonu: 061 -323-119 ali 068-47-358. AVTOMOBILI IN DELI PRODAM dele /a Viso I. 86 in dele za Škodo 120 LS. I. 84. Tel.: 42-402. PRODAM lugo Skala 55 I. 89, registriran do avgusta/93, prevoženih 27000 km za 4500 DUM. Jakob Baš. C. zmage 22, Zagorje. PRODAM Z 128. letnik 1989, registriran do januarja/94, prevoženih 36000 km. Cena po dogovoru. Tel.: 63- 427. ŠKODO 120 LS po delih alivceloti prodam. Še vozna. Cena 300 DEM. Miha Prašnikar, Kolovrat 27. Izlake. ZAPOSLITEV ČE STE brez službe in bi radi izboljšali svoj položaj, se javite za zastopnika Slovenske knjige. Informacije po telefonu. Tel.: 064-733-349 (ob torkih in vikendih po 20. uri). STE BREZ zaposlitve in bi radi delali kot zavarovalniški zastopnik. Plafilo v ATS. Možnost napredovanja in stalne zaposlitve. Tranci - Ani Vodišek, Nas. Aleša Kaple 6 a. Hrastnik. RAZNO UGODNO prodam otroški avtosede? in Calorex (štedilnik na trda goriva s kuhalno ploščo in pečico). Oboje je zelo malo rabljeno. Tel.: 21-408. PRODAM usmernik /a CB 8 amperov in ojačevalnik 20W. Tel.: 061 -105-066. interna 271. Ivo (dopoldne). PRODAM kombinirani otroški voziček, italijanski, s premakljivim ročajem, malo rabljen. Tel.: 63-344. za brezplačni mali oglas £ Tekst:................................. O ■ ■ u........................................ < Moj natlov: 3 .............. Naročilnico oddajta najkatnaj« do 17.3.1993. I Pod hribom 2 61431 Dol pri Hrastniku Tel : 0601/43-540 Fax.: 0601/43-160 ŽELEZNINA KOZOLE POSEBNA PONUDBA V MESECU MARCU: - 10% POPUST ZA VSE GOTOVINSKE NAKUPE NAD 1.000 SIT - 5% POPUST ZA PLAČILO V 2 OBROKIH - BREZOBRESTNO PLAILO 1+3 ČEKI SUŠTLEC LAS 1500W 2.145,60, ŠUŠTIJO LAS 1000W 1.438,60, ŠTEDILMIK K1PERBUSCI1 33.868,80, ŠTEDILNIK (2P. +2E.) GORENJE 43.475,50, RTV PHIIJPS 51 65.116,80, lOCINKANE CEVI I/2" 1.406.90, JIJPOL (30kg) 2.673,00, TESAROUAKI OD 650 770. SE PRIPOROČAMO! 888888888888888888888888888888888« masros ------ d.o.o. vmn vmju/ §aa|l 22r uiioiiiso UGODNE CENTER VLJUDNO VABLJENI DELOVNI ČAS: vsak dan od 8.00 - 18.00 sobota od 8.00 - 14.00 tel.: (0601) 61-256 AXvvlyWWWé/X'XWX; :«%<5 i uko ptvtf moinos«. . amge nwiomih ,ma zavarujcrno to. smo vsi reio -k naie ali tuie lahko precej «a SEM ZAVAROVAN PRi TRIGLAVU P^^^-ak.ftodo ZaK.ie dzpUene »vazalne vnae IZ, olat,u nasulo Skoda ' da smo popolnoma DoÌ-1"1"™" zavarovanja poznamo Zavarovalnica Triglav rj f* celovitejšo zavarovalniško p< oblikovala voto novosti SS *“ » i'”1'... n * » m ■ v«s r^ZL . ^ lahko zavarovali biga labko zavarov, ivarovalnica triglav d.d. 61412 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: (0601) 71 827 (trgovina) podjetje za trgovino in opravljanje obrtnih storitev I> EJA.VN O STI : 1.STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov, polaganje tekstilnih ter PVC podov (itison, tapisom, topli pod, vinflex, vinas ...) 2. TRGOVINA: - prodaja talnih oblog: parket, pluta, itison, taplson, topli pod, vinflex, vinas ... - barve (jupol, oljne barve, barve za zaščito lesa in kovin ...) - tapete raznovrstnih vzorcev - vse vrste lepil in lakov - prodaja zaves in dekorativnega blaga, karnise ... » - kupljene zavese pri nas zašijemo po želji. 3. DOSTAVA NA DOM WMmmZ : SgRSgŽSSŽŽ-:-:-::: lili SS?:?:?:* ,^V- ARSEN DEDIČ PLANINSKO DRUŠTVO MESTO V SEVERNI FRANCIJI (PREPROGE) AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (KIRK) BESEDNA UGANKA.PREi M ETAN K A SEVERA ŠALI VEJA TEHNIKE IN ZNANOSTI 0 SAMODEJNEM KRMILJENA STROJEV ZDRAVNIK SPECIALIST ZA ŽIVČNE BOLEZNI ETIOPSKI NAZIV ZA GOSPODA GABY NOVAK DEL TEDNA VELIKO REŠETO NEKDANJA BRITANSKA POSEST V J. AFRIKI AMPER AVTOMOBILSKA OZNAKA PANIJE OČKA VRED- NOSTNI PAPIR KEMIJSKI ZNAK ZA KISIK LIRSKI PESNIK ANTIČNA GRŠKA KOLONIJA A.ČRKA V ABECEDI KOBILCA IVANA KEMIJSKI ZNAK ZA SREBRO OLGA REMS ČEŠKI ŠAH. TEORETIK ( Rihard) ANTON NANUT SLAB PESNIK VISOKA PLANOTA NAD LOŠKIM POLJEM TKANA PREPROGA Z OBOJESTRANSKIM VOTKOVNIM VZORCEM IÌÌÌ SLAMO NAVLAKA, ROPOTIJA NAUK O ANALIZI ŠIVANKA REKA NA PELOPONEZU V GRCUI i EV ROTASI ZGODOVINSKI KRAJ PRI ZADRU URADNI SPIS 2A.ČRKA V SLOVENSKI ABECEDI NAŠIT 0-KRASEK NA TKANINI KARTA PRI TAROKU, GLAVAN KRAJ NA KRASU STARORIMSKI SLU ZABNIK GRŠKA BOGINJA ZMAGE PODE- LITEV IMENA STARA ENOTA DELA ZVEZA (V ŠPORTU) ULIVANJE TEKOČINE ŽENSKA.KI SAMO KIMA TANKA IN OZKA DESKA KREPAK MOŽ ČETRTI RIMSKI KRALJ ČU STVO ZDRAVIL.ME-STO V PRED-KAVKAŠKEM SVETU STATUA KEM . ZNAK ZA RENU IZIDOR REJC GOROVJE V BURMI MESTO NA ŠVEDSKEM V POKRAJINI DA-LARNA IGRALEC FURIJAN LILI NOVY RENATA TE8ALDI OROŽJE ZA SABLJANJE ZAČETNIK 80LG. KRALJ. DINASTIJ* UUBLJAN. VELEBLA- GOVNICA VIETNAM. GENERAL (VONGUJEN) ZMAGA PRI ŠAHU ÌLASOVNA FIGURA RIMSKA BOGINJA JEZE ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA EGIPČANSKI SONČNI BOG ŠVICARSKI DRAMATIK (ARNOLD) ŽELEZOV OKSID HLADEN VETER V JUŽNI FRANCIJI grIkT bajeslovni LETALEC LADO TROHA PROSTOR, POVRŠINA ROJSTNI KRAJ J0S!fo JURC JANEZ ERŽEN NADALJ. GESLA AVTOR : KARLI DREMEL OKLOPNO BOJNO VOZILO ZVEZA DRŽAV, SPORAZUM Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke pošljite do 17.3.1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33,61410 Zagorje oh Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Trimesečna naročnina začasopisZasavc 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan 3. nagrada: Moške spodnje hlače 4. nagrada: 1 kg Salamurina 5. nagrada: kapa/.asavca Izžrebanci nagradne križanke 4/93 1. nagrada: Unikatna skodela i/ barvastega stekla. Ve-no, Zagorje: Anica Premec, Trg Borcev NOB 19, Dol pri Hrastniku; 2. nagrada: Unikatna vaza iz barvastega stekla, Veno Zagorje: Franc Lekše. Prešernova 47, Zagorje; 3. nagrada: Unikatni svečnik i/ barvastega stekla, Ve-no Zagorje: Tanja Šuligoj, Gradnikova 18, 65213 Kanal; 4. nagrada; Stojalo za videokasete. Forum Zagorje: Alenka Pečnik, Gimnazijska 11, Trbovlje; 5. nagrada: Kapa Zasavca: Erika Goleč, Vreskovo 6, Trbovlje. Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 18.3.1993. C Rešitev nagradne križanke 5/93 B. NOAH. MESEČNIK, UREDNIŠTVO, ŠTIRINAJSTO, NZU, TAKA. TON. PAAVO, BI, STOPE. ASSOS, ANTE NAPEV, GLAD, UL. ORION, LN, OVNAR, BLITVA, OI, KAVCIJA. ALDO, TISK, INTKA, ELEA, POLT, LIL, RUDAR, BOSE, S, COL, KIN. JOS. GOL, RANINA, SOURE, ALA, O. IRAN. ETNI K, LAN.BAKALA, ROOSA, AJA. 61 013, 61 177 Iščemo ulične prodajolce L, 11! •SS-: It! J ..............: HI' UTUE in ZAGORJA. raznašale« časopisa no območju Pokličite telefon: Delo |e dobro bonoriranoll! m Efl Finalni obračuni v hokeju na ledu med Olimpijo Hertz in Acroni Jesenicami so pritegnili izjemno pozornost med slovenskimi, tudi zasavskimi ljubitelji te atraktivne športne panoge. Sedem tekem si je v Tivoliju in Podmcžakli ogledalo skoraj 50.000 gledalcev, še veliko več pa na TV ekranih. Na dveh tekmah v Ljubljani, peti in sedmi, je bilo tudi veliko Zasavcev, ki navijajo za oba kluba, v večini pa vendarle za simpatične, borbene in trmaste Gorenjce. Na odločilno srečanje smo prišli nekaj pred 16. uro. Čakalo nas je prvo presenečenje. Na kioskih, vkaterih prodajajo vstopnice, so bile spuščene zavese in velik napis RAZPRODANO. Še dobro, da smo do dragih vstopnic prišli že dan prej. Ljubljančani so vedeli, da bo dvorana v vsakem primeru polna in sojih podražili ter si le z njimi zagotovili približno 100.000 DEM zaslužka. Cena za stojišče je bila 800, za sedišče pa 1200 in 1500 tolarjev. Da bi se izognili gneči, smo se takoj odpravili na tribuno, da zavzamemo kar najboljši položaj. Čeprav je pogled s tribun vsepovsod dober, gledalec pa vidi veliko več kot doma v fotelju. Ko smo se povzpeli na drugo stran Tivolija, nas je čakalo presenečenje številka dve. Ljubljanski in jeseniški pristaši šobili ločeni, pred vhodom, ki ga za nameček še niso odprli, je bilo več kot 1500 nestrpnih ljubiteljev hokeja. Kakšne četrt ure smo se počutili kot v primežu, po policijski kontroli pa nas je čakalo še prerivanje v vrsti za vstop v dvorano, ki so jo medtem odprli. V njej je bilo ogromno policistov, veliko tudi v stranišču. Varnost je le varnost. Že vrsto let se točno ve, kje je tribuna jeseniških in kje ljubljanskih navijačev. Kot vedno smo se napotili na stran, ki pripada ljubiteljem Jesenic. Več kot uro pred tekmo so se začeli verbalni dvoboji med zelo glasnimi Green dragonsi in Red steelersi, nekaj pred 17. uro pa so na led prvič pridrsali tisti, zaradi katerih je v minulih dneh "norela" skoraj cela Slovenija - igralci obeh ekip. Po 15 minutah ogrevanja sledi enako dolg odmor zaradi čiščenja ledu, nato pa začetek tekme za biti ali ne biti. Hokejisti so se srčno borili, bučni gledalci veselili doseženih zadetkov in hudovali nad zamujenimi priložnostmi. Vmes so videli še kakšno provokacijo ameriškega Ljubljančana, brkatega Shechyja (takoj po tekmi sije brke obril ), pa tudi slišali kakšno na njegov račun. Tekma je bila napeta, takšna, ki privablja toliko ljudi v dvorane. Po streljanju kazenskih strelov so bili uspešnejši gostje in osvojili še drugi slovenski, skupaj že 25. naslov državnega prvaka. Veselje med igralci in navijači je bilo nepopisno. Še kakšne pol ure so jeseniški hokejisti ostali na ledu in slavili skupaj s pristaši, ki bodo na rdeče zastave prišili novo rumeno zvezdico, ki simbolizira osvojene državne naslove. Odmevali sta pesmi Zmaga pojde na Gorenjsko in Siva pot ter vzkliki JE-SE-NI-CE in Ml SMO PRVAKI. Igralci so med navdušene navijače zmetali palice, med gledalci smo opazili tudi marsikatero solzo sreče. Znova smo se prepričali, kaj hokej pomeni za prav tako kot Zasavje obubožane Jesenice. Prav zaradi tega in nasploh podobnosti okolij je med Zasavci toliko jeseniških pristašev. Razlika je le v tem, da pri nas ni tolikšne pripadnosti športnim klubom, kot pri "železarjih". Navijači obeh moštev so se tokrat vedli nadvse športno (pa tudi igralci), višek smo doživeli pri podelitvi srebrnih odličij hokejistom Olimpije, ko so se z jeseniške strani zaslišali vzkliki OLIMPIJA, OLIMPIJA! Tako je tudi prav. Vrhunskega in zanimivega hokeja v Sloveniji brez dveh tako izenačenih klubov ne bi bilo. Poleg tega pa so sc že naslednji dan začele priprave slovenske državne reprezentance na nastop na svetovnem prvenstvu skupine C, ki bo naslednjedni v Ljubljani in naBledu. Igralci obeh ekip bodo nosili glavno breme v prizadevanjih za vstop v drugo kakovostno skupino svetovnega hokeja. V ledeni tivolski dvorani, v kateri je bilo zelo vroče, smo preživeli nepozabnih pet ur. Splačalo seje. Ogled hokejske predstave v živo je res nekaj enkratnega. Prepričajte se! Sašo Fabjan Pred dvema letoma je bilo na Izlakah ustanovljeno Lokostrelsko društvo Valvasor, katerega predsednik je Drago Hutja. Takrat so razmišljali o postavitvi lokostrelske proge v okviru turistično-hotelskega kompleksa Medijske Toplice. Kot kaže, ljudi, ki bi se z lokostrelstvom ukvarjali tekmovalno, ni veliko. To je šport, ki je pri nas povprečno razvit, trije stili so bolj poznani: prosti slog, goli lok ali instinktivno streljanje in slog brez omejitev (compound unlimited). Slednjega že osem let razvija Pavel Savšek, študent Pedagoške fakultete. Oprema je seveda posebna. Pavel je povedal: "Sem spada poseben lok, ki ima na koncu krakov škripec. Na tekmi je dovoljena uporaba vse opreme od sprožilca, stabilizatorja, merilne naprave, daljnogleda." V Zasavju ni prevelikega zanimanja za ta šport. VI Irastniku imajo od lani lokostrelski klub, izlaški je bil ustanovljen pred dvema letoma. Strelja pa samo Pavel, ki še ni član tega kluba. Dokler se stvari ne zastavijo resneje, bo streljal še za Ljubljano, pravi. Sodeluje na klubskih tekmah, ki jih organizirajo slovenski klubi pa tudi na kakšni mednarodni tekmi. Ena takih je bila 27. februarja. Dosegel je 8. mesto. Savšek vidi v lokostrelstvu predvsem izziv, da moraš vsako puščico spustiti brezhibno. Bolj kot fizično, si' obremenjen psihično. To je individualen šport. Tako oprema kot stil streljanja se prilagajata strelcu. Za tekme sc mora dobro pripraviti. "Za zadnjo tekmo sem se pripravljal po uro na dan. Poleg samega streljanja je potreben še trening za moč, predvsem pa so nepogrešljive psihične priprave," pravi Pavel Savšekj in doda: "Za lokostrelstvo so me navdušili prijatelji, celotno opremo sem do sedaj že dvakrat zamenjal. Trenutno je to le moj hobi, rekel bi, drag hobi. Če pa se bo na Izlakah začelo kaj premikati, se bom z veseljem vključil." Tekst in foto: Petra Radovič -—------------------—--------- D Revirji v tem, kako so nastale prve šole in kdo jih je vodil, niso bili nič drugačni od drugih predelov takratne Štajerske. Povsod so bile šole že v času Marije Terezije, a se niso obdržale. V Trbovljah je bila takrat trivialna šola, kjer je leta 1779 poučeval učitelj Bernard Erjavec 42 otrok. Vodcnsko šolo sta leta 1838 ustanovila Franc Ksaverij in Ignacij Pavel Maurer kot rudniško šolo. V Zagorju je leta 1831 pričela z delom župnijska šola. Matevž Jurman, organist in učitelj je stanoval in učil v hiši rihtarja (pri Globokar). Občini Kolovrat in Kandrše sta leta 1858 skupaj zgradili šolsko poslopje. V Hrastniku je bil prvi učitelj Anton Doležalek, zaposlen pri hrastniškem rudniku kot šihtni mojster, kasneje blagajnik. Lela 1856 je učil pisanja in računanja svoje in nekaj drugih otrok, skupaj deset. Šole so do sprejetja zakona o obvezni osemletni osnovni šoli leta 1869 životarile, starši so svoje otroke raje pošiljali na delo kot v šolo. saj kljub zakonu še dolgo ni bilo pravega razpoloženja za pošiljanje otrok v šolo, pa tudi kazni, ki so bile predvidene za nepošiljanje otrok v šolo. sc še dolgo niso izvajale. Da bi nekako zapolnili praznino zaradi pomanjkanja šol ali premajhnega obiska, so predvsem duhovniki (učitelji le tam, kjer je bila tudi redna šola, v kateri je učil učitelj) organizirali nedeljske šole, kjer so učili otroke v dveh oziroma treh skupinah - začetni in nadaljevalni. Pouk je potekal pred nedeljsko mašo in po kosilu ter v prazničnih dneh. Obsegal je učenje branja in pisanja, računanja, veronauka in splošno koristne reči, n.pr.kako ravnati z.utopljenci, zmrznjenimi, zastrupljenimi, prezgodaj rojenimi... kako seje treba dostojno obnašati - v cerkvi in izven nje, dajali so jim nauke za domačo snažnost, ki naj bi se posebno deklet tikali. ".. Ko sim študent iz šol čez hribe domu hodil, pridem v neko bajto blizu Nemškega. Vsa vkajena dimnica je bila. černa in temna ko noč. V enem kotu soprasci jedli, v drugem so kure zobale. Dvoje otrok naogniši sedi in muha, ker gospodinja kosilo kuha Bilo je okolj devetih zjutraj; lačen sim že bil in rad za kosilca prosil, karmi gospodinja reče na kosilo počakati; pa kaj da sc mi začne gabiti, ko njo pogledam. Bila je vsa vmazana in kuštrova; - otroci marogasti, muh po hiši vse živo. Ko je bilo vse pripravlcno, veči dekle gospodarja in družino k mizi pokliče. I udi mene prisilijo, da z njimi zajmenv, pa ni se mi veliko poljubilo, ker sem vid il. kako so žlice, namesto v usta - le pod mizo metali. Zdaj hlapce grila zajme in sc začne na glas kregati. Gospodinja skledo šterklavke pripade, njo v pominje vrže, in bulanke (nudclcc ali štrukle) na mizo postavi. I*rav žclno vsi po njih sežejo, pa meni so jele hitro sline lesti, ko je gospodar prač dolgi las iz bule potegnil in pred gospodinjo položil, l akih negud se najde po sveti veliko, kjer so ženske nesnažne..." (Anton Slomšek: Blaže in Nežica v nedeljskej šoli, v Celovcu 1857, str.51 ) Najpridncjši so sc naučili vsega tega, drugi pa vsaj nekaj branja. Pouk sc je odvijal navadno v župnišču ali kaplaniji in mnogokrat so ga obiskovali tudi odrasli. Tretji šolski zakon leta 1869 je podaljšal šolsko obveznost s šestih na osem let, uvedena je bila laična šolska uprava, javne šole so postale dostopne vsem pripadnikom različnih ver. Učni načrt je bil okviren za vso državo, dežele pa so sprejele svoje predpise zaradi deželnih jezikov. Šolsko leto sc ni pričelo povsod istočasno, upoštevane so bile krajevne potrebe, zato so imeli ponekod trgatve, drugje pa krompirjeve počitnice. Okrajni šolski svet je lahko šest tedenske velike počitnice razdelil med leto. Po sprejetju zakona je zraslo precej novih šolskih zgradb ali bilo ustanovljenih šol: 1872 v Šentgotardu 1875 v Zagorju (nova zgradba) 1879 v Hrastniku (nova zgradba) 1879 šola v Šenllambertu (Senožeti) - šola in zgradba 1880 na Zasavski gori 1881 enorazrednica na Katarini - šola in zgradba 1892 v Trbovljah na Vodah (nova zgradba) 1896 v Turju 1900 na Sv. Planini 1901 v Trbovljah (nova zgradba) 1903 v Zagorju - Toplice, nova zgradba s šestimi učilnicami 1906 druga šola v Hrastniku Inova zgradba) Na fotografiji je 2. razred ljudske šole v Hrastniku v šolskem letu 1900/1901 z 98 učenci in učiteljico ročnih del Maro Flis. Otroci iz zgornjega Hrastnika so do zgraditve šole v Hrastniku leta 1879 hodili v župnijsko šolo v Trbovljah. O takšni poli pripoveduje Boštjan Roš v spominih naslednje: "V jeseni 1848 leta smo začeli hoditi v Trbovlje v šolo: jaz, Logarjev Janez in Žafranova Lenčka in Mica. V Studencih sc nam je pridružilo še več otrok, ravno tako tudi v Ojstrcm; v Urhovčcvi Loki je naraslo naše krdelo že na 10-15 fantov in deklet. Šola je trajala od 10.-12. in od 1.-3. popoldne. Od 12. do enih je bil odmor; v tem času smo pojedli mi otroci, ki nismo bili v Trbovljah doma. kos kruha, ki smoga zdoma s seboj prinesli. To nam je bil obed. Kosem prišel ob pol petih lačen in utrujen domov, sem hitro kaj malega pojedel, kar jc našim od obeda ostalo, potem pa hajd! Zopet hitro za kravami na pašo! Ni torej čudno, da sem večkrat zvečer - truden in zaspan - pred večerjo in tudi brez nje na klopi pri peči zaspal..." Načrti za šolske zgradbe so bili v avstrijskih deželah žc od leta 1788 predpisani in tipizirani. Dekret študijske komisije iz leta 1820 je okrožjem in škofijskim ordinariatom priporočal tri tipe podeželskih šolskih zgradb. Vsaka je imela družinsko stanovanje za učitelja, enonadstropna še sobo za učiteljskega pomočnika. Vse strani poslopja so morale biti proste zaradi osvetlitve, okna učilnic so bila na levi strani, učiteljevo mesto na vzvišenem odru. Učilnice niso smele biti obrnjene na sever ali zahod zaradi mraza in vetra, tudi ne povsem na jug zaradi pripekajočega sonca. Predpisi so bili eno, stanje povsem drugačno. Šolskih poslopij, ki bi zadoščala predpisom, jc bilo tako malo. da bi bilo potrebno vsa podreti do tal in na njihovem mestu zgraditi nova. Seveda to iz razumljivih razlogov ni bilo mogoče in v šolskih učilnicah, ki so bile na razpolago, je pri množici otrok (tudi 90) bilo mogoče narediti zelo malo, da bi se razmere izboljšale. Irena Lebar m s S^dlai* Grošelj Sedlarstvo je na Izlakah živelo in delno še živi. Ta, že skoraj nepoznan poklic, živi s pomočjo Štefana Grošlja - mojstra sedlarja. V drobni rumeni hiši, poleg mogočne tovarne Elcktroelcment, že 60 let živi obrt, ki jo pravzaprav sploh ne poznamo. Kdo je pravzaprav ta mojster, ki kljubuje času in katerega delo nakazuje, da romantika starih časov le še ni odšla iz naših dolin? Štefan Grošelj seje rodil konec leta 1932 očetu mojstru sedlarju. Že kot majhen pobič je opazoval očeta pri njegovem delu in mu pri 10 letih že pomagal pri enostavnejših opravilih. V tistih časih je bilo dela dovolj, saj je imel oče kar nekaj pomočnikov, pa tudi nekaj vajencev se je pri njemu izučilo za mojstra. Kasneje so se raztepli po Sloveniji. Mojster tudi ve povedati, da so včasih imeli na vsaki kmetiji konja, ki ni bil le delovna sila, temveč tudi transportno sredstvo, saj je ježa od Trojan do železniške postaje Zagorje trajala le pol ure. Tako so tudi v vsakem večjem kraju imeli svojega sedlarja. Delo sedlarja zajema izdelovanje celotne vprege za živino, ki zajema izdelavo uzde, komata, po želji pa tudi sedla. "Stari mojstrski predpisi določajo izdelavo vprege za konja v 5 dneh,” pravi mojster Štefan. Izdelovali pa so tudi žimnice t.i. "modroce". Večina vajencev se je po opravljenem mojstrskem izpitu preusmerila v čisto tapetniško dejavnost, ki je ostala aktualna vse do današnjih dni. Material za izdelovanje vprege je v glavnem usnje - likanec. Le - tega sedlar zmehča z mastjo. Za šivanje uporablja dreto, vrv, pa tudi usnjene trakove. Šiva v glavnem ročno z velikimi šivankami, ki spominjajo na čevljarske. Za ravne šive si pomaga tudi s šivalnim strojem. Tako stara "mašina" znamke Singer še vedno služi svojemu namenu. Za polnilo uporablja slamo, medtem ko je zaogrodje najprimernejši dovolj trd, a upogljiv les, npr. bukev. Za spenjanje izdelka uporabljajo lepila in žeblje različnih velikosti, pa tudi sponke t.i. "šnole" pridejo v poštev. Končni videz dobi izdelek, npr. komat, le z lakiran jem zunanjih površin in morebitnimi okraski. Mojster pravi, da takšen komat zdrži tudi 50 let, z. rednim vzdrževan|em pa še dlje. Njegova delavnica je polna zanimivega orodja: kladiva, dleta, klešče in žeblji vseh velikosti, žagice za rezanje različnih debelin lesa, primež in tnalo. Njegova dolga debela lesena miza, polna vreznin, kaže, da je bilo na njej izdelanih že mnogo izdelkov. Pri delu v mrzlih zimskih dneh pa gaje grel stari gašper, ki še vedno stoji in v teh dneh tudi greje v kotu delavnice. "Vsa leta je bilo dela dovolj," pravi, "vendar zato nismo živeli ne dobro in ne slabo". Največ je delal za naročnike iz Gorenjske, pa tudi za Avstrijce je bilo njegovo delo zanimivo. "Veste," pravi, "tam je več zanimanja za konjerejo kot pri nas." Tudi z nabavo potrebnega materiala do nekaj let pred upokojitvijo ni bilo problemov. Od odcepitve Slovenije se težko dobi posebno usnje likanec, ki ga je sicer mogoče dobiti le na Hrvaškem. Zanimivo pa je, da je ravno v tem času tudi močno padlo povraševanje po tovrstnih izdelkih. Tako je leta 1991 mojster odšel v pokoj. Obrt le ni obesil povsem na klin, saj kdaj pa kdaj tudi še kaj popravi in tako poskrbi, da ta stara obrt le še ni odšla v pozabo. Mojca Kunšek foto: Tomo Brezovar Afrika presi Sn Jutro v Caini najboljši del dneva za sprehode po mestu. Na cesti je ravno prav avtomobilov in kolesarjev, po pločnikih ni preveč gneče. V Caini je želja za čistim zrakom utopija. Z mosta nad Nilom lahko skozi zaveso smoga opazuješ reko, rečne ladje in obrise stolpa na Zamaliku, pa ljudi, ki živijo na čolnih in prelete rečnih galebov. In obenem poslušaš trobljenje avtomobilskih siren in drdranje zvoncev na kolesih. Sredi dopoldneva se začne življenje odvijati hitreje in še bolj hrupno Začnejo se odpirati trgovine, stojnice, trgi. Križišča se zamašijo, kljub temu, da je na vsakem kraku en policist in z žvižgi opozarja, kdaj je smer odprta in kdaj zaprta. Ljudje hodijo drug po drugem. Javni avtobusi vozijo s polno hitrostjo, čeprav na vsakih odprtih vratih visi še šop ljudi. Skakal sem čez cesto že z na pol samomorilskimi nameni. Preklinjal sem hrup, vročino, saje, ki sem jih vdihaval... Utrujen in že popolnoma brez volje sem se na čisto drugem koncu mesta odločil vzeti taksi. Kar seveda ni problem. Na hitro sem zbaranlal ceno in že sem bil v centrifugi, ki predstavlja promet. Šofer z rdečo ruto ovito okrog glave, sc ni imel časa pogovarjati. S presenetljivo mirnostjo je trobil, zavijal levo in desno, menjal prestave, zaviral, pa spet trobil. Zgroženo sem gledal kaj sc dogaja na desni strani starega peugeota. Videl sem veliko kolo mestnega avtobusa in sprednji del njegove segnite pločevine je že skoraj udarila ob vrata, ko je šofer avtobusa zaplozal in taksi se je začel umikati levo, kar je sprožilo ponoven plaz trobljenja zadaj vozečih vozil. Kljub vsemu se je vse skupaj srečno končalo. Pravzaprav sem zapustil taksi v razpoloženju, ki se ga navlečeš, ko se zgodi nekaj razburljivega, tveganega, kar pa se dobro konča. Skočil sem iz avta in se še nekaj časa evforično krohotal na pločniku, saj nisem mogel verjeti, daje to res. Kar prijelo meje, da bi se šel še enkrat peljat. Peter Feštanj « M Gojitelji malih živali DGMPŽ Trbovlje vključuje v svoje vrste približno 40 članov. Razveseljivo je, da se jim je v zadnjem času pridružilo nekaj mladih, ki se zaenkrat še učijo. Gojijo različne pasme kuncev, perutnine in golobov. Enkrat letno se predstavijo na društveni razstavi, sodelujejo tudi na državnih. Letos je bila v Mariboru in pokali za naziv šampiona in odlično ocenjene živali pričajo o kvaliteti. Da to dosežeš, je potrebno veliko dela in kdor nima rad živali, tega resnično ne bi zmogel. V njihovih vrstah je tudi nekaj članov, ki so opravili izobraževanje za sodnike -ocenjevalce in v tej vlogi sodelujejo na razstavah širom po Sloveniji. Zanima jih tudi, kaj se dogaja po Evropi. Obiskali so razstavo v Welsu in v Waserburgu, kupili nekaj živali za osvežitev svojih pasem in si izmenjali izkušnje z drugimi gojitelji. Društvo vodita predsednik Adolf Vidic in tajnik Miha Bcnetek. Blagajnik Jože Breznik sicer ne obrača velikih denarjev, a gospodari z njimi tako, da zadostujejo za pokrivanj e stroškov društvenih razstav, na katerih je vedno tudi bogat srečolov. Posebno vlogo v društvu ima matičar Albin Perpar. Ta tetovira kunce tako, da jim vtisne v uho matično številkodruštva, termcsec in leto rojstva. O vsem vodi skrbno evidenco tako, da lahko ugotovijo poreklo kuncev za več rodov nazaj. Tudi on že prenaša svoje izkušnje na svojega naslednika Mitjo Holeška. Branko Pistotnik je organizator, ki bi si ga želelo vsako društvo. Če se zatakne, vedo na koga se morajo obrniti. Prav vsi člani so zaslužni, da vzgajajo živali, ki niso lepe samo na pogled, ampak tudi koristne, saj dajejo okusno, zdravo, dietično meso, lepo krzno. Da ne govorimo o pomenu golobov pismonoš in še bi se dalo naštevati. Morda me bo kak član društva proti mučenju živali obsojal za te besede. Toda življenje je takšno. Žival je treba pravilno vzgajati, jo hraniti, jo imeti rad in ko pride čas tudi zaklati in kar najbolj izkoristiti sadove svojega truda. Marinka Banetek Zasavska planinska pot Leta 1956sozasavskaplaninska društva uvcdlakot drugo planinsko pot ali transverzalo (slovenska od Hoč do Ankarana je bila prva), zasavsko planinsko pot od Kumrovca do Kuma. Pot poteka po vseh pomembnejših zasavskih vrhovih in jo je doslej prehodilo na tisoče in tisoče planincev. Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev je 15. februarja v Sevnici potrdil predlog za spremembo poti. V Kumrovcu, kjer je bila začetna točka poti, so nastale nepremostljive težave, o čemer so se prepričali številni pohodniki. Odslej je začetna točka zasavske planinske poti na Bizeljskem, pečat se dobi v gostilni Šekoranja (razen ob ponedeljkih, ko je zaprta). Spremembo poti so pripravili v PD Brežice. Gostilna Šekoranjaje sredi Bizeljskega, sredi vasi. Od tu je pot markirana do Zagaja 54, kjer je tudi žig poti in tu pride nov del poti na obstoječo traso ZPP. En del ZPP poteka skupno s spominsko potjo Po poteh Kozjanskih borcev do Bošta. Približno 200 m dalje se poti razcepita. Spominska pot zavije levo, zasavska planinska pot pa gre naravnost do gozdne ceste, od tam zavije levo, nato pa še del poti po gozdu do Zagaja. Prvi del poteka med vinogradi do Bošta. Od Bizeljskega do Zagaja je uro in pol zmerne hoje. Dostop do Bizeljskega je najenostavnejši z vlakom do Dobove, od tu dalje pa z avtobusom (približno pol ure). Avtobus vozi redno ob delavnikih, ob nedeljah in praznikih pa nekoliko redkeje. T.L. Planinske akcije PZS s svojimi planinskimi društvi letos praznuje svoj stoti jubilej. V Ljubljani 27. februarja 1893 so jo kot Slovensko planinsko društvo - S PD ustanovili Piparji, skupina narodno zavednih planincev, ki so želeli ohraniti slovenski gorski svet s slovenskim licem. Slovenski planinci so ta visoki jubilej proslavili v nedeljo, 28. februarja, v Cankarjevem domu v Ljubljani s prireditvijo, na kateri so sodelovali tudi člani planinskih društev iz Zasavja. Sedanja Planinska zveza Slovenije združuje v svojih vrstah 175 planinskih društev s približno 100.000 člani in 161 planinskimi kočami in domovi ter zavetišči. PZS je pred kratkim izdala tradicionalni koledar planinskih akcij za leto 1993. V koledarju so navedeni vsi večji in pomembnejši izleti, pohodi, srečanja in podobno, ki jih organizirajo bodisi PZS ali pa slovenska planinska društva. Koledar žepnega formata vsebuje še začetek letnih časov in lunine mene, vzgojno izobraževalne akcije PZS, gore in državne meje Republike Slovenije, pregled planinskih postojank v Sloveniji, kategorizacijo planinskih poti, pregled planinskih poti -transverzal v Sloveniji, seznam obveznih kontrolnih točk slovenske planinske poti. Planinska založba predstavlja svoje edicije, vsebuje tudi pregled novih vrstčlanarin planinskih društev za letošnje leto. Čeprav ima koledar le 78 strani, vsebuje za slehernega planinca precej koristnih podatkov in napotkov. Dobiti gaje mogoče pri planinskih društvih. V koledarju so zajete tudi vse akcije zasavskih planinskih društev v letošnjem letu. T.L. Vesti iz društev Na Dobrni je živo Mnogi primeri potrjujejo dejstvo, da sc v manjših naseljih ljudje znajo bolj družiti kot v centru mesta. Delavsko prosvetno društvo Svoboda na Dobrni v Trbovljah združuje kar 400 članov. Njihov predsednik in eden najbolj vsestransko aktivnih mož Karel Gorjup je dejal, daje zelo aktivnih kar okoli 200 članov. Delajo v šestih sekcijah in različnih krožkih, za vsak večji praznik pripravijo kakšno prireditev. Žal v svojem domu nimajo odra. Če bi ga imeli, bi pripravili tudi kaj večjega. Veseli so, da je dejaven mladinski klub. Sicer pa se v društvu vsak dan kaj dogaja. Če nič drugega, debatirajo, vržejo karte ali zaigrajo partijo šaha. Tudi to ni malo, če vemo, daje ljudem lepše, če so skupaj. I.L. Radio klub Maček Začeli so brez inventarja in brez denarja. Imeli pa so voljo in zato so /a njimi že prvi rezultati, pred njimi pa nove naloge. 27. marca bodo z zvezami popestrili Maratonski tek na Prvine. Do 25. marca bodo zbirali prijave za tečaj UKV in KV radio operaterjev. V juniju bodo spet dejavni na teku na Prvine. Tudi sami želijo poleg tečaja pripraviti kakšno tekmovanje, kot je denimo lov na lisico. O tem sc morajo še pogovoriti z Zvezo radioamaterjev Slovenije, kajti dobiti morajo natančen termin. V samem klubu dela nikoli ne zmanjka. K njim že prihajajo radioamaterji iz Zidanega mosta, Hrastnika. Litije, Bogenšpcrka in drugod. V svoje vrste vabijo tudi ostale, saj jih čaka veliko zanimivega dela. P.B. Planinci Dola Člani planinskega društva Dol so v februarju plačali članarino, ki so jo pobirali člani upravnega odbora, obenem pa so dobili letne programe planinske dejavnosti za leto 1993. 5. marca so organizirali v Gorah za svoje članice zabavo ob prazniku žena. F.M. 'A&VZ Mladim Zasavcem Kam po osnovni šoli - to je vprašanje, s katerim se ukvarjajo osmošolci skozi vse leto. Nekateri pa že od prvega razreda dalje. Zato vas gotovo zanima, kaj so izvedeli na informativnem dnevu. Nekaj vtisov so zapisali Dolani, vabim pa še druge, da napišejo kaj takega, kar drugi ne vemo. Zdaj, ko je Zasavc tednik, vam ni treba veliko razmišljati, do kdaj morate poslati prispevke. Če jih dobimo v torek, sredo, pridejo v poštev za naslednjo številko. Če pa pošljete cel časopis, prihranimo kaj še za drugič. Zanimajo nas tudi sporočila, ki jih poveste po šolskem radiu. •''v 64-013 Na informativnem dnevu -osmošolci z Dola Informativni dan sem preživel na ekonomski šoli v Celju. Učilnice so opremljene z računalniki. Sprejeli so nas zelo lepo, pripravili so nam kulturni program. Izpolnili smo vprašalnik o učnem uspehu. -Sebastjan Bil sem na srednji baletni šoli v Ljubljani. Profesor mi je takoj povedal, da imam slabo osnovo za njihovo šolo. Moral bi na športno gimnazijo v Šiško, potem pa v tretji letnik njihove šole. Blaže Na prometni šoli so rekli, da še nobeno leto ni bilo toliko zanimanja kot letos. Prostore, ki so opremljeni z računalniki, so nam predstavili učenci njihove šole. - Gregor Na srednji vrtnarski šoli meje presenetilo, da imajo posebne razrede za nekadilec. Ob koncu jih nagradijo s prostim dnevom. V počitnicah imajo veliko praktičnega dela. -Sabina Na srednji zdravstveni šoli v Celju so nam povedali, da bodo lahko sprejeli skoraj vse prijavljence. Učilnice so opremljene z. računalniki in vso potrebno opremo. - Glorija Na Kajuhovi gimnaziji mi je bilo všeč, da imajo dogovorjeno spraševanje. Matematiko sprašujejo na primer ob ponedeljkih, slovenščino ob torkih in četrtkih in tako naprej. Potrudila se bom, da bom sprejeta. Rosana Programi na avtomehanični šoli niso tako lahki kot sem mislil. Potreboval bi veliko Jiasuoo eiBjq ‘>(apno|g ovjueis ‘ueut?oy zauep tdOAOOQO znanja iz fizike, kemije in matematike. Odločil sem se za poklic voznika avtobusa. Po tej šoli bom moral še naprej na tečaj za poklicne voznike. V tem poklicu vidim službo, veselje in denar. - Peter Moja stara mama Moja stara mama je živela v družini, ki je štela šestnajst otrok. Vsak od otrok je moral takoj, ko je odrastel, oditi v svet s trebuhom za kruhom. Danes živita samo še ena sestra in brat, stara mama je najstarejša izmed njih. Moja stara mama se z žalostjo spominja otroških let. V tistem času so jedli repo, zelje, žgance, močnik. Meso je bilo na mizi le ob praznikih. Imela je le dve obleki, eno za med tednom in eno za nedeljo, ko je šla v cerkev. Čevlje je imela samo ene. Iz mladosti se najraje spominja svojega belega konja. Z njim je doživela marsikaj lepega, pa tudi slabega, ko jo je vrgel na tla. Kljub temu, daje imela težko mladost, bo letos praznovala 80. rojstni dan. Tanja Šušteršič, A.Hohkraut Naše družine so pa takšne... Drugošolci z OŠ A. Hohkraut Naša družina, ki šteje tri člane, je zelo vesela. Mamica ima veliko dela, a mi vseeno pomaga pri domači nalogi. To je navadno zvečer. Ko se umijem in preoblečem, grem spat. Ines Šallč Pri nas doma smo štirje člani. V naši družini je največji očka. Zelo smo prijazni med seboj. Na bratca sem včasih jezen, ker mi nagaja. Dejan Stanič Naš dom je na Trgu revolucije. V družini smo štirje člani - očka Bojan, mami Katja, jaz Larisa in papiga Jakiča. Ko grem v šolo, se papagaj začne dreti. Ko pridem domov, naredim nalogo. Očka opravlja težja dela, mama pa lažja. Jaz pomagam mami. Larisa Kuzmič Pri nas je vedno veselo, ati in mami sc zelo razumeta. Naš ati tehta devedeset kilogramov. Mami in ati hodita v službo. Smo tričlanska družina. Kadar kdo praznuje kakšen praznik ali rojstni dan, je pri nas še bolj prijetno. Denis Zore V naši družini je pet članov. Imam dve sestri. Mami je ime Magdalena, očitu Tone, mlajša sestra je Špela, starejša pa Saša. Zelo rada imam svojo družino. Ko pridem domov, me že čaka okusno kosilo. Potem se preoblečem in naredim nalogo. Polona Sladič Po krivem so me obsodili Nekega popoldneva smo se sankali po našem griču. Bili smo zelo veseli, ker je zapadel sneg. Sankali smo se in se tako zabavali. Tudi padci so bili vmes. Zaletavali smo se. Biloje enkratno. Največkrat je padel Iztok. Vsi smo se mu smejali, ker je bil ob vsakem padcu zelo zabaven. Grega pa se je sankal na drugem koncu hriba. Kmalu seje vračal domov in ves objokan prišel k svojemu atiju. Potožil mu je, da sem se jaz zaletel v njega. To ni bilo res. Tudi ni moglo biti res, saj nisva bila skupaj. Ati meje poklical domov. Zelo me je oštel. Mojc prigovarjanje je bilo zaman. Bilo mi je hudo. In ta vesel dan seje zame na koncu žalostno končal... Nejc Zupan, 5.b - OŠ Ivana Kavčiča, Izlake Na večeru športa v Hrastniku smo pozdravili tudi znanega skakalca Primoža Ulaga. On pa pozdravlja vas, mladi Zasavci. Vprašanje, ki ga zastavljamo, ne bo ravno o Primožu, ampak o svetovno znanih planiških skakalnicah, ki so nastajale od 1934. leta dalje. Poznamo tri, štiri glavne graditelje. Poznate njihova imena? Odgovor boste našli na tej strani. « I fr 'S Dokler skupina U'redu širni slovenski publiki ni predstavila predelave stare pesmi Belih vran Na vrhu nebotičnika, verjetno marsikdo sploh še ni slišal za pevko Mio Žnidarič. Po uspehu te pesmi je prišla še glasba za film Babica gre na jug. Ampak tudi tu je bila Mia samo "tista, ki je pela Malo teraso". Danes, ob izidu njenega CD-ja It’s just lučk pa je zgodba drugačna. Zdaj se sprašujemo: "Kdaj smo že prvič slišali za Mio"? Pojdimo po vrsti. Mia je s petjem začela, če se dobro spomni, ko je bil stara štiri leta. V pravo pevko seje razvijala zelo počasi. Prepevala je predvsem v tujini - v Avstriji (Graz, Dunaj ...), ter Italiji. To so bili nastopi v majhnih, kletnih prostorih. Vedno pa je pela jazz. jazz in še enkrat jazz. Še danes se teh nastopov rada spominja, saj so nastopi za maloštevilno občinstvo nekaj posebnega. Potem pa se je na enem njenih koncertov pojavil Roberto Magnifico, sicer šef skupine U'redu in ji dejal "če bi zapela ter začivkala Na vrhu nebotičnika". Miaje seveda pri volila. Ko so se zbrali v studiu, je bilo vse skupaj končano v 5 minutah. Podobno je bilo s petjem za film Babica gre na Jug. Vinci Vogue Anžlovar, sicer režiser filma, jo je povabil k sodelovanju. Mii sploh ni žal, da je glavni igralki, samo pri petju seveda, posodila svoj glas. Na vprašanje, zakaj v filmu ni nastopila, mi je med smehom odvrnila, dajo igranje zaenkrat ne zanima. Na prvem mestu je petje. Jazz. Po uspešnih posnetkih je izdala tudi lastno ploščo. Kot pravi sama. je rodila trojčke. Kaseto, mini ('D (s štirimi pesmimi), ter normalen CD. Mini CD, na katerem je tudi pesem A si ti al’ nisi ti moj ljubi, je razprodan. Veliki CD se prav takoodlično prodaja. Mia ga s prijatelji promovira po celi Sloveniji, kličejo jo od vsepovsod, veliko pa nastopa tudi s Celjskim plesnim orkestrom Žabe. Jazz glasba se/čudovitim vokalom MieŽnidarič vrača na slovensko glasbeno sceno. Kdaj smo že prvič slišali za Mio? Tomaž A. Štojs Pravzaprav je o Blanki težko pisati. Izmika se vsakršnemu kalupu. Kot pravi, je predvsem dijakinja 3. letnika Gimnazije v Trbovljah. Ostali se je spomnimo izpred dveh let, ko je osvojila naslov miss/.asavja, se uveljavila pri agenieiji Zoom Promotion, udeležila finalnega tekmovanja za obraz leta v Portorožu, snemala za konfekcijo Mont Kozje. I.epo je biti lepa. Kaj si pridobila z vsemi tovrstnimi tečaji, tekmovanji? Predvsem sem pridobila samozavest, spoznala veliko ljudi. Obiskovala sem tečaje, kjer so nas učili takoimenovanega manekenskega bontona, hoje, ličenja, friziranja, veliko smo zvedeli o blagu, vinih. Pred kratkim sem bila povabljena na snemanje albuma najboljših - Book, a mi je bolezen preprečila sodelovanje. Kako so starši sprejeli tvoja udejstvovanja? iznajdljivost pred kamero je nekaj posebnega. A še vedno imam občutek, da na slikah, kjer sem naličena, sploh nisem jaz. Kakšna oblačila najraje nosiš? Veliko se ukvarjam s športom, treniram rokomet, v zabavo mi je gledanje nogometnih tekem, športen pa je tudi moj stil oblačenja - prednjači vijolična barva. Imaš kakšne hišne ljubljence, kaj ti je v zabavo? Nimam ne psa ne mačke, pač pa zbiram kaktuse, ki jih tudi skrbno gojim. Rada sem v družbi prijateljev, skupaj hodimo na različne zabave. Ker sem po značaju odkrita, ne prenesem zahrbtnih, hinavskih ljudi. Poslušaš glasbo, hodiš v kino...? Všeč mi je country glasba. Rada prisluhnem kotičku za country glasbo, ob petkih zvečer na radiu. Gledam pa vse filme v katerih igra Michael Dudicoff - Ninja, Pantovščina, Pomorski bojevnik - on je moj princ na belem konju. Bili so mi v oporo. Oče me je dvakrat na teden vozil v Ljubljano na tečaje. Brez njiju bi že prej odnehala. A sta bila zelo razumevajoča, skupaj smo odkrivali pozitivne plati, to je bila za vse zanimiva izkušnja. Kaj ti je pri manekenskem delu še posebej všeč? Zanimivo sc mi zdi predstavljanje atraktivnih oblačil, tudi Pomisliš kdaj na prihodnost? S tem si ne delam večjih težav. Pred mano je študij, tudi na manekenstvo ne mislim pozabiti. Petra Radovič Kdo bo koga ali Patriot Games Danes so Američani zelo racionalni glede njihovega zaupanja v Boga in Državo. Iz tega prepričanja se je porodilo že nešteto variacij filmov na temo "Drži ga, lovi ga". Tudi Patriot Games ( Patriotske igre) je le eden v nizu permutacij vohunsko -kriminalnih igric, presenetljiva je le reklamna napoved, da bo 1 larri-son Ford, tokrat za spremembo brez biča Indiane Jonesa pri roki, skakal naokoli: "Not forhis country. l'or his wife and child" (ne za državo, za ženo in otroka). Vse bolj imam občutek, da sose lani v Hollywoodu odločili pisati scenarije v stilu prirejenih basni. Vsi nas po dolgem in počez posiljujejo z. nauki in nekateri ljudje se v njih precej živalsko vedejo. Tako lahko na primer s pomočjo tega filma dojamemo, da je dobrota res sirota, kar so, mimogrede povedano, vedeli že naši pradedje. Ford bi ne bil Ford. če ne bi že takoj na začetku filma z najboljšimi namerami rinil svoj nos tja. kamor ne bi lo treba. Zdi sc mi precej nelogično, da bivšega uslužbenca "Kompanijc" (CIA) premamijo malce mutirane robi n-hoodovske ambicije ob pogledu na strelske ekshibicije teroristov okoli njega, vendar čudna so pota Gospodova in na tem svetu so mogoče mnogo bolj nemogoče stvari kot je ta. Pri nas na primer ministri objavljajo knjige v službenem času in to se nam sploh ne zdi čudno. Kakorkoli že, v filmu se izkaže, da tudi IRA ni več tisto, kar je nekoč bila. Tudi vročekrvni irski skrajneži se starajo in mogoče bodo skupaj z MI-5 že jutri prodajali kokice pred Delavskim domom v Trbovljah. Vse za pokojnino. Ideja lahko počaka na nove generacije. Film ni kompliciran in ob vstopu v dvorano ne potrebuješ navodil za gledanje (Basic Instint), kar še ne pomeni, daje slab Drznil bi si celo trditi, da je v mnogočem podoben trdnjavi, imenovani ženska (po Murphyju). Ko po milijon letih končno osvojiš eno, imaš občutek, da si vidci že vse. 1’red in po tem pa si lahko vgradiš na veke teleskope, a boš vseeno slep kot krt. Tomi Pucelj Kdo šiba 100 na uro? Saj res, kdo šiba stona uro. se morda sprašujejo tisti, ki še niso imeli priložnosti, da hi videli tako naslovljeno oddajo na trboveljski lokalni televiziji, bolj znani pod imenom kanal 10. Nekako od začetka decembra 1992 divjajo s to, pri našle na avtocesti dovoljeno, hitrostjo mladi voditelji oddaje 1 (X) na uro. "Zakaj", sem vprašal producenta Borisa Zalokarja in razložil mi je. da pred tem ni bilo na kanalu 10 ničesar za mlade. Surova ideja se je porodila v njegovi glavi, Tomaž Štojs pa jo je do potankosti izpilil in napisal scenarij. Produkcijo so prepustili studiu Eurotop, tako lahko upravičeno trdijo, da je "100 na uro" popolnoma samostojna stvaritev skupinice entuziastov. Ekipa sodelavcev se počasi, a zanesljivo dopolnjuje in v tem trenutku jo sestavlja kar lepo število vestnih mladenk in mladeničev. Tomaž. Boris. Luka. Nataša. Barbara. Petra in mnogi drugi (lahkobi našteval dokonča teksta), vložijo v vsako oddajo precej truda in prostega časa, zato se lahko "100 na uro" brez sramu primerja z oddajami iz palete državne televizijske produkcije. Poglejte, kako vozijo: startajo z uvodnikom, kateremu sledi hitra kombinacija "gibov": sklopka-druga-sklopka-gaaaas, v tretji zvozijo skozi glasbene novice (ki so po besedah Tomaža "...bolj slovensko obarvane, saj lahko tuje glasbene novičke gledalci preberejo na MTV-textu .."), ko prestavijo v četrto je z njimi že kakšen gost in v peti jim motor zarjove v prispevkih "pod 18" (To rubriko v celoti pripravi Jani Pajk s sodelavci iz gimnazije). Zaenkrat od srednješolcev z, njihovo oddajo sodelujejo samo gimnazi jci, zato sc dijaki nekaterih drugih šol čutijo kar nekako zapostavljene. Tomaž, bi mi je zato posebej zabičal: 'Piši: Mi hočemo, da imajo mladi svojo oddajo, sploh ni važno iz katere šole so' Naj tudi drugi kaj pripravijo, so dobrodošli!". Ob koncu poglejmo še njihove plane za prihodnost. "Radi bi se bolj povezali z ostalimi regionalnimi postajami po Sloveniji. V tem kontekstu lahko že dober mesec ob torkih zvečer tudi na litijski lokalni televiziji spremljajo 100 na uro. Želeli bi pritegniti k sodelovanju čimveč mladih in tako razširili naš program časovno, z vsebino in kvaliteto." "A končni cilj", v smehu vpraša Boris ob koncu pogovora, "ja, satelit Astra 1C ! ” Tomi Pucelj LESTVICA ZASAVCA TER ODDAJE 100 NA URO Prejšnji teden smo prvič objavili video-Iestvico mladinske oddaje 100 na uro. ki jo lahko spremljate na lokalni televizijski postaji Kanal 10 ob sobotah ter ponedeljkih, ter na lokalni TV postaji A TV Litija ob nedeljah zjutraj. Po pričakovanju so največ vaših glasov dobili Čuki, sicer pa si poglejte celo lestvico, ki bo na sporedu v soboto, 13. 3. 1993. ZMAGOVALEC prejšnegatedna: | ČUKI - Krokodilčki PREDI OCI za ta teden: JOHN LENNON-Nobdy told me FAITH NO MORE-Everythings ruined ERASURE-Lay all your love on me LONDON BEAT-You bring on the sun Q Glasujem za: O Mo] naslov: 0(1 6lii*v»iti patIjite n uredeitfve Znivu, C. rmip 33, Ziprje. hotlunhot Spet se dogaja nekaj novega pri skupini Victoria. Zopet so v studiu Metulj, kjer snemajo novo pesem, ki naj bi bila stilsko še najbolj blizu glasbi, kakršno igra Metallica. Besedilo bo še bolj ostro kot je v pesmi Politika. Tadej pa nam je povedal, da bodo za pesem Politika posneli tudi videospot (prvi). Skupina Orlek je že posnela pesem za letošnjo Pop delavnico. Snemali so pri Igorju Podpečanu v Kisovcu. Vsi, ki smo pesem že slišali, pase nismo mogli načuditi, da gre za Orleke. Deževen dan je naslov te balade, ki sloni predvsem na klavirskih harmonijah, oboi ter pihalih. Prav tako je že pripravljen scenarij za njihov video-spot, čakajo samo še na primerno vreme. Pevec skupine Čudežna Polja Slave L. Kovačič je z nastopom skupine na izboru Slovenske popevke za evrovizijo zadovoljen. Osvojili so šesto mesto, kar je po njegovem za prvo takšno tekmovanje kar lep uspeh. Pesem Nekdo igra klavir je na jeseniškem radiu že dosegla velik uspeh in poslušalcem gre hitro v ušesa. Manj je bila /. uvrstitvijo na isti prireditvi zadovoljna Helena Blagne. Kljub petemu mestu jih ni bilo malo, ki so trdili, da je bil njen nastop daleč najboljši, pred tekmovanjem pa je bi la celo "tihi" favorit za zmago. Le kam so gledali člani žirij?! Mirjano Čcmažar iz Škofje loke (ex - Ten) bolj poznamo pod imenom Mika, še najbolj pa je znana njena pesem Svobode ne dam. izpred dveh let. Pri takratni kaseti jije pomagal Božidar Wol-fand-Wolf. Zdaj Mika poskuša pesmi pisati sama, eno izmed njih, z naslovom Konec ljubezni, je že posnela, avtorsko pa je pesem povsem njena. Druga kaseta Mike naj bi izšla še letos. Don't look away je naslov nove CD plošče dua Moulin Rouge. To bo prva kompaktna plošča, na kateri ne bo več pela Alenka Šmid-Čena. Zamenjala jo je namreč pevka Alice. Plošča je namenjena predvsem tujemu tržišču, vsa besedila so v angleščini. TAŠ m Pajek, berač, potepuh, volk samotar, pesnik. Vlado (tarantini. Učitelj. Na Savi pri Litiji dela 15 let, učil je na različnih šolah. Pesmi je pisal od malega, vedno je hil blizu kulturnemu življenju. Leta 1970 je nekaj njih, takrat Iiterarna skupina Dediči, izdalo pesniško zbirko Razvajeno deblo. Potem se je uveljavljal priložnostno, v oddaji Literarni nokturno, literarnih glasilih, Rudarskih pesmih, /.daj je izšla njegova samostojna pesniška zbirka Zlagani raj, ki jo je dolgo zlagal. "Vsak pesnik se hoče hitro potrditi," pravi, "ene pesniške zbirke skoraj nihče več ne izda. Sam sem vedno mislil, da pesmi še niso dovolj dobre, da bodo nastale boljše. Ne zaupaš si dovolj. Vedno sc pojavi bojazen, da še niso, misliš, da bi morale biti boljše." Skoraj dve tretjini pesmi je pustil ob strani. "Včasih pesnim iz trenutnega doživljaja," pripoveduje, "ali te neko občutje spremlja dlje časa, prebolevaš ga, iščeš način, kako boš to najbolje povedal. Potem listo stisko, muko, oblikuješ, najdevaš pravi motiv, ki ne bo posnet po nobenem, ki bo izviren." Začenja s Spominom, ljubezenskimi pesmimi. Ljubezen, ki je bila, izgorela. Z roba moje ga mesta se je dotaknil ljudi, ZLAGANI RAJ Ti si ustvaril me za srečo, za njo poslal me v beli svet. Glej, oče, stezo sem izgubil, v nenehnem pehanju oslepel. Vse, kar imam, izsanjano je, je varljivo, kot bi aprilski veter skupaj spel Ti si ustvaril me za srečo, za njo poslal me v beli svet. Ta raj zlagan je, je preklet. Za košček tihe, dobre sreče bi se povrnil v tvoj mali, borni svet. dogodkov, slutenj. Zlagani raj je tretji cikel omenjene zbirke. Tudi osebno izpoveden. "Pesnim o razkoraku med idejami, pričakovanji. O svetu, ko ideale primerjaš s krutostjo. Zgodba o obljubljenem raju, ki ga ni, ko sc s stvarmi drugače spoprimeš, sprijazniš." Tudi kraj, okolico, v kateri živi, je svojčas gledal bolj kritično, gledanje pa se spreminja. Z "rukzakom" je prehodil velik del hribov. Gorenjsko, Dolenjsko, predvsem pa Zasavje. Stik z naravo je zanj doživetje, katarza. Pripoveduje še, kako se stvari časovno odmaknejo in so nekateri trenutki prav zaradi tega naivno lepi. "Primerjaš," govori, "vseenosti, ko nisi razmišljal, kaj boš, nisi mlel razmerij med ljudmi, ves ta labirint, iz katerega se ti mladost zazdi lepa Opaziš, kako v človeku poteka boj med upanji, pričakovanji, med vsem, kar dosegaš." Samota je nujen spremljevalec njegovega dela, življenja. Ne, ni odtujen. Potrebuje ljudi, potrebuje pa tudi samoto, da lahko naredi vse tisto, kar v trušču, naglici ni mogoče. Veliko bere, rad pa tudi uči, v šoli skupaj z učenci soustvarja različne kulturniške dejavnosti. "Ljudje ne smemo biti gluhe stene," še omenja "mislim, daje življenje treba bogateti, da je treba iskati boljšo 'štimungo'." l isto, ki jo je z. zbirko poskušal dati sam. Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar Pesniška zbirka upokojencev Lojze Zupan, predsednik DU Zagorje, je pred kratkim spodbudil upokojence, ki se ukvarjajo spesnikovanjem in stanujejo v 1 Irast-niku, Trbovljah in Zagorju, da bi pripravili pesniško zbirko. Znano je, da tudi v naših krajihpesnikujejo številni upokojenci. Vendar do sedaj, razen redkih izjem, ni bila dana možnost, da bi bile te pesmi predstavljene v kakšni reviji, časopisu ali pesniški zbirki. Nedavno je takšna zbirka izšla v Mariboru pri tamkajšnih upokojencih, zato tudi Zupanova ideja, da bi podobno pripravili v Revirjih. 1. marca so se sestali zasavski predstavniki DU v Zagorju. Dogovorili so sc, da bo odbor, ki bo pripravil to zbirko, vodil Lojze Zupan iz Zagorja, ob pomoči Maksa Marinčiča, Cveta Plevnika in Tineta Lenarčiča iz Trbovelj ter Vide Logar iz Hrastnika. Gradivo (pesmi in krajše črtice) bodo zbirali do letošnjega oktobra. Odbor bo vsak mesec pregledal opravljeno delo, poskrbel bo tudi za strokovni pregled gradiva. Ko bo zbiranje zaključeno, bodo najprej izdali pesniško zbirko, zbirko črtic pa nameravajo izdati kasneje. Objavili bodo tudi kratke življenjepise avtorjev. Torej vsi upokojence, ki pišejo, naj svoja dela predložijo področnim društvom upokojencev. T.L. Nemogoče je mogoče Režiser Paul Verhovcn . igralcaSharon Stone in Michael Douglas so bučno spravili na noge vse, ki pragu zagorske kinodvorane niso prestopili vsaj deset let. Hrup za film Prvinski nagon seje krepko obrestoval. Dvorana je bila razprodana. Očitno se spet pojavljajo filmi, ki znajo napolniti tudi zasavske kinodvorane. Mediji so nas s prvinskim nagonom prav posiljevali. Toliko, kot o tem filmu, že dolgo niso pisali. Mnogi kvalitetnejši filmi so šli mimo nas, predvsem pa medijev, precej manj bučno. Zanimalo nas je, ali bodo tako zgovorni tudi obiskovalci filma. Le-te je pritegnila predvsem skrivnostnost morilca (morilke). Vseskozi je film zelo napet, a na koncu ni jasno, zakaj takšen boom okoli njega. Razen vročih scen in nekaterih zguljenih tem, kijih film obilno ponuja, je vsebina, zaradi katere naj bi film nastal, povsem nepomembna. Fino je pa le videti, kako se ljudje pustimo (z)manipulirati. D.H. I S;/W>J///XvX'X!vXv!;v>! MM ZABEL ežen O Hrastnik Knjižnica na Dolu ima zakotno lego, pa tudi odpiralni čas n i najbolj ustrezen - prostor ima poleg gostinskega lokala, odprta pa je ob sobotah od 7.30 do 9.30. Pretekli teden so jo obiskali šestošolci, ki sicer obiskujejo šolsko knjižnico. Knjižničarka Mateja Podlogarjih je seznanila z vpisnimi pogoji. Moški pevski zbor Svoboda I iz I Irastnikaje v torek v dvorani DD Hrastnik pripravil večer narodnih in zabavnih pesmi pod taktirko Vanja Tomca. Gostji koncerta stabili citrarki Monika in Alenka Heričko iz Maribora, ki sta Zasavčane navdušili že na Kopitniku. Koncert je povezo vala Manja Goleč, pomoč pri organizaciji pa so nudili ZKO1 Irastnik in TermoelektramaTrbovlje. F.M. Trbovlje Korajža velja je bilo geslo prireditve, ki je bila 25. februarja v Delavskem domu Trbovlje. Predstavili so se zasavski talenti, ki se ukvarjajo z zabavno glasbo. Mešani pevski zbor Slavček pod vodstvom Ide Virt je 27. februarja nastopil v prosvetnem domu v Dobovi. Na koncert jih je povabil mešani pevski /bor Revoz iz Novega mesta, ki praznuje 15 letnico. V prvem delu koncerta je nastopil Slavček, v drugem delu Revoz. Za konec sta oba /.bora skupaj zapela dve pesmi, dirigirala pa sta oba dirigenta Virtova in Rauh. V domu Svoboda lije bil 27. februarja dobrodelni glasbeni večer v organizaciji SKD Trbovlje. Nastopila sta ženski pevski zbor Corona (prejšnja Mavrica), ki deluje v okviru Vzgojno varstvenega zavoda Trbovlje in ga vodi Karmen Lindič, in mešani komorni pevski zbor Emanuel iz Celja. Izkupiček večera je bil namenjen dobrodelni organizaciji Karitas in Vzgojno delovnemu centru Zagorje ob Savi. Slikarka Ivanka Uršič, članica Relika, samostojno razstavlja v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v 'Trbovljah od E do 31. marca. Tokrat se predstavlja z desetimi deli, v glavnem v pastelu, eno delo pa v akvarelu. Motivi so pretežno iz holandske krajine, kjer se je slikarka nekaj časa mudila, in iz našega gorskega sveta. Razstavo si lahko ogledate v času, ko je odprta knjižnica. Četrta abonmajska predstava za abonente in izven je bila 2. marca v DD Trbovlje. Gostovalo je Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane z. delom Andreja Anabaptista Rozmana, Tartif. Komedija je razvedrila marsikaterega obiskovalca. MePZ Svoboda Iljepod vodstvom prof. Helge Briner 5. marca pripravila krajši koncert ob začetku občnega zbora Planinskega društva Trbovlje v Hotelu Rudar. Moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje pod vodstvom ing. Alberta Ivančiča je 5. marca nastopil v domu upokojencev v Loki pri Zidanem mostu s koncertom narodnih in umetnih pesmi. V goste jih je povabil pevski zbor Primoža 'Trubarja. Moški pevski zbor Zarja pod vodstvom ing. Albertalvančičaje 6. marca v gasilskem domu na Katarini pripravil celovečerni koncert. V počastitev praznika žensk so peli narodne in umetne pesmi. TL. Knjižnica Zagorje je od Ministrstva za kulturo dobila računalniško opremo. Vendar, sedaj se postavlja vprašanje, kam postaviti računalnik. Knjižnica že dolgo časa opozarja na prostorsko stisko, žal brez uspeha. Pihalni orkester Svea je 6. marca nastopil v oddaji ONA + ON. Očitno je, da postajajo godbeniki vedno bolj zanimivi za kontaktne oddaje, saj so nastopili že v Videonoči, v oddaji Tok, 'l ok in v drugih. Dekliški pevski zbor Zora iz.Čemšcnika se pripravlja na skupen koncert z MPZ Vesna. Gledališčniki PD Čemšenik veliko gostujejo. Nedavno tega so bili v Predvoru pri Kranju, Polšniku in Moravčah. 13. marca bodo gostovali v Mlinšah, 14. pa v Preboldu. Dogovarjajosc.dabodonastopili na Sveti Planini, na Vranskem in v Domu starejših občanov na Izlakah. D.H. V petek bo lep večer V petek, 12. marca ob 18. uri bo v avli Delavskega doma v Zagorju kulturni večer s pisateljico Valerijo Škrinjar- Tvrz, pesnico Nežo Maurer, slikarko Stano Pudobsko in igralko Mileno Zupančič. Večer bo vodil Silvo Teršek, glasben o spremljavo pa bo na citrah ponudil Miha Dovžan. Pisateljica in novinarka Valerija Škrinjar -Tvrz seje rodila in odraščala v Zagorju. V Sarajevu je delala in živela 38 let. Pred meseci ji je uspelo zapustiti sarajevski pekel. Je avtorica desetih knjig, iz slovenščine v srbohrvaščino pa je prevajala dela slovenskih avtorjev. Neža Maurer, pesnica, pisateljica, prevajalka in publicistka je z našo rojakinjo povezana že mnogo let, prav tako tudi slikarka Stana Pudobska, kije nekaj časa živela pri Tvrzo vi in slikala sarajevske motive. Milena Zupančič, ki vedno navdušuje s svojo nadarjenostjo in je za izjemne dosežke letos prejela Prešernovo nagrado, bo s svojo prisotnostjo oplemenitila petkov večer. Sarajevske motive v očeh slovenskih umetnic so prvi doživeli v Kamniku. Veseli smo, da bo dogodek tudi v Zagorju. Razstava Stanc Pudobske bo odprta do 26. marca. Vabilo velja vsem, ki imajo radi umetnost in način, s kakršnim bo predstavljena. I.L. Pozdrav iz Zasavja Ze dober teden je v zagorski knjižnici na ogled razstava starih razglednic Zagorja, Trbovelj in I Irastnika, ki nosi naslov Pozdrav iz zasavskih krajev. Razglednice so stare od sedemdeset do devetdeset let. Kažejo nam čase, ki so bili zelo različni od današnjih, saj so dogodki in ljudje oblikovali pokrajino in dali krajem povsem nov, ponekod že kar nerazpoznaven vidik. Dve svetovni vojni, več tehničnih, družbenih in političnih revolucij je v zasavsko hribovje in doline zarezalo svoje poteze. Spremenile so se navade, način življenja, ljudje, navsezadnje pa tudi razglednice, ki prikazujejo kraje. Najbolj pogost motiv za razglednice so urbana naselja, zato lahko upravičeno trdimo, da so razglednice kot ilustracije h kulturni zgodovini neke pokrajine. So nekakšen dokument časa. Spominjajo nas naprcteklost, vzbujajo v nas nostalgijo po dobrih starih časih ter nas navdajajo z žalostjo, ker smo mnogo lepega in dobrega izgubili ali barbarsko uničili. Hkrati pa jih ogledujemo s ponosom, ker smo dosegli velik korak naprej, saj smo zgradili marsikaj lepega in koristnega. D.H. «mil CENIK EKONOMSKO -PROPAGANDNIH STORITEV 1.300.00 1.600.00 2.500,00 3.000,00 TRG SVOBODE 1U, 61420 TRBOVLJE tek« z eno i TEO (0601) 21 358, 22 056, fai (0601) 21 228 1 t}Ven UKV 103,9 MHz STEREO tek« Z dveit PRESNEMI CENA CEST 2. KOMERCIALNI OGLASI tekst do 20 besed vsako nadaljDa beseda 3. OBJAVE tekat do 20 besed vsaka nadtdjna beseda 4. ZAHVALE tekat do 40 besed vsaka nadaljna beseda 5. OSMRTNICE 1.100,00 1.000,00 50,00 400,00 20,00 5.000,00 100,00 1.500,00 CENIK VELJA OD 1.2.1993 DALJE ; L . :v. . ^ SPOŠTOVANE BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radio Trbovlje najbrt kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, daje oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovm čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad k^j takega pri roki zato ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 m končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddsyo na sporedu vsak dan ipetkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17^0. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob 14 45: 16 4A- 17 4A- ,n 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri. 14.45; 16.45; 17.45; in 18.45 uri in Čestitke in želje pa za vas predvsj po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16 e in zeije pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah (18.00) in nedeljah ■ , . . Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve ignee, od šestih do pol sedmih oddajo o kul tun, torek je večidel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite . _ «' “ * _ oiuua 1/uu.ajllU AUlltajklllU (UJlUal IlelO LUU1 pi po teletonu 22-056), tnčetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Zvaruljami kasneje gremo še v Litijo. Petek ie rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas slidi med osmo uro zjutraj in desto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam de kaj poveste, ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je Se glasbena oddaja Vila tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, ki jih ob delovnih dneh slidite ob 16.45. Od enih pa do destih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 in 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ah dogodku in vadim glasbenim že\jam, ki jih v živo sporočite po 16.00 uri na nad telefon (0601) 22-056. Glasba za vsako uho in vsako razpoložer\je je moto glasbenih redaktorjev. Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo nadi novinani in sodelavci radia. RADIJSKI POZDRAV, SLIŠIMO SE VSAJ JUT RI, ČE NE ŽE DANES! (mBHmM§KìMÌM liilliip « Kosem odhajal na dogovorjeni zmenek z najboljšim športnikom Hrastnika v preteklem letu, sem pričakoval sproščen klepet s človekom, ki je kljub zatečeni bolezni poln načrtov in življenja. Toda... srečal sem se s športnikom, kakršnega dotlej nisem poznal, s človekom, ki se je spremenil iz veselega mladeniča v razočaranega moža. Ne, takšnega Ivana Poljana nisem poznal. In roko na srce, ljubše bi mi bilo, da ga ne bi. Namesto v domu Brodarskega društva, kjer sva bila dogovorjena, sem 19-letnega Ivana našel v mini kazinu hotela Jelka, kjer si s priložnostnim delom prodajalca žetonov skuša vsaj malo zapolniti prazno denarnico. "Hvala za čestitko," je odgovoril na ponujeno roko, z grenkim priokusom razočaranja na obrazu in nekam čudno svetlečimi očmi. Gledal sem te oči in nehote vprašal: "Je kaj narobe?” "Da. Mislim, daje vsega konec. Konec kariere, brez pripravništva, brez dela, še naprej na breme skromne očetove plače. Ne vem, kam naj se obrnem, kaj storim. Dokler ne bodo zdravniki dali zelene luči, lahko samo čakam in upam. O, ja - veslal bom še, toda zase, za svoje razvedrilo. Brez veslanja ne morem. Preveč sem žrtvoval, da bi se ga odpovedal, toda... ne več zastonj. Preveč je bilo neizpolnjenih obljub, moje naivnosti," je kar bruhalo iz njega. "Saj ni tako hudo," sem ga skušal potolažiti v stilu "za dežjem pride sonce". Ni pomagalo. Nadaljeval je: "Veste, kako meje prizadelo, ko so mi v Steklarni, kjer sem bil štipendist, povedali, da me ne morejo zaposliti in da mi štipendije ni treba vračati. Tudi pripravništvo mi niso omogočili. Končal sem kovinarsko šolo, moral bi postati ključavničar... Danes nisem nič, brez poklica." Včeraj je bil Ivan Poljan državni mladinski prvak, peti na svetovnem mladinskem prvenstvu. Mnogi so mu ponujali roke, ga trepljali po ramenih. Danes ni nikogar, ki bi mu vsaj skušal pomagati. V klubu ima še opremo... "Kariere kljub temu še ni konec," sem skušal preusmeriti tok pogovora. Grenko seje nasmehnil in me žalostno pogledal. "Predolga bo ta pavza, sem v obdobju, ko bi se moral dokončno potrditi tudi v članski konkurenci. Moral bi trenirati vsak dan, tudi po dvakrat. Mislim, da nimam realnih možnosti nadaljevanja. In tudi čemu, za koga? Moj cilj je čimprej ozdraveti in dobiti delo," je končal svoj žalostni monolog najboljši hrastniški športnik v preteklem letu - kajakaš Ivan Poljan. Poslovila sva se. Morda mu je bilo lažje, ker je povedal tisto, kar nosi v svoji prizadetosti. V sebi sem premišljal. Kako se počutijo njegovi starši, ki še vedno stanujejo z dvema sinovoma v stari rudarski koloniji. V sina športnika, ki bi jutri postal nekaj, so vlagali vse - od dvojnih obrokov naprej. Danes, ko tudi oče trepeče za skromno delovno mesto, si lahko le predstavljamo, kakšno je njihovo razočaranje. Zaupanja ni izgubil samo Ivan. In ob vsem tem se sprašujem: "Ali lahko prav vse mečemo v isti koš?" Jože Premec Foto: Branko Klančar Alpinista Dušana Koširja, člana PD Trbovlje, že nekaj časa poznamo kot uspešnega alpinista. V skalah ali ledenih slapovih je domala vsako soboto in nedeljo. Po poklicu je rezkar, zaposlen pa pri podjetju Goltes - Snowboarding v Trbovljah, kjer izdelujejo vezi za smučarske deske. Star je 25 let, stanuje v zgornjem Bevškem. Dušan se pripravlja na svojo prvo alpinistično odpravo v Ande v Peru. Plezati je začel leta 1989, ko se je vpisal v tečaj športnega plezanja pri AO PD Trbovlje. "Hkrati sem začel skupaj s prijatelji iz alpinističnih vrstplezati vskali. Izpitzaalpinista sem položil pomladi 1992. Doslej sem preplezal preko 120 smeri v Julijcih in stenah Kamniško-Savinjskih Alp težavnostnih stopenj od III do -VII. Najtežja in najvišje ocenjena je bila Akademska smer v Vežici (VII), ker sem plezal prosto. Med preplezanimi smerni je nekaj prvenstvenih, npr. ledena slapova v Matkovem kotu in ledena grapa v Mali Goličiči. Sredi maja letos odpotuje v Ande v Južno Ameriko skupina alpinistov iz Kranja. Z nekaterimi alpinisti je že plezal. Povabili so ga k odpravi, priključil se bo povsem samostojno. Sicer bo kranjsko odpravo vodil Andrej Kitzman iz Kranja. Na območju Cordiliera Blanca se nameravajo povzpeti po ustreznih plezalnih smereh na vrh Alpa Maya 5947 m in Santa Cruz 6225 m. Odprava bo trajala 4 do 5 tednov. "Posebno poglavje so stroški odprave," pravi Dušan Košir, "sam vem, daje morda to najbolj žgoče vprašanje. Predvidoma bodo stroški na enega udeleženca znašali 2.500 DEM. Pri tem niso všteti stroški osebne opreme. Sam sem si v zadnjih letih nabavil opremo precejšnje vrednosti, kar je bila pecejšnja obremenitev. Računam, da mi bo pomagalo matično društvo. Vem, da se tudi to, kot ostala, zelo prizadeva, da bi kolikor toliko zadovoljilo velike potrebe svoji h odsekov, ki so zelo delavni. Upam, da mi bodo priskočili na pomoč sponzorji. Gre za nadaljevanje odpravarstva, ki je tudi v trboveljski dolini pred leti doseglo lepe uspehe, ki so jih dosegli domači alpinisti bodisi na Grenlandiji, v Himalaji, Karakorumu, Južni Ameriki." Tine Lenarčič 'pm: iftonÙU 4Jé»4Lé. ifuyitHi. CaK V nedeljski tekmi slovenske rokometne reprezentance smo med televizijskim prenosom opazili igralca Omnikom Rudarja Bojana Voglarja. Kot kaže Trboveljčani le niso tako zanič, da bi ne mogli v reprezentanco. Tekmo predzadnjega kola s Celjem so Dolani odigrali namesto v soboto že sinoči, torej v sredo, kot predtekmo prvoligaškemu srečanju med Pivovarno Laško in Omnikom Rudarjem. Zaradi zasedenosti dvorane je spremenjen umik tudi v zadnjem kolu. Dolani bodo s Poletom iz Murske Sobote igrali že v petek, 19. marca. Nogometaši EE Zagorje so po dolgem času (merjeno v letih), zopet sklicali skupščino kluba. Ker so takšni sestanki ponavadi dolgočasni, le nekaj cvetk: 2.300.000,00 tolarjev izgube v lanskem letu. 20.000.000.00 tolarjev planiranega proračuna od katerega bo šlo več kot polovica za "nagrade" igralcem in pa "tanajboljša": pravilnik NZS klubom dovoljuje letno le enkratno menjavo imena. V dvorani tenis parka AS v Litiji bo v soboto. 13. marca, potekal turnir v tenisu s pričetkom ob 8. uri. Prijave zbirajo do petka. 12. marca na tel št. 061 - 881 -932. Po tretjem kolu občinske lige 1 lrastnika v kegljanju za neregistrirane igralce, je v vodstvu ekipa hrastniškega Rudnika, edina še brez izgubljene točke. Na drugem mestu je Kemična, na tretjem pa Sijaj. Sledijo: Podporni člani. Mesečina, Tim Laško in Pivovarna Laško. ZTKO Hrastnik nam je poslala razpis I nni iger za leto 1993, zato vse zainteresirane obveščamo, naj svoje prijave pošljejo na ZTKO Hrastnik, Log 3. Podjetja, krajevne skupnosti in športne organizacije se lahko prijavijo za: mali nogomet, rokomet, košarko, odbojko, teni s, plavanje, kegljanje, streljanje, pikado in namizni tenis, ljubitelji rekreacije pa se lahko prijavijo na razpis za kaveljce in korenine. Na osnovi prijav bodo določili sistem tekmovanja ter razpored trim iger. Objavljen bo v Biltenu ZTKO v mesecu marcu, v njem pa boste našli tudi vse informacije o višini startnin. Litijani v vrhu Končano je tekmovanje v 2. SKL, kjer so uspešno nastopili košarkarji iz Liti je. V zadnjem nastopu so igrali z Zagorjani in z. zmago potrdili uvrtitev v rdečo skupino L SKL. Njihov najresnejši nasprotnik Kraški Zidar iz. Sežane je sicer osvojil prav toliko točk, vendar pa je bil medse bojni količnik obeh ekip v prid Litijanov. Poleg rokometašev Presada bomo zdaj v L ligi lahko vzpodbujali tudi litijske košarkarje. Velja pa se vprašati, zakaj na njihove nastope pride tako malo gledalcev. Na tekmo s Kraškim Zidarjem jih je prišlo le okrog300, medtem ko tekme rokometašev obišče tudi do KXX) gledalcev. Ne glede na to si zdaj zaslužijo vso pozornost. Ambicije v novi sezoni so velike. Radi bi se uvrstili v sam vrh rdeče skupine, njihova skrita želja pa je uvrstitev v zeleno skupino L SKL. S tem so povezana ogromna finančna sredstva, ki jih, roko na srce, litijsko gospodarstvo ne bo moglo kriti. Lahko bi rekli, daje delo z mlajšimi in starejšimi pionirji uspešno, žal pa Litija nima mladinske košarkarske ekipe. Ob koncu le še iskrene čestitke litijskim košarkarjem in upravi kluba za uvrstitev v L SKL. Stane Kokalj Trikrat Ličarjeva Trboveljskim plavalcem gre pod novim imenom Dadas Rudar zelo dobro. Na državnem prvenstvu za kadete in mladince so se odrezali odlično in osvojili kar 20 odličij. Najbolje se je tudi letos izkazala še ne 13-letna Alenka Ličar, ki je osvojila tri naslove državne prvakinje na KX)in200hrbtnoter200delfinin še dve drugi mesti. Katja Jordan je osvojila po dve drugi in tretji mesti, Urška Zor pa je v obeh prsnih disciplinah osvojila drugo mesto. Največji napredek je opaziti pri fantih, kjer je Aleš Fabjan kar trikrat stal na stopničkah za najboljše. Tja seje letos prebil tudi Matjaž Jazbec. Odlično je plavala še ženska štafeta 4x 100 m mešano, ki je letos po dolgih letih suše zopetosvojila naslov državnih prvakinj. Edi na mladinka v trboveljskih vrstah je Petra Kajič, ki je v treh disciplinah osvojila drugo mesto takoj za fenomenalno radovljiško plavalko Alenko Kejžar. B.K. Kisovčani nared Že od konca januarja se nogometaši Svobode iz Kisovca pripravljajo na spomladanski del prvenstva3.SNL - zahod. Na treningih je opaziti novosti, zagnanost in voljo pri igralcih, čeprav vse le ni tako, kot si je trener Marjan Ocepek želel. Igralci Svobode so odigrali že več prijateljskih tekem, med zadnjimi je bila tekma z drugoligašem Lro v Šmartnem. Tekmo so sicer dobili domačini z 1:0. vendar so Kisovčani s pokazanim zadovoljni. Na žalost med 21 igralci ni več Gune in Kureža, zato pa je med igralci nekaj novih imen. J.M. Na Dobovec Na Dobovcu niso niti slučajno pozabili, kaj je šport. Največ veselja imajo z. zimskimi športi, za katere imajo tudi najboljše pogoje, če je seveda sneg. Vendar jih tudi zime brez snega ne molijo preveč. Imajo namreč snežni top, s katerim so letošnjo, ne preveč belo zimo zasnežili manjše smučišče Ciciban in na kateri so izvedli dva smučarska tečaja. Z njim delno zasnežujejo tudi smučišče Trotovnik. Z ogromno prostovoljnega delaje S D Dobovec uspelo narediti že kar manjši smučarski center, saj poleg smučišč razpolagajo še s sankaško progo, 35-metrsko skakalnico in urejenimi tekaškimi progami. Organizirane skupine se lahko prej najavijo, člani SD Dobovec pa zanje organizirajo tekmovanja v katerikoli že omenjeni disciplini. Lahko si zaželite tudi začetne in nadaljevalne tečaje smučanja. Veliki napori so že obrodili sadove saj na Dobovcu domuje in vadi kar precej dobrih mladih smučarjev. Posebaj gre omeniti Špelo Volaj, kije že dve leti ena najboljših smučark naraščajnic v Sloveniji. Trenutno vodi v Ski-open tekmovanju, dobila pa je že tudi tekmi za Pokal Maximarket in Zmajčkov pokal. Kot kaže, zime še ni konec, in ko naslednjič ne boste vedeli kam, se odpravite v vas pod Kumom, kjer vas bodo sprejeli odprtih rok. B.K. POROČILA Poraz sredi Zagorja Elektroelement Zagorje -Živila Naklo 1:2 (0:2) igrišče 'Aagorja, gledalcev 800, sodnik Hvalič (NG). Zagorje: I lace. Buovski, Balagič, Borštnar, Žibret, Kurež, Hadžič, ( Povšnar), Grden ( Repovž), Petru šič, Šink, Grčar. Živila: Vodan, Ahčin, A. Jošt, Sirk. Murnik, Križaj. P.Pavlin, lhhler. M.Pihler. Grašič, Lunar, Marušič, D.Jošt. Strelca: 0:1 Marušič, 0:2 Marušič, 1:0 Žibret. Edini zasavski nogometni prvoligaš je doživel prvi poraz, na domačem igrišču. Gostje so izkoristili veliko premoč v 1. delu in zasluženo zmagali, čeprav je njihov drugi zadetek sporen, saj žoga najbrž ni prešla golove črte. V drugem polčasu so imeli veliko več od igre domačini, vendar so le enkrat zatresli mrežo gostujočih. Iz. najstrožje kazni, ki jo je izsilil Petrušič.je zanesljivo zadel Žibret. S.F. Poraz Zagorjanov Krško - Zaščita Zagorje 26:16 (9:10) Dvorana Leskovec,gledalcev 100, sodnika: Krstič in Ljubič (oba Kozina). Krško: T.Bož.ič. G.Božič 1, Keše 1, Šebek. Iskra 4, Kukavica 1, Martinčič 3. Vrtovšek 8. D.Urbanč 3.M.Urbanč2,Bemardič3. Brodnik. Zaščita: Šuštar. R.Ule 4. A.Ule 2, Lipovšek 4. Žibret 2, Kirn 3, Tauš 1, Drobnič, Marinčič. Oslabljeni Zagorjani so zelo dobro igrali do 35. minute, ko so vodili z. 12:9. Še 15 minut pred koncem je bil izid izenačen, v zakjučku tekme pa so gostje napravili vrsto napak, zopet izgubili živce in vodilnemu moštvu omogočili visoko zmago. S. F. Zmaga Dolanov l'KI Hrastnik : Kadeče Papir 26:14 (13:4) Dvorana na higu, gledalcev 200, sodnika: Luiar (Petrovče) in Kavčič (Celje). TKI: Šantej, Žagar, Bekavac 8. Dečman 1, Kranjc 1, Vidmar 3, Plevnik 1, Moljk 4. Oblak 1. Šeško 4, Šutar 3, Štrbucel. 'A&vc i m m. Radeče Papir: Mitič, Zupančič 3, Strnad, Kolander, Rus 2, Novak. Mervič, Zahrastnik 3, Pirš 4, Starič 1, Močnik 1. Dolani so s pol moči prišli do nove zmage, kijihje po porazu Zagorjanov v Krškem pripeljala do tretjega mesta. Srečanje dveh neenakovrednih nasprotnikov bi bržčas hitro prešlo v pozabo, če ne bi bilo naravnost smešnega sojenja. Sodnika sta s svojimi odločitvami, ki verjetno tudi njima niso bile povsem jasne, pokvarila pričakovan lep rokometni večer. Domači so povedli z.7:0, gostje pa so svoj prvi gol dosegli šele v 21. minuti. J.P. Litij ani zanesljivo naprej Zagorje - Litija 74:87(26:45) Dvorana osnovne šole v Zagorju, gledalcev 80, sodnika Černe (Lj.) in Dovč (Domžale). Zagorje: Mlakar, Koren 10, Mandič, Omahne 4, Krofi 7, Kofol 8, Murn 12. Gostiša, Kranjc 20, Košnik 13. Litija: Merčon 2, Kukoviča. Pavliha. Peterlin 24, Polanec 25, Ibiši, Lovše, Jocovič27, Mintič, Medved, Soršak 2, Šiško 7. Gostje so povsem zasluženo zmagali in se neposredno uvrstili v rdečo skupino I. državne lige. V začetku srečanja sta obe ekipi delali mnogo napak, a so Polanec, Jocovič in Šiško kaj kmalu vzeli igro svoje roke in že v 12. minuti srečanja so gostje vodili za 17 točk. V nadaljevanju so domači zaigrali bolje, a več kot znižanje razlike na 8 točk niso mogli storiti. Najboljši igralec pri gostih je bil Peterlin, pri domačih pa Košnik. Sicer pa so domači po dolgem času spet zaigrali in pokazali, da volje še niso izgubili. R.M. Tudi Ipoz Rudar Ipo/. Rudar - Jesenice 75:71 (35:39) Dvorana OS, gledalcev 100, sodnika Vučkovič in Skala (lj.) Ipoz: Kmetič 13, Jeraj 19, Vidergar, Čop 9, Bec 4, Brumen 2, Babič. Vajdič, Božiček 6, Knavs 4, Barlii, Hodej. Jesenice: Šenčur 4, Naumovski 2, Toncjc 14, Merlog, Vauhnik 23, Jovanovič 4, Klarič 8. Kristan, Balon 14. Medla igra, nezainteresiranost, slab skok; to so značilnosti igre domačih v prvem delu srečanja, kar je gostom omogočilo, da so vodili z. nekaj točkami razlike. V nadaljevanju sta na igrišče prišla Knavs in Božiček in domači so zaigrali precej bolje v obrambi. Goste so ujeli v zadnji minuti, prav Knavs in Božiček pa sta Trboveljčanom zagotovila zmago. Tako bodo v play outu igrali tekmo več doma. R.M. Poraz po podaljšku Črnomelj - Ipoz Rudar 103:100 (40:41,90:90) Dvorana ŠKC Črnomelj, gledalcev 100, sodnika Omejec (lj.) in Dolinar (NM). Črnomelj: Zupančič 24, Bohor 2, Planinc 2, Gavranovič 14. M. Majerle, B. Majerle, Kocjan 3, Vipavec 10, Franko, 1 liti, Žunič 33, Oberstar 14. Ipoz Rudar: Kmetič 24, Jeraj 12, Čop 27, Bec 13, Brumen 8. Vajdič 7, Knavs, Barlič 9. V zadnji tekmi končnice so domači osvojili točki šele po podaljšku. Srečanje je bilo izenačeno, nobena ekipa si ni mogla ustvariti prednosti. Gostjesobilinekolikobližjeuspehu, saj so ves čas vodili za 2-3 točke, vendar je domačinom v zadnji sekundi uspeloizsiliti podaljšek, kjer so ob pomoči številnih gledalcev uspeli osvojiti točki. Poleg tega so za Trboveljčane v podaljšku igrali le štirje igralci, ker je na tekmo prišlo le 8 igralcev !? R.M. V Litiji spremembe Po sobotnem 9. in lO.kolu lige malega nogometa občine Litija, ki poteka v športni dvorani, je prišlo do nekaterih sprememb na vrhu lestvice. Ekipa Inženiring Šarbekje v derbiju kola premagalaekipo Salamonovega oglasnika s 3 : 2. Poražena ekipa je potem igrala še s Hip markom in sicer 1 : 1. Ta rezultat je najbolj ustrezal ekipi Rostfrei BC, ki se je tako povzpela s 16 točkami na drugo mesto. Vodilni Inženiring Šarbek jih ima 19. Tretje in četrto mesto si delita Salamonov oglasnik in Hip mark. V soboto bo na sporedu derbi dveh vodilnih ekip Inženirig Šarbka in Rostfrei BC. c v športni REZULTATI NOGOMET Prijateljske tekme: Slavija SET - Svoboda Kisovec 2:0, Litija - Apnar 5:0 (Martič, Poglajen, Mele, Props, Gnjatič, Rozina - avtogol), Litija -Domžale 3:1 (Mele, Golnar. Jarm), Apnar : Dolomit Dobrova 3:4 (Vrhovec, Indof, Kokalj). PLAVANJE Absolutno prvenstvo Slovenije:200mešanož.: l.Rob (RR), 4,Kajič (DRT); 400 mešanož: 1 .Rob (RR).4.Kajič, 6. Ličar (obe DRT); 200 hrbtno ž: 1. A.Kejžar (RR), 4.Ličar; 100 delfin ž: l.Kandič (BMS), 5„Jcršc (DRT), 200 prsno: 1. A.Kejžar (RR), 5.Rajič (DRT), 200 delfin m: 1. Masten (IL), 5.Koncilja; 200 mešano m: 1. Zekanovič (BP). 6. Koncilja (DRT); 100 delfin m: 1.Masten (IL), 6.Koncilja (DRT); 200 hrbtno m: l.Strahija (MZ), 6. T.Jazbec;50 kravl m: 1. Lončar (PR), 7.Koncilja (DRT); 10 hrbtno ž: I. A Kejžar (RR), 7Jerše (DR I ); 100 prsno ž: 1 A Kejžarf RR). S.Kajič(I)RT); 100 hrbtno m: L Milenkovič (T K). 8. TJazbec (DRT); 800 kravl ž: 1. Drezgič (BM), 8. Kajtna (DRT); 1500 kravl m: I. Vučelič (JKS), 8.MJazbec (DR I ); Ženske štafete DR I': 6. mesto 4x100 mešano in8. mesto 4x200 kravl. KEGLJANJE Končnica 15. mesto: Gradis -Dadas Rudar 7:1 (5413:5158) Šemrl- Mažgon 955:872, Podberšek - Goljuf 896:867, Marinček - Burja 825:867. Štrukelj - Novak 944:857, Ivačič - Golič 915:833. Področna liga vzhod: Bratstvo Hrastnik - Korotan Prevalje 7:1 (4948: 4777). Konstruktor Branik - Rudnik Hrastnik8:0(5083:4979). SMUČANJE Zasavsko prvenstvo VSL cicibani - letnik 86 in ml. - dečki: 1. Drgan (Zag), 2.Potrpin, 3.Bočko. 4. Mraz. (vsi Trb), 5.Podbregar ( Kum); - deklice: 1. Žnidarič (Kum), 2. T. Eberli nc (Trb) Jetnik 85-dečki: 1. Martinčič (Kum), 2.Podbregar (Zag). 3.Buneta (Trb); - deklice: 1 M.Eberlinc, 2.Roglič (obe Trb); letnik 84: - dečki: 1 .Cilenšek (Zag), 2. Vene (Trb), 3.0berč,4.Kotar(oba Zag), 5.Guz.cj (Trb); - deklice: 1. Volaj (Kum), 2.Renko, 3. Zakonjšek (Kum), 4. Kranjc (Zag), 5. Berger (Trb); letnik 82/83: 1 .Vratanar,2.Jere(obaTrb),3.Bebar ( Kum), 4. Mitič, 5.Klopčič(obaTrb). Prvenstvo gradbincev veleslalom: ženske nad 35 let: 1. Zorman (Kranj), 3.Skušek ( Cern. Ir); do 35: 1 Božja (Anhovo), 2. Zupan (SGP Tr.), 3.Drnovšek (GIP Zag); moški nad 35: I. Ponikvar ( Kranj), 2.Kneževič (SGP Tr); do 35: l.Štravs (SGP Tr). KARATE Odprto prvenstvo Štajerske - kate: L mesto: M.Kovačič (ml. pionirji) in Dedič (st. pion.), 2. mesto: P.Zore (st.pion), 3. mesto K.Zorc (ml.pion), 6. mesto: Simerl (ml.pion); - borbe: 3. mesto Markošek (člani), 5. Vodišek (ml.mlad) in Kranjc (mlad). Vsi so člani Tike iz Trbovelj. STRELJANJE Občinsko prvenstvo Hrastnika - ml. mladinci: 1. Jeran. 2.Žlak (oba ED Dol), 3. Centrih (Steklar). Ekipno: l.E. Draksler Dol. 2. Steklar, 3.Rudnik; - mladinci: 1.Mohorko, 2.Tauses (oba Steklar), 3.Žlak (ED Dol); -člani: 1 Mohorko st , 2. Kajtna, 3,Časar (vsi Steklar). Zlata puščica Hrastnika: l.Žlak (ED Dol), 2.Klanjšek, 3.Gole (oba Rudnik), 4.Jamšek (Steklar). ŠAH Odprto prvenstvo OŠ Zagorje: st.učenci: 1.Gorišek (TO), 2. Klemen D. (TO); ml.učenci: 1 .Zaletel (IS), Anžur D. (TO), 3. Roglič (TO), ml. učenke: 1. Klemen J.(TO), 2. Anžur R.(TO). Mesečni hitropotezni turnir: Regancin 10, Grčar 8, Bajrakta-revič 8. Koščič 7, Jurič 5... 'A&&Z Promet 1. marca ob 11.15 uri je T Č. z golfom vozil po sredini vozišča in oplazil citroen, ki ga je vozila M.K. T.Č. je zahteval kuponček, ni ga dobil in odpeljal je naprej. Voznica je nesrečo prijavila, policisti so izsledili povzročitelja in ga predlagali sodniku za prekrške. 3. marca ob 7.15 uri je T.J. iz Reke s tovornjakom s prikolico vozil po klancu z Mamega proti Breznem. Na poledeneli cesti gaje zaneslo v levo. Za njim je pripeljal A.G. iz Litije z Z-128, zaviral, vendar kljub temu trčil v zadnji del priklopnika. Zanjimjc pripeljal M.J. z Dola s Hondo Civicom, ki mu je uspelo ustaviti avto, vendar se kljub ni izognil trčenju. M.S.jeskatrco namreč pripeljal za njim in trčil v hondo. V nesreči je nastala večja materialna škoda. Zaradi tega, ker vozišče ni bilo posipano in varno za promet, sozopcrCestnopodjetje vložili predlog sodniku za prekrške. 3. marca ob 7.25 uri je nacesti Čemšenik Izlake zaradi poledenele ceste zapeljal v kanal voznik M.D. Za njim je pripeljal J.O., opazil nesrečo in zavrl. Zasukalo gaje za 180 stopinj in z zadnjim delom je trčil v vozilo M.D. Zatem je pripeljala še U.M., zavirala, vendar vseeno trčila v vozilo J O. Skupna škoda: okrog 150 tisoč sit. 3. marca ob 19. uri je F. D. vozil po Cesti 9. avgusta v Zagorju. Za njim je pripeljal neznanec s fordom, trčil v zadnji del vozila, ugasnil luči in odpeljal naprej. Kasneje sc je povzročitelj sam javil oškodovancu. 6. marca ob 15.10 je I.U. v Kisovcu zavijal desno. Za njim je pripeljal A R. in s prednjim delom trčil v zadnji levi del vozila I.U., ki ga je odbilo preko zelenice in pločnika v kovinsko ograjo. Škoda: 100 tisočakov. 8. marca je na Ribniku v Trbovljah voznica D E. pri vzvratni vožnj i izsilila prednost vozniku S.M. Odnesli sojo brez poškodb, škoda je bila majhna. Kradejo kot srake V noči na4. marec so vlomili v vrtec ciciban na Trgu revolucije, v bivšo Ribičevo vilo, sedaj last Rudnika in prostore teniškegaklubanad Žabjekom. Policisti so dobili dva mladoletnika, ki sta odnesla pijačo, nekaj denarja in ročno uro. Osmega marca so prijavili vlom v trgovino Mercatoija na Novem Logu v Hrastniku. Iz trgovine so odnesli denar, vrednostne bone in druge predmete, skupna škoda šteje okrog 100 tisoč tolarjev. Policistom in kriminalistom je uspelo s hitro akcijo odkriti storilce še isti dan. Drugega marca zjutraj je snažilka v lokalu Čohi ugotovila, daje nekdo vlomil v lokal. Lastnik je povedal, daje zmanjkal video igralni avtomat, vreden 90 tisoč tolaijcv. Ugotovili so, da sta v lokal vlomila mladoletna M.S. in G.J. Petega marca so odkrili roparja s Kolodvorske ceste v Zagorju. Zagoijanko II.M. sta 9. januarja oropala mladoletna M.Z. in G R. Kozolec zažgal kadilec Prvega marca ob 19 .45 uri je zagorel kozolec Dušana Kolenca v Zagorju. Našli so vzrok požara. Do požara je prišlo, ker je mladoletnik M.Z. na kozolcu kadil. (O požaru smo poročali že v prejšnji številki in pomotoma objavili kot avtorja fotografije Toma Garantinija. Sliko je seveda posnel naš fotoreporter Tomo Brezovar.) Statistika Lani so v treh zasavskih občinah zabeležili kar 1728 prekrškov zakona o ja vnem redu in miru ter ostalih zakonov in predpisov 1728 primerov. To je v primerjavi s letom 91, ko je bilo teh primerov 1373, kar za četrtino več. V območju UNZ Ljubljana pa predstavlja to 11 % vseh primerov. Sodniku za prekrške je bilo predloženih 1259 prijav, kar je 26 % več kot v letu 91. Pri tem je bilo največ prekrškov drznega vedenja, pretepanja in oviranja pooblaščenih oseb. Časovno se je večina zgodila v nočnem času od 19. do 2. ure zjutraj (kar 58 % oziroma 1002 primera). Število kršitev podnevi postopno narašča. Kraji kršitve so še vedno največkrat gostilne (526 primerov), na drugem mestu so javne površine (425 primerov) in privatna stanovanja (304 primerov). Prekrške je storilo 1579 kršiteljev kar je 25 % več kot leta 1991. Pri tem je 558 takoimenovanih povratnikov (kar je kar 35 % vseh kršiteljev). Pri tem moramo povedati, da je število moških še vedno največje, opazimo pa rahel porast števila ženskih kršiteljev. R.Š. Aufbiks Kaj roji ljudem po glavi, še politiki ne vedo. Velikokrat se kar iz ljubega mira kaj sproži in že je otekla ustnica, črno oko ali pa se pocedi malo krvi. Časi so hudi, kaj hočemo. V lokalu Bols v Zagorju sta se 1. marca sprla M.11. in mladoletnik E.S. Slednji je imel v roki strašno orožje. S cigareto je spekel po obrazu in roki sotrpina, ki je poiskal pomoč pri zdravniku. jr V Mesečini seje konec februarja B.B. kar med plesom spravil na M.D. in N.S. Plesal je kung-fu-faithing in mimogrede N.S. tako mahnil, da je dekle krvaveče zaključilo rundo. Čez sedem dni pa sta sc M.D. in D.B. /ravsala kar na parkirišču pred Mesečino. Pred tem sta se zaletavala kot dva bikca že znotraj Mesečine, do konca pa sta priplesala pod mesečino na prostem. V bistroju Janez, v Hrastniku se znajo imeti. Tudi 5. marca je bil žur, saj je lastnik D.Z. točil alko tudi prebrnjenim in so se ti veselili še, ko bi morali zapeti že lahko noč. Prijavili ga bodo zaradi obeh prekrškov. J.K. sc je močno v rož.cah 5. marca spravil na avto, ki je bil parkiran v Zagorju. Avta sc drugi dan ni spominjal, avto pa je imel njegove vidne sledove. 'Pako je to med brati. jj- Naavtobusni postaji v Zagorju je 6. marca mladoletnik T.B. veselo kramljal z dekletom. Pristopil je tudi mladoletni S R. in lopnil T.B. na zobe. Klepeta je bilo konec, delo pa je imel zdravnik v zagorskem zdravstvenem domu. Pestro je moralo biti 3. marca dopoldne na parkirišču, /m kjer sta trčila A.A. in F.V. Skupaj nista prišla zaradi parkiranja Najprej sta izpustila iz sebe ploho besed, potem kletvic, potem sta zajela sapo in sc še sočne je opsovala, potem pa sta globoko zajela in si drug drugemu pljunila na faco. Ter sc razšla. Očitno bo treba na parkirišča montirati odslej še pljuvalnike. 'A™*C KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. pas/ova/n/ca MEDZZ4 V poslovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske (ženski salonerji že od 2.345 SIT dalje) in otroške obutve. V MESECU MARCU VAM NUDIMO MOŽNOST PLA&ILA NA ČEKE: nad 3.000 SIT na DVA QEKA nad 5.000 SIT na TRI C£KE nad 8.000 SIT na ŠTIRI CEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. VABUENI! KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. Kmetijska zadruga Izlake, poslovalnica s kmetijsko mehanizacijo, gradbenim materiaom, tehnično robo, ... vam ponuja plačilo na čeke: nad 5.000 SIT na dva čeka nad 10.000 SIT na tri čeke nad 20.000 SIT na štiri čeke brez obresti!! ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČEN PREVOZ (do 25 km). Jm M , ...... ......„ — lil | —!!!■ zaimmjflm maldaj I. »X EC RENAULT Sl ŽELITE NOV RENAULT, PA NE VESTE KAKO? X c MZ : W jr .Krediti AVTOSERVIS MALGAJ so prava priložnost za to. Eimg>RADE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, Zagorje Tel: 0601 /61-575 c* LU G jr VRHUNSKI SATELITSKI SISTEMI # že od 730 DEM z montažo # ugodni kreditni pogoji na 12 obrokov - GLASBENI STOEPI IN HI-FI KOMPONENTE SONY, TEHNICS, PIONNER • AVTOAKUSTIKA SONY IN PIONNER IO ljubljanska Podjetniki, obrtniki, trgovci, goštiitci ^ .. ■ ......................... .■ ■ ... . ........ . ■ - poidite v korak s časom - ,č llubllatuska ■ :: ..c. Hvhlh-i^ua biM3. žCMMMMub bnnkn . ". x' ■ ljubljanska banka c in/nUn Celje - skladišče D-Per 6/1993 Banka Zasavje d.d., Trbca , 5000006276,6 COBISS © |! ~c tj ubij cm nlil bunka :: :: ... lllllllllllll! . • ■ : :■ : : : ■ lililliltllll c iiummuM i /• ltuht)ansk»banmt 5916 : 8004 : OOOC • : ::: bčf? m-:-:::::-::-:-:::::::::::::-:::::-:: ANIC* KOSOV*!* š! ■ PLAČILNA KARTICA LJUBLJANSKE BANKE ■ KORAK PRID KONKURENCO - . ivi x : : UREDNIŠTVO ZASAVCA* Cesta zrnate 33. Zagorje ob Savi iVieprelcIicno narr>čcun časopis ZASAVC. Ime tn priimek:.................................... meato postno. St. ulica.......................... telefon............. datum.......................... lastnoročni podpis. NAROČNINO BOM PLAČEVAL: •poroti, trim •••Ano. polletno (natremo obkroftl) 0 i i 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Izpolnite naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje. ZASAVC NAGRAJUJE ZVESTOBO po tekočih po zajameei tromesečja in polle ceni v Nudimo vam tri oblike plačevanja: vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno po zajamčeni ceni v začetku tromesečja in polletno po zajamčeni ceni v začetku polletja.