IZDAJA ZA GORIŠKO II BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK __________GLASILO gte Vlh. . Stev. 118 (2114') OSVOBODILNE FRONTE 8LOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE PoStnlna plačana v gotovini Spedizicme in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 15. maja 1952 Cena 20 lir Protest Proti skl konference v Londonu ^bjavliamo celotno besedilo protestne spomenice vlade j(j . * kstere vsebino smo že včeraj na kratko objavili, in J* bila izročena veleposlanikoma ZDA in Velike Brita-k ® Beogradu: *k| knnf°;>l0Vansltavljanje tržaškega prebivalstva, ki je odvisno od ega valiva italijanske vlade. Končna tcčka sporazuma priznava glavnemu ravnatelju strttt).’VJrei italijanskemu funkcionarju, da priporoča bodoče Sami V upravi- spremembe, ki bodo odvisne od odobritve S*?3"!3 cene. Vše to dokazuje, da so se vlade, ki so edo-*’ že vnaPrej obvezale, da bedo tudi brez posebnih Vs»i;5h1TV?meri Pad«'M«sa prilagojsvanja uprave cone A *SsSrote llalij^nskib zahtev. V zvezi s takšnim razvojem, ki j» CriSrjl|j'1 duhu mednarodnega, statusa cone A, si vlada FLRJ IbViiu pravico, da pri vsaki taki morebitni spremembi po- zahtev. V zvezi s takšnim razvojem, ki j* V||q K‘«»l Pčzcri na kršitev mednarodnega položaja te cone. 'f nssprotJu s stališčem sveta ministrov zunanjih zadev sv zt>vanJa tržaškega gospodarstva z Italijo je /VU "ih «5«.^ mandat s sklenitvijo mnogih gospodarskih in finanč-s katerimi je bil Trst enostr»nsko_ prepuščen *U Hsli * ® iiaioi imi jc i in* h " v okvir -j inskega gospodarstva z namenom, da se Trst vključi terjjj “Pijanskega gospodarstva. To ni v duhu načel, na ka-^st »J*3 sloneti režim v Trstu. Jugoslovanska vlada je več-JuSCsla ‘esHra'a zarsidi kršitve mandata na škodo Trsta in ?' faradi tega je jugoslovanska vlada neprijetno pre-vse je ’ ker točka 9 spomenice o londonski konferenci potrjuje 2° Zve?P°ra7Ume in spretno podčrtuje enostransko vzpostavije-,ki obstoji med italijanskim gospodarstvom in gospo* ^enjeJ1 c°ne A, Ta italijanski gospodarski monopol imenuje i ?(>sicv SDcmenica italijanski prispevek h gospodarstvu cone. ifve ct'1Ska vlada cb teJ priložnosti protestira zaradi po-V . 'enjenih sporazumov, ki kršijo njene bistvene interese. J W|iU*?*,0vanska vlada je z globoko zaskrbljenostjo prečitam !r‘ vf1ede«a poročila, po kateri vlade, ki so sodelovale r na.ive/ 'u sBdmenice o končnih sklepih, soglašajo, da se i.0?6 A J*praktično priznanje pretežno italijanskemu značaju « na /prt *'a p "»eOdnostni enakopravnosti v coni A so bila vi*VnCsti . J■ čeprav je bilo uradno priznano načelo enako ih je rr žna^aJ Jezikovne mešanosti te cone. Jugoslovanska 1v^Ia, sn°. zaskrblfena zaradi splošnega nespoštovanja tega J8ro^jh "j <1318 to možnost za še večje in odkritejše omejevanje 51edati v pJ'avic Slovencev v coni A. Vse gornje ukrepe je treba hi » opoza •te nt>ve kvalifikacije značaja, cone. Jugoslovanska J>krlt0 odi v t3ko priznanje ni samo v nasprotju z duhom 1i i c*ln pariške mirovne konference, marveč I rithitiacineSen SUra ° vrednosti formalne deklaracije proti n. ki jo vsebuje spomenica. sicer prepušča komandantu cone formalno je ta v tem pogledu vezan na. splošne namene sestavljanju katerih je sodelovala njegova vodilno načelo je, da mora dati čim večje tfvt s° nicenjr* C?"la A in Italija gospodarsko povezani. Razen lw6en od itaii- e vezane tudi s tem, da je celotni aparat tiii flo kcnnJi bodo stvarne kompetence prešle izključ-ta6 funkcioniranje sedanjega Ih *z Vseh Pjegove morebitne spremembe, lojena nav«denih vzrokov je jugoslovanska vlada itT,)enice o poudant', da ima zgoraj navedene zaključke Cio krs;tp , 7!,m'1 0<* 9- maja 1952 za enostransko in proti* . tkavic in^T ^nega statusa cone A in za resno krši-Jugoslavije... ^HESONOVF izjave o trstu Togliatti hvali D9Annanzia In njegov razliojnišhl pohod na Reho Togliatti se torej strinja s fašističnim dučejem De Marsanichem, ki zahteva vojaško okupacijo Tržaškega ozemlja - Za ta članek, ki je objavljen v včerajšnji TOnita" je Togliattija sinoči javno pohvalil neki fašistični govornik iz Kalabrije na Trgu Garibaldi Včerajšnji uvodni članek v glasilu italijanske kominiformi-stične partije «l’Unita», ki ga je napisal sam Togliatti, pod naslovom «QUESTIONE Dl TRIESTE« vsebuje odstavek, ki bo prav gotovo marsikateremu Togliattijevemu pristašu strs-znil glavo, da bo osupel vsklik. rdi: Saj to je fašizem! V tem članku čitateljj «l'Unita» lahko berejo namreč tudi sledečo trditev: DANES OB 20. NA KADIU TRST II. Govori kandidat Slovansko - italijanske ljudske fronte prof. Jože Kosovel «Top te kampanje (Togliatti govori o De Gasperijevi demo* krščanski kampanji v zvezi z volitvami in z londonskimi sklepi, za katere pravi Togliatti, da so velika revščina — op. ur.) je bil in je nacionalističen, toda are za nacionalizem posebne vrste, ki bi ga lahko imenovali nacionalizem impotentnih-D’Annunzio je storil dosti zla Italiji s svojim nacionalizmom. TODA ON JE VSAJ POLOŽIL ROKE NA ENO MESTO IN USTVARIL NEKI POLOŽAJ. Klerikalni nacionalisti pa so medtem taki, da jim ni uspelo rešiti ničesar, niti Brige in Tende iz rok njihovih lakomnih zaveznikov. In celo Gornji Poadižje (Južna Tirolska - op-ur.), bi verjetno zapustili, če ne bi bila po sredi sovjetska prepreka proti ekspanziji germa. nizma proti jugu«. Fašistični razbojnik D’An-nunzio je torej storil Italiji mnogo zla, toda kominformi-stični agent v Rimu mu vse odpušča, ker D’Annunzio ima zasluge, da je zasedel z razbojniškim napadom mesto Reko in tam počenjal vse tiste zločine, katerih se vsi še prav dobro spominjamo. Togliatti torej hvali fašista D’Annunzia, predvsem pa hvali njegovo reški pohod! Kominformist Togliatti poveličuje torej tisto razbojniško fašistično dejanje, katerega so obsojali in obsojajo v Italiji sami celo takšni konservativni politiki kakršen je n. pr. Fran-cesco Nitti in drugi. Pa ne samo to! Vsi Tržačani, vsa javnost v Italiji in deloma tudi svetovna javnost, se je zgrozila, ko je sedanji fašistični duče od MSI Augusto De Marsanich- pred meseci v Trstu zahteval ponovitev D’An-nunzievega razbojniškega pohoda ter javno dejal, da je potrebno, da Italija enostavno z vojaško silo zasede Trst in cono B. To je fašistični duče ponovil prejšnjo nedeljo na Trgu Unita, ponovno pa predvčerajšnjim v Rimu na neki tiskovni konferenci in sedaj, nenadoma —- vendar pa povsem logično in v skladu s kominformovsko imperialistično politiko KPI — objavlja Togliatti v članku s svojim .podpisom, da je D’An-nunzio zaslužen za Italijo in italijanski narod prav zaradi •tega, ker je izvršil tisti reškl razbojniški pohod, katerega ponovitev predlaga istočasno sedanji fašistični Mussolinijev ngslednik De Marsanich. Togliatti torej javno izjavlja, da se s fašističnimi voditelji strinja! In zahvala ter pohvaia za to zahtevo Togliattiju s strani fašističnih poglavarjev ni izostala. Tiskarsko črnilo na straneh «l’Unita» se še ni posušilo, ko je neki fašistični voditelj iz MSI, ki je prišel od nekje iz Kalabrije, na včerajšnjem zborovanju na Trgu Garibaldi javno pohvalil Togliattijev članek in vso njegovo vsebino. Tudi Protesti vse jugoslovanske javnosti proti londonskim mešetarskim sklepom l*rote«itom se pridružujejo jugoslovanski izseljeuci v Ameriki - Novi ukrepi vlade FLRJ za izboljšanje življenjske ravni delovnega ljudstva (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 14. -- Vsi rio. cojšnji jugoslovanski listi objavljajo na vidnem, mestu odgovor jugoslovanske vlade na sklepe londonske konference, ki so naleteli na soglasne proteste v jugoslovanskem tisku in javnem, mnenju. Zagrebški '«VjesnLk» poudar-ja v svojem komentarju, da nihče mi pričakoval, da bodo londonski razgovori imeli pozitivne j-ezultate, kar jasno dokazuje tudi objavljeno poročijo. Ti rezultati, zaključuje «Vjc6P‘k», pcmenljo skrajno negativen in rekacfonarem akt. Kanadčani jugoslovanskega poreklg iz Otla\vo ostro obsojajo v brzojavki jugoslovanski vladi londonsko konferenco in poudarjajo da ddnašnji italijanski oblastniki nimajo kaj iskati v Trstu, ker je zgodovinsko dokazano, da ne pripada Italiji, Jugoslovanski izseljenci poudarjajo, da so sicer daleč od svoje domovine, da pa budno opazujejo, kaj se dogaja, in. iz. javljajo, da sa pridružujejo odločnemu stališču jugoslovanske vlade in jugoslovanskih narodov v obrambi Svobodlnega tržaškega ozemlja. Ngčelnik generalštaba jugo. slovansike ljudske armade, generalni polkovnik Koča Popovič, jo bil danes v Ljubljani o-periran zaradi posledic poškodbe hrbtenice, 'kii jo je dobil v vojni. Zdravniško poročilo pra. vi, da se bolnik po operaciji dobro počuti. Jugoslovanska zvezna vlada je nocoj izdala nove ukrepe, ki bodo neposredno vplivali na povišanje življenjske ravni delovnih ljudi- Z odlokom, da se vsem delavcem, nameščencem, učiteljem, uradnikom, pripadnikom armade in milice in njihovim družinam, dovoli 40 do 60 odst. popusta v hotelih v ča. su letnega dopustu, bo država delovnim ljudjem prihranila približno poldrugo milijardo dinarjev. Odlok, po katerem imajo vsi zaposleni pravico kupovati drva in. premog po zni- u mm izidi! zadnjeiMiiMliga NEW YORK, 14. — Ameriško založniško podjetje «DD» bo Udalo ta mesec knjigo Louisa Adamiča o Jugoslaviji. Knjiga ima naslov »Orel In korenine« in bo imela 531 strani. To je zadnje delo pisatelja I-outsa Adamiča, ki je septembra lani tragično umrl. Žanih' cenah, predstavlja zanje nadaljnji prihranek za skoraj 6 milijard dinarjev. Poleg tega ie gospodarski avet izdal odlok, da se znižajo cene nekaterih industrijskih izdelkov v skupni vrednosti tri milijarde dinarjev in da trgovska podjetja lahko odobrijo zaposlenim dolgoročne kradite za nakup pohištva, ra. dijakih aparatov in drugega dražjega blpga v skupni vred-nosti 5 milijard dinarjev. B. B. Kennan izročil poverilnice Šverniku MOSKVA, 14. — Novi ameriški poslanik v Moskvi George Kervnan .ie danes izročil poverilnice predsedniku pn:zidija vrhovnega sovjeta Sverndku. Poslanika je spremljajo 14 o, seb. Po ceremoniji je imel novi ftcslanik kratek razgovor s Svt?rnikom. Pri izročitvi poverilnic je Kennan podal sledečo izjavo: «Cast. imam predložiti vam pismo o odpoklieu mojega prednika in pismo, ki me akreditj. ra kot ameriškega poslanika pri sovjetski vladi. Glavni smo-ter ameriške vlade pri njenih odnosih a sovjetsko vlado je miroljubna ureditev vseh tistih vprašitnj, katerih rešitev zahteva sporazumnost med obema vladama, Dalje želi moja vlada, da izginejo okoliščine, ki so do sedaj ovirale normalno izmenjavo aar-u državljani našh dveh držav. Ko prevzemam, mesto veleposlanika ZDA v Mr.skvi, vam lahko zagotovim, in potom vas drugim odgovornim voditeljem sovjetske državo, da bo moje delovanje kot velepadanika PO* svečeno Uresničenju teh ' smotrov. Upam,, da bo to delovanje uživalo .razumevanje in sodelovanje sovjetske vlade«. Po izročitvi poverilnic je Kennan sprejel predstavnike tiska. Izjavil je, da je med ceremonijo vladala vljudnost in korektnost, ni pa hotel povoda-ti vsebine razgovora s Sverai-kom. Neredi v Aižiru ALZIR, 14. — V Orleansvil-le kamor je danes prišel voditelj «gibanja za zmago demo- kratičnih svoboščin«, Messali Hady, je prišlo do demonstracij. Večja množica je šla alžirskemu nacionalističnemu voditelju nasproti ter-se- nato organizirala v sprevod. Ob vhodu v mesto je policija začela razganjat; množico, ki je odgovorila z metanjem kamenja. Agenti so začeli streljati in so demonstrante razgnali. Nato pa so Hedija aretirali in ga letalom pripeljali v Boufarik blizu Alžira. Na podlagi prvih vesti se zdi, da sta bila med neredi dva mrtva in več ranje. nih. ________ TEHERAN, 14. — Ameriški državni podtajnik za Afriko m Srednji vzhod Henry Byroade je prispel danes v Teheran. Tu se bo sestal z voditelji držav Srednjega vzhoda in ameriški, mi diplomatskimi predstavniki. Iranski politični krogi pripisujejo njegovemu obisku v Teheranu posebno važnost v zvezi z ameriško gospodarsko in vojaško pomočjo ter petrolejskim vprašanjem tik pred razpravo mednarodnega sodišča v Haagu. ZUMJEPOUTlftlMfl DEBATA V AMCiLBŠRI SP0H1H.II ZBORMICl LABURISTI ODOBRAVAJO vsebino odgovora na noto SZ Zunanji minister Eden je i/jai/il, da bi znala zadnja sovjetska nota pomeniti spremembo sovjetske politike - Ponoi/il je, da je še vedno zagovornik postopnega reševanja posameznih vprašanj WfeV-Hada, ^‘nisteriVi, erenci ie Vk ^ Rlrv Acheson na vpra-ebm° iugoslo- ^h^.Pfed pretekli Sih .lovorov 21 lundon- Se H <80slaviii° j stu zaR0* » ^ l da se Zdru- '^io^iaio na elLka Brit*ni-, n,]ihdVe „ zad«ve, ki se Jun rt>ni elElS. Podr°čja. h1* ri| i?iS,’av^ja «vi zadeve 1 o j 0 nikal Prepriča, ' Si9 ^Qlgorrv(nlei,a razpravlja->ljaSv°bodnSi ld*tvi vpra. 9 Uhi ° kateri trža*kegu O-1 hko Dravi* upu’ da jo bo- izdali«. *^S\14r Na da- drt.,Lt nferencl Je avB* tajnik Dean Acheson izjavil, da je bil praJc-tično dosežen sporazum, na podlagi katerega bodo pogodbene dogovore podpisali v Bonnu. Dan podpisa pa ni bil še določen, ker je treba rešiti še nekatere postranske točke; verjetno pa bodo dogovore podpisali še ta mesec. V. Parizu pa bodo podpisali protokol, s katero se razširijo na evropsko obrambno skupnost jamstva, ki jih predvideva 5. točka atlantskega pakta. Ache son je izjavil, da upa, da bo navzoč ob podpisu protokola o jamstvu v Parizu. Nato je Acheson izjavil da so ZDA «odločene ostati v Berlinu in braniti interese Berlinčanov v zahodnih sektorjih«. Dalje je Acheson izjavil, da ameriška vlada nujno raztsku. je zadevo omejitev, ki »o jih Rusi uvedli v zvezi z zavezniškimi policijskimi patruljami ob berlinski avtomobilski cesti. Pojasnil jo tudi, da so ameriški vladi dobro znane izjave ministrskega podpredsednika Vzhodne Nemčije ulbrichta, Nato je prečital izjavo, v ka. teri pozdravlja avstrijskega kanclerja Figla, in je dodal, da si bodo ZDA še dalje prizadevale, da Avstrija dobi obljubljeno neodvisnost, ki je Avstrija še nima zaradi sovjetske ob. strukcije. Na neko vprašanje je Acheson odgovoril, da »e tud; Anglija in B'rancija strinjata z a-meriškira stališčem glede Berlina. Končno je napovedal, da se bo v Evropi sestal z Edenom in Schumanom. \VASHINGT0N. 14. Komisija za stabilizacijo mezd je danes določila, da se mezda delavcem ameriške petrolejske industrije, ki sedai stavkajo, zviša za 15 cent na uro. LONDON, 14. — Zunanji minister Eden je danes popoldne začel debato o zunanji politiki. Najprej je dejal, da bi določitev novih pogojev za nemški prispevek k skupni obrambi uničila vse možnosti sporazuma, in je pripomnil, da je sedanja nemška vlada povsem kvalificirana da lahko govori v imenu nemškega ljudstva. Sklicujoč se pa »adnjo izjavo izvršilnega odbora laburistične stranke je Eden izjavil, da ni mogoče zakasniti podpisa pogodbe o qbrambni skupnosti in pogodbenih dogovorov do prihodnjega leta. Med svojim govorom je E-den opozoril na resnost sovjetske grožnje in ugotovil da v zadnjih dveh letih niso Sovjetska zveza in njeni sateliti ostali neaktivni, kar se tiče oboroževanja. Pozval je pri tem voditelja opozicije Attleeja, naj jasno pove, ali laburisti še odobravajo sedanjo zunanjo politiko vlade. Prekinil ga je Bevan, ki je dejal, da je laburistična stranka naklonjena nadaljevanju pogajanj za evropsko vojsko, je pa proti neposrednemu prispevku Nemčije, dokler se v Nemčiji ne izvedejo volitve. Eden je odgovoril, da hoče potemtakem laburistična stranica, naj bi Velika Britanija ne odobrila pogodbenih dogovo rov, dokler se ne izvedejo volitve v Nemčiji, in da naslanja svojo politiko glede Nemčije na politiko nemških opozicijskih strank, O pogodbenih dogovorih je E-den izjavil, da ti ne morejo predstavljati mirovne pogodbe, niki pridr- "in da si bodo zavezniki pridržali nekatere pravice. O zadnji sovjetski noti je E-den izjavil, da bi ta znala pomeniti spremembo sovjetske politike. Treba ge je torej skrbno prepričati, ali je so-vjetska vlada iskrena, in prav to je namen odgovora na to noto. »Vendar pa bi bilo katastrofalno — je pripomnil Eden — popustiti pri naših naporih v tem trenutku«. Dodal je, da De more verjeti, da bo sklenitev dogovorov z Nemčijo lahko onemogočila razgo-pustitve mednarodne napetosti vore s Sovjetsko zvezpf Do pobi lahko prišlo v okrilju ragoro-žitvene komisije OZN ali pa tudi z rešitvjjo avstrijskega vprašanja- Poudaril je se, da ostane zagovornik metode 'reševanja vsakega vprašanja zase Ce napetost popusti glede ene točke, »e bo mednarodni položaj mnogo izboljšal. Na vprašanje Shinwella je Eden odgovoril, da ne bi mogla obstajati nobena nemška vojaška enota izven evropske obrambne skupnosti izvzemši sedanje policijske sile. Končno je Eden še dejal, da angleška vlada ne misli opustiti svojih naporov za okrepitev Zahoda; ni pripravljena odložiti odločitve o Nemčiji do izvedbe nemških volitev; predvideva podpis pogodbenih dogovorov v tem mesecu; v Franciji, v ZDA 'n v Zahodni Nemčiji so ugodno sprejeli odgovor na sovjetsko noto (vjtevši nemške socialdemokratske kroge). Ta nota dokazuje Je za-I ključil Eden — da se morajo ' volttve v Nemčiji izvesti svobodno«. Voditelj opozicije Attlee je izjavil, da odobrava vsebino zahodnega odgovora na sovjetsko noto in da je zadovoljen, ker se zahodne države niso pokazale nepopustljive glede nad_ zorstva nad volitvami v Nem: čiji. Nato je poudaril škodo in zaskrbljenje, ki bi ju povzročila obnovitev nemške armade. Laburistična stranka je mne- VID ALI IN BADICH in njune sleparije fašistični govornik je londonske sklepe ocenil prav tako. kot jih je ocenil Togliatti, da seveda ne govorimo o pohvali, ki jo je dal D’Annunziu. Fašistični govornik je rekel le to, da ga moti Togliattijevo modrovanje v zvezi z mirovno pogodbo, kar pa seveda ni bistveno. Ce primerjamo sedaj to imperialistično histerije fašističnega voditelja Marsanicha in kominformističnega voditelja Togliattija s tistim, kar je leta 1915 gledi; Trsta zapisal pni-verzitetnl profesor za finančne vede in sedanji predsednik italijanske republike Luigi Einau-di, nam šele postane jasno, kako daleč je pndel korranfor. movski rimski agent v svojih j odkritih fašističnih zahtevah.' Luigi E naudi je namreč pisal o Trsu — kar je ravno včeraj objavil tržaški list «Corriere di Trieste« — slsdeče: «Za kaj bi se morali boriti? Južna Tirolska je ubega, Kras, Istra in Dalmacija so zeld u bo. ge, bolj kot mnoge najslabše pokrajine Italije. Edino bogastvo, prisUmšče Trst, pa bi zgubilo velik del svoje vrednosti tistega dne, ko bi bilo ločeno od svojega nemškega im slovanskega zaledja ter priključeno k Italiji, ki komaj hrani svoje staro in še vedno neobnovljeno pristanišče v Benetkah». In Einaudi ni bil nikdar marksist, še manj pa kominfer. niist; verjehio da se je od ta. krat premislil — iz razumljivih razlogov. Toda to nič r,e izipre-meni na vsej zadevi; ki je v tej predvolilni borbi najboljši nauk in dokaz za tiste zapeljane pristaše Vidalija, da sta glede Trsta fašistična in kom. informistična politika eno in isto. oaboru OZN za skupne ukrepe NEW YORK, 13. — Vladi Zahodne Nemčije in Japonske sta potrdili prejem resolucije glavne skupščine OZN. ki priporoča med drugim državam članicam OZN, naj vežbajo v okviru svojih oboroženih sil elemente, ki bi jih lahko naglo stavili na razpolago mednarodne organizacije, v primeru nenadnega napada. Resolucija poziva tudi, kakor ie znano, države nečlanice naj proučijo potrebna sredstva, da lahko na vseh področjih prispevajo k izvajanju kolektivnih ukrepov, ki bi jih sprejeli Združeni narodi. V svejem odgovoru glavnemu tajništvu OZN zahteva bonnska vlada pojasnila, kaJ je storiti državam nečlanicam OZN v zvezi s to resolucijo. Japonsko zunanje ministrstvo pa s svoje strani zagotavlja, da bo japonska vlada proučila sredstva, vštevši gospodarska, s katerimi bi lahko prispevala kolikor mogoče uspešno, v primeru potrebe, pri skupni akci- ji Združeni Odbor z h narodov. nja, da bi bilo treba razpolagati z močnimi zavezniškimi silami v Zahodni Evropi in z nemškim prispevkom k obrambi. Skrbi jih pa, kateri Nemci bodo oboroženi. Ce se bo nem. ški prispevek naslanjal na prostovoljne sile, ni nobenega dvoma, da bodo te sestavljene iz bivših nacistov. Zunanji minister Eden pa je takoj dejal, da v bodoči nemški vojski ne bo nacistov. . Attlee je potem trdil, da je za Francijo, katere prispevek zaradi vojne v Indokini ni ta. ko velik, kakor bi bilo želeti, nevarnost, da bo nemški prispevek večji od francoskega. Vztrajal je tudi na tem, da se mora nemško ljudstvo izreči o vključitvi Nemčije v evropsko vojsko. Izrekel je nato prepričanje, da v ZDA težijo za tem, da se pretirava važnost evropske vojske, in je zaključil, da je potrebno okrepiti zahodno vojaško silo, «Sovjetska zveza bo upoštevala našo silo, je zaključil Attlee, in mogoče je, da bodo razgovori s Sovjetsko vlado imeli uspeh in napravili konec sedanji napetosti«. Bevan. ki je nato govoril, je izjavil, da je treba takoj začeti pogajanja s Sovjetsko zvezo, da se bo točno vedelo, kaj hočejo Rusi reči s svojo noto, in je trdil, da sedanji odgovor to onemogoča, Noel Baker pa je predlagal, naj Sovjetski zvezi predložijo podroben dolovni program na podlagi katerega bi morali v nekaj tednih določiti oblast pristojnost m delo komisije za vsenemške volitve Debato Je zaključil državni minister za zunanje zadevo Selwyn Lloyd, ki je oporekal Bevanovim trditvam, da britanska nota onemogoča nadaljnje razgovore s Sovjetsko zve- OZN, ki proučuje vprašanje! omenjenega prispevka, se bo sestal v četrtek popoldne. Program MSA pred odborom za oborožene sile WASHINGTON, 14. — Senatni odbor za oborožene sile je sklenil, da bo zahteval, naj ^ program za poinoč tujini zniža še za 400 milijonov dolarjev. Skupno bi se torej ta program znižal za skoraj 18 odst. Včeraj se Je sedem članov odbora od skupnih 13, ki se. Havljajo odbor, izreklo o tem vprašanju. Zato je predsednll ■ kler.il, da odloži dokončni sklep. Danes se Je zdelo, da bo zahtevo po znižanju podprlo ossm članov proti petim. Odbor je zavrnil s 7 glasovi | proti 8 predlog, naj bi se program znižal za drugih 400 mili. ionov dolarjev. ANKARA, 14. -- Maršal Montgonwry je imel včeraj irazgovor s predsednikom turške republike ob navzočnosti obrambnega ministra in povelj-nika glavnega stana. Zvedelo «r je tudi, da bo po.' veljnik Južnoevropskega sek-'orje admiral Camey verjetno • dpotoval prihodnji teden v Ankaro. ★ PARIZ, 14. -- Sest zunanjih ministrov držav evropske vojske se bo »estalo v ponedeljek v Parizu. Na tem sestanku bodo do kraja proučili besedilo o ustanovitvi evropske obramb, ne skupno««, ki so ga v petek podpisali voditelji šustih dele-geclj. * SAIGON, 14. — francoski minister za pridruženi* države Jean Letournogu je dane* i le-Ltalom odpotoval iz Saigona v. Pariz. Med svojim 23-dnevnim bivanjem v Vietnamu, Laosu in Kambodži se je razgovarjal s številnimi krajevnimi politični-ml os bnostmi in * cesarjem iBaodajem. Od Z. maja pa do danes ni bilo še nobenega iredantistiii nega volilnega zborovanja v Trst u, na katerem se ne bi govorniki z najastrejiimi izrazi in na najbesnejši način zaganjali proti Jugoslaviji. Prvenstvo pač imajo v tem protijugoslovanskem hujskanju svojih poslušalcev Icomin-formoviki m jaiistovski go-bezdači. Tako počenjajo iredentisti na lastnih zborovanjih, medtem, ko na zborovanja drugih antiiredentističnih strank pošiljajo svoje škva. dre, da bi poskusile protiire-dentistična zborovanja bodisi preprečiti ali pa vsaj motiti. Nadvse značilna je pri tem vloga samega Vidalija, Medtem ko so se fašisti omejili v glavnem na Trge Goldoni, Unita in Garibaldi ter po enkrat na Trga pri Sv. Jakobu in Venezia ter tja pripeljali kot govornike posebno izbrane glavarje iz Italije na čelu s samim sedanjim dučejem De Marsanichem, se Vid ali na kominformovskih zborovanjih v centru mesta še ni pojavil. Doslej je govoril vedno le v pretežno slovenskih predmestjih ali pa v čisto slovenskih okoliških vaseh. Vse to seveda ni slučajno, temveč je ta razporeditev izvršena po dobro premišljenem načrtu združene fašistov-ske fronte od odkritih fašistov do fašističnih kominfor-mistov. Iredentistične stranke, ki odkrito nastopajo kot take, si le redkokdaj upajo v slovensko predmestje ali okolico, v kolikor pa so prišle (v glavnem takoimenovani Par-tito Socialista della Vene2ia Giulia) so bile ali popolnoma ignarirane ali pa temeljito izžvižgane. Zato je uodstuo fašistično fronte zaupalo nalogo svoje predvolilne propagande v predmestjih in okoliških vaseh kominformovske-mu vodstvu zavedajoč se, da na mednarodnem polju po odkritem priznanju samega vodstva KPI (priznanje člana CK KPI senatorja Pastora v «Vie Nuoves) štejejo glasove oddane za Vidalijevo kominformovsko agenturo kot glasove za priključitev k Italiji. Na žalost številni svetovni politiki te glasove v resnici tudi štejejo za iredentistične. In prav tega bi se morali zapeljani kominformov-ski pristaši tržaškega predmestja in okolice v prvi vrsti in globoko zavedati. Prav v tem leži tudi tista najogab-nejša izdaja, tista sleparija, katero med zapeljanimi slovenskimi kominformovskimi pristaši širi v prvi vrsti »Delo« in vsi ostali Vidalijevi podrepniki. Prav v tem je pri letošnjih volitvah tisto naj-ostudnejše in najodvratnejše izdajstvo največjih in najbolj življenjskih interesov slovenskega tržaškega življa, izdajstvo, ki ga lahko imenujemo pravi zločin nad lastnim narodom. In v Pomanjkanju speseb-nejlJi fašistično iredentističnih kominformovskih propagandistov, hkrati pa zaradi o-gromne važnosti da-bimdletof-njih volitvah pridobili čim. več glasov tudi v predmestju in okolici, se je za dosego tega iredentističnega cilja zavzel Vidali osebno. Zato je bil navzoč skoraj na i-seh važnejših zborovanjih bodisi v Lonjerju, v Skednju, na Opčinah in tudi včeraj v Barkovljah. Čeprav bi bil moral govoriti v mestu, na Trgu Venezia, tudi to pot tega ni storil, saj ga je dobro zastopal prav tako fanatični iredentist Radich. Vidah hoče namreč ravno slovenskim volivcem dopovedati — kar mu kljub veliki muki ne uspeva — da on ne prodaja Trsta Italiji jn da ni :a priključitev Trsta k Italiji itd. Figlove izjave o avstrijski pogodbi \VASHINGTON, 14. — Avstrijski kancler Figi se je včeraj pol ure razgovarjal s predsednikom Trumanom in je pozneje izjavil novinarjem, da je zadovoljen, da se bodo ZDA še dalje prizadevale za sklenitev pogodbe o Avstriji. Na tiskovni konferenci je Figi danes izjavil, da se bo Avstrija obrnila na Združene narode, če ne bo Sovjetska zveza sprejela sklenitve skrčene pogodbe o Avstriji. itd. In čim bolj ga v teh trditvah, razknnhujejo aami ntfc-govi poglavarji v Italiji, ki napenjajo ose *il», da bi prednjačili pri zavzemanju v letošnjih. voliti>ah prvega mesta v iredentistični protijugoslovanski gonji trt ttaltjansfcth. »pravičnih* zahtevah po Trstu, Istri itd., tem bolj postaja Vi-datljev trud jalov, tembolj se napenja, da bi svoje fašistov-sko iredentistično lice prikril. Tudi sinoči se j* trudil pred Bark o vi jr dokazoval, d-sfa, ki so ga objavili tako inv--novani arom'tat i cip:r.i» in n katerih je od točke do točke natančno popisan razvoj pogajanj te-,- prefektove, posredovanje. Demokristiavsk-j stranka re je s tem. razkrinkala kot nnfvečjo kršiteliica P&tlnega zakona, ker izrablja ljudi sro-jr politične pripadnosti, ki so na edger ornih vladnih polo-iaiih, vcJH.no kampanjo v pr'd n.. Gasparija. Obstaja rrrešanie, mi je to nepravilnost pripisati, dejstvu, da gre Za volitve v Južni Ha-, liji, torej v predelih, kjer so pr/efekti vidno imeli na vo-Ittvf, močan vpliv.' rij p.a e t- enak splošne spremembe P zli jffr.sk e notranje. pekt-ke-P'vi De Gasnerijevc vlado? Molimo, da sta ng dogod-k vplivali obe možnosti: tud’ splošna sprememba italijanske notranje politike. To ravnanje izvira i- prepričanja, da krščanska demokracija danes ve more reč računati nn to Vkšen volilni uspeh kot pred štirimi leti. Zato išče zavezništvo, ki ga ji, sicer dovoljuje tud’ zakon z uvedbo tako imenovanega «a eparenta m erta ». da bi znova dosegla večino. Ge bo nov volilni sistem n i sedanjih volitvah pokazal za demokrščansko stranko dobre uspehe, se zdi, da se bodo na Prihodnjih volitvah povezave poslužili v celi Italiji: ce pa bi te ne obnesel, tedaj bi de-ntokri st janski voditelji prav gOtcvo pričeli iskati druge zaveznike. Krščanska demokracija bi se mogla obrniti bolj na levo stran ter zapustiti monarhistično in fašistično bratovščino; anarhisti pa bt se verjetno vezali z Nenni-jeriml socialisti. Republikanci postajajo i se bolj zgodovinski ljudje, skoraj ZAVRNILI OBRTNICO DOMAČINI UPAJO Praznik vina v Fojdi ZA IZDELAVO SLAŠČIC da ne Sre samo za besede Odklonili so prošnjo, da bi peki pričeli peči krnk bolj zgodaj Občina je dala v najeui prostor za poletne prireditve na gradn GORICA, 14. — Pod predsedstvom župana je občinski upravni odbor na torkovi seji sprejel vrsto sklepov navadnega upravnega značaja. Po poročilu odbornika - poverjenika za šolstvo prof. Di Gianantonia je odbor sprejel predlog, po katerem naj bi občina prispevala za kinematografsko na. pravo namenjeno šolam. Za uresničitev predloga o šolskem kinematografu si zelo prizadeva tudi šolski patronat in bo njegova izvedba znaten poučen in vzgojni pripomoček za šole vseh vrst, bodisi v mestu kot v okolici. Nov kinematografski aparat bocj« za stalno i namestili v dvorani bivše GIL na Catterinijevem trgu in ga bodo po potrebi prenašali tudi v druge kraje. Nato so odborniki v zvezi s predlogom za popravilo Ul. Rabatta, ki so ga sprejeli že na predzadnji seji, odredili njegovo takojšnjo praktično izvedbo. Nadalje so sklenili, da bodo istočasno popravili tudi bližnjo Kapucinsko ul. V zvezi s prošnjo, ki so .io vložili nekateri peki, naj bi jim odbor dovolil začeti prej z nočnim delom, je odbor po posvetovanju s pristojnimi organizacijami in uradi prošnje zavrnil. Nadalje je odbor odbil tudi priziv, ki so ga nekateri industrijci vložili proti sklepu, po katerem je občina izdala novo industrijsko obrtnico za izdelavo slaščičarskih proizvodov. Pred zaključkom seje so se; odborniki posvetili proučeva-j nju stanja okoliških vasi in vprašanj, za rešitev katerih je odbor že dal vsa potrebna navodila pristojnim občinskim uradom. Ob zaključku je odbor proučil edino ponudbo, ki jo je občina prejela za oddajo v najem prostora za letne prireditve na gradu, in jo v glavnem sprejel kavo proste cone za tekoči mesec. Sladkor bodo razdeljevali na odrezek št. 19, in sicer 1,500 kg po 194 lir. Nato 0.400 kg surove ali pa 0.320 kg pražene kave na odrezek št. 20. Razdeljevanje bodo zaključili 31. t. m. Vsi trgovci jestvin na drobno in upravniki menz lahko dvignejo na sedežu Trgovinske zbornice v sobi št. 6 nakazila za blago. Trgovci jestvin na drobno bodo morali oddati odrezke za sladkor in kavo na prehranjevalnem uradu najkasneje peti dan po zaključenem razdeljevanju. tlite m Ihimolfihi dneonlh! Delovni centri bi delovali v sledečih vaseh: Tajpana. Tor-jan, Neme, Grmek, Št. Lenart, Dreka, JPulfer in Eojda Sporočili so, da je ministrstvo za delo odobrilo v furlanski pokrajini 18 novih delovnih centrov. Od celotnega števila bodo po en delovni center otvorili tudi v sledečih beneških vaseh; Tajpana, Tor-jan. Neme, Grmek. St. Lenart, Dreka, Pulfer in Fojda. V nekaterih navedenih občinah so svojčas že napovedali ustanovitev delovnih centrov. Zanima nas, ali je tudi to vladno sporočilo samo gola vest, ali IZPRED SODIŠČA Kaznovani nepošteni nabiralci in kupovalci starega železa Mlada tanta sc nista zadovoljila samo s starim železjem na smetiščih, ampak sta kradla tudi uporabne železne izdelke in jih prodajala starinarju Po pomoli zauiil' varekino" V bolnici so nhj sprali želodec in ga rešili GORICA, 14. — Včeraj zvečer so pripeljal; v meUno bolnico k Rdeči hiši 24-ietnega Al-da Tare iz Ul, Ristori 35, ki je zpil doma po pomoti požirek «varekine». V bolnišnici so mu dravniki nemudoma spral; želodec. nakar se je mladenič lahko san; vrnil domov. GORICA, 14. — Oktobra lani je Kumar Karel iz Ul. Fa-vetti 24. opazil na dvorišču dva fanta, ki sta hotela uteči čez ograjo in odnesti s seboj dve okenski mreži. Ker pa je Kumar nekaj zakričal za njima, sta fanta pustila svoj plen in urno splezala čez zid. Toda že naslednjega dne sta predmeta izginila. Kumar je' takoj zasumil, da sta železnino odnesla fanta, ki sta prejšnji dan zbežala. Nekega dne je v mestu po naključju srečal omenjena fanta, ki sta ravno šla s polno' vrečo železa proti trgovini nekega starinarja. Kumar je šel za njima in se pozanimal, kako jima je ime. Zvedel je, da sta 19-letni Trobin Alino iz Ul. sv. Antona 4 in 15-letni Perion Bruno iz Ul. Ascoli 17. Mož je tatiča prijavil policiji, ki ju je takoj' zaslišala. Perion je pri zasliševanju kaj kmalu priznal, da je s pomočjo Troblna nameraval orTnekti želežhi mreža z dVorišča'‘v’Ul. Favetti 94, da pa j.u nista mogla spraviti čez ograjo. Nadalje je priznal. da je na svojo pest ukra- Krvav sladoled Pri čiščenju stroja ra izdelavo sladoleda si je lastnik rani) desno dl s n del z dvorišča hiše v Ul. .9. avgusta 4 štiri kg težko svinčeno cev. ki je bila last Hektorja Bozzinija. Priznal je tudi. da je na dvorišču trgovca Hvale Severina v Ul. XX. septembra izmaknil 3 kg težek kotel ter 10 kg težko nagrobno ploščo iz litega železa na škodo Bartoluzzi Lucije. Kotel in ploščo je odnesel čez dva metra visoko ograjo. Tudi pred okrajnim sodnikom dr. Vizzinijem nista danes Trobin in Perion zanikala svoje krivde. Poleg njiju sta sedela na zatožni klopi še trgovca 36-le.tni Laffranchini Viljem iz Reggio Calabrie in 34-letni Lucchini Aristide iz Ul. Garibaldi 14. Laffranchini je bil obtožen, da je od Feriona kupil ukradeno cev, Luochini pa ukraden kotel. Sodnik je Periona in Trobini-ja spoznal za kriva tatvine. Trobinija je upoštevajoč, da je bil že kaznovan, obsodil na 1 leto, 1 mesec in 20 dni zapora ter plačilo 6000 lir globe. Periona pa je pomilostil zaradi mladoletnosti. I.affranchinija je zaradi kupčije ukradenega blaga obsodil na plačilo 3000 lir, globe. Lucchinija pa, na 2000 lir globe. Vsi štirje bodo morali skupno poravnati sodne stroške. pa sedaj govorijo resnico in bodo z delom v teh centrih v najkrajšem času pričeli? Poslali so tudi podatke o številu zaposlenih delavcih. V beneških delovnih centrih bi zaposlili sledeče število ljudi: Tajpana 70 delavcev, ki bi delali 102 dni in prejeli 5.462.784. lir; Torjan bi imel ■ 15 delavcev, ki bi delali 51 dni in prejeli 624.982 lir; Neme bi imele 40 delavcev, ki bi delali 76 dni in zaslužili 2.362.280 lir; Grmek bi imel 80 delavcev, ki bi delali 76 dni in zaslužili 4.611.764 lir; St. Lenart bi imel 35 delavčev. ki bi delali, 102 dni in bi zaslužili 2.811.084 lir; Dreka bi imela 90 delavcev, ki bi delali 102 dni in zaslužili 7.031.904 lir. Največje število delovnih dni bi napravili ‘ v delovnem centru občine Pulfer; delali bi 153 dni, zaposlili pa 55 delavcev. ki bi zaslužili 6.566.306 lir. Tudi v Fojdi bi zaposlili 70 de. lavcev za 76 dni in jim dali 4.073.804 lir. To je sporočilo ministrstvo za delo. Domačini pa si z njim ne delajo utvar, ker so v življenju že mnogokrat na lastni koži spoznali prevaro. V vsakem primeru bi ustanovitev Uvoz žvepla iz Brazilije; u-voz klobučevine; uvoz svežih cvetlic v Švico; uvoz 20.000 hektolitrov vina v Švico; o-verovljenje potrdil o izvoru s strani «I.egazione d’Xtalia» v Bagdadu za blago, ki ga izvažajo iz Iraka: začasni uvoz blaga za izdelavo za tvrdke iz inozemstva r 10% povišek količine. ki je predvidena v dovoljenju; braziljanski državni trgovinski urad v Rimu; prošnje in ponudbe za blago in reprezentance iz Nemčije; spomladanski velesejem na Dunaju leta 1952; trgovinska izmenjavanja z Iranom; uvoz suhe polenovke iz Kanade s plačilom v šterlingin; nov pravilnik «Export»: izvoz sve- tih podob; ukinitev carine na bombažaste tkanine v Franciji; pravila za izvajanje trgovinskega sporazuma med Italijo in federalno nem=ko republiko z dne 19. aprila 1952: razdeljevanje kontingenta za izvoz organskih kemičnih snovi v Francijo; uvoz 5000 ton parafina iz območja dolarja, uvož 12.000 ton petroleja iz območja dolarja; izvoz umetnega žvepla v Avstrijo in Paki- Spouanilo se ga je veliko ljubiteljev boi|< kapljice iu lepih izletniških kraj«f Prejšnjo nedeljo so imeli v Fojdi petnajsti praznik vina. Njegov namen je bil predvsem v tem, da oceni krajevno vinsko proizvodnjo. Na žalost pa je s tako imenovanimi lavinskimi Jagrami)) mogoče le deino popraviti sedanjo krizo, kajti njeni vzroki so predvsem v pomanjkanju posebnih trt in slabi vinogradniški opremi. V celoti manjkajo tudi zadružne vinske kleti. Naša vina lahko zaslovijo samo z dobro pripravljeno propagando. Namen teh praznikov je tudi razvijanje turizma. Zlasti v Fojdo je na ta dan prišlo iz okoliških krajev veliko obiskovalcev, ki so v tem kotičku Benečije tik pod Predalpskim po. gorjem našli lepe kraje za svo. je nedeljske izlete. Kot vsi dosedanji prazniki, tako je tudi ta dobro uspel. Edina slaba stran je bila v tem, da so vse prometne poti v Fojdo zelo slabe. To je nov neuspeh psotipP slovanske iredentističnei Jmr gande, ki se je šovinistični-T šistični italijanski krogi po žujijo, da bi čimbolj M® ■’ ’. goslavijo in jo v "bočnem svetu prikazali kot * Ijivko miru* itd., da bi d?s" ono, kar od leta 194S da^ , minforrrastične pcdružruce . nezmotljivim sovietddfto t tort' delovnih centrov pozdravili, ■ stan; izvoz surovih govejih kož; saj bi s tem ustvarili možnosti začasna določila glede tarif v za popravilo cest in zaslužek denarja, ki ga beneški ljudje tako zelo potrebujejo. Vesti za trgovce GORICA, 14. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim podjetjem, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta 11 lahko ogledajo sledeče okrožnice; Avstraliji. kino VERDI. 16.30: «Osvajalka», S Hay\vard in G. Sanders. VITTORJA. 17: »Don Camillo», Fernandel in G. Cervi. CENTRALE. 17: «Tolpa», R. Mifchum in L. Scott. MODERNO. 17: ujetnica neke tajnosti«, K. Hepburn in S. Tracy. ZA LOSI NO, toda resnično! Jugoslovan, ska uradna teleg rafska. agencija Tanjug je bila pooblaščena izjaviti, da so vesti o domnevni aretaciji treh ju-gosiovansk ih vohunov v Gorici popolnoma, izmišljene in da so navedene osebe jugoslovanskim organom neznane; er-go, da niso z njimi imele nobene zveze. Gre za lase privlečeno dejanje, s katerim naj bi italijanske oblasti dokazale, da «Jugoslavija eproža Italijo». nezmotljivim sovi-stvem zaman poskušajo. Italijanske oblasti s® ^ napravile usodno napa >, so se spustile na istp linijo p ^ tijugo-iavčmske kam-panJe’ ^ jo ko m inf orni stične ege vodijo še štiri leta-. N*P^ so usodno napako, ker so s izgubile najlepše priliko- ™ , kažejo, da nisc za vojno, pak da so za ' ■!«. it mirno rešitev r'se\. vprašanj z Jugoslavijo sc pripravljene dati d^ manjšini v Beneški M in na, Goriškem narodne ce, kot. jim jih priznava e, KOt }im Jth pnznova Te lepe prilike Jclerof* . -/turvc 'rv-- na Italija ni izkoristila-stila pa jo je za hujskanjeJ’^ ti Jugoslaviji, misleč d« nje izsilila ka j za svoj p°- ,‘;4 želodec. De Gaspeii je gojenje takih želj i'ml . fS. razlogov, med katerimi !c H delovanje s kominfortmžt^^. »sti platform^ prcWugof ’ ske kampanje čan vir upov. bil dovci. ir mimi vut.ii.Mti /iinmiuiMt; utipsm: mire mihkohvismiist vbidSi komiivformističm thdmubi MILJAH resnico! LA UREJATI IAT STOKA V obrazložila ljudstvu Večina prebivalstva z velikim žanimonjem poslušala kako Vidali izdaja delavske interesi Sladkor in kava prosfe cone Rrztfcijevali jo bodo Goričanom in Sovodenjcem do 31. maja Trgovinska zbornica v Goricj sporoča, da bodo pričeli prebivalcem iz Gorice ih Sovodenj danes razdeljevati sladkor in ustvarjalci legend: liberalci Pa so se v Turinu povezali. V resnici pa m predstavljajo v državi nobene sile. Važne spremembe so se dogodile v socialdemokratski stranki, ki je -.zgubila precejšen del članov. Njihovim sovražnikom se je sedaj priključila še ML/ (Gibanje italijanskih delavcev). Poudariti je treba, da so kandidatne liste Gibanja italijanskih delavcev v Južni Italiji sestavljene iz 10 odstotkov prejšnjih levičarskih socialdemokratov. GORICA, 14. -— Daneg po-j poldne je lastnik prodajalne sladoleda v Ul. Mazzini 7 Boni Ferdinand čistil v svojem obratu stroj za izdelavo sladoleda. Fri čiščenju pa se je zaradi nerodne kretnje ranil ob notranjem rezilu stroja v dlan desne roke. Njegovi uslužbenci so nemudoma klicali na pomoč rešilni avto Zelenega križa, ki je nesrečnega Bona odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu globoko rano obvezali. Ozdravel bo v desetih dneh. Vozni reil uh goi*iilii postaji ODHODI Preti Trstu: ob 6.20, 7.25, 8.44, 9.57, 13.53, 15.56, 17.24, 18.05, 19.48, 21.33, 23.39. Proti Vidmu: 5.07. 5.42. 6.36, 7.59, 8.28, 10.51, 13.52. 17.25. 19.09. 20.20. 22.57. PRIHODI Iz Trsta: 5.39. 6.34. 7.57, 8.27, 10.49, 13.49, 17.21 19.04, 20.18. 22.54. Iz Vidma: 4.18, 6.18. 7.23. 8.43, 9.55, 13.51, 15.54, 17.23, 19.46, 21.31, 23.37. Pred dnevi smo na tretji strani našega dnevnika objavili poročilo o požigu vipavske vasi Ustje in ob isti priliki objavili nekaj edinstvenih fotografij, ki dokumentirajo fašistično ubijalsko politiko do slovenskega ljudstva v takratni Julijski krajini. Danes objavljamo še eno tako sliko s priporočilom, naj 4» jo dajo ,t> svoj album vsi tisti goriški fašisti, ki so se leta 1042 slikali ob požigu prve slovenske vasi na Primorskem in ki se še danes v posmeh, morda pa tudi v veselje oblasti sprehajajo po goriških ulicah, hodijo neovirano na izprehode in kavarne ter v zaključeni MSI-jevski družbici izlivajo svoje nostalgične solzice z upanjem, da se bo vreme kmalu izpremenilo. Nek italijanski novinar opisuje v reviji' «Epoca» način volilne propagande na Siciliji. Poslušal • je dva zvočnika, ki sta se v presledkih obkladala z očitki. Osnovni argumenti so bili pozivi na «pa-trio» in zmerjanja z izdajalci, ne da bi točneje povedali kdo in koga je ta kdo izdal. Tako je ta novinar naštel, da je prvi zvočnik 17-krat imenoval domovino in drugi, ki mu je odgovarjal, 19-krat zakričal živijo isti domovini. V Miljah imajo slično vojno med zvočniki. Tam sicer ne kriče o domovini in o izdajalcih (ker delavci nočejo nič slišati o Italiji), pač pa zelo mnogo o lažeh in resnici, in se obkladajo z lažnivci, prodanci in s sličnimi «eavallerskimi» očit. ki. Oba zvočnika, tako komin-formistični kot demokristjan-ski pa sta postala hripava, ko sta pričela dvoboj okoli zborovanja Ljudske zveze za neodvisnost. Najprej je pričel kominfor-mistični: kDanes bodo prišli govorit v Milje «assassini, mascalzoni, manigoldi« — prebivalstvo Milj prepreči jim, da ne bodo mogli niti odpreti ust! Demokristjani iažejo...». Odgovarjal je zvočnik DC: «banes pridejo v Milje «as-sassini. mascalzoni. manigoldi«. Prebivalstvo Milj jih ne bo poslušalo! Kominformisti lažejo...)). Skratka nihče ni več dobro razumel: kdo laže in zakaj. Za. to verujmo ljudskemu glasu, ki pravi, da lažeta oba. Prebivalstvo Milj pa ni za-branilo govoriti govornikom Ljudske zveze za neodvisnost in je obenem napolnilo ves trg ter zelo pazljivo poslušalo oba govornika. Tov. Laurenti je najprej ostro polemiziral z italijanskimi iredentističnimi strankami, ki hočejo ponovno pripeljatj Italijo v Trst in tudi v Milje. Italija pa pomeni: karabinjerje, brezposelnost, travo po ladjedelnicah in lakoto v delavskih družinah. Te resnice seveda nočejo povedati šovinistične stranke. Prav tak nasprotnik resničnih koristi delavskega razreda a so kominformistični vodite-ki se poleg tega še boje povedati resnico. Tov. Laurenti je v tej zvezi pozval Vidalija. da javno, v listih prekliče svoje besede, ki jih .io izrekel v Bariju, ko je kričal, da je treba rešiti italijanstvo Trsta in naj toži, če je mnenja, da je govoril drugače. Potem je govornik vprašal navzoče, če so pomislili, zakaj ni razlike med pisanjem fašistov in pisanjem kominfor-mističnih listov Razlike ni zato, ker je glavni urednik «Unita». Davide Lajo-lo bivši fašist, razlike ni, ker je odgovorni urednik rimske izdaje lista «Unita» prav tak fašfst Pietro Ingrad in zato ker igra na prvo violino v redakciji «Unita» fašist Fitia Gambetti. ki je bil pod fašizmom sotrudnik, 13 fašističnih listov, direktor prvega lista, tajnik drugega in šef redakcije tretjega. Tudi te resnice Vidali ne more preklicati. Seveda ni manjkala običajna in že dolgočasna, organizirana banda oborožena s piščalkami, ki je hotela preprečiti, da bi prišla resnica do ušes prebivalstva. Pa nič ji ni pomagalo, niti ne otroci, ki so po nalogu staršev in kominformističnih velmož prinesli pokrivače vrčev za mleko ter razbijali po njih. Velika večina prisotnih je mirno poslušala, ter odobravala govornika zlasti tedaj, ko je dokazoval, da prodajajo kominformisti Trst Italiji, Drugi govornik tov. Stoka je v svojem govoru predvsem poudaril pravice Slovencev in dokazal, da se tudi v milj-skem občinskem svetu po za- slugi kominformističnih «inter-nacioalistov« ne sme slišati slo. venska beseda. . Piskači so proti koncu ponehavali s svojo mačjo godbo* To deloma zato. ker so se utrudili, saj jih je med zborovanjem temeljito opral dež in s? jih kominformistični voditelji le s težavo oborožili z dežniki iti vnovič poslali pred go- vorniški oder. Deloma pa tudi zato, ker so le uvideli, da je vse njihovo napenjanje brez U3peha in da resnica prihaja do prebivalstva. Končni udarec pa je njih vnemi zadala «Unita». Tov Stoka je namreč pričel brati odstavke iz «Uni-ta», iz katerih je jasno razvidna kominformistična izdajalska politika. To pa je še najbolj zabitim in razvnetim zaprlo sapo. * u * Včeraj so bila dobro u-snela zborova. n.ia Liste, slovenske skupnosti v nabre-žinski občini, ih sicer v Devinu. Cerov. Ijah in Medji vasi, ki se jih je udeležilo lepo število ljudi. I V DEVINU sta na zborovanju govorila tov. JANKO FURLAN in gospod EGON FLORIDAN. Tov. Furlan je orisal veliki pomen sedanjih upravnih volitev, na katex-ih moramo Slovenci jasno in glasno povedati, da ne maramo povratka Italije. Pri tem je omenil politiko kominformi-stov, ki sedaj ob volitvah za govarjajo ustanovitev STO, v resnici pa zavzemajo isto stališče kot italijanska kominfor. movska stranka, od katere so v Trstu le privesek. Iredentistično politiko kominformov-cev kažejo dogodki 20. marca Vidalijevo romanje po Italiji, njih stališče do londonske konference itd. Ti ljudje pa si nam upajo očitati, da smo nacionalisti, medtem ko prav oni pod. pirajo italijanske šoviniste. O-čitajo nam tudi. da smo se povezali s četniki, o katerih pa ni bilo v naših vaseh nikoli niti sledu. Ni nikak nacionalizem, ce odločno branimo našo zemljo, ki nam jo hočejo prav ob tej obali vzeti italijanski šovinisti in prav proti tej nevarnosti moramo enotno nastopiti in dokončno razgaliti dvolično kom. iriformovsko politiko. pa : 1 ji. FAŠISTIČNI RAZGRAJAČI PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM „Na cesti je pobral kos lesa hi pa je bil „slučajno“ 1 m dolga in 4 cm debela palica" Iz strahu pred krivo Prisego priznal krivdo - Sodišče spoznalo še 10 demonstrantov za krive V nadaljevanju razprav pro. ti demonstrantom z 22. in 23. marca, je včeraj zavezniško vo. jaško sodišče sodilo Ferruccia Rassinija, Lucia Ruccija, Vin-cenza Clarota in Pietra Abrama, Medtem ko smo o prvih že podrobno pisali, se moramo u-staviti tokrat pri 46-lcthem Pietru Abramu. Mož. ki je bil aretiran v Ul, del Toro in je imel za hrbtom skrito dolgo vejo, katero je na koncu zvezal z vrvico, da bi jo tako laže vihtel, je izjavil da je 23. mar. ca prisostvoval maži v cerkvi pri sv. Antonu in se nato odpravil proti domu. Spotoma se je ustavil v Drevoredu, kjer so bile demonstracije in seveda samo opazoval. Na cesti pa je našel na tleh, kakor on sam pravi, kos lesa, ki pa je bil v resnici 1 meter dolga in 4 cm debela palica. Predsednik: Zakaj ste pobrali palico? Obtoženec: Ker sem čevljar sem hotel iz te narediti ročaj za kladivo. Predsednik; Opozarjam vas, da pričate pod prisego. Ako želite, bom dal vašo izjavo iz- brisati iz zapisnika. Obtoženec: Izbrišite. V strahu, da ne bi proti njemu uvedli tudi postopek žara-di krivega pričevanja, je Abra. mo končno tudi priznal, da je sodeloval na nedovoljenih demonstracijah, Po odvetnikovem govoru je predsednik izrekel razsodbo in sicer samo o krivdi ali ne, ker bo končno obsodbo izrekel za vse istočasno. Rassinija in Ruc-cija je spoznal za kriva kakor tudi Clarota, vendar je zadnjemu črtal iz obtožnice tisti del, ki ga obtožuje metanja kame. nja. Tudi Abrama, o katerem je predsednik izjavil, da je hotel s svojim pričevanjem prevaliti sodišče, je spoznal za kri-vega obtoženega dejanja Na vrsto je prišel tudi Livio Covacci, ki se je 22. marca u-deležil demonstracij na Trgu Unita in je ob tisti priliki udaril nekega narednika ter mu povzročil poškodbo pod očesom. Vrhutega se je mladenič upiral aretaciji in je tudi brc. nil nekega agenta. Med razpravo so točno ugo- tovili, kakor je sani predsednik izjavil, Covaccijevo krivdo. Obstaja samo dvom, če je Covacci res hote brcnil agenta. Kljub temu jo bil spoznan za krivega vendar s to razliko, da mu bodo iz II. točke obtožnico izbrisali besede o namerni brc:, Ker v ponedeljek zaradi pozne ure ni mogel predsednik Bayliss izreči razsodbe proti 10 demonstrantom, je to storil včeraj, Giacoma Cacciatora, France-sco Paglio. Giorgia Cobola, Bruna Santora, Severina Arna-deia Bruna Vittoria je spoznal za krive obtoženih dejanj. (Za Bruna je že tožilec odtegnil obtožbo o metanju kamenja tako, da je ostalo samo sodelovanje pri demonstraciji). Valentino Cozzi (vedno samo slučajno pri razgrajanju kakor tudi verjetno predvčerajšnjim na nekem volilnem shodu, kjer je žvižgal in kričal) ter Fran-cesco Rotondarn sta kriva samo I. točke obtožnice, medtem ko sta bila v ostalem zaradi dvoma oproščena. Enzo Macina in Carlo Fascinato pa sta bila popolnoma oproščena. Za tov, Furlanom je sprego voril g. Floridan. Prikazal je’ da so besede kominformovcev o obrambi slovenske kulture le prazna demagogija, saj je njihovo prosvetno delovanje popolnoma zamrlo. Spomnil je kominformovce, kako preganjajo slovenščino v miljskem občinskem svetu, k.ier so'imeli doslej veliko večino, ter navedel Je druge konkretne primere, kako kominformovci podpirajo^ italijanski iredentizem. Končno je pozval vse Slovence k enotnosti. V CEROVLJAH je najprej spregovoril , DRAGO LEGISA. Poudaril je. da se morajo vsi Slovenci bolj kot kdajkoli strniti, saj jim prav v tej občini preti velika nevarnost, ko so se italijanski šovinisti zagrizli, da poitalijančijo našo obalo. Pri tem je omenil tudi politiko «Demoerazie crist.iane», ki nastopa vedno proti Slovencem ter pozablja pri tem na krščanska načela. Pozval je vse Slovence, naj na volitvah volijo za Listo slovenske skupnosti. Tov. SREČKO COLJA je v svojem govoru razkrinkava) dvolično politiko kominfor-movskega vodstva glede tržaškega vprašanja in dejal, da je bil prav isti Pajetta, ki bo govoril v soboto na Velikem trgu v Trstu, prvi med italijanskimi kominformisti, ki je jasno povedal, da mora biti usta. novitev STO le sredstv-o, ki bo najlaže pripomoglo, da pride Trst čimprej pod Italijo. Tov. Colja je omenil tudi pisanje revije «Vie Nuove» in pozval kominformovce, naj povedo, kje so v nabrežinski občini tisti četniki, s katerimi naj bi se OF povezala. V MEDJI VASI sta spregovorila tov. IVAN MILIC in g. STANKO KOSMINA. Oba sta pozvala vaščane, naj volijo za Listo slovenske skupnosti in jih opozarjala na veliko nevarnost, ki preti naši o-bali, in na dvolično kominfor-movsko politiko, kateri ne smejo naši ljudje več nasedati. Politični sorodnik jim je prevrnil mizo Včeraj je bil pred sodiščem za določevanje narokov tudi znani voditelj razgrajačev r rancesco Maccaluso. Fant je namreč skupaj z drugimi odšel na sedež stranke «Uomo cjua-lun. do »"■ iti od 17. do 19. urade od 10- Ul'*' del jo ADEX TRIDNEVNI 31. m»f» _ 2, junij* * in 1. m ZAGRE° 17- . pr! «Adria Severo 5 b telefon g junij* in izl*' v Ceri Vp;sovanje d° maJ*' Z A H V A . t ” ‘ oono mo. 1 , LLvalcem ,,, t«r * s Prosek*-NpružI„* , 15. iPaja Korrtovej. 15. maja 1953 .......A Da bi dokazali italijanstvo Dalmacije so se Italijani posluževali ponarejenih dokumentov 1947 je Izhajala v Mila-6» w • . ' se podpira .'lanski imperializem, to se *v‘\ Pravica Italije na o-ki so bila afriških vojnah, fc. svetovni vojni. Toda. prav ti dokumenti so falzifioira- • Pttarejanje dokumentov se ,^‘iaio pa široki osnovi po- v času fašizma. Luciano žnni je konzultiral "tentr ukradena v' prvi m razne )čpe vire in osebe, tako ^ so^Se posluževali ne sata').?*9^®1' novinarji in pu >»«1 kakor tudi v inozem-d) je ugotovil, da mnoge b>DiVj’ mn9gj citati, mnogi «ro-l*i l' k’- lih le fašistični re-^ javljal leta in leta in ka- 'iclttt . vvvmaiji m jfe: . t6mveč tudi zgodovini,1’ j0- so pisali svoja «iz-Kjj . ?e|a». epu oh ne obstajajo, jj. ‘m je navedel neovrgljive l|w,; razkrinkal je celotno ‘Uijevo faizifikatorsko ak k-; h vodik 1 so jo v velikem obse- I vov.izmeči osnovnih moti-1 'eh bti potvorb je bilo doka-" ^ je Italija Eu;7-JC llal'.ia v prvi svetiš V°Jn* -3ra*a veliko in od-ti, s? vlogo in da bi brez Z yAntante, t. j. Francija it. ^'ka Britanija v prvi vr- . ®a tudi Združene države lok.1*® mogle dobiti. Mnogo Hornov te vrste je obde-lilj0 dobo od leta 1915 do 1) J./! vnl namen jim je bil, ° tez°. da ie Itali-'a g, aprav zrušila Avstroogr-53 ima zaradi tega popol- 3>vico, da bivše ozemlje i?*0Krsk<4 Italiji. na omenjeno dobo. Magrini navaja v reviji «L'Educazione Po-litica«, da so sistematično fal-zificirali tudi dokumente, ki so se nanašali na staro zgodovino Italije, posebno na dobo Risor-gimenta v drugi polovici XIX. stoletja, zato da bi tudt.Risor-gimento osvetili s tedaj nekakšne nepoznane strani .kot začetek fašizma. Istočasno pa so v arhivih uničevali dokumente, ki bi mogli škoditi far šizmu in imperialistični ideologiji.. Na ta način so prišli ••r javnost tudi «dokazi». da je bila že v dobi Risorgimenta postavljena pravica Itallije na celotni Jadran s posebnim ozirom na Dalmacijo. Bruno Spampanato je znani fašistični novinar in publicist, toda tudi danes je precej aktiven, kakor so tudi mnogi drugi istega tipa. (Obsojen je bil na 12 tet ječe, kmalu izpuščen, da — nadaljuje!) Ta se niti za Jas ni spremenil pa še danes piše v istem slogu in z istimi argumentacijami kot da je Mussolini, njegov pokrovitelj, še vedno na oblasti. V knjigi Abraham Lincoln. «Da Monaco alTarmistizios piše o Mussolinijevem imperialističnem programu brez najmanjšega pomisleka opravičujoč vse, z namenom, da oživi in aktualizira ta program. Tu navaja svoje razgovore z Mussolinijem, z raznimi njegovimi politiki in vojskovodji, ki so vodili vojne in ropali Po tujih deželah. Spampanato piše n. pr. «Glede Jugoslavije je Mussolini dosegel pri Nemcih priznanje naših vojnih in ekonomskih zahtev. Slovenija in katoliška Ljubljana je prišla pod Italijo in je uživala poseben režim. Direktive iz Rima so se glasile, da je treba upoštevati strpnost in razumevanje (vemo, kako je tekila kri v Sloveniji — op. ur.) Crna gora je tvorila del nove imperialistične skupnosti Rima. Ta prav majhna država, ki se je borila v prvi svetovni vojaii. je izgubila svojo nacionalno in politično svobodo. Tudi v pogledu Crne gore je imel Rim namen, da uresniči njene težnje za svobodo in neodvisnost in to v tisti zajednici držav, ki se je začela ustvarjati okrog Italije. Italija je aneksirala celo dalmatinsko obalo. Namen te aneksije je bil, da strateško okrepi Italijo in ne samo to, temveč tudi, , da se vzpostavi zgodovinska kontinuiteta med zapadno civilizacijo in jugovzhodno Evropo. Beograd je leta in leta zatiral pol milijona Dalmatincev. Italijanska vlada je takoj ukrenila vse v njihovo korist, kar j,e jugoslovanska vlada zanemarjala. Sledijo vse blagodejnosti ((civilizacije«, ki jih je Italija prinesla ((italijanski Dalmaciji«. Spampanato nadaljuje: «S tem da smo privedli Srbijo v njene prvotne meje male državice, kakršna je bila, preden je bila umetno s-tvorjena Jugoslavija, smo dali Hrvatski nacionalno neodvisnost, priznali Ante Paveliča, določili za hr-vatskega kralja nekega princa Savojske hiše ...» Iz teh navedenih citatov vidimo najboljše vso mentaliteto tega pisca. Vidimo pa tudi, kaj vse se lahko v Italiji danes objavlja in s čim podžigajo novi italijanski iredentistični in imperialistični duh. Bruno Spampanato posebno vztraja na «italijanstvu Dalmaci je» v svoji knjigi (cContro memoriale«. S čim dokazuje ((italijanstvo« Dalmacije? vogrske fyya kot velika sila v vsa- H pripade ■v te?a pa tudi, da se Italija jj Ogledu. < 9* 'hilo "mogoče potvoriti !5 "nia francoskih, angleških turiških generalov in poli-začeli falzificirati spi-'Hrijcev in Nemcev, po ii "Wi tistih. Ki so — umr- ,3' l’ frtem sei}2ac'.ie razni «odkri-ari' 7aupne izjave ali Vcv. 1?’9ma generala Čonra->rttv;s.d . 2a- Ludendorfa. Bo-1SVaiali ln ^ru§'h- Večkrat so l:var ie eno ali drugo , ‘ časnnf* n6Tnški ali avstrij* Q(J ,s ali dnevnik, pa so h, da arp vzeli. Včasih so 110 % 2 *° hašlf med zapuščini za trudom oskr- bdi Senta^811^3"^« uradno doli s° biiJ° V največ prime-51 i so i 10 «priča:nja» (ime- Voil-^. Vedr>o ((testimonlan-‘ <(ran- h voditeljev sovraž- * ,s,rati' T'“ voauaijev klanski 0 <^ipvoriSa fakt°r.ia v Hirala ,0}ni Antanta ne bila da bi brez prv: i,c,l>adia ifl ^vstroogrska ne Jrad za ponarejanje dokumentov S%1 ‘7S?>eD urad- ki se je Potvorbami. S tem Mi ki jih « V0JttSkil1 kl'o-tii 41 in ?, Mussolini dobro v ^ Prvo P“Wicira- C^J^Tentov bil° ltal,ana>> . ali v >lo drn^ dnev'nlku «H fc^l! ti “i t”" Kakor hitro "^okdmanti» tu ob- ^ad1^ V02apr<> -J ’°- da jih ostali V w^prin?s« ht komen-'Jšsa i.^?rnstvu so od časa ^^rda “šo V> Dc,uJ?da z njimi se ni te ^iŠ?. Presojali do- se m vtlia “janst-o KO *n V ^ sTl a, V0lska in t, Vv^vm8sluge Ital'ie v vojni. a» kako v pr- Potvorba Lincolnovega pisma ki jo 2lflkat°rska delav-L 'le navd'hnil sam • ** ni omejevala samo Spampanato je privlekel na daifiiblt-jikšhd' DiSMo’ znamenitega amzriškega predsednika Abrahama Lincolna, ki g.a je baje 'pisal italijanskemu par triotu Macedoniu • Meiloniu 1353 -leta. To pismo naj bi služilo kot dokaz, da je celo ta veliki mož popolnoma na strani italijanskega imperializma. Mecedonio Melloni je imel baje nekakšen pismeni intervju z Lincolnom ter terjal od njega, da mu pove svoje mišljenje o politični ureditvi Evrope v tistem času. V uvodu pisma, s katerim Lincoln odgovarja Meiloniu, je napisano, da se Je nanj obrnil tudi nemški učenjak Humbolt: Iskal je podporo za nemško tezo, da sta Alzacija in Lotaringija nemški. Razume se, da je Lincoln odobril tudi ta imperializem. Melloni se obrača na Avstrijo zaradi Lombardije in obeh Benečij. o-metnja tudj Reko in Dalmacijo, ki so seveda italijanske ... Poglejmo, kaj baje piše Lincoln v svojem pismu Meiloniu: «Da bi prišli do ustanovitve bodočih Združenih držav Evrope, je potrebna v prvi vrsti neodvisnost vaše Italije. To je nujno potrebno za trajno ravnotežje kulturnega sveta. Ves italijanski polotok mora biti popolnoma združen v eti° samo državo s svojimi tremi velikimi otoki (Korziko. Sardinijo in Sicilijo) z Lombardijo, z Be-nečansko in z obema Beneči.ia-ma '(Tridentinsko in Julijsko), da ima neomejeno gospostvo nad Benečanskim jezerom (La-go dl Venezia. kar naj bi bilo Jadransko morje! op. ur.) od Reke do Boke Kotorske, to pomeni v kontinuiteti preko vse Dalmacije z dodatkom skozi vso Albanijo. To je edino možna enotnost vse Italije in kdor tega ne dopusti, ta gazi najbolj zdrava in najbolj poštena načela politike ter pripravlja za bodočnost najbolj krvavo in najbolj pogubno vojno ....» Lincoln baje pravi dalje: ((Dalmacija ima svojo enotno nacionalno zgodovino, ki traja 22 stoletij. To so narodnostne skupine, ki so se tja vrnile na škodo domačih italijanskih prebivalcev. Sestavljene so iz najbolj barbarskih in naj- bolj divjih narodov na svetu, Bolgarov, Hrvatov in (tipbov, k{ nimajo, posebno Srbi nobe ne druge slave razen umorov in pofkoljev ter vseh mogočih vandalizmov, brez ozira na njihovo socialno stopnjo. Te narodnostne skupine so sramota za družbo ter bi bilo potrebne, da se jih civilizira s pomočjo neke višje civilizacije v imenu najvišjih človečanskih načel. To je potrebno v imenu tiste slavne Dalmacije, tako simpatične, ki je bila izdana s Cam-polbrmijskim mirom, predana Avstriji in nato zopet prepuščena Napoleonu. Tista Dalmacija, ki jo je Sveta Aliansa dala spet Avstriji, Benečansko jezero mora ponovno pripadat: Italiji. Ce ga Italija ne aneksi-ra v celoti bi pomenilo to za državljane vseh dežel pravi u-mor, ki bi izzival na maščevanje. Noben narod ne sme vsiliti drugemu narodu svojega gospostva. Majhne narodnostne skupine bodo živele med velikimi in civiliziranimi narodi lahko v miru ter v pričakovanju velikega dne, ko bo u-stvarjena železna Zveza evropskih držav.« Lincoln je po tem pismu tako poveličeval imperijski Rim: «... Tisti Rim, tisti slavni Rim, k: je dal vsemu svetu civilizacijo, ki nas je odkril, nas u-stvaril. nas osvobodil, vzgojil in hranil moralno s svojimi nja, nedosegljivimi zakoni. Tssu Rim, ki bo moral y bližnji bodočnosti postati svetla prestolnica Združenih držav Evrope.« In tako je Abraham Lincoln, predsednik Združenih držav A-merike postal ne -amo najbolj vidni italijanski imperialist, temveč tudi predhodnik znanega musolinijevskega programa, po katerem je Rim. fašistični in imperialistični Rim. moral postati glavno mesto rimskega cesarstva, kateremu bi pripadala cela Evropa in tudi Afrika. Pa morda tudi ves svet. Resno lahko dvomimo, da je imel Lincoln take ideje in da se je sploh ukvarjal s takimi stvarmi. Na prvi pogled je jasno. da je tekst .njegovega pisma ves v duhu italijanskega šovinizma, da so tudi posamezne fraze iz tipičnega italijanskega inventarja. Ako primerjamo o-stale Lincolnove spise s tem, lahko ugotovimo veliko razliko v slogu in načinu miš!je- Metode, ki sramote italijansko znanost in literaturo V mesečini reviji za politiko 1 dokument, da bi lahko opravi- in književnost «11 Ponte«, ki izhaja v Firencah, je stalni so-trudnik italijanski zgodovinar in politik Gaetano Salvemini. V številki 4 za april 1952 je Salvemini napisal beležko pod naslovom ((Lincoln, cavallo di ritorno«. Tu se ostro obregne na ta pojav lažnega Lincolnovega pisma ter pri tem odkriva še nekatere zanimive stvari. «Leta 1919 je Mussolini prvič objavil v svojem listu «11 Fo-poio dTtalia« neko pismo A-brahama Lincolna Macedoniu Meloniu, ki ga je baje prevedel nihče drugi kot sam Mazzini, in v katerem je pripisoval Italiji Dalmacijo. To pismo ss je pojavilo zato, ker je v času 1919 na mirovni konferenci bil predsednik ZDA, Wilson, proti aneksiji Dalmacije po Italiji. Slo je za prav nič. spreten falzifikat, katerega ni prav noben specialist za Lincolnove spise v Ameriki vzel resno. Poleg tega, že v Italiji; preden je tekst prišel iz Amerike, je bila stvar, razkripl^ana^,Motal, je obstajati nekje v Rali ji (v generalnem štabu ali v ' ministrstvu zunanjih zadev) nekaj takega kot urad za lažne dokumente. Od tu je že leta I9il izšla tista lažna korespondenca Rohlfs — Cainperio — Cri-spi, . da bi se Italijani podali na osvajanje Libije. Pozneje, 1915 je ta biro preskrbel predsedniku vlade Salandru lažni čil italijansko intervencijo v vojni. Nadalje je od tam dobil Mussolini lažno pismo nekega avstrijskega generala, da bi stopnjeval hrabrost italijanskih vojakov.« Ce upoštevamo vse to, kar piše Salvemini, je tisto, kar navajamo v uvodu tega članka, urad za falzifikate, ki ga je Magrini razkrinkal v milanski reviji «L’Educazione Politica«, dejansko samo nadaljevanje nečesa, kar , je Mussolini podedoval od prejšnjih režimov, izpopolnil ter razvil do popolnosti in ((industrijskih« oblik. Lažno Lincolnovo pismo je namreč napravljeno prej kot je Mussolini prevzel oblast v Italiji. Vidimo, da omenja Sali-vemini tudi lažne dokumente iz leta 1911 z.a yojno v Libiji. Spampanato je torej prevzel samo zgodnejši falzifikat. Lincolna. Neka Antonietta Drago je napisala knjigo o Lincolnu pod naslovom «L’uomo, che 11-bero gli schiavi« (Roma, So-eieta Editrice Atlante, 1951). Prinesla je tudi to Igžua Lin« EoCmovo piervir, o Dalmaciji. Ko je knjiga" izšla, je napisal rečen zJjo o njej F, Virdia in jo objavi) v «Voce, Republicana« 8. novembra 195i. Posebno "se je recenzent zadržal na Lincolnu vem ((mišljenju« o ftalija-nstvu Dalmacije ter naglasil, da }e to pismo pristen dokument. Zanimivo je dejstvo, da je dnevnik «Voce Republicana« glasilo re- mmt Marka, simbol gospostva na ((Bencinskem morju«, faniizeene zntl'ilitje putajukanske stranke, tu pomeni ministra narodne obrambe Italije Pacciardija. Nato se je oglasi! Terenzio Grandi, mazzinijevesc, ki se peča z zgodovino in zahteval od Paeciardijevega lista, da prinese popravek in prizna, da je Lincolnovo pisno Jažno. Grandi je čakal 70 dni na ta popravek. In ko ga je 19. X. ((Voce« vendarle prinesla, je bil takoj pod njim dodatek An1;'-nietle Drago, ki se kot levinja bori in dokazuje, da je Lincoln res tako mislili in pisal ':n da Grand« nima prav. Teren zio Grandi je nato napisal članek v «11 pensiero mazziniano« (10. II. 1952), kjer se zgraža nad takimi metodami, ki so v sramoto italijanski znanosti in literaturi ih se prilegajo le fašizmu. Gaetano Salvemini pa v svojem «11 Ponte« poudarja svoj ironični članek z vprašanjem: «Ali nima biro za falzifikate mogoče podružnice v uredništvu «Voce Republicana«? Ne pripravlja unorda ta biro za falzifikate nove kampanje za zahtevo Dalmacije v smislu lažnega Lincolnovega pisma?« Brez dvoma je zanimivo dejstvo, da so tudi že prej lažni dokumenti izhajali iz nekega vojaškega urada, a Pacciardi je vojni minister današnje Italije. In to zelo bojevit minister, ki kot Mussolini rad frazari o sposobnosti italijanske vojske in o njenem «civilizatorskem» poslanstvu. Slovenska vas Sv. Križ V KATERO SO PO DRUGI SVETOVNI VOJNI NASELILI VEC ITALIJANSKIH IN BEGUNSKIH DRUŽIN, DA BI TAKO ITALIJANSKI ELEMENT PRODRL V POPOLNOMA SLOVENSKA NASELJA. TODA SLOVENCI SE BOMO NA SVOJI ZEMLJI TRDNO DRŽALI, OSTALI ZAVEDNI IN NE BOMO DOVOLILI, DA BI ITALIJANSKI IREDENTISTI S TEMI NASELJEVALNIMI METODAMI SPREMENILI NARODNOSTNI ZNAČAJ NASE DEŽELE. OB PREVODU PREŠERNA V ANGLEŠČINO Teliki slovenski pesnik blesti na svodu svetovne poezije Letošnjo pomlad mineva šestdeset let, kar je začela s svojim delam poleg Matice Srbske najplodnejša čisto književna srbika ustanova, Srbska književna zadruga. To se. je zgodilo 1892. leta. Tisto pomlad se je v Beogradu zbrala vrsta najpomembnejših srbskih književnikov in javnih delavcev, med drugimi Stojan Novakovič, Andra Ga-vrilovič, pesnik Jovan Jova-novič-Zmaj, književni kritik Svetislav Vulovič, zgodovinar Milan Miličevič, Ljubomir Kovačevič, Danilo Zivaljevič in še nekateri, ki so sklenili, da je treba oživiti zanimanje za domača književna in znanstvena dela preteklosti in sedanjosti, hkrati pa tudi presajati v srbščino tista dela vseb svetovnih literatur, ki imajo splošno kulturni ponici: in .so nujna za razvoj srbskega naroda. Utemeljili so društvo, ga imenovali s starim imenom zadruga, začeli so pa na trdnih in premišljenih temeljih. Ustanova je pognala že takoj od začetka globoke korenine, se krepila in dobivala iz leta v leto več članov, tako da je kaj kmalu postala več kakor pomemben faktor srbskega književnega in »ploh kulturnega razvoja. Do današnjega dne je Srbska književna zadruga izdala precej, čez tri Sto, knjig. Od začetka pa vse do prve svetovne vojne, to se pravi dobrih dvajset leti je SKZ pod konec slehernega leta podarila svojim članom po sedem izbranih in v modre platnice vezanih knjig. To so bile knjige, ki so izhajale v redni z-da.ii, fako imenovano «kolo«, ki je bilo za majhne denarje dostopno tisočem in tisočem naročnikov oziroma kupcev. Kasneje je SKZ začela pošiljati svojim članom tako imenovani «Zabavnik», v katerem so izhajala v srbskem prevodu najpomembnejša dela svetovnih literatur. S kaK.š-no premišljenostjo in okusom so izbirali dela. ?o dokaz naslovi oziroma pisatelji: Gon-čarov, «Oblomov»; Hugo, «Bo- gorodična cerkev v Farizu«; Dickens, «David Copperfield«; Tolstoj, «Vojna in mir«; Sien-kiewicz, «Z ognjem in mečem«; Manzoni, ((Zaročenca«; Gogolj, «Mrtve duše«; Cehov, Turgenjev, Thakeray, Eliot, Stendhal, Balsac. Daudet, GaCsworthy, Huxley in toliki drugi. Potem je prišla na vrsto serija poučnih del, imenovana «Poučnik». Posebno pomembna je bila 1931. leta uvedena pomladanska serija v rdečih platnicah, imenovana «Savremenik», ki. je prinašala po navadi štiri knjige, vse dela sodobnih pisateljev. Razen tega je SKZ izdala tudi nekaj posebnih izdaj, izmed katerih je posebno pomembna občna zgodovina plastičnih umetnosti So!o-rnona Reinacha. ki je izšla bogato ilustrirana pod naslovom «Apolo» prvič med obema svetovnima vojnama, drugič pa pred nekaj meseci. Cisto razumljivo je, da je bil glavni poudarek na izdajah domačih, to se pravi srbskih del, katerim so se kas neje pridružila hrvatska hi deloma tudi slovenska. Takoj pivo leto je SKZ izdala n. pr, «Zivot i priključenija« Dositeja Obradoviča, znam Matavuljev roman ((Bakonja fra Brnei), drugo leto «Me-moare prote« Mateja Nenado-viča, ki se pravkar prevajajo v slovenščino, antologijo dubrovniške lirike, Ariostove-ga ((Besnega Orlanda«, Mo-ličrovega «Tartuffa» in »Skopuha«, hajduški Rankovičev roman ((Gorski car«, Voltairovo ((Zgodovino Karla XII«, novele Laze Lazareviča, pesmi Djure Jakšiča, Ignjatovičev roman ((Milan Nerandžič«, Sremčevo ((Ivkovo slavo«, pesmi Branka Radičeviča, Car-lylove eseje, «Pisma jz Italije« Ljubomira Nanadoviča itd. itd. To jo le posamezne knjige dobrega prvega desetletja. Skratka: menda ga ni pomembnejšega dela srbske književnosti, ki ni izšlo med knjigami SKZ. V tem smislu so bile njene knjige posrečeno dopolnilo izdajam Mati- ce Srbske. Posebej moram poudariti, da so skoraj vse knjige opremljene z obširnimi uvodi, ki uvajajo bralca v življenje in delo dotičnega pisatelja. Mislim, da ne bo odveč, če omenim, da je na pr. najtehtnejši sodobni v srbohrvaščini pišoči pripovednik Ivo Andric vse štiri predvojne zbirke svojih novel izdal v SKZ. Ob koncu omenjam, da SKZ tudi Slovencev ni pozabila. Ne morem reči, da je iz naše književnosti oziroma o nas izdala veliko. So pa to tri pomembne knjige. Prva je zbornik «Slovenačka», ki je izšel 1. 1927. V tej knjigi na 222 straneh je zgneteno vse poglavitno o nas: Anton Melik je podal zemljepisni pregled Slovenije, Milko Kos našo zgodovino, France Kidrič starejšo in Ivan Grafenauer novejšo slovensko književnost, Fran Albreht je spregovoril o našem gledališču, France Mesesnel o naši likovni umetnosti, Stanko Vurnik o glasbi in Fortunat Lužar o slovenskih prosvetnih razmerah Kmalu potem (1930) je SRZ izdala pivi reprezentativni izbor Ivana Cankarja V srbščini, njegove Novele, ki sta jih prevedla Ciro Cičln 'Sain in Niko Bar-tulovič, pred drugo svetovno vojno pa izbor novel Miška Kranjca v mojem prevodu. Po zadnji vojni je SKZ zopet poživila svoje delovanje, čeprav zaradi spremenjenih založniških razmer ne v tolikem obsegu kakor pred vojno. S posebnim veseljem beležim, da je pred kratkim SKZ sklenila, da nadaljuje svoj «Savremcnik», v katerem bodo zopet izhajala dela sodobnih književnikov, pa še temeljito zgodovino srbskega in drugih jugoslovanskih narodov, pregled naših književnosti, opise posameznih republik in več zbornikov naših narodnih pesmi. Opravičeno upamo, da bo u-poštevano tudi kako slovensko književno inie. T. P. France Prešeren, trojnik slovanskega romantičnega pes niškega ozvezdja Puškin — Mickiewicz — Prešeren blesti na svodu svetovne poezije z vedno bolj neugasnim sijem velikega pesnika. Kot ■ mislec, poet in umetnik je najčistejši izraz našega duha. prvi predstavnik Slovencev v hramu Modric. Raziskovalec njegovega življenja in dela Fr« Kidrič (Ugotavlja, da je bil Prešeren najjačja jugoslovanska umetniška sila .vvojaga časa.-.57- razvojni črti slovenske svetovljanske poezije se je pojavil kot meteor, brez predhodnika, kajti Vodnikova anakreontska poezija mu je morda lahko bila v pobudo, ni mu pa nudila nobenih dovršenih vzorce«-, Prešeren si .ie moral šele ustvariti pesniški jezik, istočasno pa reševati načelo slovenske prozodije v evropskem in 'svetovnem merilu. Takšna stvar se je mogla posrečiti ie izrednemu pesniškemu duhu. kakršen je bil Prešeren. S Prešernom smo Slovenci stopili v krog svetovne knji-i ževnosti, saj priča vsaka njegova pesem, napisana iz u-metniške nujnosti, da je sad pesnikovih osebnih doživljajev in misli, To velja tudi glede domačih snovi, ki jih je pesnik izbiral za svoja dela. Takšna je balada o Povodnem možu, za katero je naše! podatke v Valvasorju, elegija Slovo od mladosti, literarna satira Nova pisarija, Gazele, Sonetni venec, Sonet-je nesreče, pripovedna pesem Krst pri Savici, balada Ribič, pesmi Izgubljena vera, Mornar, globoko občuteni pesmi v »pomln Matija Copa i.n Andreja Smoleta ter veličastna Zdravica, ki pomeni nekakšen vrh Prešernove življenjske modrosti in pesniške popolnosti. Pod Čopovim mentorstvom si je Prešeren osvojil celo vrsto formalističnih problemov. Dosegel je soglasje med vsebino in obliko. naučil se je uporabljati oktavo, špansko asonanco, tercino, sonet, potencirani sonet — sonetni venec, gazelo, gloso, triblet. nibelunško kitico, iskal pa je tudi sam novih izraznih oblik, kakor priča pesem Pevcu. Prešernov jezik je domač in popolnoma organičen. Danes vemo, da je Prešeren naglo pesnil, toda samo tedaj, ko si je bsl popolnoma svest svojega poslanstva. Odtod njegova velika samokritika, ki je povzročila. da je do konca svojega življenja objavil le 117 slovenskih in 15 nemških pesmi. V jezikovnem pogledu je Prešeren odklonil Zupanov panslavizem in zavrgel Vrazov ilirizem. Sel je po poti, ki se mu je zdela edino pravilna, čeprav ni ime) spremljevalcev. Prešerna imajo danes v prevodih mnogi evropski narodi, med južnimi Slovani zlasti Srbi, Hrvati, Makedonci in Bolgari, od severnih Slovanov Cehi, Poljaki in Ru- si, med Romani pa Italijani, Francozi in Spanci. V svojem jeziku ga lahko čitajo tudi Švedi. Seved.a niso to popolne izdaje Prešernovih poezij v jezikih imenovanih narodov, vendar zadostujejo za orientacijo in sklep, kakšne moči pesnik je bil France Prešeren. Tudi Nemci lahko čitajo Prešerna v svojem jeziku poleg tistega, kar je i sam napisal v nemščini., Pre-. vod vseh Prešernovih nemških pesmi smo Slovenci dobili šele pred dventa leiohfa izpod peresa Otona Zupančiča; to je bilo njegovo zadnje prevajalsko delo pred smrtjo. V zadnjem času se pripravlja izbor in prevod najboljših Prešernovih pesmi v angleščino. Misel za prevajanje Prešerna v angleščino je izšla iz pobude beloikrajinskega rojaka, esejista Janka Lavrina. profesorja za ruski jezik in slovenske književnosti na University College v Nottinghamu. Ta slovenski rojak,, ki je po srednješolskem študiju v Novem mestu in na Sušaku obiskoval univerze v Rusiji, v skandinavskih deželah in v Parizu, prepotoval vso Evropo in del Azije ter je kot visokošolec izdajal ruski mesečnik «Slavjanski mir«, pisal eseje, prevedel v ruščino Cankarjevo «Hišo Marije Pomočnice« (izšla je v Peterburgu leta 1910) ter skupno z ruskim pesnikom Sergejem Gorodeckim 1. 1912 izdal zbornik «Veles». kjer so bili prvič skupno zastopani glavni ruski in drugi slovanski pisatelji modernistične smeri (od Cehov Juti j Zeyer, od Hrvatov Dinko Simunovič, od Slovencev Ivan Cankar), je med prvo svetovno vojno bil dvakrat na srbski fron-t; v Albaniji in je izdal knjigo, v kateri opisuje svoje vojne doživljaje y teh krajih. Po ruski revoluciji leta 1917. je odšel v London, kjer je podal najprej sotrudnik tednika «The New Age«, leta 1918 pa je bil imenovan najprej za docenta, kmalu nato pa za profesorja za ruski jezik :n literaturo na univerzi v Nottinghamu. Izdal je psihokritične študije o Do-stojevskem, Ibsenu, Nietz-cheju, Tolstoju in Gogolju (ta knjiga je izšla letos ob stoletnici Gogoljeve smrti predelana v novi izdaji), ter zbornik, študij o evropskih literaturah. V slovenščini je izšlo večje število njegovih spisov, pretežno v Ljubljanskem Zvonu. Profesor Lavrin je ietoj v februarju stopil v 95. leto in šel v pokoj, še pred tem pa je sproži) s svojimi slavističnimi predavanji tolikšno zanimanje za Prešerna med Angleži, da se je stvar izoblikovala v konkretno zasnovo Prešernovih poezij v angleškem jeziku. Zdaj prevaja Prešernove pesmi peterica mladih angleških pesnikov pod I.avrino-vim vodstvom. Njegovo prizadevanje gre za tem. da bi do- bili Angleži kolikor mogoče enakovrednega Prešerna v svojem jeziku. Vzorni prevodi torej nastajajo. Prevajalci razpolagajo po Lavrinovi sodbi, ki se nanjo lahko zanesemo, s potrebnim jezikovnim, umetniškim in splošnim znanjem, tako da bo Prešeren v angleščini vreden slovenskega izvirnika. Profesor Lavrin je s prevajalci v stalnem stiku. Dijje jtni, nasyetf,. pobudo in kritično presbjM že izvršeno delo. , Angleški prevajalci se niu rade’ 'Vbije' odzivajo in podrejajo in tako lahko upamo, da bo angleški prevod Prešerna eden najboljših prevodov našega največjega pesnika v tujih jezikih. Lavrin z veliko tenkočutnostjo primerja prevode z originali, izenačuje neskladnosti jn se trudi posebno, da bi ostala Prešernova dikcija kolikor mogoče neokrnjena. Lahko upamo, da bodo vse prevajalske težave v nekaj mesecih premagane in nato bodo do-oili Angleži v svojem jeziku približno takšnega Prešerna, kakor ga imamo Slovenci v originalu. Angleška izdaja Prešerna bo obsegala predvidoma vse njegove najboljše pesmi. Za podlago so vzeli izdajo, ki jo je pesnik sam priredil za tisk leta 1846., zraven pa bodo tudi dodatki in morda celo nekatere pesmi, ki jih je napisal Prešeren v nemškem jeziku. V načrtu je predvsem Sonetni venec in So-netje nesreče. Gazele, Kr3t pri Savici, a tudi pesmi Nezakonska mati. Pevcu. Zdravica in druge. Nedognani prevodi bodo rajši izpuščeni Kakor pa objavljeni v neustreznih inačicah, odnosno bodo natisnjeni samo njihovi odlomki. Največ si prevajalci belijo glave s Krstom pri Savici. Prevajalci delajo hitro in dobro, toda profesorju La-vripu se ne mudi in meni, de je bolje -počakati, če se kan-šen prevod popolnoma ne posreči, kakor pa natisniti Prešerna nevredno skrpucalo. V splošnem pa je opravičeno upanje, da bo ta knjiga Prešernovih prevodov v rokopisu gotova že do konca letošnjega leta, nakar pojde v ueh- Natisnili jo bodo v Sloveniji, izdala jo bo Državna založba Slovenije. Uvod k poezijam bo napisal naš najmarljivejši sodobni prešernoslo-vec prof. A. Slodnjak. V uvodu bo predstavil Prešerna Angležem in anglosaškemu svetu ne toliko kot slovenskega pesnika, temveč kot umetnika v krogu svetovne književnosti. Profesor Slodnjak bo predstavil Angležem Prešerna kot človeka, umetnika in misleca, hkrati pa bo opozoril bralce na značilnosti slovenskega narodnega in socialnega življenja v Prešernovi dobi. Kakor se je doslej pri .Slodnjakovih redakcijah Prešerna" že udomačilo, bo imela vsaka Prešernova pesem k nji spadajočo razlago. da bo bralec laže sledil Prešernovim idejam. Slodnjakov članek bo zaradi opozorila angleške javnosti najprej izšel v angleškem slavističnem obzorniku »Slavonic Review». Kakor poročajo, je zanimanje za Prešerna med Angleži že danes precej veliko in lahko pričakujemo, da se bo še stopnjevalo. Doma med Slovenci bomo letos v jeseni odkrili v Kranju Prešernov spomenik, delo kiparjev Smerduja in Lobode, Angleži pa bodo kmalu zatem dobili Prešerna v svojem jeziku. Duh Prešerna živi in utrjuje še sto let po pesnikovi smrti vezi med narodi, ki so se ob izidu Prešernovih ((Poezij« leta 1846 tako malo poznali. St. K. ,.Kričanje, polemike, zgodovinske fraze -vse to ne privede nikamor** ze nekaj let deluje v Kopru baletna šola. Danes zvečer bodo imen gojenci v Ljudskem ile-dališou svoj zaključni nastop in pokazali, kako so napredlo vali v letošnjem letu. Ves italijanski tisk je pisal o zanimivem primeru. Katoliška akcija je organizirala izlet v Španijo, in sicer v Guadalajaro. To ime v zgodovini meščanske vojne » Španiji nekaj pomeni. Tu so italijanski fašisti na najsuro-vejši način sežigali španske vasi, pobijali ženske in otroke. Kljub temu da vlada danes v Španiji fašist Franco, je italijanske izletnike dočakalo ljudstvo s ploho kamenja ter jih pognalo v beg. P Veliki Britaniji je že več mesecev v ospredju čuden problem: Problem italijan- skih emigrantov, rudarjev. Mnogo se o tem piše. predvsem pa da so angleški delavci ogorčeni nad Italijani bolj kot zaradi zniževanja plač, zaradi tega, ker se Italijani obnašajo kot Don Juani in to na precej izzivalni način. Splošna zahteva je, da se odstranijo, ker so, kljub temu da so rušili London ter izgubili vojno, nelojalni in prepotentni. Zanimiv je tudi primer z Van Goghom. V Milanu so priredili razstavo tega velikega siikarja. Slike so skušali dobiti od povsod, toda družina Van Gogha, ki živi. ■fta Nizozemskem in ki ima večje število Van Goghovih del, ni hotela dati slik za razstavo zato, ker je Italija bila v zadnji vojni zaveznik Nemčije, in s tem pomagala pri invaziji ter pustošenju Nizozemske. Te in podobne primere komentira v turinskem listu tiStampas Filippo Saechi ter pravi: »Možno je, da nas v svetu vedno ne razumejo, da . so včasih proti nam tudi nepravični, Toda zapomniti si moramo, da smo mi v preteklosti škodovali drugim in da imamo razen svojih odlik tudi svoje napake, ki zameglijo naše vrline. Zato, naniesto da bi se na te stvari jezili, pojdimo svojo pot ter poizkušajmo delati dobro ter ravnati dobro in sčasoma bodo tudi drugi menjali mišljenje o nas. Vsaka druga metoda, napeto kričanje, napadi, polemike, zgodovinske fraze, vse to ne pomaga in ne privede nikamor.v Filippo Sacchi, ko je to pisal, gotovo ni mislil na Trst. Skoda! m m -4 UM*n f m i iliS ločenih Izid tat Vremenska napoved za danes: Lepo vreme z redkimi oblaki. T«a>per«tura se bo polagoma dvignila, — Včerajšnja naj. temperatura v Trstu je dosegla 20 stopinj; najnižja 13.8 sitopinij. višja STRAN 4 Z A D N J A P OR O ČIL A 1». MAJA 1052 MIROVNA POGAJANJA V PAN MUN JOMU Člani kongresa zahtevajo preiskavo n mil i osvoliflriitviifl generala Podila Severnokorejci izkoriščajo vsebino Golsonovega pisma tudi na mirovnih pogajanjih Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Ju*, cene Trsta: 18.00: Srbske narodne pjesne i igre. 19.05: Igor Stravinski: Svetfoa. . Trst II.: 21.00: Ksaver Meško: Na smrt obsojen', ljudska Igra. — Trst I.: 18.45: Poje Gianma Pečen zini. 22.30: Duet Kramer - Trovajoll. —. Sloveiujs: 19.00: Pesmi hrvatskih avtorjev jpoje baritonist Nar-lo Kamušič, pri klavirju Ciril Cvetko. PAN MUN JOM, 14. — Na današnji plenarni seji v Pan Mun Jamu je vodja severnokorejske delegacije general Nam 11 dejal, da pismo, ki ga je poslal poveljnik taborišča generaj Colson severnokorejskim in kitajskim ujetnikom, dokazuje nečloveško ravnanje z ujetniki v tem taborišču in kršenje ženevskih konvencij s strani zaveznikov. General Colson, je izjavil Nam II, priznava v tem pismu, da so zavezniki na otoku Kojedo pobijali in ranili vojne ujetnike in zato zagotavlja, da se bo z njimi v bodoče človeško ravnalo, se pravi, na način, kakor predpisuje mednarodni zakon o vojnih ujetnikih. Kakor znano, je general Clark poudaril, da je Colson napisal pismo po lastni iniciativi in ne zaradi izsiljevanja ujetnikov. Vodja zavezniške delegacije admiral Joy je na današnji seji izjavil, da skuša Nam 11 izrabiti to zadevo zgolj v propagandne namene. Seja je trajala 22 minut, naslednja je bila določena za jutri. Po zaključku plenarne seje so se sestali zvezni častniki, da bi proučili severnokorejsko obtožbo o domnevnem letalskem napadu Kesonga z raketami in strojnicami. Polkovnik Kinney bo danes popoldne uvedel preiskavo na mestu samem. Po zadnjih vesteh je preiskovalna komisija OZN prišla v Kesong, kjer so ji severnokorejski častniki pokazali ostanke svetlobnih raket in 20 milimetrskih izstrelkov, s katerimi naj bi bili danes zjutraj zavezniški letalci obstreljevali mesto. Vodja komisije polkovnik Kinney je po treh urah preiskave izjavil, da so potrebna poročila zavezniški!: radarskih postaj, preden izreče svoje mnenje o incidentu. Vsekakor pa je poudaril, da incident sam itak ni povzročil žrtev ne škode. Bivši poveljnik ujetniškega taborišča na otoku Kojedo general Dodd in njegov naslednik, ki je sprejel zahteve ujetnikov za osvoboditev Dodda, sta danes zjutraj prispela v Tokio. Odšla sta takoj v glavni stan generala Clarka kateremu bosta poročala o dogodku. Številni člani ameriškega kongresa so danes zahtevali, naj se uvede preiskava glede okoliščin, ki to dovedle do osvoboditve generala Dodda iz ujet-n iškega taborišča na otoku Kojedo. Z bojišč poročajo o napadu zavezniških tankov na kitajske položaje in o delavnosti severnokorejske grtiljerije. Zavezniška letala so bombardirala cesta in proge, medtem ko so pomorske enote OZN obstreljevale področja okrog Songjina in Vonsana, Radio Peking je obdolžil Američane, da so uporabili na bojišču strupene pline. V eni izmed svojih oddaj jpravi, da so ameriški letalci od 22. do 25. aprila odvrgli bombe Is strupenimi plini v šestih krajih v bližini nevtralnega področja pri Kesongu. [ sebne komisije francoskih no-' vinarjev, ki naj bi uvedla preiskavo v zvezi s pisanjem lista i 1 etn tski h c Iružb naj bi bile straže nadomeščene s francoskimi četami. Po razgovoru s francoskima funkcionarjema se je bey odločil, nasloviti poslanico na tuniški narod in obsoditi zadnje atentate. Na današnji seji francoskega ministrskega sveta je zunanji minister gchuman poro-čal o položaju v Tuniziji. Glasnik vlade je poudaril, da je preiskava v zvezi z atentati v protektoratu pokazala, da imajo napadalci namen sejati nemir med prebivalstvom. Kar zadeva določitev članov mešane komisije za reforme v Tuniziji, je glasnik izjavil, da bo. do seznami tuniških in francoskih osebnosti, ki bodo sestavljale komisijo, izdelani v krat-kem. Iz New Yorka poročajo o odločitvi arabsko azijskega bloka, ki namerava posvetovati se z drugimi državami članicami OZN in skupno z njimi zahtevati izredno zasedanje generalne skupščine, ki naj bi obravnavala francosko tuniški spor. STOCKHOLM. 14. — Corint-hians iz San Paula je začel svojo švedsko turnejo z neodločenih rezultatom proti AIK. Izid tekme 3-3 (1-3). Josip Palada je eden onih redkih športnikov ki jih štirideset Pomladi še ni ukrotilo in odvrnilo od tekmovanj. Palada. nemški teniški igralec Von Cramm. švicarski nogometaš Bickei (79. prisotnosti v državni enajsterici, 700 tekem za Grasshoppers), Piola, ki bo v svojem 39, ic-tu zopet nastopil v državni reprezentanci, Bartoli, ki čisti svoje kolo za «Giro»... koliko je še takih? Vsekakor ne mnogo, hvala bogu. Zmaga njihove visoke zavesti, pridnosti, požrtvovalnosti in skromno. uženostjo.nove generacije šampionov bi bilai prehuda obtožba, st i nad pomehkuženo Postopno krčenje letalskega prometa zaradi pomanjkanja tekočih goriv FILADELFIJA, 14. —- 2.500 delegatov, ki predstavljajo nad milijon ameriških kovinarskih delavcev, je na.današnjem kongresu v Filadelfiji odločilo, da bodo pričeli v a-merijkih jeklarnah ponovno stavkati, ako ne bodo takoj sprejete zahteve delavcev glede poviška plače. Resolucija v tej zvezi je bila soglasno sprejeta med klici: »Dokler ne bo sporazuma, ne bomo delali«. , , ? ,ka*®. da bo stavka pe- trolejskih delavcev povzročila racionalizacijo bencina tudi za privatne potrošnike. Zmanjša-f P^^ro'eJshih zalog se je zelo občutno pokazalo že v 17 državah. w?rMŽbA *Pan American World Airways» javlja, da je ukinila zračno progo z Ber-mudi zaradi pomanjkanja letalskega bencina. Prav tako bo ukinila tri tedenske polete v Helsinki in enega izmed štirih tedenskih poletov iz Londona v Beirut. Iz Londona, javljajo da so tam ukinili 17 dnevnih poletov proti evropski celini in 15 poletov v notranjosti An-giije. Ako _se položaj ne bo izboljšal kaže, da bodo morali ukiniti tretjino vse civilnih zračnih prog. Tudi holandske letalske družbe so napovedale redukcijo v letalskem prevozu potnikov in tovorov zaradi pomanjkanja tekočih goriv. Na nekaterih zračnih progah veljajo redukcije le za blagovni promet. Iz Pariza poročajo, da so se tam sestali predstavniki treh najmočnejših evropskih letalskih družb, ki so včlanjene v mednarodni družbi za letalske transporte «IAPA», da proučijo nerodni položaj, nastal v zvezi s stavkami v ameriški petrolejski industriji. Konferenca ima namen najti najprimernejši način racionaliziranja rezerv bencina in ukinitve onih zračnih prog, ki bi najmanj Škodovale letalskemu prometu. Baruch o inflaciji v ZDA WASHINGTON, 14. - ,Stari državnik Bernard Baruch je danes izjavil, da by petina ameriških Izdatkov za obrambo v prihodnjem proračunskem letu predstavljala «nekoristen prispevek pri inflaciji«. Inflacijsko gibanje bi bilo lahko zavrto, ako bi se vlada poslužila ekonomske kontrole v letu i950. V zadnjih dveh tednih, je dejal Baruch, srno bili javno opozorjeni, da bo leto 1954 predstavljalo za nas največjo vojaško nevarnost. In vendar zračne sile, ki so po mnenju vojakov najbolj potrebne naši varnosti, ne bodo pripravljene Pred letom 1955 odnosno 1956, četudi se bo produkcija razvijala kakor je predvideno. Po mnenju Barucha bodo gospodarske težave postale največje, ko se bo pojavila konkurenca Nemčije, Japonske in drugih držav. Nemški dolgovi NEW YORK. 14. — Predsednik: tristranske komisije za nemške dolgove Lee Pierson je izjavil, da so EDA, Velika Britanija in Francija pripruv-ljene znatno znižati svoje zahteve glede nemških povojnih dolgov, čim bi Nemčija plačala svoje predvojne dolgove, ki znašajo 2.300,000.000 dolarjev. V upanju, da bo Nemčija prišla na dan s sprejemljivimi ponudbami, je Pierson dejal, da bi te tri vlade znižale svoje zahteve od 3 milijard 800 milijonov dolarjev, ki so jih porabili za obnovo Nemčije, na eno milijardo in 400 milijonov dolarjev. Samo Amerika ima pravico do 3 milijard in 400 milijonov, vendar bi bila pripravljena zmanjšati to vsoto na eno milijardo in 200 milijo, nov. Vprašanje doseljencev v ZOA W ASH IN GTON. 14, — Demokratski senator Herbert Lehman je zahteval včeraj, naj senat odloži proučitev novega zakona za doseljevanje v ZDA, ki ga je predložil senator Man Carram, Lehman je dejal, du je zakon poln nevarnih misli in da vsebuje rasistično filozofijo. ki se naslanja na domnevno superiornost nordijske rase, kar jo enači z rasistično filozofijo, uveljavljeno v Nem. čiji za časa nacizma, Lehman je zatem javil, da je skupno s senatorjem Humphreyem pripravil zakonski načrt v nadomestilo zakona, ki ga je predložil Mac Carram. KINO V TBSTC Rossetti. 16.30: «Ti Isa Gunther, Peter Mabos* Ezcelsior. 16.30: «Luisian® bič«. M. Lanza in K. Nazionale. 16.30: «Pogansra r sem«, Esther VViUiams. , Penice. 16.30: «Ognjenii’ kiso, Murphy in Bill Mauldin- . FiJodrammatico. 16.30: da maki...« VValter ChiarU*-Maria Ferrero C. Arcobaleno. 16.36: «Abra«®“ Liha Landi in Nyta Astra Rojan. 16.30: «DOSodl«o Marka Pola«, G»ty Slgrid Curie in Lana Alabarda. 16.00: «Ana», »n Mangano. t Armonia. 15.30: »IzdajM^k,, medeo Nazzari, A. M, in V Gassman. Ariston. 16.0* «Korupcha». Gardner in Robert W ■ i( Aurora. 15.45: «Zločin t»r« » Ana Sheridan in K p. Garibaldi. 15.00: «Vroč«krvM, pitan«, Renee Salnt-Csb Vincent in Jean D^e' wj), Ideale. 16.00: «Lastaviee v ^ Impero. 16.00: «MOŽ *HayWa|i Tyrone Power in S. /-Italia. 16.00: »Navihanec ■» gieškem dvoru«, Irene in Alec Guinness. Kino ob morju. 16.00: se vrne«, Louis Jonne. Moderno. 16.00: «Evino j* Virginia Mayo In K ^ Savona. 15.00: »Traigična s* da« Stevvart Grang« Greemvood. r|>, Viaie. - -*-• ■"* 16.00: «Za naju *[* Betty Grable in D*n P 15.30: ‘Zjr - flra Mt1 Vittorio Veneto. kin pes«, Farley Shelly VVinters. . gr Azzurro. 16.00: »BeneSd ’ w ria Montez, Paul Cn1®^ Massimo Serato. , 1» Belvedere. 16.00: «A1 J°ls0 ’ Parks in E. Keyes. p Marconi. 16,00: »Roman410" stolovec«, G. Peck. jijji, Massimo 16.00: »Polnočni C. Mariolanza in C. 0 )v» Novo cine. 16.30: »Pandor > Gardner in James Odeon. 16.00: »Najhujša >• «!• šega življenja«, ^ P0'5 mont, Carlo Carrvpan>n’ Stoppa in N. Bruno. ^tis Radio. 16.00: «Moj sin Spencer Tracy in D- Mok**' Venezia. 14.00: «Totč i*. G3‘° Toto, Maria Canale, in Carlo Ninchi. .gjt, * Vittoria. 16.00: »Maščuj , Domergue in G. P0!*'»C1’ Poletni kino Rojan. 2"' |'n V* v nevihti«, M. OberC" renče Oliver. RADIO J LGOSLOVASjf«) GONE T*s, 254,6 m ah H’8 Hc ,)Sl ČETRTEK, 15. ta»P fV 6.45 Juntranja ročila. 7.15 Jutranja ,,j Poročila. 13.45 Lahka Baletna glasba. 14'30,*. do danes. 14.35 Amers* pjna de. 17.30 Igrajo godbe - .11,111 Radio Jugoslovan*** o& Trsta oddaja vsak je|» 19. uri komentar jjh' tržaškega sotrudn>“* ka Feriul*- 17.45 Iz zgodovine ..... - B............I revolucije. 18.00 Srb,,Lmel'l,r„t.' pjenm* i Igre. 19.00 K«*,., Trsta. 19.05 Jgor Str»' ^ ba, 19.30 Poročila. ja poročila. 23.10 Glasba noč. U 980 ,1* 7.15 Poročila. 7-30 J“tr,l2'°°/ii ba. 11.30 Vesela «laS, kvint*V vi svet. 12.10 bensi' pevski duet, 12-40 G1.3,o0 igra. 12.45 Poročila- poH11?! govori predstavnik ca. ■ strank: nato P0®*' Zabavna glasba. l44o čj 14.30 Lahka glasba. , nat0 jslj stila o volilnih shod ‘fli glasba. 17.30 Ples113 \ Gl»y Glas Amerike. 1Bveg(ii predavanje. 18-45 19.00 Slovenščina w. Jž 19.20 Pestra operna * , pj Poročila. 20.00 Vbil , predstavnikov P°n‘‘ijO ?.> nato lahka glasba. nato lahka g1850"- M*ŠK pianisti. 21.00 W»V*r )gr|. & smrt obsojeni, V* Večerne jnelodlJe- z ' THST'- .,,00 ^ .45 Jutranja p^csUh'/ oddaja. lt-lJ „ l5 OP*,«!# -i,Krika, le-*9 . vOi' a, 7 ska . Z,enfa iz 50 kporoč'i'1 glasba. M;90., m Voli. . zborovanjih* 14*^j«r 13.40 Orkester.^ ^ a™ »MO Anguse n* ir cianna Peder^J ^ je Glanna bena ura 19.00 Glas nasveti- 1*9.35 zdravnici "volim! & SETa«“f srsnet . Hi.pv *■-" '..4 n* . 327,1 m, ^ pvorak jj P 12.00 Antonih jjua. i Plesi. l^Voo TečaJ. 01*. skl plesi. bavna glasb*. _ jg L3bk skega Je%^aZab.vn'frtf: v ritmu. 14. ujjjna, J '1 V*,, ster Radia kiu pTob\^L{ Drago St«pl»n‘K 14.30 felz»D* sklh avtorjev 1° Kamut« 30 Poroč‘1*' Cvetko. > god5 s bavna *IaS^8ši de*el1, plesom - Leoša Jan** Pavel Siv 22,13 22,0° Pfr®C jekstet-. slcl P nasba (pl° Plesna Glavill urednik BRANKO BABIC. Iri 94-638. — Poštm predal 502. — .,7 UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCHI it. 6. IH nad. - Telefon štev. 93-806 UtJCA IV rRANOlBKA H. 20. — Telefonska »t. 73-38 - OGLASI: od 8.30 - 12 In od 13 . 18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini I itolpea: trgovski 80, flnančno-upravni 100, osmrtnice 80* tir — Za FLRJ: za vsak’ mm širine stolpca za vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski zavod zfr. - Podruž.: Gorica Ul. S, PelllcoV-lI Tei 11-32. K%er lh. n”usti .30lT-l Tei tojn^' • — —......- 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija. mozeins Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — t,s Jugoslavijo: Agencija demokratičnega d.Z°-V. v I..UII e»j onoi. i-I_as a . •«______________, . . _ . . _ l-ff 3 Jugoslavija: izvod l|n0Zem5K>e*>, ^_______^ a dernoKratlfin«! Ljubljana Tyrševa 34 • tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — izdaja Založništvo tržaškega