189 • let. 62, 1/2025 • Rudarsko industrijska regija zasavje, skozi različne oblike (ne)pravičnosti 189 • let. 62, 1/2025 02 Davorin ŽNIDARIČ* RUDARSKO INDUSTRIJSKA REGIJA ZASAVJE, SKOZI RAZLIČNE OBLIKE (NE)PRAVIČNOSTI** Povzetek. V članku se avtor ukvarja z vprašanjem post-industrijske krize rudarske regije Zasavje in vzrokov za njene probleme skozi čas. Skozi ana- lize pravičnosti, avtor konstruktivno in predvsem kritično pretresa posle- dice stanj v regiji, ki so nekoč gospodarsko uspešno regijo privedle v primež okoljske in socialne stagnacije. Različne segmente nepravičnosti, osvetli skozi specifična ravnanja državnih in lokalnih odločevalskih akterjev ter politi in polisi v regiji. Konstruktivna kritična analiza avtorju omogoča poiskati vzroke, ki so poleg okoljskih degradacij zaradi posledic dolgoletne intenzivne in neekološke industrijske dejavnosti v specifičnih geografskih in vremenskih razmerah, regijo potisnili v primež okoljske, socialne in družbene nepravičnosti. V sklepnem delu se avtor z obravnavo družbenih sistemov in vzrokov za pomanjkanje odziva kritične javnosti do delovanj industrij v regiji osredini na rešitve, ki bi bile skozi preoblikovano vlada- vino prava in odločevalskih struktur, usmerjene v koristi družbe, okolja in narave. Obenem pa bi v regiji omogočile manjšo nepravičnost. Ključni pojmi: Zasavje, rudarsko energetska regija, okoljska pravičnost, neenakost, škodljiva in neekološka ravnanja, vladavina prava, konstruk- tivno kritična analiza. UVOD Človeštvo se dandanes srečuje s številnimi izzivi: okoljskimi, družbenimi in nenazadnje političnimi, ki vodijo v vse večje konflikte med ljudmi ter človekom in naravo. Zaradi nebrzdanega in neenakomernega razvoja družbe, omejitev planeta, vse izrazitejših in pogostejših okoljskih vplivov in posledic, predvsem pa usmerjenosti sodobne potrošniške družbe v nenehno rast in kopičenje mate- rialnih dobrin, se kritična javnost, vse pogosteje sprašuje, kje so meje takšnega ravnanja. * Davorin Žnidarič, mag., doktorand, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, e-naslov: davorinznidaric@gmail.com. ** Pregledni znanstveni članek. DOI: 10.51936/tip.62.1.189 190 TEORIJA IN PRAKSA 190 TEORIJA IN PRAKSA Zaradi posledic neenakega razvoja, kolonialne dediščine, nepravične poraz- delitve dobrin in okoljskih tveganj, izkoriščanja siromašnih nerazvitih ali delo- vanja vplivnih držav s položajev moči, se sodobna družba srečuje s kritikami na račun vse večje družbene in okoljske nepravičnosti. Družba, ki spodbuja, tekmovalnost, moč in vpliv, nadvlado človeka nad na- ravo in sočlovekom, katere delovanje je usmerjeno v prevlado moči ter povzdi- govanje dobička in materialnih dobrin, je glede na vse konflikte v prostoru, iz- gubila moralni in etični kompas o tem, kaj je prav in kaj ni. Zato se v tem članku osredotočam na načelo pravičnosti v specifičnem okolju Zasavske regije. TEMELJNI POUDARKI PRAVIČNOSTI Načelo ali ideja, ki se ukvarja s poštenim odnosom do posameznika, označu- je pojem pravičnost. Po Rimskem pravu iz 6. Stoletja, je pravičnost opredeljena kot stalna in nenehna volja, da se vsakomur zagotovi zasluženo. Pojem zasluženo tolmačijo različna področja, filozofske veje, vključno z etiko, racionalnostjo, pra- vom, religijo in pravičnostjo. Zaradi družbenih anomalij in rasti različnih oblik nepravičnosti, je razume- vanje pojma pravičnosti bistvenega pomena pri iskanju družbe in morale, ki bo- sta konflikte v družbi preprečili ali jih vsaj omejili. Pravičnost lahko definiramo skozi različne vidike, družbene sisteme ali raz- merja v prostoru. Tako kot je definicij trajnosti toliko, kot je avtorjev, je tudi razlag pravičnosti veliko. Definirane so na podlagi delovanja avtorjev in njiho- vih svetovnonazorskih načel, razvoja družb, v kateri posamezniki delujejo, ter sprejetih splošno veljavnih etičnih in moralnih načel. Po Platonu gre pri pravič- nosti za razmerje med ravnovesjem in harmonijo, med nasprotujočimi si pogledi posameznika in skupnosti, pri čemer vsakemu pripada pravična nagrada za vlo- žena trud in delo. O obliki pravičnosti lahko odloča tisti, ki jo je sam sposoben prepoznati in vrednotiti na osnovi najvišjih moralnih in etičnih načel. V osnovi naj bi obstajali trije tipi pravičnosti, to so: socialna, ekonomska in politična. Zaradi vse intenzivnejših okoljskih in družbenih konfliktov, iz katerih izhajajo vse druge nepravičnosti, je dandanes vse bolj pomembna okoljska. Za lažje razumevanje, kaj pravičnost pomeni, v katera področja je vključena in kate- re so njene značilnosti, te v teoretičnem delu članka tudi razčlenjujem. Socialno pravičnost lahko v sodobni politiki, družboslovju in politični filo- zofiji obravnavamo kot temeljni cilj države in družbe, ki se zavzema za omejitev egoističnih dejavnosti posameznikov, da bi zagotovili pravično porazdelitev, po- polno enakost in pravične koristi za vse. Najzgodnejša uporaba termina socialna pravičnost sega v leto 1840, ko je svetovalec Vatikana Luigi Taparelli, izraz upo- rabil, da bi dokazal, zakaj je treba revne in brezpravne ljudi obravnavati enako kot druge v družbi (Intercollegiate 2014; Mollenkamp in sod. 2024). V kontekstu družbenih razmerij, lahko socialno pravičnost obravnavamo kot ravnovesje med osebnimi in družbenimi interesi, ki so zamejeni znotraj splošno sprejetih norm in zakonov, ki naj bi zagotovili, da so vsi člani družbe deležni • Davorin ŽNIDARIČ 191 • let. 62, 1/2025 • Rudarsko industrijska regija zasavje, skozi različne oblike (ne)pravičnosti 191 • let. 62, 1/2025 poštene in enakopravne obravnave. Izraz se uporablja tudi za označevanje druž- benih, političnih in gospodarskih institucij, zakonov in politik, ki skupaj zago- tavljajo pravičnost in enakopravnost. Nekateri ga uporabljajo za poimenovanja gibanj, naravnanih k vključenosti, samoodločbi ali drugim ciljem posameznikov in skupin, ki so trenutno ali zgodovinsko zatirana, izkoriščana ali marginalizi- rana (Rawls 1971; Duignan 2025). V ožjem smislu, se pojmovanje socialne pra- vičnost nanaša na distribucijsko pravičnost, ki poudarja pravične porazdelitve družbenih, političnih in ekonomskih koristi in bremen. Ekonomska ali distributivna pravičnost, je sestavni del ekonomije socialne pravičnosti in blaginje. Njen temeljni namen je ustvariti moralna in etična na- čela za graditev takšnih gospodarskih subjektov, ki bi vsakemu posamezniku omogočila zagotoviti zadostne materialne temelje za dostojno, produktivno in ustvarjalno življenje (Hayes 2023). Ta oblika pravičnosti se usmerja k ideji pra- vičnih deležev koristi in virov, ki so na voljo. Po Miller (1976) je distributivno pravičnost mogoče opredeliti skozi zasluge, pravice in potrebe, ki predstavlja- jo nerazdružljive etične sisteme in nujen pogoj za etično reševanje konfliktov med ljudmi ter med ljudmi in naravo. V Milerjevem pojmovanju pravičnosti, to pomeni, da morajo nagrade ustrezati posameznikovemu prispevku k družbi. Porazdelitev potreb pa naj bi pomenila, da bi ljudje, ki potrebujejo več, dobili več, za razliko od tistih, ki imajo dovolj. Pri takšnem vrednotenju pravičnosti je pomembno, da ekonomsko pravičnost obravnavamo skozi segment socialne in družbene solidarnosti. Medtem ko so zlorabe politične moči in vpliva na od- ločevalske strukture, vzrok za neupravičeno bogatenje, oziroma za nepošteno ekonomsko distribucijo. Čeprav naj bi si ekonomska pravičnost v današnjem času prizadevala za odpravo neenakosti, ki jo ustvarja kapitalizem, se anoma- lije nepravične okoljske distribucije dogajajo tudi v drugih družbenopolitičnih sistemih in državnih totalitarizmih. Izrazit primer ekonomske napravičnosti, so privatizacije družbene lastnine v nekdanjih socialističnih državah, oziroma pro- daja strateških potencialov države tujcem. Oboje je primer nepravične distribu- cije, z daljnosežnimi družbenimi, ekonomskimi in političnimi posledicami, ki v nepravičen položaj postavljata prihodnje generacije. Okoljska pravičnost. Začetek okoljske pravičnosti lahko umestimo v leto 1982, ko se je pretežno afroameriška skupnost v okrožju Warren v Severni Karolini (ZDA) uprla nezakonitemu odlagališču nevarnih odpadkov v njihovi neposredni bližini. Pojem okoljske nepravičnosti je v terminologijo prvi vpeljal Bullard leta 1990 v svojem delu Dumping in Dixie: Race, Class and Environmental Quality, v katerem se je kritično odzval na vse večjo in z rasno segregacijo motivirano okoljsko degradacijo v ZDA. Greenpeace (2023) okoljsko pravičnost definira kot koncept, skovan v zgo- dnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja med gibanjem za državljanske pravice, nastalim iz spontanih okoljskih, aktivističnih gibanj na začetku nebelih skupno- sti, ki so se zoperstavile izpostavljenostim škodljivim praksam na Zahodu (naj- prej v ZDA). Boyne in Powel (1991) okoljsko pravičnost dojemata kot razmereje, 192 TEORIJA IN PRAKSA • Davorin ŽNIDARIČ 192 TEORIJA IN PRAKSA ki ljudem omogočajo dostojno življenje in prihodnost v okviru javno dostopnih ter zagotovljenih dobrin. Same World (2016) jo definira kot pravico »družbe in njenih posameznikov, da živijo v zdravem okolju glede na svoje želje in kulturo, ne da bi jim pri tem ško- dovala ali na njih vplivala gospodarska dejavnost«. EPA (2024) ter Low in Glee- son ([1998] 2021), definicijo okoljska pravičnost razširita na pravično in pošteno obravnava, ki smiselno vključuje vse ljudi, ne glede na spol, nacionalno pripad- nost, raso, barvo kože, plemensko pripadnost, invalidnost ali dohodek, pri obli- kovanju razvoja, izvajanju in izpolnjevanju okoljskih zakonodaj, predpisov ter politik, ki vplivajo na zdravje ljudi in okolje. Hkrati pa določa, kakšni pogoji morajo biti zagotovljeni vsem, da omogočajo oblikovanje polisi na način, »da so ljudje v celoti zaščiteni pred nesorazmernimi in škodljivimi vplivi na zdravje ljudi in okolje« (EPI 2023). Okoljska pravičnost zasleduje dve osnovni ideji. Prva poudarja pravico do var- nega in čistega okolja za vse ljudi (Bullard in Wright 2009). Druga pa sledi ideji, da so nekateri ljudje in okolja degradacijam in negativnim okoljskim vplivom iz- postavljeni bolj nepravično kot drugi (Schlosberg 2013). Rasno in razredno izpo- stavljene skupnosti (indijanske in črnske v ZDA, aborigini v Avstraliji, domorod- ci na Papui Novi Gvineji ali obubožani kmetje v Latinski in Srednji Ameriki) so nepravični okoljski kvaliteti, tveganjem in nepoštenim deležem okoljsko spornih rab zemljišč (Low in Gleeson [1998] 2021) izpostavljeni bolj kot bogati ali vplivni (močni) posamezniki in skupine. V kontekstu (okoljske) pravičnosti tudi v raz- viti Evropi obstajajo območja, ki so bila, so ali še bodo izpostavljena okoljski ne- pravičnosti. Težnje po proizvodnji litija na Zahodnem Balkanu, kažejo na izrazit primer delovanja vladajoče politi in korporacij po principu NIMBY, pri katerem dobiček korporacij še vedno prevladuje nad interesi skupnosti. Politična pravičnost. Politično pravičnost lahko opredelimo kot proces iska- nja in ustvarjanja takšnega institucionalnega okvira, ki bi vsem državljanom zagotavljal pravičen, enakopraven in za diskurzivne argumente dostopen pro- stor. Temeljni namen politične pravičnosti je oblikovanje koncepta, ki se ukvarja z reševanjem vprašanj, kako in s kakšnimi sredstvi doseči cilje večje družbe- ne pravičnosti, skozi specifične družbene, politične in gospodarske koncepte v praksi (Piketty 2014). Po Low in Gleeson ([1998]2021) je politična pravičnost, zagotavljanje in spoštovanje neodtuljive pravice ljudi pri zadovoljevanju njihovih osnovnih potreb in potreb družbe, pri čemer je recipročnost osrednji koncept politične koncepcije pravičnosti. Politična pravičnost si torej prizadeva k obliko- vanju družbenih institucij, ki omogočajo uveljavljanje načel pravičnosti v najšir- šem družbenem pomenu. Hkrati predstavlja najpomembnejši cilj države in družbe, ki določa načela in aktivnosti človekovega delovanja, ki v vsaki družbi določajo namen politiki in pravu (Low in Gleeson [1998]2021). Skozi izoblikovane pravice in dolžnosti pa osmišlja človekov odnos do narave in okolja, soljudi in skupnosti, v kateri živi in ustvarja. 193 • let. 62, 1/2025 • Rudarsko industrijska regija zasavje, skozi različne oblike (ne)pravičnosti 193 • let. 62, 1/2025 Največji problem pri zagotovitvi pravičnosti je, implementacija v praksi. Tako kot je vpeljava učinkovitih okoljskih in družbenih konceptov vzdržnosti, podre- jena kapitalu in politi najmočnejših in najbolj vplivnih držav, je tudi vpeljava konceptov pravičnosti podrejena moči in vplivu. Tudi prevladujoči družbeni sistem kapitalizem in njegova radikalna oblika neoliberalizem, kljub zavezanosti temeljnim oblikam svoboščine v demokraci- ji ostaja podrejena koristim privilegiranih skupin (Klein 2015). To pa povzroča poglabljanje nepravičnosti in postavlja pod vprašaj idejo demokracije v neoli- beralizmu, ki je po Polanyi ([1944]2007) utopična, saj se sistem ohranja skozi nedemokratični aparat nasilja in avtoritarnosti. Med območja, ki so najbolj izpostavljena nepravičnosti, bi lahko navedli ru- darsko-industrijska območja, ki so se zaradi specifičnih in intenzivnih dejavno- sti, škodljivih praks in vztrajanj zgolj pri dveh e-jih, energiji in ekonomiji, soočila z različnimi oblikami nepravičnosti. Ob primeru regije Zasavje in skozi kritič- no konstruktivni pregled osnovnih oblik (ne)pravičnosti bomo opisali vzroke in posledice stanj v okolju, ki so nekoč ekonomsko drugo najuspešnejšo regijo potisnile v primež okoljske, ekonomske in družbene stagnacije. (NE)PRAVIČNOST IN NEKOČ INDUSTRIJSKA REGIJA ZASAVJE Zasavje je najmanjša statistična regija, ki so jo do leta 2015 sestavljale zgolj tri občine 1 ; Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik. Hkrati pa predstavlja sinonim industrijske in sežigalniške regije, ki se dandanes srečuje s številnimi oblikami nepravičnostmi. Če so v teoretičnem delu opisane temeljne oblike pravičnosti in ukrepi za nji- hovo izvajanje, lahko za nekoč rudarsko industrijsko regijo trdimo, da so bile v Za- savju zaradi gospodarskih in političnih interesov napravičnosti izrazito izražene. Ekonomska in socialna nepravičnost Temelje današnjega stanja lahko pripišemo najdbi rjavega premoga v 19. Sto- letju in tedaj v času industrijske revolucije, vse večjim potrebam po primarnem energentu, premogu, ter pozneje, zaradi potreb industrije, še sekundarnemu viru, električni energiji. Že v obdobju ekspanzije rudarstva, so se pojavljali za- metki ekonomske in socialne nepravičnosti. Izkoriščanje delavcev, v obdobju do šestdesetih let prejšnjega stoletja pa tudi težke delovne razmere, so bistveno vplivali na družbene, socialne ter ekonomske razmere delavcev. Nepravičnost je stopnjeval še odnos kapitalistov, lastnikov rudnikov in tovarn, ki so z delavci ravnali tako, kot to kapital počne danes. Izkoriščanim delavcem so se manjšale mezde, večale so se socialne stiske, naraščala je revščina. Od industrijske revo- lucije naprej ter med obema svetovnima vojnama do sredine šestdesetih let prej- šnjega stoletja so socialno in ekonomsko nevzdržne razmere povzročile, da so se 1 Zasavsko regijo so do 1.1.2015 tvorile samo tri občine. Regiji se je po tem datumu priključila še Litija. 194 TEORIJA IN PRAKSA • Davorin ŽNIDARIČ 194 TEORIJA IN PRAKSA »knapi« posluževali tudi za lastnike kapitala najbolj bolečih opcij, stavk. Januarja 1958 je v Zasavju stavkalo 5.200 rudarjev zaradi nizkih plač in delovnih razmer, kar je bilo za takratne oblastnike nekaj nezaslišanega (Vzajemnost 2015; RTV SLO 2023). Stavka kaže na dejstvo, da so se tudi v obdobju socializma po drugi svetovni vojni dogajale številne ekonomske in socialne stiske, zato jih ne more- mo označiti zgolj kot anomalijo kapitalizma. Kljub socialnim nepravilnostim v regiji, ki so že v polpretekli zgodovini ka- zale na pojav nepravičnosti (če izvzamemo okoljske degradacije), lahko za ob- dobje zadnjih nekaj desetletij oziroma do zaprtja rudarstva in energetike trdimo, da sta bili obe dejavnosti do drugih poklicev v privilegiranem položaju, saj je za njima stala država. Če je za delavce v rudarstvu in energetiki pri ohranitvi njiho- vega socialnega statusa ustrezno poskrbelo država s prerazporeditvami, upoko- jevanjem in možnostjo samozaposlitve, se za druge delavce ni. Na udaru social- ne in ekonomske revščine so se znašle predvsem ženske dejavnosti, saj so delavke (primer Mehanike Trbovlje, Peka, Ipoza) dobesedno čez noč izgubile delo. Največji problem na ekonomskem in socialnem področju je v regiji nastal po letu 1991. Vpeljava neoliberalnega družbenega sistema je najbolj prizadela delav- ce v dejavnostih z nizko dodano vrednostjo. Novodobni lastniki proizvajalnih sredstev so ob zamenjavi družbenoekonomskega sistema zasledovali zgolj svoje interese, družbeni so bili zapostavljeni ali pa so jih lastniki kapitala kršili. Manj- šale so se socialne pravice, omejevalo se je sindikalno delo, delavci so iz lastnikov kapitala (deloma tudi zaradi lastninskih certifikatov), postali zgolj mezdni naje- mniki. Namesto pričakovanih rešitev in blagostanja, ki naj bi jih liberalni in ne- oliberalni kapitalizem prinesel, so se zaradi divjega lastninjenja prej družbenih podjetij problemi razplamteli v povečanju ekonomske in socialne revščine. Že v socializmu, je dodatno težavo pomenilo vztrajanje predvsem lokalnih politi pri fosilnih virih in energetiki saj ni bilo ustreznih alternativ kaj se bo zgo- dilo po fosilni eri. Tudi neprilagajanje industrije na morebitne negativne scenari- je, zaradi sprememb družbenoekonomskega trga in nekonkurenčnosti, je ob ne- ustreznem odzivu lokalne in državne politi na novonastale razmere pripomoglo, k nastalemu stanju. Naštete težave so ob razpadu trgov nekdanje skupne države ob osamosvojitvi ter izgube največjih kupcev (vojske), v podjetjih kot sta Strojna tovarna Trbovlje in Iskra, povzročile krizo, ki je rezultirala v izgubi več kot 5.000 delovnih mest (Malovrh 2022). Izguba delovnih mest je po podatkih Centra za socialno delo Zasavje, območnih združenj Rdečega križa (v občinah) in Karita- sa, povzročila, da se je število prosilcev denarne socialne pomoči in drugih so- cialnih transferjev enormno povečalo (Žnidarič 2016). Zaradi izgubljenih delov- nih mest, ki jih niso nadomestili, logističnih pomanjkljivosti zaradi neustrezne cestne in železniške infrastrukture ter naraščajočih zdravstvenih, socialno_eko- nomskih in okoljskih posledic, se je število prebivalcev v regiji z vsakim letom manjšalo. Med letoma 2008 in 2020 se je prebivalstvo zmanjšalo za 2.297 oseb, največ v Trbovljah za 1.561, nato v Zagorju ob Savi za 1.015 in najmanj v Hrastni- ku za 736 (SURS in Žnidarič 2021). 195 • let. 62, 1/2025 • Rudarsko industrijska regija zasavje, skozi različne oblike (ne)pravičnosti 195 • let. 62, 1/2025 Pomanjkanje delovnih mest in socialna kriza ter škodljive prakse, so povzro- čili, da so mladi iskali delo zunaj regije. Prebivalstvo pa se sodeč po statistiki, stara. Ostala so redka podjetja, kot sta visoko tehnološki Dewesoft in Katapult, od največjih delodajalcev, ki so nekoč zaposlovali tudi po nekaj tisoč delavcev, pa zgolj ETI in Steklarna 1860 Hrastnik, obe v zasebni lasti. Na začetku članka je bilo poudarjeno, da trem osnovnim oblikam (ne)pra- vičnosti kot najpomembnejši sklop iz katerega izhajajo temeljni problemi, do- dajamo okoljsko problematiko ki je v primeru Zasavja, je ta še posebej pereča. Ne glede na različne politične in gospodarske sisteme v regiji je bilo to območje vseskozi zanemarjeno, kar se dandanes najbolj pozna, ko ga opazujemo skozi časovno distanco posledic obremenjevanja. Če Zasavje primerjamo z drugimi neindustrijskimi regijami v državi, lahko izpostavimo obremenjevanje, ki je zaradi specifičnih vremenskih in geografskih danosti območja in velikega števila tovarn na majhnem prostoru bistveno vpli- valo na negativno okoljsko in posledično socialno stanje v regiji. Neustrezni teh- nološki sistemi v največjih obremenjevalkah prostora (TET in cementarni) ter težnje po energentih, energiji in dobičku, so ob zanemarjanju okoljskih vsebin desetletja vplivali na kakovost življenja v regiji, po letu 1976 in izgradnji 360- metrskega dimnika pri TE Trbovlje pa še na območja sosednjih držav. Do te- ga leta (1976) so bili prebivalci regije, delavci v tovarnah, predvsem pa narava in okolje, izpostavljeni obremenjevanju s prašnimi in plinastimi delci, ki so se nalagali v okolju, zemljinah in ljudeh. Posledice tega obremenejvanja so rakava obolenja, ki so v Zasavju pogostejša kot v drugih neindustrijskih regijah, kar so potrdile tudi do sedaj opravljene študije (Ribarič Lasnik in sod. 2001; Onkološki inštitut 2008; Vudrag, 2008). Industrijsko obremenjevanje so študije opredelile kot temeljni vzrok za nastale zdravstvene in socialne razmere. Če se ob zdravstvenih težavah, v kontekstu nepravičnosti navežemo še na dejstvo, da so tla še vedno obremenjena s PTE-ji (prej težke kovine), da sta ka- kovost in količina ustrezne prehrane v regiji, zaradi usedlin v tleh vprašljivi, na nekaterih območjih pa celo nevarna za zdravje, je Zasavja v primerjavi z drugimi regijami tudi v tem pogledu zapostavljeno. Okoljska pravičnost V Zasavju lahko pojem okoljske pravičnosti povezujemo z različnimi podro- čji in problemi. Lahko jih obravnavamo kot tehnološke in sistemske, tehnološke zaradi rabe neustreznih sistemov filtriranja in velikega števila obremenjeval- cev na majhnem in specifičnem območju, ki so rezultirala v presežnih emisijah obremenil; sistemske zaradi podpore politi do obremenjevalcev in neustreznega vrednotenja obremenjevanj (opisano v predlogu rešitev). Za lažjo predstavo o obremenitvah so v Tabeli 1 podatki o emisijah iz TE Trbovlje med letoma 1980 in 1999. Rabe premoga v kotlih za produkcijo pare, brez kakršnihkoli filtrirnih sistemov so s prahom in delci obremenjevali vplivna 196 TEORIJA IN PRAKSA • Davorin ŽNIDARIČ 196 TEORIJA IN PRAKSA območja tovarn. Do leta 1976 (pred izgradnjo 365-metrskega dimnika) so bile emitirane količine obremenil še večje od navedenih v Tabeli 1. Tabela 1: PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V TET, KOLIČINE PORAB LJE­ NEGA PREMOGA IN EMISIJE IZ ELEKTRARNE MED LETOMA 1980 IN 1990 Leto Elektrika (MWh) Premog (t) SO 2 (t) No x (t) CO 2 (t) Prah (t) 1980 487.303 600.284 23.434 1.669 586.925 534 1981 426.646 477.711 20.517 1.328 467.080 470 1982 485.321 598.813 23.339 1.665 585.487 645 1983 543.596 673.633 26.141 1.873 658.642 789 1984 605.610 687.485 29.123 1.911 672.186 870 1985 449.529 574.061 23.844 1.596 561.286 781 1986 476.501 519.074 22.915 1.443 507.523 710 1987 617.150 705.679 30.880 1.962 689.975 1.283 1988 374.185 415.137 17.994 1.154 405.899 985 1989 659.480 713.222 31.714 1.710 697.350 1.403 1990 552.534 597.210 25.607 1.606 583.920 1.047 1991 509.481 554.562 21.899 1.323 542.221 800 1992 650.396 746.127 28.661 2.071 729.523 943 1993 621.183 631.321 23.380 1.805 617.272 1.404 1994 662.962 662.962 28.637 1.997 648.208 1.758 1995 614.083 704.826 25.576 1.530 689.141 1.259 1996 531.767 528.798 22.835 1.203 593.796 503 1997 ni podatka ni podatka 31.244 1.550 727.040 374 1998 ni podatka ni podatka 33.372 1.478 765.036 252 1999 ni podatka ni podatka 30.229 1.650 647.087 260 skupaj 9.267.727 10.390.905 521.341 32.504 12.375.597 17.070 povprečje 545.160 611.230 26.067 1.625 618.780 854 Vir: Poličnik 2008. Izmerjene vrednosti (emisij) so bile v najbolj kritičnih zimskih obdobjih toli- kšne, da jih takrat uporabljeni instrumenti niso mogli niti izmeriti. Vrednosti so bile v območju 20.000 µg/m³ in več (dopustna vrednost znaša 350 µg/m³). Po svo- jih izkušnjah takratne razmere z izpusti SO 2 in prahom lahko opišemo kot kata- strofalne. V vasi (Dobovec), ki se razteza nasproti dimnika na nadmorski višini 650 metrov, bi lahko takratne razmere primerjali z današnjimi v New Delhiju, Pekingu ali Sarajevu ob najhujših obremenitvah. Če temu dodamo še podatek, da smo se do leta 1991 prebivalci ruralnih območij, oskrbovali z vodo iz kapnice, 197 • let. 62, 1/2025 • Rudarsko industrijska regija zasavje, skozi različne oblike (ne)pravičnosti 197 • let. 62, 1/2025 ki so izpirale strehe kontaminirane s prašnimi delci in kovinami, lažje razume- mo zdravstveno problematiko. Lokalne razmere glede obremenjevanja so se, kot je bilo že omenjeno, delno izboljšale 1976, ob izgradnji 360-metrskega dimnika, pa še le z reševanjem problemov pri koncu pipe. Zaradi dimnika so se delno re- šile težave na lokalnem območju, razširile pa so se na območja sosednjih držav. Stanje z izpusti obremenil v okolje se je v Zasavju izboljšalo šele ob namestitvi dveh razžvepljevalnih naprav v cementarni in TET po vstopu Slovenije v EU po letu 2005 in vpeljani strožji okoljski zakonodaji. Občutno bolje pa je zdaj (2025), ker obe tovarni trenutno ne delujeta. Porast zdravstvenih težav zaradi obremenjevanja s prašnimi delci lahko po- vežemo še z degradacijami v naravi in okolju. Zaradi obremenjevanj v plinastem stanju (predvsem SO 2 ) in drugimi obremenili, je bilo do leta 1976 poškodovanih več kot 5.000 hektarov gozdov (Vidergar Gorjup in Batič 1999). Kovine v tleh (kovine, danes PTE-ji) so zaradi razpolovne dobe na izposta- vljenih območjih vplivale na prehransko samooskrbo prebivalcev in na vsa živa bitja. Proizvodnja mleka je bila na vplivnih območjih omejena, prepovedana je bila uporaba notranjih organov srnjadi (Pokorny 2000 v ERICO 2001). Na vpliv- nih območjih obremenjevanj je zaradi nereševanja problemov s kovinami, ter njihove dolgotrajne navzočnosti v zemljinah, še dandanes vprašljiva pridelava nekaterih povrtnin za lastno uporabo. Povrtnine z večjim transpiracijskim pote- gom hranil iz zemlje, kot so krompir, endivija in peteršilj, lahko pomenijo zdrav- stveno tveganje, če bi jih uporabili v prehrani. Kljub že dotlej žgoči okoljski problematiki se je obremenjevanje v okolju na- daljevalo. Z dovažanjem nevarnih odpadkov na deponije RTH in cementarni- ške površine nad mestom (v zadnjem desetletju predvsem v občini Trbovlje) so se okoljske obremenitve povečevale, nevarnost dodatne kontaminacije zaradi izced nih vod iz deponij pa stopnjevala. Ne glede na odziv javnosti in pozneje sprejeti odlok o nadzoru nad dovažanjem odpadkov so te na odlagališčih neu- strezno vnašali v prostor. Izjava takratnega direktorja RTH, da v podjetju ne bi imeli dobička, če bi upoštevali vsa priporočila o umeščanju odpadkov v prostor, je pokazala, da je dobiček znova prevladal nad interesi prebivalcev po zdravem in čistem okolju. Tudi izboljšanje razmer po rudarstvu je bilo v treh zasavskih občinah, kljub znantnim finančnim državnim sredstvom (250 milijonov evrov plus 10 milijo- nov evrov), glede na rezultate, neustrezno, netransparentno in neučinkovito. K trenutnim problemom je znatno pripomogel tudi prenos lastništva cemen- tarne v roke tujega kapitala, ki je s sežiganjem odpadkov, ob podpori lokalnih in državnih političnih struktur, desetletja obremenjeval že tako degradirano okolje. Kljub temu da je sežiganje odpadkov druga najslabša možnost ravnanja z odpadki, (takoj za odmetavanjem v prostor) ter kljub dejstvu, da so strokovnjaki že pred svetovno vojno, opozarjali, da okolje v regiji zaradi omenjenih speci- fičnih naravnih danosti ne dopušča neomejenega števila industrijskih objektov (Orožen 1974), se je škodljivo delovanje nadaljevalo. V primeru cementrane se je 198 TEORIJA IN PRAKSA • Davorin ŽNIDARIČ 198 TEORIJA IN PRAKSA delovanje tujcev ravnalo po načelu NIMBY, po katrem se po Kirn (2012) dobički selijo v tujino, prebivalcem pa ostajajo problemi zaradi obremenjevanja okolja. Če so bile v zahodnem svetu okoljskim in socialnim katastrofam izpostav- ljene nebele in družbeno zapostavljene skupnosti, staroselci, in revni sloji pre- bivalstva, lahko v primeru Slovenije to trdimo za Zasavje. V tem kontekstu bi lahko zapisali, da je bilo Zasavje zaradi razvoja in neustreznih, nedružbenih po- lisi in politi, usmerjenih zgolj v izkoriščanje človeških in naravnih virov, nepra- vičnostim izpostavljeno območje. To lahko utemeljimo z ravnanjem lokalnih in državnih politi, saj politi kljub dokazanim vzrokom zdravstvenih in okoljskih problemov, s katerimi so se srečevali prebivalci, niso ustrezno pristopili k re- ševanju žgoče problematike v regiji. Zato lahko v luči nastalih težav v zasavski regiji trdimo, da so prav okoljski problemi in rast okoljske nepravičnosti, temelji problemov s katerimi se regija srečuje dandanes. Politična pravičnost in Zasavje V vseh družbenih sistemih igra politi pomembno vlogo. Prvič, ker skozi or- gane oblasti kreira polisi, ki naj bi skozi institucije vsem državljanom zagota- vljale vladavino prava, in drugič, ker vzpostavlja in regulira »zapovedi«, ki dr- žavljanom omogočajo, da kot svobodni in enaki pod enakimi pogoji sodelujejo z drugimi državljani (Low in Gleeson ([1998]2021). V kontekstu politične pra- vičnosti se postavlja vprašanje, kako bi morale biti oblikovane institucije pre- vladujočega sistema, da bi v okviru zasebne lastnine in tržne menjave utelešale pravičnost, ki bi bila prevladujoča, oziroma koliko in na kakšen način bi te insti- tucije morale nadgraditi in usmejati diskurzivna politi v javni sferi. Zato se poli- tična pravičnost ukvarja z vzpostavljanjem takšnih institucij, ki bodo pravičnost omogočile skozi nepristransko presojo (Rawls 1971; Low in Gleeson [1998]2021); Kirn 2012, 2014). Pri zagotavljanju enakosti vsem in v praksi tudi pod enakimi pogoji oziroma po analizi enakopravne obravnave pred organi oblasti lahko za razmere v Zasav- ju trdimo, da so bile vse polisi do sedaj, ne glede na različne družbene sisteme, usmerjene zgolj v zagotavljanje interesov po virih oziroma, po Lukšič (2022), v materialno produkcijo. Ni pa bila zagotovljena pravičnost z uveljavitvijo pravila, ki bi omogočalo poštene razmere delovanja družbe v prostoru oziroma, širše, zagotovilo enak položaj regije do drugih v državi. Prebivalci regije so bili pri odločanju in upravljanju, po Gosar (1934) o vseh relevantnih zadevah v Zasavju omejeni s politično in kapitalsko sfero, kritična javnost je še dandanes zapostavljena. K apatičnosti prebivalcev regije do okolj- skih katastrof in kritik obremenjevalcev je pripomogla tudi zdravstvena stroka s skrivanjem podatkov o obremenjevanjih in njihovih posledicah. Delovanje poli- tike in kapitala se je odražalo tudi pri odzivih na kritike obremenjevanja, ki so se dejavno začele stopnjevati v začetku 21. stoletja. Zaposlene v največjih obreme- njevalkah, predvsem tiste iz okoljsko najbolj izpostavljenih območjih, so vodstva podjetij ob kritikah škodljivih praks izpostavljala grožnjam z izgubo delovnih 199 • let. 62, 1/2025 • Rudarsko industrijska regija zasavje, skozi različne oblike (ne)pravičnosti 199 • let. 62, 1/2025 mest. Čeprav je takšna praksa pritiskov na prebivalstvo značilna večinoma za kapitalistično ureditev, tudi socialistična v preteklosti zanjo ni bila imuna, kar znova potrjuje prepričanje, da so si vsi politični sistemi do sedaj, namenoma in zaradi lastnih koristi, zatiskali oči, pred okoljskimi problemi v regiji. Ob tem je posebej zaskrbljujoče, da doslej ni bilo ustrezne skupne lokalne polisi, v razmer- ju do žgočih, okoljskih vprašanj, kar so kot enega največjih problemov v regiji, izpostavili tudi anketiranci 2 . Redka izjema pri opozarjanju na okoljske probleme v regiji, je bila občina Zagorje ob Savi. Odnos državne politike do regije se kaže na primeru cementarne v Trbovljah. Tujemu kapitalu je državna politika (ob podpori občinske) omogočila sežig od- padkov. Inšpekcijske službe pa so odkrito z nasveti, neodzivnostjo na opozorila posameznikov in civilne družbe (Eko krog in drugi) na za okolje škodljiva de- lovanja tovarne, podjetju svetovala, kako reagirati na prijave. Tudi primer tožbe zasavskih kmetov proti največjim obremenjevalcem je dokaz za, nepravičen in neenak položaj v pravni zadevah. Kapital je deloval z neomejenimi sredstvi, ter časovnim in pravnim izčrpavanjem, kmetje pa s svojimi omejenimi sredstvi. V vseh teh primerih so država, njene institucije in politi do prebivalcev regije rav- nale nepravično in moralno sporno. Posledice nereševanja nakopičenih problemov v regiji so očitne. Vzrok za- nje pa prebivalci regije vidijo tudi v pomanjkljivih skupnih, občinskih politikah (anketa Žnidarič 2021). V regiji je zato treba spremeniti apatijo do politi in to z vključitvijo vseh zainteresiranih akterjev v procese oblikovanja in odločanja o polisih na enakopraven in pošten način (relevantne informacije, enak odnos do vseh). Primeri dobrih praks iz Skandinavije in Nizozemske kažejo (Low in Gleeson [1998]2021), da so soglasno sprejete odločitve vseh akterjev v prostoru najboljša pot za reševanje nakopičenih problemov. MOGOČE REŠITVE ZA DVIG RAVNI PRAVIČNOSTI V ZASAVJU Zaradi škodljivih praks je treba najprej ugotoviti kakšno je stanje v prosto- ru. Od zadnje celovite študije je minilo že skoraj četrt stoletja (ERICO 2001). Sredstva iz različnih evropskih skladov so na voljo. Zato je potrebno (na osnovi celovitih analiz) pripraviti ustrezne programe, ki bodo usmerjeni v zeleno pri- hodnost. Zaradi ekonomske in socialne stiske, ki se po podatkih pristojnih služb (Rdeči križ, Karitas, CSD Zasavje) poglablja, je potrebna usmeritev v skupnostne projekte, ter ukrepanje glede prehranske in energetske revščine. Oboje vpliva ta- ko na kakovost življenja prebivalcev regije kot na dodatno obremenjevanje oko- lja. Prehransko revščino bi zaradi še vedno kontaminiranih tal lahko zmanjšali ali omejili s pomočjo ekoremedicijskih metod, z dvignjenimi ali visečimi vrtovi itd. Najhitrejša pot bi bila zamenjava kontaminiranih zemljin z neoporečnimi, 2 Anketa za potrebe doktorske disertacije je bila opravljena leta 2021. Zajela je prebivalce treh, do leta 2015 konstitutivnih občin regije Zasavje. V anketi so bila zastavljena vprašanja o vseh za prebivace pomembnih področjih, od okoljskega, socialno ekonomskega ter političnega. 200 TEORIJA IN PRAKSA • Davorin ŽNIDARIČ 200 TEORIJA IN PRAKSA vendar je ta možnost najdražja, še posebej če so kontaminirane zemljine obrav- navane kot nevarni odpadki (Žnidarič 2011; Vovk Korže 2017). Za omilitev energetske revščine, je sisteme ogrevanja treba tehnično preobli- kovati na način, ki bo omogočil izrabo svojih lastnih virov. V primeru občine Zagorje ob Savi se je prehod na les in lesno biomaso izkazal kot pravilna od- ločitev. V luči zmanjšanja energetske odvisnosti in posledic rabe fosilnih goriv, ogljičnega in vodnega odtisa, ob koronski in še posebej plinski krizi se je oskrba z lastnimi energenti izkazala kot najprimernejša. Biomasa in solarna tehnolo- gija lahko bistveno pripomoreta k manjšim obremenitvam prostora in pri dvi- gu energetske samooskrbe. Težnje, ki se pojavljajo v zadnjem obdobju, da naj bi se pozidala še zadnja območja reke Save za potrebe hidroelektrarn, so okoljsko škodljive, saj prinašajo več negativnih vidikov: izguba določenih živalskih vrst, potencialno realno nevarnost za kontaminacijo in nižanje podtalnice, s katero bi se zmanjšala tako kakovost kot zaloga pitne vode (Žnidarič 2023). Nenazadnje se pozablja še na intrizično vrednost neokrnjenih voda in okolja za kakovostno življenje. V kontekstu produkcije energije in deleža Zasavja k skupni energetski pretek- losti bi bilo treba upoštevati zgodovinsko in okoljsko stanje v regiji, ki je zaradi energetike utrpela takšne posledice, ki jim druge regije niso (bile) izpostavljene. Zato v regiji ne bi smeli dopustiti nobenega dodatnega obremenjevanja več. Še posebej, ker bi količino energije iz hidroelektrarne na srednji Savi lahko pridobili iz sončnih elektrarn, postavljenih na degradiranih in dandanes neizkoriščenih površinah. Ukrep, ki bi pripomogel k izboljšanju stanja v regiji bi bila sprememba zako- nodaje. Za degradirana območja bi morala obstajati strožja okoljska zakonodaja ob morebitnih posegih v okolje. Namesto prilagajanja zakonodaje kapitalu, kot je bilo to v primerih Magna, C0 (kanalizacija v Ljubljani), bi se morala politi in polisi usmeriti v interese družbe in okolja. Anhovo je lahko primer, kako naj bi politi zaščitile že tako degradirano okolje in prebivalce, pa čeprav so se obreme- njevanja tudi tam tako kot v Zasavju, dogajala desetletja. Problem pri vrednotenja obremenjevanja v prostoru, je tudi v številu obre- menjevalcev in specifičnih naravnih pogojih. Četudi vse tovarne delujejo v za- konskih okvirih, je njihova skupna akumulicija obremenil lahko večkratno pre- koračena. Gledano s tehničnega vidika, bi morali meritve in kontrole opravljati neodvisni strokovnjaki, da ne bi prihajalo do potvarjanj rezultatov, inšpekcijski ukrepi pa bi se morali izvajati nenapovedano in v različnih časovnih obdobjih in ne kot sedaj, ko so napovedani. V praksi to pomeni, da ob napovedani kontroli obremenjevalci delujejo znotraj predpisanih norm, kasneje pa spet nadaljujejo nedopustno delovanje v okolju. Tretji korak k zmanjševanju nepravičnosti bi bila brezpogojna in enakovred- na vključitev akterjev v postopke oblikovanja polisi. Zanjo bo treba dvigniti ra- ven zaupanja v delovanje političnih organov. Praksa in tudi anketa (Žnidarič 2021) sta pokazali, da bi se prebivalci vključili v oblikovanje polisi, vendar še 201 • let. 62, 1/2025 • Rudarsko industrijska regija zasavje, skozi različne oblike (ne)pravičnosti 201 • let. 62, 1/2025 najmanj skozi politi, ker so vanjo izgubili zaupanje. Za dvig ravni zaupanja pa bi bilo treba vzpostaviti možnost odpoklica izvoljenih predstavnikov ljudstva, če ne bi delovali v interesu ljudi, ki so jih na položaj izvolili, in onemogočiti vpliv politike na sodno in izvršilno vejo oblasti. SKLEP Zaradi vse številčnejših in naraščajočih družbenih in okoljskih konfliktov sodobne družbe razumevanje pravičnosti postaja pomemben dejavnik pri obli- kovanju razmerij sodobne družbe. Prepoznavanje njenega bistva in temeljnih značilnosti nam omogoča iskanje tistih stičnih točk, ki lahko konflikte v prosto- ru odpravijo ali jih v prihodnosti onemogočijo. Razumevanje pravičnosti v obdobju kompleksnih stanj v družbi in okolju določa, kakšna naj bo družba prihodnosti oziroma kakšna mora biti politična in okoljska etika, da do različnih oblik pravičnosti sploh pride. Vedenje o tem, kaj pravičnost sploh je in kakšen je njen pomen v sodobni družbi, nam pomaga koncipirati pravičnost in oblikovati politično-etični okvir, ki naslavlja tiste grož- nje, s katerimi se družba kolektivno sooča (Low in Gleeson [1998]2021, 14). Za oblikovanje družbe po meri novih koncepcij pravičnosti je zato pomembno, da se neposredno in konkretno pokaže, zakaj so spremembe potrebne ter zakaj so trenutna sredstva in ukrepi v spopadu z okoljskimi problemi in konflikti neu- strezni. Zato je pomembno, da skozi boj za pravičnost v realnem svetu opredelimo povezave med abstraktnimi koncepti in realnimi dogodki. Določiti je treba nove koncepte pravičnosti skozi oblikovanje rešitev, ki bodo nadomestile okoljsko in družbeno destruktivne družbene forme ter omejile okoljske krize in degradaci- je. Ker predstavlja pravičnost živ in spreminjajoč se koncept družbenoekoloških razmerij med akterji (v prostoru), je rešitve treba nenehno prilagajati trenutnim družbenim, okoljskim in prostorskim razmeram, saj ne obstajajo univerzalne, enovite rešitve. Za ustrezno in učinkovito izpeljavo pravičnosti v okolju, naravi in ljudeh je (zaradi trdoživosti prevladujočega družbenega sistema) treba zasle- dovati okoljske cilje skozi preoblikovano vladavino prava, ki bo od korporacij (kot največjih proizvajalcev problemov v prostoru) zahteval, da morajo slediti ohranjanju planeta na način, ki omogoča vključiti etiko in pravičnost v družbe- na in globalna okolja (Low in Gleeson [1998]2021, 37–38). Kakor obstajajo različni koncepti razvoja družbe skozi čas, so tudi razlike v odnosu človeka do okolja in narave. Staroselske kulture so z naravo živele, jo varovale in iz nje vzele le toliko, kolikor so za preživetje potrebovale. Današ- nje destruktivno ravnanje razvitega sveta sledi zgolj potrošniški mentaliteti ter ustvarjanju čim večjih koristi posameznikom in elitam, ne glede na okoljsko de- gradacijo in uničenje ter vse izrazitejše negativne posledice takšnega ravnanja. Miselnost, ki prevladuje, obravnava naravo zgolj kot neizčrpen vir za zagotav- ljanje udejanjanja človekovih interesov (Dryzek 2018). Pomanjkanje virov pa je zaradi vse številčnejše populacije, predvsem pa nepoznavanja omejitev okolja 202 TEORIJA IN PRAKSA • Davorin ŽNIDARIČ 202 TEORIJA IN PRAKSA in prostora ter prevladujoče usmerjenosti človeštva v ekonomske učinke temelj konfliktov in nepravičnosti. Če sta Low in Gleeson ([1998]2021) pravičnost opredelila kot kontinuirani človeški nalogi, ki skozi izvajanje in iskanje pravičnosti v sleherni družbi dolo- čata namen politiki in pravu, lahko v primeru Zasavja trdimo, da je bila pravič- nost, ki bi ju morali družbi zagotavljati prav politi in pravo, zanemarjena, polisi v regiji pa podrejene zagotavljanju interesov po virih. Opisani primeri okoljskih in socialnih problemov v regiji so izraziti primeri posledic nerazumevanja pomena okolja in narave ter njune intrizične vrednosti, ki jo prepoznamo, šele ko jo izgubimo. Zato razumevanje pravičnosti v prostoru postaja pomemben dejavnik pri iskanju tistih stičnih točk v razmerjih sodobne družbe, ki nam bodo omogočile konflikte omejiti ali odpraviti. Vprašanji, ki se ob tem pojavljata, pa sta, ali smo se kot družba pripravljeni soočiti s problemi ter drugo, kateri mehanizmi so potrebni, da bomo konflikte v prihodnosti ome- jili? Če se ozremo na delovanje razvitih gospodarstev Zahoda ali Severa, ki so svoj razvoj gradila na izkoriščanju kolonij in v zadnjih desetletjih na principu NIMBY, je odgovor jasen. Dokler razviti svet ne sprejme odgovornosti za svoja dejanja v preteklosti in ne spremeni politi delovanj v smeri družbenih konceptov, se ne bo zgodila ne okoljska ne družbena preobrazba. LITERATURA Adamič Mlakar, Jana. 2022. »Muzej smo vsi! ZMT 70 let. (8.del)«. Savus, 27. januar 2022. https:// savus.si/muzej-smo-vsi-zmt-70-let-8-del/. Beck, Ulrich. 1992. Risk Society. Towards A New Modernity. London: Sage. Beck, Ulrich. 1995. Ecological Politics in Age of Risk. Cambridge: Polity Press. Boyne, George A. in Martin Powel. 1991. »Teritorial Justice in Britain; a review of theory and evidence«. Political Geography Quarterly 10 (3): 263–81. Bullard, Robert. 1992. »Unequal environmental protection. Incorporating environmental justice in decision making.« Paper presented at the Resources for Future Conference on Setting National Environmental Priorities; the EPA risk based paradigm and its alternatives. UC Riverside: Department of Sociology. Carter, Frank in David Turnock. 1997. Environmental Problems in Eastern Europe (The Natural Environment: Problems and Management). 2nd Edition. London: Routledge. Dryzek, S. John. 2018. Politika zemlje. Ljubljana: Inštitut ČKZ. Duignan, Brian. 2025. »Social Justice. Society«. Britannica Online. https://www.britannica.com/ topic/social-justice. EPA. 2024. »Environmental Justice«. U. S. Environment Protection Agency https://www.epa. gov/environmentaljustice. EPI. 2023. »Annual Report 2023«. European Policy Institute Skopje. https://epi.org.mk/wp-con- tent/uploads/Annual-Report%E2%80%94EPI_-2023.pdf. Gosar, Andrej. 1935. Za nov družabni red (sistem krščanskega socialnega aktivizma). Prvi zve- zek-Uvod in osnove. Celje: Družba sv. Mohorja. Greenpeace. 2023. »Environmental Justice«. Greepeace. https://www.greenpeace.org/usa/ca- tegory/environmental-justice-cat/. 203 • let. 62, 1/2025 • Rudarsko industrijska regija zasavje, skozi različne oblike (ne)pravičnosti 203 • let. 62, 1/2025 Hayes, Adam. 2023. »Economic Justice: Meaning, Examples of How to Achieve It.« Investope- dia. https://www.investopedia.com/terms/e/economic-justice.asp. Intercollegiate Studies Institute. 2014. »The Origins of Social Justice: Taparelli d Azegio«. Inter- collegiate Review, 8. oktober 2014. https://isi.org/the-origins-of-social-justice-taparelli-da- zeglio/. Kirn, Andrej. 2012. Družbeno ekološki obrat ali propad. Ljubljana: FDV Kirn, Andrej. 2014. »Ekosocializem kot alternativa«. Teorija in praksa 51 (6): 1021–56. Klein, Naomi. 2015. To vse spremeni: Kapitalizem proti podnebju. Ljubljana: Mladinska knjiga. Kocutar, Stane. 2023. »13. januar-stavka leta 1958, ki jo je bila oblast pripravljena zatreti tudi s silo«. Radio Slovenija 1, 13. januar 2023. https://prvi.rtvslo.si/podkast/na-danasnji-dan/ 63/174927226. Low, Nicholas in Brendan Gleeson. 2021. Pravičnost družba in narava. Ljubljana: Inštitut Časo- pis za kritiko znanosti. Lukšič, Andrej. 2022. »Politična znanost pred novimi izzivi: Rekonceptualizacija kot odgovor na okoljska poškodovanja?« Teorija in praksa 59 (posebna številka): 281–93. Malovrh, Polona. 2022. »Zasavje po dvajsetih letih še ni povsem okrevalo«. Delo, 18. januar 2022. https://www.delo.si/novice/slovenija/zasavje-po-dvajsetih-letih-se-ni-povsem-okrevalo/. March, James in Johan P. Olsen. 1989. Rediscovering Institutions: The Organizational Basis of Politics. New York. Free Press. Miller, David. 1976. Social Justice. Oxford: Clarendon Press. Mollenkamp Danil, Thomas, Erika Rasure in Viki Velasquez. 2024. »Social Justice Meaning and Main Principles Explained«. Investopedia. https://www.investopedia.com/terms/s/social-ju- stice.asp. Nacionalni institut za javno zdravje. 2023. »Stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka pred 75. letom starosti«. NIJZ. https://obcine.nijz.si/kazalniki/K5.3. Onkološki Inštitut Ljubljana. 2008. Razširjenost rakavih obolenj v Sloveniji in Zasavju: Zaključ- no poročilo. Ljubljana: Onkološki Institut. Orožen, Janko. 1974. Zgodovina Celja in okolice, II. del. Celje: Celjski zbornik. Piketty, Thomas. 2014. Capital in the 21 st Century. Cambridge, MA: The Belknap Press of Har- vard University Press. Pokorny, Boštjan. 2000. Vsebnost težkih kovin v tkivih srnjadi iz emisijsko ogroženih območij Slovenije (Šaleške doline, Zasavja in Mežiške doline): letno poročilo. Velenje: ERICO. Polanyi, Karl. 2007. The Great Transformation: The Political and Economic Origins of Our Time. Boston: Beacon Press Book. Poličnik, Helena. 2008. »Ugotavljanje onesnaženosti zraka s kartiranjem epifitskih lišajev in z analizo akumulacije težkih kovin«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Rawls, John. 1993. Political Liberalism. New York: Columbia University Press. Ribarič Lasnik, Cveta, Pačnik, Leopolda, Savinek, Karin, Poličnik, Helena, Bienelli-Kalpič, Andre- ja, Plut, Dušan, Bole, Mojca, Kugonič, Nives, Beričnik-Vrbovšek, Julija, Al Sayegh Petkovšek, Samar, Pokorny, Boštjan, Glasenčnik, Erika, Pavšek, Zoran, Kopušar, Nataša. 2001. One- snaženost okolja in naravni viri kot dejavniki razvoja v Zasavski regiji – modelni pristop. Velenje: ERICO. Ribarič Lasnik, Cvetka, Leopolda Pačnik, Karin Savinek in Helena Rupreht. 2001. Stanje one- snaženosti okolja na Dobovcu. Velenje: ERICO. 204 TEORIJA IN PRAKSA 204 TEORIJA IN PRAKSA Schlosberg, David. 2013. Theorising Environmental Justice: The Expanding Sphere of a Disco- urse. London: Taylor and Francis. Toman, J. Mihael. 2022. »Ali je energija iz HE resnično zelena? Koalicija za Savo«. Predavanje, februar 2022. Vidergar Gorjup, Natalija in Franc Batič. 1999. »Naravne danosti, onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na območju Zasavja«. Gozdarski vestnik 57 (2): 80–91. Vovk Korže, Ana. 2017. Ekoremediacije okoli nas. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodni center za ekoremediacije. Vudrag, Marko. 2008. Zdravje za Zasavje: Od podrobnejše analize okolja in zdravja v zasavski regiji do odpravljanje razlik v zdravju. Ljubljana: Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Vzajemnost. 2015. Ljudje in dogodki (januar). https://www.vzajemnost.si/clanek/171798/ljudje -in-dogodki-januar/. Žnidarič, Davorin. 2011. »Čiščenje komunalnih odpadnih voda na odročnih ruralnih področjih Zasavja«. Magistrsko delo, Univerza v Mariboru. Fakulteta za organizacijske vede. Žnidarič, Darja. 2016. »Vpliv gospodarske krize na socialne razmere v Zasavju«. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru. Fakulteta za organizacijske vede. https://dk.um.si/Iskanje.php?type- =napredno&lang=slv&stl0=Avtor&niz0=Darja+%C5%BDnidari%C4%8D. Žnidarič, Davorin. 2023. »Koalicija za Savo ali Zakaj smo proti gradnji HE na srednji Savi.« PPT prezentacija na Komisiji OREZ, februar 2023. Zagorje ob Savi: Regionalna razvojna agencija Zasavje. THE MINING AND INDUSTRIAL REGION OF ZASAVJE, VIEWED THROUGH VARIOUS FORMS OF (IN)JUSTICE Abstract. In the article, the author deals with the issue of the crisis facing the industrial mining region of Zasavje and what has caused its problems over time. Through an analysis of justice, the author constructively and especially critically examines the consequences of the situation in the region that has brought the once economically prosperous region into the grip of environmental and social stagna- tion. Different segments of injustice are illuminated via specific actions of national and local decision-makers and politicians and politicians in the region. Construct- ive critical analysis leads the author to find causes that, alongside environmental degradation due to the impacts of long-term intensive and non-ecological indus- trial activity in certain geographical and weather conditions, has seen the region suffer environmental, social and social injustice. In the concluding part, the author focuses on social systems and the reasons explaining the lack of critical public at- tention to how industry in the region has functioned and solutions aimed at its use by society, the environment and nature by way of a transformed rule of rights and decision-making structures. At the same time, such solutions can reduce irregular- ities in the region. Keywords: Zasavje, mining and energy region, environmental justice, non-en- vironmental and non-ecological practices, rule of law, constructive critical ana- lysis. • Davorin ŽNIDARIČ