Ameriška Domovi ima
St Z’^rc
62's^1 Ch*°gzn
e iv y
■vurch
<f%' hm e i» 1 e /% mi— home
orC i, s Pio «>N spmrr SŽJV.K /"^c^ANOUAO« ONLY
NO. IGO
Letala spel ¥ zraku
Letalski mehaniki so v razmerju 2:1 odobrili novo kolektivno pogodbo, s čimer je bil 6 tednov trajajoči štrajk končan.
WASHINGTON, D.C. — Unija letalskih mehanikov je v petek zvečer objavila, da je za novo kolektivno pogodbo glasovalo 17,727 članov, proti njej pa 8,235. Pogodba je bila torej sprejeta in elani unije ,so se začeli vračati na delo. Tekom sobote in nedelje je bila večina letalskih mehanikov zopet na svojih delovnih mestih in danes je letalski promet v večini dežele že zopet skoraj normalen.
Stavka se je začela 8. julija pri petih letalskih družbah, ki 0-pravljajo nekako 60% celotnega letalskega prometa v deželi. Letalski mehaniki so zahtevali ne le večje plače, ampak tudi razne druge ugodnosti in izboljšanje delovnih pogojev. V okviru nove pogodbe bodo dobili tekom prihodnjih treh letih povprečno 15% povišanja pri svojih urnih zaslužkih, poseben dodatek za draginjo, če bo ta še dalje naraščala in razne obrobne ugodnosti, zaradi katerih je bilo v vrstah letalskih mehanikov toliko nejevolje.
Koncem tretjega tedna štraj-ka je predsednik Johnson pozval zastopnike obeh strani v Belo hišo in dosegel, da sta sklenili kompromis. Članstvo Unije je tji kompromis zavrglo in štrajk se je vlekel dalje še skozi tri tedne. Trdijo, da bo letalske družbe stala nova pogodba okoli 90 milijonov dolarjev na leto.
Štrajk letalskih mehanikov je bil doslej naj večji v ameriškem letalstvu. Povzročil je veliko težav, motenj in neugodnosti potnikom vseh vrst, stal letalske družbe stotine milijonov in povzročil precejšnjo škodo tudi celotnemu narodnemu gospodar-Stvu.	Jigf
------o------
Clevelandski katoliki močno podprli žrtve v Hough predmestju
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 31. julija, je škof koadjutor Issenmann pozval vse katolike v njegovih 233 župnijah, naj pomagajo žrtvam nemirov v Hough predmestju. Akcija, ki jo je rodila škofova pobuda, je že do sedaj dala lepe uspehe. Nabrala je 20 ton obleke in 2 toni hrane. Vse je bilo takoj razdeljeno med tiste, ki so trpeli v dnevih nemirov. Akcija pa še ni zaključena, kajti darila so bila pobrana do sedaj šele v dveh tretjinah vseh župnij. Tehnična dela pri nabiranju opravlja znana Vincencijeva pisarna za pobiranje ostankov, 5309 Superior Ave., N.E.
JOOOj
National and international Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MOENING, AUGUST 22, 1966
SLOV6NIAN
MORNING N6WSPAPCB
Novi grobovi
Siniša Djokic
V petek je umrl v St. Vincent Charity bolnici 61 let stari Siniša Djokic s 3627 Payne Avenue. V bolnico so ga prepeljali, ko ga je na domu zadela kap. Rojen je bil v Nišu v Srbiji, bil v drugi svetovni vojni, po kateri je prišel v Združene države Bil je prejšnji lastnik restavracije Sloboda na Payne Avenue. Zapustil je ženo Marijo, pastorka Norberta in sestro M. S. Gli-gorijevic (Beograd). Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. danes popoldne ob enih v ukrajinsko cerkev Sv. Trojice nato na West Park pokopališče.
Clevelandska voda ima zmeraj slabši okus
CLEVELAND, O. — Naš mestni vodovod je moral priznati, da je voda, ki jo rabi naše mesto, tudi letos zgubila na okusu. Nobena filtracija ne pomaga več. Vedo pa tudi za vzrok. Okus kvarijo jezerske alge, ki jih je največ v Buffalu. Sedaj se počasi in vztrajno širijo ob obali proti vzhodu in so prišle že do Clevelanda, imajo jih pa nadpovprečno tudi že v Toledu.
Kako naj se “vodopivci” borijo proti tej nadlegi, pri mestnem vodovodu ne vedo. Znano jim pa je, da si ljudje pomagajo na različne načine. Nekaterim je to stanje celo všeč, ker lahko rabijo druge tekočine, na primer alkoholne.
Senat odobril sredstva za odpravo slumov
WASHINGTON, D.C. — Senat je v petek izglasoval 1.2 bilijona dolarjev za odpravo slumov v velemestih v prihodnjih treh letih. Razprava o predlogu pred glasovanjem je bila zelo o-stra. Republikanci so hoteli vsoto omejiti, če že ne bi mogli celotnega predloga zavrniti.
Predlog je bil poslan v Predstavniški dom, kjer upajo, da bo kljub hudemu republikanskemu nasprotovanju tudi sprejet.
Predsednik je prvotno predložil v ta namen 2.3 bilijona za dobo pet let. Prva leta bi izdelali v glavnem načrt in izvedli poskusne programe, nato pa bi se lotili čiščenja in odprave slumov na veliko.
Atomska doba
WASHINGTON, D.C. — Strokovnjaki trdijo, da bo leta 1976 že polovico vseh elektrarn v deželi uporabljalo atomsko pogonsko silo.
•' v '• , *xV ?.u.\ - h. •,

S
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno, možnost dežja, soparno. Najvišja temperatura
£4'	... I
___V prometnih nesrečah imamo Amerikanci letno okoli 5 bilijonov dolarjev škode.
Hud potres v Turčiji: okoli 3,000 mrlvih
Hudim potresnim sunkom v petek so sl'edili v soboto in včeraj novi. Pomoč prihaja z vsega sveta.
ISTAMBUL, Tur. — V petek je doživel del vzhodne Turčije hud potres, v katerem je izgubilo življenje okoli 3,000 ljudi, več tisoč pa je bilo ranjenih. Ponekod je uničenih do 80% poslopij in bivališč. Najhujše je prizadeta pokrajina Mus, močno pa tudi Erzerum in Bingol.
Potres so čutili tudi v sosednji sovjetski Armeniji, vendar tam ni povzročil nobene prave škode.
Novi potresni sunki so zajeli dober del vzhodne Turčije včeraj, ko je bila mednarodna pomoč ponesrečencem od petka že v polnem teku. Pet potresnih sunkov je bilo mogoče čutiti v Erzerumu, močan nov potresni sunek pa je doživela tudi pokrajina Mus, ki je bila v petek najbolj prizadeta. Oblasti sodijo, da bo število mrtvih, ki je sedaj doseglo 2,400 oseb, brez dvoma doseglo 3,000, verjetno pa še več. Reševalne skupine, bolnišnice in ambulance vseh vrst imajo v o-skrbi okoli 2,300 ranjencev. Za nje sta bili postavljeni v bližini mesteca Vargo dve zasilni bolnici s po 300 posteljami. Ameriški vojaki so postavili poljsko bolnico s 36 posteljami v Elazigu, 150 milj zahodno od središča potresnega področja.
Večina sosednjih držav in večina držav svobodnega sveta je poslala pomoč v blagu in denarju. Med prvimi sta darovala papež Pavel VI. in francoski predsednik Charles De Gaulle.
Mestna dohodnina se bliža Clevelandu
COLUMBUS, O. — Državni finančni direktor je objavil, da ima že 96 mestnih in 25 podeželskih občin v naši državi vpeljano mestno dohodnino. Znaša med 0.4% in 1%, kolikor največ dovoljuje državni zakon.
Med večjimi mesti je edino Cleveland še tako srečen, da nima tega direktnega davka. V Co-lumbusu mislijo, da se clevelandska' mestna uprava ne bo več mogla dolgo braniti proti temu davku. '
Pomožni fajnšk Shaw vidi konec dviga konjunkture
WASHINGTON, D. C. — Že federalni tajnik za trgovino Connor ni pred 10 dnevi govoril preveč optimistično o bodočnosti naše sedanje gospodarske konjunkture, sedaj ga je v njegovem stališču še podprl njegov podtajnik Shaw, ki je na nekem strokovnem zborovanju v Los Angelesu kar naravnost izjavil, da pričakuje, di se bo naraščanje konjunktur:	ustavilo, ne
morda na vseh gospodarskih področjih naenkrat, pa vendarle na glavnih. Ni pa tega označil kot nesrečo.
To je prvi slučaj, da je viden gospodarski strokovnjak, ki je v federalni službi, začel govoriti o koncu dviganja konjunkture. Verjetno ima Shaw prav, ako ne bi bilo vojskovanja v Vietnamu. Vojskovanje pa zahteva od industrije tako veliko prizvodnjo, da bo vsaj industrijska proizvodnja stalno na višku zmogljivosti in da bo potegnila za seboj tudi vse ostale gospodarske panoge. Na to so najbrže mislile federalne banke, ko so zopet zaostrile pogoje za posojila.
Tako se sedaj bančni ljudje borijo proti inflaciji, od politikov pa ne dobijo nobene podpore, ker se politiki preveč bojijo jesenskih kongresnih volitev in se nočejo volivcem zameriti.
Žalostne številke iz lanskega ohajskegf cestnega prom« La
COLUMBUS, O. — Državni urad za cestni promet je sedaj objavil številke o lanskem prometu v naši državi. Med njimi je tudi dosti žalostnih podatkov.
Pri prometnih nesrečah je zgubilo 2,333 ljudi svoje življenje, vsak dan je bilo torej šest smrtnih nesreč. Samo v letih 1936, 1937 in 1941 jih je bilo več. Na vsakih prevoženih 20 milijonov milj odpade ena smrtna nesreča. Pri nesrečah je bilo skoraj 119,000 ranjenih, nesreče same so pa pomenile zgubo $400 milijonov. Vsak četrti avtomobil je imel na cesti kak “neprijeten dogodek”. Samo v okraju Cuyahoga je bilo 207 smrtnih nesreč, torej ena na vsak delovni dan. Značilno je, da je imela lani naša država več smrtnih slučajev v prometu kot vsa dežela v vojskovanju v Vietnamu.
— Na vsem svetu je okoli 790 milijonov kristjanov.
PRESEDNIK JOHNSON SE SESTAL S PREDSEDNIKOM VLADE KANADE PEARS0N0M
Predsednik L. B. Johnson je obiskal v petek in soboto državo New York in države Nove Anglije, kjer je v vrsti govorov razpravljal o vprašanjih, ki trenutno tarejo našo deželo, od potrebe po očiščenju tekočih in jezerskih voda, protestnih pohodov črncev in njihovih podpornikov v boju za civilne pravice, pa do vojne v Vietnamu. V soboto se je ukrcal na vojno ladjo Northampton in priplul v nedeljo na njej v Campobello na sestanek s predsednikom kanadske vlade L. Pearsonom.
CAMPOBELLO, N. B. — Predsednik L. B. Johnson in predsednik kanadske vlade L. B. Pearson sta se včeraj tu sestala in se “odkrito ter prijateljsko’’ razgovarjala o vrsti vprašanj, ki zadevajo obe deželi, vključno Vietnam. Razgovori so se začeli pozno dopoldne in vključno z malico trajali nekaj čez dve uri. Predsednik Johnson in predsednik vlade Pearson sta v spremstvu svojih žena bila najprej pri službi božji v anglikanski cerkvi sv. Ane v Campobello. Od tam sta poletela s helikopterjem v Rossmount na kopnem New Brunswicka, kjer sta začela svoje razgovore. Od tam sta se kasneje vrnila v Campobello in nagovorila zbrano množico pred kolonialno holandsko kočo, ki je nekdaj služila več let kot poletno bivališče predsedniku F. D.
Rooseveltu.	i	---- ^
Po nagovoru zbrani množici pred nekdanjim Rooseveltovim letnim bivališčem sta Johnson in Pearson položila temeljni kamen za novo središče in sprejemališče obiskovalcev tega historičnega kraja. To bo prav nasproti Rooseveltovega bivališča.
Včerajšnji sestanek med Johnsonom in Pearsonom je bil šesti, od kar je Johnson predsednik Združenih držav. Po izjavi predsednikovega tiskovnega tajnika Moyersa sta Johnson in Pearson v vprašanju vojskovanja v Vietnamu v glavnem razložila že svoja znana stališča. Johnson je poudaril željo Združenih držav, da bi bilo vojskovanja čim preje konec, pa pri tem poudaril, da Združene države ne morejo dovoliti, da bi rdeči napad uspel.
Pearson je ponovil to, kar je povedal o stališču Kanade že lani v parlamentu. Kanada podpira Združene države v njihovem naporu v Vietnamu, trudila pa se bo dalje iskati pota h končanju te vojne. Razkril je Johnsonu tudi podrobnosti o mirovnem poskusu kanadskega diplojnata Chesterja Ronninga, ki je bil v preteklem juniju v Hanoiu.
Prvi govor na svoji tridnevni poti je imel predsednik Johnson
Na
'	! N	*	11
CLEVELAND, O. — Od tedna do tedna postaja živahnejša debata, odkod to, da naše vojno letalstvo zgublja toliko letal nad Severnim Vietnamom. Ali je res samo komunistična protiletalska artilerija tako dobra, ali niso mordh tudi komunistične rakete boljše, kot mislimo? Zagovorniki enega in drugega stališča nimajo še dosti gradiva, da bi mogli zanesljivo utemeljiti svoje trditve. Da je pa to vprašanje zavito v tako temo, so odgovorni tudi politični odnosi med Moskvo in Peipingom.
Ne da se zatajati dejstvo, da vietnamski komunisti nimajo ne lastnih protiletalskih topov in lastne protiletalske municije in da nimajo tudi lastnih raket proti vojnim letalom. Vse to morajo dobiti ali od Rusov ali od Kitaj-sov. Ne da se tudi tajiti, da imajo Kitajci mnogo manj tega o-rožja in da kitajsko orožje ni tako učinkovito kot rusko.
Kitajci bi seveda želeli, da bi
zavezništvo se včasih obesi tudi sebičnost
bili vietnamski komunisti odvis- ju, jih Rusi ne morejo. Najprvo
ni samo od njih v pogledu orožja, zato ovirajo, kjer le morejo, dovoz ruskega orožja. Rusi so pa na drugi strani zainteresirani, da dobavljajo orožje vladi v Hanoiu iz 2 razlogov: zmanjšajo vietnamsko odvisnost od: Peipin-ga in omogočajo vietnamskim tovarišem, da čutijo, da niso pozabljeni v Moskvi. Na drugi strani so pa Rusi ravno tako pametni kot Amerikanci.
Naša narodna obramba izrablja vojskovanje v Vietnamu tudi za preskušanje novega orožja ali vsaj zboljšanega orožja. O tem naravno ne zvemo ničesar iz a-meriških virov. Tuji viri pa vendarle staknejo kako podrobnost o tem. Isto željo imajo naravno tudi Rusi. če Amerikanci rabijo vojskovanje v Vietnamu za take namene, zakaj jih ne bi tudi Rusi?
Tu pa se začne usodni “Toda”. Dočim Amerikanci lahko varujejo vse tajnosti o novem orož-
nimajo direktne zveze po suhem z Vietnamom; vsak transport po suhem mora iti iz Rusije preko Kitajske v Vietnam. Kitajski komunisti imajo torej dosti prilike, da temeljito pregledajo, kaj Ruši pošiljajo v Viet-nom. Rusom ostane le pot po morju, ta pa je dolga, pa tudi ne čisto zanesljiva. Pri razkladanju blaga v Hajfongu ni težko kitajskim špijonom, da ugotovijo, kaj razkladajo.
Pa še na drugem polju so Rusi za Amerikanci. Amerikanci lahko preskušajo novo orožje v polni tajnosti, Rusi ga pa ne morejo. Ko prevzamejo rusko orožje vietnamske oblasti, Bog ve, kako hitro se vmešajo v ta posel kitajski spij oni. Rusi si v tem slučaju ne morejo pomagati drugače, kot da pošiljajo svoje strokovnjake v Vietnam, da oni kontrolirajo, kdo dobi njihovo orožje na vpogled. Rusi pa morajo iti še korak naprej in sami operira-
ti s protiletalskim topništvom in raketami proti ameriškim bombnikom/da tako ugotovijo, koliko je njihovo orožje vredno, in da preprečijo kitajskim tovarišem, da ga ne kradejo ali pa da namenoma tako upravljajo z njim, da orožje ne doseže tega, kar vietnamski vojaški krogi pričakujejo od njega.
Sebičnost in ne samo simpatije do južno vietnamskega osvobodilnega gibanja je torej nagib, zakaj imajo Rusi toliko svojih strokovnjakov v Vietnamu. Menda jih je že 3,000 - 5,000. Vietnamska vlada ve vse to in ji je prav. Čim več ruskih strokovnjakov je v Vietnamu, tem manj je Vietnam odvisen od Kitajcev. Taka odvisnost mu je bila zoprna že stoletja in mu je tudi sedaj vkljub vsemu oboževanju komunistične solidarnosti proti ameriškemu imperij aliz-mu.
v Buffallo, N.Y., o potrebi očiščenja rek in jezer. Nato se je ustavil v Syracusi in Ellenvillu, pa nadaljeval v soboto svojo pot na Rhode Island, New Hampshire, Vermont in Maine. V svojih govorih je ponovno omenil civilne nemire in pri tem poudaril, da imajo zapostavljeni sicer pravico protestirati zaradi svojega položaja, da pa je napredek družbe težaven, dokler je ta raztrgana zaradi sporov in stalne napetosti. Demonstrante je opozoril, v govoru x King-stonu, R.I., da imajo sicer pravico pokazati svoje nezadovoljstvo, da pa morajo pri tem paziti, da ne bodo “prizadeli škode osebam ali imovini drugih”. V Manchestru, N.H., je razlagal osnovna vzroke vojne v Vietnamu, v Burlingtonu, Vt., pa je govoril o potrebi konzervaoje. --------------o------
Zadnje vesti
CHAMONIX, Fr. — Skupina sedmih ameriških gornikov pod vodstvom Garyja Hem-minga iz Kalifornije je po hudem naporu rešila iz stene Montblanca dva mlada Nemca,
23	let starege H. Ramicha in
24	let starega H. Muellerja, ki ju je visoko v steni zajel snežni metež in nista mogla sama ne naprej ne nazaj. V steni sta tičala na ozki polici en teden in pomoč je prišla že skoraj v zadnjem trenutku. Bila je to ena riajvečjih rešilnih akcij, pri kateri je sodelovalo 55 gornikov, večinoma poklicnih gorskih vodnikov. Amerikanci so bili prostovoljci.
SAIGON, J. Viet. — Bombniki B-52 so včeraj bombardirali znano cono C 65 milj severozahodno od Saigona, kjer naj bi bil glavni stan vietkonške 9. divizije in njihovo politično središče, ter področje 2 miliji južno od demilitarizirane cone. Rdeči so izvedli vrsto terorističnih napadov, s katerimi skušajo preplašiti domačine, da ne bodo šli volit. WASHINGTON, D.C. — Vodnik republikancev v senatu Dirk-sen je odklonil podporo zakonskemu predlogu o civilnih pravicah, ki je bil odobren v Predstavniškem domu. Brez podpore republilancev ne bo mogoče končati neomejene debate, ki jo napovedujejo
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
Iz Clevelanda in okolice
Uprava išče raznašalce lista—
Uprava Ameriške Domovine išče nekaj novih raznašalcev lista za področje okoli St. Clair Avenue. Učenci svetovidske šole 'majo prednost. Starost 10 let in več. Prijave v uradu AD.
Lepa starost—
Mrs. Mary Urbas z 835 E. 156 St. je danes dopolnila 88 let. Kljub visokim letom bere še vedno redno Ameriško Domovino, katere naročnica je že skozi dolgo dobo let. K čestitkam in dobrim željam otrok ter sorodnikov se pridružuje tudi Ameriška Domovina. Želi ji še mnogo zdravja in zadovoljstva!
Seja—
Klub slov. upokojencev za Newburgh ima v sredo ob dveh oopoldne sejo v SND na E. 60 St.
Prijazen obisk—
Poznana in priljubljena Mrs. Prank Kerza iz New Smyrna Beach, Fla. je dospela v Cleveland na obisk za kaka dva tedna. Ustavila se bo pri svojih prijateljih in znancih, posebno pri Mrs. Katie Plemel v Rock Creek, Ohio. Oglasila se je tudi v našem uradu in si ogledala tiskarno. Povedala nam je, da je rodom iz Domžal in da še vedno govori gorenjsko narečje. Lepo pozdravlja vse svoje prijatelje po Clevelandu in po Floridi, mi pa želimo prijazni Mrs. Kerze naj lepšo zabavo v našem mestu!
Lep obisk piknika KSKJ—
Konvenčni piknik KSKJ na prostorih Društva sv. Jožefa na White Rd. je bil včeraj nad vse lepo obiskan. Velika množica članov KSKJ, med katero je bila tudi večina konvenčnih delegatov iz vse dežele, je bila veselo razpoložena in živahna. Delegati so se večinoma pripeljali z avtobusi, potem ko so bili pri Sv. Vidu pri sv. maši in nato v tamkajšnji farni dvorani pri obedu. Danes dopoldne začne 26. konvencija KSKJ redno delo v hotelu Cleveland-Sheraton.
Tudi SSK je imel izreden obisk—
Piknik Slovenskega športnega kluba na Slovenski pristavi je bil tudi prav lepo obiskan. Vse. kar je mladega in živahnega, je bilp tam. Z mladino pa seveda tudi starši. V odbojki sta se trudili obe moštvi, SSK iz Clevelanda in STZ iz Toronta, za zmago. Tekma je prav zato osta’a neodločena 2:2.
Dne 1. septembra 1939 je Hitler svetu sporočil, da so nemške čete prekoračile poljsko mejo. Kakor znano, je bila vojna strateško končana v 18 dneh, torej 3 dni preje kakor sem predvideval ... Vladimir Vauhnik v knjigi “Nevidna fronta” v prodaji pri: Slovenska Pisarna, Baragov Dom, 6304 St Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103, Slovenska Pisarna, 618 Manning Ave., Toronto, Ont. Canada, League of C.SjA., P.O. Box 32., Brook-Ivn. N.Y. 11227.
nasprotniki predloga v senatu.
CLEVELAND, O. — Duhovnika clevelandske škofije rev. L. M. Wolf in rev. H. J. Wolf, ki kljub enakemu imenu nista v nikakem sorodstvu, pač pa prijatelja, sta med smrtnimi žrtvami letala v Aljaski, kjer sta bila na počitniškem potovanju.
mm /IMERISM Domovi im
6117 St. Clalr Ave. — HJSnder«on 1-0628 ■— Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
rC& Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
Dinted States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
veselijo ameriške premoči v svobodnem svetu. Jim je zoprna in se jim zdi čisto prav, da Amerika krvavi vsaj na eni točki na svetu. Tako mislijo na primer nekatere države na obeh straneh evropske železne zavese. Jim je pa tudi čisto prav, da mora druga največja sila na svetu — vsaj po velikosti — dnevno kazati svojo nemoč. Čim bolj jo kaže, tem varnejši je svetovni mir. Harriman bo zato na svojih potih naletel pri marsikateri vladi na hinavščino in — gluha ušesa.	'
Pa vse to nič ne de. Čas ni samo na strani ameriških tekmecev in nasprotnikov, se lahko nagne tudi na ameriško stran. Če nič drugega, govori vsaj to, da nam nova Harrimanova naloga v diplomaciji škodovati ne more.
Zadnje čase so se nekateri politiki in diplomatje vneli za misel, da je treba tudi poskusiti razbiti južnovietnamsko Osvobodilno fronto. To niso stvarne misli, to so navadne želje. Kdor pozna organizacijo Osvobodilnih front, ve, da imajo v njih komunisti tako veliko moč, da nergači lahko odpadejo od fronte, toda razbiti je ne morejo. Sedaj je na primer že znano, da so bila tudi v ljubljanski OF prvo leto med vojno precejšnja trenja, toda nikomur ni prišlo niti na misel, da bi organizacija OF mogla radi tega razpasti.
Iskreno lep pozdrav vsem članom in članicam klubov slovenskih upokojencev po vsem širnem Clevelandu, p o s e b n o pa newburskemu!
Jakob Resnik
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No; 160 Mon., Aug. 22, 1966
Harriman prevzame politiko do Vietnama
Do sedaj se je cela vrsta diplomatov vtikala v našo politiko do Vietnama, pri tem si je pa predsednik Johnson pridržaval glavno besedo v vseh, tudi malih vprašanjih. To ga je tako zaposlilo, da je radi pomanjkanja časa moral zanemarjati mnogo važnejše probleme, na kar ga je njegova okolica velikokrat opozarjala. Sedaj je pod pritiskom razmer spremenil taktiko. Pritisk razmer lahko hitro pojasnimo. Johnson šteje že lahko tedne do novembrskih volitev, ve pa obenem, da ne bodo ravno mirne in brezskrbne. Je že napovedal, da se bo sam udeleževal agitacije, akoravno ni navada, da bi se predsedniki vtikali v kongresne volitve. Ima prav! Leta 1964 je okoli 80 kongresnikov zmagalo samo zato, ker je večina volivcev volila tudi njega. Teh 80 novopečenih kongresnikov je bilo tudi njegova zanesljiva garda v predstavniškem domu. Nanje se je lahko zanesel. Nerodnost je sedaj v tem, da se ravno ti kongresniki ne morejo sedaj zanašati na zvestobo svojih volivcev, za kar je v precejšnji meri odgovorna predsednikova politika. Zato je čisto prav, da bo predsednik sam zagovarjal svoja politična dela, zunanjo politiko pa prepustil drugim glavam
Državni tajnik Harriman je gotovo prevzel najtežje breme v Johnsonovi zunanji politiki; vodil bo našo politiko do Vietnama, ne vojaške, le diplomatsko. To bo tudi zanj izredno trd oreh. V Peipingu namreč niti od daleč ne mislijo na premirje, kaj šele na mir. Zato se v prihodnjih treh mesecih verjetno ne bomo niti za las bolj približali razgovorom o premirju.
Naša diplomacija ne misli držati rok križem in čakati. Na obzorju sta dve akciji, ki naj poskusita najti pot do premirja-	.	,
Kambodžanski princ Sihanuk je izjavil, da naj se vsi poskusi za premirje usmerijo na stike z Vietnamsko Osvobodilno fronto. Washington in Saigon sta do sedaj odklanjala take stike, češ da Osvobodilna fronta ni nič drugega kot podaljšana roka komunistične vlade v Hanoiu, ta pa je zopet čisto odvisna od Peipinga. Morda niti ne po njeni volji. Peiping ji dobavlja toliko orožja, municije in drugega vojnega materijala, da brez njegove pomoči ne more nadaljevati" vojne v Južnem Vietnamu. Počemu torej tratiti čas z razgovori z Osvobodilno fronto?
Sedaj je vsaj Washington spremenil svoje stališče. Ne odklanja razgovorov z Osvobodilno fronto, toda rad bi preje vedel, ali ta res lahko sama kaj odloča. To pa ni edina briga naše diplomacije. Državno tajništvo dobro ve, da se bo saigonska vlada na vse kriplje upirala poskusom odkritih ali zakulisnih razgovorov z Osvobodilno fronto. Ni na primer general Ky sedaj kar naekrat začel govoriti, da bi rad pogovarjal o premirju s Ho Či Minhom? To njegovo stališče je očitno naperjeno proti “nevarnosti”, da se Washington začne razgovarjati z Osvobodilno fronto. Na Harrimana bo torej padla nevšečna naloga, da pripravlja pot za stike z OF in da obenem tudi potolaži saigonsko vlado generala Kyja. Da bi pri tem igrala kaj vloge znana izjava generala Kyja, da se bo Južni Vietnam lahko v par letih že sam vojskoval s Severnim Vietnamom, se ni treba bati. Tudi general Ky se nahaja s svojo vlado vred pred volitvami in mora dajati izjave, ki tupatam lahko navdušijo njegove rojake. Zato bo ta njegova izjava pozabljena že prvi dan po volitvah.
Ko bo torej Harriman šel jeseni k princu Sihanuku na obisk, jo bo takoj mahnil tudi v Saigon, da pove generalu Kyju, kaj je opravil pri princu. Ky vsaj ne bo mogel očitati ameriški diplomaciji zahrbtnosti, če se že ne bo strinjal z njeno taktiko.
Drugi nov kanal za pregovore za premirje naj odpre pobuda tajskega zunanjega ministra Khomana, ki misli, da bi morale vse azijske države — v kolikor so na vietnamski državljanski vojni zainteresirane, — kar same brez sodelovanja ali vtikanja drugih držav iskati pot do premirja. Washington je to idejo takoj pozdravil, zato jo je pa Peiping ravno tako odločno odbil. Pregledal je vrste držav, ki naj bi se take akcije udeležile, in ugotovil, da so skoraj vse “privesek politike ameriškega imperijalizma”. Kitajski komunisti ne bodo hoteli niti od daleč poslušati, kar bi taka akcija nasvetovala. Še prav posebno ne do novembrskih volitev, ko bodo napenjali vse sile, da po svojih kanalih agitirajo proti tistim kongresnim kandidatom, ki bi podpirali Johnsonovo politiko, ako bi bili izvoljeni.
Sicer pa: beseda ni konj, po volitvah se pa položaj lahko spremeni. To je tisti nagib, ki goni Johnsona, da ne odneha s svojimi poskusi, da najde pot do premirja. Pri tem se gotovo zaveda, da trenutno ne more misliti na uspeh svoje akcije, tudi če jo izroči Harrimanovim rokam.
Drži namreč zmeraj, da v mednarodni diplomaciji niso ravno vsi zaskrbljeni radi vojskovanja v Vietnamu. Nekaterim hodi to vojskovanje celo prav. Na eni strani se ne
ssmm
B
BESEDA IZ NARODA
Bela Krajina je ohranila veliko starih ©lišajev
CLEVELAND, O. — Ko so stari narodni običaji v drugih predelih Slovenije že skoro zamrli, jih je Bela Krajina, najjužnejši predel naše domovine med Gorjanci in Kolpo ohranila. Med drugim je ohranila tudi svojo narodno nošo, po kateri je dobila vsa pokrajina tudi svoje ime.
Belokranjci so se od nekdaj radi ponašali s svojimi vinogradi, ki se raztezajo po sončnih bregovih naše lepe deželice.
Med starimi običaji je po vsej Sloveniji znan Zeleni Jurij, poznano je Adlešičko in Viniško kolo, kolo Lepa Anka, Metliški most. Tudi brhke Črnomeljke znajo lepo zaplesati. Popolnoma po starem je tudi še Semiška kmečka ohcet, ki jo bo predstavil Belokranjski klub na svojem pikniku na Slovenski pristavi v nedeljo, 28. avgusta.
Nastopili bodo po stari navadi v narodnih nošah, narejenih iz domače preje, napravljene na kolovratih belokranjskih kmečkih domov. Kolovrati so postali redkost že tudi v Beli Krajini, še večja redkost pa so Belokranjke, ki jih znajo uporabljati. Naglo so začeli izginjati že po prvi svetovni vojni, po drugi pa je domače platno popolnoma izpodrinilo tovarniško blago vseh vrst.
Belokranjskemu klubu se ]e posrečilo dobiti iz Slovenije domače blago in pripraviti noše, ki so potrebne za semiško kmečko ohcet. Tako bomo lahko obujali spmine in mislili na prednike, ki so v miru in skromnosti živeli nekdaj po idiličnih domovih naše rojstne dežele. Videli bomo, kako so očetje oddajali posestva sinovom, kako so svečano sprejemali neveste na novem domu, kako so se ob vsem tem veselili, pa tudi uživali ob starih izročilih.
Belkoranjci, Belokranjke, naši prijatelji, ne zamudite lepe priložnosti in pridite na naš piknik, vsi iz Clevelanda in okolice, iz Združenih držav in Kanade. Nastop bo ob pol štirih popoldne, piknik pa se bo začel že v zgodnjih popoldanskih urah. Poskrbljeno bo za dobro jed in pijačo. pa' tudi za ples. Igrali bodo “Veseli mornarji”.
Na svidenje na belokranjskem pikniku v nedeljo, 28. avgusta, popoldne na Slovenski pristavi!
Matt Hutar, tajnik
H ifokojenoev v lowburgu
Cleveland, O. — V sredo, 24 avgusta, ob dveh popoldne ima Klub slovenskih upokojencev Newbur ii svojo redno mesečno sejo v L ib (renskem-domu na 80. cesti.
Kot vedno, vabimo tudi tokrat vse člane in članice, da se te klu bove seje zagotovo udeleže. Na dnevnem redu je več važnih vprašanj, katere moramo složno in zadovoljivo rešiti. Dobili bomo tudi natančna pojasnila zvezi z našim izletom k Niagarskim slapovom, v četrtek, 25. avgusta.
Tisti, ki ste že dalj časa pri našem klubu, veste, kako prijet ne in zanimive so naše seje, kako človeka požive in razvesele Zato vabimo tudi tiste rojake in rojakinje, ki so že na pokojnini pa še niso člani kluba, da se nam pridružijo, da bodo deležni pri jetne domače družabnosti na svoja stara leta.
Ne morem preko tega, da ne bi omenil in pohvalil naših agil nih članic. Zelo pridne so in zelo redno obiskujejo seje. Letos je bilo več naših članic na obi sku v Sloveniji. Že se vesele in zadovoljne vračajo iz svojega rojstnega kraja. Rade nam bodo povedale, kaj so videle v lepi in prijazni Sloveniji. Mi jih bomo pa z veseljem poslušali. Vem, da bo njihovo pripovedovanje prijetno.
Na omenjeni seji bomo tudi vse uredili za naš septembrski piknik na SNPJ farmi. Katerega dne bo ta piknik, si nisem zapomnil. Bomo že v sredo vse zvedeli. Po seji nam bodo naše dobre članice postregle s kavo in drugimi dobrotami. Res, na naših sejah je vedno zelo prijetno, zato se jih tako radi udeležujemo. Na njih se pomladimo in poživimo, in ker imamo v klubu več dobrih pevk in pevcev, tudi lepo zapojemo. Zadnja seja je bila v Slovenskem narodnem domu na Maple Heightsu ravno na moj rojstni dan dne 27. julija. O, kako so mi lepo zapel'i Happy Birthday!’Naj se jim na tem mestu za to lepo počastitev najvda-nejše zahvalim z željo, da bi mi
UDBA NA ZATOŽNI KLOPI
Zahvala štajerskega ktaha
Cleveland, O. — Na Slovenski pristavi v prelepi naravi smo preživeli 17. julija lep dan. To je oil dan, ko je odbor Štajerskega kluba s pomočjo zvestih pomagačev pripravil za svoje člane in njih prijatelje domači piknik, ki je bil proti pričakovanju zelo lepo obiskan.
Podali bi pa eno obrazložitev, ki naj bi bila obenem tudi v naše opravičilo vsem cenjenim obiskovalcem piknika, ker so bili prikrajšani za užitek napovedane, a ne izvedene točke v programu.
Ker je bil farni karneval pri Sv. Vidu iz nepredvidenih razlogov prestavljen in bi tako zaključni dan karnevala in dan našega piknika prišla na isti dan, je klub svoj piknik prestavil na eno nedeljo pozneje. Tedaj smo se pa srečali z WXEN-FM prireditvijo na nemški centrali. Vsem je znano, da je tudi ta prireditev vedno lepo obiskana od strani naših ljudi. Zaradi tega nismo imeli vključenih v delo na pikniku dovolj ljudi, da bi lahko stregli tako lepemu številu gostov in obenem izvedli program. Obljubljamo, da bomo ob prvi priliki to nadomestili.
Radi bi pa povedali vsem tistim, ki na ta dan niso bili na Slovenski pristavi, da je bilo spet zelo lepo. Vsem, ki ste k temu pripomogli, družini Ponaki-vi, gospe Lojzki Feguš, Ameriški Domovini, WXEN-FM postaji, godbi “Sonet”, vsem dragim gospodinjam, ki ste prinesle pecivo, vsem, ki ste pomagali delati in vsem cenjenim gostom, ki ste nas pozdravili z lepo materino besedo in prinesli dobro voljo, pesem in smeh, prav lepa iskrena hvala!
Zahvaljuje se Vam in prisrčno pozdravlja
Odbor štajerskega kluba
V Gorici, pred vrati socialistične republike Slovenije, izhajajoči slovenski tednik “Katoliški glas” je pod gornjim naslovom prinesel 11. avgusta letos sledeči članek:
Odkar je Tito na Brionih nastopil proti UDB-i in izločil iz vrste svojih sodelavcev Ranko-viča, se o tej skrivnostni organizaciji za ‘zaščito države” spet dosti govori, v inozemstvu to pot še več kot morda doma.
K temu je prilila olja tudi tragična smrt 47-letnega Vladimir-Kadunca, člana centralnega komiteja slovenske komunistične partije in republiškega poslanca. Mož je bil “dolgoletni predstojnik” republiškega sekretariata za notranje zadeve, kot vedele povedati v ljubljanskem “Delu” 8. julija celostranske osmrtnice.
Bil je najprej sodelavec pri VOS-u, varnostno-obveščevalni službi v Sloveniji, ki je imela poslanstvo, vohuniti med protikomunisti in nezaželene likvidirati. Tako je bil Kadunec tisti, ki je skupaj z Banovcem izvedel jeseni leta 1942 umor bivšega Dana dr. Marka Natlačena. Banovec se je predstavil pri vratih dr. Natlačena oblečen v duhovnika in mu izročil pismo-. Ko ga je dr. Natlačen hotel odpreti, se mu je približal Kadunec in ga ustrelil do smrti. Ko je bila leta 1944 ustanovljena OZNA, organizacija za zaščito naroda, ki je združila vse dotedanje “varnost partizanske oddelke, je bil
Vabilo m piknik Kluba slov. upokofenoev na Si. Ofair
Cleveland, O. — Prihodnjo sredo, 24. avgusta, bo imel Klub slovenskih upokojencev za Sen-klersko okrožje piknik na SNPJ farmi.
Vljudno vabimo prijatelje, da se nam pridružijo. Posebni avtobusi bodo odpeljali izpred Slo venskega narodnega doma na St. Clair Ave. ob 11. uri dopol dne. Domov se vrnemo ob pol sedmih in ob sedmih zvečer. Vožnja na obe strani stane samo 1 dolar. Na pikniškem prostoru bo pripravljeno okusno kosilo za prav malo ceno. Tudi pijača bo na razpolago.
Le pridite, z avtobusom ali svojim avtom, če bo sonce ali dež!
Za Klub upokojencev Rose Er ste, tajnica
-----o------
Dohodki od zakladov
Iskanje zakladov utegne postati bogat vir dohodkov za državo Florido, ob katere obalah se je v minulih stoletjih potopilo precej ladij z dragocenim tovorom.
Neko podjetje je poldrugo leto s svojimi potapljači spravljalo na površje zlato in srebro iz več španskih jadrnic. Po pogodbi je dobila država četrtino “plena”.
Nedavno so predstavniki državne banke in iskalcev zakladov teden dni preštevali in zapisovali najdene kovance. Delež v znesku pol milijona dolarjev je ' doslej naj večji dobiček, ki ga je čez 12 let zapele “Srečna stolet-j pospravila -državna blagajna, od-nica!” Bog daj živeti Vam in kar se je pred nekaj leti začela meni še 12 let v zdravju in zado- “zakladna mrzlica” na obalah voljstvu!	Floride.
Kadunec med njenimi ustvarjalci ter se ji posvetil tudi po vojni, ko se je preimenovala UDB-o (uprava državne bezbed-npsti — uprava za državno varnost). Leta 1959 je postal sekretar za notranje zadeve, leta 1963 je še bolj napredoval: imenovan je bil za predsednika odbora za notranje zadeve. Leta 1965 pa ga je nadomestil v Ljubljani znani likvidator (beri: morilec) Edo Brajnik. Kadunec je šel v zunanjo ministrstvo v Beograd, kjer je kot pomočnik državnega sekretarja nadzoroval vohljače. Nato se je vrnil v Ljubljano. Ni povsem jasno, ali zaradi kake posebno zaupne naloge ali ker je padel v nemilost.
Dejstvo je, da se je ubil šest dni po plenumu na Brionih, ki je UDB-i stopil na prste. Življenje si je vzel tako, da se je zaprl svojo avtogaražo, spustil plin in se nato še ustrelil. Tako si je sodil sam potem, ko je tolikokrat prej v življenju drugim samovoljno odločal o življenju smrti. Kljub veri v Tita, ki jo je izpovedal v svojem poslovilnem pismu, je bilo vsem jasno, da je napravil samomor v zvezi z zadnjo čistko, ki je pometla z Ran kovičem in Stefanovičem. Morda je bil tudi on med tistimi, ki je dal nastaviti skrivne mikrofone. V Sloveniji se namreč šušlja, da so jih odkrili tudi v Tito vem dvorcu Brdo pri Kranju.
Dvajsejt let stara zgodba
Kako je pravzaprav prišlo do tega, da je UDB-a, steber režima, začela nasprotovati svojim voditeljem? Zgodba je stara že 20 let in se začne z neusmiljeno ter brezobzirno brutalnostjo OZ-
pun v Celju, tako da so demonstranti na pustni torek v Ljubljani izzivali policijo: “Kapuni, pokažite se!”
Da bi nekoliko zmanjšali številno osebje in “zaslužnim” članom omogočili napredovanje, so višje udbaše prevedli v gospodarstvo. Ni bilo važno, da so se kaj na posel razumeli. Glavno je, da so imeli dobre zveze. Dru-so šli v predstavniške organe, tretji pa kar ostali pri “notranjih zadevah”.
Le razvoj v Jugoslaviji jim ni bil več všeč. Sistem samoupravljanja je nesposobne direktorje vedno bolj potiskal na stran. Zgubljali so na besedi in ugledu. Ljudem so se začeli razvezovati jeziki, kot je to potrebno, če naj samoupravljanje ne ostane le na papirju. Seveda tipi gospodovalnega kova, kot so baš ud-Daši, sprememb, posebno takih, ki bi jim utegnile spodnesti njihove stolčke, niso bili ravno veseli. Bili so mnenja, da zdravilo za gospodarstvo ni v večji svo-Dodi, temveč v večjem nadzor-tvu in enotnem vodstvu iz središča, to je iz Beograda, z drugo aesedo: iz sedeža UDB-e.
UDBA si je zaželela oblasti
Gospodarska reforma je udbaše osebno in tudi kot ustanovo težko prizadela. Čutili so, da jim polzi položaj iz rok. Hiteli so, da si zagotovijo prevladujoč vpliv na vodilnih položajih. S pomočjo “svojih karakteristik” so poskrbeli, da so povsod imeli svoje ljudi. Skrivni mikrofoni po stanovanjih in uradih naj bi jim razkrili, kaj mislijo uradne veličine. Tudi na Tita niso pri tem pozabili. Visoki pokrovitelj vsega tega nadzorstva je bil Ranko-vič, Stefanovič pa glavni organizator. V glavnem se je UDB-a pripravljala na Titovo smrt, ko bi postavila Rankoviča za naslednika.
Zadnje čase pa je UDB-a ugotovila, da Kardelj zaradi Titove oslabelosti vedno bolj leze na o-blast. Rankovič se je odločil za udar. Kar poročamo, smo zvedeli v Ljubljani, kjer se je v začetku julija o tem udaru mnogo govorilo.
Tito je bil s strani ameriškega veleposlaništva o b v e š čen, da Rankovič pripravlja prevzem o-blasti. Istočasno so se začele sovjetske čete, ki so v Madžarski, raizpostavljati ob jugoslovanski meji. V primeru, da bi Tito padel, bi takoj vkorakale, kajti bilo se je bati, da se bo Rankovič za utrditev oblasti naslonil na kitajsko usmerjene komuniste. Tito sprva opozorilom ni verjel, toda ko je v Beogradu v prostorih, kjer je imel Tito zasedanje s komunističnimi veljaki, eksplodiral peklenski stroj, mu je stvar postala jasna. Le UDBA, ki je imela poslopje zastraženo, je lahko ta stroj tudi namestila.
Tito je na vrat na nos odpotoval na Brione. Med svojo stražo se počuti bolje kot med udbini-mi “zaščitniki”. Tam je plenum nadaljeval svoje delo, Rankovič in Stefanovič pa sta bila izločena.
Toda v Jugoslaviji vre med komunisti dalje. Najhuje je, da se ne ve, kdo je za TitokKarde-
NE v prvih povojnih letih, ko ni 'ljevo linijo in kdo za Rankovi_ uničila le ostankov ‘.reakcije” čevQ y Novem mestU; kamor je
Rankovič pogosto zahajal (njegova žena je doma iz Št. Petra pri Novem mestu) so bili nedavno raztreseni letaki sledeče vsebine: “še nas je nekaj, ki nismo upognili kolen pred Severno-amerikanci zaradi nekaj ton žita. Računajte z nami! Živel Rankovič!”
UDBA — je prvo rundo boja za Titovo nasledstvo zgubila. Toda boj gre naprej in nihče ne ve, kdo bo končni zmagovalec.
ter zametkov opozicije, ampak je surovo tolkla po vsakem, ki je mislil po svoje.
Zadnjo priliko, da obračuna z resnim sovražnikom, je imela leta 1948 ob Titovem prelomu s Stalinom, ko se je znesla nad lastnimi tovariši, ki so zvesto verjeli v legendo o veliki “Mat-juški” Sovjetski zvezi. Pravi zločinci so se pa pod UDB-o kar dobro imeli. Naj direktorji v podjetjih poneverjajo milijone, naj si vodilni člani partije s prigoljufanim denarjem zidajo hiše in kupujejo avtomobile, naj po mestih razgrajajo huligani in strahujejo mirne občane, to ji je bilo malo mar. Zgodilo se je celo, da so njeni člani postali navadni roparji kot miličnik Ka-
Deset glavnih mest
RALEIGH, S. Car. — Severna Karolina je imela doslej že 10 različnih glavnih mest. Pred sedanjim Raleigh je bilo Tarboro, prvo pa je bilo Edenton.
en
JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST

LXXXŽŽ.^XXXXXXXXXXXXXkxxxxxxxxxxxxxxxxxxYTTTTl
Potem je Jok prišel na paši k Marku: “Ne bom se vtikal v tvoje skrbi. Ne v potrebne, pa tudi v nepotrebne ne. Ne vem, katerih imaš več. Le to ti povem, da, kar bi bilo za koga drugega pametno, je zate neum no. Menda veš, kaj mislim?” “Vem.”
“Prav. Ne bom se vmešaval. Le sam zastavi. Saj ni nikomur na svetu tako kakor bi rad. Samo... Tisto srajco, za katero je človek stkal platno sam, še najlaže nosi, če še tako bode. In jo mora nositi, dokler je ne strga, če je kaj moža. Če boš pa kdaj hotel vedeti tudi moje misli, me pa vprašaj.”
Marko- je izpregovoril, da bi vse povedal romarju iz Kompo-stele, vse, o Ančki in Rezi in o Micinem denarju in kako bi prav za prav na najlažji način kupil konja in voz, za začetek, in kako bi potem —
Jok ga je prekinil: “Kaj boš pravil. Saj vem. Sam pretuhtaj! In ko se boš odločil: tako in nič drugače, potem mi boš šele povedal. — Ali obad tvoj trop kaj hudo nadleguje?” je Jok zaokre-nil pogovor drugam.
“Če ga, kaj morem pomagati.” “V grmovje zaganjaj v vročini. Med vejami se jarci bolje branijo.”
“Tega še nisem vedel.”
“In še marsikaj drugega se boš moral naučiti. Pa srečno pasi!”	-	: ,
Jok je odšel nazaj k svojemu tropu. Hrust je v senci od vročine zijal in molil jezik iz gobca. “Priden, Hrust.”
Marko pa je vzel iz torbe knjigo S VESTI TOVARSH in poskušal brati: “O-zha na-sh, kir si u’ n-n-e—be^sih.” Ustavil se mu je očenaš, čeprav ga ni prvič bral.
“Sam zastavi! Sam pretuhtaj!” je slišal govoriti Joka iz
bukev.	!	.W1P:
Večerje se je komaj dotaknil.
Volkun jo je poblastal namesto njega.	i ‘ ?!
“Tako boš zredil psa, da se bo polenil,” je ugovarjala trdo Franca v skrbi za Marka. Smilil se ji je.	;	: 1 • i!
Marko je ukazal Volkunu v stajo in odšel in Franca je vedela, da se pred nočjo ne bo vrnil. I - ;;
Marko- je že hotel vstati izza smrekovih trsov, kjer je pretičal vse večere, in oditi spat, ko- je začutil, da nekdo prihaja po stezi pod njim. Obležal je. Ni se maral nikomur pokazati.
“Dva sta,” je razločil korake. Pretemno je že bilo, da bi ju spoznal po licu, prepoznal pa je po glasu Mežkovega Joža in Fr-čejevo Rezo. Ozka je bila steza, preozka za dva, vendar sta šla vštric. Tudi po veliki cesti bi šla tisti večer tesno drug ob
drugem.	' 1 uilili-
. “------Marko--------”
1 Slišal je izgovoriti svoje ime in kakor ni imel navade vleči na ušesa, je vseeno dvignil glavo, da bi mu ne ušla nobena besedica.
Reza ga je hvalila in hvalila in rekla, da je Podlipnik nespameten, če bo branil Ančki Marka, posebno ker je že Primož, njegov oče, pokazal, kaj ta rod zmore. In Marko je ves kakor njegov ata. Mar naj bi fanta podprl, da bi videl: “In sedaj se še brati uči. Kdo pa zna v fari! Še Podlipnik samo številke pozna.”
Sama od sebe bi Frčejeva pač ne znala tako pohvaliti Marka; od Mice se je naučila, ki ga ni mogla prehvaliti, kadar sta z Rezo govorili o njem.
“Uuuu-huuu,” se je oglasila uharica iz gostih macesnov v Srednjem vrhu.
Joža in Reza sta obstala.
“Mica bo huda. V kočo morava,” je priganjala Reza.
Joža pa ji je zastavil stezo: “Rezka! Kakor vidim, ti je Marko hudo všeč.”
“Mi je.”
“Prav za prav bi mu morali reči Primož, ko je že gospodar.” “Prej se bo hiši spremenilo ime kakor njemu. Se ga je preveč prijelo.”
“Rezka!” Joža je odstopil za korak od dekleta: “Zate bi bilo bolj prav, če bi ubogala Mico, pustila mene in vzela Marka.” “Bi ga, če bi ne bila spoznala tebe. Ali pa tudi ne; ker mi v srcu nekaj pravi, da je Marku pisana drugačna pot, na kateri nikjer ne vidim sebe. V klance bi mu bila za coklo, ne s klancev.”
“Rezka! Jaz te vendar ne morem poročiti.”
“Sedaj. Kako bo pa čez dve, tri leta? — Pokaži, kaj zmoreš!” “Rezka,” se je razveselil Joža, pa je takoj zopet otožno pristavil: “In če bi se izkazalo, da ne zmorem dovolj?”
“Potem me bo Mica, privzeta moja mama, z življenjem, ne besedo učila. Tudi zame raste Zavrhom v vsakem grmu krajcar.”
“In če bi jaz konje pasel kakor Tomaž?”
“Dovolj bo.”
Joža in Reza sta zopet tesno J stopila drug k drugemu in, če je Marko v rahli temi prav razločil, sta se poljubila.
Frčejevo Rezo, katero je Marko skušal imeti rad, je Marko imel sedaj res rad, samo drugače, kakor jo je skušal imeti. Zato jo je imel, ker ga je opomnila, da zaenkrat tudi zanj Zavrhom v vsakem grmu raste krajcar in — da poroka ni vse in — da je Ančko vredno čakati trikrat “eno leto, dve, al’ tri”.
Samega sebe ga je bilo sram. Spomnil se je, da je prav za prav v mislih že prelomil svojo obljubo glede lastnega pariza-rja in konj, s katerimi se je zarekel, da bo pripeljal pred poroko od morja na Dunaj. “In kako bi bili Rozalka in Manica žalostni. In kaj bi rekla Ančka?” Da se opraviči, je stopil k staji in poklical Volkuna k ograji. Pes mu je pomahljeval z repom: “Volkun! Za na cesto te je ata namenil. Ne postaraj se prezgodaj. Jaz te popeljem na cesto.”
Na drugi strani gornjega jezer ca, kjer je marsikdaj pozno v noč pel Mežkov Joža, je nekdo fantovsko veselo in pogumno zavriskal. Samo dva sta prav dobro vedela, da je bil to Mežkov Joža, katerega še nihče nikdar ni slišal jukati. Samo dva sta vedela: Primožev Marko in Frčejeva Reza, Rezka, ki se je tega vriska bolj razveselila kakor denarjev Bajtnikove Mice.
Tisto noč, kar je je še ostalo, je Marko trdo prespal, brez sanj. Zjutraj ga je Franca morala večkrat poklicati, preden se je zbudil. Zadnji je gnal trop od koč. Sonce je sijalo že več sež-
niev visoko iznad Bukove peci.
* * *
Rozalki doma se ni godilo dobro. Pa ni nikomur potožila.
Že več kakor teden dni ni bilo Marka domov, in to v času, ko bi se moral bolj brigati za domačijo kakor kdaj popiej. Da bi vsaj kako pošto poslal s planine. Pa nič: “Morebiti mu pa že Frčejeva Reza pere; ali pa Brkov-čeva Franca. Nič jim ni zaupati. Vsaka išče svoje ognjišče.” Podnevi sta bili skoraj vsak dan z Manico pri Podlipniku. Rozalka je pomagala delati, Manica pa — i, no — Podlipnica jo ie imela rada in vsi; vodo je tudi že lahko nesla v polje, in pa, kaj naj počne otrok sam
doma.	.	.	'
Anca bi jo bila kar najrajši
vzela za svojo, ko je imela samo
Ančko in Ceneka.	„.....
A Nife	iVGI		JŠT mm i 41516
rini	21	3	
i7||8|	9:	10	11112113',
341151	16!	17	18119120
i2Iii22!!23;		2A	!25ii26!:27
liisiaoi		31	1 I1 f
KOLEDAR
društvenih
prireditev
AVGUST
22.	— Se začne XXVI. glavna konvencija KSKJ v hotelu Sheraton-Cleveland.
23.	— Konvencijska večerja pod
pokroviteljstvom Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob šestih.
24.	— Klub slov. upokojencev za senklersko okrožje priredi piknik na SNPJ farmi.
28. — Farni piknik fare Marije Vnebovzete na Sv. Jožefi farmi na White Rd.
28. — Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
3.	-5. — Slovenski akademiki v
Ameriki SAVA imajo svojo 9. letno konvencijo v Torontu v Kanadi.
4.	— Društvo slov. protikomunistih borcev priredi piknik na Slovenski pristavi.
18. — Združene kulturne skupine nastopijo v SDD na Recher Avenue.
25.	— Oltarno društvo fare sv. Vida pripravi obed v avditoriju. Postregli bodo od opoldne do treh popoldne.
OKTOBER
1.	— Jesenska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
2.	— Podr. št. 14 SŽZ priredi
Card party v SDD na Recher Avenue. Začetek ob treh pop.
23.— Pevsko društvo PLANINA
poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na Maple Hts. 23. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne.
29.—Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi card party v šolski dvorani. Začetek ob 7.30 zvečer.
29. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue priredi “Noč Slovenije” v glavni dvorani Doma. NOVEMBER 5. — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu i m a jesensko prireditev v dvorani Slov. doma na Holmes Avenue.
12. — Štajerski klub MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu.
12. — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ praznuje z večerjo in plesom v SND na St. Clair Avenue 55-letnico svojega obstoja. Začetek večerje ob petih, plesa ob osmih. Igral bo Grabnarjev orkester.
Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
23.	— Ples na večer pred Zahval nim dnem v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
24.	— Tony Petkovsek’s Polka Party v SND na St. Clair Ave.
27. — Štajerski klub priredi farni dvorani pri Sv. Vidu akademijo ob 166-etnici roj stva škofa Antona Martina Slomška.
DECEMBER
4. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽEVANJE šolski dvorani.
4. — Jesenski koncert pevskega zbora SLOVAN, združen proslavo 30-letnice zborovega obstoja.
31. — Slovenski dom na Holmes
priredi silvestrovanje v svojih prostorih.
31. — Slov. društveni dom priredi SILVESTROVANJE.
1967
JANUAR
14. — Slovenski športni klub
priredi svoj letni ples. Igrajo “Veseli mornarji”.
21.—Slovenska pristava priredi zabavo s plesom PRISTAV-SKA NOČ v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. uri.
27., 28. in 29.—Slovenski športni
klub priredi smušarski izlet v Seven Springs, Pa.
FEBRUAR
12. — Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi Večerjo s plesom v SDD na Recher Ave.
MAREC
12. — Sedmi letni kanket Federacije Slovenskih narodnih domov v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
APRIL
8. — Slovenska folklorna skupina KRES bo nastopila v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
16. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje
JUNIJ
25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
Tragedija v Nigeriji dobiva grozen obseg
Papež napoveduje nodajno dobo” za Ž lisko Cerkev
RIM, It. — Sv. oče je p teden v svojem rednem n ru omenil, da stoji sedaj Iška Cerkev pred “veliko
oddelki šli tja, kamor spad: po plemenski pripadnosti, in se Ibo vojaki začeli pripravljati IU1 na odhod iz severnega dela de- er Ie vedel, da se žele, kjer živi pleme Haussa, na I ses^av^anIu besedila jug, je nastala panika med pripadniki Ibo plemena, ki žb
bodo
“napredni” ih
Ijam posameznikov.
dati, in skušali čim preje priti v kraje, naseljene po Ibo plemenu. Računajo, da se bo zato s severa preselilo kakih 300,000 ljudi na jugovzhod, kjer stanuje pleme Ibo.
Številka sama pa še ne pove|ga pisatelja, ki ga je režim ob-vse tragedije. Treba je namreč
Daniel in Sinjavsky; morata stradati?
MOSKVA, ZSSR. — Lari
neke prekrške. Dobi-
Ibo plemena gospodarska hrbte-1 dobil 40 nico v krajih, kjer živijo pripad-1 kazen za niki plemena Hausa. Seve del dežele je tako ostal čez noč [in ne trikrat, brez trgovcev, obrtnikov, prevoznikov, svobodnih poklic itd. Oblasti so sicer skušale ] miriti razburjene Ibo ljudi,
da brez uspeha. Pripadniki Ibo reSnice na vsem tem je plemena še niso namreč poza- -bili, koliko njihovih rojakov je bi Kremlj tako hitro zgubilo življenje v januarskih lMrs. Danielove, da trdi čisto6 majskih nemirih, in se nov~ ‘ jo sedaj izpostavljati ponovno | rope. vsem znanim nevarnostim.
-------o------
večini dežele, je den pred 40 leti.
20. — Pevski zbor Jadran poda koncert v Slov. del. domu na
50-letnico obstoja v sv. v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v farni dvorani.
22.— DSPB Tabor v Clevelandu
priredi svojo pomladansko zabavo v SD na Holmes Ave.
MAJ
7. — Pevski zbor Triglav priredi
letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue.
14. — Otroci Slovenske šole pri
Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN.
Katzenbach napoveduje nove črnske nemire
WASHINGTON, D,C. — Se-1 n , M al ----------------—
nat je izbral poseben odbor, ki rriJ3l6l S rilSfilldCJf naj pregleda, kaj vse je napač-	ZDRAVILA ZA
nega v razvoju ameriških mest.	ZA OSTARELE^ OHI0
Odbor je poklical federalnega AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
glavnega pravdnika Katzenba-1 St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212 cha na zaslišanje. Katzenbach je pa v svojih izvajanjih podal zelo temno sliko o socijalnem stanju naših mest. Rekel je, da med njimi ni niti enega, ki bi imelo do-aro urejeno in denarno podprto socijalno politiko. Misli, da jej najmanj 30-40 mest, ki moramo še letos v njih pričakovati nemi-1 re, kot so bili v Clevelandu, Chicagu, Brooklynu itd. Ni pa pri
Moški dobijo delo
c,u.j '
mašo [tem imenoval nobenega imena, j Z njim se že po tradiciji ni strinjal njegov nekdanji gospodar in sedanji senator R. Kennedy, ki je administraciji očital, da nima. nobenena programa, kako | bi mestom pomagala. Katzenbach se je hitro izmazal iz za-| drege; naštel je celo vrsto zakonov, uredb in upravnih sklepov, ki naj pomagajo mestom v boju | proti revščini, ni pa omenil nobenega koraka, ki bi ga bil na- j pravil senator Kennedy na tem polju, ko je bil še sam federalni I glavni pravdnik.
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDROTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILUNG MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
KOLESARSKA DIRKA OKOLI FRANCIJE — Ta kolesarska dirka je ena. najbolj znanih na vsem svetu, njen zmagovalec pa povsod slavljen. Na sliki vidimt) posnetek udeležencev letošnje dirke v mestecu Ambrieres.

DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
, Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop.
; ali kličite 341-1700 za čas sestanka
i Equal Opportunity Employer
(162)
’ Ženske dobijo delo
Wanted Dishwasher and Cleaning Woman j.	SORN’S RESTAURANT .	6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
Iščemo snažilko ti Iščemo snažilko za kegljišče i- in gostilno, 6 dni na teden. ). Oglasite se osebno na 13311 St. •i Clair Ave.	(162) [j 			
- Delo za moške & ženske
WANTED KITCHEN HELP Male or female Also Waitress SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 1	(x)
MALI OGLASI
Ženitna ponudba t Mlado in prikupno slovensko - dekle želi spoznati poštenega in 1	plemenitega S 1 o v enca-Ameri-kanca, starega do 40 let. Le resne , ponudbe poslati na A.D. pod 2	značko “Jesen prihaja”. (161)
Soba v najem Krasna spalna soba, spodaj, vsa kuhinjska oprema na razpolago, se odda zaposlenemu moškemu na 1027 E. 61 St. tel. HE 1-6671.	(x)
V najem Trisobno stanovanje, zgoraj, kopalnica, gorkota in vroča voda, privatni vhod, na Prince Ave., odraslim. Kličite 271-4582. (163)
V najem Štirisobno stanovanje s kopalnico na E. 63 St. spodaj. Vpra-šajte na 1148 Norwood Rd. —(19,22,26 avg)
Hiša naprodaj V bližini cerkve Marije Vnebovzete, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena 14.800. Kličite 752-2414. (x)
Dvodružinska hiša Na Neff Rd., 3 spalnice vsako, dvojna garaža, polna klet, in več posebnosti. Hša v dobrem-stanju. Zidana hiša Pri Lake Shore Blvd., 3 spalnice. Colonial hiša. Cenjeno za $23,500. UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070 (160)
Kupimo hišo Radi bi kupili dvodružinsko hišo v Collinwoodu ali v Eu-clidu. Kličite PO 1-4659. (160)
Hiša naprodaj Lastnik prodaja hišo, 6 sob, klet, zaprt porč, zidana garaža, vse v dobrem stanju, med 185 in 200 cesto, blizu Glenville bolnice. Le resne ponudbe. Kličite po 6. uri zvečer KE 1-2527. —(18,22,25 avg)
V najem 3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, plinski fur-nez. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009 po 6. uri zvečer. (164)
V najem Tri in pol sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, gorkota na paro, garaža po želji. Na Carl Ave. Kličite HE 1-2111. (22,25,26 avg)
V najem Lepo 4-sobno stanovanje s kopalnico se odda odraslim na Bonna Ave. (spodaj). Z . vsa pojasnila kličite 361-3657. —(22,24,26 avg)
V najem
Trisobno neopremljeno stanovanje, zgoraj, kopalnica, v okolici E. 185 St., mirni ženski. Kličite KE 1-2489 po 5:30 uri.
rxxxxxxTXX3:x^
TKYGVE GULBRANSSEN
DEDIŠČINA
GOZDA
Ko se je major prebudil na tleh v Dagovi spalnici, se ni mogel več spomniti prej šnj egi večera. Mislil je, da ga je žganje prevzelo, da ni mogel po stopnicah navzgor, in da ga je zato vzel Dag s seboj.
Zato se čez dan ni nič kaj dobro počutil. Bil je v zadregi in voljan, in pri vsem tem si še 'Adelajdi ni upal pred oči. In tako je pustil, da ga je stari zapeljal v gozd. Oba sta vzela s seboj puško; kajti kadar je prišel major ven, ni bil slab strelec.
Major je upal, da bo dobil v nagrado, ker je šel z njim, za zajtrk kozarček žganja, toda zmotil se je. Vendar pa oče Dag le ni bil tako trdosrčen; že ko sta nad Uteheimom prvikrat počivala, je odprl nahrbtnik, natočil Barreju kozarček in iz spodobnosti tudi sam napravil požirek. Toda steklenico je takoj spet zamašil in jo spustil v nahrbtnik.
Danes je bil major tako voljan, da se zaradi Dagovega stis-kaštva niti ni razburjal, in na zunaj je bil skromen in potrt. Njegove oči so nemirno begale sem in tja; kajti slutil je, da ima Dag neke posebne namene. Dag je pri odhodu sporočil, da bosta morda čez noč ostala v gozdu — in major je to slišal.
Ko sta Dag in major prispela do Roisla-koče, je sonce že zdavnaj prekoračilo svoj višek. V mrazu se je kadilo> jezero, v zalivih je ležala tenka ledena skorja, zgoraj pa je bil zrak miren in jasen in sonce je motno svetilo.
Čeprav je bila planinska koča prazna, vendar ni nikoli napravljala vtisa zapuščenosti. Na stenah so -visele zašite mreže, na pogradu so ležale še sveže smrekove veje, v eni izmed brent je bila še voda, in oglje na ognjišču še ni bilo zaprašeno. Včasih je prihajal semkaj mladi Dag ali kdo drugi, pozimi pa so tu prebivali drvarji.
Major in Dag sta odložila puški in nahrbtnika, Dag je nasekal drva in nažgal ogenj, major pa je šel medtem po vodo; potem sta obesila nad ogenj kotel,. Dag je odnesel ven ribiške mreže, da bi se na zunanji steni prezračile in prinesel iz gozda sveže smrekove veje za pograde. Ko sta pojedla, sta vsak na svojo pest odšla na lov. Oče Dag je prinesel divjega petelina, Barre je bil prepodil zajca in bil dovolj spreten, da ga je tudi ustrelil. Poleg tega je ustrelil še ruševca, in bil je sila ponosen na svojo strelsko umetnost.
Spodaj ob bregu je ležal čoln,'
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
ki so ga gotovo radi zime šele pred kratkim potegnili na kopno. Porinila sta ga v vodo in vrgla mreže. Pihal je lahen večernih in voda se je kodrala v spreminjastih barvah, zdaj se je bleščala srebrno, zdaj je bila siva — in gozdovi so oživeli v dolgih sunkih vetra.
Ko jima je zagorel svetel ogenj in sta s kadečima se pipama sedela vsak na enem koncu ognjišča, tedaj je majorja zapustil, še tisti drobec samozavesti, ki mu ga je bil dal njegov lovski uspeh.
Major je kot mlad človek živel na nekem posestvu, takrat pa tudi pozneje je bil lovec in prehodil je marsikatero lovišče, preden je v teh zadnjih bjorn-dalskih letih tu pa tam spremil Daga v gozd. Po žalostnem prebujenju danes zjutraj in — po dolgih letih, ko je s svojo pijanostjo vedno bolj drsel navzdol, mu je bil ta dan v gozdu potovanje od srečanja do srečanja z občutki iz prejšne dobe, ko še ni bil izgubil samozavesti — da, prav do onega časa, ko je še imel v sebi človeško dostojanstvo. Tu
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
GENERAL OFFICE WORK Tabulating, Record Keeping, Typing. Must be accurate.
No Shorthand.
na zibajoči se pručki ob ognjišču so njegove misli še enkrat potovale po današnjih poteh in obstale pri tem, kar je za njimi videl: spomine na dobre dni svojega življenja. Pozabil je vleči pipo, od notranjega gledanja je pozabil na vse okoli sebe in vedno globlje je sklanjal glavo ... Kako daleč nazaj je ležal čas, ko je še spoštoval samega sebe, bil je kakor nedosegljiva dežela. Od takrat je šel — navzdol, neprestano le navzdol.
V kotlu je zavrela voda, Dag je dal vanjo jajca in pričel pripravljati večerjo. Na ognju je stala ponev, pekel je slanino in bil zelo zaposlen, ko se je major
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
mum school
mm$\m m e
O YEN, ALBERTA, CAN.
Teaching opportunities are available in the short grass ranching and wheat farming area of Alberta. Positions available are as follows: Oyen: High School — English, Science, or Business Pattern; Junior High. — English, Social Studies pattern, Chinook — Senior room. Grades 5-8 and Principalship pays $400. Esther: Senior room — grades 5-7 and Principalship pays $400. Sibald — Grade 3-5 room. Low enrollments, modern accommodation at low rental and good working conditions. Salary ranges from $3,900 for two years training and no experience to $9,700 for six years of training and ten years exper-
REAL ESTATE FOR SALE
, MACHINISTS
Experienced
GENERAL MACHINE SHOP WORK
Radia! Dri!! Press Lathe
Milling Machine Grinding lie.
Steady work. Profit sharing. Paid holidays. Hospitalization. Very good pay for overtime. Days or nights.
Apply
Seren Machine Products (orp.
9500 Ainslie, Schiller Park, Illinois Tel. 678-0600, Ext. 19
(1601
HEAVY
ASSEMBLERS
¥!e hava Immediate openings for men in Assembly Um Operations with Radio Products.
We can offer excellent starting salary with a full range of employee benefits in our modern plant. Automatic increases.
FULL TIME DAYS
l	APPLY IN PERSON
WARWICK Electronics Inc.
7400 N. LEHIGH
NILES
r
i - j
An Equal Opportunity Employer
(1601)
NATIONAL DIRECT MAIL, INC. - ................0 ---- --	----- —
626 So. Federal, Chicago, 922-5400 lienee. Canadian Funds. All appli-
(160) cants must have completed university entrance requirements, at least 3 years of university work towards a degree with over 20 credit hours in education courses and have completed practice teaching as part of their university training. Applications should be accompanied by a complete summary of professional preparation (preferably a transcript of university training). Send a photograph or snapshot, a character reference, a reference on teaching competence and phone number. Inquiries welcomed. Address applications BjOd inquiries to:
W. 1 Palmer, Sec.-Treas., Acadia School Division No. 8 Oyen, Alberta, Canada
(161)
VILLA PARK BY OWNER 3 bdrm. ranch. Full bsmit., cyclone fence, backyard, Va blk. to bus. Nr. everything. Beaut, location. $18,900. TE 3-8277
(160)
SKOKIE — BY OWNER 5 rm. 2 bdrm. Brk. Cape Cod, Full attic & bsmt. 60x120 Indscpd. lot 2-c gar. Many extras. Retiring & leaving town. Nr. schls. & churches.
By appt.	OR 3:-2470
1 (162)
FEMALE HELP
AMERICAN CYANAMID CO.
LOCATED TOUHY AVE. AT MANNHEIM
HAS IMMEDIATE OPENINGS FOR
Secretaries Accounts Receivable Clerks Teletype Operators Keypunch Operators
Modern new building with pleasant working conditions. Good salaries plus excellent employee benefits FOR INTERVIEW CALL:
827-8871 MR. MILLER
An Equal Opportunity Employer
(161)
HELP WANTED
ENVELOPE DIE CUTTERS
No Experience Necessary
WE WILL TRAIN YOU
GOOD PAY
M/UST BE' PHYSICALLY FIT; NO SERVICE OBLIGATION AND AT LEAST 5’9” TALL.
1st and 2nd Shifts
ALL BENEFITS, INCLUDING INCENTIVE PROGRAM 40 HR. WEEK MINIMUM — AMPLE PARKING
Apply, Write or Phone 781-5540
MR. VALLIER
WESTERN STATES ENVELOPE CO.
4480 N. 132nd Street, Butler, Wisconsin
(160)
končno le vzravnal. Ni vedel— če ga je Dag opazoval, medtem ko je sedel globoko sam vase zatopljen za kadečim se ognjem.
Potem sta jedla in Dag je kdaj pa kdaj spregovoril kako besedo. Major je pač tudi jedel, toda po jedi ni segal tako kot navadno po* 1 taki poti v svežem zraku — in njegovi redki odgovori so se kaj malo ujemali s vprašanji starega Daga.
Po jedi sta spet prižgala pipi in major je imel nejasno« željo, da bi ga Dag rešil njegovih težkih misli in mu naklonil sredstvo, s katerim si je navadno priskrbel pozabljenje. Kradoma je pogledal Dagov nahrbtnik s steklenko z žganjem.
Oče Dag je iztegnil noge. Njegova roka, v kateri je držal pipo, je počivala na kolenu. Nalo-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
PAINT FACTORY WORKERS Experienced help wanted for our modem lakeside plant in Waukegan, 111. Top industry wages and fringe benefits.
Chemical Operators [Resin Kettles! Shaders ITintersl Sand Mill Operators Thinners
Phone RO 1-1800 or Waukegan, — MA 3-4200, for interview. Midland Industries Finishers Co.
(164)
PLUMBING AND HEATING Shipping Room and Countermen. Must be exp. Good opp’ty. Benefits. RAFFEL SUPPLY CO. 235-7300
(164)
REAL ESTATE FOR SALE
ELMHURST BY OWNER 6 rm. Cape Cod. 2 floors, S&S, Stove, washer. 1 bath. Full Bsmt. $18,000 firm. Call 2 p.m. - 5 p.m. Weekdays. By appt. only.
CL 5-5551
(164)
BUSINESS OPPORTUNITY
Must vacate bldg., being torn dqwn. Have garage equipment and Real estate equipment for sale.
Call between 9-2 p.m. DO 3-8134
CLEANING-TAILORING LAUNDRY-DRESSMAKING Established 25 years. Excellent paying business.
LI 9-7626
(164)
HOUSEHOLD HELP
General Housework (Live In)
No cooking, Marketing. Pleasant home. 3 adults.
Phorie GR 7-3415
FEMALE HELP
DRAPERY OPERATORS Steady employment.
Good working conditions. WILK AND ROZEN 947 W. Van Buren St. ' 738-2010
(162)
žil je bil precej drv in vmes položil pest za pestjo drevesne skorje, in čim bolj je plamen segal po skorji, tem bolj se je kadilo in dim se je nalik stebru dvigal z ognjišča k luknji v strehi — med njima je bil živ, valujoč steber.
Dag se je odhrkal, toda glave ni dvignil.
“Gotovo veš, kaj se je zgodilo z gospodično' Krusejevo?” je mirno vprašal.
“Ne-e ... Mar se ji je kaj zgodilo?” Njegov glas je zvenel nekam utesnjeno in tuje.
“Prav za prav bi moral ti najbolje vedeti,” je nadaljeval Dag prav tako mirno.
“Ne — kako to?”
“O, to boš pač vedel — kot oče. Toda otrok je bil mrtev.
Izza dima ni bilo odgovora.
Veter v bližnjem gozdu je na-rastel v pojoče glasove — upadel v mehak vzdih — se šumeč izgubil daleč nekam nad jezerom — naraščal in upadal, neštetokrat, preden je zaškripala majorjeva pručka in je ta hripavo in tuje iztisnil iz sebe: “Ve o« tem — Adelajda?”
Glas očeta Daga je zvenel prav tako mirno kot prej;
“Ona je trupelce svoje — sestrice 'pokopala, v temni noči — spodaj v vrtu — z lastnimi rokami.”
Glas kot uvod v divje ihtenje, škripanje pručke — major je vstal z rokami pred obrazom, in ko je izginil skozi vrata, je izbruhnil v ihtenje.
Dag se ni ganil, le globoko sklonjen je strmel v ogenj. Tedaj — komaj slišen glas, kot bi se nekdo dotaknil železa zunaj na steni; Dag je dvignil glavo in se naglo' ozrl okoli sebe. Njegova puška je visela na steni, toda major je bil pozabil prinesti svojo s seboj.
Dag je planil ven in zavil okoli hišnega vogala. Potreboval je nekaj časa, preden je lahko kaj razbral v motni mesečini, potem pa je z dvema, trema skokoma planil naprej in sunil z nogo v puškino kopito. V istem hipu se je sprožil strel in puška je s topim udarcem padla na tla. Major se je opotekel naprej, njegova kolena so se zašibila, in nato se je zgrudil.
Strel je brez konca odmeval v gozdovih in dolgo je donel celo v strela vajenih ušesih očeta Daga. Obstal je kot otrpel in se zastrmel v ležečega majorja.
Kaj so bile njegove besede pretrde? Zdelo se mu je bilo potrebno, . da izreče nekaj trdih besed, da bi spravil Barreja iz njegove ravnodušnosti. Toda človek si zaradi ene same besede, pa če je še tako trda, ne vzame življenja. Majorjeva vesela ravnodušnost je bila gotovo le krinka. V notranjosti je naj-brže že dolgo hudo trpel, in pri tem zadnjem udarcu se je vse v njem sesulo.
Major se je grdo vedel, ampak to so končno delali tudi drugi ljudje, je mislil Dag, ko je pokleknil, prislonil uho na njegov hrbet in skušal poslušati. Toda
vse preveč mu je šumelo v ušesih; v šumenju gozda in prasketanju zmrznjene trave ni mogel razločiti srčnega utripa.
Dvignil je glavo in prisluhnil v tišino noči, vsem drobnim glasovom, ki mu jih je prinašal veter iz gozda, dreves in od vode. In ti poslednji glasovi so prinašali s seboj misli — misli o tem, kako pravičnega se je čutil-pred ubogim, majorjem, in kako globoko se je bil odtujil ubogemu človeku, kakršen je gospodična Krusejeva, in s tem tudi Adelajdi in vsem drugim.
Zdaj je videl jasno v resnobi smrti svojo lastno nekdanjo tr-Idoto in ravnodušnost do svoje rodbine in do vsega sveta; mislil je le na denar in na bogastvo, danes pa je spoznal, da v svoji strogi dobi ni bil niti za las boljši od Barreja in da torej ni imel povoda obsojati ga.
Koliko jih je bil takrat zaradi svojega trdega ravnanja brez potrebe spravil v nesrečo! V koliko hiš je zanesel bedo in skrb! Njegovo1 ravnanje je bilo zakonito in ljudje so ga cenili — da, kot priznano pravico, dočim je majorjevo ravnanje vsakdo obsojal. Toda s pogledom na življenje, ki si ga je bil Dag v poslednjih letih priboril, se je zdaj, ko je klečal poleg majorja, jasneje zavedal kot kdaj koli prej, da...
V blag spomin
DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE NADVSE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MAME IN HČERE
g Marie Brule
rojena MERVAR
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 22. avgusta 1954.
Zakaj si predraga, šla od nas, samevamo brez Tebe, dolg je čas, pogrešamo ljubeči Tvoje smehljaj zaman, zaman, Te kličemo nazaj.
Oko nam Tvoje več ne sije, srce ljubeče več ne bije, za Te se gorka solza lije — a zaman, Tebe krije grob hladan
Žalujoči ostali:
DIANA — hčerka JAMES in AGNES MERVAR — oče in mati
ter več drugih sorodnikov. Cleveland, O. 22. avgusta 1966.
POČITEK PRED VAŽNIM DOGODKOM? — Mlada nevesta v Parizu se je od čakanja na poroko utrudila, in se odločila za kratek počitek na klopi v. javnem parku.