Največji slovenski dnevnik ▼ Združenin državah Velja za vse leto - • - $6.00 _ Zrn pol leta.....$3.00 B Z* Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ARODA Ust: slovenskih .delavcev ? Ameriki. The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers i & i TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 33. — &TEV. 33. Entered as Second Class Matter September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 9, 1933. — ČETRTEK, 9. FEBRUARJA 1933 VOLUME XT.T — LETNIK 3LL ITALIJA POŠILJA OROŽJE NA MADŽARSKO UGOTOVILO ČEH0SL0VAŠKEGA MIN. PREDSEDNIKA BENEŠA JE PRESENETILO ANGLEŽE Iz Italije je bilo poslanih preko Avstrije na Madžarsko stoosemdeset tisoč pušk in dvesto strojnic.— Celo zadevo naj preišče Liga narodov. V Albanijo je dospel italijanski prometni minister. — Pri Skadru nameravajo zgraditi močno trdnjavo za zavarovanje severne meje. Vlada naj posreduje v delavskem sporu LONDON, Anglija, &. februarja. — Cehoslova-ški minister Beneš je sporočil angleški vladi, da je bilo vtihotapljenih iz Avstrije na Madžarsko 1 80 tisoč pušk, ne pa samo 60,000 kot se je spočetka domnevalo. Poleg navadnih pušk je bilo vtihotapljenih tudi dvesto strojnic. Kot zastopnik Male antante je Beneš odločno zahteval, naj Liga narodov oziroma angleška in francoska vlada dobita vsa tozadevna pojasnila od avstrijske vlade. Nadalje zahteva Mala antanta, da morajo biti objavljena imena pošiljateljev in sprejemnikov. Ono orožje, ki se še nahaja na avsrijskem ozemlju, je treba uničiti, oziroma ga poslati nazaj, odkoder je dospelo, namreč v Italijo. Včeraj je izjavil v angleški poslanski zbornici tajnik za zunanje zadeve Sir John Simon: — Mi ne bomo prej mirovali, dokler ne pridemo tej stvari do d na. To je po mojem mnenju zelo nevarna zadeva. DUNAJ, Avstrija, 8. februarja. — Beneševo u-r^oLovi o, da je bilo vtihotapljenih iz Italije v Avstri-o 1 80,000 pušk z naročilom, naj se pošlje to orožje na Madžarsko, je vse zelo presenetilo. Strokovnjaki so domnevali, da število ni prekašalo 65,000 pušk. Polovica tega orožja je bilo že poslanega na Madžarsko, dočim ga je polovica še vedno v avstrijskem mestu Hirtenbergu. Madžarska vlada je sprva to poročilo odločno de-men.iralo, pozneje je pa priznala, da 'je sprejela 4000 pušk. Avstrijska vlada se izgovarja, da je orožje staro in da ga bo treba popraviti. Pri tem bi dobilo dosti avstrijskih nezaposlenih delo. Beograjsko časopisje vztraja na stališču, d a mora Ligo narodov za vsako ceno preiskati pošilja nje orožja iz Italije na Madžarsko. V7 Beogradu je povzročila veliko razburjenje tu di novica, da je dospel v Albanijo italijanski prometni minister Ciano di Cortelazza v spremstvu velikega števila italijanskih arhitektov in inženir je v. Inžinirji bodo nadzorovali gradnjo velike trdnjave v bližini Skadra. Svrha te trdnjave bo zavarovati severozapadni del Albanije. Časopis "Politika** je opozoril javnost na dejstvo, da je v albanskem pristanišču Santi Quaranta zasidranih več italijanskih bojnih ladij. DUNAJ, Avstrija, 8. februarja. — Dne 30. decembra je dospela iz Italije v avstrijsko mesto Hir-tenberg velika pošiljatev orožja. Dne 9. januarja je bil poslan del tega orožja na Madžarsko. Tedaj so zastopniki Male antante izjavili, da bodo proti takemu ravnanju protestirali, češ, da ni v soglasju z mirovnimi pogodbami. Hirtenberški župan Frankschuetz ni prikrival po-;-iljatve in je izjavil, da je bilo devet truckov pušk že poslanih na Madžarsko, dočim je v Hirtenbergu še vedno ostalo od 30,000 do 40,000 pušk. Avstrijsko socijalistično časopisje je tedaj pisalo, da je bilo orožje poslano Madžarski v namenu, da bi za slučaj jugoslovansko-italijanskega spora zamo- POLJSKA HOČE PADEREWSKEGA Poljska se boji Hitlerja. Pilsudski predlaga za predsednika Paderew-skega, ki je sedaj v Združenih državah. Varšava, Poljska, h. februarja. Ako bi v.sled Hitlerja, ki je postal nemški kancler, nastale meil Nemčijo in Poljsko bolj napete razmere. bo najbrže .slavni poljski virttmz Ignacij Jan Paderewski poklican na mesto poljskega predsednika. Sedanji poljski diktator maršal Joseph Pilsudski je naklonjen Paderewskemu in ga bo podpiral pri volitvah v juniju, ako bo od Nemčije pretila kaka nevarnost Poljski. Pred nekaj dnevi je pisal krakovski Ust "Grlos .Narodu" da je Paderewski edini Poljak, ki uživa zaupanje celega naroda. Četudi je sedanji predsednik poljske republike. profesor Ignacij Mošcieki v prijateljskih oflnošajih z maršalom Pilsudskim, vendar najbržc ne bo hotel več kandidirati za predsednika. temveč se bo zopet posvetil svojemu poklicu Kot profesor. Edina ovira proti Paderewskemu je diktatorstvo maršala Pil-s ud.sk e ga, kajti Paderewski je pre več samostojen, da bi hotel biti samo orodje v rokah diktatorja. Po poljski ustavi izvolita predsednika obe poslanski zbornici in Paderewski je potov svoje izvolitve, ako to potrdi maršal Pilsudski. Ignac Jan Paderewski, ki je sedaj star 72 let, je tekom vojne mnogo deloval za neodvisnost Poljske. Po-končani vojni je tudi sestavil prvo poljsko ministrstvo. Leta 1910 je bil nekaj mesecev ministrski predsednik in zunanji minister. Po njegovem posredovanju so države -priznale Poljsko kot neodvisno državo. Ko je po vojni prišel v svojo domovino, so ga pozdravljali kot neodvisnega politika in je sestavil prvo koalicijsko ministrstvo. Paderewski je odstopil kot ministrski predsednik vsled opozicije vojaških voditeljev in se je zopet posvetil glasbi. H0LANDSKI UPORNIKI SO ODLOČNI Mornarji ki so se odpeljali s križarko, so zagrozili zasledovalcem? da bodo streljali. — Cela mornarica je dobi1 a povelje za zasledovanje. Haag, Holandska, 8. februarja. Uporniki na liolandski križa rki De 'Zeven Provineien so zagrozili svojim zasledovalcem, da bodo pričeli streljati, ako ne opuste za-sledova nja. Toda ministrstvo za kolonije je naznanilo, da je pripravljen eel škailron holad-skih bojnih ladij, da zasleduje uporno ladjo. Kolonijalni minister je izjavil, da so pobegli mornarji zeio bojevitega duha in so zagrozili, da bodo .streljali na zasledujočo ladjo Kridamus. Holandska mornarica zasleduje križarko in aero-plani vedno opazujejo njeno vožnjo. Križarka je včeraj prišla v pristanišče Sourabava. je napolnila svoje kotle in takoj odpeljala v smeri proti Sumatri. Bojne ladje upajo, da bodo zajele pobeglo križarko v Soudra morski ožini med Javo in Sumatro. Aeroplanom je bilo naročeno, da naj -sporočijo upornim mornarjem, da v čolnih zapuste ladjo, drugače bodo aeroplani križarko bombardirali. Uporniki in zasledovalci so v stalni zvezi po brezžičnem brzojavu. I Kot pravi neko poročilo, se je ladja Eridanus, ki ni bojna ladja, umaknila, ko je 0 in menico -za $50.000. Oboje je izgubil uradnik nekega velikega industri-jalnega podjetja, ki je dal poštenemu najditelju dva dolarja na-errade. POTRES V NEMClJi Karlsruhe, Nemčija, S. febr. — Po celi državi Baden so čutili močan potres, ki se je raztezal od Karlsruhe do Švica reke meje. V Kastadtu ob Renu je bilo porušenih več dimnikov ; razpočilo je tudi več sten. DUHOVNIKI SE POKORIJO KEMALU Ištambul, Turčija, 8. februarja. Klicatelji moliamedanskih vernikov so (pričeli poživljati vernike v turškem jeziku, mesto v arabskem, kot je bila navada več stoletij in ne rabijo več arabske be- Moskva, Rusija, 8. februarja. Vsled vladne odredbe, tla morajo iz mest vsa ''nepotrebna usta", je cena pohištva padla zelo nizko. Družine, ki pričakujejo, tla bodo izgnane iz mesta, prodajo pohištvo kar najhitrejše mogoče. Vzamejo vsako ceno. ki jim jo kdo ponudi. Vladne organizacije. , , - , ... . . .sede Alah. temveč lanri. ki kupujejo tako pohištvo za na-daljno prodajo, imajo velike dobičke kakor trgovine s starim pohištvom. Vendar pa ljudje ne kupujejo več toliko pohištva, kajti veliko število družin bo moralo pustiti mesta in se preseliti v industrijske kraje, ali pa na kmetije. Kakor pravijo poročila, bo samo iz Mo.skve moralo odpotovati najmanj 800.000 ljudi. £?la držati Madžarska v šahu Jugoslavijo, Čehoslova-ško in Romunsko. Avstrijski kancler Dolfuss je povedal angleškemu in francoskemu poslaniku, da je orožje dospelo brez njegove vednosti. Socijalisti so to njegovo izjavo odločno napadli, češ, da je natančno vedel za vse. Cehoslovaško časopisje je poudarjalo, da je to nadaljni dokaz, da snuje Mussolini zvezo med Italijo, Avstrijo in Nemčijo. NEMČIJA IZVAŽA KANARČKE Berlin, Nemčija, 8. februarja. Na. nemških parnikih je več sto ti^oč kanarčkov, največ iz Harz pogorja, na notu v oddaljene dele sveta preko morja. Pred leti je Nemčija poslala preko morja okoli pol milijona kanao-čkov, toda zadnje čase je to razpošiljanje zelo padlo. V nekaterih deželah je tudi carina previsoka, da bi jih bilo mogoče prodajati. V Rusiji je dovoz kanarc- Prvic v zgodovini m oh a meda n-ske vere so opravljali v mošejah, kakor tudi v mošeji s-v. Sofije, cerkvena opravila v turškem jeziku, ker je tako za povedal predsednik Mustafa Kemal paša. Noben duhovnik ni zastavkal in tudi verniki .se prav nič ne upirajo proti novi odredbi. Predsednik Mustafa Kemal je takoj odpotoval v Bruso, od koder so prišla poročila, da so nastali "nemiri vsled nove odredbe. Ko se vrnil v Angoro. je takoj izdal ukaz. da se morajo verski obredi v Ištambulu vršiti samo v turškem jeziku. dja. Hudson Company je po enot« -teden.sk eni prestanku v pondeljelc zopet pričela z delom in je za četrtek naročila 2000 novih tlela v-cev. Obe tovarni Hudson in Essf x Company sta naprti in uvedena jo bila preiskava zaradi stavke. Briggs Company naznanja, tla izdeluje skoro vsa naročila Ford Motor Company, ki je tudi morala zapreti »svoje tovarne, ko se je pričela stavka pri Briggs Company. Do sedaj je pričelo z delom samo nekaj Fordovih tovarn, toda tekom enega tedna bodo vse zopet delale. Med stavkarji pri Briggs Company je bilo aretiianili 51 oseb, med temi tri ženske, ki zahtevajo obravnavo pred .porotniki. < >b-dolženi so. da so delali nemire. Delavci pri Hudson Company so zahtevali 20 odstotkov višjo plačo in 150 odstotkov bonusa od izvršenega dela. in poldrugo plačo za nadurno delo. l*olieist Or val Kontz. ki je bil izven službe, je ravno zalotil stav- karje. ki so hoteli ustaviti voz po* ulične železnice, kjer .so .se delavci peljali na delo v Briggsovo tovarno. lvontz je ustrelil in zadel črnca ^am Reeda. Poleg tega so stavkarji pretepli dva delavca pri Briggs Company. toda nikdo ni nevarno poškodovan. kov sploh prepovedan kot nepo-trehna razkošnost. Že v šestnajstem stoletju .so bili kanarčki zelo priljubljeni tiči. Znanost je skozi stoletja izboljšala njihovo petje in sedaj se mora učiti vsak tič petja, predno je postavljen na trg. Najboljši učitelji kanarčkov so nemški slepi vojaki, ki so oslepeli v vojni. TRIJE RUSKI KAPITANI KAZNOVANI Tokio, Japonska, 8. februarja. Kapitani treh ruskih ribiških ladij so bili obsojeni vsak na tristfi dolarjev globe, ker so se približali zaprtemu pristanišču thitauit na utrjenem Bonin otoku. Poročilo, da so jim japonske o-blasti ladje zaplenile, ni odgovarjalo resnici. »Ste ,__ _ _ _ -a ODA" NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 9, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Glas Naroda" Owned and Published by BLOTENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) t L>. Benedlk, Tnu Place of bnrinew of the corporation and addrenea of above officers: tic W. lSCb Street, Berench of Manhattan, New York Cltj, N. T. -QL A 8 NARODA" (Voice of the People) Bterjr l>ay Exeejit Sundays and Holidays It celo leto velja Kanado ........ |a pol leta....... Sa Četrt leta .... Ameriko ln $6 00 $3.00 $1.50 Za New York za celo leto......$7.0C Za pol leta....................$3.50 Za Inozemstvo sa celo leto.......$7.00 Za pol leta ...... .....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda** lzbaja vsaki dan tzTzemSt nedelj ln praznikov. Popisi bres podpisa ln ooebnosti se ne priobfujejo. Denar naj se blagovoli fofllljatl po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi preJAnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York. N-Telephone: CHelsea 3—3878 4. MAREC SE BLIŽA ALI JE STROJ KRIV? k«»i •i» Ameriški narod se ni št* nikdar bavil s tako težkimi ]>robl«'ini k<»r baš v sedanjem času. Za rešitev teli problemov je treba smotrenega vodstva, in zato ni čuda. tnuikarske interese, je precej velika. Pomisliti je n;«mroč treba, da je izstradana demokratska stranka po se^lnajstiii ietili naenkrat prišla k polnim jaslim in dobi!:« oblast. Toda izredni časi zahtevajo izredn Program, ki ga Ik> razglasil pred<> 4. marca, mora pokazati, če se predse-liosti svoje naloge. Tudi po možeh, ki jih bo predsednik imenoval v svoj kabinet, se bo dalo precej natančno presoditi, če bo nova administracija uspešna v svojih napoi i!-. Ali bo poveril Roosevelt mesto državnega tajnika sposobnemu in naprednemu možu.' Ali bosta delavski tajnik iu generalni pravdnik človečanski in daljnovidni osebi, ali pa le sužnja sebičnih interesnih skupin £ To je le par vprašanj, ki čakajo odgovora. Iz odgovora bo razvidno, če je Roosevelt resnični voditelj, kateremu bo mogoče obdržati veliko večino v kongresu in jo prisiliti k poštenemu sodelovanju. Največji in najvažnejši problem, s katerim se lw> morala baviti administracija, je nezaposlenost. Temu problemu pa slede po vrsti: jVoinoč fanner jem. proliibicija, vojni dolgovi, carinski tarif, razorožitev. pri-7nanje sovjetske Rusije, štednja pri zveznem gospodarstvu, davki itd. 4. marec pomenja nekak mejnik. Pojavili se btnlo novi možje, nove ideje, nove metode, in ž njimi vred bodo mogoče napočili tudi boljši časi, po katerih narod tako zelo hrepeni. Mato Hanžekovie se v romanu "Gospod človek" z gorčenjem o-brača na stroj, ki je uničil človeško srečo. Xe le. da je ubijal (vojake), marveč .se je /-aril tudi v zemljo (traktorji), oskrunil čisto klasje in deviške trave in odgriznil tisočerim rokam kruh .. . Te traktorje izdelujejo v zaduš-1 ji vili tvomieah .sužnji kapitalizma. In nešteti hranilci družin so pri tem ohromeli. Traktorji podpirajo brez ver jo, kletev, bes. obupne štrejke, krvave izpade m voj-ske. In tako dajejo nnmjfo nanj. kot škodujejo. (Dinamit je razstrelil mnogo več življenj kot pečin . . .) Človek je izgubil zvezo z zemljo, edino pri rodno lirani-teljico človeštva, pa .se je zlil v .stroj. Milijoni rok so ostali brezposelni. stroj pa maši posameznikom bajne vsote v žep. Kes. ti;« je .stroj "pospešil proizvodnjo i:i izdelke pocenil, toda milijoni brezdomcev in klatežev brez kruha kriče neba. Tam. kjer leže grmade bogastva, so zraven kupi siromaštva. (Xnv York. London Pariz — podzemske jazbine s ko-1 išči dočinov in greha . . .) Ali ne gre v sleherni deželi, po tej shemi: tiha pokrajina in srečni ljudje. Pride industrijee. kupi zemljo in gradi. Selo izginj:.. iz njega raste mesto. Iz preprostosti razkošje. In vendar sledi vsemu toui»: kletev: čim več strojev. tem več brezposelnih. Cini več brezposelnih gladnje. tem manj grede izdelki "razumnega o-brata' v prodajo. Stroji mečejo fzdelke v skladišča, dokler se i,j ne napolnijo. Xato se stroji polagoma ustavljajo, novi ljudje prihajajo na ceste. Končno .s*' izvi-je r7. izstradanih delnveev besna kletev: Stroj je kriv! "ANSCHLUSS" ZOPET STRAŠI In vendar ima stroj velike zasluge pri vsestranskem izrabljanju zemlje in njenih pridelkov. Ko je kanil brivee Richard Ark-wright izumiti perpetuum mobile, je motril lancashirske tkalee, ki bi pač mnogo več platna nat-kali. če bi jim ene in otroci nudili dovolj prediva. Pa če bi jim neomejeno J1 udi sosedje prirejali predivo. bi ( f vendar še zmerom ne bilo dovolj :r če bi nenadno vsi motorji obstali, a bi vendar hoteli imeti v obratu vse tovarne, železnice, razsvetljavo, vodovode itd., bi moralo nad li milijardi sužnjev vse življenje brez odmora vrteti, dvigati, vlačiti . .". Po stroj nam ne da le o-onega, kar so nekoč z roko opravili. Saj na primer ne bi zmogci človek, kar napravi žaga. Seveda je tudi mnogo neprijetnosti v industrijskih revirjih; na primer saje. dim in podobno, vendar bo tega vedno manj. ko bo elektrika prevzela pogon. Kako bi mogel biti torej stroj neprijatelj človekov? v rodu je bila misel nadahnjena : človek ui izumil stroja, da bi si z njim lajšal trud pri obdelavi zemlje, kar bi bilo-povsem v skladu z božjimi načrti, marveč zato. tla bi mu služil kot Molohu! To je vir vsega zla. S stroji si noče človek izpolniti potreb, marveč nagrinja-ti si bogastva! Zatorej ui spravil v obrat strojev (želczniee. pošte itd.) zato. da hi koristil človeštvu. marveč radi dobre konjuk-ture. Kakor hitro se tej izpod-maknejo tla. je tudi že konec o-br a ta. Ali teko stroji tovarn, da koristijo kmetu in delavcu.' Ali potemtakem dele delodajalci zaslužek z delavci.' Ah ne! Stroji teko le do takrat, ko prinašajo velika bogastva v kapitalistovo blagajno. Plačo pa prejemajo delavci v najnižji meri. toda pri tein morajo dati stroju -poslednjo silo telesa in duše. ( e pa zmanjšajo stroji denarni dotok v kapitalistovo blagajno, tedaj morajo delavci brez kruha na cesto. Človek ost a ne človek. Zaradi teira je (porabil stroj, ki bi mu služil lahko za ustanovitev raja. za sramotno uničevanje svojega bližnjega, za sebično kupieenje denarja. Kdo je torej krov. da je stroj nepravičen.' — Andre Mau-roLs piše: "Prav tako. kakor gradi človek nasipe in kanale, da bi ustavil reke. bi mogel tudi p rod uk eijo za drža t o . . . Toda na drugi strani je bila oči vidna blaznost, ko so leta 1830 angleški tkalci s kladivi razbili zveste in brezčutne prijatelje". Toda,kako bi mogel delavec Naši v Ameriki. Vest o francoskih načrtih, da bi .se Avstrija nevtralizirala, je seveda zelo osupnila velemnem-ške kroge. .Zanjo so se predvsem zanimali eksponenti berlinskih krogov, to je predvsem dopisniki nemških listov. -Poročila, ki so jih poslali svojim uredništvom, govore po večini o "fantazijah na račun Avstrije". Izvirna poročila iz Pariza res zanikajo, da bi se francoska vlada v resnici bavil a s takšnim naklepom. X<* soIj je verjetno, da misli francoska vlada zopet sprožiti stari problem podonavskega gospodarskega bloka, in sicer v zvezi s podpisovanjem novega mednarodnega posojila. Kljub vsem dement i jem je vest "r>aily Telegrapha'* o nevtraliza-ciji Avstrije morata imeti nekaj podlage. Morda se kaj podobnega -pripravlja na drugi formi. Da se za kulisami nekaj dogaja, priča napad dunajskega dopisnika "Berliner Tageblatta" proti Doll-fussovi vladi. I>opisnik domneva, da je glede teh problemov potrebna največja previdnost. "Doll-fuss postopa kakor slon. ki je zašel v skladišče porcelana". Med proračunsko razpravo glede dotacije dunajske univerze je soeijalist Leuthner ostro kritiziral propagando v prid ideje av-strijstva. ki jo po njegovem mnenju širijo inonarhisti proti nemški kulturi in proti Anschlussu. Tudi v šolskih knjigah bi radi propagira I i to idejo, ki je zašla tudi v dunajsk i gledališča. Sori-jalističnemu poslaneu je odsrovolil -prosvetni minister Sehmitz. pristaš krščanske socijalne stran-e. Sehmitz j«* v dolgem govoru dokazoval, kako se je hitlerstvo hotelo -polastiti dunajske univerze. da bi lahko i- i I < > odtod vele-nemško propagando. Katoliški dijaki so radi tega*izstopili iz skupne akademske organizacije i« krščanska socijalna stranka jih bo V soboto je preminul v Cleve-landu 60 let stari Andrej Šenk. saniec, doma iz Predoselj na (io-renjskem. Mož .i(> bil poznan kot s pohabljeno nogo že od mladosti. Bil je velike in močne postave. V Ameriki se je nahajal 30 let in vedno samotaril. Pred nekaj leti se je ponesrečil in si zlomil že itak pohabljeno nogo. — V Ženevi je umrl zastopnik Madžarske ori Ligi narodov, groi" Apponvi. Možak je bil star že sedemin-osemdeset let. Časopisje poroča, da je bil najstarejši diplomat pri Ligi narodov. Xe vem. kako bi rekel. Toda Oskrbnik ranjkega. rojak Antoniji .se mi. da so drugi diplomat.!.• Sturm, pripoveduje marsikaj za-1narodov še dosti starejši, nimivega rz življenja ranjkega j Da je res tako. je najbolje raz-Andrejea. Zadnja Štiri leta ni ni-1 vidno iz uspehov, ki jih je dose-kjer delal. Leta prej je bil za po- ,laj dosegla Liga. slen v Browning tovarni, kjer je! na prigovarjanje delodajalca pu- * Seal svoje prihranke na obljubo. S ItaIi ja pošilja Madžarski in Av-da mu bo z obrestmi vred plača-1 strijj on>žje. To je zaenkrat vse. no, toda kompanija tega ni stori- kar hm, ttaijja na razpolago, la in je med tem časom propadla. I Kruh bi bil Avstriji in Madžar-Ranjki je začel .s tožbo, toda ni dosti l>ol| .lobrodacl, mogel ničesar doseči. Tako ie; bil ranjki brez denarnih sredstev j skozi zadnja štiri leta. liil je res-i ničen siromak. Šele zadnje ča.se mu je pomngala dobrodelna druž-■ ba. Pred nekaj tedni je zbolel, zadnji pondeljek .so ga ]>a odpeljali v mestno bf>lnieo. v soboto ga je pa sin rt ni angel j rešil trpljenja. Letošnje poletje bo otvorjena v Cikagi razstava. Krasna poslopja, na ^modernejši izdelki, mojstrovine v arhitekturi: nakratko rečeno: pestra in temeljita slika splošnega napredka. Največjo pozornost bi pa vzbujal načrt, kako bi bilo mogoče — Smrtno se j,- ponesrečil na f*ikagi pmi,:lgati \L finančne sti-na svojem domu v flevelandu Vincent Bahač. star i«-t. šel »ulreilht. •nil; Uoosevelt Kine lirik za v* tla ourom- stroji bi stali. Tedaj je ubogemu brivcu prišla misel: Stroj moram izumiti, ki bo namesto žena in otrok predel, hitreje. vu'č. bolje in cene. In bolj higijenično! In leta 17GS je bil stroj gotov. Bil je blagoslov angleškim tkalcem, ki so ua ta način postali gospodarji svetovnega trga. Iu tako je bilo povsod, kjerkoli je nadomestil stroj ustvarjajoče roke. Kjer so nekoč prikovani sužnji na galejo 7. vesli gnali ladjo, stoji zdaj strojnik, ki kroti ognjene sile ladji nega stroja za roko. DENABNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V ITALIJO ▼ JUGOSLAVIJO ............... t 3-35 Din 300 ........................ $ 4 80 Din 400 ....................... $ 6.30 Din 500................ $ 7.80 Din 1000 —.................. $15.35 DIB 5000 ___________________$75 — $ 5.70 $11.20 $10.40 $21.75 $26.75 Lir 100 Lir 200 Lir 300 Lir 400 Lir 500 Lir 1000 ............................. $52.50 mCJIIl tiwtkov kot zgoraj navedeno, bodisi v tflnarjin «11 Urah do vol Ju Jamo i« bolj« p«0«J«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH . t 5,70 $10.80 91M0 $21.00 $41.10 ____________, $51.30 , Prejemnik doM r staram kraja lxpl&ttlo r dolarjin. Naiaa nakatfa InrtujMno w CASLC LETTtH um prMaJklnt M, METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (PRANK 8AK&ER) S16 WE8T 18th STREEZ HEW. YORK, N. B. Za laplačUo $ 5.00 morate poslati •»» " $10.00 " " " " $15.00 » " " " $^0.00 " " " $40L00 " " h f> $50.00 111 " molčati, če lie izpolnjujejo svetov-no-gospofla rske konference, kar so obljubile! In če med na roil ni u-rail dela ne stori poštenih korakov! Stroj je nem delavee. ki ne pozna kri vie, človek pu je živ kamen. KRALJ JURIJ RREZ DARU Angleški kralj je dobival od pamtiveka od luske posebno božično in novoletno darilo: veli k a ns k o testenieo z nadevom 20 divjih petelinov. Ta tosteniea j redno krasila kraljevsko mizo pri v klet. d« popravi ogenj v forne-zti. pa mu j«* na vrlini stopniei spodrsnilo, ker j«' imel snejr nn čevljih in padel je tako nesrečno, da si je -prebil lobanjo. Žena. ki je i-točasno [nmietala siiejr |>red hišo. ga je našla mrtvega na dnu stopil ie ske in kako bi bilo mogoče preskrbeti dvanajstim milijonom nezaposlenih A meri kancev delo. Tega načrta, žal. ne bo na razstavi. Kdo ueti v deželi komunizem Kdo širi komunistične ideje.' — Komunisti — boš odgovoril —- l>. februarja zjutraj okrog i prijatelj. sedme ure. ko je bil na poti iia delo. je bil povožen od avtomobila v flevelandu poznani rojak .Tolin Sloga r. splošno poznan pod imenom 4Mainšek". Odpeljan je bil v Charity boluieo. nalo pa na — Nak. motiš se, strahovito se motiš. Komunizem in komunistične ideje širi kapitalistično «"-a-sopusje. ki objavlija poročila kot je na primer naslednje; Xew'vorski sodnik -I. A. Dele- POPRAVEK. ... , ker so mi WK-1-.tih v njihovem prizadevanju podpr-1 , . ; .. , , . ... , ... pokojno odnesli 1; la. Sehmitz je poveličeval idejo avstrLstva. Soeijaliii demokrtiti ! ,, , ..... _ , . ... v. i Hvala tudi družinam Trepol in postopajo nelogreno: Drugim oei- . . . , , . ' • , . - Tercek iz < levelauda !«*r prijate- tajo, da so anarhisti m nasprot-',. . . i ijem in znancem iz parcil. I a., za dom. Poškodbe je dobil ua glavi hantv. ki upravlja znrmščinskp in telesu 1 zadeve, je razsodil, tla se bo mo- _____________■ rata sedem iei stara Luey. hči po- j kojnega bankirja Edward Kusvd-; la Thomas a. zadovoljiti z --j na mesec. Njena mati ?>ravi, <11 A' naznanilu glede smrti moje ' j.0|n»buje za vzgojo, izobrazbo, o-žene sem pozabil zahvaliti se drn- bleko iu razvedrilo otroka naj-zini Preveč in Mrs. Matekovich. \ man j štiri tisočake na mesec. Padom. ko miio j me.stni .sodnik >>:i mnenja, da « niki AtLsehulussa. medtem ko se jim zdi čisto naravno, da se l*rus čuti Pr usa. Bavarec Bavarca. **Xikdo ne more vzet i nam Avstrijcem praviee. da se priznavamo k avstrijstvu. da zahtevamo spoštovanje avstrijske kulture in avstrijske zgodovine v naših šolah. Republika ima prav tako kakor monarhija potrebo po patriotic nih državljanih". udeležbo pri pogrebu. Mat Leskovec, Oirard. Ohio. IŠČESEŠIVALKE — ~ iz\*ežbane na malem stroju ca moške cotton braid klobuke. Celo dnevno delo iu overtime. — JACOli KOUBEIt, Inc.. "»Sf BVay. Sth floor, Xew Vork. X V. Cix) večnemu po- j t rjj,, tisočaki. za«l«»stujejo. Njena mati ima na leto dvajset tisoč dolarjov dohodkov, pa tarna, da je komaj zanjo dovolj in da ne more dati otroku od ie vsote niti penny ja. Tako poročilo naj čila človek, ki je že par mesecev brez dela in zaslužka, pa bo postal komunist in holjševik, četudi ni še nikilar slišal o Sovjetski I "n i ji. o Leninu in njegovih naukih. Časi. ko se je lak človek vdal v božjo voljo, so minili: v veliko žalost posvetne in duliovske gosposke. Friderik Dessauer je pokazal v knjigi "Filozofija tehnike" na faraonske piramide, na nasipe Ni-, . . . . ^ . . t,~ 1 novoletnem spre jemu. A letos, pr- t la m na orjaške grad be v lumu: .. . .. . . .... 4 ,! c-x i- -- % ■ i r... V1'* v britski zgodovini je ostal , kralj brez tega užitka. Xovi irski j kancler Donald Bucklie je izja-j vil. da smatra darilo za spomin j na nekdanjo sužiiost. ki žali njegovo republičansko prepričanje. Xa njegovo zahtevo je črtala vlada za testenieo predvideno postavko v proračunu. Ta vest je takoj odjeknila v Dublinu in po vseli ulicah je odmevala starinska božična pesem z novim, pre-drugačenim besedilom : Stotisoči sužnjev, brezupnih ljudi, so znašali kamenje. Biči so padali po njihovih plečih. Danes o-pravijo večji del tega dela stroji. Ali je potemtakem stroj zaslužil kletev delavcev? Leta 1864 je izračunal Renleaux. da bi bilo treba samo za enoletno porabo premoga (v strojih) i)40 milijonov mož. ki bi sleherni dali neprestano delali po dvanajst ur... Tn že imenovani Dessauer je preračunal opravilo strojev na bencin, premog in ostale izvore energije. pa je dognal da bi bilo treba za to opravilo ^000 do 2-500 milijonov moškik moči. to se pravi: Ko so odprli na mizi testenieo. so veselo zapele vse ptice: ''Živel naš Donald Bucklie! Kralj ne dobi nobene teste nice !1 Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Workinjnnen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. I. ODBOR Pre«lsodnik: MIHAEL. PIRNAT, 6CO Seneca Ave. B'klyn, N. T. iVxlprMls-Mlnik: KitANK K OK A K «0-25 Catalp-i Ave.. B'klyn. N Y. Blagajnik: LOVRENC GIOVANEM.T. 1826 Catalpa Ave., B'klyn. N. Y. Tajnik: JOHN' VI7BKAS. Jr.. 405 lUmrod St.. B'klyn, N. Y. Zapisnikar: FRANK PA DAB, 96 Evergreen Ave.. B'klyn. N. Y. Nadzorniki: T. JOHN KRIŽKTj II. ••"RANK PIRC 1822 Linden St.. B'klyn. N. Y. C9-27 — 41 Ave., Winfield, L, III. Ar.SA BEtii.AV. n20 K. 12 St.. X<-!» T«>rk. X. Y. DRUŠTVO OBSTOJI ŠE LE 12 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DEVET TISOČ DOLARJEV Druitvne seje se vrše vsako drugo soboto v mesecu v društveni dvorani 361 St. Nicholas Ave.. Brooklyn. N Y. — Rojaki in rojakinje v New Yorku in okolici zavarujte se za slučaj Iwleini ali nesEečet. b okolice od 25 do 50 milj se sprejme člana, če je v okro&ju 5 milj ie 5 članov. Za natančha pojasaftflTfce- obrnite na katerega zforej omenjenih odbornikov. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO "BLED" vprizori v nedeljo, 12. FEBRUARJA, 33 ponovitev priljubljene komedije TRIJE VAŠKI SVETNIKI" Po igri pi'OKta zabava iu ples. Za cenj. olx-iu>tvo je poskrbljena. izborua jetlaea iu pijača. K obilni udeležbi vljudno rabi— ODBOR. ZAČETEK TOČ S O OH .5. lili POPOLDXE! Vsi v Slovensko Dvorano,62 St. Marks PI. TIPES Sii;! »H»i.3GIinS ■i: :,I; liijiff^iPKiiimB:::? •; .r anonrsra sn isnEBanm^jac;; OT^BUiii«^ imajo velik uspeh S ^ V i r Novi uom^ki kancler Adolf Hitler je doma z ztrleue Štajerske. ■ Njegrov bratranec je menda zave-I den Slovenec, ki ima K po kmetijo ob avstrijski meji. Veliki nem-ki narod bo( žc o-prosti!, ec .no pa Slovenci obdarili z Adolfom Hitlerjem. Šieer naj obvelja navelo: milo zu drago. To je le mala jiroliusluga za neštete krivice in nasilja, ki so jih bili Slovenci deležni «>d svojega nemške«.« >oseda. * Neki hrvatski učenjak je skušal dokazati, da je tudi Mussolini jugoslovanskega rodu. Toda to najbrž ne ho držalo. "Musso* pomeni v italijanskem nareeju "gobec"*, "Mussolini" pa "gobCek". Ime '"Munmi" bi bilo za italijanskega diktatorja v vseh ozirih dosti bolj primerno. * fz starokrajskih listov posnemam. da sta se dva kmeta tožari-la za kos zemlje, ki je bila vredna komaj dva liso«" dinarjev in stči zatožarila nad sto tisoetikov. Kaj hočemo .. . naši ljudje so pač razsodni in usmiljeni. V stari domovini je nad deset >tisoč advokatov in notarjev. Vsa ta gospoda pa hoee živeti in sicer dobr« živeti. Naš človek vztraja pri geslu: Prav nie mi ni za denar, pač pa n za pravico. Sodišča vagajo pravico na zlati vagi -z zlatimi utfžmi in ti jo za tisoč tliuarjev p rok leto uulo ua-vagajo. mnBiin WBHBM8III MBHiH IIIBHIH*1111*tMHB hihiiiiii rwri in UH! nHiaiiiiMi irij^iM. j _________ O L A S NARODA' HEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 9, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. RUSKI NAČRT SE NI OBNESEL Xa Silvestrovo 1032 bi so morala zmagovito končati največja bitka, ki jo je kdaj bil človek z naravo. Kone« decembra je bil konee sovjetske petletke, ki je pa trajala samo 4 leta in 3 mesece. Petletka je znana več ali manj tudi pri nas kot na jgraei jasnejši gospodarski načrt, ki naj bi iz-premenil prostrano rusko zemljo iz naj izrazitejše agrarne v največjo industrijsko državo. Toda to titansko delo ni šlo tako gladko od rok, kakor so iniei-jatorji prvotno mislili. Agitacija za petletko se je pretegnila, nujno je morala nastopiti depresija. ti prikriti. Vprašanje je pa, za kakšno ceno. Mnogo se je storilo v težki industriji, malo v lahki industriji, najmanj pa v poljedelstvu, kjer ni »premagalo niti 140 tisoč traktorjev, r azmetanih po v«ej širni ruski zemlji. Najhujši udarec je zadel sovjetsko Rusijo na polju prehrane. Težka industrija je i-zse.sala iz ljudstva vse vrednote, kar.si jih je bilo prihranilo deloma i državnimi posojili, deloma z veliko inflacijo. Znanstvene domneve, 4a bodo potrebe velike gradnje nadomestile zunanjo trgovine, se niso uresničile. Preostankov žita ni bilo. nasprot- Med svetovno vojno so končno za- no, ipolitrčna napetost na vzhodu čeli opažati zlasti v Italiji tiste, je silila sovjetsko vlado pustiti ki so oznanjali velike italijanske doma večje zaloge, čeprav bi bi-zmage, čeprav jih ni bilo nikjer, lo žita v izobilju. Kapitalistični Prišli so na to. da je hotela .so- »vet je nehal kupovati in tako je vražna propaganda z lažnimi ostalo edini vir investicij domače vestmi o velikih zmagah demora- prebivalstvo, ki je pa gospodar-lizirati italijansko javno mnenje sko že itak močno oslabljeno. Xi-in zbegati vodstvo italijanske ar- ti loterijska posojila, niti poštna made. Zato .so začeli v Italiji za- hranilnica ni prinesla, kar se je pirati ljudi, ki so oznanjali zrna- pričakovalo. Segli .so torej po in-go orožja v času, ko se je itali- flaeiji, .s tem je bila pa agitacija janslca armada umikala proti zadeta na najobčutljivejšem kra-Piavi. I ju. To je drugi glavni vzrok del- Agitaeija za petletko naj bi do- nega neuspeha petletke. Pomen seprla svoj višek, ko bi bila >zmaga sigurna. Stalinovi ljudje ko pa začeli z njo prezgodaj. Izšla je o-gromna literatura o petletki.ki nudi zdaj sovražnikom soeijalizma bogat vir nasprotne agitacije. Uspehi prvih dveh let petletke ko omamili sovjetsko vodstvo, o- no je pa omamilo z neskromnimi obljubami množico. (Nespametna agitacija je eden glavnih vzrokov delnega neuspeha petletke. Obetalo se je mnogo preveč. Saj je bila svetovna vojna v tem pogledu zelo dobra šola. V Nemčiji «o vpregli ves znanstveni aparat v službo vojne agritaeije, toda instinkt mas je zelo zdravo primerjal obljube z dejanji in končno .se je izcimila iz tega revolucija. Kdor v Rusiji ni preštudiral ob&ežnega dela o petletki, je lahko rz agitacij« sklepal, da mu prinese petletka blagostanje in kulturne dobrine, o kakršnih se buržuaziji niti sanjalo ni. Saj je dejal Stalin: "Ko sede sovjetska unija v avtomobil, naš muzi k pa na traktor, potem naj nas pi bla-gorodni kapitalist kar poskusi dohiteti**. Nespametna apritacija je povzročila, da, ljudje zdaj ne cenijo mnogih martinovih -peči, -zgrajenih na Uralu, -zna morda ceniti sovjetska inteligenca, n egativni pomen podražitve življenjskih potrebščin pa čuti vsak ruski mn-žik. (i ljat Zaenkrat je težka industrija samo razmeščena po načrtu. Temelj težke industrije je pridobivanje premoga, železa in nafte. Saino v pridobivanju nafte se je petletka* v polni meri posrečila. Pridobivanje premoga bi se bilo moralo povečati po načrtu od 100.000 ton dnevno v letu 192S na 250,000 t«i dnevno ob koncu petletke, torej v decembru 1932. X'radni sovjet.ski podatki pa pričajo. da je znašala produkcija premoga 13. decembra 1032 samo 183.000 ton, prejšnji dan pa 178 tisoč ton. Okrog 180.000 ton se je gibala dnevna produkcija že več mesecev. To se pravi, da je bila petletka glede pridobivanja premoga izpolnjena samo na polovico. Kako je pa z železom? Leta 1928 .so ga pridobili 3.300.000 ton. torej 9000 ton dnevno. Ob koncu lanskega leta bi ga bili morali pridobivati 10 milijonov, torej 27 tisoč ton dnevno. V resnici je pa znašala produkcija 14. decembra ■ «voie nosile*, pa ostal 18.400 ton. prejšnji dan pa 19.000 ffozdne samote, sredi gozdnih ton. Tudi tu se je petletka posre- kanov 111 pritlikavcev, čila samo na polovico. Ne smemo Vsepovsod ie stikal pater pa pozabiti, da je v primeri z le- maeher za skrivno-tninii izvori MED PRITLIKAVCI Beli oče Peter Schumacher j.;'ni po duhu in telesu. Knjigo, ki so pred kratkim dovršil veliko miši- jo ta plemena o živalstvu napisala, jo. ki mu jo je naložil sveti oče. i je prevedena skora v vse svetovne namreč da je proučil centralno-j jezike. Evropski lovec, ki bi hotel afriške Pigmeice, ki žive okrog je-i biti tem pritlikavcem podoben v zera Kivu. Za to nalogo se je prr-j poznavanju go^da i$i njegovega živ-pravil misijonar Schumacher z.ljenja, v neustrašen ost i in umetno-J obširna znanostjo obče etnologije,jsti. se bo moral šole roditi. Lova-, lokalnih jezikov ter običajev sred- željni Evropci so me prečestokrat j njeafriških pritlikavcev, kar «i je ta mož pridobil pri svojem 25-let-nem delovanui med rodovi v so-'lovu; po lovu pa so mi s posmehom sedni Ruandi. Peter Schumacher pripovedovali moji ljudje: — Tvo- prosili, naj jim dam človeka iz te-j •ra plemena r.a. spremi jevalea n i j je postal najzaupljivejši mož. pragozdnih pritlikovcev. Pragozdne pokrajine, kjer bivajo ti Pigmejci. leže okrog bogate- li evropski lovci so zajci. Zatorej si nismo upali spustiti nanje bivole. zakaj izgodila bi j-e nesreča.... V knjiirah čitamo. da so Pigmej- ga jezera Kivu. Pater je potoval Vi ljudožrei V resnici so to. Nji po prostranih velikanskih poljih, bovi najvidnejši lastnosti pa sta pa se vzpel do 3000 m višine, ko-, neu*trašenost in hladnokrvnost. — der štrlijo prelomi in strmi p reve- Saj se prečestokrat postavijo v si. Ko je dor-pel tja. je odpustil bran besneče mu bivolu ali slonu sani sredi le s kopjem. Tudi jim očitajo ro- Nesreča ne počiva! Tudi mri ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ 8TE PA 8TOR1L1 ZA SVOJO OBRAMBO 7.V ZA OBRAMBO SVOJIH OTRuKt Ali ste že zavarovani za »lučaj bolezni, nezgode ali $mrt*t Ako ne, tedaj prist op. te takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliak« Jednote. Naša jednota plačuje največ be»-□iske podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo * Združenih državah z 8. člani. Pristopnina prosta.— Rmte najboljSi zlovenski tednik "Sovo Dobo", gla*\lo JSKJ Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Anton Zbašnik, Ely, Minn. ČEZ JUGOSLOVANSKO MEJO HOČEJO "Jutro" piše: — Planinsko društvo "La Soeieti Alpina delle Giulie" v Trstu pri- veli- Panje. Z Istim pravom smemo reja predavanja o planinstvu in je 'tajati l>01 j kot gorske og, menovati tudi naše carinike — r.o-t kak r i»roea "Piccolo" 19. jar. . nezm. Seli«-' l'arje- Go'd -i'' vendar njihova last~ j predsednik tega društva neki Cher-, j..^ ^ ^ d ltnm,live pa ki nina. zatorej zahtevajo \"se. kar .si hoče kdo v njihovem gondii prisvo-v imenu po-tave" nazaj. To 1*. Schumacher je bil silno pri- tom 1928 produkcija premoga in bi razjasnili zgodovino dežel-. Uila .. . železa napredovala-za celih 100%.'so tu imena vseh mogočih rodov z-1Itu. . t- • / • i u i • i-**« ! pravico je dal tem Iianva plemenom Kaj .se to pravi, vedo najbolje nuhovimi totemi in prareri. kate- » J ljudje, ki imajo opraviti z narod-j ri pač niso mogli pokazati sledovj sam sua je polov-.l hcans-tvo pr.rode zlorabljat« za svo- Grinko, ki je pomagal sestav- ka industrija mesečno za 2'L. Ne ških Pigmejeev datira iz kamene »elodi-e njegovih p,emi. Brr o- ^ pr.svajalne pohlepe, jat« načrt petletke in je napisal smemo pa pozabiti, da se je v si a- dobe. Kraj. kjer žive. pokriva ^.j «ra na levo ali des-no. moramo pri-, Chersi je v svojem preplavan"; rejše vulkamčno kamenje, ki je po-i «» »ai» rav»" «»«W"*1''■ pripovedoval, kako so nokdaj pn- vsem podobno (po zunanjosti ee-i-i' dali najtočnejše etnografske po- morski italijanski planinci len pa ima ta napredek za Kateri so bili prvi gospodarji teh ^ I .gmejc«. Imen ah i jo. V carski Rusiji je napre-1 zemelj itd. R«lk« običaji in na-,*«/* ?^aroduP>atwa Zadnja a'la industrija mesečno pri- vade s«, bile delni ključ r.a raz.-oz- j ^svojega bivanja med tem, naj- (čitaj Keršič). predaval v dru-štvu te dni o — Uohinju. Kakor poi-nemam.> iz poročil v omenjenem listu, je ta gospod Chersi dober planinec, ki pozna tudi naše hribe, bili bi mu prav hvaležni za njegov lepi opis naših pla-J nin če bi ne bilo s tem opL-om .združenega vse nekaj drugega, kar nam gnvori le prejasno. kako naši sosedje skušajo celo vsemu svetu vc- pa pozabit o nji tudi zelo obširno delo, pra- \ rih časih sorazmerno z naprod-vi: "Petletka hoče zvišati norme kom industrije dvigal tudi živ-konzuma in strukturo prehrane. Jjenjski nivo prebivalstva in da Kupna moč denarja se bo na s0 padale cene izdelkom lahke koncu petletke povečala za 20%. industrije. A" sovjetski Rusiji pa Financiranje petletke ne bo vo- j vidimo bas nasprotni proces, živ-dilo k inflaciji, temveč nasprotno, i ijenjjski nivo prebivalstva je pa-k ponovni utrditvi valute sovjet-idel. cene izdelkov lahke induitri-ske Rusije". To je približno ta- - je pa neprestano skačejo, ker je ko. kakor če prijatelju obljubim, | zgrajena trgovsko, ne pa socija-da ga popeljem z avtomobilom na listieno. Pa načrtu bi morale ob izprehod, končno pa mora hoditi koncu prve petleke cene indu-peš. Petleka ni pinesla blagosta- atrijskih izdelkov pasti za 25r/c. nja ruskemu človeku, temveč ga je obubožala bolj. nego tako zva-ni vojni komunizem. Ne smemo pa pozabiti, tla zna zavedni revo-lueijonar. posebno pa komunist, stisniti zobe rn potrpeti, da zna žrtvovati vse. če treba tudi življenj'1. Seveda pa mora videti rezultate. sadove svojih žrtev. Blagostanja ni. to je res. toda da se le posreči zgraditi težko indu- poljedelstvo in živinoreja bi pa morala poskočiti za 50 odstotkov. Zgodilo se je torej nasprotno. Cene industri^ikih izdelki/ so poskočile, poljedelstvo in živinoreja sta pa nazadovala. V enem pogledu je pa petletka prekosila vsa pričakovanja, namreč v kolektivizaeiji poljedelstva. Toda kolektivizacija je formalna, ne pa produktivna. Trocki v u-speli kolcktiviza-eije ni veroval. radi lotne pokraune) francoskemu Au-jdatke vs'h ^r",mit',vnih nare »ase knlhirne rtopirr... Njihovo skupno število .maŠa le n°- — kaj tisoče v. Dasi ravno pa se trdo- DANSKI KRALJ PR! stri.jo. vse drugo pride samo po pravilno niti tepa, kar je petlet- • sebi. pravijo komunisti. Ali se je „ ka storila. Storilo se je pa mno-!pa posrečilo postaviti na noge tež- Dt*Jal je* da *se ~ rib,skr.,1l go^Tega ne more nihče tajiti, ni- ko industrijo v prvi petletki! Ne. j ne t,a .naPrantl parnik. Tudi J kmete je bila omamila agitacija za petletko. Dobili so traktorje, žita od države, pa že ni bilo v zadostili množini, zlasti pa primanjkuje sestavnih delov poljedelskega orodja, ker se lahka in-diLstrilja prepočasi razvija. Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Pičite nam! Metropolitan Travel Bureau (FRANK SAKSER) West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-' brodne družbe. vratno ojribljejo sosednih plemen Bantu, je vendar tu pa tam kak mešan zakon. Pritlikavci žive izključno od ra-dedarnosti srozda. od lova. od re^-i HINDENBURGU Berlin, Nemčija, 7. februarja. Danski kralj in kraljica sta da- , i.,,.„. . 0jjjskaIa predsednika nemške jaiva in pletenja. S temi predme-' . . . , \ . . . . republike Paula Hindenbnrga. po- ti se vzdrzuje zamenialna trirovi- .. , . _ .... . . • zneje .sta bila pa na obedu pri žil- na Bantu rodovi, k« vračajo a-. ... , .. _ , T , nanjeni ministru Konstantinu »rarne produkte.... I^ov na slone in bivole praktieirajo največ z lokom in puščico. Če pa gredo nad opi- ce. uporabljajo kolce. Za lov sej pridno poslužujejo tudi mrež-loAk.J ki SO do to m dr-l-e in 2 m visoke. ySem delničar- jem Slovenskega Doma in trom. ki je iz drevesnega lubja, ali Zastopnikom drUSteV, da Se na posnetek čebel ne košare. To je vrši letna delničarska seja V skem ozemlju in se j 1 meja -začrtali po gorskem grebenu Triglav -Orna prst. Ker Bohinj 111 bil vkl jučen v italijansko ozemlje t > dej-tvo 11» samo da nam ovira ali NAJVEČJI HOTEL V RUSIJI V Leningradu v okelici Petrove hiše" gradijo x>v.irti ogre.men ho- vsaj otežu:e dostop v te kraje. — T»ituri>t. ki bo imel 1040 sob. NAZNANILO! C>b koncu prve petletke je podobna sovjetska Rusija ogromnemu stavbisču, kjer primanjkuje materija la in sredstev, kjer je pa mnogo navdušenja in d«»bre volje. Vprašanje je. kakšen bo uspeli druge petletke. Ce se bo boljšvi-škim prvakom posrečilo obdržati množice ruskega ljudstva v dosedanjem entuzijar.mu, če bodo Iju-i d je tudi v drugi petletki pripravljeni podrediti vse svoje osebne j interese skupnosti, sc uteprne z«o-j diti, da postane Rusija v dojrled-I nem času najmočnejši gospodar-! ski faktor na svetu. Prognoza je I tu zelo težka, ker ne poznamo list roja nove Rusije, niti novega j človeka, ki ga je ustvarila ruska . revolucija. Eno je gotovo, da se bo namreč gigantski boj mod porajajočim se socijalrzom in umirajočim kapitalizmom nadaljeval še z večjo intenzivnostjo, da bo borba še boij ogorčena in da bo pokazala druga petletka že mno-| go jasnejše konture končnega izida tega gigantskega spopada med dvema svetovoma. domovanje afriškega malčka, ki pa soboto, 11. februarja Ob 8. je češi dan zvečine prazn->. .sai odi- ypj ZVeČer V prostorih Am6-fb-jo možje že zarana zjutraj na ^q^ Slovenian Auditorium, lo^žene pa na zamenjalni semenj: ^ Ave Brooklyn, 7, malinu izjemami u» pigme>ka jg . . družina monogamska — močnimiY- — Torej prosim, da to zakonskimi pogodbami. Ce pa se vzamete v naznanje. Prosim sporadič-no zlaninski koči 4Napoleone Cozv.i* na Doleu. Svoje: predavanje zaključil s.pozivom j naj italijanski planinci kar najbolj; pogosto hodijo na Triglav, "ki ni zanimiv samo p*> impoiantnosli svoje kope. j>o veličastnosti hvojiii sten. po slikoviti le]»oti svojli d*>-; lin. temv'H* tudi po svo'i — poseh- V.-a okna bodo obrnjena proti jugu. Xad dvorišču hotela, v sredi dvestoletnih topolov, katere je zasadil še Peter Veliki, bodo r redil i park z igriščem za tenis in ostale veje športa. Spednji del zgradbe je gotov. CENA DR. KERNOVEta BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko erilc (ENGLISH SLOVENE Sialic i m« $2 Naročite ca prt z m '»ženi poti eno streho (dočim imajo žene Bantu-črncev vsaka svojo kolilm). Por-fKl vlada pa vera v enega boga. Junake in duhove umrlih prednikov nikjer ne časte. Samo na zaoadiii obali Kivu jezera je eno-boštvo nekoliko i^asenčeno s kultom junakov. Vendar nima;o ve-dežev. marveč se obračajo v takih zadevah na čarovnike 'plemena IJantu. Kako se more torej človek približati tem gozdnim možičkom ? P. Schumacher piše: Po dolgem bivanju med njimi moram reči. da so to ljudje istega duševnega ustroja kakor sleherno človeško bitjo. Nii-hovo splošno vedenje pa si moramo tolmačiti z njihovo lovsko naravo. Saj živi meti njimi pregovor: Varuj se živali in človeka in dolgo boš živel.... Do tujca je Pigm^jec ne-zaupluv. Ko pa se enkrat privadi. nastopa svobodno in odkrito. Med črnci se čutijo srednjeafriški pritlikavci vzvišene. Ta domišljavost pa se jim mora nekoliko opravičiti ; zakaj vemo, da so zelo spret- zemljepisni leiri!" Tržaški list do-j jda^a. da.se je v tem nMu trelu KNJIGARNI 'GLAS NAROliA' js|K>mnit« besed, k« jih ekscelenca ; —^ Manare~i. predsetlnik splošnega 216 West tstb Anthony Omerzu, tajnik, italijanskega planinskega društva York ('It, V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NADVSE LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA JOHN FRANK-A I)olfro leto je minulo, 8. februarja Ko ix >1 ožil i so te T preranl grob. Tatu mrtvo tvoje truplo xd«j t rohni. A duh tvoj med nami vedno Se živi. Ko usoda kruta. Iztrgala te je iz ua.š* srede; -Hrt tek hil je tisti eas. ko za veduo loril Ki se od uan. FRANCES FRANK, soproga : MARY In VIOLET, hčerki Sheboygan, Wis. Koledar 1.1933 Vsebuje poleg spisov dveh naših pisateljev Trohe in Rupnika tudi pesmi Johna Bukovin-skega, opis našega ''Severnega romarja" Planinska, par krasnih povesti, poučne članke iz zemljepisja, naravoslovja in zgodovine ter nešteto drugih zanimivosti. Cena 50c Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA, SLIK, PO-UKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y, ■ftjutAfe(it 'r ti* THB LARGEST SLOVENS DAILY in U. S. A. — «4 %-- ^Hza več kot $1— damo 30% popusta V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMANJKA, S PRIDRŽUJEMO PRAVICO, POSLATI DRUGE SLIČNE VSEBINE POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE nil'ii ill! V lilljMlli^li^li!^.' ^fflliilHIllIlMMia KNJIGARNA "GLAS NAROD A" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York ..........................li'HS^flilll ^^^^^^^^ ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : IGRE : MOLITVENIKI SVETA UK A v platno vez. -............. v fino usnje vez ..... .....1.50 Obrtno knjigovodstvo ................2.50 IVruluiiiiirHtvfl. broširano ............1.5" Pravila ta oliko ..................... .......65 tNihične motnje na alkoholski ptk- lasi ..............-........................... -75 v najfinejše usnje vez 1.80 Praktični rafunar —..........................75 v najfinejše usnje trda Travo in revolucija (Pitamie) .........30 ves .....................................1.80 Predhodniki in Idejni utemelji ruti KKII1 ZA DUŠO "kr*m M****™ ......-.136 V platno vez .90' osnovni pojmi is Radio v finu usnje vez ............1.50 tehnike, vezano ........................2— v najfinejše usnje vez 1.80 hmSirano ....................................1.15 Itatunar v Kronski in dinarski veljavi ............... RAJSKI GLASOVI v platno ven.................801 v usnje vez...................1.20 • v fino usnje vez........I.5C v najfinejše usn^e vet. 1.60 KVIŠKU SRCA v imitjrar.o usnje vez .60 v usnje vez...................80 v fino ujiije vez.........1.— v najtinejše usnje vez. 1.20 v najf.nejše usnje Vda VfcZ ...................................1 c»0 v oe! celluloid vez.........1.28 ..................* j Kočui slov. italijanski in itali- .90 ..50 1.50 1.45 jauski-slovenski slovar ... Kurili spisovnih vsakovrstnih pisem ................................ Solnfenje ............................_....... Slnienska narodna mladina (otiscpi strnili) .......... Spretna kuharica, irpodiiijstvu ................75 Spolna nevarnost ............................25 (Vbcnik an^lt-ške^a jezika i rilo vt-7..................................... 1.5C l;ir::rio ....................................1.23 Uvod v filozofijo (Veber) 1.50 Veliki »Imenski -pisovnik: iblr* ka pisem, listin In vlog za za- »ehiiike fn trc*vr» ................1.5» Veliki vsfi i-dci ...................................80 i Vušcihia Knjižna .............................. Zbirka domačih zdravil .....................60 | Zdravila« zelišč* .................................4« | Zel in plfiel. slovar iiarainrga 1'ljA.i jstarost1, fin« ve*........ ...1.—i zdravilstva ................................131» Slava Bogu, a mir ljudem, fin« vez 1.30 zKW|ovina 1'mrlnosti pri Sloveti- nnjfin« J»h t. x .........................l.®0 rili. Hrvatih in Srbih ............1.9« Kvaučer nebeški. \ plulue ...................8« Zdravje mladine ...............................1.25 T,'» ..................................., Zdravje in bolezen v domači hiši. Virt»;n-. UMjfilifjiN V« * ...............l.fiO i ....................................1.131 Zkvest iz Ahrncev .........36 Angleški molitveniki: krit'ke in polemike ____... Trdo vezano ..........................L— l Ljubljanske slike. HUni lastnik. ; Trgovec. Knitf-ijskl stražnik, l>aI.i i tiU-*« v Im-Io kost vezano .......... C«mir I nlo .Ml* fino vezami .................HO ................35 lie) of llrairn: film vezano .........-......... v usnje "e/atio ............... * jfint-J ^t* «isiij»» vezano i/A oJUCASI.K, Key o t Ilea veti: v eelnM Vezuio ............... v cel« »hI najfinejši vez ... v fino usnje rrnuo ....... Cat bol ie Porket .Manual- v fino usnje vezano Ave Maria: v fin., umi Je ve-sauo POUČNE KNJIGE u,, POVESTI in ROMANI 1.10 ! i Agitator (Kersnik) broft. .................80 i Andrej liofer .......................................50 i Itene>ka vedeževalka ...............-........35 Reigrajski biser ............................... ........35 BHi merrsen ......................................40 ........1 Ilcle noCi, mali junak .........................60 .....1.20 \ Itcži^no daroti ...................................35 ...........1.2» ...........1.50 ...........1.S0 ...........1 30 Svetlobe in ienee ___________________ Slike (Mesku) ...................... Spake, humoreska, trda vez. ...................................^01 ..50 .30 Liba- 1.40 Angleško slovenska berilo ............2.— Aagleško slov. in »lov. angl. slovar .90 Ameriki in Amerikami (Trunk) 5.— Anarljska stniUa ati nauk kako se naj streie k sv. maši ...............10 Hoj naleiljiv i m l»«le*nim ...............75 Cerkniško jezero ..............................1.20 IKmmli iiviiiozdravnik Iro&lriino INmaM zdratnik po linaipn: bruAi rn no ................................1.J5 Domači vrt ...................................1.20 (iovodoreja .....................................130 Oospodlnjslvo ...............................1.20 Hllrl računar .............................15 Jwgoalatij* (Malikl 1. zvezek 1J»0 2 zvezek. 1 'J snopič -----------1.80 Kletarstvo (Skalieky) _______________2.— Kratka srbska gramaiika ................30 Kratka (godov ina Slovencev. Hrvata« In Srbov ......................30 (Kid«iJ«v*c}e.> se postane državljan Z. II. .25 postane ameriški državljan .15 Knjiga • dostojnem vedenju _______M Kubična Račnnlca _______________75 lJboralizem ........................................30 14«b«vna In snubilna pisma ..........38 Ija I o enerftljn ________________135 leta dr. Janoza Ev. Kreka .70 Ičem. L zv........................10 II. iv.......................................M 'Oba skupaj 9* centov) Mlekarstva etl ta hlio ln dom lopo ves. (KallaAek) ■ učitolja I 1 I . A .1.40 .3.— Kačja pot na Šmarni gori ....... 20 .......... Cankar: i Grešnik Leitartl. broA ______ ..........7U .Mimo življenja .................. ..........80 Moje življenje ................. ..........75 Romantične duite ............— .........30 !:al!iansko-Tur>k;> vojska ...... ..........80 I#alkanska v<.j«ka. u slikami .........25 Boj in zmaga, povest ............... ..........90 Blagajna Velikega vojvod« .. ...;......60 Belfegor .................................... ..........80 Roy, (roman) .......................... .........35 Iturska vojska ........................ ..........40 Ileal iu dnevnik ........................ ..........6« Čarovnica ................................ .........35 Cvetina Borograjska —........ ..........45 Cvetke __________________________ ........-25 čebelica .................... .25 (rtire iz življenja na kmetih ........35 Oroblz. in razne povesti — Spisal MilOio-ki .............. ..........«0 Darovana, zgodovinska povest ........30 Delile Filiza .............................. ..........40 I>almathtske po%'estl —________—, ..........35 Dolca roka.....................—___________ ..........50 Do Ohrida in Bltolja _____________ ........-70 Doli z orožjeca ...................-..., .........30 Dve sliki: — Njiva; Staika _______(MeSko) —______^____________« ........-80 Devka Orieanska --------------- _______30 Duhovni bo i ............................ -........50 Dedek jo pravil; Marinka in ikra- teijeki ______________________________ _________40 P3lzahe4a ______________________________ ..........35 Fnbijola ali cokev v Katakombah—45 Fran Baron Trenk...................... ..........35 Filozofska zgodba ............-...... ..........60 Fra Diavolo ............................... ........-50 Golspodarica sveta ................. ..........40 Gostilne v stari Ljubljani ...... ........-60 Grtka Mytologija -------------------- _______1.—. Gusarji _____—................ _________75 Gusar v oMnkib —.................. .........30 Hadži Murat (Tolstoj) -..... ...........40 Hfi papeža, vez. ............... _______1_ Hektorjev ..................... .30 1 led vika _____________________________ ..........40 Hudi tasi. Blage dufte. veseloigra .75 Helena (Kmetova) ............... ________40 Hudo Brezdno (1L sv.) ........35 Humorske, Groteako in Satiro * veaano ——--------------- ________30 broSIraao ,------.„_ , , ., ____08 Izlet g. ProaBm ______.....______ ____130 .7« ..50 »T _______40 _______30 .........70 .........70 --------30 ........30 _______.40 ....M...38 .Marjet iea ....... Materina žrter Moje življenje AlaU l.onl ....... Miljonar brez denarja ........ Maron. krščanski deček iz nona ............................. Mladih zanihernržov lastni iivo- topis .......................................75 Mlinarjev Janez ______________ Musolino.........................Jt______ Mrtvi CioRlač .................... Mali Klatež .......................... Mesija ______________________________ Malenkosti (Ivan Alhrecht) Mladim srcem. Zhirka |»ovesti za slovenska mladino ........................25 Misterija, roman _________________________ 1.— Možje .......................................130 Na različnih potih _________________________..40 Notarjev nos, huniureska ..................35 Narod, ki izmira _____________ Naša vra. II. dol. 9 povesti Nova Krotika. trdo vez ______ Naša leta, trda vez ...______..... broširana .................... Na Indijskih otokih_________ Naši ljudje........................... Nekaj iz ruske zgodovina .... Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z liojnih i »obod o v blvfie- ga slovenskega |»olka....................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda ..._____________________..80 Odkritje Amerike, trdo vezano-------.60 mehko vezana-----------------------St Praprečanove zgodbe...............-.........33 Pasti in zanki _______________________________-25 Pater Kajetan ___________________________1.— Pingvinski otok -----------------------------60 Povest o sedmih oboicclh ------------30 Pravica kladiva --------------------------------80 Pabirki Iz Roža (Albrecbt) ________.25 Pariški zlatar _____________________________SS Prihajač, povest ..............................60 'oiigaloc..................... .............. 18 Papežinja Fans trn ....................130 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano ...---------—------lv— Po strani klobuk-------------------------80 Plat Lvona ............................................30 Pri strien .................................-00 Prst božji __________________________________30 Patria, povest ia irske jonaiko dobe ...........................................30 Prra ljubezen ......______________________.30 Po gorah In dolinah_____________SO Pol litra v i pa ven ________________________00 Poslednji Mehikance ______________________.30 Pravljico H. Majar Predi rianl. Prešern In dragi » niki v gramofonu_______________35 Prigodbe čebelice Maje. trda ves 1__ Ptice selivke, trda res_________________..75 Pred nevihto___________15 .......75 ! SHAKKSPK »REVA 11RLA: j Marlibet. trdo vez _________________ [ broširano ________________________ Othelo.................................... Sen Kresne noti ................... —50 J Skrivnost na jdenke------- -40» Splošna Knjižnica; ........1.20 ..........60 ---------.80 ...39 —70 ....70 ....70 St. St. 6t. St. St. St. 1. (Ivan Albrerht) Raojcoa gruda, izvirna {»uvest, 1U4 str.. brišiiaou _____________________________JJ St. L*. (Itedo 31 urnik i Na Bledu. Izvirna is i vest. 181 str., broš. 30 St. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strani ______________________________S| 4. (Cvetko Uolar) ..Poletne klasje, izbrane itesml, 184 str^ broS'.rano ________________________________-80 5. (Fran UilC-inskl) Gospod Fridolin Žolna in njegove druži iina, veselomodre črtice I., 72 strani. broSirann _______________________25 d. (Novak) i.juobsumnost —-30 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila ITtva. 111 strani, broi.*................^8 a Akt štev. Ill_____________15 Stev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) ProMcBi sodobne CV zofije, 347 strani. broS.-------7« St. 10. »ik-ler, 123 shrani, broS. .................-50 St. 3>:. (Ksaver Mešfco) listki,. 144 strani ----------------------------------.65 St. 37. Domače živali ....................30 St. 38. Tarzan in svet .................I.— Š|ev. ;s0. Ia Rohetne ____________________J« St. 47. Alisterij duše ...........—.....1.— Štev. 48. Tarzanove živali .... Stev. 40. Tarzanov sin. trd vez____130 St. 50. Stika De Graye ................1.20 St. 51. Slov. balado in romance.....80 St. 54. V metežu .......................1.— Št. 55. Namišljeni bolnik ................30 St. 50. To in onkraj Sotle.................36 St. 58. Glad ( Hamsun > .................-90 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnontir ali poganstvo _______.35 2. zv. Hndo brezdno ...........................35 3. zv. Vesele povesti ........................35 4. zv. Povesti in slike.......................35 8. zv. Student naj bo. — Naš vsakdanji kruh ___________________________u SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ..................................................50, 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S po- re»»i ..................................................30 5. zv. tr«lo vezano. Vinski brat .........50, tL zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ............................................._5o I i IGRE j Beneški trgovec. Igrokaa v 5. dejanj .60 Cyran de Bergerac. Herlčna komedija v petih dejanjih. Trdo vezano .............................................1.70 RAZNE PESMI S SPREM LOTEVANJEM : Domovini, (Foester) .....................48 Izdala Glasbena Alatica Gorske cvetlice (Labarnar) četvero ln [»etero raznih glasov ........45 Jaz bi rad rudečih rož, moSld zbor z bariton solom in priredbo za dvospev____—___________—...______2t V pepelnični noči (Sattner). kan-tatnta za soli, zbor in orkester Izdala Glasbena Matica __________75 Dve pesmi (Prelovec), za moSkl zbor ln bariton solo ______—________20 Kupletl (Grum). Učeni Mihec, — Kranjske &ege in navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj 1__ PESMARICA GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ....231 2. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1. 2., ln 3. zv. skUDaj .........................-.......1.— MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne _____-IS Št. la. Sto čutiš, Srbine tužni .....13 St. 10. Na planine .............................19 Št. 11. Zvečer ...................................15 St. 12. Vasovalec .............................-1» St. 13. Podoknica ...............19 Slavček. zbirka šolskih pesmi —• (Medved) ........................................3» Lira, srednješolska, 1. in 2. zvezek JK> .5« Troclasni mladinski zbor primeren za troglasen genski ali možki zbor. 15 i»estme. (Pregel) ......1.-* Mešani in moški zbori (Alja§) —■ o. zvezek: Psaltn lis; Ti veselo poj; Na d;in; liivna noč ..... G. zvezek: <>|xtiuin k veselju; Sveta trne; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ................ 41 .4« Edela, drama v 4. Gospa z morja, 5. dej........................60 * dej.......................75 i zvezek: Slavček; Zaostali ptič; liouiorodua Ukrk-a ; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 zvezek: Ti osrečiti jo liotl (me* Kan zbori ; Prijatelji in sen-ea (mešan zbor t : Stoji, solnčlce sloj ; Kuietski lil.ši ........................41 30 j Lokalna železnica, 3. dej.................36 j Marta, Semenj v Riehmundu, 4. -............................................so j CERKVENE PESMI Ob vojski. Igrokaa v fttirib slikah .....30 1 Št. 50. (Dostojevski) Zapiski iz .mrtvega doma, 1- del"...................1.— St. OO. < r»oistoJevKkl 1 Zapiski iz .mrtvega doma. II. del .....-.......*-.!.— St. 01. St. 02. ftt. C2. St. G4- Št. 0."*. Vsi (Golar) Bratje in sestre.....75 Idi jot. I. del (I>ostojevkl .00 Idi jot, II del ......................30 Idijot. III. del .....................00 Idijot. 4 deli IV. del - ________________90 ............. 3.25 St. G". Kamela, skozi ubo si van- ke, veseloigra ..................—............45 Slovenski pisatelji II. z\.: Potresna povest. Moravske slike. Vojvoda Pero i Perl«, Cr- ^ _ tire ..................................................230 Tigrovi zobje....................................-L— Tik za ironto --------------------------------7B Tatič. (Bevk), trd. vex.----------75 Tri indijanske povesti -------------------.30 Tunel, roc. romeu ............................1.20 Trenutki oddiba --------------------------<50 Turki pred Dunajem--.!----------20 Tri legende o razpelu, trd. vez......63 Tonfkove saj ne r.a Miklavšev večer, Mliollnska Isra s petjem v 3. dejanjih .........................................60 j R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Capek), vez..................45 Revizor, 5. dejanj, tri".a vezana .......75' Za križ in svebodo, Igrokaž v 5. dejanjih .............................................35; Ljudski oder: 4. zr. Tiho taper. 5. dejanj ... Po 13 letih. 4. dejanja . 5. zv. .60 -60 Sv. .60 -30 Tisoč in ena noč t Rape) vez. mala izdaja ------- L grabi jeni milijonar — V krempljih inkvizicijo —. V rob-tvu (Mstičič) --------- V gorskem zakotjn ---------- V oklopnjakn okrog svetel ____________I.— _________ 130 ____________130 ______________1.25 ________________36 1. del ——--------------------------- 2. del_______________________________ OBA SKUPAJ ------------------------ Veliki inkvtzitor ----------------- < Waldova), broi.............. Vojska na Salknnu. s slikami .— Vrtnar, (Rabindranatb Tagore?, trdo Tesano broSirano ------------------------------ Volk spokornik in drugo povesti... trdo vestno ..... ...30 ...30 .1.60 Zbirka ljudskih it?er; 3. sn«>pie. MHn pud zemljo, Neža, Sanje ................................. 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok ................ 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklira. Materin blagoslov.............30 j 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ..............................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega o* roka —........—..........30 PESMI in POEZIJE Akropolis in Piramide .......................Ho broširano __________________________________80 Azazel, trdo vez.................................1.— Balade in romanee, trda vez ........1.35 Bob za mladi zob. trda vez .............40 Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešati zbor ...........-.......................1.— 12. Tan t um Ergo (l'remrl) .............51 Masne pesmi za mešati zbor —- (Sattuen .........................................51 12 Pange il.ngna Tantum Ergo Ge- nitori. (Fiiersteri ...........................51 12 Pange Lingua Tantum Ergo Gonit ori (GerbiC-J .................................54 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesnil mi čast svetnikom < P i-en* r I ► ..................-.............4f 10 obliajilnih in 2 v častpresv. Srcu Jezusovemu (Grunn ...............31 Missa in honorem St. Jnsephl — (Po^aehnik) .....................................4lr Kyrie .....................................................WI K svetemu Kešnjemu telesn — (Foerster) ....................................40 Sv. Nikolaj ............... ..........................61 NOTE ZA CITRE Kiižfljski: Poduk v igranju na citrah, 4 zvezki ........................3.51 Ouri pride««. teraCnlea .....................-20 NOTE za TAMBURICE Kraguljčki (Utva) ____________ trdo vezano ................ ..65 -80 ....35 ...25 35 -60 .135 Vojni, arir ali poganstvo^ 1. sr.___35 V pusti? Je šlt, III. it. .35 Valentin Vodnika tzbmai spisi ____30 Vodnik svojem« narodu _____________35 Vodnikova pratika L 1027 _________SO Vodnikova pratika L 1028 ___________50 Vodqiki in preporoU __________________.60 Zmisel smrti ____——.—-.—.............30 Zadnje dnevi nearv^nsga kralja--60 fia kiiihsni, povest ____________-____-__35 Zadnja ksaefka vojska .................—.75 Zadnja pravda, ve*---76 Mojo obzorje, (Gangl) ....................1.25 Narcis (Gruden), broš....................-30 Primerske pesmi. (Gruden), vez......35 Slutne (Albreht). broS. .................—30 Pohorske pot1 :Claser). broa...........30 - Oton Zt.-uCIč: Sto ugank......................................-50 Vijolica. Pesmi za mladost .............60 iS Življenje slov. trpiš AleSovec, 3. zv. i» Izbrani splol skupaj 30 Ženini —45 Zbirka I. del -II. dol .45 .40 .40 itirita (Doyle) Zgodovinsko Z oenjens in Zločin in L in IL svi .135 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano -________...90 Zlaterog, pravljice, trda vez ——.....60 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč) Slovenska koračuicc; 10 zvezkov. Vsak zvezek po ........30 10 svezkov skupaj ........................230 8 mladinskih pesmi (Adamič) 30 NOVC PESMI S SPREMLJEVANJEM . KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi C Prelovec) _____________________________-86 Sest narodnih pesmi (Prelovec) .80 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR SloTenski akordi (Adamič) : L zvezek----------------------------—.75 11. svesek -------—.....-.....................75 Pomladanski odmevi. II. zr. .......45 Amerifta slovenska Hra(Holmar) 1— Orlovske himno (Vodoplvec) ------130 10 adkib in mešanih zborov — (Adamič) _________________________.45 moški Zbor Trije moški zbori (PavMč) Izdala Glasbena Matica ----------40 Narodna nagrobni ca (Pavčlč) -------35 Gorski odmevi (Laharear 2. sv. —43 DVOGLASNO: Nail himni ..30 Slovenske narodne pesmi za raški zbor in petje iliajuki —1.3f Bom Šel na planince. Podpurl slov. narodnih jiesuii (Bajuk) ............1.-J Na Gorenjskem je fletno ................I.h RAZGLEDNICE Nefvj-orške, iCazllčne, ducat .............41 Velikonočne, božirne in novoletne ducat ............................................4| Iz raznih slovenskih krajev, ducat .49 Narodna nosa, ducat ........................ posamezne po ------------------------------01 ZEMLJEVIDI Stenski zem!jevid Slovenije na moč nim papirju s platnenimi pregibi ----------------------------------------------7.50 Pokrajni ročni zemljevidi: 30 Dravska Banovina ........................ Slovenske Gorice, dravsko ptnj- sko polje ......................................31 Ljubljanske in mariborsko oblasti .31 Pohorje, Kozjak .......................31 Prekmnrje in Med tun ur je_______34 Canada ......................... Združenih držav, veliki Mali _________________________________ Nova Evropa__________ Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arliooi, Colorado. Kansas, Kentucky la . Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana!, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po .......-...—38 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin. Weot Virginia. Ohio, New York — Virginia, OMo, Now York vsaki po __________________________.44 Naročilom je pni oil ti denar, bodisi v gotovini. Money Order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Č« pošljete gotovino, rekomandirajto pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni 6 ceniku. Knjige poftiDamn poOtnln« proste* "GLAS NARODA"; •m m is " —""" ■ - -—:-*————. .......——- . -O f. A 8 NARODA* t . r. iii.I^—-i — m T OAK, THURSDAY, FDBUABT 9, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY te U. S. A. ČEŠKA JAVNOST iN RUSIJA ŽENSKI BANDITI /' VOLŽEMS: ZADEL JE. . . _ - , Vlomilska tolpa, ki je obstoja- Do prevratno češko narodno m ( na rja in z. J. Sroma m prof. 1. j ]a -y£ ^^ jn kj nek>j politično življenje se je razvijalo. Slavi«. Oba .sta po nekoliko let j ]et tpleni,a y okolk.5 Smirne. je bi- v znamenju stare tradieije ru^- .sUsteuiatieno študirala rusko živ- | la |t. dni 1>olov,jejia. Članicam tol- , _ ]jenje ol>a :])a >stu po aaljšem 1 ^ oeitajo nad 60 vlomov. V st»n.^ vanju doma ponovno posotila j vailiih aretirank je- ii^Sla polieij« SS.SK. da sta lahko primerjala \ mn0„0 b|jlJffi kj ^ je _spveda /a. razliko med Evropo ,n Rusijo. ^^ med temj predmeti je bi-Sramovi članki o ~ filstva in priznati se mora. da je že obstoj mogočne slovanske Rn-i sije tvoril močno hrbtenico ua-zavesti meti češkim ljud- 1 rodni I st voin. Od znanega prvega vseslo-vanskega kongresa v l*ra *in >f "Nil, reeiwio, daiuieo rolii v Mo.-kvi. v okraju, ki mu, kom Nil. kaj ln»š dejal.'" prav ijo "Tišina**. To dejstvo jej "A jaz.'' pritisnilo na moj karakter jrloItOKJ "Ne! Kobila! Kako .>i pečat; tihi jjJa>. počanie kretnje ;n]Ti, kilo pa drugi.'....' lirična ubranost mojih napevov mej Tiška rezko burijo ckI šnninih .-obratov « -j |»o bi i .i- n- • t,- ,.„ • 'hi vedno gojili čim tesnejše stike ki obue- zbližan j e. bnega .same«ra konja i- .. J . . - mamo. reci... Komaj ga' krmim/t."< ii» a j 41 In če izvedo, •imien; držati mati. ni mogla iz- io o« urusi..........Ivaj se pa ti vtikaš \mes. Iz-1 . . 1 T , , . . , ,, . - - . • „ , ua se je kasneje earizem izkazal vratku ni omej m i - za m iga l >• treimJnicanu. vedo, jO jc jezim prekinil Stepan. ■ u:i „ . .......- - . .. , 1 , , , , . . , , . .. . , kot trhli! sila. je bil -pomen Rum-, man ec je tudi skovo mahnil z roko pod 110- "Kdo bo izvedel? Saj menda \en- . 1 1 .- 1- - 1 . . 1 , , , »i- 1 • 1.1«' za cesko narodno probujo ved- diskusijah z zr t si obrisal rokav v srajco. nlar ne bod > povpraševali za legi-, . . z Rusijo dasi je bilo zanimanje bolj enostransko iu z ruske strani skoro ni kazalo nikakršnega znaka vzajemnosti. Xe glede na to. ki hI i " lt« Telllol"". I ta okohl« me j«' silila 111 1110 ie danes »ili. d;. voljno vzamem nase vsake hrenu, ki mi ga nrložijo: f. 1 !*!!♦. - 'm ei-tal lekcije o Halleveveni kometu, h ta li»2f>. soni birl pomočnik režiserju neke «1 i\ i'.ij-k » «*h-tiališ1:e .skupine, I. 1H21. sem • 1 K't čitrd lekcije, zdaj pa čitain rokopise hn-doniušnežev-sanrmkov. ki jih dobi-v« na:- huniori>tični list "lieg-rue-ta". ("e bom zaradi t<'-ga /norel. ho tni tok dogodkov le ualaliuo prekinjen. Zdaj so mi zraven tega še naročili, naj pi*t ni dram • in j if. ji}; pičeni. Kot se ve, vsaka j • tri ntese-e prepozno oddana. Drugače -om pa zelo I mi in če ea">ili delani pnim-■i. to -a m o zategadelj. ker -1*111 pre-len. da bi delo »pa t!. .Med svoje najhr.l »še ^tvari prištevam preti-/-trške stih". Hudobni jeziki mojih so.ragov pravijo. il nekoč -am dijakofi in d.-i y..Ui i >v<»io ma-* -evidno nit- 'o pitani / mržnj > o lobnih pi-ateljev n.'ij-I f I j enim Mihaibi Tagor»-ja in Rh-I indranat.i 1, Od mrtvih po Krenburga. F1. Volženin. Stara dva -ta Ti^kr> odpravljal«' na postajo, "ll. j" dejal Stje-pan, popravljal seno. ki je lezlo iz-poil vre'"' in odganjal mnlw. ki so mu neprestano *edid«- na .sivo. ua-poJ'plešasto glavo, "glej lil |w»>lu- saj. Konj i mi nikar prevtv ne ni. Prepoc ni ni treba nikogar voziti: če pa bo potnikov nuilo iti i z vo: v dosti...."1 povprase---- — , . ... i . .. ....... i 110 zelo važen. "Pro.-un. bon, dejal, g^pothen^tnuaeijo. vsaj ja.z mislim tako. - p<> p svojim Tiska, zehaj! Poslušaj, kaj ii pravi . r*< ! Xaravnost k ««.ieniu st-'pi in th'likiituo zgrabi za kov-čeg: kani nkažote peljati? X - gre. da bi vsakega nagovoril, kakor bi e ti ravno /delo. (V l*nš kakemu iiepiiiann dejal tovariš ali pa tova- "Xu. beilak." ga je p rek ni I Stepali, "dobro si začel. In potem T' " Xe bo diago.... Moja kobila, ta vam je...." "S» mar norčuješ ali kaj.' Kobila! Kaj t>«i 111 Mis! Mar meniš, da -o takole damiee kar tako.... Ti-to zastran kobil" le kar rajši pusti, t-i-kih reči ne slišijo rade.... Xespodob-ne se jim zde...." "(Vrnit nespodobne?'* se je za-čntlila Darja "Vrag vedi.... D<>st: si>m 1hm!!1 ykoli njih. hvala bogu* Med >abn :n po ple-ili .-ji skoraj gole. pomisli. kar -e pa živali ti-"*e. so pa sila občuti »ive.... Kt» -cm služil pri jrospo-o vrtu in j" sredi poti ležal.) nekako "tnc. 1'stavil.i : r je in mi raklieala : "Hej. Stepali, ali grize?" — "Kdo?" vpra«ani. "tole fiT-ene." Prt^m mi j»' gospod dejal, da .-e vulgarno izražam." "Kako pa >e pravi pn niiho-vi'ib!" je vprašala Darja in oilpr- '' Pe«..,. ( 'e j" se +;|k< š"' Mie. mo- ti v svetovnem političnem koncertu, se je najprej češka inteli-. genca otresla rusofilstva za vsa-1 ko ceno. osobito ker je Masaryk nvi: ;>es. K »bila, žrcln*. mula.| J lahko, da boš peljal nepmana. verižni ka.... Trgovino imn v mestu j ali -kaj podobnega... Tega se pa kar lot L "O. gospod! Čemu naj se ven-, , . , - i , .. 1 davno preti razsulom earizma o-dar tako laze? je zajavkala mati.i ) po/arjal ( ehe. naj ne vezejo svo- " Pusti me! Prakso imam.... Prak-Jje bodočnosti brezpogojno na Ru-sa— to ti j:' nekaj!.... Oe ibož zadel j h ijo. Rusofilstvo širokih mas pa ravno v sredo. br> čisto gotovo kaj, se -]>o zakonu o vztrajnosti seve-priinaknil. Xu. zbogom!.... 'Stoj! da ni dalo izkoreniniti kar naen-Sto-o-oj ! V obraz ga glej! Ce m a' kral. Pae pa je kazalo nekaj ča-kožnat suknjič, aktovko — potem j ^a, kakor da bodo delavske mno-je sovjetski. Zmečkan klobuk, iglo žice zamenjale svoje rusofilstvo s v kravati - -to je uepman." ' politično idejo, katere nositeljica ! je postala sovjetska Kn.sija, in T.š-ka je pok una 1 z glavo m po-i bila j(k podoba. da b<> žaj v sssd samo po sebi inuev- Duržuj!" no 1,1 nikoli prenehalo, saj je me- Tiška je nekaj kriknil, počil z|ščanstvo -»ričakovalo. da bo razbitem in izginil v oblaku pralni. 1 vo-i v* Kusiji krenil v tak pravec. I da bo Moskva zopet pitala za-} točišče manjših slovanskih držav, V/, vagona je skočil mlad člmeni n;i t,ru-i s,rani Pa ^'vičar- V lahkem slamniku. Okrog vratu! sko asmor-icui živ ji obetali od sole imel živorde&> krvaig; v njej pa| VJotov ideološke in mate-iglo. Noge so mu tičale v belih lila-• P«uioči. ki seveda tudi ni •ein'i temu se pravi: — konj. ah. N11, naprej, kaj boš pot-'*m dejal?*"> T?k.i je -vezatil'ivo p«-gledal kobilo. "Kaj pa lie-eš.... Saj nisein ne'.l-1 tmii. da ne bi vedel...." " Po> t< j! " je -trogo St *pan. "Xi'"- se nikar m ni! Povej, kaj lx " Iiuržnj !" je jekniio v Tiškinem rcu. "Hele hlače ima. iglo v krva-ti iu slamnik.... Saint, rokavic nima....*" Planil j* k pot-uiku, del kmito , , ine«.l xoIh- in z obema rok»ma iegra-kriKllil .... v ••eremo i 'a , . ,,,,! .Mlad 1110/. se je nasm^hniL i otent dejal! . . ,, „ ,.. . ... rn'vi 1 Kam naj zapeljem. je cez "Potem! je zapihal Tiska. —! , , ..... .... i knuto bruhnil Tiska. Potem bom deial: Konj je isker.; . , , ose-ki. Xu, dobro! j " dol 1*1 " ln ko boš speljal s postaje, ne pljuj; okoli sebe. In pa-'i. ka > boš govoril. Xič diKsti nikar ne vrti jezika, nekateri *;*ga ne marajoT... Te bo ]>or-nik /aeel gevorrti, se najprej pre-priea.i « ilk.-«l se je vzel, je im-meial. "Kako si pa uganil?" z nizanju življenjskega nivoja iu o poslabšanju gospodarskega položaja v Rusiji so ^nani. saj ijh je priobčeval v najvplivnejših časopisih Oehaslo- j vaške. Prof. Sla vik pa se po vojem po-omejil samo na članke. na predavanjih in z živo besedo doprinesel k temu. da so se pojmi če"ke javnosti o boljševizmu temeljito razbistrili. Xjegova akcija je seveda vzbudila reakcijo čeških levičarjev iu zadnje mesece v češkem javnem življenju ni bilo vprašanja, ki bi bilo deležno tako nedeljenega zanimanja vsega ljudstva. Posebno značilna je bila polemiki med odličnim čehoslovaškim publicistom, glavnini urednikom politične revije "Pritomuosti" F. Peroutko in .sovjetofilsko navdahnjenim inž. U. Prikrvlom. Beseda borba se je zasukala neugodno za slednjega, ki je v obrambo komunizma nava jal samo -znana in sta- t ra gesla. Pe rotit k a pa ga je pobijal z izkiLslvi "Sroina in Sla vika. ki sla bila neko zelo odusevljena pristaša sovjetov, pa sta morala na temelju lastnih izkustev in do-življenili dejstev močno revidirati svoj nazor uspešnosti tj«»ljše-vi.-kega gospot va. Komunizem je na Češkem oslabel že takoj po svojem prvem zaletu in izgublja l«*to za letom na terenu in prustačih. Novejša, gori opisana polemika1, mu je zadala nov udarec zlasti s tem. da je odprla oči tisočim in tisočim, ki so doslej še morda upali, da lahko pride iz Moskve rešitev. Mirno se lahko reče. da je komunizem danes 11a Češkem že mrtev. lo tudi več tisoč kosov zlata. Vsa ta ženska družba je vršila redno službo vohun k v Carigradu. ZASTRITUEVALCI V STARIH ČASIH Strup v zločinčevih rokah je najstrašnejše orožje. t'e pogledamo v preteklost, se lahko prepričamo, da .-»o bile velike ^a-trupljevalske afere skoraj vedno v zvezi z ženskimi imeni. Xaj-lovitejši strup v /grdo vini je bila neapolska voda — aqua toffana. ki so zastrupili < njo v Italiji v 17. in 18. stoletju nad 100 ljudi. Svoj' ime je dobi! ta strup j po ženi T:dlani. Toffana je živela najprej v Palermi. pozneje -e je pa preselila v Xeapolj. Svo'im odj *-raalcem jc pvšiljalu -trnp kot zdravilo v stekleničieah. ki je bila iui njih podoba svetnika z napisom : "Mauua sv. Tomaža iz 1 »arija *.1 Od leta 1 li.iH je zastrupljala Toffana ljudi in šel* 1. 170!» ?h> j> za- NEMŠKA BIROKRACIJA V času božičnih praznikov so mnogi Avstrijci poklali svojim prijateljem in znancem \ Nemčiji božične darove. Ti zavoji >0 bili o-krašeni s >iurečno vejico, ki naj hi opomnila poštne uslužbenec 11a vsebino zavoiev. Vsi ti zavoji pa mi se vrnili nazaj v Avstrijo z motivacijo. da je za Nenn-ijo prepovedan uvrvi iglastega drevja. .. r V.A 2 N O ZA NAROČNIKE Pofrtj naslova jt razvidno (L> kitaj imati plačano naročnini.. Prva xfrrilka pomeni »texec, (Irti-ga dan !» tretja pr. leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali :a Xoro leto in Irer hi leteli, da nam prihranit* toliko ne-potrebneya dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročn- no pravočasno poravnati. Pošljite jn naravnost nam ali jo pa plavajte naš« mu zastopniku v Vašim kraju ;di pa kateremu izmfil zastopnikov, kojih imeivs so tiskana z d ''hI i m i črkam\ krr so opravičeni obiskati tudi drntjr naselbine, kjtr jt kaj naših rojakov našel it nih. >ai"*ili. Za nekaj ča-a >e je skrila v CAI.lFoitNIA : sannr-tan. potem >0 jo pa aretirali! Suu Fmutiaio, Jacob Laushiu in po groznem mučenju je svoje! col OKA1MI: zločine priznala. I mrla je v j-ei.j p„,.,.,„ p,.„.r rulIlI A Saftič Po lpeni smrti je bila preiskava u-l Walsciihur^r. M. »J. I5a;uk stavljena, ker bi Iti t i konipr^iuiti-j INDIANA : KMEČKA TRAGEDIJA A" zadnjem času pa je prišlo do važne evolucije v odnosih čelio-slovaške javnosti nas}>roti ]>olitič-liemu življenju v Rusiji. Zadnje A' Zasavju se mnogo govori o1 tragediji družin Se vse k in Skalar z lirinjeka v občini Dole. Kakor poročajo je mladi Ignae S»»v šek iz Predloga umrl -?<>. junija na nekem podu pri farni cerkvi v Dolu. kamor je prišel k prvi maši. Popadli so ga krči. pomoči ni bilo. Pred smrtjo je ob- rani vi-oko stoječi možje. O -trn-i pu samem nam zgodovina ne pove mnogo. --i magala mnegim ženam ndkrižaii s* mož in nadležnih ljul čk'*v. ČESEN KOT ZDRAVILO i leto petletke in poslabšanje go- dolžil svojo ženo Ivanko, da mu spodarskega položaja Sovjetske zveze .sta- -jiovzročila znaten odliv čehoslovaških državljanov iz liu-•sije. V domovino se je vrnilo 111110 je za vdala. Poročena .sta bila šele i Med zdravila, ki <0 bila že v pol leta. Nekaj dni po dogodku i starem veku vi-oko cenjena, mora-je bila 'Ivanka Sevšek. roj. Ska-larjeva, aretirana in je na sodi- obetajo kor rečeno, se te žive priče vračajo in njihovo pričevanje je razjasnilo marsikaj, česar niso mogli 1110 vsekakor prištevati česen, ki ga že nekaj časa zanemarjajo, a g» moderni zdravniki znova močno uporabljajo za zdravilo. Da je pri- Tiška "Praksa! Glej no, glej!...." "Tn s čim trgujete7*' je Tiška vljudno nadaljeval pogovor. "Tako.... sploh.../* se je nasmehnil putn'k. "Odkod pa imaš t© svojo prakso?" "Praksa?" se j« obregnil Tiška. "Mi .-»ami smo bili trgovci, vsaj nekaj podobnega.... Mo oče jo imel i-:romo — najboljšo v soseski.... — Boljše viki so nam jo viseli...." "Tako...." "Ali imate pri vas v mestu tudi tvdiševike?" je poizvedoval Tiska. "Kajpak. Tvoj očka je imel torej sitnosti zaradi teh boljševikov?" "Seveda. Brata so ustrelili." "Zakaj?" "Kdo ve? Prišli so 111 sra ustrelili." "Nu. in zdaj? Kaj pravi izdaj tvo? očka •"> boljševikih ?" "XiČ. Učimo jih." "Kako "ueimo" ?•' " Enostavno. Moj očka in stric Jpigor >ta ]tc*teno naklestila kora fselski kores|M>iulent — vaški dot)isnik> ^lHlina." "Zakaj" očetu je napisal v časopis, da Stepan Sugro4x»^ kuha žganje.. . Vrečo s-mn mu vrgli čez glavo, ila ui videl, kdo ga tepe. ;"»tein sta ga r>a*" "To >4a ti junaka!" je dejal potnik. "Primaknil bo!" je pomtttil Ti- go zanesenjakov, ki so bili sli v j Seu «voje dejanje priznala. Par l^usijo. da bi tam pomagali pri dnr nato jt* njen oče Josip Skalar gradnji 'novepa -soeijalnega re- izvršil samomor. Obtože-nka je šlo to zdravilno .-redstvo kljub pr,-da*\ Deloma jih je gnala tja tudi i svoje prvotno priznanje preklica- j znani ucinkoWtosti oh veljavo, je brezposelnost in vest. da se v Ru-j la in povedala, da je vzela kriv-j V prvi vrsto vzrok odvraten duh. siji profesijonaleem in izučeniin "ase, dejansko pa da je njen | Orijentalce, ki so na oster lnh nadela vce m obetajo 'zlati časi. Ka-!rajDki °če dal brez njene ved- j vajeni, seveda to 11- moti; vidijo pa no.sti strup v žganju in ona je nič j v česnu pojačevalno iu pomlajevai-liudega sluteča to žganje nudila j no sredstvo, izatorej ga uživajo r možu pred odhodom k maši. Za,-! jeseni in pomladi za čiščenje krvi deva je sedaj pred ljubljanskim | in proti poapnenju arterij. Pra\ Jlaliauapnlis boul> lfcilii«ii ILLINOIS : Aurora. .Mary ltnteliar CliK-asii. .1. lieveir-. .J. l.ukaiiH-1) eiivri 1, J. 1'alibin (Olti'-aijo. Ciocro iu Illinois) .Joliet. Mary liuiul>i<-li, .1«-«pli llr«>-vat La Salle. J. Sin-licli Mase,,utah. K rank Aufnistiu Norih Jože Zelntc <;iranl. Agues .MotniK Kansas l/it*. Frank /acar MAKVI.AN1 > : KitziuiUt-r. Fr. Vi*l«»iiiv<-«- S j ever. »I. Cerne (/ji Penila. \V. V«, i u MU. 1 l>etruit. Frank Stular "Praksa." je važno odgovoril razjasniti poto;ad. ki so kot i,. paclnoevropski turisti tposečali Rusijo in si jo ogledali po programu. skrbno sestavljenem od bolj-ševiške vlade. Mnogi izmed teh čehoslovakov so odšli v Rusijo kot ognjeviti komunisti. predstavljajoč si tamoš-nje življenje v najlepših, barvah. Spokorjeni so se vrnili v domovino. ko so na lastni koži okusili dobrote novega raja. Vaclav Hube-nv, eden izmed teh delavcev popisuje sedaj svoje vtise. Preprosto pisianje tega bivšega »prist»ša komunistične stranke in temna slika oročajo in tovarne -si na vso no tudi drugo, kdo bo dedič u j naičine prizadevajo, da bi iznašl* morjenca. — ali bo moževo polo-1 sredstvo, s katerim bi odvzele čes-vico podedovala vdova, ali pa u- jnu neprijetni (»ku<. a da bi hkrati morjeneev oče. j ne zmanjšale njegove zdravilnosti. »ka in pričel neusmiljeno vihtiti bič nad kobilo. Na mizi je ležalo |>ovabilo v .»-krožje. Pri mizi je Stepan z vajeti udrihal Tišk: crt. I.oilis Vessel llil»l»i!i^. .lolnt I'ovše Vir^Hiia. Frank Ilrvatieh Montana: lC«>uii,liii>. M. M. I*!inian U'uslioe, L. C'h.'tuipii NFIlItASKA : Omaha. P. ISmdcrick NKW Yi>liK : (•owaitda. Karl Strnislia LUt!e Falls, rrank Masle Oil in: Itarhertoii. John P.alrint. »Joe Hit i CtevelaiMl. Ant oil IV>l*'k, Chas. Kar-linger, .laeoh Resnih. J0I111 Slapaik KueliU. F. Da.it (ilrail. Auhu Na^nlv I.orain. Louis Italanl. Jolui KutuiVe Warren. Mrs. F. Raeliar OIMX.'ON: Oregon Fit.v. Ore J. Koblar PENNSYLVANIA : Ain1irie mesto je o tem govorilo. Lepa mlada gospa — — Strelno orožje ne spada v ženske roke! — pravi Ernest. — Samo dobro je, da ta neprevidnost ni bila še hujše kaznovana. — Ali res misliš, da — Viviaue ui skončala. 1'molkne vsled ostrega moževega pogleda. Gizela mu je bila hvaležna. Kmalu nato se od njih poslovi. Celo noč ni iiuela (iizela nikakega miru. Ali je bilo prav, da se je vdala Vivianini vsiljivosti in je šla.' Ali ui v njeni notranjosti živelo hrepeuenje, da bi ga zopet videla? In zdaj ga je zopet videla in pogledala je v mučno stanje njegovega zakona. Kaj je postalo iz veselega moža. ki je bil nekoč sreča njenega življenja! Bolelo jo je srce, kadar se je spomnila njegovega resnega, temnega ohr#za. Obraz potisne v blazine. — Ti preljubi, najljubši! — vzdihuje in v bridki bolesti ji teko solze. Dvaindvajseto poglavje. Prihodnjega dne pride zopet pozdrav cvetlic od tuje roke. Srečen nasmeh je ležal na Dorinem bledem obrazu, ko je držala lepo cvetlico v svoji roki. Gizela je videla, da je bila -zaposlena s svojimi mislimi, kajti r njenih očeh je bilo videti vprašanje in prošnja. Prič?1«, je tudi govoriti, toda ie umolknila. — Dora, ali vež. kdo ti je poslal cvetlice? — ji slednjič pomaga Gizela. Dora samo prikima. — In ho<"eš. da se mu v tvojem imenu zahvalim? — Rada bi jra videla. Rdečica stopi pri t#li besedah na bledi Doriu obraz. Prestrašena, kot ne bi bila prav slišala, pogleda. Gizela sestro. — Njega videti? — Da. še enkrat — .predno se ločim. . — Ti boš živela, Dora! — pravi Gizela boječe. — Xe, ne maram več! Ivaj mi bo življenje? Neznosno težko breme mi je! Kaj mi preostane? Nazaj v stare razmere — k njemu nazaj? Ne — nikdar! Strese se po celem životu in zattsne oči. Grzela jo prime za roko. — Te«ra ti ni treba! Vzamem te s seboj. Dora — — Ali misliš, da bo to dovolil ? Samo eden je, ki je močnejši kot on in njemu sem se izročila. Mi Bernhausenovi nimamo srečo in moramo živeti v senci! Kolikokrat sem mislila na tvoje besede'. Zdaj pa, v svoji zadnji uri. se hoče "zasnežena chiša" spomniti sama sebe. Ali je Dora govorila v mrzlici? Iz njenih čistih oči in iz mirnega govorjenja ni bilo mogoče tega misliti. — Pojdi ponj! — ji pride lahno skozi ustnice. — Ilada bi ga videla, predno se ^poslovim. Gizela se žalostno skloni čez njo. — Dora, ali ga tako zelo ljubiš? — \ edno sem ga ljubila. Samo moj ponos mi ni tega nikdar priznal. — dahne Dora. Gizela pomišlja. Ali je bilo kako sredstvo, da bi jo bilo mogo-ie zopet pridobiti 'za življenje? — Grem ,ponj. — pravi Gizela odločno. Takoj nato odide iz sobe ter gre v atelje Ilaralda Florstedta. Bil je doma in tudi sam odpre vrata na njeno zvonenje. — Grofica Dernhausen! Kakšno poročilo mi prinašate? — pra vi razburjen. — Nič slabega. Moji .se.stri je nrimeroma dobro. Potolažeu se oddahne. Nato jo pelje v stanovanje. To ni bi1 več stari, siromašno opremljen atelje, ki mu je bil delavnica iu spalnica obenem. Stanoval je v veliki hiši in imel za sebe celo nadstropje, ki je bilo okusno opremljeno. — Ko bi vedeli, kako bi skoraj v tem času v nemiru skopmel. Vsak dan .sem stal pred bolnišnico, kjer za njenimi sivimi zidovi leži moje najljubše. .Mož naj se pazi pred menoj, ker jo je prive-del tako daleč, da bi bilo skoro uničeno, kar je najlepšega na svetu — V živem ognju mu žare c.i. — Od njega jo •zahtevam. — Gowpod Klorstedt, moja sestra se vam zahvaljujem za cvetlice, F1 orated t se ves srečen nasmeje, vsled česar je bil njegov lepi obraz še lepši. — Dora me je razumela in — — Zdaj vas želi videti. — Grofica, ne šalite se z menoj! — Ali me v resnici koče — • — AH bi drugače bila tukaj? — In kaj — — Nikdar nisva govorili o vas, do danes. Tedaj pa samo pravi ; Rada bi ga videla, prodno se ločim. — To so bile njene besede. Klorstedt vzdihne. , » — Ali je i njo tako? — Dora noče več živeti in valed tega so zdravniki za njo v ve. likih gfcrbeh. Ia tedaj mtm mialila — — Imate iprav, grofica, — jo prekine. Stisne ji roko, da jo za- J boli. — In večno vam bom hvaležen, da imate 'zaupanje v mene. Gizela vstane. — In kdaj naj pridem? — vpraša Plorstedt. — Takoj sedaj — z menoj. Klorstedt si zakrije oči, kot bi ga močna luč slepila. — Od onega dne moja sestra ni več hotela videti svojega moža. Saj veste, ne da bi mi bilo treba vam povedati, kako nesrečen je njen zakon. Toda tudi Dora ni prosta vsake krivde. — Da bi saj poslušala glas svojega srca! Toda mislila je, da me mora sovražiti, hotela je 'zbežati pred menoj — — Da, vem. — Toda vse mora biti še dobro! ŽIVAL! V SVETOVNI ZGODOVINI Od nekdaj so imele živali vidno vlogo v zgodovini. Saj srečamo že v svetem pismu in sieer prav v začetku človekove ere žival v odločilni vlogi: kača na drevesu sredi raju. Kesneje Ncetov golob, dalje zlato tele.... • Verske knjige raznih narodov, kakor n. ^pr. Egipčanov pričajo o ce Nepotrpežljivo so uprt« Dorine oči v vrata. Gizela bi r^orala biti že davno zopet natzaj! Ali ga mogoče ni dobila doma ? ! istem. Tudi zlati klasični časi baja Vrata se odpro. Dora se dvigne v postelji. Gizela stoji naj jo o raznovrstnih ulogah živali.__ P1*3^1- »Spomnimo se le lovite volkulj\ ki Dora stegne roki. da so se ji •zasukali dolgi rokavi njene sraj-j je dojila Komula in Rema. &e da-Vse njeno bitje je kazalo vroče pričakovanje: I nes odseva n^en .spomin na Kapi- — Ali pride? , J tnlu. kjer ji je postavljen spome- nik. Da so gosi igrale v Rimu vele-pomembno ulogo, vemo; saj s-> rad: svoje ču^ečnosti rešile Kapitol. Med živalmi., ki so nam znane iz grške mitologije, je pa težko birati, saj je skoraj toliko živalskih Gizela jo prijazno prime za roko. — Ako se pomiriš, bp tukaj. Dora prebledi. Zapre oči. Nekaj minut poteče, nato pa zaše- peče: — Pokliči ga ! Tn kmalu nato stoji polepr njene postelje Harald Florst^dt. Gizela ni stopila v sobo. Tega svidenja, pri katerem sta se našla dva iitnakov "kot človeških herojev. — človeka, ki sta bila od početka določena drug za dragega, ni smel I Alkibijadov pes. Kleopatrina ka-uikdo motiti. I f-a, Androklov lev (ki ga je oveko- Tn kaj bo iz te-a pozneje prišlo? j večil Bernard Shaw), Ene;ev go- Klor.stedt pritisne svoje tresoče ustnice na bele, mailine, nežne i'ob, ki je svojemu gospodarju celi roke. katere je že od nekdaj občudoval. Z velikimi, žarevimi očmi gleda Dora v razburjeni- smrtno bledi Florstedtov obraz. — Pravljica, katero si mi nekdaj povedal, se izpolnjuje — pravljica o -začarani princesi z zasneženo dušo! In zdaj ie vendar poklicala svojega odrešitelja. ^Z nekim nenavadno čudnim nasmehom pravi to Dora. — Tn rešitelj je sledil temu klicu in je .prišel. — Še ne! — -šepove tajinstveno — še ne! Predno mu dovolim vstop — stoji pred vrati — srni tt* hotela še enkrat videti — tebe — Klorstedt poklekne pred njeno posteljo. Dora pr:me njegove glavo z obema rokama ter i«ya pojrleda z nepopisno žalostjo. — Ali ni čudno, ali ni v resnici pravljica, da si pri meni in d.o te kličem s sladkim imenom "ti" — Grlo mu je bilo kot zavezano. Govoriti ni mogel niti besede Oči se mu nosolze. jiiminmitmiiiiB METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE ammHBE MASLO PROTI HRIPI i ^ v podzemlje sledil. Ahilova želva ^rcvl vs^m pa Aleksandrov konj Rucefal — vse te živali živ? dalje v večnih knjigah. Ob priliki velike epidemije liri-! pe na Angleškem je predaval Wm. Artbuthnot Lane o velikem pome-1 nu sonca, kot najučinkovitejšem: sredstvu proti liripi: Dokler ne bodo v slehernem mestu postavljene bolnišnice z umetnim sončnim obsevanjem, ne bc konca- podobnim epidemijam. K sreči pa imamo odlično nadomestila za sončno žarke v svežem maslu. Ako je maslo iz mleka onih krav. ki so se pasle na sončnih pašnikih, je njegova zdravilna moč le malo manjša kakor ta. ki jc daje sončna perioda posamezniku. Za nas, Angleže (je predaval Lane) pride v prvi vrsti v poštev avstralsko maslo, katerega vsebina vitaminov je posebno vt-nka in zatorej da slehernemu človeku, ki iiživa v zimskih mesecih tako maslo, zagotovilo, da bo resen vseli bolezni in dihalnih organih.... (Dalje prihodnjič) ZGODBA HRANILNE KNJIGE Dandanes se Še som in tja pripeti, da je kak srečen dedič deležen lepe dediščine. Tam. bli^u nekdanje, štajer^ko-kranjske moje je umrl petičen možak, ki je eer zadnje čase pred svojo smrtjo hudo godrnjal čez krizo, pa vendar le zapustil žalujočim dedičem lepo premoženje, da niso preveč hudo žalovali za njim. Najbridkeja kaplja v .srečo dedičev pa je bila. da pokonik ni zapustil skoraj nič imovine, pae pa kup •hranilnih knjižic, ki so si jih dediči razdelili med sebpj. Eden teh novih posestnikov hranilnih knjižie pa se zaradi tega ni preveč žalostil. Bil je sicer zadolžen in bi mu bila gotovina neprimerno ljubša, toda slišal jc nekje, da se dajo tudi dolgovi plačati s hranilnimi knjižicami in če ni drugače — v mestu se še dobe "dobri ljudje", ki take knjižice kupujejo. seveda ne za Ves denar, kolikor .je knjižica vredna, temveč si odtrgajo "procente in interese Mož je hotel s knjižico najprej potolažiti domačo hranilnico, kateri je bil dolžan. V domači hranilnici pa so mu razložili, da sicer -zelo obžalujejo, toda ker pokojnik ni nalagal pri njih. čeprav bi lahko, temveč je raje denar nosil v mesto, sedaj tudi oni ne morejo knjižice prevzeti, temveč da pričakujejo gotovine, ki jo potrebujejo. •Mož se je s knjižico odpeljal v mesto. S pomočjo raznih znancev in rojakov je kmalu našel gospoda. ki bi bil pripravljen kupili knjižico. Ponudil pa je zanjo tako malo, da se je celo temu možu zdelo preneumno. zato hranil denarja, da bi ga metal mestnim oderuhom za tako smešno ceno v žrelo!" si je mislil in iz kupčije ni bilo nič. Končno je našel nekoga, ki mu je plačal za knjižico, glasečo se na okoli 25,000 Din celih 17,000 Din. Mož je bil kolikor toliko zadovoljen, saj bo mogel sedaj potolažiti domačo 'hranilnico. V hranilnici so seveda denar z veseljem sprejeli in mu znesek odpisali na račun dolga. Po kakšnih čudnih potili je romala ta knjižica sedaj v mestu, ne ve nihče in -v koliko rokah je bila. Zgodilo pa se je, da bi moral tudi sosed tega moža plačati kaj kmalu svoj dolog, ker mu je denarni zavod grozil z rubežnijo posestva. Sosed ves obupan, je iskal pomoči povsod. Kakor čudež se glasi dandanes, da se je res našlo nekaj sosedov, ki so mu posodili vsak nekaj jnrčkov, da bi »ogel odplačati hranilnica, toda bilo je še vedno premalo za to, kolikor je dolžan. Dolžan pa je bil v hranilnici v mestu, prav isti, katere knjižico je pred kratkim prodal prvi sosed pod ceno v mestu. Dvajset tisoč dinarjev dolga in koliko še je v letih nabralo o-bresti, okoli 25.000 Din bi zneslo. Dolžni sosed vzdihne: "Da, ko bi imel jaz sedaj tisto knjižico!" Prvi sosed se spomni: "Stoj, saj se bo morda dalo napraviti! Ni še dolgo, kar sem knjižico prodal, morda jo še dobimo nazaj, nekaj procentov .'si bo "jud" gotovo odtrgal, pa ne veliko, ker še ni dolgo. Kar brž pojdiva v mesto'" Moža sta se res odpeljala v mesto in poiskala "juda", ki sicer ni jud. ampak pristen Slovence in navdušen narodnjak. Mestni gospod je poslušal oba kntetioa i:i odvrnil: "Prav rad bi vam poma gal, saj sem tudi jaz za kmeta. Ampak kako. ko sem knjiži-co že oddal. Čakajte, bom poskusil, če jo bo mogoče še na-zaj dobiti. Nekoliko dražje bo seveda, toda še vedno ceneje, kakor če plačata hranilnico v gotovini!" — "Oh. prosiva, gospod, bodite tako dobri!" — Gospod je stopil k telefonu in govoril s tremi, štirimi drugimi gospodi. Iz vsakega t;.ve-fona se je glasilo: "Ni mogoče, sem že prodal!" Sele pri četrtem klicu .po telefonu se je glasbo: "No. koliko pa dašizanjo!" — Gospod se je zmenil za 22,000 Din. Oba kmetica. ki sta slišala in razumela iz vsega telefonskega razgovora samo to številko, sta se popraskala za ušesom. Knjižica je Pokojnik niibila5*eZ Cetrt Ure V ^potlovi sarni. "Knjižica je sedaj -zopet moja I" — je dejal gospod. — "Koliko pa dasta zanjo?" — Kmeta sta .se začudila: — "Kaj 22,000 Din naj bi dala zanjo, ko je pred kratkim bila vredna komaj 17,000 Din?" — "Xe bosta dala zanjo 22,000 Din, ampak 23,000 Din! Xekaj moram tudi jaz zaslužiti, da bom imel »za davke! Še vedno pridet-a za 2000 Din ceneje, kakor če bi morala plačati v gotovini v hranilnici". (Niso dosti .pomagale prošnje, sila je bila in moža sta odštela prav vse. kar sta imela s seboj in odšla v hranilnico. Še tam sta imela sitnosti in se je moral prvi kmet celo zlagati, no, saj se ni zlagal, da ima knjižico od dediščine po pokojnem imetniku knjižice. Komaj sta uredila stvar v hra- Dobro znan je tudi Kaligulov :konj, katerega :e cesar kljub ogor-"•-vnpi senatorjev imenoval za konzula Manj znan pa .V v zapadnih deželah sveti golob preroka Mulia-meda. ki je -talno obletaval njegovo »lavo. Veličastno ulogo igra v zcro-dovini islama pajek. Ko se jc Mu-hamed na svoVm begu med Mek<» ;n Medino skril v neki votlin«, da' Si tam prenočil, s> pridrli njegovi ^asledoval'*i uro kasneje preti i-tf> votlino. Toda šli so mimo. kakor hitro sr> zagledali r.ojeevino. ki >v ;e razpredala pred \ hodom. Vede i o: nikogar ni v votlini, sicer ne bi ostala pajčevina nepoškodovana. Oči vidno so pozabili, da živi na or i *ntu neke vrste pajek, ki more v eni uri zapresti veliko paeevino Tako je paj*k rešil Mnhamedu živčen je. | Tudi osf*l se kaj čestokrat po-j navija v zgodovini. Zanimive anek-j dote o oslih se širijo v zvef.i s frau-j coskim kraljem Ludovikom XI. Ta j se je nekoč odpravil na lov in vzel s seboj, kakor frmernm, svojega a-j srtnologa, ki nm je za sleherni dan orerckoval vreme. Na vprašanje pa. kakšno bo vreme, i? odsrovoril a- j strolog kralju, da bo odlično. X". dolgo za tem sta zašla v nekem! Tozdu, kjer sta naletela na oslove-1 il: Slabo vreme bo. ker o*el po-1 veža ušesa. Tako se je .Tgodilo. na kar je kralj odpustil astrolosa, na njegovo mesto pa postavil po-sranjača, zakaj "bolje je, da je o-,sel moj astrolog, kot da je astrolog osel"- Nepozaben je. psiček-m iljene-ik nesrečne francoske kraljice Marije Antonije, ki je sledila svojemu možu na morišče. Dva dni po njeni smrti je tudi njen psiček, ki se ni ganil ^ m oriše a, od gladu poginil. Tudi Napoleon je imel mnogo psičkov podganarjev. — Latonche. ki je ječal tri desetletja v bastil-skih zaporih, se je seznanil a v uradu 1 r A LIAN LINE : Stat«* St.. N.Y.C. 10 februarja: Paris v Havre 15. februarja: Berengaria v "Cherbourg 16. februarja: Deutsc-hland v Cherbourg 17. februarja: Eurt.pa v Bremen 18. februarja: Champlain v Havre Rex v Genoa 22. februarja: Bremen v Bremen 25. februai Ja: Conte di Savoia v Genon Mujestie v Cherbourg I. marca: Aquilania v Cherbourg President Koosevclt v Havre Albert Billin v Hamburg 4. marca: Paris v Havre Saturnia v "Trst Veelldam v Boulogne 8. marca: Levja Iha n v Cherbourg Hamburg v Hamburg 9. marca: Dresden v Eremen 10. marca: Olympic v Cherbourg II. marca: Champlain v Havre Kex v Oeona 14. marca: Ureuien v Bremen 15. marca: L>eutsehland v Hamburg 17. marca: Aquilania v Cherbourg 18. marca: Lafayette v Havre Conte di Savoia V Ctnna 22. marca: Bun i>a v Premen Manhattan v Havre Now York v Hamburg- 24. marca: Pu ris v Havre Majestic v Cherbourg 25. marca: Augustus v Genoa 29. marca: Albert Ballln v Hamburg 30. marca: Bremen v Bremen 31. marca: Olympic v Cherbourg 1. aprila: Hex v Oenoa Champlain v Havre Vu'endam v Boulogne 5. aprila: A