*?zssr uto ixi. m. Mi
V LlohUonl. v petek 11. augusta 19Z8.
Ceno Din t
Izhaja vsak dao popoldne, izvzcmši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2-50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
•Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Neprestane demonstracije po vsej Dalmaciji
Naraščajoče ogorčenje radi ratifikacije nettunskih konvencij - Usodne posledice konvencij se že kažejo. - Invazija italijanskih delavcev - žandarmerija in policija morata demonstra-
— Split, 17. avgusta. Po vsej Dalmaciji je zavladalo nepopisno ogorčenje radi ratifikacije nettunskih konvencij. Prebivalstvo je zlasti ogorčeno, ker so bile sprejete konvencije brez sodelovanja in kljub protestom legitimnih predstavnikov najbolj,- prizadetih krajev. Hrvatske. Dalmacije in Slovenije. Po vseh mestih in večjih industrijskih krajih se vrše vsakodnevne protestne demonstracije, pri katerih sodeluje vse prebivalstvo brez razlike stanu in strankarskega preoričanja. Pristaši vladnih strank sedaj še hitreje zapuščaio svoje stranke in se pridružujejo KDK.
Od vlade imata orožništvo in policija strog ukaz, da morata za vsako ceno preprečiti vsako demonstracijo proti ratifikaciji ali proti vladi. Zato tudi policija povsod z brutalno silo nastopa proti demonstrantom. Policijski zapori so prenapolnjeni, nad aretiran-ci pa izrekaio nairigoroznejše zaporne in denarne kazni. Vse to pa ogorčenje le še povečuje in je kakor prilivanle olja v ogeni. Demonstracije se ponavljajo zato vsak hip in se širijo tudi v man;še kraie.
Že prvi dnevi po ratifikaciji nettunskih konvencij so pokazali, kako škod-
cije s silo udušiti
Ijive so te konvencije za naš narod, rtalijanska podjetja v Dalmaciji so takoj odpovedala službo mnogim domačinom in že naslednje dni so priromali novi delavci iz Italije, ki uživaio po konvencijah iste pravice in ugodnosti kakor domači delavci. Domačini so brez kruha in zaslužka, Italijani pa so zasedli vsa boljša mesta. Domače delavstvo je silno ogorčeno. Nekateri so poskušali iti v Italijo, da bi tam dobili kakoršenkoli zaslužek. Toda Italijani so jim kar odkrito povedali, da o tem ne more biti niti govora.
Do ogorčenih demonstracij je prišlo sinoči tudi v Šibeniku. V šibeniško pristanišče ie včeraj prvič po evakuaciji zopet priplula italjaniska ladja, naložena z južnim sadjem iz Italije. Italijani so se takoj hoteli poslužiti ugodnosti, ki jih imajo po nettunskih konvencijah in preplaviti naše trge s svojim sadjem. S tem bi bili domači sadjarji seveda občutno prizadeti. Zato so demonstranti zahtevali, da se pairnik zopet vrne, odkoder ie prišel Policija je bila brez moči spričo ogromne mase. ki se je zbrala v pristanišču, da prepreči izkrcanje sadja. Italijani so čez nekai časa res odpluli.
Seveda so naše oblasti Čutile potrebo, da  demonstrante takoi polove in
jih vtaknejo v zapor. Bari se je, da bo v Dalmaciji prišlo do sličnih prizorov, kakor so se nedavno odigravali v Beogradu pred dijaškim domom in Ruskim carjem, kjer je Koroščeva policija prelivala kri onih nacijonalistov, ki so protestirali proti takrat samo nameravani ratifikaciji nettunskih konvencij. Ogorčenje proti dr. Korošcu je v vsei Dalmaciji nepopisno. Po nekod so pokrenili akcijo, da se organizira bojkot vseh italijanskih podjetij in njihovih proizvodov, da vsai na ta način preprečijo najhujše posledice nettunskih konvencij.
Največje ogorčenje vlada proti ita-lianski tvornici cementa «Sufid» v Splitu. Italijanski lastniki so odpovedali službo skoro vsem domačinom. Najboljša mesta so imeli že sedaj italijanski državljani, za prihodnje dni pa je napovedan prihod novega transporta italijanskih delavcev. Podjetje nameravajo sedaj še razširiti, da bodo lahko zaposlili čim več Italijanov.
Prav tako so tudi agenture italijanskih pairobrodnih društev začele «re-organizacijo». Otvoriti nameravalo celo vrsto novih plovnih linii. tako da bodo popolnoma izpodrinile domača podjetja. Na svojih parnikih imajo za-ooslene seveda le italijanske mornarje.
Tudi v Beogradu že napovedujejo skorajšnjo temeljito spremembo režima
Govori se o važnih avdijencah na Bledu. — Okrvavljena skupščina se najbrž ne bo več vrnila s počitnic« — Nove kombinacije o nevtralni volilni vladi.
— Beograd, 17. avgusta. Ker so se vsi poslanci razšli na svoje domove, je zavladalo v Beogradu popolno politično zatišje. Danes dopoldne ni bilo zabeležiti niti enega važnejšega dogodka. Tudi večina ministrov se pripravlja, da zapusti Beograd. Mnogi bodo ali so že odpotovali na Bled, kamor je z odhodom kralja preneseno težišče političnega življenja. V tukajšnjih krogih se mnogo govori, da bo prišlo na Bledu do zelo važinh dogodkov. Tako se med drugim govori tudi o predstoječi avdi-jenci Svetozarja Pribičevića, ki se naj bi vršila še pred ljubljansko sejo vodstva KDK. Opažati je, da je zavladala v tukajšnjih krogih glede zahtev KDK velika popustljivost in niti več ne odklanjajo niti avtonomije prečanskih pokrajin niti revizije ustave. V tisku se o tem zaenkrat še ne razpravlja povsem javno in odkrito, vendar pa se za kulisami v beograjskih krogih naglasa, da je to edini pametni izhod iz sedanjega nevzdržnega položaja.
Splošno mnenje beograjske politične javnosti je, da se sedanja Narodna skupščina ne bo več vrnila s počitnic in da bo še pred jesenjo razpuščena. Trezni srbijanski krogi, predvsem gospodarski, vedno bolj obsojajo VukiČe-vič-Korošcev režim, ki je privedel državo v tako krizo, v kakršni še ni bila nikdar. Vedno več je uglednih ljudi, ki zahtevajo takojšnjo spremembo režima in spravo s KDK Prvi korak k temu mora biti sestava nove vlade, ki bo imla več ali manj nevtralen značaj.
Imenujejo se že tudi imena oseb. ki naj bi to vlado sestavile. V prvi vrsti se navaja zopet komandant kraljeve garde general Pera Živković, poleg njega pa vnovič general Hadžič. Celo znani -beograjski indusrijalec Miloš Savčić se imenuje, čeprav velja za voditelja SDS v Srbiji Vse to pa so zaenkrat le kombinacije, ki pa so značilne zato, ker kažejo, da vlada tudi v Beogradu prepričanje, da so sedanjemu režimu dnevi šteti.
Današnji Beograd ne predstavlja Srbije
Hegemonistični politiki so izgubili vsak stik s pravim in zdravim srbskim narodom, — Po Srbiji se snujejo samostojne organizacije s programom kmečke demokracije.
Zagreb, 17. avgusta. Današnje *Novos:i< objavljajo pismo Srbijanca, ki je acačTen dokument za razpoloženje, ki je zivladalo v cj<jn Jem času med srbijanskim k.nečkim nnrodorr:   Pismo pravi mea drjgim:
»Beograd ni več izraz razmožeija Srbi c Minuli so časi velikih s. hskih politikov, ki so v Beogradu izvajali to, kar si je želel srbski narod. Sedanji srbijanski politični voditelji pa brez ozira na želje, potrebe in zahteve naroda Izvajajo v Beograda to, kar ie njim koristno in kar je všeč njihovim porodicam. Vsakdo, ki ie poznal Beograd v preteklosti in ki ga pozna danes, se mora čuditi in priznati, da to ni več niti senca nekdanjega Beograda. Zdravi nacijonalizem nekdanjega Beograda se je po zaslugi cincarjev in po slabem vpliva brezobzirnih drž. upraviteliev In njihovega kupljenega tiska spremenil v bolesten io inizem. Današnji »proiipr far« v Beo-?iadu — in teh je več kakor pa se misli — niso več podobni resnim ljudem, marveč histeričnim ženska-m. ki zakriče, čim sMšiJo besedo »prečan«. Če pa lih vprašaš za vzroke njihovega nerazpoloženja do pTečanov, ti ne znajo odgovoriti in se poslužijo le naj-
bolj prostaških psovk za prečanske politike, češ zakaj so proti radikalom in Velji Vukićeviću ter proti demokratom in Ljubi Davidoviču. Trezen človek dobi vtis, da ti ljudje ne mislijo več z lastnimi možgani in da govore le pod vplivom vladajoče vročine.
Toda že 20 km izven Beograda vlada povsem drugo razpoloženje, ki se popolnoma razlikuje od onega v Beogradu. Čim globje prideš v Srbijo, tem večja je ta razlika. Trezni, pametni in mirni ljudje, ki v potu svojega obraza obdelujejo zemljo in ki so brez dvoma večji Srbi nego beograjska clncarija, mnogo pravilneje pojmujejo težki položaj nego beograjski novinarji. Ta narod čuti iste težave, nosi — izvzemši morda davke — Ista bremena kakor pre-čanski Srbi in tudi ta narod se s skrbjo na obrazu sprašuje: Kaj bo sedaj?
Kmet razmišlia o tem prav tako kakor visoko naobraženi ljudje. Misli pametno in dela sklepe, ki bi gotovo iznenadiM one v Beogradu, če bi se brisali za mišljenje priprostoga ljudstva. V Srbiji ie v teku močan pokret za akcijo, ki naj dovede do zbližan ja s Hrvati. Navaden seljak, pravi, po-
šteni srbski seljak ml je pravil: »Mi smo eno, moramo živeti skupno in zato se moramo sporazumeti in pomiriti, beograjski politiki pa naj gredo k vragu! Počakajte samo toliko, da opravimo najnujnejše delo!«
»Težko njim v Beogradu, če. bo seljak prevzel inicijativo za pomtrjenje,« mi je izjavil vaški učitelj, ki je prisostvoval temu razgovoru. »Dobro poznam ta narod, ker živim z njim že leta in leta. Ta narod je zapeljan od svojih političnih voditeljev, ki so ga hoteli pridobiti za velikosrbsko idejo. Posluževali so se vseh mogočih laži, da bi to dosegli Imel sem mnogo truda, predno sem jim mogel obrazložiti in dokazati, da Hrvati ne žele odcepljenja. Njihov radikal-ski poslanec jim je razagal, da zahtevajo radičevci federacijo, t. j. odcepitev od države. Morda niti sam ni vedel,, kaj je federacija, toda kmetje so ga razumeli tako: Med Srbijo in Hrvatsko, tam nekje pri Savi, naj se zgradi visok plot, čez katerega ne sme noben Srb in noben Hrvat. Tega seveda tudi srbski kmetvnoče Se le ko sem lim obrazložil resolucijo in sklepe KDK, ko sem jim prečital in raztolmači! izjave In pisavo Stjepana Radića, ki se odločno Izreka proti amputaciji, so spoznali, kam pes molj taco.«
Za razpoloženje v Srbiji je značilno dejstvo, da se je pred tremi tedni pričela v notranjosti Srbije živahna akcija za snovanje organizacij Seljaško - demokratske koalicije, nekake posebne srbijanske, kl pa ima iste cilje in naloge, kakor prečanska KDK. Glavna točka programa te koalicije je enakopravnost vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Teh organi7?cij ne snujejo ne srbski, ne hrvatski politiki, marveč Vezni srbski intelektualci. Več takih organizacij je že osnovanih in so že pridno na dem V centru volilnega okrožja dr. Marinkoviča. v Požarevcu. ima klub SDK že veliko število članov, vsak dan pa prihajajo še novi. Seveda jim delajo iz Beograda velikanske težkoče, a beograjski listi nočejo, odnosno ne smek) o tem poroča*i niti b-^cd^ce.«
-•■u umnimi! inim*.. Izenačenje realnih gimnazij
Beograd, 17. avgusta. Prosvetni minister Milan Grol je danes podpisal ukaz, s kate-rim se izenačijo realne gimnazije v Sloveniji in Dalmaciji z realnimi gimnazijami v Srbiji.
Incident na mednarodnem dijaškem kongresu v Parizu
— Pariz, 17 avgusta Na por»etovanju komisije mednarodnega dijaškega kongresa, ki je bil v sredo otvorjen v Parizu, je prišlo do incidenta med Jugosloveni in Bolgari. Na neko bolgarsko zbadljivko so odgovorili jugoslovenski delegatje tako ostro, da so se čutili Bolgari užaljene. Začelo se je prerekanje, ki bi se bilo kmahi spremenilo v fizično obračunavanje Predsednik je bil prisiljen, da je sejo prekinil. Tudi med odmorom se je prerekanje nadaljevalo, dokler niso ostali delegatje ločili obeh skupin in tako preprečila nadaljne incidente.
Amundsen še živi?
Holandski ribiči so našli steklenico z njegovim pismom
— Berlin, 17. avgusta. «Vossische Zeitung» poroča, da so našli holandski ribiči v morju plavajočo steklenico s pismenim poročilom, podpisanim od Amundsena. V pismu navaja krat, kjer leži pokvarjeno letalo «Latham», s katerim je Amundsen poletel na pomoč generalu Nobilu. Amsterdamski norveški konzul, ki je intimen prijatelj Amundsena in ima od njega mnogo pisem, je spoznal Amundsenovo pisavo
in izjavil, da gre za avtentično poročilo Amundsena. Vest je vzbudila na Norveškem ogromno senzacijo. Pokre-njena je akcija, da takoi krene rešilna ekspedicija na označeno mesto. Vsi zopet upajo, da je Amundsen še pri življenju. Ruska vlada ie odredila, da krene tudi ruski rušilec ledu v označeno smer in skuša na.it? Amundsena.
Velike žrtve železniških nesreč v Srbiji
Pod razvalinami razbitih vagonov so še vedno mrtvi in ranjeni« — Več ranjencev je umrlo ponoči v bolnici. — Neumljiv
molk železniške uprave.
— Beograd, 17. avgusta. Danes so dospele podrobnejše vesti o včerajšnjih železniških katastrofah v južni Srbiji.
Prva nesreča, ki se je pripetila na progi Kumanovo - Vranje, je zahtevala ogromno število človeških žrtev. Doslej so potegnili izpod ruševin vlaka, ki se je iztiril in skotalil preko visokega nasipa, 15 mrtvih in nad 20 težko ranjenih. Število mrtvih bo gotovo še večje, ker odstranjevanje razvalin zelo počasi napreduje. Med ranjenci je mnogo kmetic, ki so šle na trg v SkopUe in Kumanovo in 'So se vračale domov.
Nič mani tragična je usoda žrtev druge nesreče, ki se je pripetila pri br-zovlaku, ki vozi opoldne iz Beograda v Niš. Na lokomotivi se je vozila posebna komisija prometnega ministrstva, da bi
Neomajna solidarnost KDK
Izjave posl. Sekule Drljeviča
— Beograd, 17. avgusta. Poslanci KDK so v Beogradu po odhodu iz Narodne skupščine redka prikazen. Prihajajo le po* samezniki po privati ih poslih. Naravno je, da so dobrodošel »plen« beograjskih no* vinarjev, ki jih z največjo radovednostjo sprašujejo o vseh mogočih stvareh, pred vsem pa seveda o namerah KDK. Tako so dospeli včeraj v Beograd poslanci Valeri* jan Prib.ćević, dr. Krnjevič in dr. Sekula Drljevič. Dt. Drljeviča so ujeli novinarji kar na kolodvoru ir ga obsuli z vprašanji. Med drugim jim je na njihove opombe, da se v Beogradu mnogo govori o nesoglasjih v KDK, odgovoril:
»Vse te vesti so absolutno netočne in zlobno izmišljene. V KDK ni nesoglasij niti glede ciljev njene borbe, niti glede metod ra dosego njenega cilja. Cilji KDK sc jasno označeni v sklepih, sprejetih 1. avgusta v Zagrebu. Mi zahtevamo ravno* prav nos t vseh državnoszgodovinskih in nacijonalno=potitičnih individualitet, zdru* ženih v sedanji državni zajednici. Za no* benega pravnika in politika ne more biti dvoma, kaj to pomeni. Uporaba raznih terminov s strani poedinih članov KDK za označen je naše borbe še ne more biti dokaz nesoglasij, nego je samo posledica dejstva, da je v naših sklepih cilj borbe samo opisan, ne pa terminiran.*
Na opombo novinarjev, aH je možno, da pride KDK pod »obznano«, je dr. Dr* ljevič izjavil:
»Zakon o raščiti države je bil izjemna odredba za pobijanje komunizma, kot za* ščitna mera proti akciji, ki je hotela s si* lo spremeniti sedanji pravni, državni in družabni red po komunističnih načelih. Naša borba pa gre za pravično in danes edino mogočo ureditev države. Naše bor* be ni mogoče označiti za oddaljevanje, marveč za zbližan je sedanje države zapad* ni Evropi in njenemii pojmovanju narodne samoodločbe.«
Albanska kneževina
— London, 17. avgusta. Po poročilih rimskega dopisnika «Tempsa» se bo sestala albanska ustavotvorna skupščina 25. avgusta ali 1. septembra, da proklamira Ahmeda bega Zogu za albanskega kneza.
Zračno oboroževanje Anglije
— London, 17. avgusta Londonsko časopisje se obširno bavi z zadnjimi zračnimi manevri nad Londonom in ugotavlja, da so ti manevri pokazali, kako slabo je. preskrbljeno za obrambo glavnega mesta. Listi povdarjajo potrebo nadalje izgraditve zračnega brodovja in se odlrvčno izrekajo proti razorožitvi v zraku vse dotlej, dokler ne zmanjšajo svojega zračnega brodovja vse osrtale države.
preizkusila novo vrsto premoga, ki ga je hotela železniška uprava nabaviti. Med vožnjo pa je eksplodiral parni kotel. Razen strojevodje in kurjača, ki sta bila takoj mrtva, so tekom noči umrli tudi vsi ostali člani komisije, ki so jih včeraj prepeljali v niško bolnico, kjer so tekom noči podlegli težkim opeklinam. Žrtve bodo danes prepeljane v Beograd, kjer se bo v nedeljo vršil pogreb na državne stroške. Vzrok nesreče še ni pojasnjen. Mnogo komentarjev pa vzbuja dejstvo, da železniška uprava doslej še ni objavila podrobnosti o nesrečah, zlasti rudi ne, kakšen premog so preizkušali. To daje povod raznim govoricam in verzijam o vzroku nesreče.
Velike tatvine v ljubljanskih trgovinah
Policija je danes zjutraj aretirala mlado uslužbenko ugledne ljubljjanske trgovine s porcelanom in steklom. Dekle je bilo med ljubljanskim veselim svetom dobro znano. Elegantna in lepa gospodična ni manjkala skoro na nobeni zabavi in je bila tudi reden gost v gledališču in kinu, zlasti pa v bani. Navadno je bila obdana od kope ka-valirjjev, ki so ji bili Jem bolj zvesti, ker jih ni veljala nič, temveč je skoro vt?.no celo sama plačevala za nje in to velikopotezno tudi šampanjca, potem pa jih je Često še z avtotaksom popeljala kam na izlet.
Odkod jemlje denar, s tem si ka vali rji niso belili glave, pač pa je bila na to radovedna policija, ki je na pustolovko -»krono pazila. Njene poizvedbe so dovedle tako daleč, da se jie danes zjutraj ustavil nekje na Zaloški cesti izeleni Henrik«, pobasal najprej dekleta in mater, nato pa še celo zalogo perila, dragocenih steklenih in porcelanastih izdelkov in drugih sličnih predmetov, nakradenih po ljubljanskih trgovinah. Zaloga je bila tako velika, da je toso mogli naložiti vse na enkrat, temveč se j> moral policijgki voz vrniti še drugič.
Ker se preiskava še nadaljuje, za enkrat ne moremo poročati podrobnosti.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 0—22.833, Berlin 13.552—13.582 (13.567), Bruselj 0—7.918, Budimpešta 0—9.928, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0107—8.0407 (8.0257), London 275.85—276.65 (276.25), Newyork 56.835 —^7.035 (56.935), Pariz 0—222.28, Praga 168.32-169.12 (168.72), Trst 296.50—298.50 (297.50).
Efekti. Celjska 158—0, Ljubljanska kreditna 128—0, Kreditni zavod 170—175, Vevče 105—110 (10), Ruše 265—285, Stavbna 56—0, Šešir 05—0.
Lesni trg: Tendenca čvrsta, zaključenih 8 vagonov, in sicer 3 vagoni smrekovih hlodov, od 30 cm naprej, fco vag. nakl. post. po 225 in 5 vagonov tramov po kupčevi nori, fco vag. nakl. post. po 270. Eksekutrvno je bilo kupljenih 138.39 m8 tramov 3/3. 4/5, 5/7. 6/8 pariteta Domžale, dobava takoj, plačilo proti dnpltkain voznega lista po 325.
Deželni pridelki. Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni moke.
ZAREBŠKA BORZA.
Zagreb, 17. avgusta. Devize: Dunaj 802.57, Berlin 13.5670, Milan 297.50, London 276.25, Pariz 222.28, Praga 168.72, Curih 1095.60, Newyork 56.935. — Efekti: Vojna škoda 424.
INOZEMSKE BORZE.
Curih, 17. avgusta. Zagreb 9.13, Dunaj 73.25, Berlin 123.85, Milan 27.16, London 25.22, Pariz 20.29, Praga 15.38, Newyork 519.35, Budimpešta 90.60.
Stran 2.
tSCOVENSKT  NAROD« dne 17. avgusta 1928.
Stev i87.
Korošcev boben že poje
Prvi uspeh vladnega naročila za poostreno Iztirjevanje davčnih zaostankov. - Cinični odgovor „Slovenca" - Silen pritisk
na davčne urade
Včeraj smo poročali, da je finančno ministrstvo brzojavno odredilo finančni delegaciji v Ljubljani, da se morajo v Sloveniji brez odloga i zri r jati vsi davčni zaostanki in da morajo davčni uradi vsakih deset dni poročati, koliko so že iztirjali in koliko je še zaostankov. Po-vdarili smo, da je to brzojavno naročilo b3o takoj izdano, kakor hitro je bila odgođena Narodna skupščina ter odstranjena v njej možnost protesta proti povečanemu pritisku davčnega vijaka.
Na vse to odgovarja glasilo dr. Korošca »Slovenec« tako-le: »Mi nismo nikogar vprašali, zakaj bi tukaj v stvari šlo. Če je res kaka okrožnica, je to navadna okrožnica, s katero nadrejen urad podrejenemu uradu naroča rešitev zaostalih zadev. Prav gotovo Je, da ne gre za kak ukaz vlade, da naj se davki strožje iztirjujejo. Prav tako je čisto gotovo, da okrožnica ne preklicuje kakih obrokov ali drugih ugodnosti, ki so jih imeli davkoplačevalci. Uverjeni smo, da tukaj »Narod« ni poročal resnice. »Narod« je kratkomalo celo poročilo naredil zato, da hujska in hujska ...«
Gospoda pri »Slovencu« torej na eni strani priznava, da ni nikogar vprašala, za kaj prav za prav gre, na drugi strani pa trdi, da si je »Slov. Narod« celo stvar izmislil. Kolika komodnost! Kakor dr. Kodošcu, tudi gospodi pri »Slovencu< ni prav nič mar, če pričenja vlada privijati davčni vijak. In vendar bi jim dr. Korošec dal lahko tako točne in povsem zanesljive informacije, da bi ;im ne bilo treba brez podlage sumničiti »Slovenski Narod«.
Dejstvo je, da je finančno ministrstvo brzojavno naročilo finančni delegaciji, naj se brez odloga iztirjiio davčni zaostanki, in ako »Slovenec« hoče dokazati kaj nasprotnega, naj objavi to brzojavno naročilo, kar mu bo gotovo lahko storiti s posredovanjem svoiega šefa in ministrskega predsednika dr. Korošca.
»Slovenec« trdi, da je to naročilo navadna okrožnica, s katero nadrejen urad podrejenemu naroča rešitev zaostalih zaderv. Naj bo okrožnica navadna nli nenavadna, resnica je, da se v njej naroča, naj se davčni zaostanki iztirjajo brez odloga, čeprav je znano, da je v Sloveniji najmanj davčnih zaostankov in da dolgujejo pri nas davke v glavnem ljudje, ki zaostankov plačati ne morejo, ako nočejo uničiti svojih gospodarstev.
Ni glavno, v kaki obliki naroča vlada podrejenim uradom, naj nemudoma Iztirjajo davčne zaostanke, čeprav se ji
je tako mudilo, da je to brzojavno naroČila, dočlm so doslej prihajali slični nalogi vedno pismeno, po litografiranih okrožnicah. Glavno je, da morajo odslej vsi davčni uradi iztirjavati zaostanke brez odloga. Kakšen pritisk hoče vlada vršiti na podrejene davčne urade, dokazuje tudi naročilo, da nioraio davčni uradi vsakih deset dni poročati o iztir-ievanju in plačevanju davčnih zaostankov in to zopet ne pismeno, kakor so delali doslej, temveč kar brzojavno ali telefonično. Jasno je, da ie namen tega izrednega povelja ta. da bodo tisti davčni uradi, ki ne bi dovolj vneto vrši!! odrejene jim naloge, pozvani na odgovor.
Kar se tiče očitka hujskanja, pa je stvar ta, da smatramo kot svojo dolžnost opozoriti na ugonab^anje naših ljudi, ki ga vrši vlada dr. Korošca. Niso davkoplačevalci dr. Korošcev! ministranti in niso blagajne davčnih uradov cerkvene puščice, iz katerih bi dr. Korošec lahko pobiral, kolikor bi potreboval, ne da bi mu biio treba daiati kak obračun. Gre tu za javen denar, za naše gospodarstvo in zato smatramo za svojo dolžnost opozarjati na besede in dejanja klerikalnih voditeljev.
Će klerikalcem ni všeč, ker opozarjamo, da je dr. Koroščeva vlada naročila davčnim uradom, naj se davčni zaostanki nemudoma iztirjajo, če treba, tudi eksekucijskim potom, potem naj — kakor rečeno — naše trditve ovržejo s tem, da objavijo naročila vlade podrejenim uradom.
Posledice nesrečne Koroščeve politike se kažejo v Čim dalje bolj jasni luči in Čim dalje bolj občutno ^a žepe slovenskih davkoplačevalcev. Nobeni izgovori »Slovenca« ne bodo prevpili eksekucijskih bobnov, ki jih pošilja vlada »slovenskega premijerja« po Sloveniji.
Ravno nam poročajo o prvem »uspehu« brzojavne naredbe Koroščeve vlade: »jutri bodo radi davčnih zaostankov nekemu ljubljanskemu davkoplačevalcu že prodane na javni dražbi premičnine. Vse prošnje za odlog so bile zaman. Davčni urad je doslej navadno ugodil prošnji za odlog e^sekutivne prodaje, da ne bi dotičnega davkoplačevalca popolnoma uničil, topot pa je poslal prosilca na finančno delegacijo, češ, da sam ne more ničesar storiti. Na finančni delegaciji pa so nesrečnežu pokazali omenjeno brzojavno naročilo in mu povedali, da mu radi tega ne morejo več pomagati.
Naši Sokoli v Amsterdamu
Kako so skrbele drage države za svoje tekmovalce in kakšne ovire so morali premagati naši. — Sodniki niso bili objektivni. — Na prihodnji olimpijadi bo zmaga naših Sokolov še častnejša.
Naša olimpijska sokolska vrsta je prispela v Amsterdam v petek, 3. t. m. zve-5er ob 18. uri. Na kolodvoru jo je pričakoval in pozdravil predsednik Jugoslovanskega olimpijskega odbora dr. Hadži, ki jo le odvede! v hotel Mulner, kjer so naši tekmovaJci dobili stanovanje. Sobe so bile ncer še dovolj dobre, toda za olimpijske tekmovalce neprimerne, ker so morali sta-neovati po trije ali štirje v eni sobi.
Potovanje iz Ljubljane do Amsterdama le poteklo še razmeroma dobro. Zlasti so naši tekmovalki pohvalili nad vse uslužno postopanje in veliko obzirnost nemškega Železniškega vodstva in osobja, ki jim je preskrbelo dovolj prostora v vagonih, da so mogli v miru prespafci noč. Seveda se tej ugodnosti še nikakor ne sme pripisovati značaj udobnosti. Res udobno, v pravem pomenu besede so potovali tekmovalci drugih držav, ki so založile svoje olimpijske borce z obilnim denarjem in z vsem potrebnim v zadostni, v marsičem še preveliki meri. Naši Sokoli so potovali izključno na lastne stroške in zato so morali zelo, zelo štedki. O kakem luksuzu ni smelo biti niti govora.
V ilustracijo ugodnega potovanja tekmovalnih vrst drugih držav nag slutžd sledeči razgovor nekega MacJžara z našimi Sokoli na kolovoru v Kčlnu. Ko je Madžar zvedel, da so to naši Sokoli, ki v zadnjem trenutku hite na olimpijado, je presenečen vzkliknil:
>Kako je vendar mogoče, da potujete tako pozno v Amsterdam? In kako, da nimate lastnih spamih vagonov? Naše tekmovalno moštvo je že zdavnaj odpotovalo iz Budimpešte in sicer v direktnih spalnih vagonih.«
KHub spalnim vagonom in pravočasnemu odhodu, pa so bili Madžari na olimpijadi na XI. mestu, dočim so se naši Sokoli plasirali na tretje mesto. S tem pa seveda Še ni rečeno, da bi bili naši tekmovalci na prvem mestu, če bi se bili vozili v živinskih vagonih. Neizpodbitno pa je dejstvo, da bi bil ostali naši Sokoli pri udobnejšem potovanju boj sveži, manS utrujeni in boli razpoloženi za ostro borbo bodočih dni, kot pa so bili sicer.
V Amsterdamu sta za naše Sokole, seveda, kolikor je bilo v njtmi moči, zelo fcubeznivo skrbela naš tamkajšnji honorarni konzul C. D. Meretts In pa že prede omenjen) dr. Hadži. S skromnimi sredstvi, s katerimi so naši Sokoli razpolagali, si seveda marsikaj naso mogli in smeli privošči-
ti. Naš star pregovor pravi: »Za malo denarja malo muzike!« In tako je bilo tudi tu.
Stanovanje, kot rečeno, ni bilo posebno primerno za počitka potrebne tekmovalce. Miru pa nobeno noč ni bilo pred 1. uro zjutraj. In taka natrpano« v sobah! Tekmovalne vrste drugih držav so večinoma vse stanovale v nalašč za nje najetih prostornih hišah izven mesta na svežem zraku. Vse tuje vrste so tudi trenirale na prostem izven mesta. Edino naša vrsta je trenirala v zaprti telovadnici v mestu, ki jo je kmalu brez velikih težav dobila. 2e takoj prvi dan po prihodu so pričeli z vajami na orodju v omenjeni telovadnici, kjer so imeli na razpolago tudi klavir.
Proste vaje so vadili dvakrat in sicer drugič na predvečer tekmovalnega dneva sredi ogromnega štadijona. Čeprav je bil že večer in je bil štadijon za širšo publiko zaprt, je številno občinstvo proste vaje naših Sokolov opazovalo z velikim zanimanjem in jih spremljalo z navdušenim aplavzom.
Hrana je bila obilna in v splošnem še dovolj dobra, vendar ni vsem tekmovalcem ugajala, ker se preveč razlikuje od naše domače hrane. Tudi časovni red in količine hrane so popolnoma drugačni od naših razmer.
Podrobno se v sam potek tekem ne bomo spuščali, ker smo o njih že pred dnevi poročali, pač pa naj omenim nekaj izrazitejših in pomembnejših zanimivosti in okolnosti. Predvsem moramo ugotoviti, da večina -telovadnih sodnikov, kakor tudi malone vsi zastopniki amsterdamskih listov, v prvi vrsti ni razumela kompozicije naših prostih vaj. Naše originalne, brezhibne proste vaje so jim bile popolnoma neznane in kaj sličnega dosedaj sploh še rriso videli. Zato je bito temu nepoznanju tudi primerno krivično in skrajno malenkostno priznanje doseženih točk. Med orodno telovadbo se je nekaj holandskih časopisnih poročevalcev v loži tako daleč spozabilo, da je z nedostojnimi in neprimernimi vzkliki obsojalo izvajanja naših tekmovalcev. Toda publika, ki je v takem primeru najboljši sodnik, je na to nedostojnost odgovorila z gromovitim aplavzom in pohvalo našim tekmovalcem.
Ne da se tajiti, da so Švicarji prav izborni telovadci na orodju, to pa zato, ker oni predvsem in v glavni meri goje orodno telovadbo, dočim prisojalo lahkoatletski panogi le postransko važnost in malenkosten pomen. In kljub temu, da smo dobili prizna-
nih mnogo premalo točk, se nahaja naša sokolska vrsta na tretjem mestu med vsemi narodi sveta. Kakor so se izrazili popolnoma nepristranski in objektivni opazovalci, ni naši vrsti prav nič dosti manjkalo do svetovnega prvenstva. Toda, kaj hočemo. Naša vsestranska pripravljenost in sposobnost na prihodnji olimpijadi bo na«j-bolijši odgovor na to vprašanje.
Zelo značilna pa je za naše Sokole izjava švicarskih telovadcev, ki so, zavedajoč se svoje moči, zmCžnosrti in prvenstva, odkritosrčno dejali: »Priznati moramo, da kljub vsemu nimamo v svoji sredi telovadca, ki bi bil enak vašemu Štuklju in Primožiču!«
Proste vaje vseh tekmovalnih vrst se ne dajo niti primerjati glede težke izvedbe in ubrane kompozicije z vajami naših Sokolov. V splošnem je bilo prvih šest vrst prav dobrih, priznati pa moramo tudi, da nista irancoska in italijanska vrsta preveč zaostajali. Letos so zlasti presenetili z doseženimi uspehi Finci, ki so od <zadnje olimpijade zelo napredoval!. V bodoče utegnejo postati nevaren konkurent prvim vrstam. Predvsem pa moramo pribiti dejstvo, da bi bil za pravično oceno naših prostih vaj potreben podroben tozadevni Študij odločujočih sodnikov.
Naši tekmovalci radi že omenjenih tež-koč niso mogli v Amsterdimu čakati na razdelitev daTil in nagrad in so že takoj po zaključenih tekmovanjih zapustili v nedeljo, dne 12. t. m., zjutraj Amsterdam. Med pot-jo so se za en dan ustavili v Kolnu, kjer so si ogledali razne zanimivosti in znamenitosti, predvsem pa ogromni štadion, kjer je baje naenkrat izvaiak) proste vaje ?5.000 telovadcev in 12.500 telovadk. Ta ogromni štadijon ima pravzaprav za vsako športno panogo svojo posebno areno, tako n. pr. za kolesarje, nogomet, lahko atletiko itd., vse obdano z neizmernimi trebunami, največji prostor pa je nedvomno telovadni.
PRIHOD V DOMOVINO.
V torek, 14. t m. popoldne je naša telovadna vrsta z brzovlakom prispela v Slovenijo. Zelo prisrčno je bila sprejeta že na Jesenicah in v Kranju, kjer jo je navdušeno pozdravilo številno tamošnae sokolsko občinstvo. Najlepši pa je bil nedvomno sprejem na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Ogromna množica naprednih Ljubljančanov je prišla k sprejemu naših Sokolov- zmagovalcev. Ko je privozil vlak na postajo, jih je pričakovala sokolska vrsta v kroju, trije sokolski prapori in starešinstvo JSS. Godba Sokola I. s Tabora je zaigrala sokolsko koračnico, občinstvo pa je izstopivše tekmovalce pozdravilo z burnimi ^Zdravo«-klici in jih j"e obsulo s cvetjem. Zmagovalce je v imenu JSS pozdravil starosta br. En-gelbert Gangl. ki je v svojem govoru naglasi! velike zasluge in lepo zmago naše vrste med vsemi narodi sveta. Na velikem stadionu v daljnem Amsterdamu se je pred zastopniki vsega sveta vzpela na najvišji dro-poleg bratske češkoslovaške zastave rudi naša državna zastava. Naši Sokoli so odšli kliub velikim zaprekam v tujino, kjer so s svojo zmago dokazali moč in vekovitost sokolske ideje.
Nato je zmagovalce pozdravil v imenu mestne občine ljubljanske obč. svetnik Tavčar, nakar se je obema pred govornikoma zahvalil br. dr. Murn'k. Ves peron je bil poln sokolskega občinstva, ki je hotelo na vsak način videti naše junake, ki so na tako lep način proslavili naše sokolsko in ju-goslovensko ime v daljnem svetu pred mednarodnim forumom. Ko so Sokoli prispeli pred kolodvorsko poslopje, jih je tam v gostem Špalirju pričakovala velika množica navdušenega občinstva. Z godbo na Čehi je krenila mogočna povorka po ulicah mimo glavne pošte pri Narodni dom, kjer je bil razhod. Zvečer se je vršil v vogalni sobi restavracije »Zvezde« intimen pozdravni večer, ki je potekel v nailepšem, bratskem razpoloženju.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Incident na osjeskem velesejmu. — Zaradi dveh snopov nož v trebuh. — Pretep vojakov s civilisti. — Poskusen samomor zagrebške beračice. — Tragična smrt v hotelu. — Žrtev Save.
V Osijeku traja že nekaj dni običajni letni velesejem. Kljub splošnemu narodnemu Žalovanju za pokojnim voditeljem hrvatskega naroda Stjepanom Radićem pa velesejmska uprava ni smatrala za potrebno, da bi prepovedala oziroma opustila na splošno željo in zahtevo godbo na veseličnem prostoru. Zato je sej>mska uprava že tri dni v stalnem sporu s tamkajšnjo nacijonalno mladino. Ker se je na praznik na veseličnem prostoru zopet na vse pretege plesalo in igrak), so omladinci od sejmske uprave energično zahtevali, da se takoj preneha z godbo in plesom. Uprava se je temu protivila in izjavila, da gostje in posetni-ki godbo kakor tudi ples zahtevalo. Nato so odšli omladinci na veselični prostor, kjer so od godbenikov, kakor tudi od plesalcev zahtevali, da se takoj ustavi nespodobno in času neprimerno ramnje. Veseljakom je prihitela na pomoč kar cela četa policije in detektivov. Kljub brezobzirnemu nastopu policijskih organov pa se je omladincem posrečilo preprečiti nadaljnje rajanje s pomočjo smrdljivih bomb in gnilih jajc. s katerimi so obmetavali neubogljive veseljake. Končni rezultat bombardiranja je bil ta, da se ob 22. uri ni več plesalo na sejmskem prostoru.
*
V vasi Ometinci pri Sremski Mi-troviei sta se te dni sprla brata Ivan in Luka Topolovič. Oba sta skupaj mlatila žito, katero sta hotela po končanem delu razdeliti med seboj na dva enaka dela. Medtem je Luka, ki je bil precei pijan, trdil, da je njegovo žito mnogo bolje in bogateje obrodilo kot pa Ivanovo in da mu mora zato brat dati po mlačvi povrhu še zrnje dveh debelih snopov. Ivan seveda o tem ni hotel ničesar slišati, nakar sta se pričela brata prepirati Prepir se je kmalu spremenil v-pretep. Ivan je potegnil nož in ga porinil bratu globoko v trebušno votlino. Luka v svoji pijanosti smrtno nevarne poškodbe ni takoj občutil in se je hotel naprej ruvati z bratom. Toda ta se je takoj zavedel svojega strašnega dejanja in je pobegnil z njive. Luka ie začuden gledal za njim. končno pa je le začutil, da mu teče po spodnjem delu telesa in po negah nčkai toplega. Ko je opazil kri. je tudi že začutil v trebuhu hude bolečine. Pričel je na vse grlo vpiti, da ga je ub:] rodni brat. Ivan je med tem že izgin-1. Kmetje so Luko prenesli na njegov dom in takoj poslali po zdravnika. Kljub takojšnji zdravniški pomoči dvomijo, da bi ostal poškodovanec pri življenju. Brat Ivan se je pozneje sam javil orožnikom, ki so ga oddali v sodne zapore.
★
V sredo so v prijaznem mestecu Vrpoljj pri Šibeniku praznovali cerkveni sejem. Zbrala se ie okrog cerkve in v številnih gostilnah velika množica ljudstva iz Šibenika in bližnje okoliet:. Kmalu je pod vplivom težkega, nekrščenega dalmatnea nastal v neki gostilni prepir, ker niso hoteli vo-iaki, ki so se nahajali med civilisti, plačati cehe. Med prepiram je neki narednik oklofutal gostilničarja, ki je energično zahteval plačilo. Meščani so priskočili na pomoč gostilničarju in malo j-3 manjkalo, da ni prišlo do krvavega pretepa, ki bi gotovo konč?! s smrtnimi žrtvami. K sreči so razburjene meščane odvrnile od pretepa njihove Žene, ki so se jih oklenile okrog
vratu, dočim je vojake ukrotil neki podporočnik, ki je slučajno prišel mimo. Zvečer je prispel v mestece tudi poveljnik naše mornarice admiral Priča, ki se je podrobno informiral o incidentu. Kljub temu, da ni prišlo do krvavega obračunavanja, je bilo vendarle nekaj oseb lažje ranjenih. Pri prerivanju se je podrla betonska terasa in pokopala pod seboj več kmetov, ki so pa zadobili le lažje poškodbe na glavah. Ranjence so odpeljali v šibe-niško bolnico.
*
V zapuščeni, napol podrti drvarnici v zagrebškem predmestju je na kupu cunj in listja prebivala sivolasa, sključena starka Frančiška Strambel, ki se je preživljala z beračenjem. Ker je pa zadnji čas radi pomanjkanja močno oslabela, je sklenila izvršiti samomor, ker se ni mogla sprijazniti z mislijo, da bo morala umreti počasne smrti radi lakote. Zato se je včeraj r • poldne z zadnjimi močmi in s silnim naporom privlekla na obrežje Save, kjer se je malo oddahnila. Nato pa se je prekrižala in pognala z vso težo slabotnega, starega telesa v hladne, deroče savske valove. Toda ni ji bilo še usojeno umreti. Njeno obupno dejanje je opazil delavec Josip Gjum-brek, ki je takoj skočil za starko v Savo. Kmalu jo je spravil na breg in s pomočjo kopalcev in okoliških kmetov spravil k zavesti. Na policiji je starka na uradnikovo vprašanje, zakaj ie hotela izvršiti samomor, odgovorila: ffHočem umreti in bom umrla!» Ubogo starko je začasno vzel na stanovanje in oskrbo neki bližnji posestnik.
*
Pred dnevi je dopotovaUiz Starega Gradu v Zagreb neki Ivan Botteri v družbi svoje matere in sestre. Vsi trije so najeli skupno sobo v hotelu datiran*. Botteri ie naslednje dni hodil od zdravnika do zdravnika in od bolnice do bolnice, da bi ga sprejeli in ozdravili tuberkuloze, na kateri je že deli časa močno bolehal. Toda vse njegove poti so bile zaman. Privatni in bolniški zdravniki so ga po natančni preiskavi odslovili, češ da je pač neozdravljivo bolan in da mu na noben način ne morejo pomagati. Ker je bila njegova pot brezuspešna, je Botteri sklenil, da se vrne včeraj domov v Stari Grad na otoku Hvaru. Predsinoč-njim je legel v posteljo, ponoči mu je pa naenkrat postalo slabo in je kmalu nato v rokah svoje matere in sestre izdihnil. Poklicani zdravnik, ki je takoj po obvestilu prispel v Botteriievo sobo, je mogel ugotoviti le smrt.
*
Včeraj se je zglasil na zagrebškem policijskem ravnateljstvu vpokojeni poročnik Matija Vlahovič in ves potrt naznanil, da ie njegov 16-letni sin Josip v torek opoldne po kosilu odšel od doma na Savo. kjer se je hotel kopati. Doma so ga čakali v velikih skrbeh vso noč in ves naslednji dan. toda ker se le ni vrnil, je oče prišel javit njegovo nerazumljivo odsotnost na policijo. Policija je takoj po svojih or- j ganih na savskem obrežju preiskala grmovje in našla v bližini Miillerjeve opekarne pod grmom obleko, katere lastnika ni bilo videti v bližini. Nesrečni oče, ki je stražnike spremna! ori iskanju, ie v suknj'ču in hlačah spoznal obleko svojega sina. Na podlagi najdbe je gotovo, da je mladenič uto- I
nil v Savi. Najbrže je zašel plavanja nevešči Vlahovič predaleč v deročo savsko strugo, ki ga je potegnila, kot že toliko drugih, na dno. Trupla še niso našli.
^etežntca
KOLEDAR. Petek, 17. avgusta 1928. Katoličani: Hi* jacint, Liberat, Radigoj;   pravoslavni, 4. avgusta: 7. dj. u. Ef.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Ljudski kino (Mstica): Gigolo. Kino Ideal: Prva burja v zakonu.
DEŽURNE LEKARNE. Dsnes: Trnkoczv, Mestni trg,   in Ra* mar, Miklošičeva cesta.
Nova afera z g. Poljšakom
Pod naslovom ^Kaj je s Poljšakom« prinaša »Marburger Zeitung* zanimivo vesit. V Mariboru se je namreč raznesla vest, da je neka pacijentka, ki jo je zdravil g. Poljšak, umrla in da je bil neposredni v^zrok smrti zastruplejnje s svincem, čeprav je ženska bolehala na raku. Z ozirom na to je podal mož pokoj ene Robert Reiser v >Marburger Zeitung« sledečo izjavo:
>Moja iena je bila 30. junija prepeljana na ginekološki oddelek mariborske bolnice. Dne 3. julija je primarij dr. Benčan odredil, da na mojo prošnjo prepeljejo mojo ženo v Poljšakovo barako v splošni bolnici. Moja žena je obolela že lani poleti in so zdravniki dognali, da ima raka na maternic?. Zagrebški specijalisti so izjavili, da za njo ni rešitve in so jo poslali domov. Ko sem zvedel za zdravljenje g. Poljšaka, sem mu pisaJ, naj sprejme mojo ženo na svoj oddelek. Odkrito izjavljam, da sem z ozirom na izjavo špecijalistov dvomil, da bi sploh kdo še mogel moji ženi pomagati. S tem, da sem ženo prepeljal v Maribor, sem izpolnil samo njeno zadnjo željo. Zdravljenje g. Poljšaka ni pospešilo sm-rti moje žene, marveč se je po niego-vem zdravljenju nasprotno počutila bolje in je čutila samo neznatne bolečine, dočim doma ni mogla zaspati, Če ni uživala morfija.«
Tako g. Reiser. Obdukcija trupla, ki se je vršila na ukaz državnega pravdništva v Mariboru, pa je pokazala zelo čuden rezultat. Površina možganov je bila patološko čudno spremenjena, možganske kožice so bile raskave in modrikasto-uma-zane barve. Isto barvo so kazali notranji organi: srce, pljuča, jetra. Vranica je bila močno nabrekla. Čudno je bilo spremenjeno tudi spolovilo. Bilo je močno povečano in ognojeno. Maternica je bila normalna in je ostala nespremenjena. Notranji organi so bili poslani na patološki zavod v Ljubljani. Ni izključeno, da bo pokazal rezultat preiskave močno zastrupljenje s svincem V mazilu, ki ga je rabil g. Poljšak, se je nahajalo 20 odstotkov svinčenih primeri.
Tako »Marburger Zeitung^, kateri tudi prepuščamo vso odgovornost.
Sport
Ilirija - Beograjska reprezen-
tanca 3:3
Pančevo, 16. avgusta.
V ponedeljek je Ilirija igrala revanžno tekmo z beograjsko reprezentanco. Tek* ma, ki je bila pred vsem propagandnega značaja, je bila prav zanimiva in sta obe družini predvedli prav lepo igro. V tem pogledu se je zlasti odlikovala Ilirija, ki je po debaklu prejšnjega dne zopet prišla v formo. Najboljši del družine je bila zopet obramba, kjer je bila Tratnikov a na* ravnost odlična. Posrečilo se ji je držati opasno Jovanovičevo in jo skoraj popoln noma onemogočiti. Trarnikova, ki je bila nedvomno najboljša igralka na polju, si je na mah pridobila simpatije vse publike. Schiffrerjeva in Brod ar jeva nista dosti za* ostajali za njo in tudi Kezele v golu je za» dovoljivo rešila svojo nalogo. Slabša je bi* la napadalna vrsta, ki je sicer v polju le* po kombinirala, ni pa znala izrabiti ugod* mh šans pred golom. Ce bi napad taktično bolje zaigral, bi morala Ilirija tekmo odlo* čiti najmanj s tremi ali štirimi goli v svojo korist, kar bi tudi odgovarjalo poteku igre. Privškova in Doberletova sta bili zlasti pred golom slabi in tudi podajanje žoge je bilo površno in netočno.
Beograjska reprezentanca je igrala po» žrtvovamo. Najboljšo moč je imela v na* padalki Jovanovičevi, ki jo je pa kot re» čeno Trantikova popolnoma onemogočila. Igralo se je v ostrem tempu, ki ga je dik* tirala Ilirija. Tekma je skoraj ves čas po* tekla v znamenju ilirijanske premoči. V drugem polčasu sta obe družini radi hude vročine skoraj popolnoma popustili. Tek* mi je prisostvovalo razmeroma mnogo gledalcev-. Gole so zabile: za Ilirijo Jermol 3, za Beograd Jovanovičeva 2 in Barlovac 1. Kako velika je bila premoč Ilirije, se vidi najbolj v tem, da je znašalo število kotov 15:2 v korist Iliriji. Sodnik je bil dober.
Ilirija je naslednjega dne igrala proti družini S. K. Banata v Pančevu.
— Trening pod^avezne reprezentance. Na prostoru uvrije se vrši danes, v petek, ob 18. uri trening — tekma dveh podsa* veznih moštev v svrho določitve teama Ljubiiane za medmestno tekmo z Maribo* rom, ki se vrši v nedelje 19. t. m. Podsa? vezni kapetan poskuša z moštvom: Janči-aaj (Primorje) — Pleš (Ilirija). Verovšek (Ilirija) — Zemljak (P.). Dekleva (I.), Ko* Senrna (I.) — Jug (P.). Sitika (t), Zalokar (Hermes), Erman (P.). Uršič (P.). — Na* sprotno moštvo igra v sestavi: Kreč (I.) — Svetič (P). Semec (H) — Volkar (L). Slamič (P.). Pišek (P.) — Rihar (L), Sve tic (H.). Vrhovnik (P). Škrajnar (H), Do berlet (L).
Štev. «87.
•SEOVENSKI  WA~ROD» 3ne 17. avgust*. 1928.
stran 9.
Dnevne vesti.
— Potiski državnik v Crikvenici. 6. trn. je prispel v Jugoslavijo bivši poljski ministrski predsednik, večkratni prosvetni minister, profesor varšavske politehnike Anton Ponikovvski. Kot prosvetni minister se je zelo zavzemal za našo akademsko omladino na varšavskih visokih šolah. Po njegovi zaslugi imajo slovanski slušatelji varšavske politehnike celo privilegij pri vpisovanju pred poljskimi študenti, ker jim ni treba polagati sprejemnega izpita. V Zagrebu je sprejel visokega gosta vseučiliški profesor dr. IleSiČ, ki mu je razkazal mesto in njega zanimivosti. Iz Zagreba je odpotoval g. Ponikowski v Crikvenico, odkoder odpotuje na Rab.
— Iz državne službe, V višjo skupino so pomaknjeni politično - upravni uradniki dr. Fran Hrašovec pri velikem županu v Mariboru, Milan Mahar pri sreskem poglavarju v Mariboru, dr. Leon Brunčko, upravitelj ljutomerskega sreza in dr. Anton Farčnik pri sreskem poglavarju v Celju.
— Iz poštne službe. Uradnica Pavla Andres je premeščena iz Novega mesta v Kastav.
— Naš parnlk v Marsetllu. Jugosloven-•ki parnik »Vila Velebit« je prispel v sredo v Marseille, odkoder odpluje v ponedeljek v Barcelono.
— Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« ljubljanske oblasti št. 77. z dne 16. tm. objavlja uredbo notranjega ministra za izvrševanje zakona o posesti in nošenju orožja in razglas generalne direkcije državnih železnic o ogrsko-rurnunskem, grško-bolgar-skem, grško-madžarskem. grško-avstrijskem, grško-češkoslovaškem in grško-poljskem blagovnem prometu.
_ Svetlslav Petrovič na našem Primorju. Znani filmski igralec Svetislav Petrovič odpotuje koncem tega meseca iz Nizze v Jugoslavijo. Najprej poseti svoie roditelje v Novem Sadu, kjer priredi javno predavanje o svojih nastopih v raznih filmih, potem pa odpotuje v Beograd in na našo rivijero, kjer ostane delj časa na počitnicah.
— Etični kongres preložen. 19.30. in 21. tm. bi se moral vršiti v Beogradu kongres Vidovičevega prosvetno-etičnega pokreta. Ker je pa zavladal pod klercradikal-skim režimom v naši notranji politiki splošen kaos, je vodstvo Vidovičevega pokreta kongres odložilo na nedoločen čas.
Epidemija tifusa v Zadru se širi. V Zadru se epidemija trebušnega tifusa radi malomarnosti italijanskih zdravstvenih oblasti vedno bolj širi. Naše obmejne oblasti so zato že poprej odrejene varnostne mere ob državni meji Še bolj poostrile. Po zadnjih poročih iz Zadra znaša število tifuz-fo bolnih že nad 700, dočim je naraslo število na tej -strašni bolezni umrlih že na 260.
— Himen. Poročil se je v Veržeju dne 15 tm. komponist Slavko Osterc z gospodično Marto V a 1 j a 1 o v o iz Ljubljane. Priči sta bili gg. notar Ivan Ašič in dr. Anton Novačan. Novoporočencema želimo obilo STeče!
— Kongres društva za mednarodno pravo. Od 5. do 15. tm. se je vršil v Varšavi kongres društva za mednarodno pravo, katerega se je udeležilo nad 300 delegatov iz vseh krajev sveta. Naša država je poslala na kongres 4 delegate.
— Resnica ne sme na dan. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi proglasa ameriških Hrvatov »Proglas hrvatskemu narodu v Južni Ameriki' in »Doli izdajalci domovine, doli srbska glavnjača!< Baje sta ona prnglasa revolucionarna in protidržavna, ker sejeta plemensko mržnjo in sovraštvo proti naši državi. Notranji minister je še vedno »največji Slovenec«, državotvorna dr. Korošec, .ki zna vzorno zatirati resnico in preganjati ljudi, čijih edini namen je uvesti v državi red in enakopravnost. Bližnja bodočnost bo pokazala, da ie opravljal »državotvorni« slovenski klerikalizem v službi ve-lesrbskih hegemonistov najogabnejše hlapčevsko delo.
_ Novo glavnjačo dobimo. Beograjski
listi poročajo, da je podedoval orožniški korporal Nikola Dronjak iz Zrmanje v Liki, zdaj pomočnik jetničarja zloglasna beograjske glavnjače, po svojem stricu v Ameriki, industrijalcu Nikoli Prodanoviču 25 milijonov dolarjev. Mož je o ogromni ded-ščini doslej molčal, ker ni mogel verjeti, da je postal kar čez noč milijonar v dolarjih, dokler se pri oblastih ni informiral, da je ta razveseljiva vest resnična, Dronjak noče povedati, kaj namerava počefi z ogromnim bogastvom. Prijatelji so mu svetovali, naj zgradi novo Glavnjačo. To bi bilo v skladu z našami »državotvornimi« elemeti.
— Kdo je izgubil 1000 dolariev? Na
kolodvoru v Schwarzachn so našli državni organi denarnico, v kateri je bilo nad 1O00 dolarjev. Avstrijske oblasti domnevajo, da je izgubil dolarje kak naš izseljenec, ki se je vrnil v domovino s pamikom »Mauretanija*. Kdor je denar izgubil, naj se obrne z dokazi na izseljeniški komisari-jat v Zagrebu.
— Politična zagrizenost dalmatinskega župnika. Na dan Radičevega pogreba je prišlo v vasi Prvič - Šepurin do incidenta, ki jasno kaže silno politično zagrizenost in nestrpnost klerikalnega župnika. Tamošnji župnik, ki pripada edino zveličavni stranki dr. Korošca, na dan Radičevega pogreba ni dovofil cerkovniku zvoniti za pokoj Radi ćev e duše. Ko so kmetje ponovno naprosili župnika za tozadevno dovoljenje, jih je ozmerjal z osli In je nekega kmeta celo oklofutal in ga vrgel po stopnicah. To postopanje je tamkajšnje prebivalstvo močno razburilo in le malo je manjkalo, da ni prišlo do težkega incidenta.
_ Naše orožnrštvo se pokori Italijanskemu konzulu. Prve posledice ra*ifikaciie net-funskih konvencij se že kažejo. V - plitki e nrišlo te dni do demonstracij proti sramotni kapitaluciji Koroščeve vlade pred Italijo in
orožništvo je mnoge demonstrante aretiralo Nekatere so zdramili ponoči in jih odvedli iz postelje naravnost v zapore. V sodnih zaporih sedi 34 demonstrantov, ki so že obsojeni na 4—30 dni zapora. Italijanske hiše so bile med demonstracijami svečano razsvetljene. Sploh so Italijani na vse načine izzivali Splrtčane. Zanimivo je, da je razganjalo demonstrante samo orožništvo, dočim se policija ni prikazala na ulicah. Italijanski konzul se je namreč po predzadnjih demonstracijah pritožil, da policija ni dovolj brezobzirna napram demonstrantom. Zato so poslali zdaj na ulice orožništvo, ki je ustreglo želji italijanskega konzula.
— Slrarska razstava. 2e tretje leto se bo ponovila razstava sira domačega izdelka, ki bo pokazala, v koliko je slovensko sirarstvo napredovalo tekom minulega leta. Na sirarsld razstavi prošlega leta se je ugotovil precejšnji napredek od prve sirar-ske razstave in tako ie pričakovati, da bodo tudi na letošnji sirarski razstavi zaznamovati napredki. Te razstave se lahko udeleže vse mlekarne, sirarne, pa tudi posamezni zasebni izdelovalci sira in masla, ki proizvajajo te izdelke iz lastnega mleka. Priglasil je letos zelo mnogo, četudi je bila kupčija spomladi tako živahna, da so sirarne razprodale ves svoj najboljši izdelek. Da bodo obiskovalci razstave tudi sami lahko okusili izdelke naših sirarn ta maslarn, se bo v mlekarskem oddelku prodajal tudi sir, maslo in mleko v manjših količinah. Vse mlekarske zadruge so dobile vprašalne pole, na katerih je natančno označeno, kakšne vrste izdelke morajo razstaviti, da bodo lahko konkurirali za nagrade, ki se bodo delile v zlatih, srebrnih in bronastih kolajnah in častnih diplomah.
— Državna trgovska akademija v Mariboru. Vp i s o v a n j e. — Vpisovanie v I. razred drž. trgov, akademije v Mariboru se vrši 1. septembra od 9.—11. dopoldne v ravnateljevi pisarni, Zrinjskega trg, št 1. Učenci(ke) srednjih Šol morajo predložiti prošnjo za sprejem, spričevalo o prejšnjem šolanju in krstni list, s katerim dokažejo, da dovrše v letu, v katerem se vpišejo, 14. do 17. let. Učenci(ke) meščanskih šol pa morajo predložiti prošnjo za pripustitev k dopolnilnemu izpitu. To prošnjo morajo kolekovati s petdinarskim kolkom, priložiti pa morajo kolek za 20 Din. Za dopolnilni izpit sam pa plačajo priglašenci(ke) 530 Din taks. Pismeni dopolnilni izpiti se začno 4. septembra ob 8. zjutraj, ustmeni pa 5. septembra ob 8. zjutraj in po potrebi 6. septembra. Vpisovanje v višje razrede se vrši 3 septembra od 9. do 11. dopoldne. Učenci (ke) vseh razredov plačajo pri vpisu za »Fond za zdravstveno zaščito učencev« 20 Din za celo šolsko leto. Oproščeni te takse so le oni učenci, ki predlože ubožno spri-so le učenci, ki predlože ubož. spričevalo. Popravljalni izpiti. Prošnje za popravljalne izpite morajo vložiti učenci(ke) direktoriju 24. ali 25. avgusta. Pismeni popravljalni izpiti za vse razrede se prično dne 30. avgusta ob 8. zjutraj, ustmeni pa se začno 31. ob 8. zjutraj.
— Smrtna kosa. Danes je preminul v Ljubljani hišni posestnik in železniški vpo-kojenec g. Fran Pavlic. Pokojni je bil n.ed železničarji starejše generacija splošno znan in priljubljen. Pogreb bo v nedeljo ob pol Štirih s Poljanske ceste št. 9. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
— Vreme. Proti pričakovanju se je vreme snoči izpremenilo. 2e popoldne se je pričelo oblačiti, zvečer se je pa nebo zjasnilo in nihče ni mislil, da dobimo ponoči nevihto z nalivom, ki je trajal z malimi presledki do ranega jutra. Ponoči je močno gimelo in treskalo. Vmes je pošteno lilo tako, da je zemlja za nekaj dni namočena in da se je ozračje znatno ohladilo. Večji naliv smo imeli v Ljubljani tudi zjutraj okrog 8. Tudi na Štajerskem so imeli ponoči manjšo nevihto z dežjem. Zjutraj je bilo v Mariboru megleno. Zanimivo ie, da je bilo včeraj oblačno samo v Ljubljani, povsod drugod pa jasno. To dokazuje, da trajnega poslabšanja vremena vsaj za prihodnje dni še ni pričakovati. Tudi barometer kaže, da je bila snočnja nevihta samo lokalna in da je deževno vreme prehodno. Dočim je kazal včeraj 760, je poskočil danes že na 763 mm. Ni izključeno, da se nebo še danes zjasni. Temperatura je znašala zjutraj 15°. V skuplju je bilo 38, v Beogradu 37, v Splitu in Sarajevu 36, v Zagrebu 33, v Ljubljani 32, v Mariboru 29 stopinj. V ozračju se kljub sopari že čuti jesen in tudi vreme se polagoma nagiba k jesenski nestanovitnosti.
—lj Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja dne 21., 22. in 23. tm. zaprta.
—1] Naknadno vpisovanje Šolskih otrok v Ljubljani na osnovnih šolah bo 3. rn 4. septembra; dne 5. septembra so konference 6. septembra šolska maša, a 7. septembra prične redni pouk. Ze vpisani šolarji r. orajo torej priti v Ljubljano do 6 sept. da se udeleže maše.
—1| Sokolsko društvo v štepanji vasi bo imelo v sobto, dne 18. tm. izredni občni zbor v društveni sobi v Štepanji vasi zaradi osnovanja gradbenega odseka. — Začetek ob 8. uri. Članstvo se vabi k pol-noštevilni udeležbi. Zdravo! — Odbor.
— Sokol Slika vabi vse brate, ki imajo veselic orkestra, na sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek 20 t m ob 8. uri zvečer v Čitalnici. Več na sestanku. 620-n
—lj Dr. Srečko Putaar zopet redno ordinira. 617-n
—lj Dan bonbončkov v korist Ciril Me-dove družbe v Šiški bo dne 26. avgusta ti. To bode osma zbirka te vrste v tem letu Želeti je, da se še druge C. M. podružnice zglasijo ter prirede letos jednako zbirko
v korist naše družbe, ki je edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji ter vsestranske podpore zelo potrebna.
619-n
—I Če človek presladko spi. Neprijeten poset je imel te dni nočni čuvaj Ivan Stini, stanujoč v Janševi ulici. V sredo zvečer ie prišel truden domov in legel spat. Ker je bilo zelo soparno, je odprl okno. Veliko, a še bolj neprijetno pa je bilo njegovo presenečenje, ko se je drugega Jutra zbudil. Opazil je takoj, da ga je ponoči posetil ne-vabljen nočni gost in mu odnesel dve obleki, črna poročna obleka je bila vredna 1500 Din, siva obleka, katero ie uzmovič snel z obešalnika, pa 2000 Din. V žepu ie bila zlata dvokrovna ura z verižico. St:rn ima 6100 Din škode. Prijavil je tatvino policiji, ki sedaj išče podjetnega tatu.
—Ij Podjetna Marlčka. Marička G. je sicer že v letih, toda ima še vedno sokmme po avanturah. Za tako stvar je pa treba denarja in tega si je znala Marička naglo pridobiti, šla je in prodala lep šivalni stro), ld je bil last njenega gospodarja, nekega ljubljanskega gostilničarja. Zadeva ie seveda prišla na dan in Marička je moral i radi stroja, ki je bil vreden skoraj 4000 Din. v luknjo.
—lj Drobiž policijske kronike. Radi suma soudeležbe pri tatvini je bil areraan Andrej T., a radi tatvine je morala v zapor Marička C o kateri poročamo na drugem mestu. Druščino sta ji de'dii v zaporu tudi Tončka P. in Martina S., k' sta na;raje prenočevali v Tivoliju v družbi muških. Včeraj je prispelo na policijo tudi več ovadb radi kaljenja nočnega mira, kršitve obrtnega reda in drugih prestopkov.
—lj Brezobzirni kolesarji. Snoči okoli 19 je neki kolesar v divjem diru pri *o?il na Kongresni trg in podrl lOletno Ivanko Klanšek, stanujoče v Komenskega ulic. Deklica se je pri padcu precej poto'ka in poškodovala na glavi, vendar se brezobzirni kolesar ni zmenil za svojo žrtev marveč jo je iadrno pobrisal.
—lj Nesreča. Včeraj zjutraj se je pripetila na Resljevi cesti tik pred zmajskim mostom manjša nesreča, čije žrtev le poslal pleskarski vajenec Ciril GašperŠiČ Faa*, ki je peljal cizo, je po nesrečnem naključju prišel z nogo pod poštni avto «5 —250. Avto mu je znatno poškodo/ai jcvo noge v Členku in so ga morali preplati v bcinico. Nesreče je bil baje GaŠper'lč tam kriv ker se je s cizo zaletel v konfin in j* 2 vozom vred padel. BaŠ v treu>:ku ;e privozil poštni avto in kolo je *o fantu čez t.ogo.
Iz Celja
—c Komisija za zgraditev ceste na Jožefov hrlh se je vršila v četrtek popoldne na Jožefovem hribu. Udeležili so se komisije zastopniki mestne in okolišče občine ter interesiram" posestniki novih zgradb na hribu. Interesenti so se zedinili za gradnjo ceste na ta način, da se bodo prispevki za cesto določili na posameznike po njih davčni moči. Upati je sedaj, da bo cesta kmalu stekla v kras okolice in v korist tamošnjih prebivalcev.
—c Letalski dan. Za letalsko slavnost, ki se bo vršila v nedeljo 19. tm. v Levcu pri Celju, se vrše zadnje priprave. Včeraj dopoldne je plul nad mestom aeroplan, ki je metal reklamne letake za prireditev, za katero vlada povsod veliko zanimanje.
Najboljše, najtrajnejše, zato 1? najcenejše1
Izplačilo razlik rodbinam umrlih uradnikov in upokojencev
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo razglaša uradno: Na podlagi rešenja ministrskega sveta DRbr 61.000 z dne 24. julija t. 1. (Uradni list št. 274/76 z dne 13. t. m.) se bo tudi letos nadaljevalo z izplačevanjem neporavnanih razlik v prejemkih državnim uradnikom in ostalim uslužbencem, prevedenim in obdržanim v službi po uradniškem zakonu z dne 31 VII. 1923., za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. V državnem proračunu za 1. 1928/29 je pod partijo 62. v ta namen odobren za vso državo kredit v znesku 10 milijonov dinarjev.
Vzporedno s shižitelji in zvaničniki pridejo letos do izplačila razlik deloma tudi oni prevedeni uradniki, ki so si na tej podstavi pridobili pravico do razlike, pa so umrli, ter upokojenci, kJ so bili prevedeni in upokojeni s polnimi službenimi leti ali oo dovršenem 65. letu starosti. Svojci umrlih uradnikov (izvzeti so svojci zvanični-kov in služiteljev) in navedeni upokojenci se pozivajo, da najkasneje do vštetega 1. septembra t 1 predlože direktno računovodstvu delegacije ministrstva financ za Slovenijo (Krekov trg) pismene prijave po obrazcu, natisnjenem v citiranem »Uradnem listu«, ter zahtevane podatke podkre-pe s potrdili o razvrstitvi in upokojitvi, ki jih morajo prijavam priložiti v izvirniku in v prepisu. Izvirnike iim bo računovodstvo po vpogledu vrnilo.
Oni upravičenci do razlik, ki bodisi zase (upokojenci) ali za umrleca uradnika s potrebnimi dokumenti Iz kakršnegakoli razloga ne razpolagaio. naj se obrnejo tako! na ona oblastva. ki so svoječasno ta do-
kazila izstavila s prošnjo, da jim izstavijo nove dokumente.
Vsa oblastva so naprošena, blagajni finančne delegacije, davčni administraciji, vsem davčnim okrajnim oblastvom in vsem davčnim uradom pa je naročeno, da gredo upravičencem do razlik pri izpolnjevanju prijav z vso uslužnostjo in vsestransko na roko.
Opozoriti je končno treba, da zaradi nezadostnega kredita že na podlagi same prijave ne more zahtevati izplačila razlike prav vsak interesent, ker bo generalna direkcija državnega računovodstva otvorila kredit vzporedno in v alikvotnih tangentah tako za aktivne služitelje in zvaničnike kakor za svojce umrlih uradnikov In za upokojence.
—.miiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiims«"
Tašča Franca Jožefa
L. 1878. je cesar Franc Jožef spre* jel v avdijenci kitajsko deputacijo. Avdijenci je prisostvoval tudi madžar* ski kardinal Samassa, cesarjev 1 j ubije* nec. Kitajci so bili navdušeni, da jih je cesar tako prijazno sprejel. Radi bi se bili cesarju revanžirali za prijaz* nost, pa niso vedeli, kako. Ker se jim je zdelo nerodno, da bi obdarovali ce* sarja samega, so hoteli izročiti darila njegovi ženi. Vprašali so dvornega maršala, če je presvitli cesar oženjen. Maršal je prikimal. Takoj se je ogla* sil vodja deputacije, ki je pokazal na kardinala, rekoč:
— Saj sem si takoj mislil, da bo tole njegova tašča.
Strahote bruhanja na otokih Sunda
Sedaj prihajajo šele podrobnosti o strahotah bruhanja vulkana na holandskih otokih Sunda. Katastrofa je zahtevala več tisoč človeških žrtev, pa tudi materijalna škoda je ogromna. Vse prebivalstvo je izpostavljeno bedi in lakoti.
Pet dni pred izbruhom vulkana je prebivalstvo začutilo močne potresne sunke. Vulkan Rokatinda je uničil ves jugozapadni del otoka Palu\veh. Široka reka lave je preplavila polja, travnike in gozdove in napolnila doline. Pod ža-rečo lavo je poginilo nad usoz ijudi. Otok je bil več dni brez vode, ker je lava izsušila vse potoke in reke. Okoli 200 ljudi, ki so bežali pred groračo iavo, je utonilo v morju. Po dosedanjih ugotovitvah je katastrofa zahtevaia okoli 2500 človeških žrtev.
Ljubavna tragedija
V Sv. Mihaelu na Štajerskcn se je te dni odigrala krvava ljubavna tragedija, čije junak je Slovenec Franc Bu-delin. Mož je živel v divjem zakonu z vdovo Cilko Vogina iz Sv. Mihaela. Živela sta že sedem let skupaj in ves Čas sta se dobro razumela. Letos pa je odšla Voginova v neko letovišče na Tirolsko. V nedeljo se je vrnila domov. Najela je dva hlapca in dala odnesti svoje pohištvo iz Budelinovega stanovanja. Nato je odšla k svojim sorodnikom v Leoben. V torek se ie vrni.a in prenočila pri sosedni stranki. Drago jutro je zopet stopila v Budeiinovo stanovanje, hoteč odnesti še nekaj malenkosti. Med njo in Budelinom je nenadoma nastal prepir in med prepirom jo je Budelin s topim predmetom večkrat udaril po glavi. Voginova je bežala, toda Budelin je s stene naglo snel lovsko puško in ji pognal kroglo v giav;. Nesrečna vdova je bila takoj mrtva. Morilec je nato nameril poS-co tudi proti sebi in si pognal kroglo v srce.
Amsterdamska olimpijada je bila aktivna
Holandski listi priobčujejo zanimivo
vest, da je bila amsterdamska olimpijada aktivna. Finančni uspeh je prav zadovoljiv, kajti inkasirali so U50.000 goldinarjev. To zadošča za kritje vseh izdatkov, kakor tudi stroškov za ogromen stadion. To je prvič, da >e olimpijada zaključila z aktivo. Dosedaj so bile namreč vse olimpijade masivne in zlasti predzadnja v Parizu je zaključila z velikim deficitom. Holandci so pač dobri gospodarji in znajo zasoiiti, kadar je treba. O tem in o draginji, ki je vladala v Amsterdamu, bi vedeli naši Sokoli in naši športniki marsikaj povedati.
Zakladi turških sultanov raz-
stavljeni
Angorska vlada je odredila, da morajo biti odslej zakladnice turških sultanov dostopne občinstvu in,tako skoraj noben tujec v Carigradu ne zamudi prilike, da si ogleda bajno bogastvo nekdanjih turških mogotcev. Dve dvorani nekdanjega sedeža turških sultanov Top-Kap-Seraila so izpremenili v muzej, kamor je dovoljen vstop proti vstopnini 50 piastrov. Tu se vidi ne-broj draguljev, zlati prestoli, krasni nakiti, dragocene orijentalske vaze, zrcala, pahljače itd. V posebni vitrini so razstavljene figure, ki predstavljajo 24 sultanov, vladarjev Turčije od leta 1453 do 1839. Figure so oblečene v razkošna, originalna oblačila. Prva predstavlja Mohameda II., ki je vladal od L 1451—1481. O njem pripoveduje zgodovina, da je prelival človeško kri kakor vodo. Mohamed II. je tudi zgradil Top-Kap-Seraril. kier ga vidi zdaj občinstvo v obliki voščene fhznre. Kraj n.tejra sedi na orestolu Baiazet II. (1481 —1512) s kinžalom v roki. ki je okrašen s samimi smaragdi. Dalje se vidi
se neprestano suče okrog somca.
Ravnofako mirno mine dan ko se pere perilo, če gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima
figurina Selima L, zmagovalca nad Perzijo in Kurdi. Razstavljen je tudi njegov prestol, ki mu ga je podaril indijski šah Ismael. Slede figure Solima-na II., Mustafa II., Amurada IV., skratka vseh bivših turških vladarjev. V posebni dvorani je razstavljena zibelka, v kateri so zibali skozi štiristo let poedine vladarje Turčije.
Vse te zgodovinske dragocenosti, ki predstavljajo že po zlatu in draguljih ogromno vrednost, da o zgodovinskem pomenu sploh ne govorimo, pridejo baje v kratkem na javno dražbo. Turški listi poročajo, da je angorska vlada sklenila prodati zaklade bivših sultanov, izkupiček pa porabiti za rezervni fond Narodne banke. Če res pridejo sultanovi zakladi na javno dražbo, se zbero v Carigradu ljubitelji zgodovinskih znamenitosti iz vseh delov sveta, da kupijo vsaj kako malenkost iz zakladnice bivših turških sultanov.
Maharadža ne ljubi dolgo
Pred meseci smo poročali, da se je indijski maharadža Tukojl Rao iz In-dore poročil z mlado Američanko Mil-lerjevo iz Chicaga. s katero se je seznanil v Švici. Orijentalski mogotec se je takoj na prvi pogled do ušes zaljubil in kmalu je svojo izvoljenko zasnubil. Kot praktična Američanka se je Millerjeva najprej informirala o njegovih premoženjskih razmerah. Ko je zvedela, da ima poleg- množice krasnih avtomobilov tudi poljubno število slonov in naravnost kraljevske dohodke, je sprejela njegovo ponudbo. Prestopila je v njegovo vero in je z možem zelo zadovoljna.
t- tT° pa ne veIja ° bivših ženah zaljubljenega maharadže. Američanka je namreč zahtevala, da mora Tukoji Kao zapustiti vse bivše žene in ljubiti samo njo. Maharadža je ustregel njeni želji in poslal obe svoji ženi v pokoj. Seveda sta bili obe ogorčeni in da nista tako pobožni, bi bili segli po samomorilnem orožju. Prva po imenu Keni Indirabi živi zdaj popolnoma ločeno od sveta in razmišlja o minljivo-* i^??' zlasti m°ške ljubezni in zvestobe. Druga, po imenu Tshandsrawa-tj-boi, ima sina, ki študira zdaj v Oxfor-du in bo prevzel po očetu vladarske posle v Indori. Ta prireja zdaj verska predavanja in organizira v Indijfi ženski pokret, ki bo skušal zboljšati položaj indijskih žen. Tshandrawatibai dobiva od maharadže mastno pokojnino, ki znaša v naši valuti okrog 2,500.000 Din letno. Reni Indarabi dobiva samo 1,500.000 Din. Poleg tega je dobila vsaka od maharadže kot spomin na njegovo ljubezen krasno palačo. Maharadža pa potuje po Evropi. Njegova tretja žena porabi baje za toalete in nakit toliko, kolikor sta porabili obe bivši ženi skupaj. Poleg teh zakonskih zen je imel maharadža še poln harem ljubic, ki jih pa ni odslovil, dasi je Millerjeva energično zahtevala, naj razpusti harem. Maharadža se je hotel najbrž za vsak slučai zavarovati. Zelo verjetno je, da se bo lepe Američanke naveličal in da se vrne k svojim oda-liskam, ki ga že nestrpno pričakujejo.
Kdor Išče. najde.
Neki slavni zdravnik je imel pači* jentinjo. sitno starko, ki pa je bila ze* lo bogata. Toda imela je to bolezen, da si je venomer izmišljala nove bolezni, radf katerih je hodila k zdravniku po nasvete. Da se je vsaj za nekaj časa rešil, ji zdravnik predpiše dvomesečno zdravljenje v toplicah.
—- Ali ste tako prijazni, — ga na* prosi starka, — in mi napišete pripo« ročilno pismo za tamkajšnjega najboljšega zdravnika. V pismu, prosim, mu natanko opišite mojo bolezen.
Zdravnik ji zaprošeno pismo napi« še. Ko pa pride starka domov, ne mo* re premagati silne radovednosti in od* pre pismo. Malone da ni padla vznak, ko je preči tala sledeče vrstice:
— Dragi prijatelj! Polil jam ti sta. ro debelo gos. Ko jo boš dobro osku* bel, mi jo pošlji nazaj.
Smo 4.
•SLO V F NS K I   NAROD« dne 17. avgusta 1928.
Stev 187
Edgar Wallace;
TRUE PRAVIČNIKI
ROMAN
26.
V ujetništvu.
Drugi dan njenega ujetništva je zatekel Mirabelo v svetu, ki je ležal izven opečne strehe in glaziranih belih sten njene ječe.
Mirabeli sta se bila vrnila moč in pogum, njeni tovarišici ne. Johana, ki je bila utrujajočo stražo prevzela malone s pretirano veselost jo, je postajala tel bolj potrta, čim bolj je mineval čas. In tako je Mirabelo zbudilo žensko ihtenje in ko se je osvestila, je videla, da deklica sedi na postelji ter si z rokami podpira solzni obraz.
»Sovražim ta kraj,« je ihtela Joha-na »Zakaj me ima tu zaprto? Moj bog! Ce pomislim, da igra nemara pes dvojno vlogo! Z menoj! Še zblaznela bom, če bom dolgo osta!a tu! Da, zblaznela bom, Leicestrova!«
»Pripravila bom nekaj čaja,« je odgovorila Mirabela, skočila s postelje m si nataknila brezpetnike.
Hana je v tem sedela kakor kup nesreče; njeno javkanje je Mirabeli jelo že presedati.
»Rada bi vedela, kakšen vzrok imate, da tako obupno tožite,« je vprašala. »Saj vam nihče ne namerava storiti ničesar zalega!«
»Vi se še smejete? Ne razumem, da se morete smejati!« je pripomnila deklica in vzela čašo v trepeČoče roke. »Vem, da ie neumno, a kaj morem za to! Še nikdar prej me ni nikdo zaprl. Ne morem si misliti, da je prelomil svojo besedo. Sveto mi je obljubil, da bo sinoči prišel. Koliko je že neki ura?«
»Šest,« je odgovorila Mirabela.
Prav tako bi bilo lahko ob osmih ali opoldne in bi ne mogla presoditi.
»Strašen je ta prostor!« je kričala histerična deklica. »Mislim, da naju bodo tod še utopili ali pa bo ona stvar eksplodirala.« Pokazala je na zabojček v flanelu. »Vem; čutim to. Ta živina, ta Gurther se plazi tod nekje. Uf! Kakor sluzasta kača je ta človek. Ali ste ga že kdaj videli?«
»Gurthra? Vi mislite onega, ki je plesal z menoj?«
»Njega, da. Ali vam moram vedno znova ponavljati?« je nepotrpežljivo vprašala Johana. »Želela bi si, da prideva ven iz te luknje.«
»Dajte, pomagajte mi! Nemara bi mogli dvigniti loputnico.«
Se preden je poskusila, je Mirabela vedela, da je sleherni trud brezuspešen. Kamen se ni niti premaknil in ko sta se deklici vrnili v spalnico, se jo Johana jedva še vzdržala na nogah.
»Edino upanje imam še: da Gurther ne ve, da so vam /Trije pravičniki* prijatelji,« je povzela, ko se je nekoliko umirila.
»To ste mi že včeraj rekli. Ali je to tako važno?«
»Zelo važno,« je s povdarkom odgovorila Johana. »Možak ima v sebi ribjo kri. Ni je stvari, ki bi je ta človek ne zagrešil! Monty je zaslužil, da bi ga pretepla z bičem, ker naju je prepustil njegovi samovoljnosti. Oberzohna se ne bojim. Ta je že star. Toda oni drugi... Gurther uživa kokain in podobne stvari in je časih ves neumen. Morctv mi je nekoč pripovedoval, da je mož,« — beseda ji ni hotela z jezika — »morilec iz navade, človek, ki mori iz veselja do ubijanja.«
»Hotel vas je najbrže samo prestrašiti.«
»Počemu neki,« se je Hana razjezila. »Ostavite tega Človeka v miru! Monty je najboljši fant na svetu! Jaz obožujem zemljo, po kateri hodi.«
Mirabela ji ni skušala ugovarjati.
Šele tedaj, kadar je njena tovariši-ca dobila histerične napade, ji je postalo nekoliko tesneje pri srcu. Njen edini up so bili /Trije pravičniki' — je bil Gonsalez. Vprašala se je, koliko mu je neki let Časih se ji je videl zelo mlad, časih spet ie videla v njem starejšega gospoda. Bilo je zelo težko obdržati njegov obraz v spominu. Same sebe ni več razumela. Zakaj je tako pogosto mislila na Gonsaleza na način kakor misli mlada deklica na svojega dragega? Pri tej misli jo je obdila rdečica.
Bilo bi ji v veliko zadoščenje, če bi bila vedela, kolikokrat so se Gonsale-zove misli mudile pri deklici, ki je na toli čuden način stopila v njegovo življenje. Del tistega jutra je porabil s tem, da je pripenjal na steno veliko železniško karto Južne Anglije in večjega dela kontinenta. Rdeča črta ie pomenila pot iz Londona v Lizbono in Gonsalez se je baš pripravljal, da pripne na tej črti, južno od Pariza, zeleno zastavico, ko je v sobo pridrsal Man-fred in jel opazovati njegovo početje.
»Južni ekspres je nekako tu4e,« je rekel Gonsalez, kažoč na poslednjo izmed zelenih zastavic, »in sodim, da bo naš prijatelj dokaj prijetno in ne* moteno dospel v Valladolid. Tam sem že naročil svojemu staremu prijatelju Miguelu Garciji, da ga prestreže in da ga vzame pod svojo zaščito na nje* govem nadaljnjem potovanju proti za* padu, če se nam ne posreči, da bi ka* ko prišli do letala. Brzojavka mora prispeti vsak čas. Kaj sem že hotel reči: Dieppska policija je že prijela gospoda, ki ga je sredi kanala hotel vreči v morje, toda mož. ki mu je na postaji St. Lazare hotel iztrgati listni* co, je še vedno svoboden.«
»Washington se je tem incidentom najbrž že privadil,« je rekel Manfred z usmevom.
Gonsalez se je okrenil.
»Dober človek je ta Američan. Boljšega bi si skoro ne mogli izbrati. Ona ženska v vlaku je bil seveda Gur» ther. On je edini zločinec, kar sem jih doslej srečal, ki se zna uspešno pre* obleči.«
Darujte za pogorelce
▼ Gornjem Jezera!
Kako je bil umorjen car Pavel L
Iz življenja napol blaznega ruskega carja Pavla L — V vrtincu dvornih intrig. — Z ešarpo gardnega častnika zadrgnjen carjev
vrat.
V času, ko se ves kulturni svet spo* minja tragične smrti zadnjega ruskega carja iz vladarske rodbine Romanovih, bo čitatelje zanimalo, da je doletela slična usoda tudi carja Pavla I. L. 1796 je umrla slavna Katarina L, ki jo je nadomest 1 na prestolu njen sin Pa* vel I., in sicer samo zato, ker je Ka* tarina umrla nagle smrti tako, da ni mogla izključiti sina od prestolona* sledstva v prid svojemu nečaku. Spo* četka je vladal Pavel I. dobro in mo* dro. Skrbel je za red in mir v državi in tudi napram Poljakom je bil po* pustljiv, da bi ne prišlo do notranjih nemirov. Odpravil je tlako in resno si je prizadeval pomagati nižjim in sred* njim slojem. Toda usoden je bil nje* gov nemirni duh, ki je gnal carja često v nasprotno smer. Pavel I. je bil suženj trenotnega razpoloženja in raznih fiksnih idej. Zato je izdajal često od* redbe, ki so si bistveno nasprotovale tako, da je zavladal v notranji poli* tiki popoln kaos. Spočetka je bil še dokaj priljubljen, kajti tlačani*mužiki so vedeli, da hoče zboljšati njihov položaj. Pa tudi vojaki so ga imeli ra» di, ker je ravnal z njimi tako, kakor s častniki. Kmalu so ga pa začeli vsi sovražiti. Položaj kmetov se je še bolj poslabšal, trgovci so trpeli zavoljo nje* gove zunanje politike, vojaštvo je tr* pelo pomanjkanje, a dvorni krogi so komaj čakali, da se carja odkrižajo. Višji krogi, ki so prihajali z njim v stik, so se ga bali in se po pravici tresli pred njim, kajti car je često ta* ko besnel, da dvorni krogi niso bili varni življenja. Mnogi so pobegnili z dvora in se zatekli na svoja velepo* sestva, da bi bili vsaj nekaj časa var* ni. Ni bilo skoraj dneva, da bi car kar na lepem ne spodil tega ali onega do* stojanstvenika z dvora in ga za name* ček še prav pošteno ozmerjal. Niti člani vladarske rodbine niso bili varni pred njim.
Največ sta trpela njegova sinova Aleksander in Konstantin, da o ne* srečni carici sploh ne govorimo. Vice* kancelar grof Nikita Panin, mož širo> kega obzorja in redke uvidevnosti, učenec Katarine Velike, je prišel prvi do prepričanja, Ja je treba napraviti neznosnemu despotizmu konec. Hotel je carja enostavno odstraniti. Panin je bil vnet pristaš Anglije in zato je car* ja še bolj sovražil. Zdaj je znano, da je angleška diplomacija spretno izra* bila nezadovoljstvo in odpor proti Pavlu I., da je bil z njeno pomočjo car odstranjen. Pavel I. je namreč sklenil pogodbo z Napoleonom in zato ga Anglija ni mogla trpeti na prestolu. Panin je najprej dokazoval carjeviču, da mora postati v interesu države in ljudstva očetov so vladar, toda Alek* sander se je dolgo branil. Slednjič si
je dal dopovedati, kajti oče ga je na vse načine ponižal in sramotil. Proti pričakovanju je pridobil Panin za svoj načrt tudi vsemogočnega ministra po* licije grofa Petra Pahlena, ki ga je car neprestano zmerja! in mu opetovano celo pretil, da 0a ubije. Da pridobe tudi carjevo gardo za prevrat, so za* rotniki poklicali iz pregnanstva zad* njega Katerininega ljubčka M. Zubo* va, ki je imel neomejen vpliv med gardisti. Garda je bila takoj pripravlje* tia odstraniti carja. Med gardnimi častniki se je kmalu javno govorilo o zaroti in dvornem prevratu. Zato ni čuda, da so prišle te govorice tudi do carja. Njegova druga žena mu je sta* la nad 20 let zvesto ob strani, ko je pa zvedela, da jo car vara z dvorno damo Zapukinovo, je prepustila moža nje* govi usodi in se pridružila zarotnikom tem bolj, ker je bila zelo častihlepna in ker je sama reflektirala na prestol.
Ali je carica Marija Fedorova ve* dela, kakšna nevarnost preti njenemu možu? Vedela, toda zaroto si je pred* stavljala drugače. Mislila je, da se ji posreči obnoviti slavno vlado Kateri* ne I. s tem, da bi zasedla prestol na? mesto aedoletnega in slabotnega Alek* sandra. Car se pa za svarila zvestih dvorjanov ni zmenil. Zanašal se je na prerokovanje, da bo vladal srečno in dolgo, če pojde prva leta vladanja vse po sreči. Dvorni vohuni so mu pove* dali, da snuje rodbina zaroto in da ga hoče celo umoriti, toda car se za to ni zmenil. Odločilni korak so zarotniki dolgo odlašali po krivdi carevića Alek* sandra, ker se ni mogel odločiti za na* stop proti očetu. Slednjič je car sam pospešil svoj konec. Ko je prišel na carski dvor v posete 13Ietni princ Eu* gen Wiirtemberški, se je carju tako priljubil, da ga je hotel določiti za prestolonaslednika, oba sina in ženo pa vtakniti v zapor. Car ni prikrival, da bodo morale pasti glave nekaterih dvornih dostojanstvenikov. V ta na* men je poklical iz pregnanstva brutal* nega Arakčeva. Panin je končno pre* govoril careviča, ki ni ugovarjal od* stranitvi krutega očeta, toda samo pod pogojem, da se carja nihče ne do* takne.
Pahlen je najel za umor carja gene* rala Bennigsena, Hanoverčana, ki ga je car nekoč kruto razžalil. 22. marca 1801 je car pooblastil ministra polici* je, da lahko po svoji uvidevnosti are* tira vse dvorne dostojanstvenike, pa tudi oba velika kneza in carico. Tedaj je Pahlen odredil, da mora biti car še isto noč odstranjen. Zvečer so se za* rotniki temeljito okrepčali. Zlasti gardni častniki so ga imeli po bogati pojedini pošteno pod kapo. Da so bili trezni, bi se najbrž ne odloČili za umor carja. Car je stanoval z rodbino v Mi*
hajlovski palači, obdani z globokim jarkom, polnim vode. Toda njegov pobočnik je bil sam med zarotniki in tako so morilci lahko vdrli v carjevo palačo. Najprej so ubili nedolžnega kozaka, ki je stal v predsobi carjeve spalnice na straži. Nato je general Benningsen odprl vrata spalnice, da bi mogel Zubov s štirimi gardnimi častni* ki vstopiti. Stopil je k postelji, ki je pa bila prazna, kajti car je slišal ro» pot v predsobi in se je skril v sami srajci za špansko steno. Bennigsen mu je sporočil, da ni več car in da je are* tiran. Morda bi bilo ostalo pri tem, da se ni skušal car rešiti. Ker je slutil, da mu preti smrtna nevarnost, je hotel pobegniti v sosedno sobo. Bennigsen je pa zagradil pot carju, ki je skušal pahniti pijane častnike od vrat in po* begniti. Klical je na pomoč in ko so ga častniki zgrabili, je napel vse sile, da se jih otrese. V prerivanju s knezom Ježvilom je car padel. Zubov ga je prvi udaril z zlato dozo po sencih. To je bilo znamenje za umor. Gardni kapitan Skeretin je odvezal ešarpo in zadrgnil z njo carju vrat. Tako so Pavla I. zadušili, ne da bi drugi zarot* niki vedeli, kaj se je zgodilo.
Bennigsen je bil ta čas zunaj, kjer se je nenadoma začul ropot. Ko se je vrnil, je bil car že mrtev. Poklical je lakaje in jim sporočil, da je carja za* dela kap. Prebrisani Pahlen se je skri* val v ozadju in je bil pripravljen are* tirati careviča in zarotnike, če bi se bila zarota izjalovila. Tako bi bil v carjevih očeh rehabilitiran in bogata nagrada za zvestobo bi mu ne ušla. Dal je poklicati carico, toda preden je prišla, se je Zubov že sestal s carevi* čem, ki je takoj podpisal proglas na narod, v katerem pravi, da se je odlo* čil deliti prestol z očetom. V tem je pa službujoči častnik sporočil carevi« ču, da je njegov oče že mrtev. Alek. sandra je ta vest globoko pretresla. Plakal je, dočim ga je dvorna straža pozdravljala kot carja Aleksandra. Z bratom Konstantinom je odšel takoj v kapelico carske palače, kjer je ves bled in objokan sprejemal prisego višjih uradnikov in generalov. Tudi carica je odšla v palačo v nadi, da se bo ljud* stvo zavzelo za njo in da zasede pre. stol. Toda povsod je naletela na hla* den sprejem in mirno je morala gle* dati, kako so zarotniki posadili na pre* stol Aleksandra. Čim se je raznesla vest o prevratu, je zavladala med ljud* stvom nepopisna radost. Ljudje so se pozdra/ljali in poljubljali, kakor da se že dolgo niso videli. Za vdovelo carico se ni nihče zmenil. Aleksander je moral hočeš nočeš izgnati vse čast* nike, ki so sodelovali pri umoru nje* govega očeta. Kmalu je odstranil z dvora tudi Pahlena in Zubova Samo spretni Nemec Bennigsen se jc obdr* žal na krmilu in je hitro napredoval, ker se je znal prikupiti častihlepni vdoviscarici.
Tako je končal blazni despot, su* ženj svojih strasti, ki je kot vsemogoč* ni beli car zdaj plakal in jadikoval, zdaj zopet besnel in moril.
jtoanilo preselitve.
Dovoljujem sj sporočiti, da sem prešel 1 knjigoveznico in trgovino z gasilnimi ter galanterijskimi predmeti iz Gajeve ulice
v Gradišče štev. 10
(poslopje Kranjske hranunice)
Zagotavljam najtočnejšo in najsolidnejšo izvršitev vsakega dela ter prosim cen), naročnike, da mi ohranijo tudi nadalje svojo blago naklonjenost
H. ZUPAN
Ljubliana. Gradišće 10
S spoštovanjem
M Mini oogrebm uvad U betu« LfuMJan*
Potrta globoke žalosti naznanjam v svojem in v imenu vseh sorodnikov pretužno vest, da je moj iskreno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
Fran Pavlic
hišni posestnik in želez, vpokoienec
dne 17. t. m. po kratkem, mukepolnem trpljenju nenadoma boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 19. avgusta 1928 ob H 4 uri popoldne od doma žalosti Poljan* ska cesta št. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1928.
ŽALUJOČA SOPROGA MARIJA PAVLIC.
šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne — 15 letna garancija — Vezenje se poučuje pri nakupe hrtzplačno.
PISALNI STROJI .ADLfcR* - KOLESA iz prvih tovarn «Durknpp» ai>tyria»> Waf-fenrad» (Orožno kolo) — PLbTILNl STRO, JI vedno v zalogi — Posamezni deli koles in šivalnih strojev — Daje se tudi na obro* ke  — Ceniki franko in zastonj
IVAN JAX i SIN  LJUBLJANA,  Gosposvetska 2
Ni zdraviB mi dodrt mbm
Ali čutite pritisk in napetost v želodcu po jedi kise okus v  ustih? Ah  try:*c  d-  zaprtosti   omotičnosti u pomanjkanju spanja? Ali eas muči glavobol  bolečine » želodcu m d»u»hah?  Ah  imate izpiščaje.  mozolje na ♦.tale zaradi >U^< prebavo? — Prepričajte se rudi <n da preizkušena zdravilo;  specimlitrt* ■ FK;OL»*eliksu ureja prebavo h   *am vrača zdrsvie   «FlCiOL» se do* biva po  vseh lekarnah  izdeluie p» n» m razp« po poŠti s povsetiem z navodilom vred lekarna dr. Z  SEMEUČ  Dubrovnik 2
Izvirni zabojček s 3 steklenicami 105 Din z 8 stekle, nicami 245 Din. Ena steklenica z omotom in poštnino
40— Din
Številne  zahvalnice o  uspešnem  delovanju    Fi<* •
Šivilji
izurjena, išče začetne službe evu. zre šivat tudi na dom. Ponudbe na upravo lista pod «šrvtlja«/l449.
Passeport
izgubljen od Boh. Bistrice dne 15. S. s šofersko izkaznico, izdano v Zagrebu. Prosim poštenega najditelja, da se javi prota nagradi na P. Cuk, Cankarjevo nabr. 5.
1462
Večdružinsko hišo
v Ljubljani kupim in  plačam ta-kod-   Posredovalci   izključeni. Ponudbe z navedbo cene na upravo •Slov   Naroda*    pod cVečdružin ska hiša»/1450.
Trgovski pomočnik
vojaščine prost izurjen v mešani trgovini, Lšče službo v mestu, evn. gre tudi za skladiščnika. Nastop 1. septembra. Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod »Dober   prodajalec*/1464.
Preprosto sobico
s celo oskrbo v Šiški v bližini drž. kolodvora išče soliden gospod. Ponudbe na upravo lista pod   »Železničar*/1463.
Proda se
železna    postelja.    — Naslov upravi lista.
Znamke
večja množina, takoj na prodaj. — Dopise pod »Znamke« na upravo •Slov   Naroda« 1425
Frizerko
resno, perfektno moč. sposobno za voditeljico, iščem Plača po dogovoru Ponudbe na salon F Dttić,  Slavonska  Požeza M37
Mlad gospod
zmožen tud: nemškega lezika išče službo iokasanm aJi s!n*e Nastopi i ah ko takoj Ponudbe na upravo ;ista pod »PoSteo« :152
;.to kupujte aparate in sestavne dele samo ' pri ;
.RADIOBLAŽEKIT
BEOGRAL
JakS'ćeva il
ker je to največ:e skladiš e m edino >p
ciialno podjetje za radio. Zahtevajte bogato ilustrovani najnovejši cerv Dobrim olačevaicem dovoljeni mesečni obrjk
Urejuje: Josip Zupančič, _      Za »Narodno tiskarno*: Fran Jezer še k. — Za upravo in inseratm del lista: Oton Cbristol — Vsi v Ljubljani