IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
+f.1(l0 Trst, Ulica Valdirivo 36, efon 60824. Pošt. pred. (ca-seua postale) Trst 431. Poštni cejtovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
T E D
N
K
UST
Posamezna številka 1.000 lir
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
?T. 1724
TRST - ČETRTEK 8. FEBRUARJA 1990
LET. XL.
Demokratizacija je tudi naš problem
Letošnje praznovanje dneva slovenske 1 ture označuje pomembna novost: ob Rjem ne bomo proslavljali vsak zase iti ysak svojega Prešerna, kot smo bili vaje-ni sLorajda že vsa povojna leta. Kot je zna-n°> prav v teh dneh potekata v Gorici in v Trstu proslavi, ki ju skupno prirejajo | n.ase najpomembnejše prosvetne organiza-! 'lie> *n sicer Slovenska prosveta iz Trsta,!
veza slovenske katoliške prosvete iz Gorice ter Zveza slovenskih kulturnih dru-s ev i2 Trsta in Gorice.
To skupno proslavljanje je prav goto-a tesno povezano z zgodovinskimi nremi-'■ ki smo jim v zadnjem času priča ra °venskem in širšem svetovnem politič-neRi prizorišču. Očitno gre za enega izmed jRRogoterih učinkov mogočnega vala demo-atizacije, ki je zajel ves politični Vzhod ln še posebej SR Slovenijo. Ta ugotovitev ie pomembna, saj iz nje izhaja, da ie eiRokracija odprt problem tudi za na^o ®ar°dnostno skupnost, in to v veliko večji 'eri, kot bi najbrž radi sami priznali.
Sicer pa je na dlani, da je stvarem res a{°- »Politični monizem«, ki je do nedav-kraljeval v SR Sloveniji oziroma Ju-??s^viji, je krepko segal in po svojih učin-■ . še sega tudi k nam in bistveno poeo-”.je naše gospodarsko, kulturno in poli-c.n° življenje. Po drugi strani se večin-1 g Padnikov naše narodnostne skupnosti Vsa povojna leta politično onredeliuie a komunizem in še posebej za KPI, ki se ‘nes naravnost dramatično spopada z Prašanjem demokracije. Že na osnovi teh K 1 dejstev moremo in moramo podvomi verodostojnost tistih, ki zatrjujejo, da 2a nas Slovence v Italiji politični plu-ia IZe,R nikak problem, in sicer že zato ne, er živimo v državi, ki je po njem urejena.
Ho 'e’ se Slovenci v Italiji politič-l’azlično opredeljujemo, vendar to še ne U	da	kot skupnost živimo resnični
0 hični pluralizem. Poudariti namreč ve-la> da pluralizem ni isto kot raznolikost, 1 Pomeni tudi sprejemanje drugače iri-in torej predpostavlja neko temelj-eRotnost, medtem ko je raznolikost sa-gat	loLko tudi razkosanost. agre-
.Repovezanih elementov. In raznolikost, le značilna za politično življenje naše
Za Slovence ZKJ ni več
Nastala je »ZKS - Stranka demokratične prenove«
ti v ni
Zveza komunistov Slovenije od nedelje, 4. februarja, ni več sestavni del Zveze komunistov Jugoslavije, temveč povsem samostojna stranka. Talw je bilo sklenjeno na konferenci v Cankarjevem domu v Ljubljani. Delegacija Zveze komunistov Slovenije je na konferenci poročala o poteku 14. izrednega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, ki je bil prekinjen, potem ko so slovenski delegati zapustili dvorano in se vrnili v Slovenijo. Udeleženci konference v Ljubljani so delo slovenske delegacije na kongresu odobrili. Tako rekoč soglasno je bil sprejet predlog, naj Zveza komunistov ohrani le kratice in naj se preimenuje v Stranko demokratične prenove. Odpravljena je bila rdeča zastava s srpom in kladivom in zamenjana z modro zastavo z rumeno peterokrako zvezdo. Geslo nove stranke pa se glasi: »Za Evropo zdaj«.
Na konferenci so dalje sklenili, da bo na bližnjih volitvah za ZKS - Stranko demokratične prenove kandidiral za predsednika predsedstva Slovenije Milan Kučan, za člana predsedstva pa dr. Kmecl in dr. Zupančič. Milan Kučan bo, kot znano, tudi kandidat Socialistične zveze, ki bo prav tako nastopila na volitvah v letošnjem a-prilu s svojimi listami in kandidati.
Kar zadeva nadaljnje odnose med slo-
venskimi komunisti in komunisti v ostalih jugoslovanskih republikah in pokrajinah, je bilo na konferenci rečeno, da se je Stranka demokratične prenove priprav-lejna pogovarjati s sorodnimi političnimi organizacijami na povsem enakopravnih osnovah, a da odločno odklanja takšno povezavo, kakršna je vladala v okviru Zveze komunistov Jugoslavije, ki za Slovence ne obstaja več, ker nočejo imeti z njo nobenega opravka.
Potrjena so bila v ostalem znana stališča, ki so bila izoblikovana in odobrena na zadnjem kongresu v Ljubljani, kot so suverenost slovenskega naroda, spoštovanje človekovih pravic, politični pluralizem, tržno gospodarstvo, zasebna lastnina, odprtje Evropi itd.
Konferenca z dne 4. t. m. v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavlja vsekakor pomemben mejnik v politični zgodovini ne samo slovenskih komunistov, ki so imeli oblast v Sloveniji v vsej povojni dobi, temveč tudi v zgodovini vsega slovenskega naroda. Slovensko ljudstvo bo v novih razmerah lahko preko političnih strank sodelovalo pri oblikovanju temeljnih smernic političnega, družbenega in gospodarskega razvoja. To pa je tudi smisel in bistvo resnične demokracije, ki pomeni vlado ljudstva.
SZ se odpira političnemu pluralizmu
narod
sičem
nostne skunnosti, se dejansko v mar-pl^111 bolj približuje razkosanosti kot pa no^R- Pomislimo le na politične mo-^Pole in monopolčke, ki vladajo v dob^š-Ust” ^elu naših »skunnih« in »krovni*1« anov in organizacij; na krhkost in ne-
dalje na 2. strani ■
Kar se je te dni dogajalo v Kremlju, je bilo zares nekaj zgodovinskega. Centralni komite sovjetske komunistične partije je razpravljal o predlogu Mihaila Gorbačova, naj se sedanja sovjetska ustava tako popravi, da komunistična partija ne bo i-mela več vodilne vloge v državi in družbi, temveč si bo takšno vlogo odslej morala sama zaslužiti, brez privilegijev, ki ji je dajala zakonodaja. S tem se v Sovjetski zvezi dejansko odpira pot političnemu pluralizmu, se pravi večstrankarskemu sistemu.
Medtem ko pišemo, še ne vemo, kako je sovjetski predsednik svoje predloge u-temeljil. Iz radijskih, televizijskih in čas-ničarskih vesti pa izhaja, da je Gorbačov večkrat ponovil, da je sedanje stanje v Sovjetski zvezi nevzdržno, da ne more tra-
jati, da je treba »perestrojko« razširiti tudi na same temelje komunističnega političnega in gospodarskega sistema. Odpraviti je po njegovem treba tisti ustavni člen, ki zagotavlja komunistični partiii vodilno vlogo, kar bo prej ali slej imelo za posledico, da se bodo poleg komunistične partije borile za uveljavljanje lastnih stališč oziroma predlogov tudi druge politične formacije in da bodo prevladala stališča in predlogi tistih, ki bodo imele na volitvah več glasov. Odpira se torej pot demokraciji, kakršno poznamo na Zahodu.
S tem seveda ni rečeno, da se bodo vsi problemi samodejno rešili. Morda bo na začetku še slabše, kajti demokracija zahteva aktivno sodelovanje in zlasti prevzemanje odgovornosti, česar ljudje na Vzho-
dalje na 4. strani ■
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 11. februarja, ob: 8,0 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Metka in Janko« (2arko Petan); 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Yesterday ali Od jutri ne kadim več«; 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč;
16.00	Šport in glasba; 17.30 V studiu z vami; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Na Kosovu se uveljavlja alternativa
■ PONEDELJEK, 12. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.40 Obalni oktet iz Izole; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Gospodarska problematika;
14.00	Poročila in deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.10 Ta dom je naš; 16.00 Komorni orkester iz Budimpešte; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 13. februarja, ob: 7.0 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 Dramatizirana glosa: »Godba na pihala« (Josip Tavčar); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Moški zbor Franc Zgonik iz Branika; 13 00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poroč la in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 14. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 Beležka; 10.00 Poročila in pregled tiska;
12.00	Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Mešani zbor Lipa; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Na coi-škem valu; 16.00 Slovenske sodobne vokalne skladbe; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
S Kosova ni vesti o novih demonstracijah in neredih, čeprav se v mnogih krajih avtonomne pokrajine nadaljujejo stavke. To velja predvsem za Pudujevo in Uro-ševac, kjer je delo ustavljeno. Zaprti pa so tudi rudniki v Starem trgu. Točno ob 14. uri so se v ponedeljek, 5. t.m., oglasile tovarniške sirene v znak žalovanja za 27 uradnimi žrtvami represije. Življenje se je za dobro minuto ustavilo, tovarniškim sirenam pa so se pridružile avtomobilske hupe. Pobudo za to akcijo je dala kosovska alternativa, ki je tudi priporočila prebivalstvu na Kosovu, naj zvečer za 5 minut ugasne električno razsvetljavo po domovih in na oknih razstavi prižgane sveče. Obenem se nadaljuje zbiranje podpisov pod deklaracijo o demokraciji, večstrankarskem sistemu in prekinitvi nasilja. Doslej je deklaracijo podpisalo že več kot 300 tisoč ljudi.
V Beogradu se je sestalo predsedstvo Srbije in poslušalo poročilo podpredsednika srbske vlade Dušana Mihajloviča. Ta je ugotovil, da se je položaj na Kosovu v zadnjih dneh izboljšal, potem ko je Srbija
sprejela energične ukrepe za pomiritev' avtonomni pokrajini. Srbsko predsedstvi zatrjuje, da se je treba z vsemi razpolo* ljivimi sredstvi upreti nasilnemu rušenj1 legalnih organov na Kosovu. Tako bo trs ba tudi evidentirati vse emigrante iz Alba nije, ki naj bi v prvi vrsti netili upor. Te? naj bi v doglednem času odrekli gostoljub je in torej pravico do bivanja v Jugosla viji. Srbsko predsedstvo dalje zahteva, d‘ se na Kosovu redno spoštuje delovna ob veznost.
V Titovi Mitroviči so odložili nadal'e vanje sodne obravnave proti Azemu Vila siju in soobtoženim na ponedeljek, 12. fe bruarja. Do odložitve je prišlo na zahtev1 branilcev.
Albanski zunanji minister Malile je p0 zval glavnega tajnika Združenih narodo' De Cuellarja, naj v imenu svetovne org? nizacije posreduje za pomiritev na Kos? vu, kjer vlada politični terorizem. Alba® ski minister nadalje zatrjuje, da je njeg? va vlada pripravljena sodelovati na razg? vorih z Beogradom za rešitev kosovskeg1 vprašanja.
Predsednik	Marko
■ ČETRTEK, 15. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 9.40 »Oj, vojna moja, vojna kruta«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.C0 »Nič ni za človeka nemogoče« — pomembni dogodki našega stoletja; 12.40 Moški zbor iz Postojne;
13.00	Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.10 Rezija ’89; 16.00 Dekliški zbor Erevan iz Erevana v Armeniji; 17.00 Poročila in ku1-turna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 16. februarja, ob: 7.00 Jutranji rad!js''i dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 10.00 PoročMa :n pregled tiska; 12.20 Priljubljene melodiie; 12 4T Ženski učiteljski zbor iz Tolmina; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po želiah; 14 00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotič‘k: »Narišimo pravljico!«; 14.30 Od Milj do Devina;
15.10	Kulturni dogodki; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Predsednik jugoslovanske zvezne vlade Ante Markovič se je udeležil sestanka vladnih šefov v švicarskem kraju Davos, ki er je zboroval Svetovni gospodarski forum. Predsednik beograjske zvezne vlade ie obširno govoril o trenutnem gospodarskem stanju v Jugoslaviji in zlasti o učinkih, ki jih je na to stanje imela vrsta ukrenov zvezne vlade. Devizne rezerve Jugoslavije stalno rastejo — je dejal — in znašajo zdaj kakih sedem milijard dolarjev. Lani j e Jugoslavija odolačala tri milijarde 800 miH-jonov dolarjev svojega dolga.
Markovič je tudi naredil obračun prvega meseca znane »operacije dinar«, se pravi obračun ukrepov za omejitev inflacije. Markovič je dejal, da doseženi rezultati o-pravičujejo optimizem glavnega stratega reforme, ameriškega strokovnjaka Sachsa.
V drugem delu svojega poročila se j e Markovič dotaknil ustavnih in političnih reform v Jugoslaviji, ki nai omogočijo, da bo zvezna vlada vodila učinkovito in racionalno politiko do tujine tako na denar-
nem kot na drugih področjih. Glavni cll teh reform je izoblikovanje nove držav? ki naj bo osvobojena nalog, ki niso v skl? du s tržnim gospodarstvom in z večstratf karskim sistemom. Opozoril je na dem? kratski proces v Jugoslaviji, ki je že gl° boko zaoral, saj so se pojavile številne n ? ve politične formacije. Pri tem pa so n? kateri izrazili bojazen, da bi Jugoslavij* razpadla, marsikdo pa je vprašal, naj pojasnijo resnična ozadja dogajanja d Kosovu.
AVSTRIJA NI OGROŽENA
Avstrija se ne čuti ogroženo od Jug9 slavij e ne vojaško ne na kakršen koli dri4 : način. Tako so uradno sporočili v dunaj : skem ministrstvu za zunanje zadeve. T> skovni predstavnik avstrijskega zvezneg* kanclerja je izjavil, da vlada na Duna'11 ni niti enkrat doslej objavila ugotovitve { , kakršnikoli ogroženosti Avstrije s strafl1 Jugoslavije.
Demokratizacija	je
■ SOBOTA, 17. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 »Sreča je kakor sonce: kadar je naMepše, zatone«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 S'o-venski madrigalisti; 11.30 Črnske duhovne pesmi;
12.00	Življenje onkraj življenja; 12.40 Mešani zbor Ivan Rijavec iz Idrije; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in daže'-na kronika; 14.10 »Tam za goro ...» — Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline; 16.00 Sobo'm popoldne — zabavno kulturna oddaja, ki jo vodi Peter Cvelbar; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10	Sobotno popoldne; 18.00 Vladimir Bartol: »A-lamut«, roman; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ nadaljevanje s 1. strani	|
učinkovitost vseh naših dosedaniih »skupnih« oziroma »enotnih« nolitičnih predstavništev, ki niso nikoli hila kaj ve* kot nriložnostno s+ikanje vrhov brez jasne in čvrste zakoreninjenosti v bazi; na dejs*v'\ da doslej nismo znali najti skupnega jetika niti pri tako temeljni zadevi, kot je se- j stavljanje zakonskega predloga za edob'-!-no zaščito naše narodnostne skupnosti itd. — vse do ločenih Prešernovih proslav.
Dejstvo, da letos praznujemo dan s’o-venske kulture tudi s skupnimi priredit-
vami, daie upati, da se tudi pri nas knnčitf začenja kai premikati, da moaočni val d? mokratizariie, ki je zajel polovico svet? le ne T*u pljusknil mimo pas oziroma če nas. Zdaj se nam ponnia edinstvena in Tr9 frače nenonovliiva priložnost, da uredil medsebojne odnose, da odpravimo m^o9 pole in tabuje, ki dnšiio naš skupni pd štor. S tem bomo pridobili moralno in r9 litično moč, ki nam ie potrebna tudi za bol) šo ureditev naših odnosov z večinskim fl? rodom.
M. B.
I DOM »BALKAN « H TRSTU
ZAGATE NAŠEGA JEZIKA
Na Kosovu
SKm ppatchav fr Tfi*tfc»ga narodnega doma
Kdo še hrani slikovno gradivo?
Na začetku stoletja je nastalo po načr-tlh Maksa Fabianija kulturno-gospodarsko-ružabno središče Slovencev v Trstu: Na-r°dni dom - »Balkan«, ki je imel seveda jejnen nacionalno politični pomen, zara-d;1 česar je bil leta 1920 tudi z ognjem uni-cen. Prof. Marko Pozzetto pripravlja za al°žništvo tržaškega tiska monografijo o a?71 monumentalnem centru, ki je bil po °f Segu dejavnosti in po ustrezni arhitek-prvi tako zasnovan v Evropi. V knji-9l bodo predstavljene vse organizacije in aktivnosti v njem in zunanja ter notranja P°doba doma. Veliko gradiva o vsem tem ^ bilo uničenega, prepričani pa smo, da
ga je še kaj v zasebni lasti ali v arhivih katere od ustanov.
Vse, ki dragoceno dokumentacijo (dokumente, lepake, razne predmete, predvsem pa fotografije notranjščine) hranijo ali vedo zanjo, prosimo, da se nam javijo, oz. da jo ali odstopijo ali posodijo ali dovolijo preslikavo. O zaslugi, da so ohranili delček našega zgodovinskega spomina, bo pričalo njihovo ime v knjigi.
Javite se nam vsaj do konca marca na naslov: ZTT - Knjižne izdaje, Ul. Montec-chi 6, 34100 Trst, tel. 7796644 (klicna iz | Jugoslavije 993940) ali Narodna in študijska knjižnica, Ul. Petronio 4, 34100 Trst, I tel. 733086.
Interpelacija Bojana Brezigarja glede zemljišč za sinhrotron
Zakaj silijo v
Pred dnevi je svetovalec Slovenske] s upnosti Bojan Brezigar vložil v deželnem ] SVe*u interpelacijo v zvezi z zemljiščem za j ^rtiestitev sinhrotrona pri Bazovici. Bre-| fgar najprej ugotavlja, da je deželna vla-j? na eni zadnjih sej proučila dokument, j! s° ga pripravili slovenski izvedenci in 1 vsebuje zahteve kot protidajatev za žrt-e> ki jih bodo imele Bazovica in druge va-i na tržaškem Krasu zaradi novih del na °dročju za znanstvene in tehnološke ra-lskave in zaradi sinhrotrona.
Svetovalec Ssk jemlje z zadovoljstvom ga znanje, kako deželna vlada meni, da v° ninogi problemi, omenjeni v dokumentu, redni vse pozornosti in da jih bo deželna si?r?Va’ kolikor sodi v njeno pristojnost, ušala rešiti. Deželna vlada vsekakor na-j arnva nadaljevati s proučevanjem vseh ,e vprašanj z namenom, da se najde za-d°Voljiva rešitev.
®°jan Brezigar po drugi strani ugotav-’ da pristojni deželni uradi že priprav-
ljajo postopek za razlastitev zemljišča za sinhrotron in za začasno zasedbo zemljišča, kot so med drugim zahtevali voditelji Družbe za sinhrotron, o čemer je poročal tudi krajevni tisk.
Ker je takšen postopek v kričečem nasprotju s sklepom deželne uprave, da bo nadaljevala s pogajanji za sklenitev sporazuma, ki bi ga sprejeli obe prizadeti strani, svetovalec Slovenske skupnosti vprašuje deželno vlado, ali ne meni, da bi bilo bolje, če bi se ohranilo dosedanje stanje sodelovanja s prizadetim prebivalstvom Bazovice in okolice, kar bi gotovo pospešilo potek pogajanj s Kraško gorsko skupnostjo in z drugimi zainteresiranimi institucijami, da bi se čimprej sklenil sporazum. V nasprotnem primeru bo deželna vlada sicer lahko poskrbela za začasno zasedbo zemljišča, vendar bo prizadeto prebivalstvo takšen postopek smatralo za nasilje, čemur se bo uprlo z vsemi zakonitimi sredstvi.
ali na Kosovem?
V nekaterih časopisnih dopisih, v radijskih in televizijskih poročilih (ne vseh) o dogajanju v Jugoslaviji sem opazil, da po-ročevavci ime avtonomne pokrajine Kosovo, pa tudi drugih krajev, različno pišejo in sklanjajo, enkrat kot samostalnik (na Kosovu), drugič kot pridevnik (na Kosovem). Kako je prav?
Po svojem izvoru je zemljepisno ime Kosovo sicer pridevnik oziroma pridevniška beseda, vendar ga Slovenci danes občutimo kot pravi samostalnik srednjega spola in ga seveda sklanjamo po IV. sklanjatvi oziroma po osnovni sklanjatvi samostalnikov srednjega spola, npr. darilo ali mesto, to je: Kosovo, Kosova, Kosovu, itd., a ne kot pridevnik dobro: (Kosovo, Kosovega, Kosovemu, itd). Enako se sklanjajo tudi nekatera druga imena srbohrvaškega ali makedonskega jezikovnega območja, npr.: Biokovo (pod Biokovom), Kumanovo (v Kumanovem), Borovo (v Borovu), Pančevo (v Pančevu), pa tudi druga slovanska imena: Dimitrovo, v Dimitrovu, itd.
Pri slovenskih zemljepisnih imenih na -o pa velja pravilo, da jih sklanjamo vedno le po pridevniški sklanjatvi, npr.: Cerovo, v Cerovem; Globoko, v Globokem; Razdrto, z Razdrtega; Jezersko, z Jezerskega; Trnovo, iz Trnovega, v Trnovem; Grahovo, iz Grahovega, itd. Ponekod raba | omahuje med pridevniško in samostalniško obliko celo pri istem imenu, npr. Tezno, na Teznem ali na Teznu; Vrsno, z Vršna, na ' Vršnem, itd. Po leksikonu Slovenska kra-| jevna imena pa je le malo takih (menda le pet) imen, ki jih je razen po pridevniški mogoče sklanjati tudi po samostalniški sklanj atvi.
Samo po sebi pa mora biti jasno, da se je treba, čeprav slovnično pravilo dopušča dvojnost, v istem besedilu dosledno držati samo enega načina pregibanja oziroma pisanja. Za uradno ime pa velja tista oblika, ki je zapisana pri upravni oblasti, čeprav ta kdaj ne ustreza obliki in rabi v kraju samem.
Robert Petaros
BO SPOR ODPRAVLJEN?
Na pobudo jugoslovanske vlade so se 5. t.m. v Beogradu sestali predstavniki republiških izvršnih svetov Slovenije in Srbije, ki sta jih vodila predsednika Šinigoj in Radmilovič. Ob koncu razgovora, ki ie potekal za zaprtimi vrati, so izdali poroH-lo, v katerem je rečeno, da se bosta oba izvršna sveta v okviru svojih pooblastil zavzemala za zagotovitev pogojev, ki bodo omogočili uresničevanje gospodarske in politične reforme ter delovanje enotnega jugoslovanskega tržišča. Izvršna sveta Slovenije in Srbije se bosta tudi trudila za uresničevanje jugoslovanske politike do Kosova.
otran 4
NOVI L I S 'I
8. februarja
Odobren okvirni načrt za razširitev
štivanske papirnice
Prešernova proslava v Peterlinovi dvorani v Trstu
V ponedeljek, 5. t.m., je devinsko - na-brežinski občinski svet že tretjič razpravljal o razširitvi štivanske papirnice. Kot smo že poročali, je po prvotnem soglasju prišlo med strankami, ki so zastopane v občinskem svetu, do ostrih nasprotovanj, saj so se komunisti, katerim so se več ali manj pridružili tudi socialisti, ob podpori tovarniškega sveta papirnice protivili razširitvi prvotnega načrta. Slovenska skupnost se je skupno z demokristjani in neodvisnim Tuto dosledno zavzemala za u-resničenje novega dela papirnice, saj bo tako zagotovljena za precej let zaposlitev vseh sedanjih in novih delavcev. Papirna industrija trenutno preživlja krizo in samo kdor razpolaga z najmodernejšo tehnolo-! gijo, lahko tekmuje z uspehom na tem področju.
Precej težav je občinskemu odboru povzročalo nejasno stališče odbornika za o-| kolje Certa, saj je ta na javnem sestanku v Sesljanu izrekel precej pomislekov naravovarstvenega značaja. Župan Brezigar je že na predzadnji seji natančno obrazložil, kako misli lastnik papirnice rešiti vse probleme, da ne bi prišlo do onesnaženja okolja in da se zajamči čimvečja zaposlitev. Neposredno pred občinsko sejo sta se Ssk in KD srečali s predstavniki tovarniškega sveta. Obe stranki sta zagotovili, da bo občina strogo pazila, da se bodo vse obljube izpolnile.
Na seji sami je po daljši diskusiji, med katero so se pravzaprav vse stranke izjavile za razširitev obrata, prišlo do enotnega stališča, ki je bilo izoblikovano v soglasno sprejeti resoluciji. Ta poudarja, da se podpira izgradnja nove papirnice ob spoštovanju varstva okolja in z jamstvom., da se sprejme v službo čim več domačinov, da se z vsemi sredstvi zaščitijo delavci pred nezgodami in da se sanira morebitna dosedanja ekološka škoda.
Sledilo je glasovanje o popravku prvotnega načrta, čeprav so komunisti zahtevali. nai se odločitev prenese na dan po sestanku, ki ga je sklical deželni odbornik Saro in ki se ga bodo udeležili predstavniki občine, sindikati in lastniki tovarne. Večina je bila mnenja, da se lahko diskusija zaključi z glasovanjem, saj bo mnenje občinskega sveta obvezovalo ves odbor, kateremu ne bo nihče mogel očitati zavlačevanja. Za ta skleo so glasovale v^e stranke, razen komunistov, ki so se vzdržali.
Prepričani smo, da je tudi tokrat ohr:n-ska uprava ravnala modro, sai ni nasedla predvolilni demagogiji, temveč odgovorno in zavestno dala možnost, da se v obči n j ustvarijo nova delovna mesta in, kar je še važnejše, da se prepreči, da se delovna mesta skrčijo. To je nov dokaz, da se z rasnim pristopom lahko uspešno unravlja, četudi se ne razpolaga s trdno večino.
Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev sta v ponedeljek, 5. t.m., priredili Prešernovo proslavo. Slavnostni govornik je bil Božo Rustja. Številno občinstvo je nato poslušalo razglasitev nagrad literarnega in fotografskega natečaia revije Mladika, prisostvovalo podelitvi priznanj »Mladi oder« in nastopu dekliškega zbora »Slovenski šopek«, ki ga vodi Ljuba Smotlak. Še prej pa so odprli razstavo del tržaških slikarjev ob sodelovanju Sklada Mitja Čuk.
Prve nagrade natečaja revije Mladika za prozo komisija ni podelila. Drugo nagrado je prejel Andrej Arko iz Ljubljane, tretjo pa Dolores Terseglav z Reke. Tudi pri poeziji ni bila podeljena prva nagrada. Druga je pripadla Berti Golob iz Kranja, tretja pa Karini Morris iz Zahodne Nemčije.
Pri fotonatečaju je prvo nagrado dobil Tržačan Riccardo Kalin. Odkupno nagrado pa je komisija podelila Maši Bandelj.
Sledila je razglasitev natečaja »Mladi oder«, ki ga že 15 let razpisujeta Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovenska prosveta v Trstu. Natečaj je namenjen skupinam v naši deželi. Tudi letos so bila priznanja razdeljena v tri skupine. V prvo spadajo skupine, ki delujejo samostojno kot pravi odri. V drugo kategorijo spadajo igralske skupine, ki delujejo priložnostno v okviru kulturnih in prosvetnih društev, v tretjo pa šole, oziroma otroške igralske skupine. V prvi kategoriji je bilo podeljenih šest priznanj, v drugi sedem, v tretji pa tri. Plakete so bile podeljene prav naj mlaj Šim. Dve sta šli na Tržaško, in sicer učencem petega razreda osnovne šole France Bevk z Opčin ter srednji šoli Fran Erjavec iz Rojana. Za Goriško je bila v tej kategoriji nagrajena s pla-
keto osnovna šola Alojz Gradnik iz Ste verjana.
Priznanja v okviru druge kategorij6 torej skupin, ki delujejo priložnostno, ® prejeli igralska skupina Prosvetnega dh štva Hrast iz Doberdoba, mladinska skup1 na Rupa Peč, Prosvetno društvo Podgoh tržaški skavti, mladinska igralska skupil11 Tamara Petaros, skavtska skupina iz Ma£ kolj in gledališki krožek Slovenskega kul turnega kluba.
V okviru prve kategorije je bila zlat plaketa podeljena članom Dramskega cd seka Prosvetnega društva Štandrež za k vedbo veseloigre »Kaj bodo rekli ljudje5 Nato je bil nagrajen Amaterski oder Ja ka Štoka s Proseka in Kontovela za upr1 zoritev igre Josipa Tavčarja »Ločitev«. Sk dili so člani Šentjakobske dramske skup1 ne, ki so lani uprizorili »Županovo Micko5 Končno so bila podeljena še tri prizna nja za priložnostne pobude, ki pa so bik tako kvalitetne, da zaslužijo nagrado prV( kategorije. Prejeli so jih igralska in pe'f ska skupina, ki je pripravila opereto Ra dovana Gobca »Planinska roža« v režij Aleksija Pregarca; Radijski oder in gleda liski krožek Slovenskega kulturnega klub1 za bogoslužno meditacijo »Bodi svetloba* v režiji Adrijana Rustja in dijaki klasičn6 gimnazije v Trstu, ki so izvedli »Proces h Vrdeli«, delo, ki ga je napisal Anonimk Carsicus.
SOVJETSKA ZVEZA SE ODPIRA POLITIČNEMU PLURALIZMU ■ nadaljevanje iz strani 1
du niso vajeni. Ne glede na to je jasno, & ! stojimo na pragu izredno pomembnih, z? ! res zgodovinskih dogodkov, ki bodo Širc ! ko odmevali tudi pri nas.
Jubilejni koncert ansambla Taims
Priljubljeni in uveljavljeni ansambel narodnozabavne glasbe Taims z Opčin ie v nedeljo, 4. t.m., priredil v občinski telovadnici v Zgoniku jubilejni koncert, ki je potrdil, da uživa velik ugled in da ima +a-ko na Tržaškem kot na Goriškem vehvo prijateljev. Telovadnica je bila namreč nabito polna in to dejstvo je verjetno še bolj vžgalo »godce« in pevce, da so s svoio glasbo dobesedno navdušili občinstvo. Zaiarah so vrsto svojih skladb pa tudi znane Avsenikove pesmi in nekatere pesmi Alpskega kvinteta, ki so Taimsom, kot sami praviio, bili za vzornika. Nedvomno pa je ta naša glasbena skupina že toliko samosvoja, da lahko mirno trdimo, da ima sama svoj r-sebni slog in odnos do glasbene zvrsti ki jo izvaja. To pa je pri narodnozabavni glas-bi gotovo važno, saj so si drugače ritmi in pesmi zelo podobne.
Sedanjim članom ansambla se je ob tej priložnosti pridružila tudi njegova bivša pevka Nadja Fabris. Bogati snored je povezoval in istočasno s prijetnimi domish-cami zabaval poslušalce znani štajerski hu-
morist Vinko Šimek - Jaka Šraufciger. Pc krajšem odmoru je z zanimivim rokohitf skim sporedom nastopil tržaški čarodej Vikj. Ansambel Taims je posebno skladb6 posvetil prisotnemu ustanovitelju skupin? duhovniku in navdušenemu glasbenik6 Francu Pohajaču, ki je v nedeljo med dr? gim praznoval svoj rojstni dan.
SOVJETSKA ZVEZA SE ZANIMA ZA JADRANSKI ZAVOD
Sovjetski veleposlanik v Italiji Lunko' je na srečaniu s predsednikom devinsk? ga Jadranskega zavoda Združenega svet6 Belcijem in ravnateljem te mednarodn6 šole Sutcliffom povedal, da se tudi Sovje*; ska zveza zanima za to, da bi poslala nek'0) gojencev v Devin. Oba predstavnika Ja' dranskega zavoda bosta zato v kratkem od potovala v Moskvo, da bi se ta želja ureS' 1 ničila, saj se Zavod zelo zanima za posp? ševanje dobrih odnosov med Vzhodom k1 I Zahodom.
Komisija Ssk o Maccanicovem osnutku
Šolska komisija Slovenske skupnosti v fstu je na svoji seji 2. februarja obravnavala več problemov. Najprej se je seznani-a z odgovori prosvetnega ministra na tri vPrašanja, ki so jih na njeno pobudo bila vložila v preteklih mesecih valdostanska Parlamentarca Caveri in Dujany glede financiranja učbenikov za slovenske šole, združevanja nekaterih srednjih šol ter Slede zamudnega izdajanja dovoljenj za u-zivanje dodeljenih štipendij prizadetim Pikom s strani ministrstva.
Komisija je vzela na znanje, da se je vprašanje finančnih prispevkov za pripra-
SLOVENSKO dobrodelno DRUŠTVO slovensko karitativno društvo -
SLOKAD SLOVENSKA VINCENCI JEVA KONFERENCA
vabijo
na družabno srečanje, ki bo v torek, 13. februarja, ob 16. uri v prostorih Slovenske Prosvete, ul. Donizetti 3, I. nadstropje.
Srečanje je namenjeno slovenskim starejšim občanom: da bi se medsebojno spo-^ali, razgovorili, si izmenjali mnenja in Mrazili svoje osebne in skupne potrebe in
želje.
Na srečanju bodo prisotni poleg predstavnikov omenjenih dobrodelnih ustanov tudi zdravstveni in socialni delavci, ki delujejo v okviru javnih ustanov v Trstu. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek.
Na srečanje povabite tudi svoje prijatelje
in znance.
Se enkrat toplo vabljeni.
Slovenske dobrodelne ustanove v Trstu
»Da bi zedinil rod slovenšne cele« v Trstu in Gorici
tiskanje slovenskih učbenikov po več
Pod naslovom »Da hi zedinil rod slovenšne cele« bo letos potekal »Dan slovenske kulture 90« med Slovenci v Italiji. Bistveno obeležje letošnjega dogodka je skupni nastop vseh Slovencev, saj so ga pripravile: Slovenska prosveta iz Trsta, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice ter Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice in Trsta. Scenarij za prireditev je pripravil Janez Povše, režiser gledališko povezane prireditve je Marko Sosič. V sodelovanju s šolo Glasbene matice in s Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo »Emil Komel« iz Gorice, kakor tudi z Deželnim sedežem RAI v Trstu ter ob podpori slovenskih denarnih zavodov bosta nastopila mešani pevski zbor »Milan Per-tot« iz Barkovelj pod vodstvom Aleksandre Pertot ter moški pevski zbor »Mirko Filej« iz Gorice pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Dalje gojenci glasbenih šol David Žerjal, Maila Ozbič, Vasja Legiša, Erika Buzečan, Marko Štoka, Francesco Fur-lanich, Claudia Sedmach in Miran Devetak. Sporočila sodobnih slovenskih zamejskih pesnikov — Vinko Beličič, Marko Kravos, Miroslav Košuta, Irena Žerjal, Ace Mermolja, Marij Čuk, Ljubka Šorli, Bruna Pertot, Aleksij Pregare, Boris Pangerc, Zora Saksida — ter Bevkove in Prešernove misli bodo podajali Alda Sosič, Barbara Rustja, Franko Korošec ter Drago Gorup, pri predstavi pa sodelujeta tudi Karin in Fiona Mezgec.
Najprej bo prireditev izvedena v Gorici in sicer 8. februarja ob 20.30 v Avdito-
da
zastoja premaknilo z mrtve točke in
se je končno rešilo vprašanje glede od-°da štipendistov na univerzo v Ljubljani.
Nato je komisija preučila določila Mac-anicovega osnutka glede šolstva. Pri tem G Ugotovila, da je to poglavje zelo površno ^ Pomanjkljivo sestavljeno ter da v bi-Vu ne vsebuje nobenih novih pridobitev, asprotno v nekaterih pogledih je celo o-hievalno, zlasti kar zadeva ustanavljanje °vih šol in upravljanja šol na ravni r>o-s^ajinskih šolskih uradov in deželnega šol-
DAN SLOVENSKE KULTURE V RONKAH
Slovensko kulturno rekreativno društvo
»Jadro« in slovenska komisija pri Javnem večnamenskem kulturnem središču v Ron-kah vabita na »Dan slovenske kulture«.
Slavnostni govornik bo Igor Tuta. Na sporedu bo tudi predvajanje filma »Zameici« ob prisotnosti režiserja A. Mlakarja iz Ljubljane in avtorjev. Prireditev bo v Selcah (Ronke), v dvorani rajonske konzulte,
v petek, 16. t.m., ob 19.30.
riju -—- slavnostni govornik bo Aldo Rupel. V Trstu bo isti dogodek realiziran 10. februarja ravno tako ob 20.30 in sicer v Kulturnem domu — slavnostni govornik bo to pot Boris Pahor. Na vsak način velja tudi ob koncu te informacije podčrtati dejstvo skupnega nastopa vseh Slovencev v Italiji kakor tudi željo organizatorjev, da bi letošnji Dan slovenske kulture zaživel v poglobljenem in povezovalnem smislu, kot ga pač navdihuje izročilo našega največjega pesnika.
—o—
VLADIMIR KLANJŠČEK RAZSTAVLJA
V GORICI
V Kulturnem domu v Gorici razstavlja svoja dela slikar Vladimir Klanjšček iz Števerjana. Avtor je obiskoval oddelek za likovno umetnost na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Zdaj poučuje likovno vzgojo na slovenski nižji srednji šoli v Gorici. Razstava v Kulturnem domu bo odprta do 13. t.m. (urnik od 10. do 12.30 in od 17. do 19.30).
PRIREDITVE V KULTURNEM DOMU
V GORICI
13. (torek) ob 20.30: Srečanje s Silvanom Sau in Pasquale Desimmone: »Preteklost in bodočnost Italijanov v Istri«. Prireditelj: SMREKK.
14. (sreda) ob 18. uri: Otvoritev razstave slikarja Staneta Zerka iz Škofje Loke. Prireditelj: ZSDK in Kulturni dom.
15. (četrtek) ob 18. uri: Srečanje z avtorjem Carlom Sgorlonom. Prireditelj: Kulturni dom.
15. (četrtek) ob 20.30: Kinoatelje - Gorica Ki-nema ’90. Film: »Sweetie«. Režija: Jane Campion.
17. (sobota) ob 20.30: 20 let rekreacije SPDG. Družabni večer. Prireditelj: SPDG.
22. (četrtek) ob 20.30: Kinoatelje - Gorica Ki-nema ’90. Film: »Nostos. Povratek«. Režija: Franco Piavoli.
24. (sobota) ob 21. uri: Pustni ples. Prireditelj: SMReKK.
27. (torek) ob 15. uri: Otroško pustno rajanje Naš vrtiljak 4. Prireditelj: ZSKD, Dijaški dom in Kulturni dom.
1Z-
§a urada.
, Po poglobljeni razpravi je komisiia e ala predloge popravkov in dopolnil k ^sameznim členom, ki jih bo nato preuči-Sl h*2 - ^e^e^na pravna komisija stranke.
ednja namreč zbira vse gradivo, potreb-Ca 23 teme^K° dopolnitev celotnega Mačkovega zakonskega osnutka, ki bi ga orala vlada vsakčas predložiti senatu v
azPravo.
Nova številka zanimive goriške revije
Goriško in tudi pomemben diplomat v službi Habsburžanov, še posebej pri urejanju diplomatskih odnosov z beneško reoubli-ko in sveto stolico. Znani zgodovinar Rran-ko Marušič je prispeval članek o velikem Tolminskem puntu, ki je leta 1713 zaiel vso Primorsko. Loredana Panariti razpravlja o jugoslovanskem zgodovinopisju in njegovem odnosu do francoske prisotnosti v naših krajih. Alberto Luchitta je pri-speval zapis o nastanku in razvoju tekstilne industrije na Goriškem. Isabel Ahu-mada Silva pa je za tretjo številko revije napisala članek o najdbi relikvarijev v gradeški stolnici in o pomenu te najdbe.
Na goriškem gradu so v petek, 2. t.m., predstavili novo, 3. številko revije »Anna-li di storia Isontina - Societa, economia, beni culturali« — (Letopis za posoško zgodovino - družba, gospodarstvo in kulturne zanimivosti), ki jo izdaja goriška pokrajinska uprava.
Gre za revijo, ki naj bi po namenu izdajateljev omogočala objavo študij in raziskav, katere naj bi ovrednotile boga+o arhivsko in muzejsko gradivo na Goriškem.
V tretji številki revije Silvano Cavazza objavlja obsežno študijo o grofu Vitu Dorn-berškem, ki je bil cesarjev namestnik za
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Izšel je zbornik o vlogi Cerkve v slovenskem
kulturnem	razvoju	19.
Konec prejšnjega leta je v Ljubljani izšel zbornik, ki ga je pripravila in izdala Slovenska matica, pri izidu pa so sodelovale še vse tri Mohorjeve družbe iz Celja, Celovca in Gorice. Prav zaradi tega ponujajo te tri sestrske založbe to knjigo v doplačilnem izboru letošnje knjižne zbirke. Gre za zbornik razprav s posvetovanja, ki ga je spomladi leta 1988 priredila Slovenska matica. Uredili so jo prinani slovenski zgodovinarji France Dolinar, Joža Mahnič in Peter Vodopivec. Simpozij je nazorno opozoril na vlogo, ki jo je Cerkev igrala v prejšnjem stoletju na Slovenskem. Uvod v knjigo je prispeval Bogo Grafenauer in opozoril na nekaj okvirnih vprašanj o razmerju med Cerkvijo in slovensko kulturo. Dejansko je utemeljil vzroke, zaradi katerih je Slovenska matica priredila to zborovanje. Prvi prispevek je napisal Franc Kralj, in predstavil cerkvene razmere na Slovenskem od konca 18. do konca 19. stoletja. Pri tem je nakazal cerkveno ureditev in spremembe v teda-1 njem času, opozoril je na razne miselne usmeritve Cerkve prejšnja stoletja ter pomembnejše dogodke iz slovenske cerkvene zgodovine. Podrobneje je te duhovne vplive in spremembe v Cerkvi na Slovenskem v 19. stoletju obdelal Metod Benedikt. Se posebej je razčlenil nastop jo-žefinskih reform in janzenizem ter vlogo, ki ga je imel med slovenskimi razumniki in duhovniki. Zelo dobro je tudi prikazano nasprotovanje janzenizmu. Prikazal je tudi vpliv na duhovnost nekaterih vidnejših osebnosti, kot so bili misijonar, škof Baraga in škof Slomšek.
Marjan Smolik je na zborovanju prikazal izobraževanje in vzgojo slovenskih duhovnikov v 19. stoletju. Gre za pomembno temo, saj je mogoče na osnovi učnih načrtov, učbenikov in pro-
Kot je značilno za vse otroške liste, se tudi revija »Pastirček« drži pravila, da objavlja članke, ki so značilni za mesec, v katerem posamezna številka izide. Letošnja peta, februarska številka »Pastirčka« se zato začenja z uvodnikom Berte Golob, ki ugotavlja, da »Ljudje, ki veliko premišljajo o pomembnih stvareh«, znajo povedati, kako bi bili v primerjavi z drugimi narodi Slovenci siromašni, če ne bi imeli Prešerna.
Velikani človeške misli nikoli ne umrejo, ugotavlja Berta Golob. Od telesne smrti dr. Franceta Prešerna mineva 141 let, vendar pesnik še zmeraj živi. Noben drug človek pod soncem ni napisal tehle besed:
»Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«.
To najbolj človekoljubno, narodoljubno in tudi krščansko misel je zapisal prav France Prešeren, pravi Golobova. Sledi slikanica, ki je namenjena nižji stopnji osnovnošolskih otrok in ki tej starostni dobi primerno razlaga v risbi in besedi, kaj je molitev. Pesnica Ljubka Šorli je prispevala pesem: »Glas srca«. V verzih Šorlije-va primerja slovenščino z glasom srca.
fesorjev tudi ugotavljati idejne usmeritve kasnejših duhovniških generacij. Zanimiv je prikaz samoizobraževanja bogoslovcev v posameznih škofijah. Bogdan Kolar je prispeval referat o slovenski Cerkvi v razponu med domom in svetom. Jasno je namreč, da je Cerkev v prej-
narhije. Avtor je tudi podrobneje obdelal misijonsko razsežnost slovenskega cerkvenega življenja, saj je znano, da je v prejšnjem stoletju uspešno delovalo v svetu več zaslužnih slovenskih misijonarjev. Prikazal je tudi stike in vezi, ki jih je skušala slovenska Cerkev ohraniti z izseljenci po svetu.
Zgodovinar Vasilij Melik je predaval o Cerkvi in slovenski nacionalni zavesti. O Cerkvi in slovenskem šolstvu pa je predaval Andrej Vovko. Zaradi terezijansko-jožef inskih reform je cerkvena oblast igrala pomembno vlogo pri ljudskem šolstvu v avstroogrski monarhiji. Razmere so se deloma spremenile po letu 1855, ko je bil sklenjen konkordat med Vatikanom in Dunajem. Miloš Rybar je prikazal nastanek in razvoj družbe Svetega Mohorja, te prve slovenske založbe. France Martin Dolinar je razčlenil delež ljubljanskega škofa Antona Alojzija Wol-! fa (škof je bil od leta 1824 do leta 1959) pri oblikovanju slovenskega izobraženstva. Pri tem je zanimivo ugotavljati, da so doslej številni literarni zgodovinarji krivično presojali in prikazovali osebnost škofa Wolfa. O vplivu neosholasti-
Učiteljica Mariza Perat v namišljenem intervjuju predstavlja sveto Bernardko lurško, se pravi dekle, kateri se je leta 1858 v Lurdu prikazala Mati božja.
Verska stran za starejšo stopnjo na zanimiv način in z bogatimi ilustracijami prikazuje življenje v Palestini, kako so bile tam urejene hiše in druge življenjske navade, kar seveda omogoča učencem, da lažje razumejo dogodke, ki jih opisuje evangelij. Pater Miran Ploh nadaljuje z rubriko, posvečeno rokohitrstvu in zabavnim čarovniškim igram. Peratova je za to številko »Pastirčka« prispevala tudi fantastično pravljico o obisku iz vesolja, Zora Saksida pa basen o »Nezadovoljnem ježku«.
Bliža se pust in v rubriki »Naredi sam« Pastirček nazorno razlaga, kako si lahko vsakdo iz rdeče lepenke in s pomočjo lepila, Škarij in vrvice pripravi čudovit kavbojski klobuk. Pustno navdahnjena je tudi pesmica »Razočarani volk«, ki jo je napisala Zora Saksida. Tudi v tej številki »Pastirčka« so zadnje strani posvečene otroškim dopisom, risbicam in spisom. Dopisi iz raznih šol, tokrat predvsem osnovnih in nižjih srednjih šol iz tržaške pokrajine, kažejo, da ima »Pastirček« zares širok krog bralcev.
ke na Slovenskem je napisal natančen in tehtec članek Janez Juhant. Ta filozofska usmeritev je imela med Slovenci vrsto pomembnih somišlj* nikov in je zato v cerkvenih krogih bistven® vplivala na nekatere miselne tokove. O tem pN blemu, se pravi o Cerkvi in slovenski filozofij' je podrobneje predaval Ivan Urbančič. O del* vanju duhovščine na področju jezikovnega del* vanja, kot so jezikovna politika v katehezi, j* zikovno izražanje v bogoslužju oziroma razisk* vanje slovnične in besediščne zgradbe jezik* je napisala razpravo Martina Orožen.
Jože Gregorič pa je prikazal prispevek d* hovnikov k slovenski kulturi. V razpravi je n* vedenih več desetin uglednih in priznanih sk
stole'’
ju bistveno prispevali k družbeni in kulturi* rasti slovenskega naroda ter pri tem skrbeli di za blagostanje preprostih ljudi. Boris Patern® je kot odličen poznavalec slovenske književnost napisal referat o Cerkvi in poeziji, Borut Lopa'
1 nik pa o razmerju med slovensko glasbo in Ce® kvijo v prejšnjem stoletju. O slovenskih duho*’ nikih in gospodarskih razmerah na Slovenske!11 je prispeval obsežnejši referat zgodovinar Pete! Vodopivec, Stane Granda pa je prikazal vlog® slovenske duhovščine za tehnični in gospodarsk napredek.
Nakazana vsebina zbornika »Vloga cerkve 1 slovenskem kulturnem razvoju 19. stoletja« k gotovo zaslužila podrobnejšo analizo, predat* tel ji so si dejansko izbrali za predmet razpra' ramerje Cerkve do slovenske kulture. Načeli sc torej zelo obsežno snov, ki jo zbornik dejansk® le nakazuje.
Josip Juraj Strossmayer -175-letnica rojstva
V Osijeku na Hrvaškem je bila v nedeljo, 4 tun., spominska proslava, ki jo je priredila J*1 goslovanska akademija znanosti iz Zagreba o® 175-letnici rojstva Josipa Juraja Strossmayerj* enega najpomembnejših osebnosti kulturneg* cerkvenega in javnega življenja na Hrvaške* ter na jugoslovanskem ozemlju nasploh v prejš njem stoletju. Proslavo so priredili v Osijeku ki je rojstno mesto velikega hrvaškega katol® škega škofa. Ta se je rodil leta 1815 in je bi' škof v Djakovu v Slavoniji od leta 1850 do svoj® smrti leta 1905, se pravi polnih 55 let. Za svoj* ga škofovanja si je odločno prizadeval za zed* njenje katoliške in pravoslavne Cerkve na sl* vanskem jugu in je v Djakovu med drugim d*' zgraditi lepo katedralo, ki je posvečena z* dinjenju obeh Cerkva. Zgrajena je bila v drug' polovici 19. stoletja in predstavlja nekakšno cet kev svetega Petra v Rimu v malem. Skof Štros* mayer je sodeloval na vatikanskem vesoljne*' zboru leta 1870 in je bil eden redkih škofov, W so glasovali proti dogmi o papeževi nezmotlj1' vosti.
Toda škof Strossmayer je globoko zaoral tud' v kulturnem in javnem življenju, saj je bil drugim eden nosilcev in utemeljiteljev jugosl* vanske ideje. Leta 1868 je dal pobudo za ustafl* vitev Jugoslovanske akademije znanosti v Zagt* bu in ima glavno zaslugo, da je bila leta 1874 ' Zagrebu ustanovljena hrvaška univerza. Ob 1^ letnici njegovega rojstva je bila v Osijeku sv* čana akademija, na kateri je o življenju in del*1
dalje na 8. strani ^
Izšla je februarska številka Pastirčka
šnjem stoletju bila tesno poveazna s širšo družbeno skupnostjo in da je posredno ali neposredno črpala zunanje vplive ter prav tako obli-kavala in vplivala na civilno družbeno življenje. V tem predavanju je natančneje prikazan odnos slovenskih duhovnikov do papeža in papeške države ter do cesarja in avstroogrske mo-
venskih duhovnikov, ki so v prejšnjem
PROSTOR mladih
Ob slovenskem kulturnem prazniku bo SKK dosegel višek sezone
Slovenski kulturni klub že nekaj mesecev deluje s polno paro. Kot je že tradi-C1ja, se njegovo delovanje vsako leto ob-n°vi z začetkom šolskega leta. Ko je bil na°bčnem zboru izvoljen novi odbor, je ta sklenil, da bo SKK letos nudil svojim čla-čim več kvalitetnih predavanj. Ugoto-Y ie_ namreč, da se mlad človek po tednu 8 udija odloči za nekoliko zahtevnejši so-otni večer samo v primeru, če se mu to res splača. In res je Klub letos lahko polsen na program, ki ga je doslej nudil av°jim članom. Na programu so bila preganja z aktualno tematiko (n.pr. Kaj se °§aja v Sloveniji in Berlinski zid se ruši), Predavanja o psiholoških in moralnih pro-emih mladih (n.pr. Ljubezen in spolnost 1 Ali vem, kdo sem in kaj hočem?), ne- j aJ zabavnih večerov z družabnostjo (tu aJ se posebej omenimo že tradicionalno . avno miklavževanje), božični dobrodel-1 večer s predvajanjem Walt Disneyevih v mov in, predvsem, izredno zanimiva sre- i Canja s slovenskimi literarnimi ustvarjalci.
Letos so ta srečanja pomenila pravo Poslastico, saj smo imeli v gosteh tri knji-ovnike, ki spadajo v sam vrh sodobne slo-Venske literature. Ob izidu knjižice, ki jo le Slovenski kulturni klub pripravil in posvetil pisatelju Alojzu Rebuli, smo imeli gosteh slavljenca, ki se je zadržal v pri-,.®em pogovoru z nami. Imeli pa smo tu-1 Priložnost, da se seznanimo z dvema u-Varjalcema, ki sta prišla k nam iz Ljub-j.ai)e in ju torej v Trstu skoraj nikoli ne lclimo. To sta bila pesnik Tone Kuntner
in pisatelj Lojze Kovačič. Oba je predstavila profesorica Zora Tavčar Rebula in obe srečanji sta se zaključili z izredno spontanim in bogatim razgovorom s priznanima literatoma.
Med ostalim programom te sezone naj omenimo še dve srečanji z nekoliko bolj oddalienimi slovenskimi skupnostmi: dvakrat smo bili namreč na Koroškem, enkrat pa smo obiskali dijake iz Postojne in jim predavali o naši zamejski stvarnosti. Na ta način smo »prisilili« tudi nekatere naše člane, da so javno nastopili pred številno publiko. Dva člana sta se potem še enkrat opogumila in pripravila kar samostojno predavanje v okviru Kluba. To sta bila Štefan Pahor in Aljoša Saksida, ki sta predavala o znanstveni fantastiki. Zdaj, ko se bližamo slovenskemu kulturnemu prazni- j ku, pa bo aktivnost Slovenskega kulturnega kluba dosegla višek, namreč višek lastne ustvarjalnosti. Priredili smo namreč literarni, likovni in fotografski natečaj in v soboto, 10. februarja, bomo razglasili imena zmagovalcev ter pripravili recital prispevkov ter razstavo likovnih izdelkov in fotografij. Nagrade bo, kot že večkrat v zadnjih letih, darovala draguljarna Malalan z Opčin.
No, potem bomo stopili v pustni čas in, da bi se izognili stereotipnim zabavam, smo si izmislili družabnost z naslovom »Lažem jaz, lažeš ti, veselimo se pa vsi«. Res se bomo vsi veselili na tej predpustni zabavi, j ki bo na sporedu 17. februarja? To boste : spoznali samo, če se nam boste pridružili!
IZ DELOVANJA DEŽELNE
SLOVENSKE SKUPNOSTI
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na zadnji seji obširno razpravljalo o številnih stikih, ki jih je stranka v zadnjem obdobju imela s strankami v Sloveniji, saj je živo zavzeta za razvoj demokracije in suverenosti v Sloveniji. V kratkem bo prišlo do prvega uradnega srečanja med Ssk in Unijo Italijanov iz Istre in z Reke za izmenjavo pogledov na manjšinsko problematiko v obeh deželah in za okrepitev stikov med manjšinama.
Mladinska sekcija Ssk je podala obširno poročilo o velikonočnem seminarju Mladine evropskih narodnostnih skupnosti, ki bo v Gorici od 7. do 13. aprila. To bo nova priložnost za seznanjanje mednarodne javnosti s problemi Slovencev v Italiji in za utrjevanje solidarnosti med manjšinami.
Deželno tajništvo Ssk je tudi izreklo priznanje valdostanskemu senatorju C. Dujanyju, ki je kot edini senator vložil v pristojni komisiji, ki je 21. decembra dokončno odobrila predlog o reformi osnovne šole, popravke glede slovenskih osnovnih šol, ki jih je izdelal Sindikat slovenske šole, njemu pa jih je posredovala Ssk. Popravki so bili načelno osvojeni, razprava pa se zdaj seli v senatno zbornico. Sen. Dujany je pred kratkim tudi dobil odgovor prosvetnega ministra Mattarelle na parlamentarno vprašanje o težavah s štipendijami za izpopolnjevanje šolnikov v Ljubljani. Birokratske zaplete so na ministrstvu končno povsem rešili.
Beri - širi - podpiraj
»NOVI LIST«
Jožko Savli
Zlatorog slovenski simbol
XII.
prastarih upodobitev jelena na ska-v sklepa A. P. Okladnikov, da gre uri snih pripovedkah na območiu Evrazre ^a starodaven mit stepskih ljudstev, pred-Pri Skitih; da ima ta mit svoi zače-ze v bronasti in stari železni dobi (ok.
lah
tak:
tooo
Pr. Kr.) in da traja notem vse do 12.
°2iroma do
14. stol. po Kr. Iz upodobitev , .ena> iz katerih omenjeni izvaja takšen
skl
v eP, sicer ne izhaja, da gre za zlatorogo i? v. izhaia dejansko iz ohranjenega ^r°čila. Od Skitov da vodijo potem poti Eniškega upodabljanja jelena k Asir-g in Babiloncem, v Iran in Indijo; iz 'Uje pa k Rusom in Baltom, ka kana razlaga ne temelji sicer na do-je,Zanih dejstvih, vendar je povsem ver-na. Nedvomno pa je osnova mita o Io-
na sončno žival, kot prispodoba bo;a
vu
|ned svetlobo in temo, po svojem izvoru p .^ndoevropska. Do takšnega spoznanja 1 ajajo vsi preučevalci starih pripovedk, jel rv°tna sončna žival je bil nedvomno pren> ki v tem svojstvu v večini mitov irrT	*n	0	*0m	kozmičnem	lovu
a> kot vse kaže, svoj začetek v predsta-
vi, ki si jo je preprosti človek ustvaril ob jesenskem rukanju jelenov. Toda potem, ko se je ta mit izoblikoval in razširil, ie sončna, navadno zlatoroga žival postala sama na sebi simbol, in ne pomeni več nujno jelena, marveč se istoveti z najbolj značilno rogato živaljo v nekem okolju.
Tako se na območju od Alo preko Balkana in do Egeja pojavi ob prvotnem jelenu tudi kozorog. Že v upodobitvah na si- j tulah iz začetka 5. stol. pr. Kr. povsem pre- j vladujejo jeleni in kozorogi, in sicer na tistih situlah, ki izhajajo iz kulturne sku-j pine Vače (Dolenjska). Motiv o čudežnih zeliščih oz. o čudežni roži ali diktamu, ki j ga najdemo že pri Aristotelu, ko govori o kozorogu na Kreti, kakor tudi o pripovedki o Zlatorogu, daje osnovo za sklepanje o medsebojnem prepletanju kulturnih vplivov, kot nam kažejo že upodobitve povsem grških kozorogov (s kozjo brado) na izde1-kih iz kulturne skupine Wies (Travnik) pri Lipnici, izhajajoče iz istega obdobja. In ne nazadnje tudi motivi o zlatorogih gamsih v pripovedkah pri Albancih. To je o gamsih, ki so morali biti prvotno še kozorogi,
| a so potem izginili iz albanskih gora.
Ob sončnem jelenu je na območju med Alpami in Ege jem zavzel svoje mesto potemtakem tudi dostojanstveni kozorog, značilen prebivalec visokogorja. Prastara prispodoba o lovu na sončno žival je našla tako svoj odsev tudi v motivu o trentarskem lovcu, ki gre nad Zlatoroga, nad božjo sončno žival, in najde smrt.
Prinovedka o Zlatorogu pomeni torej v svoiem jedru nadaljevani e predzgnd°-vincVetm indoevrnnskesa mita o lovu na sončno žival. Dejansko pa je še bolj izno-polnjena, zakaj njen nekdanii divii lovec v tem primeru ne predstavlja več neposredno božanstva viharia. groma in moči, temveč človeka-nrestnnnika v osebi zapeli aneaa trentarskega fanta: na mea+o nm«-njenega božanstva noči pa je stopil Zeleni loner, ki trentarskega lovca zanelie, da vzdigne roko nad božjo stvar, stori živelo, kar mora potem plačati s svojim živ-Ijeniem.
Zeleni lovec, ki je Trentaria zanebal v pregrešno dejanje, se pojavlja v slovenskem izročilu kot demon, kot satan v človeški podobi. Svojo barvo ima očitno od tega, da je bil prvotno še gozdni duh. kar kaže na njegovo zares staro poreklo v ljudskem izročilu. Na Tolminskem se je ve do danes ohranila v govoru rečenica, da pride »ta zelen«, kar pomeni satana. Podobno je tudi drugod po Slovenskem. V okolici Kamnika npr. je satan znan pod
Stran 8
STRANKE NA HRVAŠKEM
IN V SRBIJI
Republiški sekretariat za pravosodje v Zagrebu je sporočil, da je bilo v ponedeljek, 5. t.m., legaliziranih osem političnih strank. To so Zveza komunistov, Socialistična zveza, Hrvaška socialno-liberalna zveza, Socialno-demokratska stranka Hrvaške, Hrvaška krščanska demokracija, Radikalno združenje za evropske združene države, Hrvaška demokratska stranka in Hrvaška demokratska skupnost.
V Beogradu pa zaenkrat še niso legalizirali nobene alternativne stranke. Sekretariat za notranje zadeve je sporočil, da so prošnje najavili le radikali, ki so že pričeli z delovanjem in to na podlagi odloka iz leta 1945, s katerim je bilo radikalom omogočeno politično delovanje. Beograjska podružnica Jugoslovanske zveze za demokratsko svobodo je sicer vložila prošnjo, ki pa je bila zavrnjena. Na podlagi sedanje zakonodaje je namreč prepovedano delovanje političnih strank. Za legalizacijo bo torej treba počakati na izglasovanje novega republiškega zakona.
»STISKA IN SIJAJ SLOVENSKEGA
KNEZA« V LJUBLJANI
Mohorjeva družba iz Celovca je letos prvič lahko predstavila svoj knjižni dar v slovenski prestolnici. V zelenem salonu hotela Slon je družba 31. januarja priredila sprejem, na katerem so Tone Pavček, prof. Dušan Moškem in Peter Fister predstavili knjigo »Ta hiša je moia, pa vendar moja ni: arhitektura Zilje, Roža, Podjune«. Avtor knjige je Peter Fister. Zatem je znani časnikar in publicist Bogdan Pogačnik spregovoril o novem romanu Leva Detele z naslovom »Stiska in sijaj slovenskega kneza«. Žal na predstavitvi ni bilo avtorja, ki si iz varnostnih razlogov še vedno ne upa v Slovenijo. Kot znano, Lev Detela živi skoraj 30 let na Dunaju in opravlja izredno pomembno poslanstvo, da ga je treba pravzaprav smatrati za slovenskega kulturnega ambasadorja v avstrijski prestolnici.
imenom Zeleni mož, ki je prihajal na Veliko planino, kakor so pripovedovali, zato da je tam gori gnal divjo jago. 40) Verovali so namreč ne le v to. da se divja jaga vrši ob zimskem, temveč tudi, da se vrši prav tako ob poletnem Kresu, ko so bili liudie na planini. Zelenega moža, Zelenega lovca ah na splošno kot Zelenca so poznali satana tudi drugod po Slovenskem, pa tudi v germanskih mitih in še drugod. V francoskem Chartresu je npr. v cerkvenem oknu upodobljen satan v zeleni koži in z velikimi zelenimi očmi.
Preučevalcem pripovedke o Zlatorogu resnično poreklo Zelenega lovca seveda ni ušlo, vendar se niso soočili z dejstvom, da ta znana pripovedka z njegovo vlogo ne odseva več samo prastare predstave o boju med svetlobo in temo, zajete v prispodobo kozmičnega lova, temveč da odraža tudi svetopisemsko prispodobo o izvirnem grehu: po satanu (Zelenem lovcu) je zapeljan človek (Divji lovec), ki strelja tako na sončno žival, kar mora potem plačati s smrtjo; kot kazen za človeški rod pa je za zmeraj uničena tudi sončna planina (rajski vrt).
Kdaj se je ta motiv, to je kazen za človeški rod, vključil v zgodbo o Zlatorogu, ni mogoče jasno reči. Po vsej verjetnosti
NOVI LIST
BOJ SE BO NADALJEVAL
Afriški narodni kongres se zaenkrat ne odpoveduje oboroženemu boju proti južnoafriškemu režimu. To so sklenili najviš-1 ji predstavniki črnske organizacije, ki so se zbrali v Stockholmu kmalu po govoru južnoafriškega ministrskega predsednika De Klerka, ki je preklical prepoved proti-segregacijskih združenj in uradno priznal Afriški narodni kongres.
Temnopolti voditelji trdijo, da se morajo tudi glede oboroženega boja šele pogajati z belopolto vlado. Enostransko se mu ne bodo odpovedali kljub De Klerko-vim novostim. Pozvali so tudi mednarodno skupnost, naj nadaljuje s pritiski proti južnoafriškemu režimu, vse dokler apartheid ne bo pokopan kot nacizem.
ZADNJI DNEVI ROMUNSKEGA
DIKTATORJA
Bukareštanski tednik »Adevarul de du-minica« je objavil daljši članek o zadnjih dneh diktatorja Ceausescuja in njegove žene Elene. Dvojico so aretirali v prvih popoldanskih urah 22. decembra v Tirgoviš-tu. Do zajetja naj bi prišlo slučajno. Takoj zatem so ju zaprli v vojašnico v istem kraju, kjer naj bi ostala naslednje tri dni. Sodno obravnavo proti dvojici naj bi organiziral Vojican Vojiculescu, sedanji ministrski podpredsednik, po naročilu izvršnega odbora Fronte za narodno rešitev. Sodna obravnava se je pričela na božični dan in trajala le dobri dve uri in pol. Takoj po razsodbi je bila izvršena smrtna kazen. Obsojenca so ob treh popoldne pospremili na dvorišče vojašnice in ju ustrelili. Trupli so nato prepeljali v Bukarešto v poool-ni tajnosti. Začasno so ju skrivali na sedežu obrambnega ministrstva in šele 30. decembra je Vojican Vojiculescu izdal dovoljenje za pogreb. Pokopana sta na nekem bukareštanskem pokopališču brez vsakršne oznake na grobu, da ne bi prišlo do vandalskih dejanj.
s krščanstvom, ki je prineslo nauk o izvirnem grehu in solzni dolini, v kateri mora potem človek živeti. Lahko pa bi bil ta motiv še starejši, prav tako indoevropski, kakor je sam lov na sončnega jelena.
Čudežna roža
Lov na sončno žival, ki pripada božie-mu svetu, gotovo ne more uspeti. Ranjeni Zlatorog, ki ga je bila zadela krogla iz puške trentarskega lovca, použije čudežno Triglavsko rožo, ki požene povsod tam, kamor je bila padla ena sama kaplja njegove krvi, in je v hipu zdrav. Božji svet ostaja tako nepremagljiv. In tudi v tem motivu, ki govori o čudežni roži, se spajata dve prvini: sončna žival kot simbol neba in roža, zrasla iz zemlje.
Kot že navedeno, nam o čudežni roži oz. zelišču poroča že grški pisatelj in učenjak Aristotel (4. stol. pr. Kr.) v zgodbi o grškem kozorogu, rekoč, da divje koze na Kreti, če jih zadene strelica, použijeio zelišče po imenu diptam (diktamnon), da jim potem izloči le-te iz telesa. Tudi v tem primeru gre očitno za predantično zgodbo, povzeto iz ustnega izročila. Upodobitve živali, ki imajo zelišče v gobcu, kakor se pojavijo le stoletje pred Aristotelom na situlah, nam te domneve samo potrjujejo. Na
8. februarja 1^ ----------------------------------------------------------------------------------—-—a UF
. 34]
JELCIN PRAVI, DA SO GORBAČOVI tel
DNEVI ŠTETI	j*]
»Partijski monopol je največje zlo st* po linizma.« Tako je izjavil vodja levih refof T mistov v sovjetskem vrhovnem sovjet «», Jelcin španskemu listu »El Mundo«. Je\ Š1 cin se je zavzel za to, da bi se komunist1 odpovedali monopolu oblasti, morah pa k tudi temeljito spremeniti odnose met Kremljem in posameznimi zveznimi rep11 blikami ter zmanjšati vojaške in vesolj sk< stroške, da bi se življenjska raven izbolj šala. Drugače je nevarno, da pride do pr* ve revolucije. Tako slab je standard in t? ko zaostreni so odnosi med narodnimi slo* pinami.
Jelcin je dejal, da ima Gorbačov štet' dneve, če se ne poveže s strankino levic0 »Dovolj nam je Gorbačova«, je še izjavil »ker ni izpolnil obljub«. Kot možnega sp0 sobnega voditelja Sovjetske zveze je Jel sj cin navedel Igorja Jakovljeva, ki je že zd*l dejansko drugi človek v državi.	ki
ki
JOSIP JURAJ STROSSMAYER —
175-LETNICA ROJSTVA	p
S nadaljevanje s 6. strani	jt
velikega hrvaškega škofa govoril	doktor Vlad1 Z;
mir Koščak iz Zagreba.	S1
V organizaciji Jugoslovanske akademije zna h nosti in univerze v Osijeku bo od 15. do 18. maj* V mednarodni znanstveni simpozij o liku in dek k Josipa Juraja Strossmayerja. Mednarodni sirup0 zij bo potekal v Zagrebu, Osijeku in DjakoV° li Simpozij bo gotovo vzbudil zanimanje, saj je j0 ® goslovanska ideja, kot vse kaže, zlasti v politi0 S nem pogledu, danes v krizi, kar pa nikakor n® s zmanjšuje pomena tega velikega hrvaškega šk° s fa in kulturnega delavca.	1
 - ,
j.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. n! sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovor111 urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphad r Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151	1
—	i
1
teh upodobitvah takšni primeri ne more'0 s predstavljati pasočih se živali, kakor trd'' jo arheologi. Že zato. ker paša nri živali'1 j ne pomeni nič posebnega, simboličnega j da bi jo bilo vredno upodabljati. Pa tud J same rastline v gobcih živali imaio h8 ( upodobitvah jasne oblike zališča, ki je lak j ko samo zdravilno ah čudežno, ne pa n& vadna trava.	;
Po Aristotelu omenjajo čudežno zel s£ 1 drugi grški in za njimi latinski pisatel'1 , tako že njegov učenec in prijatelj TeofraS' v svoji »Historia plantarum« (IX 16, 1), $ ( v tej zvezi omenja kar tri vrste diptani3- , nravi dintam, psevdo-diptam in sisimbef -Vendar iz njegovih opisov ni mogoče ugat ( toviti, za katere rastline natančno gre. * j naslednjem, to je v 3. stol. pr. Kr. omenj* , to čudežno rastlino tudi Antinon Karist> , znan kot pisec čudovitih zgodb. In v '■ ] stol. pr. Kr. v svoji »De natura deorunT (II 50, 126) tudi znani Cicero, kakor tud1 Vergil v epu »Eneida« (XII, 412). Zated , pa v 1. stol. po Kr. tudi znameniti Plutarf v svoji razpravi »De sollertia animaliunT (p. 974 D). 41)
(Dalje)
40) T. Cevc, itm., str. 93	,
41) Paulys Real - Encyklopadie, Stuttgart 192' (Steinbock)