teio V., šiev. 114. V Celjut "uQggämne 9. o'Uobra \92% PoštDiofl plačana 9 oolQöioi. flB ^Državna licejska knjižica .^^^HI^^^K ^^H^^^F ^^^b^^^F ^^^^h^^^v ^^^r^^^^B **¦** v Ljubljani ^^^ ^^* ______ _____ _____________ e letno 60 Din, rrese-'ro 5 Din, za Inozemstvo 240 Din . s\ za ^ viJine stolpca 50 p. ReWarne med ffkstorr 1 Din Posame^na $levi!U« starte iDln. Izliafa vsak torek. četrteK In soöotc. ¦ -1WH111 MD« TBBT TiTrHBTIWB •gB7"Jit aiBITffffi ——^— Ureclništvo: Strossmayt-rjeva ui. it. 1,1. pritiiCje. Teief.65. UpravnlSlvo: Strossmayerjevau. 3t. I, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poStnega čekovnega urada »t. 10.666. 40-Ietnica Zadružne Zveze v Celju. VoGraj. \ nedch'o. due 7. oktobra se I? lv-t zakijucek jugosluvanskega za- _j lcoi!^res;i proslaviia 40-ietnica iw.iij Zveze v Celiu. Sejna dvorana .:nc hnniümce je bMa polna odUenih ..a- in zastopii.kov domačesa za- . /.ništva. j Predsednik celjske Zveze dr. Božič ' ie v svojeni pozdravnem govoru ;nnil naipr.j vsch onih, kj so Zvezo usianovMi in pri njej sodelovali. V prv* •vi-xii ie slavil r.stanov>te'.]a hi prvega ..nizatorja slovenske^a zadružništva ! .jjHcga inž. Mihaeia YoSnjaka. Nje- ) :i narodna zaveJnost združena s '-.tič-im ^osr-cdarskiTn posledom *n . eliko infcijativnostjo «a jc usposobl- j la za voditeija siovenskega zadružni- • štva skozi skoraj 3 desetletja. Bil je tih in skxomcn nur/, uxla e:icrgičen in vz- Ua^-w de'avcj na jiospodarskem poliu. Uspe/i nUviovtga dela so osobito prc- ;if;io?e. setlaj iročne in v našem gospo- . darskenj žMjenju pomembne kreditnc zs-Jnf^e no mestih. trgih »n večjih po- ; dcžeiskih knti'l». usreh njegovega trikla so prvi samozavedni in samostojni ko- raki naše^a naroda v kulturnem, soSpo- darsVoji; *n vsled tcga naravno tudi v poll vjijin iiviKTTju. Njegovo truplo po- "tfva \ da^iri svicarski zcmiji. kjer so 3 koi poiititjiK'ga b-jgiui-ja po.'oziJi v ':>. tradicija njegovcga u'eia pa se žl- i .i .laprtj v mnogobriünih njegovii» u- j ccwä\v. S'ava njcgovsmu s-pominu! j l$'i2V3-fc1iV ,* Tovalccv.) Raxuniese, da ' Mih&e] Xi v:]..^ ni zmogel vsega orgu- nizator»čne^a d?la sam. Morda b» ostai njegöv poz.v na zadružno de4o gias vpl- Kfcegu v puščavi, ako bi ne bila daia nscda istodobno našenui narcJu mož visakega polet a in vclikc ijubeznj Jo \ra in niegovc^a napredkz. Stopajo . ;;.' prcJ očf rncžjc kot so b:'l> dr. Jo- j s'^p Y-isnjiik. dr. /van Dečko, Sünon, Hiüscübijfilcr, Loncar. Li>olJ, Turn- j 5fck. Rc-:poc. I van Kukovec, !nik pozdravi! na- tioče goste zadnigarje. med njimi za- rtorni'-:a frnncoskega konzumnega za- ihužništva in seJanje^a ravnatelja za- 4rvznes;a b?ro.ia pri Lf^i nfirodov v 2e- tevl. dr. Fauqueta. odposjanca Ustfed- ne jednoty v Prcgi dr. Cluilka. z'astop- ltikc kn:etijskega zadružništva bavar- skcga i/ Monakovcga ter zastopnike uvstrijskega konzumnega zadružništva iz Gradca in Celovca. predsednika uhivnos ZadnrzwjR Saveza ministra na razp. dr. Korns"ca. nacelnika ziiünizne^ä oddolka v po!iede!skem ministrstvu dr. \c;.| i Stojkcviča. državnega komisaria ;>ri Naro-Jni banki ministra na razp. (ifctvini'ca. zastopnika iK)kraj. uprave svetnika dr. 2n?.ka (n.uTiestnik velikega z;:pana 3 pozabi. (Vihdrno oddbravanje.) Zn. dr. Koroscem so Ca- st-taji Zvezi imenom poljedelskega mi- rJstrstva dr. Veja Stojkovic, dr. Chul- ka. Mihajlo Avramovič, prof. Tandarič v iincTiu hrvaiskih zadrirgariev,. župan dr. ii;üi:..vec v imenu starih slovenskUi zadniAiiih d-daveev in prof. Remec v ijiienn Zadružne Z\ eze v Ljubljani, 5z- \aja:oj. da bo trx'ba prod koncentracij« bančnega kapita-ta konccntrirati zadruž- r.i kapital hi ral irat« vse s'oven-sko za- dru/.ništvo. ctko bo-Jemo Itoteli obvaro- vati.v [ežkili gc-spodarskih prijikah, ki ;Jli i'iramo sigunio pričakovat', našega makga človeka pred gospodarskim po- ginom. Ki^rjcno je .^o%oril Zvez!n ravnate^j Lc ničar 0 Zvcz'r.i štiridesetlclnici. S tun je bifa slavtiost koncana. j ME5TNO ÜLEDALISCE V CELJU. ' Reprrioar: I 8. pondeljek »Operni večer«. A. 9. tore1*, »Operni večer«. B. Političnc vestL Denarja lacni junaki so iznesli zo- pet v »?r...v. Gospodarju« lažnjiv in zlo- ben napad na slovenske denarne zavo- c?e. ki niso v rokah duhovščine. Tokrat i se sr»j za hnuliari-j. Zr.ačilno jc, da se tn jajce sovrastxa in besnega napada- n:a izleže NTiakokrat v rekem znanem .^nezLii v Celju. eegnr malogodni m'adi- č: z've od nai>redJie^a. narodncga de- rj^rja. IivcU sn'.o Ze večkrat prKiko r?po- zor«ti naso javnost na nedogledno škou- Iji'.ost takih napadov v narodnogospo- ; darskcm pogiedu. V«ak dan občutimo na vsak korak. kako j;ospc-darsko slabi smo StovencL kako se obratno zopet krepi med i;ami tiiji nüiiski kapital, ki nam grozi požreti podjerja-, ki so ob prc- ; vraiu bila nacfonalizirana ter nam gro- zi. da si podvrže tinJi podjerja. ki so bi- la od nekdaj naša. Vse nase gospodar- sko življenje trpi težko kr'zo vsled po- ;:?a:ijkanja denarja, in v teh časih se po- . iavljaio ljudje in gotovo časopisje, kl z • brezve-stnim hiijskanjem k-rade cast s!n- ¦ \-ensk?nui de'u in ubija v narodu zaupa- f :i;e v njegovo IuStro gosp-c'arsko moč. ! To je delo h>je-,i v našem javneni živ- ; Ijenji\ ki mora biti zaustavljeno s silo in zakononi v interesu oržr.ve in na- roda. f Poslanec Reisner o konvencijah * ( Avsirijo. Na seii odbora za pretres za- ; konskega naCrta 0 konvencijah z Av- | strijo je referent ministrstva zunanjih ! poslov podal kratko poročilo ter izjavS, v^a so slovenski {:ospodarski kpogi s te- mi konvencijami. Odgovarjal ic demo- kratsAi poscurc Reisner, ki je omenjal i da se čuJi. Ja so Slovene» zadovoijni s . konvei:ti;air-i. ko se rmj-re vendar »z r«re;;isov brzojavk in memorandov Tr- S.o\ske zbonrce v Ljubliani dokazatl, da so s-ovenski .^oepcdaTški krogi s te- rn i kor.vencijami zc'o Ticzaclo^-oljni. Fa- vorizrrana je AvstHja na rovaš Sloveni- je in Daimacije. Zahteval je poiasnife o i-metju bi\ših dmštev »Sikltnarke, -SchulvereJiia« in *A!p.envereina*. Pro- testiraj je tudi proti kijuču. ki ga d obi jo konveneije, vsled cesar so predvsem o- skedovane mule hranMniee. Tudi dr. Ku- mani!
  • e go- w;ri| s Jeti rstaih opoziclonalnin sku- pin o Pr^dlo^in. ki so"/ niihove -sfrani sta\ ;jeni k ««könn o taksah; raznesla se jc vest, dn bo opozc'onalni bFok po- klieali na pomoč §e Rad«čevce ter str- ! iiif-.:<-?üvii vlaJo. V!;u"a ^e bo:i R;n.!«cev- I ce%- in grozi z razpust/Jin pnrlam?nta. j Mussolini se ne ucla. Italijanska vlada še dosedaj ni izpremeniki s\ cjih preJIogov. ampak hoee doseči sporaz- um na podlagi Mussounijevega načrta, s katerim bi se ukinil rapallsrki dogovor. Pač pa M bi!a Italija pripravljena pri- stati na nekatere knrektur? mejc v bli- žini Kastavscme. Program nove nemške vlade. Dr- j žavui kanee'ar dr. Strese.uian.1 ie razvi- i jr.l na seji ii3mškcga drža\i>ega zbora 6. im. v velikem govoru svojj program. Najprcj je podal kritiko zadiije via due krize ter ostro nastop:! pro:i w-:.-irxlu- str.;JL*e?i •. ki so napadaj' parlamentarf- zern. iibj pa dali državi na razp of ago svoj'-h vcjdihiih oseb. da bi pokazali. ka- : ko se napravi bofje. Olede pogajanj s i'r::.nei-c ')¦'} !"i\-dLr):il. da niso b«la kapl- t'.ilaclja pred Francijo. Pasivni odpnr se ie moral npusuti ne na ijubo Poincare- ju, temveč ker se ga ni moglo več «zva- | jot;. Glede Bavarske je izjavil, da gre državno pravo pr:d dcždnim,. \endar Pa äioriiino npoštevati pač razmere. ki so povzročile. da se Bavarska nasfanja na c-dredbo. ki je izš!?. h bavarskega prava. Nemški veleindustrijalei se pogaja- : jo s Francozi. «Chieago Tribune« je pri- obcila \est, da so nemški vefeindustrl. jalci Stinn-s. Prügler. Kk>jckl.T in Vel- sen posetüi generala Degoutta v Diis- seldoriii ter se 7. njim pogovarjaii sko- rrj tri ure gfeda vpostavitv-e dela v Po- ri.'hrjii in obnovitve reparacijskih do- bav. Načrt Masarykovega bivanja v Pa- rizu. Masaryk prispe \ Pariz 17. tm., kjc-r ga bo spreiel na ko'odvorn pred- sednik Mülerarrd. Masaryk bo stanoval v kncžjih sobanah na O»ai d* Orsayn. V Kly^eejii se bo vršiia slaynostna ve- C-e-rja. Prugi dan bo sprejel Masaryk öf- Plcmatski zbor v hotelu Orilbii. opol- diic sc vrši slavnostni obecl. Za časa ;i;egove.5ja bivanja so predvklene veli- ke svečanosti. Sotnidniku »Sundry Ti- mes* se je Masaryk izrazil o splosnem evropskem potoiajr. Vsled zadnjih do- ¦^:NDBERG: Pelikan. Po klasiini »Mariji Stuart« — Strindbergov *Pt?lik?.n«. Tam 5:roko- Poteznost, jasnost. simplifciranost linije, ~~ tu temen kaos, ki jta je zalučala v svet edina gonilna s;la Strindbergove tetvarjajoile dti'e : Sovraltvo, krvavo- rde!o, infernalno sovraštvo, nfgiranje ^avnih zakonov — spačena obsodba ifne. Dva sveta, in ven-iar — »les cx- trtmes se touchent«. človeSki du§i je Potreba velikih oznanjevalcev, kakor ta-i črnih zaklinjačev, kajti umetnost ^j ne bo samo mehka, blažeča roka, ^ uspava misli in lagodi »C'oveko- Ijubiu« — raj bo tudi močen signal ^ zbiča in alarmira du§e, naj bo živa ^tba vest človeka in njegove dobe! V tem znamenju so prošla Strind- wgova dela uprav zmagoslavno pot po vsem iüe.'ar. L-m svetu in ni ga menda avtoria, cigar dela bi se bila v zadnjih !et-h tolikokrat uprizorila. Tudi na celjskrm odru Strindberg ni novinec, obLin&tvo ga pozna ie iz »Smrtnega plesa« v prejSnjih sezonah Tudi pttkova uprizoritev »Pel^kana« je dosegla pri pubüki priznsnje in razumevar.je, sodfč po aplavzu, ki je bil zelo živahen. Glavna vloga matcre fe bila po- verjena gej. Založnikovi, ki je bila igralsko v splcSnem dobra. Njena pri- huljera, z'ocesta piikazen je dobro spadala v mračen milje obsojencev, cetudi njena nekoliko Sbka predstava ni povsem odgovarjala Strindbergovi zamisli. čutili smo zlo, ki klije iz nje in zastruplja ozračje tega s prokletst- vom obtoženega doma. Opažala pa se je tudi nepopolnost jezikovne in gla- sovne kulture, kar se z'asti pri »Peli- kanu« tem bolj obiuti, ktr drama nima ! zunar»j>h tfeklov t;j zapietijaiev, njena moč sloni ravno na notraniem doži- vetju in razvoju. pri cemur je izgo- voriena beseda glavni posrednik med umetnikovo in gledalčevo psiho. A pri- povedovanje, stavki so bili tu iztisnjeni, sicer o%tro markirap«, a vzl»c temu često nerazločni. (Sploh se ie g;ovorilo ta večer na odru pretiho alt premalo razlučm). S tem je bila marsikatera umetnina zgubljeni», Š?a je mimo nas nepočurena. Tudi ora pretresujofp, strahovna vizija moža : ». . . drvel je v dežiu in temi po tobakovih poljih in rjul od brepenenja po ženi in otro- cih . . ,« Šlo je mimo. — Boljši je bil prizor s sinom v onem velikem psiho- log'cno vainem momentu, ko se nam popolnoma razgrne grozna tajnost Strindbergovih bitij ; to niso zločinci, zavedajoči se zlega. obsoienci so, brez subjektivne volje in zavesti, noseči v } du§i prokletstvo podedovano ali usojeno. »Ti nisi megiu biti diugačna, mati.« »Reci to §e enkrat! . . .« — Kje je tu zločinka? Ta hip, a li ta hip jo vidimo v prizanesljivi luči. Ali poseglo bi se Iahko še globlje, ta scena bi morala stopiti bolj v ospredje, tu je umetnina, ki bi se jo dalo izlu^čiti. Sina Friderika je podal g. Kokot, na§ stari znar.ee na odru, dasi so javljali plakati njegov »debut«. Igral je dobro, videlo se je, kako se je poglobil v svojo vlogo, ki je bila v spiošnem izvrstno na^tudirana. Le v zadniem dialogu r. mater jo je bil gla- sovno nekoliko slab§i, brez potrebne modulac je. S kreacijo Friderika je g. Kokot dokaxal mnogo talenta in lepe zmožnosti. Gdč. Hana Mirnikova je dobro igrala nekoliko pasivno, resign rano nrav Gerde. Dala nam ie simpatično poiavo mlade žene s slutičnimi, iJčo- I čimi cčmi in probujajočo se duso. V vr.:>-. i____________________________________________________________________¦> N O V A I) U B A «__________________ ><¦ v M4 gocfoov v Ncmeiji jc oniaiaua stahilite- ta evropske pol.t'kc za več let, vendar i ie nastopiio v zadnjem času neznatno j zboijšanie. Vsa Kvropa ima pravico iio j upiimizma za bodočnost- Ceškosl-ova* ška strcnii za scxlolovanjem h\ prlja- tcliskimi odnošaji z tiniginii državam:. i Zadnje ubcinskc volitvc so pokazale , zaupanje iranjsin v vlad-o. Nemci In ; Mivd'/uri na S'ovaskcm So bodo sprijaz- j liili z r.ovMn državiK>po-!«tičii'-m polo- , 7ajen>. _______ _ i CeSUk« novice. LUidsko vseučUiSČc v Celju. Danes v pondeijck zvcčer se vrsi točno ot> pol S. iiri v risalnici lneščanske sole otvo- l'it'veno predavanie. Predaval bo g. EiiV. Simnic »O BabüoniU nukdnj in sedaj«. Pr-edavanjc bo zolo zanirmv-o. ker sc*bo odkrila občinstvu süka kulturnega iuiro- da;, ki je nied nanu skoro Cisto nepo- znan. Fričaku.i.e sc obilo poslusalcev. Vsak tlrugi pondcljek zvečer se vr- ie red no nrodavanja na ljudskem vsc- učiUšču, zato se prosijo dri'stva, da na tc vcčere nc prireiajo kakih zborovanj, da se omogoči o-bčhistvu čMr. števiinej- Si uostop k predavanjeni, Tombola Sokolskega društva v Cclju se vrši v n^deljo 21. tm. ob 2. uri pop. na Dečkovein trgu pred Nar. domu Kupujte tablice po 3 D!n, ka- tere doblte nri našlh sestrah in bratih. Za tomhoio sokiolskega društva v Ceiiu so ie nabra'b izredno lepo stevifo dnbitkov. Omciijamo Ic nekaj našili tvrdk, ki so prispcvale z veejinii ali mr.njsuni dobuki. Brat Hrago Sirec, steihsko ui'o vrcdiU) 1750 Din, neinieno- vana tvrdka i/. Aleksandrovc ulice ve- lik zavoj razmii nredmctov večje vreU- liosti, Ivan K'ebek. tehtn'-eo z vsemi po- irebnhni utezi. Karol Pertinač, drago- ccno pcsodo. Strel.ec, topetar, lep na- iirbtnik. dr. MHko Hrašovec, vclik Pe- peluiak. vreden 200 Din, neimenovana ivrdka iz Olavnega trga volJk zavoj špccerije, Ivan Naraks 150 kg krompir- ja. Rudolf S ter meek i ovratnike i. dr., Miloš Pseiv.ČHik, ovratnike, Jože Za- bukošek vn.l..: perilo, Zvoza slov. trgov. 5 kg sladkorja, Peter Majdič 100 I)in v tfotuvin*. Drustvo je nabavüo z-elo iep šivaliiii stroj ter kuliinjsko opreiiK). Nc pretiravarj-o, ako trdlmo, da bode lo naj\ečja tombola, kar jHi je bilo kedaj v Cclju. JutrJ, v iorek, 9. oktobra odpaüe odborova se,ja sokolskesa društva in sq bixte vršila najbržc v čttrtek. Sestre ddb'jniice in bratje odborniki bodo ob- veščcni- po dopisnici. Nocoj. v pondeljok, 8. oktobra ol) 8. uri zv'.'cer v niali dvorani Narodticga doma izrcdni oibcni zbor Orjiuu. Klub impr. sjov. akademikov v Ce- Iju je ustanovil1 v nedeljo 7. oktobra v I)rp.in!jah r-r'i St. Jurju ob juž. žel. svojo X. Ijudsko knjiznictv obstoječo iz 131 knjij>- razne vsebinc. Podrcbno porocMo o slovesni ustanovitvi prio-bc'mo pri- hu-injič- limrja jc na^le smrti ^cspa Oiica PoJjančeva, soproj?a vladiiega tajniika •y. Ivana Poljanca, sedanjega vodja okr. zadnjem dejanju sta podala s Frideri- kom posebno efektno sliko, ki je bila z naraščajočim požaroni uprav reali- ^tično podčrtana. V petek smo lahko vnovič opazili, kako dobro in izdatno moč je prido- bilo gledaiiSče ?. g. Zoirnanom. Njegov »zet« je spadal v okvir dejanja v na- stopu in igri nooporečen, kar je eno- tnost igre le podkrep;io. Tudi gdla je verna slika stare- betežne s!užki;ije Marjete. Režiji ^. Žeiezmka gre v cast po- stbno skrbno naštudiranje drame, kt je popölnorr.a uspeia. H koncu bi se dalo še pripomniti, da je bil klavir v I. dojanju preglasen, tako, da je bii ves razi^ovor skorai podoben melodrama. Da se je govorilo premalo razločno aii pret'ho smo že omenili. Turii bi bilo treba potisniti scener:jo in deianje bolj v ospredje. da bisene odigravalo vse pri vratih ali feloboko v sredini. In oni osodepoln rdeč uivan, i\;i katerern je utr.iral oče, bi tuui ne srr.äi stati tako nedolžno v ozadju. Raz>v!:tljava in scenerija je bila Cobra, rnotüu je le naprej moleča stena ^.kaminon?, ki je daiala sobi Cu-Jno, 1.12m gočo }.odobo. giavarstva \ Muribcnt. i'ii^reb ^e vvši v CeJju jiitii, \ t- l'-iiiiu>st-- untiaSu v uvoUniku • j'Kultrrr' kanib'i'.i/e:.:-:" ur:-.dno beseeln j o poUalija-icenju siovenskih liudskih ; šol v Pr«n:orji!: >»V i-a>;VnJe SdInWIi ! vcd.stw so sponsj^, da bo mural bit» oü j !. oktobra daijc pouk vstli predmetov j v prvcm rnzrctiii 'oudelku) Ijud^kih š >! i izk!im':i!o ii'ilijiu;-^^ Pouk sloveti^I-'iesa iezika bo r.\ otroke on^Mijeiiiai razrt- dov «eiibvcze».« l'a cüredba ie najsra- j inolucjša. .najneücstojne.isa iail'tuTiieRa ! naroda,, kakor sc nazMJa italijanski. Ta protikiiUiirni i>i neč^iveški ukrep treba. ¦ C'i\ postavimo na srair.otni kamcn.da m vidijo vsi kuituxni narodi, zlasti nas | »Hi.irrenvoik«. ki vedno javka, da nima nikaküi nravic in no-benih lastn'h So', , nvjdtcm ko v Bcogradu ^lilmjo« za čim ; veLje ste\ik) nemskih srednjh h.-l od j katcrih eno nainerava doseči v našu-iii | slovenskem Cel.ui peščica Ncmccv In ¦ neinC'nrjev, ki no zas!ir/.ijo drugega, ka- j ko,- da se jim pokaže hrbet. Mi sloven- ! ski *barbari« ne prezira-nw najplerneni- ! tejšesa načcla civilizlranega sožitla i nied narodi. Mi pnstlimo vslcJ nase i.jn- \ bezn'vosti in slabosti nasi neniski ma- ! njšiui se |>revec pravic in svobode. Zad- ; njji cas so opaža zopet nad'utost Nern- ! cev in iK-.mČurjov v na5'.*ni mestu. Nem- ! Ski p(iba!ini si upajo zopet izzivati mir- j ne sl'ovenske niL*»cai:o in jili nazivat? z j >\V.'ndische'<. Nen'C'urke so zo;.et jioza- hUe svojo niatei'iitycino in klepetajo bfU- žono iier.iščino. OpozaTia-mo našs nacl- jonal'stc, da tem dUgot'koin posvecalo ei in večjo pažnjo in si zai.r.rnnijo vs-j doticne skrifc m voi'dhn\av: elomente, ! ki netijo ;avno Mi s>krivaj nezadovolj- ' r.ost prcobjestnüi Nemcev »n neinčur- je\. Kaj bi pi sal L y raznc tiiie lists naSi maujsinovci, če bi sc z t;j:ini postcipalo tako nensir.vljenti 'n kruto kakor posto- i)a itnlijanska v!ada z našinii brali on- kraj incje. Koncert Sa«cin. S t;liim zadovolj- stvoni siro pozdravili namcsčenjc Sau- cina na naši (ilasbeni Matici. Vcdell stno, da zacnc na zavodu sezor.n delu. To jnneujc tiam j.'3 potrül kumorpl vc- čer. S srcčno roko izbran spored' P^in 'zpreni6inbc\ občinstvu n'1 zadcstoval, nmetnik je moral šs clodafi. Dvofti'kova sonatina je delo vklasičui formi ter za ctvoritcv koncerta kakw nalasč. Oto/- no ziičiv"*). a 'zzveni v razposajeu« vnovič dvorano brez- piaeno. Koworni kvartet »Zika«, ki nastopi na iMimoviicm večeru v torek, 9. tin. v mal» dvorani Inuela »Union': y Celju, )e predr.'.et vs-cobeega zanimanja celjske publikj. Obc'nstvo je naproseno. da za- vzamc rrostore v dvorani toeno ob mi- povedaiii uri (pn| 21.), da ne bo že med izvajanjem prve toe'^e brt"zo:bzirncga škripania in loputanja z vrati. Da ne bo nava! pri vecernj blagajni prevelik, naj si vsakdo ])reskrbi vstojinico v predpro- daji v trafiki ge. Mari je Kovač v Ai'e- ksandrovi ulici. Ztnianje goste opoz.ar- janio. da ostar.e po k oncer tu kavarna v liotelu »Evrope« odprta do odhoda noC- nih vlakov. Stavbeiia in stanovanjska zadrtiga v Celj« sklieujo skupno sejo nač^lstva in nadzorstva za torek, due 9. tm. <>l) 17. ii ri v prostMre davöne okrajne obia- sti. Vsi člani naj Se jc radi .pripruve zn ' o'bcni zber ::anesliivo uüel'?zc. Hotel pri Kroni na Ljulvjanski c^sti jc l:;;.ie knpil g. Canak, posestnik hotesa | k<,yal v Zagrebu; uamerava dozidati Se , ino nadstropj-' in otvo-rki niodcrna. (ido'bna pienočišča. j Cišč^ii.le iiraditili prostorov. VsleJ , snazenja uradnih prostorov niestnega , ¦; agistraia je nicslni urad dne 11. in 1-. t-kto-bra (četrtek in petck) zaprt. Stran- ke. ki so pov.ibicn.0 za četrtek, dne ii. ; tm. k mestneiiMi magistratu. se naj ! zglasijo v so-hot", dne 13. tm. Prdec ceu govejemn niesn v Ceiju i jc izzval tndi v drugih krajili Slovenijc ()k''^čiMi.le nad previsoki.mi c.enavni. l'a- kopoziylja trbovcljsko obc'nstvo mero- dajnc faktoric. da naj preskrbe tudi Tr- bove!jčar.orn cenejšc meso. kier je se vedno po 92 do 100 K kilogram. V prvi vrsti sta p-oklicana gcrentski sosvet m rrduiško ravnai3ljstvo. ki inia ilva mc- sarja. Cc gre pri nas v Cclj.i lahko, mo- ia it"i tudi drugod. Kino Gabcrje. Ponde'Jek S.. toreK 9., srsdii 10. in četrtek 11. oktobra »Mo- ja ma'.a liab.v«. Zgodba v 5. dejanjili- i^arodno jpfosnodarstvo. 11 M ELJ. XXVIII. brzojavno tržuo porocUo. Žatec C. S. R. 5. 10. 1923. Ze!o čvrsto 3200-3450 č K za 5« kg. XXJX. br/.ojavno tržno poročUo- I Žatec C. S. R., 6. 10. 1923. Viharno po- vzdigovanje Iimdj. cen — 80% proda- nih -- ce-ne 3500—3600 č K za 50 kg — vsako nro rastočc cenc. Hmcljsko tržno poročuo. StraS- ! being (f'rancija), due 4. oktobra 1923. I Ceric naraščajo dalje. Plačalo se je že r-rs 1300.— za 50 kg, a!i frs. 26.— za kilogram, za izbrane part'le tudi veC. Ceni sc, da je Ic še 5% priddka v rokali j kinetovalcev. Računati jc še z nadalj- i aim naraščauj.em ecu. — Za češko bia- I go sc je plačevalo v trgovini 1800 Uo j 1900 frankov za 50 kg. /a aincrikansivo j okoli 700 frankov. — I. 1. j Dnevna kronikau I KoiiKros Cilavncsa zailružne^u Sa- j voza za Urnljevnio SHS v Celju. V so I buto ob 10. uri jj otvorll glavno zhoro- ! vaiijc prodsodiiik (ilavnega zadriižnegii j Savcza dr. Anton Korošcc, kh^s- ! rcga «c je udclcžilo nad 80 zadrugarjcv j iz ecle države. Pcleg zastopiükov. ki ! smo jili naštdi v sobotn« §tevi|ki so do- ! si» v soboto 5e zastopnik českoslova- i škega zadruzii'stva dr. Chulka, zastopn. ¦ •,(i!.'edelskcga n.'nistra naCehiik dr. ve- i\ StDjivivb- I'lJi'ik Ijubl-auske Tvgov- i sko iii'obrtne zt.oruice dr. Mohorič. /.a ¦ j sio-^iik koroškili 'x.,i >.i:.mnili zadns« _r i Cehv'wU. zaytopnik Zvcze uradniskih j ;:adn.g dr. K- i( \ >:•: in bi-vš"» prašk» po- i slaiiik th'. üogoiinl VoSnjak. Coskosl.)- I vaški zastopiiik dr. Chirtka jc v svojem j govoru n:igi.'^a, prijateljska vezi med i čoškoslovaš.vim «n jugoslovansk»m za j diTižuišt1 om. V ini-cnii ceiiskega mes.ta j in preb;va'si\a je zupan dr. lirašovcc '¦ izrazJl veiiko veselje nad tern, da so zadrugarji izbrali letos ravno naše sta- rodavno mesto za scdež zlwrovanja. O. Prauquet, zastopnik francoskih kon- | zumnih drustev je prinesel cest'tke ^» ¦K)zdrave iz Prancijc. V imenu poijedei- i skega ministra je pozdravil skupšč-no v.astopnik dr. Veija StojkoviC*. SledMi so j nato zc!o /.:iirm»vi in poučni refcrati dr. f^asaja o raznili tipih zadružništva v Sloveiiji. MiloSa Sdblerja o zadružuem žakoii:', dr. Cicaka o zauružncm zavaro- vanju, ki jc zlasti povdarial veJ»ki po nun zavarovania pri domacili zadrugali ! in uavedel priniere, koliko denarja odnc- *ejo tujc zavarovalnice h drža-ve; dr. Kojiča o zdiavstvei;ih zadrugah; dr. Lj. I^rohaska o davčni reiormi in zadru?.- ništvu. Vseni refaratom so tiavzoči z navdusenjem Mi zauimanjom slodili. Re- solucije o zruružneni zakonu, davčni reiormi in J.rngih važnih vpraSawjih prl- i/buimo pri lion ii(j v celoti. OpoMnc so so zbrali gostje v hotelu »Evropi« k j skiipnemu obedu k..er je pozdravil preJ- j sodu. Zadr. Zveze dr. Božič dosle zadru- garje, odgovor'! nui jc prods. OlaV^ie- ga zadriižnega Snvcza dr. Korošcc. Zla- i sti je v krasnem goovoru slavH Mihajlo Avramovič zaslugc Mihaela Vošnjaka in dr. .1. Kreka. Popoklne sc Jc seja na- ¦ | dnljevala, trajala je Pozno do večera i Resile so se nn njej vso sporne in vaZ- i j ne notranjc zadfcve. ! Krst prcslolOi rsflednfca. Dviorn' nnirsal je i/.delai cercmoniel za krsi prestoicnasledn ka. Krst se bo vršil / iKijv<.vji' :-iavii(;;--i.;o 2'i. tm. v sah^rskl cerkvi. Kuii'.o\al bo a^gleški kralj, ka- ter.ga bo zastnral njc^v s'mi vjjvoüa YtjvsUi s so-progo. Krst 1:;: izvršil patrl- jarii 1 -1 i i: i t ri j o!) \cl»ki asistenci cb prl- s G t n :::,{i k.r a 1 ja in k •• a' j! c e, r o m u>u sk eg a prestDlouaslednika •*» scprogo,, i)rincezi- :;j;,- Jolciio. grškega princa Nikole. b I. uri bo sk'.vnostrio kosiV; na dvo- ri:. zveoer -.'3iik k^icyrt. Drugi C:\n 2i. ¦oklobru bo i;oroka jfiuca Pa via z gršKo princczinjo Olgo. Novi stodinarsk^ bankovc«, KuKor smo zvedeli, se ti'ska.io v t:skarni rran- coske ban.kc novi lOO-uinurski bankov- c>. Stare srbske in sedanje .v obtaku sc nahaiajosjc mora Narodna banka Po bancneru zakonu izinenjati. Vojaške klavzule na polnJh listlii odpravljenc. Dosedanjo naredbo, -da ino- raji irnc--« vsc mrski,- osebc na po'ttiiii listih za inozemstvo od vojaških obla- si» poi.rdil'O. da so zad(;st»le vojaškiin ob- vezivjsi'm, je voino uunistrstvo odpra- vilo. (io>tilnicarski kongres na Sušaku. Zveze gostilničarskili zadrug za Ljub- ijano, Zagicb in Spodnještajcrsko so iM.dieale za 16. cktober gdstilničarski krngrcs na Sušak. Na tem kongresu sc bode razpravljctl-o o sianovskih vpraša- üjili, (! usianovitvj gost'liiicarske zbor- uice in (.iostilni-čarskem savezu za ceio .lugosiavijo s scdcžem v Ljubljani all Zagrebu. Predrzur/j't Nemcev. V zadnji šte- Vilki situ) poročali. da jc izjavrl minister TrifiMiox ič. da nc more sp'rejeti predlo- ga prs'auca Tiitibla, jk> katerem bi bil<> d(/;)iistno osnovanje prlvatnih srednjih so!. Nemci so vsled tcga nžaljeni tcr lio- čejo protsstlviit'» pri Pašiču, ker jhn Jc pred nekaj unevi übljub'1 tri celotne nernžke srcdnje sole, dvo v Vojvc.Jini in eno v Cel.ui! Pouarcujjijc in tiholaljenjc niono- poinUi Jistliov. Obniejni krniisarijat v Mup'boru je arctira;i nekega Autona ßa- biča iz Sarajeva, ker jc wnel pri sebi vci:ko šlevMo ponarejsnih nionopolnlii Ustkuv raznili kvalitet, kaiere jc hotel titihoti'pi'ti čez inejo. Fa-lzifikati so zc;o debro pouarej-.-'iii. 2o daije Ca.>a se jc cpazeva'u, da uosi navadni tobai; iistke dražjih vrst in se ga je kot take^a pro- dajak). Preiskave so bile doscdaj brcz- uspesne In jc drzava utrpe-Ia vsL'd tega vcč stotisočdinarsko škodo. Strašiiu sinrt žojezniškega čtivaju. To dni Se ie pripetila na progi Zagreb- Sv'Cta Klara grozna zelezniSA'a neyt^jja. 'r'at.sre žrtev je postal nilaJi želczniški čuvaj Viktor Osek. Med železniško prc- go in čuvainloo ga je doliilel via.k, stro- jewxJja ni cpaz'K da sc naliaja prcl vlakoin drezina, v katero je zavozi! vlak /. vso silo. Osek U- prisel pod ko- lesa l:akcirn-ot.«\'e, ki ga ie vlckla se ka- kih 14 sietxov iialeč in ^a popolitonia razrriesarKa. Koščeki so ležali povsoti !;krog. Ncsrečnež sc jc šelc prod ^rat- k»in cžcnU. Razne vesli. 7a\ novQ^ia prCdseclj;ika 2iitJiJ>kc rc- publike jc bil izvoljcn Tsau-Kiui. Trgovslio brodovjc se razdell meJ naso in ilalijiiHsko drzava. iWussolini in naš rinuski posianik sta pod|)isala 3. tm. besedilo. ki '-e nanaša na sporazur.-., sklenjcii 7. febr. 1920 v Pa'rizu n-?d na- so državo in Ital'jo gleclc razdelitve vs^ trgovske niornarice bivše Avstro-Ogr- ske. Z vozom v prepad. V Splitu je pa- del tovorni voz s konji in voznikom v tri metre globoki prepad. En konj jc nainreč na ozki cesfr spodrknil in je po- tegnil vse skiipaj v gl-obocino. Konja sta cstala nep-::škodovana. vozn'.k pa je težko ranjen. Šcstdosct bank v enctn tednu. Po ponx'Ju trffOv. rcigistratnre se ie prija- vllo prctekli tcden v Budimpešti 83 no- vili tvrdk. med njimi 58 bank. Razun tci:a so bile protokoHrane v okolid mc- sti; še tri privatnc banke. Vsch novHi podjetij drugih strok je 25. Deset od- stotkov imejiteljev novih bank ie doK.- torjev. N.iJviSji hotel na svetu in naičudo- vitejsi se gradi v büzini vrlia gore , Jungfrau. Teniclje kopijejo iz žive ska- lc v vi.šini 11.840 čevljcv. Kratka steza. ki pelic skozi predor, bo vodMa od JniiS" frauške žejeznice do liotela. V buklu bo ves pogon in obrat elcktričen. ^*y 114_____________________________________________________________» N 0 V A DOB A «______________________________________________________Stran 3. JANKO LEŠNIČAR: (Dalj€, CRTICE IZ ZGODOV1NE ZADRUZNE ZVEZE V CELJU. Prijel se je zadružnišlva, kcr je v njetn videl za male slovenske razmere najpri- klachiejšo obliko kreditne orgauizadje. Dva cilja sia mu pri tern stala pred očmi: go spodarska in narodna osamosvcja našegn jiaroda. Rekel bi skoro, da je bil nacijonalir moment močnejši ko gospodarski. Krepilo je šc nacijonalni moment hudo sovraslvo, s katcritn so sprejcli Netnci porod slovenske .zadružne orgnnizacije. Z nekim bolj slučajnim momentom, z nasclitvijo JWihaela Vošnjaka je postalo Celjc izhodišče in za dolcjo vrsto let sre d šče slovenske zadružne organizacijo. .Mihael Vošnjak je začel tu svoje delo z ustanovitvijo Posojilnice v Ceiju (9. II. 1881) V to svrho je proučil Schulzejcv sisteni. vzel iz njega, kar se i;:u je zdelo primcrno terdodal razne izpren:embe. Tako je ustvaril taliratnim razmeratn primeren novi tip po- sojilnic »vošnjakovk.« Te »vošnjakovke,« ki j:h je Mihael Vošnjak zatnislil za stame in sploh za velikc gospodarske in prometne centre, imajo dve vrsti deležev: glavne in poslovne. Glavni deleži imajo glasovalno pravico in se obrestujejo, poslovni so brcz glasovalne pravice in brez obrestovanja Te posojilnice niso niti prave šulcejevke, še manj pa seveda rajfajzenovke. Na rajf- aizenovke bi kvečjcrnu spominjali niajhni in neobrestovani deleži. Mihael Vošnjak je rezoniral pri sestavi teh pravil sledeče: Posojilnice v nemških mestih in trgih morajo prcd vsem za vedno ostdti v trdnih na- rodnih rokah, zato je omejil glasovalno pravico na glavne deleže; da se pa otno- goči tudi pristop inanj premožnhn slojem, se upeljejo mali poslovni deleži. (Ti deleži so sc v praksi poraCunali p:i izplačilu po- sojila. Novi >zadružnik* je bil seveda tem bolj vesei, dm mnnjši delež se mu je od~ tecjnil). Med temi zadružniki je navadno večna fluktuacija, pri nekoliko vcčjcm poslovnem obscgu se ne da kontrolirati politično ali narodno prepricanje vseli članov. Zato ni- maio glasovalnc pravice. Posojevanje je v smisln zakona z dne 27. dec. 1880 (ta zakon je bil pozneje izmenjan z zakonom o oscbnih davkih z dne 25. okt 1896, ki jc šc sedaj v veljnvi) omejeno na zadružnike, da se prihranijo previsoki davki. Mihaela Vošnjaka posojilničiii pro- pram za slovenski Stajer je bil,* »sprva v giavnih mestih Celjc, Maribor in Ptuj usta- noviti močne narodne denarne zavode in se potem s pomočjo teh lotiti na deželi snovanja posojilnic. To je bi!o treba zaradi tega, ker tedaj za ustanavijnnje novih za- vodov ni bilo dobiti deželnih ali državnih podpor in so morale te tri velikc posojilnice pripomagati pri snovanju zavodovna deželi.< Mihael Vošnjak rii bil samo ustanovitelj Posojilnice v Celju, on je tudi v 1. 1S81. in 1882. oskrboval celo pisarniSko in knjigo- vodsko poslovanje ter je ob tej priliki tudi v tehničnem oziru sestavil podlago, na kateri se je razvijalo vse poznejše delo v naših zadrugah. Ker je Posojilnica v Celju avljö v*e denarne, kredltne In posofilrte transenkcije naJRulantrieJe. ^ _ ..__ _____________ ^ V sirahu pred koncem sveta. Sir iPerc.v S.vUes jo- pri svojeni predavanju pred loiKloiisko zcinl'jepisiio dru/bo po- \"Jii;iI vcselo /#odbico od iirdijskega plemena Bandar Albas. Ko ie lctel pre- k« niUi deželc prvi aeruphm, so bWi prc- bivulcj striišno vznemirjcni. Bill so prcpr'icH'ii. tia ,ic prise! sodnji dan. Zbni- li so se v v.ol'kiiuskih krdelih na pla- rjavi to* se zaecli javno obdoizevati Bvojih' grehov. Na dan su prišli nrarsl- kato.-i prestopki, tako prcli zakonam, k;:kor proli svojini ro.iakom. Ko pa sc jc acroplan. v katerum ie bil i>o niUi mnenji: božji angeijj. Id .jc r-r'sel nazna- |it kcj-iec sveta. spusti; na t'a liedake oil njh ier so iz njega izstopiji popol- iioina navadni Evroc-cjci, jc bH'o njili razüjaraniC ncpo'pisiw). In nemaia za- &;cki\ se jc polastila vseli radi njih od- krnosrcnosti. s lcatero so priznall sv.o- je .isrrcii'j tiriijs pred drli.^iin. Par dni sc »i iiubcden upal po^ledati dmsemu v obraz. Ws^m j: bilo zck) nepriictno l'n sie-dnjic s-; sliUcali javno zborovamje, na Jvarcrcm so prises i, da sc in or a vse tisto, kar jc l>iu talvrat rečeno, po^abHi in ournsl'ti ter da sc no smc nojciic^a hkU t.ejca so\ raziti ali zasledovali. 35 mUijonov dolarjev brez gospo- darjii. Newyo; ski Usti p or oca jo1: V raz- ijih ncwyorskU«. bankah lcži vsega. sku- pai 35 rn>li,iono\ dolarjcv, katcrih Vast- sf^'ov se iic iia najti. Ta preccjšnja svo- i^B je skupni zncsek vcč lnanjšili sv-ot, ki so büe vloženc pred mnogimi le(i„ kl jih pa nikciar iii liiliče dvignil. Nihčo nc vc, kaj se je fe tistimi Ijintlini, k.r so v]o- zi'i ta denar. zicoOiio. Najnatančnejsc poizvedbe nis-o pcxla!;: niti najinanjšega uspeiia pri u;rurovitvi vla.i?alccv. Naj- kpše j;v! jc to, da ne more nliče s tcm denar.:e;ii razpolagati, ])rvič radi tej;a nc, kcr se nc inorcjo najti iastnl'ki,. a ¦dTiiific pa, ker banke ne incrcjo izpla- čaii tch vsot, tudi 6? bi sc ja\ in sorod- niiä in ¦dcdici. ker n.e morejo ti d'oprl- Desti liobcncga itiadne^a potrdila o smt» azjjvmr.il) sorodijikov.• Vsled te^a bo to ojcroT.'tno preinožcnje sltdnjič zapadlo drždf\3ii zakladnici. LoLal odlitifri brivee Kostoniaj. Odgovoriii incu.'.ik: L!c. üüvard S?ranlc. Izdaja in tiska: Zvezna tisKarna v Celju Vi imate pravico da pri kupovanju zahtevate blago naj- boljSe kvalnetc- OdloČno zahtevajte od VaSega grevljarja, da Vani na Važc čevlje pribije prave Palma kauČuk potpelnike in kaučuk potplale. Proda se uobio chranjen - OtrošKi voziček Poizve se PreSernova u!. 14, pritličje. |^fi^jJi^«-0/:namKomoranositi2arnico|j [ v^.-^ J ^^^•jfi^l ¦' - rsBMxnamwwtum imiii.n Jsmv>*assA j I O^PAM / Razširjajte „Novo Dobou! I z večletno službo pri konjih se sprejme: R. STERMECKI, veletrgovina, Celje. 1 Sadno dreuesca a« bodo prodajajfa od 15. do 25, oktobra. Janez U5en, CePe. 1 Dve sestri, natakarici, i§četa večjo gosftiiaio n«B račun. Gresta pa tudi posamezno na manjSe gostilne v dobrem prcnietu. Ponudbe na upravo pod »Natakarici«. 2—1 Urodniti isce sobo eventuelno s hrano. Ponudbe na upravo *Nove Dobe«. 2—1 Ugodna prilika! Zanesljiva oseba potuje v Ljublano, na zahtevo tudi v druga jugoslov. rnesta. Vzame s seboj vsako naročilo, ki se izvrSi točno, proti nizkim zahtevam. Naslov v upravi »Nove Dobe«. 1 Pisarniski uradnik zmožen knjigovodstva, korespondence, slovenščine, nemžčine in srbohrvaSčine ter sploh vseh pisarniSkih del, ieče službe, najraje v Celiu. Vajen poto- vanja ter občevanja s strankami. Cenj. ponudbe pod »Takoj-Ljubljančan« na upravo lista. 1 vxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx X X gBRESPLAÖNO* ^ vam pošiljam cenj. dame svoje q >< knjige in brošure x x ki obravnrdvajo vsa diskretna Zen- x C ska vprašanja. Spoštovane gospe, ^ X na vsak način morate brati moje X X brošure, da se izognete Hkrbcm x S in pomanjkanju. Na vsa diskretna JS X vprašanja vam odgovorim takoj X ^ in vestno. Zahtevajte takoj bro- g c §uro E, proti po§iljatvi 10 Din ö g (neznamke) odmed. At. Bork—te, X g Frankfurt a. M., Moselstrasse 48. g XXXXXtfXXXX 20-12 XXXXXXXXXX KUPIM manjSe | posestvo V jlepem kraju na Sp. Štajerskem po rro^očnost« blizu kolodvora. Ponudbe z natančnim opisom posestva in kraja ter cene je poslati na : Zupanc Venceli, Faroška Joka 13 pri Kranju-, 2—2 Dobro vpeljana zavarovalvica oddaja fllavno IŠ0 za celo Savinjsko dolino. Služba nudi lepo eksistenco. Ponudbe je takoj staviti na upravništvo. Brzo-brzo na vlak v Celje v veietrgovlno R. Stermecki, kjerkupite letos SUKNO 7.a moške in volneno za ženske ob- leke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakcr tudi vso drugo trianu- fakturno robo po čudovito nizkih ce- nah. V lastnem interesu se vsakemu priporovn, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. zelo snažna, s posebnim vhodorn se odda enemn ali dvema gospodoma alt dijakoma. Kie, se izve v upravništvu. )UGOSLAVI)A S)EVERNA-AMERIKA-)UŽNA ^ PU1WICK1 IIRED -^ Ijubljana, Zagreb, Beogr&d, Sarajevo, Split, Slbcnik, Dubrovnik, Kofor» Erccsmorl, Metkovif, KorZ-tJa« Jelaa, Keribor, Celje. Preyalje, Kran) GlavBo zastnpsti o 4 mS "> ^a^aztew za JugosiavUa |t^Av^k eeserale Itaüana VQZWI RED GENOVA: BUENOS AIRES: 18. oktobra Giulio Cesare 2. novembra 22. » Napoli 14. » 24. » Re Vittorio 11. » 27. » Indiana 20. » GENOVA: NEW-YORK: 9. oktobra Colombo 20. oktobra 12. » America 26. » 30. » Dulllo 10. novembra prvo putovanje DruStvo moŽe u svako doba da promjeni ovaj raspored. Mjesto treba zaka- pariti 14 dana prije odlaska ladje.