46. številka.
Ljubljana, v soboto 26. febrnvarja 1898
XXXI. leto.
fahaja vaak dan avečer, iaimal nedeljo in praznike, ter velja po posti prejeruan ca avstro-ogerake dežele ca vse leto 15 tfld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden ajrjonr 1 gld. 40 kr. — Za Ljuhljaao > rea pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 fcr, za jeden mesec 1 gld  10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesen, po 80 kr. aa četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpofiiljntve naročnine, se mi ozira. Za oznanila plačn.e m od stinstopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr , Ce ae dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iorvoie frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnittvo je na Kongresnem trgu st. 12. U pravni*tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. \b" administrativne stvari.
Telefon »t. :* 4.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občlnutvo ulj mino vabimo nit ■ovo nsrocbe, atare Roapode nnročatbo pn, ka-terlui bo potoki« koncem meneča usrocnlua, proaluio, da Jo ob pravem čhhii ponoič, da po-fllljaaje ne preneha In da ilolie iae številke.
„SLOVENSKI NAROD
u
velja aa ljubljanske naročnik« brea pcAil.'n-
uja na dom t Vae leto. . . gld. !»•— I Četrt leta. . . »Id. a BO Pol leta. . • 6*SO I Jeden mene«. l*lO
Za pošiljanje na dem ae računa lO kr. ua in «■*«•<•, HO kr. aa Četrt leta. S poMil|Hiiiein po p o j* ti vel|n: Vae leto . . . gld. 15*— I Cotrl leta . . . gld. t-— Pol leta ... »» H'— I Jeden uieieo . », 1-40 |V Bfaroeuje ae lahko a vsakim dnevom, a h bratu ae mora poMlMtl tudi naročnina, drugače
ae ne oalramo na dotično naročilo. §uy   li<wt m*' ustavlja 1». dan po imleKli naroč-nlnl brea o»lra tnkmia, kd«>r ne vpoiljg late ob pravem čhnu.
Upravništvo „Slovenskega Naroda".
Adresni načrt.
Posl. dr. Ivan Tavčar je sestavil naslednji načrt adresi na cesarja:
Vaše Veličanstvo!
Petdeseto leto mineva, odkar Vaše Veličanstvo 8 krepko roko, največjo požrtvovalnostjo, s plemenitim f amozatajevanjem in očetovsko ljubeznijo premodro vlada mogočno svojo državo. Ta slovesni, vse različne narode širne Avstrije osrečujoči dogodek, ki se sedaj v teku zadnjih Atrih sto let prvič ponavlja v zgodovini presvitle Habsburške vladarske biše, prešinja tudi deželni zbor vojvodine Kranjske z nepopisno radostjo; in z občutki naj-globokejše hvaležnosti, podložniške udanosti in n.\j-sanesljivejše zvestobe približuje se vzvišenemu prestolu Vašega Veličanstva, da v tem slovesnem tre-notkn znova in znova ponavlja v imenu vojvodine Kranjske starodavno prisrgo necmnhljive zvestobe,
koje v Šestih stoletjih ta vojvodina nasproti svoji svitli dinastiji nikd.ir prelomila ni, pač pa je o nji vedno dajala svedoštvo po brezbrojnih bojiščih, kj'*r so njeni sinovi prelivali kri za vladarja in dom.
Deželni zbor vdano prosi, da izvoli Vaše Veličanstvo pri slovesni ti priliki sprejeti naj i ^krone jšo zahvalo za neizmprne cesarske milosti in blagi naklonjenosti, s kojimi je Vaše Veličanstvo v teku slavnega svojega vladanja obsipalo vojvodino Kranjsko, ter tako vedno ožje Spajalo vez neminljive ljubezni mej vzvišenim vladarjem in zvestimi podaniki.
V teku prebavnega vladanja Vašega Veličanstva spremenilo se je mogočni Avstriji lice v vsakem oziru, in napredek starodavne države se je razvil v nepričakovani meri, to vse pa v prvi vrsti zate;adel, ker je bila vsikdar Vašega Veličanstva na j ptemenitejia težn a, da re po času primernih napravah in potrebnih treosnovah skupna država prenavlja in pomlaja, da se na podlagi prave prostori in popolne jednakopravnosti vseh narodov povzdigne ta država do svetovne slave in moči, ter postane tako n« razrušna stavba v viharjih čaBa in prostorna hiša za vse rodove različnih narodov, ki so že stoletja združeni pod žezlom prešla vnih Očetov Vašega Veličanstva.
Deželni zbor zatorej v slovesnem tem ttenotku živo občuti, da je napredka skupne države deležna bila tudi vojvodina Kranjska, občuti pa tudi, da dolžuje radi tega najglobokejšo zahvalo Vašemu Veličanstvu. Zategadel izreka iz dna svojega srca najiskrenejšo željo, da vsegamogočni Rog ohrani in podaljša dragocene dnove Vašega Veličanstva do najskrajnejše mpje človeškega življenja v srečo in blagor tako celokupne države, kakor vojvodine Kranjske I
Dasi deželni zbor živi v prepričanji, da bi taka slovesna prilika imala vse njegove moči združiti v jednem samem namenu, to je v namenu dobiti pravi in polnomerui izraz poklonitve nasproti prevzvi.šeni osebi Vašega Veličanstva, vendar so ga prisili žalostni dogodki  zadnjih dob,  da se
predrzne spregovoriti o zadevah, ki dandanes vsakemu zvestemu državljanu tarejo srce, ter mu j j polnijo s strahom in skrbjo. Deželni zbor obžaluje pred vsem zadnje parlamentarne dogodke, vsled kojih s« je preprečilo redno delovanje državnega zbora ter se zanetil ob jednem prepir m<"j narodi v toliki meri, kaVor ga dosedaj le nismo doživeli.
Deželni zbor izreka najglobokejše svoje prepričanje, da bi to jubilejsko leto Vašega Veličanstva ne moglo le; Be slaviti nego s tem, da se doseže pravična sprava mej narodi na podlagi popolne jednakopravnosti. V ta namen naj bi se pr*j ko mogoče zopet pričelo redno poslovanje državnega zbora, da se zopet prične plodonosno delovanje na legislatoričnem polju, brez kojega v duhu modernega časa vladana država obdajati ne more.
In 'e s strahom ozira se deželni zbor v bodočnost, ako si predoči možnost, da sedanji pre-tužni parlamentarni položaj morda permanenten postane, in da morda vsled t^ga ta vojvodina, ki s skupno državo živi in pade, v tej skupni državi nekaj časa ne bi imela tisto krepilne zaslombe, kojo je imela pod srečno vlado Vašega Veličanstva do sedaj. Od leta do leta se množe deželne potrebe, ali že dandanes se deželne finance Ie s težavo vzdrže v ravnotežji. Deželni zbor pa ima pred sabo še n. brej nerešenih nalog, kojih rešitvi se pri po-nižn-h deželnih sredstvih le s trepetom približuje. Vravnanje deročih voda, preskrba kraških krajin s prepotrebno pitno vodo, građenje lokalnih železnic, in druga taka prdvzetja, s kojimi bi se povzdignilo blagostanje dežele, vse to čaka rešitve deželnega zbora, ki se od leta do leta trudi, da bi z malimi poskusi na tem polju vsaj za prvi hip zadostil veliki potrebi.
K temu pridruži pa so še gospodarski propad kmetakega, obrtnega in delavskega stanu, ki vsi oprav:Čeno pričakujejo pomoči oJ dežele. Deželni zbor si nikakor ne prikriva, da ga čaka tudi v tem pogledu mnogo p!odonosnega, ali težavnega dela; istotako pa bode moral marsikaj ukreniti, da so razcvete trgovina, in pred vsem industrija, katera so sdaj v deželi tako občutno pogreša. V ta namen
LISTEK.
„Pcpravek".
Častiti gospod urednik!
List kar „Proteus" se je v letošnjih številkah 25., 28., 29. in 32. Vašega cenjenega lista Davil z mejo maloto in zlasti z mojo „liojott. To me je napotilo, da se sklicujem na oblastni § 10. tisk. zak. in da prosim prostorčka za nastopne popravke.
1. Ni res, da sem bohinjski Ilerodot.*) Kaj poreko o takšnem poniževanji pravega Herodota njegovi častivci, me ne briga; a ta krivično, ker brez moje privolitve netvezeni pridevek žali i mene kakor jurista. Moji tukajšnji, klasično izobraženi ▼ratniki (in takih mož je v Krškem več nego se vam sanja tam gori v Ljubljani) sodijo vsi po vrsti, da ste, prebravši mojo hojo na Triglav, nadeli He-rodotov priimek ne pisatelju Nejazu Nemcigrenn, ampak dr. Janezu Mencingerju, o katerem povdar-jate, da je pravnik, zgolj zato, ker so stari Grki nazivali pravega Herodota „očaka največih laži". To me peče. Kako naj Bi zdaj pomorem iz zadrege,
*) Na str. 108. Knezovo knjižnice IV. pific dr. Nemcigrcn: „. . . zatorej bi jaz jako rad zaslužil imo boli injake ga Herodota in pripovedoval dogodivščine domače deželice ..Op. Protone,
kadar po novem sodnem redu pred sodiščem zagovarjam važno reč to'no, stvarao in preprit'ovavno, kakor veleva zakon, a mi v besedo seže ali sodnik ali nasprotnikov zagovornik z opomnjico: Iz Tebe govori Herodot!
2. V številki 28, so mi brale strmeče oči: „Kakor je znano, je pisatelj (jaz) že v G2. letu." Kolikor črk, tol ko neresnic. Poiskal sem zopet čez mnoga leta svoj krstni list. Izvolite, gospod urednik, iz te javne listine, kateri gre po § 292. sedanjega sodnega reda polna vera, razvideti, da sem se po rodil točno dne 2 6. marca 1838, berem: tisuč-08emstotrideseto8mega. (Srbom in Rusom bodi povedano, da smo tedaj tudi v Bohinji rabili Gregorjanski koledar.) „Proteua" se po vestnem sporočilu očeta Homera preobrazuje „pri vsaki lepi priliki". Meni nasproti je bil Prokrustes, ker napel je mojo kosti na tezalnico, da jim odvzame kar dve leti tistega življenja, katerega si še želim. Take neusmiljenosti mu ne odpustim, makar da se sklicuje na dr. Glaserja zgodovino slovenskega slovstva, katera me je (III. del 19G. stran) porodila že leta 183G*) —
3. Vpričo neovržue resnice, da imam celo do
*) „Kesnico piši vestni zgodovinar!" To je geslo zgo-i dovinavja dr. Glaserja in njemu moram verjeti! Bržčas boče I dr. M. — utajiti dvo leti! Op. Froteus.
usodne črte GO. leta še leto, manj 32"i dni, smem bahato zaklicat : Ni res, kar dalje trdi BProteusa v 28. številki, da imam „lepši, boljši in zanimivejši drl usojenega življenja že za seboj !tt — Življenje se ne deli po dolgosti ali številu let, ampak po vsebini. Mladi človek niti ne premišlja, kdaj je, ali kdaj bo živeti začel; stari človek pa dvojno živi: nekaj v sedanjosti , katero uživa previdnejši ođ mladeniča, in nekaj v spomnih na preteklost, v Spominih, ki so tem zanimivejši čim dalje segajo. Stari človek sploh nima življenja za seboj ampak v sebi; marsikdo celo na sebi, ter očitno težko nosi butaro svojega trpljenja, a vender se veseli življenja, dočim si marsikateri mladenič želi smrti in jo celo šiloma poišče. Tudi starega človeka navdajajo nade, a nanj ga varajo nego mladega. Tako tudi jaz pričakujem, da bom, pomlajen po novem Bodnem in zlasti izvršilnem redu (katerih uradno slovensko prestavo bi rad doživel), odslej kakor pravnik živel v samih dobrotah liki v blaženi Indiji Komandiji. To je tako gotovo, kakor je izlagana BProteusovaM trditev, da sem jaz gledal vrh Triglava največ skozi daljnogled.*)
Tudi lepa je starost, saj je doba cvetja. Starci cvetemo ali na sredi obraza kakor večerni žar na Tr'glavu, ali okrog r braza svitlo belo.   Pivo cvetje
*) Glej str. 158.! Op. Proteus.
mu je storiti potrebne korake, da se razvijejo tudi prometna sredstva, od osrednje vlad-* pa pričakuje, da se druga železniška zveza s tržaškim trgoviščem kmalu in tako gradi, da bode kolikor mogoče najdalje tekel njen fcif po ozemlja te kronovin**.
Deželni zbor priznava koristi spojne ljudske izobrazb« in priznava tudi. da se ljudsko šolstvo v vojvodini lepo razvija in da že prinaša tistih sadov, koje smo tedaj pričakovali, ko je Vaš« Veličmstvo izvolilo podeliti svoje cesar-ko privoljenje sedaj v moči stoječemu državnemu ljudskoš ds^emu z ik mu. Vzlie temu pa naše ljudsko šolstvo še ni doseglo svojega najvišjega razvitka, in dežela, ki sedanjih ogromnih žrt>v ns obžaluj11, imela bode v prihodnje Se ogroranejšn ?rtve a svojim ljudski'n šolstvom, kojim s a nikakor izogniti ne bo hotela, dob: o čuteč, da ji ravno to šolstvo daje najtrdnejše poroštvo za bodoči prospeh in napredek.
Ibželni zbor izreka dalje svoje prepričanje, d i je na srednjih šolah, kakor so dandmas v ti vojvodini urejene, slovenskemu pouku olkazano pretesno polje, in da se bo moral ta pouk prav kmalu zd.itno razš riti, tako da doseže slovenski je:ik na teh učilnicah mesto, knj ■ mu grezozirom na njpga vplj ve, koje si je v zadnjih dobah pridobil v javuem življenju.
l^totiiko si deželni zbor ne prikriva, da ima Slovenski narod prav:e > napeti vse svoje sile, da dospe do višj « pro8vete in omike, in da ne za-ostaja za drugimi uarjdi širne Avstrije, kakor je zaostajal do sedaj. Temu narodu, ki je vsik lar kazal dobro vol,o uaprdovati, in kojega sinovi so v tu j:ni dost:krat povspeh se na prestol vede, tako da se na obuebju učenosti k iker s.itle zvezde žare še dan lanei njihova imena temu narodu se prej ali po .n je ne bode mogla odreči popolna univerza, katera bi vstrezala vsem potrebam naroda slovenskega, koj i bi pa, vstrezaje interesom celokupne dr a ve. zbirali pod svojim krilom ukaželjno mladino vseh Vašemu Veličanstvu zvestih narodov avstrijskega juga.
Deželni zbor spdnuje torej le svojo dolžnost, če že v teh dnevih posve uje svojo skrb bodoči tej višji učilnici, in nijponižneje pričakuje, da bode v tem svo;em naporu dobival potrebno zaslombo tudi pri osrednji vladi Vdšega Veličanstva.
V cč gled vsem te:n pretežavnim nalogam, knjih bi brez pomo'i centralnega p.rlameuti izvesti ne bilo raogeč-, ponavlja deželni zbor, da goji najiskre-nejšo želo, da bi se prej kot mogoče zop^t upeljale redne parlametitarne razmere v državnem zboru, ker le tako bi se morda tudi omogočilo, da bi ob p ;t-desetletnici vladanja V.:šega Veličanstva vsi avstrijski narod', stopili pred cesarski prestol VaVga Ve-1 čanstva ter .svojemu najpravienej^emu vladarja v z hvalo za brezmejno očetovsko ljubezen, poklonili najlepši jub 1 jski dar, to ja dar trajne in nerazruš-ljive sprave mej vsemi sedaj v prepiru stoječimi narodi!
To hrepenenje po trajni in nerazrusljivi spravi, pi daje deželnemu zboru p-gum, d t postane pri ti slovesni priliki tolmač tistih čustev in želja ki v teh  dneh   pretresajo   celoskupni   slovenski narod
posebno pa slovenski rod, bivajoč izven Kranjske vojvodine, ki vsled neugodnih mu političnih razmer vzlic svoji podaniŠki zvestobi ne more razložiti svojih obilih in opravičenih pritožb pred vzvišenim prostolom Vašega Veličanstva.
Dobrotljiva nsoda je privedla mali slovenski narod pod mogočno okrilje Habsburškega orla ter ga priklenila z nerazrušnimi vezmi zvestobe in uda-nosti do presvetle vladarske rodovine, da ni uto nil v šumečih valovih političnih in narodnih bojev, -temveč se povzdignil do zavesti svojih pravic.
Vzlasti pod modrim in blagim vladarstvom Vašega Veličanstva so se raztrgale one spone, katere so ovirale razvoj slovenskega naroda, da se je mej Slovenci začelo razširjati in ukoreninjati ono blagodejno čutstvo, ki vspodbada in osrčuje vsak narod k požrtvovalnemu in vstrajnemu delu za višje namene človeštva.
Slovenci pa, ki bivajo izven Kranjske, posebno v vojvodini Štajerski in Koroški, v msjni grofiji Istri, v poknežeui grofiji tioriski in v svobodnem mestu Tržaškem, in ki tvorijo večino slovenskega naroda, še danes niti približno ne uživajo narodne jednakopravnosti v šoli, uradu in javnem življenju, katero j.m jamči člen XIX. državnega temeljnega zakona.
S'ovenskiuiu jeziku ho vzlasti na Koroškem in Primorskem zaprta vrata celo v ljudske šole, tako da se leto za letom v obmejnih slovenskih pokrajinah mladina odtujuje svojim slovenskim roditeljem. Btezosirnj izrabljajo narodne večine v iz-venkraujskih pokrajinah svojo moč z očitnim namenom uničiti iudividuvalnost slovenskih manjšin.
Vzpričo teh razmer je slovenski narod prišel do prepričanja, kateremu se pridružuje tudi deželni zbor kranjski, da si ne pribori preje svojih narodnih pravic, nego da se p vsod, kjer žive Slovenci v manjšini, uredi politična uprava tako, da tvori slovenska manjšina posebno administrativno celoto. Le po ti poti se bode doseglo, da manjšina ne bode izročena večini na milost in nemilost, le po ti poti prišlo se bo na jugu države do trajnega in zanesljivega miru.
Vaše Veličanstvo izvoli predstojeće, v največji udanosti izgovorjene prošnje deželnega zbora blagohotno sprejeti v cesarsko Svojo vednost ter jih vzeti pod zašit vzvišene Svoje vladarske modrosti.
Đ g ohrani in osreči Vaše Veličanstvo! Bog blagoslovi Avstrijo in vojvodino Kranjsko !
Izjava slovanskih deželnih poslancev štajerskih v zadevi vseučilišča v Ljubljani.
Z ozrom na dogodke na razn'h avstrijskih vseučiliščih, in glede na predlog stavljen, v deželnem zboru kranjskem zaradi ustanovitve vseučilišča v Ljubljani, sklenili so slovenski deželni poslanci štajerski s posebno deputacijo predložiti ministerskemu predsedniku na Dunaj o. našle Inji klubovi sklep:
Uvaževaje, da kulturelni napredek slovenskega naroda zahteva uslanovitev vseučilišča, na katerem prednašajo razne stroke v slovenskem jeziku;
da je izobrazba sposobnih moči na tako ure-
nieai ni sojeno, ker pokoulala mi je trtna uš do tično bročilo; pač pa cveten lepo belo pod in nad »osom Ta barva nedolžnosti me opominja, da le-peno v dob->, v kateri izgubi nedolžnost ima čednosti, ker postane zgolj z leti pridobljen, hote — n>ho'e privajen položaj. Prav zato pravi modri Platon, da je naša pokojna starost srečnejša od dobe ml dosti. —
To so moji popravki, gospo 1 urednik! Zdaj pa izvestno pričakujete (ali sj bojitej, da se lotim Vašega „ Proteosa", kakor seje on mene. Ni lepšega Spisa pod solncem, nego je do inrotulacije dospela pravda, ki se je dotikala malone polovice paragrafov in četertine dvornih dekretov, ki so dičili rajni sodui red iz leta 1781. V taki pravdi nahajamo ■zorne govore, „rudeča nit" se trga in skriva liki Pivka-Unec-Ljub!janica, in čim več je primoranih Slučajev in drugih, razvitek ovirajočih novot, tem lanimivejša je pravda. Novi sodni red *) je drugače ssnovan, in ima vsaj to prednost, da bo nam odvetnikom dopuščal mnogo več prostega časa. Ali bi ne bilo amestno da te proste ure v to porabimo, da odslej pišemo romane (in hoje) v smislu privajenih pravil nekdanjega sodnega reda, od katerega amo se tako težko ločili?  Nepr^kosen bi bil, da,
*) Nuvi ali stari sodni red za — literate in njihove b e le t ris t i« ne upi so ne velja! Ojj. Proteua.
novo dobo bi nam odprl roman, katerega bi pisala dva advokata, vrteč se poglavje za poglavjem, in cbi čisto nasprotnih nazorov. Tako sem pisal jaz pod uplivom poalavljajočega se starega sodnega reda. Moja „hojau je: dolga vrsta slučajev, kratka sodba in končno suhoparni sodbeni razlogi, vse kakor v pravdah.
Takšna pisava na ugaja „Proteusu", ker ne pozna sodnega reda iz leta 1781 ; a takisto ne pozna sedanjega, ker ni prav zasnoval tožbe proti meni. Pred vsem moram vprašati, kdo je tožnik? — „Proteua!" — No, če smem verjeti staremu Homeru, Proteus ni Avstrijec, ampak bogu Posejdonu podvrženi morski sivec, ki se rad spreminja in vede-žnje, kadar ga je volja. Če se ga lotim, spremeni se mi v vsakojake pošasti, in Če ga vendar prisilim, da mi vedežuje, onda bo nemara hujše lagal nego vsak bohinjski Herodot. — Vsak jurist mi pritrdi, da se ne morem pravdati s tako čudno, nepotipno osebo.
Krško 13. februvarja 1898.
Dr. Janez Mencinger.
Dodatek: O rojstnem letu pravega Herodota ee učenjaki prepirajo že dvetisuč let. Da se mojemu spominu ne godi taka neprilika v nastopnih tisuč-letjih, prosim še jedenkrat, da izvolite moje rojstno leto natisniti dati brez t;skovne pomote.
jenem vseučilišču bistveni pogoj za izvršitev ravnopravnosti slovenskega jezika v šoli in urada ;
da na obstoječih vseučiliščih v sedanjih razmerah takova izobrazba sposobnih močij ni mogoča, ker se na teh vseučiliščih nasprotuje uvedenju slovenskih predavanj;
da silijo kulturelne, jezikovne in politične razmere južnih dežel avstrijskih sploh k ustanovitvi novega vseučilišča, na katerem bi ae oziralo na jezikovne potrebe istih, v prikladnem naravnem središču, katero je jedino le glavno mesto Kranjske, Ljubljana, in to posebno zaradi tega, ker se je pokazalo, da ni mog>če, nenemškim dijakom iz teh dežel posvetiti se redno in nemoteno študijam na vseučiliščih, katera so isti do sedaj obiskovali, kakor je to razvidno vsled silovitih dogodljajev iz novejšega časa,
se visoka c. kr. vlada poživlja nujno, da kakor najbolj hitro mogoče prične z ustanovitvijo vseučilišča v Ljubljani, za sedaj z bogoslovno, mo-droslovno in pravoslovno fakulteto, na katerih bi se primerno oziralo na slovenski, hrvatski in italijanski jezik.
V Gradcu 25. februvarja 1898. Dr. Ivan Dečko, dr. Franc Jurtela, Mihael Lendovšek, Franc Robid, dr. Fr. Kosina, dr. Jo s. Seroec, Ivan V o š n j a k, Jože Žičkar.
Deželni zbor kranjski.
(XV. soja dne 2 5. februvarja.)
Dež. glavar Detela otvori sejo in konstatuje sklepčnost zbornice. Prečita se zapisnik zadnje seje.
Dež. glavar Detela naznani, da so ža določeni gospodje, kateri so prevzeli nalogo, poravnati afero mej poslancema grofom Barbom in Kalanom in da doženo svojo nalogo ie pred ko ocem zasedanja.
Posl. Kalan izjavi z ozirom na naznanilo dež. glavarja, da si pridrži pravico, pri verifikiciji zapisnika prihodnje seje označiti svoje stališče napram zadnji izjavi grofa Birbota, katera je bda še bolj žaljiva, kakor mejklici.
Posl. dr. Žitnik izjavi v imeni uredništva „Slovenca", da posl. Kalan ni pisal notice, v kateri se je dru. Tavčarju očitalo, da je plačan zagovornik privatnih zavarovalnic in izjavi, da »Slovenec" ni hotel dru. Tavčarja oJitati sebičnosti, ker je sploh znana nesebičnost dra. Tavčarja.
Posl. dr. Tavčar izjavi, da vzame v vednost zagotovilo, da ga , Slo venec" ni hotel žaliti, i a ker vsled tega nima vzroka, vzdrževati izrečene žaljive besede, jih prekliče.
Zbornica odobri potem zapisnik XIII. in XIV. seje.
Posl. Lenarčič poroča o uvrstitvi občinske ceste od Stare Loke do Sv. Duha mej okrajne ceste in predlaga, naj se uvrsti. — Sprejeto.
Posl. Lenarčič poročal je o prošnji županstva na Breznici za odobritev neke prepisne izjave in je predlagal, naj se izjava ne odobri. — Sprejeto.
Posl. Hribar je poročal o prošnji kmetijske družbe kranjske za brezobrestno posojilo in je predlagal, naj se dovoli do konca 1. 1892 kredita 10.000 gld. — Sprejeto
Posl. dr. Žitnik je poročal o letnega poročila § 5., št. 4 „ljubljansko loterijsko posojilo" in je predlagal, naj se vzame odobruje na znanje. — Sprejeto.
Posl. dr. Žitnik je poročal o odobritvi kupne in menjalne pogodbe mej mestno občino in zakladom meščanske bolnice in je predlagal : Menjalna in kupna pogodba, katero sta sklenila mej seboj mestna občina ljubljanska in zaklad meščanske bolnice v Ljubljani, in po kateri odstopi mestna občina ljubljanska zakladu meščanske bolnice v Ljubljani od javne parcele št. 153 in od stavbnih parcel št. 297, 299, 300 in 301, površino v obsegu 648 m* proti temu v last, da prepusti zaklad meščanske bolnice od stavišča meščanske bolnice poslopja, parcelna št. 296, mestni občini ljubljanski, oziroma mestnemu regulacijskemu zakladu 407 m* v last in da plača poravnalno svoto 18.000 gld. mestnemu repnlacijskemu zaklada — se odobruje. — Sprejeto.
Posl. dr. Maj aro n je poročal o prošnji vipavske sadjarske zadruge na Slapu za podporo in je predlagal, naj se odstopi dež. odbora v rešitev in toplo priporočilo c. kr. vladi. — Sprejeto.
BS^F"' Dalje v prilogi.
Posl. dr. Majaron je poročal o prošnji občine Črešnjevce za podporo zu vodovod in je predlagal, naj se odstopi dež. odboru. — Sprejeto.
Pesi. dr. Majaron je poročal o prošnji županstva na Polici in Grosupljem za prispevek za cestno zgradbo Perovo-Grosuplje in jo predlagal, naj 8e odstopi dež. odboru. — Sprejeto.
Posl. Kalan je poročal o napravi vodovoda v Št Vidu in je predlagal, naj so Btvar odstopi dež. odboru v primerno rešitev. — Sprejeto.
Posl. Jelovšek je poročal o uvrstitvi več v kostanjeviškem cestnem okraju se nahajajočih cest mej okrajne ceste in je predlagal: 1 ) V cestnem okraju Kostanjevica se uvrste nastopno navedene občinske ceste mej okrajne ceste: a) Cesta, ki se odcepi od zagrebške državne cesto v Čatežu in drži do sedanjega, v obratu stoječega savskega brodu; b) cesta, ki se odcepi od zagrebške državne ceste v Jesenicah in vodi do Save; c) cesta ki se odcepi od mokriške okrajne ceste pri Novi Vasi in drži v Veliko Dolino, z njeno stransko progo do Dolinskih trat; d) cesta, ki se odcepi od okrajne ceste Št. Jernej-Pleterje v Šmarji in drži v Mihovo v delni progi do Vrhpolja; e) cesfa, ki se spoji z okrajno cesto Št. Jernej-Pleterje pri grajščini v Ple-terjah in drži proti Drči do potoka. 2.) Okrajni cestni odbor v Kostanjevici mora sedaj navedene ceste leta 1899. v svojo neposredno oskrbo toda šele potem prevzeti, kadar jih bosta občini, ki sta jih morale do sedaj vzdrževati, izdatno posule. 3.) Deželnemu odboru se naroča, da zaradi izvršitve teh sklepov potrebno okrene. — Sprejeto.
Po-d. dr. Tavčar je poročal o napravi nove okrajne ceste v cestnem okraju mokronoškem in predlagal: V cestnem okraju Mokronog je napraviti mej Št. Ruprtom in Rikovnikom po načrtu, katerega je dal izdelati okrajni cestni odbor za cestni skladovni okraj Mokronog, novo okrajno cesto v dolgosti 980 m in s širjavo 5 m, katera se od okrajne ceste St Ropert-Mirna pri parcelah št. 77 in št. 8G katasterske občine Bistrica odcepi, in se mej parceloma št. 259 in št 289 združi z deželno cesto Radna-Mokronog-Velika Loka. — Sprejeto.
Posl. Lenarčič je poročal o  prošnjah žu pnnstva v Tržiču,  več obrtnikov  sodnega okraja tržiškega in županstva v Radovljici za pospeševanje zgradbe železnice v Tržič.   Govornik je obširno in vsestransko pojasnil vso stvar in predlagal resolu- I cijo, s katero se vlada pozivlje, naj  misli v prvi j vrsti na zgradbo proge Celovec-Tržič-Kranj Škofa- j Joka-Divača in le, če bi te proge nikakor ne bilo možno zgraditi, naj misli na progo Celovec-Tržič-Radovljica Bohinj.
Posl. Ažman se je potegoval za bohinjsko železnico, posl. Zelen je čital jako dolgo razpravo, 8 katero se je zavzemal za progo Škofialoka Divača. S posl. Zelenom sta polemizirala dr. Schaffer in Mu mik, kateri je ostro zavrnil izvajanja posl. Zelena.
Zbornica je vzprejela odsekov predlog.
Konec seje so poslanci Perdan, Božič in tovaridi podali naslednjo interpelacijo:
Glasom zakona z dne 21. junija 1880, drž. zak. št. 120, zadevajočega izdelovanje umetnih vin, sme se poluvino (petjot) točiti le pod imenom, katero je označuje kot tako, a glasom zakona z dne 15. marca I. 1883, drž. zak. št. 39, ki spreminja | in popolnjnje obrtni zakon, mora se imeti za točenje petjota posebno koncesijo. Z ozirom na dejstvo, da se zadnji čas toči po Kranjskem veliko petjota, zlasti pod imenom „tirolsko vino", ter se prodaja na drobno po 15 do 20 kr. liter, in z ozirom na gorenje zakonske naredbe vprašajo podpisani c. kr. deželno vlado: 1.) Ali je dala na Kranjskem komu koncesijo za točenje petjota in kje? 2.) Če ne, ali je bil kdo kaznovan po zakonu z dne 21. junija 1880. 1. in 3.) ali misli c. kr. deželna vlada kaj ukreniti, da se prepreči točenje zlasti tirolskega petjota pod imenom pristnega vina, kar silno škoduje poštenemu gostilniškemu obrtu in domačemu vinarstvu.
Potem je sledila tajna seja.
V IJubljAnl, 2G. februvarja. K položaju „Narodni Listya svare mini-sterskega predsednika, naj ne izdaja novih jezikovnih naredb, o katerih ve, da jih odločno zavračajo i Nemci i Cehi. Pettedenske izkušnje mej češkim deželnim zborom bo morale Gautscha podučiti, da je bil njegov načrt brezuspešen in politično mrtev,  da ne bo rodil miru,  nego bode povod
novim konfliktom in bojem.   Mrtvorojene miniater-eke naredbe imajo le to posledico, da  potegajo s seb j v grob tudi ministerstva.    Zato  svare „Nar. Listya  vlado,  naj  ne  vznemirja po nepotrebnem Čehov in   Nemcev!  —   „Lidove  Novinv", glasilo moravskih Čehov, poročajo, da so dnevi Gautschevi vladi Že šteti.   Nemci  zahtevajo popolno odpravo naredb ter bodo zahtevali zakonito uredbo jezikovnega vprašanja.   Nemci hočejo obstrukcijo nadaljevati ter nagodbo z Ogersko odkloniti.   Zlasti auti-semitje   se   mislijo   pod   vodstvom  dr. Luegerja ustaviti avstro ogerski nagodbi. Vlada ve že danes, da ji ne bo možno  ugnati  obstrukcijonistov, kajti liberalni veleposestniki in svobodna nemška zveza, ki se obstrukcijo ne udeleže, ne pomanjšajo znatno moči oprzicije.   Bilanca barona  Gautscha  je še slabša kakor lani grofa Badenija.   Vlada namerava takoj pri otvoritvi pari. predložiti nagodbene načrte Srl sko-bolgarske razmere so  po vesteh večine srbskih in bolgarskih časopisov v zadnjem časa jako  napete.   Nastala je prava časnikarska vojna  radi obojestranskih  agitacij   in  aspiracij v Macedoniji. Samo srbsko radikalno časnikarstvo, na čelu „Odjek", svari k miru ter se trudi, da poravna neslogo. „Odjeku" se zde prijazne razmere z Bolgarijo za Srbijo naravnost potrebne. Belgrajski vladni krogi zatrjujejo, da so se odnošaji z Bolgarijo sicer ohladili, a da so še vedno povsem korektni.
Grško posojilo. D Igotrajna pogajanja radi grškega posojila so sedaj baje dovršena, ker so prevzele Rusija, Anglija in Francija poroštvo. Za 1G5 milijonov frankov posojila pa prevzamejo poroštvo grške banke. S tem bo možno Grčiji polagoma poplačati vojno odškodnino ter popraviti sama sebi škodo, katero ji je donesla nesrečna vojna s Turčijo. Kdaj pa povrne Grčija posojilo ? Menda nikoli, saj ji bo jedva možno pravilno plačevati obresti. S tem pa je zašla Grčija v trajno odvisnost od omenjenih treh vlastij.
Francoska zbornica je izrekla s 416 glasovi (proti 41 glasovom) Melinejevemu ministerstvu v zadevi Zola-Dreyfus svoje zaupanje. S tem se je izrekla tudi zbornica za prevlado klerikalizma in militarizma na Francoskem. Naj odličnejši nemški in italijanski, pa tudi največji ruski in avstrijski časopisi — mej temi tudi glasilo avstrijskega zunanjega ministerstva, „Fremdenblatt', — so složni v mnenju, „da se je francoska justica z obsodbo Zole toli umazala, da se bode prav tako zaman prala, kakor se pere vsemogočna francoska vojska radi sramotnih dogodkov v nemško-francoski vojni 1. 1871." — „Soir" prijavlja pogovor z majorjem Pa n i zzar d i j e m, italijanskim vojaškim atašejem v Parizu. Panizzardi je dejal, da je diplomaciji Nemčije, Italije in Rusije znan pravi pisec bordereaua, radi katerega je bil Drevfus obsojen. Ako se bode revizija Drevfusove afere zavrnila, bodo omenjeni diplomatje sami objavili ime dot'čnega francoskega častnika, ki je bil francoski ogleduh. a je izdajal Francijo.
Vojna mej Zjedinjenimi državami in Španijo je baje neizogibna Vest, da so Španci veliko vojno ladjo „Maiue" z nad 200 vojaki spustili V zrak, ter da so priredila nekatera španska mesta pri tej priliki veselo razsvetljavo, je razkačila še bolj že itak bojevite Amerikance ki jedva čakajo, da poženć s Kube silovite Špance ter se sami po-laste najlepšega otoka Antil. Žalitve in grožnje so letele že nekaj mesecev sem in tja. Sedaj pa se Amerika že pripravlja na boj. Je li ne bo ta vojna smrtni udarec španskega kraljestva?
Dopisi.
I a Maribora, 23. februvarja. (Velika proti avstrijska demonstracija) Dolgo sem čakal, da Vam bo, gospod urednik, spretniše pero poročalo o veliki poriavstrijski demonstraciji, katero so priredili pred tremi tedni mariborski pru-Baki, pa zaman. Sploh se ni pisalo in poročalo prav nič v naših listih (tudi v mariborskih ne) o veliko-nemški rabnki, uprizorjeni po tukajšnjih očitnih in ekrivnih prusakih. Ćemu to molčanje, mi ni jasno. Hočemo li prizanašati in dajati po t uho našim nasprotnikom, ki delajo očitno in skrivno na razpad Avstrije in na naš pogin? Ali hočemo mar li že v kornzo vreči puško, da nas kmalu pogoltne nenasitni velikonemški moloh? Sicer pa na stvar samo. Pred tremi tedni se je zbrala v mariborski kazini zvečer po gledališčni predstavi družba tukajšnjih oficirjev. Pri sosedni mizi je sedel z nekaterimi prijatelji in somišljeniki visokošolec - medicinec in bnrš Leon Atteneder, kateri je imel vsled mnogih
menzur ves obraz razdrapan.   Nadporočnik W. je baje visokošolca meril, sfiksiral' z očmi. Ali c. in kr. poveljništvo mariborske garnizije je uradno po časopisih izjavilo, da to ni bilo res,  ampak  da je narobe medicinec Atteneder meril  oficirsko mizo. Res je,  da  vročekrvni akadem k vstane,   stopi k nadporočniku W-ju in ga povabi,  naj  gre ž njim iz sobane, ker mu ima n^kaj povedati. Nadporočnik sledi visokošolcu in ko stopita v vežo,  pozove visokošolec oficirja na dvoboj.   Oficir  se raztogoti, potegne sabljo in udari večkrat s sabljino stranjo po dijaku. Drugi dan je imel dijak z oficirjem dvoboj na samokrese,  v katerem je ofijir dijaka tako nesrečno zadel v prsi,  da je ranjenec  na bojišču mrtev obležal. Na svečnico ob 4. uri popoludne je bd potem pogreb v dvoboju padlega dijaka in pri tem so priredili tukajšnji prusaki veliko demonstracijo zoper vojake in posredno zoper avstrijsko idejo.    V dolgih, črno obrobljenih plakatih povabili so mariborski prusaki nemško prebivalstvo, može,  žene in dekleta, naj se v obilnem   številu   udeleži   sprevoda   v dvoboju za „Deutsh.es Volksthum" padlega visokošolca, medi-cinca Attenederja. In poziv res ni ostal brez vspeha. Iz Gradca je prišlo nad 200 buršcv  k pogrebu, v sprevodu je bilo okoli 500 socialdemokratov z ru-dečimi pet ljami na prsih, pogreba se je udeležilo ogromno število  prebivalstva,   med   njim mnogo mestnih očetov, učiteljev, c. kr. nradnikov, c. kr. profesorjev, nemških učencev srednjih šol,  učencev in učenk meščanskih so', učenk šole za ženska ročna dela,  učiteljic  ročnih del in otroških vrtnaric itd., večinoma z modricami in s trakovi nemških barv na prsih. Krsta je bila obložena z venci, od katerih so plapoleli široki trakovi,   večjidel s pangermanskimi napisi, med temi roteči napis: „Du  vvirst gerilcht vverden von den deutschen Mittelschulern". Po nekaterih šolah se je učencem in učenkam neprikrito reklo, da storijo nemško rodoljubno  delo, ako se udeležijo pogreba.  V tem  ee je posebno odlikoval znani slovanožer, ravnatelj mariborske realke g. G. Knoblocb, kateri je sedmošolcem naravnost naročil, naj gredo polnoštevilno na pogreb.  Z eno besedo, vse, kar se šteje v Mariboru k Nemcem, je bilo na dan   pogreba  na  nogah ter demonštrovalo zoper vojake in avstrijsko idejo.  Ko se je v Gradci zvedelo, da so se tudi nemški dijaki tukajšnjih srednjih šol udeležili demonstracije, prišel je na ravnateljstvo c. kr. realke in c. kr. gimnazije ukaz, da  se stvar preišče, in se dijaki - demonstrantje kaznujejo. Ce so se kaznovali in kako so se kaznovali, nam ni znano, vemo pa, da je dijak realec pri preiskavi ravnatelju Knoblocbu rekel: „Kako je to, da nas hočete zdaj kaznovati, prej pa ste nam rekli, naj sa ude leži mu sprevoda?* Pripoveduje se tudi, da je prevodstvo in kuratorij gospodinske šole, tako   zvane Gilnschen Universitiit, in za učiteljice ročnih del in otroških vrtnaric prigovarjalo učenkam, naj gredo na pogreb in naj se okrasijo z nemškimi znamenji, namrej z modricami in trakovi nemških barv   kar so deklice rade ubogale. Te dni je bila pri tukajšnji deleg. sodniji obravnava proti tiskarju omenjenih p'akatov, češkemu renegatu Kralikn, kateri je bil obsojen radi podščuvanja na 10 gl. globe. Iz vsega, kar smo povedali, se vidi kako je pri nas v Mariboru napredovalo zadnja leta   prnsaštvo  in  kako gineva avstijsko   domoljubje   med tukajšnjimi  Nemci in nemškutarji. Ni li žalostno, da se upajo c. kr. uradniki, c. kr. profesorji in drugi c kr. državni služabniki udeležiti demonstracije, naperjene proti cesarju zvestemu vojaštvu in proti avstrijski ideji ? Nikakor ne moremo misliti in tudi ne verjeti,  ker  bi bilo prežalostno, d i bi se vdal slav. kuezoškof. konzistorij iz strahu pred študenti ali pa pritisku, dovolivši ustreljenemu dvobojniku cerkveni pogreb, ampak da je to čin večje tolerance, ki je zavladala v tej visoki korporaciji v novejši dobi.   Upamo za trdno, da se bode slavnoisti konzistorij posluževal v bodoče jednake tolerance našim  možem, sploh Slovencem nasproti, ki smo bili  dozdaj  vedno zapostavljeni tudi od naših cerkveuih dostojanstvenikov pri vsaki mogoči in nemogoči  priliki,  kjer  se  je  le nekaj govorilo ali pridgovato,  če je bilo navzočih par Nemcev ali Pos liuemcev. In mi, ki smo pohlevni in skromni, bi se zadovoljili z dvojezičnost jo še celo tam, kjer smo v večini! Tako pa si skoro moramo, nehote misliti, da brez znanja nemščine, tudi ni zveličanja. Ni li žalostno, da se goji po naših šolah očitno in sistematično namesto ljubezni do avstrijske domovine  pa ng- rmanstvo  in  proti avstrijsko   mišljenj* ? Kdaj   bode konec tega veleizda;skega početja? Še merodajni krogi vedno ne vidijo in  nočejo videti, kam da jadramo pri nas v Avstriji? Tužna majka Avstrija,  kaj  počenjajo  s  teboj  t sti tvoji otroci, katere si odnekdaj najprisrčnejše stiskala na svoja prsa, katerim si od nekdaj nr-jbolj šla na roko in katerim še vedno daješ prednost pred drugimi svojimi  otroci !   Je li sloven.sk in dežel, poslancem v Gradcu znan dogodek, katerega smo opisali? Kaj porečejo k temu ? Po celem mestu je razširjena govorica,  da se je  vršil  par dni po prej opisanem dvoboju v Slovenski Bistrici še drugi dvoboj in sicer med nadporočnikom  Heidekom in medicincem Le-dineggom,  ki sta  bila  oba sekund, nt a pri prvem dvoboju. Heidek je bil pri prvem dvoboja sekundant nadporočnika Woscherja, Ledinegg (Šoaerjanec) pa palega Attenederja.   Vršil se je pa še tretji dvoboj in sicer med nekim kadetom in farmacevtom teu-tonom Ottorrepetzom, subjektom v lekarni gospoda
Koniga. Siloviti in glasoviti nemški nacionalec Ottorrepetz je bil se sabljo ranjen po obrazu. Če pojde tako dalje v protiavstrijanskem pruskem duba, pride gotovo nas čas in naloga, kakor v letu 1848, resiti Avstrijo drugokrat. Ali pa si bode m o več hvaležnosti pridobili Slovani, to je se vprašanje!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26 februvarja.
— (Občinski svet ljubljanski) ima prihodnji četrtek, dne 3. marca t. 1., ob petih popoludne svojo redno mesečno sejo v šolski telovadnici v Kome-nskega ulicah.
— (Nemška nesramnost.) Nedeljske demonstracije so dale povod graškemu obč. evetu, da Be je zavzel za svoje „zatirane" rojake na Kranjskem. Vzprejel je z velikim navdušenjem predlog, s katerim izreka „seinen tiefsten Abscheu iiber die bodeni osen Gemeinbeiten, denen die deutschen Volksgenossen in Laibach von Seite des dortigen Pobels fortdau-ernd ausgesetzt sind." No, kdor pozna graške razmere, tisti pač ve, da je graški obč. svet zadnja korporacija na sveta, katera sme take resolucije sklepati. Naj rajši pred svojim pragom pometa ! Slovenci, zlasti slovenski visokošolci v Gradci so že leta in leta izpostavljeni takim „bodenlosen Gemein-heiten", kakršnih je zmožen samo Nemec, a ne od straai neomikanega prebivalstva, ampak jedino in izključno od strani ,des gebildeten Pobels". Mej neomikanimi sloji v Gradci ni tacega divjaštva, kakor mej takozvanimi omikanci. Slovenci v Gradci so že davno „ vogelfrei*, in omikane barabe graške so jim vedno za petami in jih surovo napadajo, seveda le, kadar so v veliki večini. Graški obč. svet pa se ni omejil samo na to, da je izrekel svoj „ Abscheu" nad nedeljskimi demonstracijami, ampak štel si je tudi v dolžnost, insultirati vea slovenski narod. V svoji resoluciji pravi: In Laibach dankt ein Volkchen, dass alles nur durch uns Deutsche gelernt hat und das genau nur sovveit unter den Culturvolkern Europas mitzahlt, als es das, vvas wir Deat&che ihm boten und bieten, in sich aufzunehmen vermochte, seinen Lehrern mit unbaadigem und vvil-dem Hasse, damit von neuem den alten Satz er-vveisend, dass auch der stiirksta, sittigsnds (!) Ein-fluss von aussen angeborene Triebe nicht zu amlern vermag". S tem hočejo graški obč. svetniki pač reči, da je Slovencem prirojena taka surovost in podlost, da je ni mogel udušiti niti vblažujoči upliv nemštva! Cenjeni gospodje bi bili radi razžalili ves naš narod, ali to ni mogoče, ker taka družba nedostojnih ljudij, kakršna je zbrana v graškem obč. svetu, sploh nikogar ne more razžaliti, najmanj pa našega naroda. Svojo resolucijo je obč. svet zaklju-čil s klicem po — policiji. Ta se je zopet jeden-krat pokazalo tisto nemško figamoštvo, katero diči zlasti nemške viaokošolce v Ljubljani, kakor se je mogel zadnje dni vsakdo prepričati in katero je B«*»rne tako izborno karakterizoval, pišoč: „Wenn z w o 1 f Deutsche beisammen sitzen, — So machen Sie ein Dutzend. — Und greift sie e i n e r an, — So echrei'n sie: Polizei!"
— (Nove provokacije * Nemški burši strašijo zopet a svojimi Čepicami in trakovi po mestu. V torek so pred kazino, ko so bili zbrani v primerno znatnem številu, insultirali dva slovenska visokošolca, sploh se pa zaganjajo v vsacega visokošolca, če ga samega srečajo, potem pa brzojavljajo po svetu o novih napadih. Posebno se odlikujejo sinovi deželnovladnih uradnikov. Ti fantje menda res ne bodo prej mirovali, da jo pošteno skupijo.
— Repertoir slovenskega gledališča) Prihodnja slovenska predstava bo v torek, dne 1. marca, in sicer se bodeta na korist primadone gospč. Ševčikove peli operi „V vodnjaku* in „Cavalleria rustičan a", v četrtek, due 3. marca, se uprizori nova veseloigra „V ječi", v soboto, dne 5. marca, se ponovita operi „V vodnjaku" in „Ca valleri a rusticana", v nedeljo, dne 6. marca pa se bode igrala burka s petjem „Robert in Bertram, vesela potepuha".
— (Benefioa gospd. Čevčikove) Priljubljena primadona naše opere gospč. ševčikova ima v torek svoj častni večer. O zaslugah gospč. Sevčikove za našo opero, o njenih umetniških svojstvih, o marljivosti in požrtvovalnosti pač ni treba šele govoriti, saj je to vse znano vsakemu obiskovalcu naših opernih predstav. Pričakovati je torej, da stori občinstvo v torek v polni meri svojo dolžnost.
— (Spremembe v učiteljstvu.) Na drugo učiteljsko mesto v Dol je prišla učit kandidatinja
gospč. L. K al i ševa iz Ljubljane in na Kokaljevo mesto je prišla snplentinja učit. kandidatinja gospč. T. Fischerjeva.
— (Občni zbor kranjskega veteranskega kora) vršil se bode v nedeljo, dne 27. februvarja t. 1., ob devetih dopoludne v telovadnici II. mestne ljudske šole na Cojzovi cesti.
— (Pevovodstvo) pevskega društva »Slavec" je prevzel operni kapelnik gosp. Hilarij Benišek. V ponedeljek, dne 2 8. t. m., se prično zopet redne pevske vaje
— (Prihodnja j u stična palača,) ki se prične letos graditi bo zidana v čveterokotu in z dvoriščem, kjer bo poslopje za jetnike in kaznence. Dvonadstropno poslopje, moderno opravljeno v vseh delih, bo pravi okras za oni del mesta. Vhod boda od vzhodne in od južne strani.
— (Razsvetljava.) Te dni je dobila .Zvezda" električno razvetljavo in sicer na spodnjem oglu jedno obločnico, v središči štiri žarnice ter jedno svetilko. Na glavnih dveh mostovih električni tok še ni napeljan.
— (Plzensko pivo.) Generalno zastopstvo leta 1842. ustanovljene meščanske pivovarne v Plznu, v kateri ee proizvaja svetovno slavno plzensko pivo, je prevzela narod na firma Gorup & Scbitnik, katero kar najtopleje priporočamo.
— (Ljubljanica) je vsled zadnjega deževja narasla za 1 10 m. Na kamniških planinah pa je padlo zadnja dva dni zopet obilo snega.
— (Novo šolsko poslopje na Viču.) Z
zgradbo novega šolskega poslopja na Viču prično to pomlad. Poslopje bode obsegalo prostore za štiri-razrednico, nadnčiteljevo stanovanje, knjižnico in jedno sobo kot stanovanje za jedno učiteljsko moč. Stavba mora biti do 15. septembra 1899. 1. dovršena. Poleg poslopja bo šolski vrt in drevesnica.
— (Talijo za rešitev življenja) v znesku 25 gld. 25 kr. je deželna vlada nakazila Valentinu Plemelju z Bleda, ker z nevarnostjo za lastno življenje rešil iz blejskega jezera šolarja Ivana Kančiča.
— (Novo društvo.) V Logatcu osnovalo se je te dni .Olepševalno društvo za Gor. in Dol. Logatec". Odbor je priredil 19. t. m. v društvene namene v Dol. Logatcu veselico, koje čisti donesek znaša 50 gld. — V večjih krajih po deželi so taka društva zelo umestna.
— (Nesreča ) Pri posestniku g. Gregoriču v Krškem službujoči hlapec Josip Baškovec iz Šotne je te dni padel z lestve tako nesrečno, da ae je ubil.
— (Imenovanje.) Graško nadsodišče je imenovalo pravnega praktikanta g. Jos. Zupančiča avkultantom.
— (Iz štajerskega deželnega zbora.) Do-
čim zahtevajo Nemci na Kranjskem zase vse mogoče pravice, jih v drugih deželah Slovencem nečejo priznati. To se je pokazalo v zadnji seji deželnega zbora štajerskega. Posl. Žičkar je grajal, da sili štajerski deželni odbor slovenske občine, da mu morajo nemški dopisovati, a Nemci so se mu — posmehovali. V isti seji je deželni zbor dovolil društvu , Sii Imark" 200 gld. podpore. Žičkar je proti dotičnemu predloga protestoval in predlagal, naj se ta znesek črta, toda ž njim so glasovali samo slovenski poslanci.
— (Celjsko okrajno glavarstvo) je na letošnje vojaške nabore razposlalo v vranskem in v gorenjegrajskem okraju samo nemške pozivnice. To se doslej ni dogajalo.
— (Volitev v okrajno bolniško blagajno celjsko) je graško namestništvo ustavilo, ker so Nemci, katerih je pri blagajni, komaj tretjino, z raznimi sleparstvi posknšali si zagotoviti zmago.
— (Dopolnilna državnozborska volitev iz trgovinske in obrtne zbornice celovške.)
Piše se nam 8 Koroškega : Poročal sem Vam že ob kratkem, da je bil izvoljen za državnega poslanca zopet bivši Hinterhuber. Toda stvar zasluži, da jo nekoliko pojasnim: Znano je namreč, da je bil Hinterhuber že prej državni poslanec te zbornice, a radi neke pravde z inženarjem Cebulom je vsa svoje časti odložil. Zadnjič so ga opetovano izvolili za deželnega poslanca, kateri mandat je bil tudi odložil. Že pri tej volitvi se je pokazalo, da bi mladi in napeti nemški nacijonalčki rajše spravili, kako mlajšo moč v deželni zbor, dasiravno je Hinterhuber tudi postal sedaj nemški nacijonalec — poprej je bil namreč liberalec — pokazalo se je pa šele pri državnozborski volitvi, da je to bila gola istina. Predno seje vršila volitev, vstane zbornični svetnik Čebul in zahteva, naj zbornica od svojega „Lieblingscandidaten* odstopi, kajti v celi 15letni dobi, odkar je on zbornico zastopal v obeh zborih, ni ničesar storil, niti svoje dolžnosti. Pripovedoval in govoril je tako dolgo samo o sebi, da ga je moral celo predsednik opozoriti, naj skoro neha. Rekel je, da govori v imenu 12 zborničnih svetnikov, kateri niso navzoči. Slednjič je bil Hinterhuber izvoljen s 15 od 16 oddanih glasov. Ali
ni to dovolj značilno, kako se Nemci ravsajo za mandate ?
— (Koroške novice ) Ravnokar so izšle nove slovenske razgledne dopisnice, o katerih je .Slo-venski Narod41 že poročal, in sicer v petih barvah, kaj lično izdelane. Čisti dobiček bode za šolski družbo sv. Cirila in Metoda. —Pripoveduje ee, da pride hazarski polk, ki je nastanjen sedaj v Celovca, v Galicijo. Celovčanom ostane v spominu, ker jih je lansko jesen neki častnik tega polka žalil, tako, da se je stvar spravila celo pred delegacije. Sodi se, da je ta korak pomagal, in vsled tega morajo hu. zarji za kazen v dalnjo Galicijo. Ali dobi občutljivi Celovec mesto huzarjev kak drugi polk, je še vprašanje. — Ponesrečil je urednik „Karntner Zeitung", Franc Tschulik, tako, da se mu je noga zlomila. Padel je namreč s etrehe sneg in ga skoro zasul, Popolnoma nezavestnega so odnesli domov. — Potres so čutili minuli teden v Rajblju in Pliberku.
— (Shod v Nabrežini) priredi jutri, v nedeljo, goriški poslanec dr. T u m a. Na razpravo pridejo samo gospodarska vprašanja.
— (Poskusen umor in samomor.) Včeraj dopoludne se je primerila v Trstu grozna žaloigra. Pri neki, v ulici Stadion stanujoči rodbini služi 20letna Franica Semolič iz Opatjegasela v sežanskem okraju. Včeraj je prišel tja 26letni Fran Pahor iz iste vasi. Odprla mu je Franica Semolič a čim je odprla vrata, vstrelil je Pahor nanjo z revolverjem in jo pogodil tako nesrečno, da se je dekle takoj zgrudilo. Pahor je koj potem obrnil revolver nase in se ustrelil. Obležal je mrtev na mestu, Franica Semolič pa je tako težko ranjena, da bržčas ne okreva. Sodi se, da je Pahor poskusil dekle ustreliti iz ljubosumnosti, ker ni marala zanj, ampak imela ljubavno znanje z nekim domobrancem.
— (Iz istrskega deželnega zbora.) Vsled sklepa, da je italijanščina jedini razpravni jezik dež. zbora, se hrvatski in slovenski poslanci njegovih sej niso več udeleževali, dokler ni vlada s posebno cesarsko naredbo tega sklepa razveljavila. Zadnje seje so se poslanci zopet udeležili in začeli so se zopet škandali, katerih dež. glavar Campitelli nalašč ni preprečil. Čim je Laginja izustil prve hrvatske besede, začela je galerija na nečuven način razsajati in slovenske poslance psovati. Odkritosrčno moramo priznati, da občudujemo slovanske poslance istrske radi njih neustrašenosti in mirnosti, s katero prenašajo italijanske insulte; vladini popustnosti in prizanesljivosti napram laški večini pa se niti ne čudimo več.
— (Raspor mej reškimi avtonomisti) Po-roča se, da se je takozvana avtonomna stranka na Reki razdvojila. Dva uplivna voditelja, grof Domini in dr. Vio, sta iz stranke izstopila in izjavila, da priznavata protizakonito uveljavljene ogerske zakone. To je velikega pomena za občinske volitve, katere bodo dne 5. marca. Ako se Domini in dr. Vio s svojimi pristaši združita z madjarskim uradniki, potem zmaga madjaroneka stranka.
* (Vereščagin ) Komu je neznano ime tega slavnega Slovana, slikarja giganta, ki je vzbudil 8 svojimi Krimskimi bojnimi, Napoleonovimi in Kristusovimi slikami po vasm svetu strmenje in občudovanje? Vreščagin je zdrav, krepak, ženijalen slikarrealist. pravi kontrast bolehavih, mehkužnih, snovno in tehnično eksaltiranih dekadentov, ki ga seveda napadajo, kakor reže zanikerna, garjeva kažeta v plemenitega Bernardinca. Vereščagin je razstavil svoje slike na Dunaju, v Budimpešti in jih razstavi te dni tudi v Zagrebu. Komur le možno, naj pohiti v Zagreb, da vidi, kaj more vstvariti genijalnost Slovana, duševno zdravega Rusa — umetnika, ki skoraj nima para na svetu !
* (V Parizu rusko gledališče) V Parizu delajo baje na to, da se zgradi rusko operno gledišče, v katerem se bodo predstavljala dela Rubin-steina, Čajkovskega, Borodma, Koraakova itd. — Zaleti bi bilo. da se ta lepa, za vse Slovane laskava misel uresniči.
* (Poročilo o Audreeju (?).) Iz Rima poročajo, da je tamošnji trgovec, kateri je v kupčijski zvezi s Sibirijo, dobil brzojavko, v kateri se mu naznanja, da so našli tamkaj od mraza in glada onemogla Evropejca; nekateri menijo, da sta to Andreejeva tovariša. Evropejca namreč vsled onemoglosti doslej še nista mogla govoriti.
* (Roparski umor.) V Graslitzu na češkem so bile oropane in razmesarjene Štiri na samoti stanujoče ženske mej tem, ko so bili možje na maskaradi. Da se ne bi zvedelo o tem, so roparji potem hišo zažgali; pri tem je zgorela deklica, katera se je bila skrila pod streho. Ženske so sosedje rešili, a so vsled ran umrle. Sumi ee, da sta zločin storila dva neznana moža, katera je videla neka soseda okrog zgorele h'še hoditi. V jutru istega dne sta bila v Graslitzu tudi dva zakonca umorjena. Ljudstvo je vsled teh strašnih činov zelo razburjeno.
* (Od mrtvih vstala) V Galiciji, v gradiča Dolini, se je pripetil nenavaden slučaj. Ondotnemu trgovcu je obolela žena ter končno izgubila zavest,
Dalje v prilogi.
Priloga nSlovenskemii Narodu" It 46, M 26. februvarja 1898.
tako da so jo splošno smatrali za mrtvo ter jo odnesli v mrtvašnico. Trgovec je odredil, d.* se puste .mrtvi" ženi uhani, zl»ta verižica in drago-prstani tudi pri pokopa. To je izvedel tatinski človek, ki je noč pred pogrebom vlomil v mrtvašnico ter pobral iz ušes, z vratu in s prstov vse dragocenosti. Jednega prstana pa nikakor ni mogel sneti. Vzel je torej nož ter začel rezati prst gospe. Na-krat je ta zakričala in poskočila iz rakve. Tat je bežal, soproga trgovca pa se je vrnila domov. Trgov c sedaj išče tatu, da ga b gato poplača, ker mu je rešil ženo
* (Orožen din blazni ka) V Nagy Kalne, i na Ogerakem je hotel gostilničar Nadar, kateri je zblaznel, zaklati — Bogu na čast, kakor je dejal
— svojo ženo in štiri otroke. Ko je ženo videla, kaj namerava blazni soprog, zbežala je k sosedu, po katerem je blaznik toliko časa nabijal, da je onesveščen padel na tla. Na to je vlekel soprogo za lase v svoje stanovanje, kjer je tako dolgo s sekiro udrihal po njej, da so možgani leteli na vse strani. Ko je hotel še otroke umoriti, prihitela je policija na pomoč.
* (Adelina Patti in njena papiga) Kakor se poroča, se je Adelina Patti radi smrti svojega moža že nekoliko potolažila Sedaj se bavi že več z umetnim vezenjem; pred kratkim je naredila svoj grad na bel atlas; divno delo je baje posvetila vvaleskemu princu. Največja zabava slavne pevke pa je papiga, katera jej neprenehoma kliče: „Hvaljen bodi Bogi — Ali si opravila svoje molitve?!"
— Patti je postala namreč v zadujem času sila pobožna.
* (Drage cena okvira.) Bogata Američanka si je dala narediti k svoji sliki, katero je delal jeden prvih umetnikov, težak okvir od samega zlata. Najdragocenejši okvir pa je bil menda izdelan v Londonu za umrlega perzijskega šaha, za sliko najljubše mu žene. Izrezljan je od najfinejšega lesa okrašen bogato z zlatom in najdražjimi biseri ter nosi še deset malih sličic perzijskih krasotic. V sredi nad velikim dijamantom pa je mala slonokoščena sobica šaha samega. Ta okvir je vreden nad 160. 000 gld. Ako je že okvir toli dragocen, koliko je moral biti šahu vreden še-le živi model slike!
Darila i
Družbi sv. Cirila in Metoda ▼ Ljubljani
so od 1. do 25. februvarja t. I. poslali: Čast. g. Ivan Sakser, župnik v Hotedršici 2 gld. — Vesela družba v Naklem kot dobiček pri igri za .zadnji knof" 2 gld. 9 kr. — Po g. Vrtovcu iz dv> h nabiralnikov v Zabijah 1 gld. 20 kr. — Podružnica v Ljutomera iz nabiralnika pri gosp. Sršenu 3 gld. 10 kr. — Slov. akademiki v spomin umrlega stud. phil. Petriča 5 gld. — Družba Slovencev na Dunaju v X. okraju 8 gld. — Svatovska družba pri g Fr. Podboju v Ribnici po poroki g Jos. Žmavca in gdč. Marije Podboj 12 gld. in iz nabiralnike pri Cenetu 6 gld. 36 kr. — Iz nabiralnika pri g Fr. Peklarju na Doln pri odhodu č. g. Ant. Še bata nabrane 3 gl.
— Podružnica na Greti 15 gld — č. g. Jos Vo-došek, kapelan v Rajhenburgu nabral pri Žičkarjevi gostiji v Lokvah 6 gld. 20 kr. — SI. posojilnica v Kamnika 30 gl. — Moška podružnica v Kobarida po g. J Rakovščeku li) gld. — SI. okr posojilnica v Litiji 10 gold. — Ženska podružnica v Ajdovšč ni 68 gld. — Podružnica v Lehnu po g Kopica 16 gld. — G. Marica Novak na Trojanah nabrala na svatbi g. Antonije in Valentina Hribovšek v Motni k u 6 gld. — Podružnica v Žužemberku po g. J. Peharcu 4 gld. 76 kr. iz nabiralnika. — Šl. okr. posojilnica v Mokronoga 10 gld. — Č g. Fr. Gomilšek, kapelan v Jarenini 5 gld. 10 kr., katere so »h žili prijatelji, zbrani na odhodnici č. g. Mir. Horvata, kapelana v Jarenini in 5 gld, zložene ob godovanju gospe Julijane Županič. — Gg. Kobal, c kr. nadkontrolor carinskega urada 2 gld. Belar, A. Pucihar, Moravec in M. Kokalj po 50 kr., sku paj 4 gld, ker niso videli Sokolove maskarade v Ljubljani. — Gg. slovenski bogoslovci v Gorici 50 gld. pokroviteljnine. — Šentpetereka ženska podružnica v Ljubljani po gospej Mariji Trikovi 125 gold. — Podružnica v Loškem Potoku po č. gosp. Župniku Moretu 43 gld. 50 kr. — SI. posojilnica v Brežicah 10 gld — Pri maskaradi v vipavski čitalni nabrali gdč. Pegan in Hrovatin 6 gl. 30 kr.
— Vsem darovalcem prisrčna hvala in slava! Blagajništvo družbe sv Cirila in Motoda
Uredništvu našega lista so poslali Za družbo av. Cirila in Metoda: G. Ljudmila Dolenc na Grmu 20 kron 40 vin. kot skupilo pomaranč, ki jih je .Italijanka" prodala na maskaradi v Novem mestu. — G. Kalina Guštin v Metliki 8 kron, nibrane na maskaradi metliške: Čitalnice. — G Jaka Dro II v Krškem 6 kron 40 vin., katere so zloždi zbrani krški in videmski pevci pri sedemdesetletnic* in godovanju svojega staroste pevca g. Matijo Šušteršica na Vidmu ob Shvi z geslom: „Živio petje!' — Vesela dru'ba na Kalcih pri Logatcu 5 kron 30 vin. — G. Avg. Juvanec v Ribnici 4 krone, nabral .Kočevar" na veselici ribniške čitalnice. — Sknpaj 4 4 kron 10 vinarjev. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki I
Zahvala. Načelništvo akademične podružnice sahvajjuj« g gostilničarja Kaobeta najlepše na po-
darjeni dvoini vstopnini k veselicam, katere nam je preprečila surovost nemško-nacijonalnega dijaštva. Istotako g. A. H. na petaku in g. J. M. na vstopnini. — V Gradci, 25. februvarja 1898. — Šl. Krmavnar, t. č. prvoraestnik.
Telefonična in brzojavna poročila
Dunaj 26 februvarja Nemci se zopet zatekajo k majki G<?rmaniji ter kličejo prusko vojsko na pomoč proti Avstriji. Dr. Funke bo dne 4 marca govoril v Brunšviku o „tuž nem" položaju Nemcev v Avstriji, za njim pa pojdejo se drugi nemški poslanci v Nemčijo hujskat proti Avstriji.
Dunaj 26 februvarja. Mej dunajskimi nemškimi vise košolci se je začela živahna agitacija za nadaljevanje dijaških revolt na vseh visokih šolah. Uzrok temu je, da je profesorski zbor tukajšnj i tehnike izrekel trem tehnikom zaradi njih počenjanja pri dijaških revoltah strogo grajo, jim dal consilium abeundi ter jim ustavil štipendije, več drugim dijakom pa izrekel grajo. Visokošolci se dogovarjajo, da bi z novimi revoltami prisilili vlado, zapreti visoke šole, in so že stopili v dogovor z nemškimi visokošolci v drugih mestih.
Dunaj 26. febiuvarja. Veliko zanimanje obuja boj čeških obč. zastopnikov v občini Vyško proti nemški večini, katera hoče imenovati 40 častil h občanov, da si zagotovi zmago. Ćeški obč. svetnik Albret je govoril nepretrgoma devet ur, od 6. ure zvečer do 3 ure zjutraj, proti dotičnemu predlogu.
Dunaj 26. februvarja. Poroto ki so gospo pl. Kodolič, katera je metreso svojega moža polila s hudičevim oljem, ds je vsled dobljenih poškodb umrla, soglasno oprostili
Praga 26. februvarja Nemški po slanci so danes i zstopi li iz deželnega zbora. Po včerajšnjih protidinastičnih dem n stracijah pri nasveta dež maršala, naj se ga pooblasti, da gre s posebno deputacijo čestitat cesarju k petdesetletnici njegovega vladanji in po škandalih, katere so Wolf iu njegovi tova riši uprizorili pri naznanilu, da se začne danes adresna debata, se je splošno misl lo, da pride danes do demonstracij. Galerije so bile pfe-napolnjene. Ko je prišla na vrsto adresa, se je dež. maršala namestnik Lippert v imeni nemških poslancev osmelil reči, da so Nemci z obstrukcijo h'teli s*rao varovati moč in ugled države na zunaj in sedanjo ustavo in da izstopijo sedjj iz dež. zbora, ker se z adreso zahteva odprava ustave in bi se moč države zmanjšala, ako se država preuredi po zahtevah adrese. Na to so nemški poslanci zapustili dež. zbor, kličoft .Hoch" in .Heil" ustavi. Zbornica je potem takoj začela e d resno debato Poročevalec dr Kramar je v daljšem govoru pojasnil zahteve adresuega načrta in po zaslu>.enju ož gosal postopanje nemških poslancev in posebnošeLippertovo opravičevanje obstrukcije. Namestnik grof Coudenhove je v imenu vlade izjavil, da se vlada ne strinja z držav-nopravnijni zahtevami, katere formulu je adresa. Radikalec dr. Baxa je zahteval kar možno naj*nergičnejše povdarjanje državnega prava v posebnem odsta'ku  Debata traja še.
Budimpešta 26. februvarja. Min ster ski predsednik biron Gautsch je bil poldrugo uro pri cesarju v audijenciji
Budimpešta 26 februvarja. Ministrski predsedirk baron Bwffy je drž. zboru predložil zakonski načit, s katerim se proglaša v spo m n na sankcioniranje ztkonov iz leta 1848 dan 11. aprila narodnim praznikom. Predlog pride na razpravo v slavnostni seji dne 11. aprila. Cesar pr de pred Velikonočjo v Budimpešto. Velikonočno nedeljo zvečer se mu priredi vdikanska bakljada.
London 26 f bruvarja. Zaradi prete čega konflikta mej Z jediti jeni mi državami in Špansko je vse javno mm nje silno razburjeno. L'stom se poroča, da ni dv ni', da so Španci razstrelili ladjo .Maiue", in da se utegne že prihodnji teden začeti vojna Zjedinjene države so že pripravile vse vojne ladje.
Slovenci ln Slovenko 1 ne zabite družbe av. Cirila in Metoda I
Narodno-gospodarske stvari.
Iz vinogradniških krogov.
V pospeševanje vinogradništva.
V seji dež. zbora dne 8. t. m. pri razpravi o breobrestnih posojilih vinogradnikov predlagalo se je, naj bi se ta posojila dovoljevala samo tistim, ki se zavežejo, da se bodejo ravnali pri obnovitvi vinogradov po gotovem kulturnem načrta. Predlagatelj se je pri tem skliceval na Ogersko, kjer se vinogradništvo jako sistematično, po določnem kulturnem načrtu pospešuje.
Proti temu predlogu sta govorila dež. predsednik baron Hein in posl. P o v še, in zbornica ga ni vzprejela. Ker so se od predgovornikov izražali gotovo le znani nazori izvestnih krogov poljedelskega ministerstva, bodi mi dovoljeno, da i jas izrečem svoje mnenje o stvari.
Obnovitev oziroma obranitev vinogradov se vrši na tri načine, z ameriškimi trtami, z ameriškimi podlagami in potom inundacij. Ohranitev vinogradov z ogljikovim sulfidom n>» pride na Kranjskem v poštev, kajti rabi se vsl-d visokih stroškov samo ondu, kjer je varovati kako posobno marko, inun-dacijsko postopanje pa je v nas, ker leže vinogradi največ na gričih in ne v ravnini, nemogoče. Vezani smo torej na prvo metodo, na obnovitev vinogradov s cepljenimi ameriškimi podlagami, ker se direktno rodeče trte nikakor niso obnesle.
V tem oziru se je z državno in z deželno pomočjo že marsikaj storilo, toda v primeri s sosednimi deželami smo še vedno nekoliko nazaj. To js gotovo obžalovati, dasi lahko izkoriščamo važne izkušnje, katere so vinogradniki naredili v drugih deželah.
GleTe dižavne podpore vinogradnikom je razločevati dve perijo li. Prva je doba glasovitega dvornega svetnika D .pretisa, ki je bil poročevalec o vinarstvu v poljedelskem ministerstvu. V tej dobi je vlada z daljšo vrsto ves promet s trtami silno ovi-rajočih, neverjetno birokratičnih odredb storila, kar jej je bilo mogoč«, da zadrži in zavleče obnovitev vinogradov. Sedanji regime kaže vinogradnikom vsa-kako znatno večjo dobrohotnost, a prav zato nas je izjava vladnega zastopnika pri rečeni razpravi v del. zboru kranj-ik m jako presenetila. E-icelenca baron Hein je toplo zagovarjal kar možno veliko ind vido val no svobodo, namreč svobodo glede obnovitve vinogradov. To stališče je v dijametralnom nasprotji z dosedanjim vladnim postopinjem saj je vlada doslej prometu s trtami v državi in z inozemstvom delala največje ovire, in si lastila neke varuške pravic«.
Brez dvoma je velike važnosti, ako se mora vinograd okoristiti tistih izkuftenj, katere so se tekom desetletij dob le po trudapolnih prizadevanjih na strokovnih šolah, zlasti glede izbsre trt, glede nasajanja, glede tehničnih pripomočkov, to pa se mor zgoditi samo na ta način, da so dajo te izkušnje strokovno revno malo izobraženemu prebivalstvu na razpolaganje. Ako je Luckmann i svrjim predlogom to nameraval, potem vsaj jaz obžalujem, da se dež. zbor za ta predlog ni zavzel.
Delovanje potovalnih učiteljev more prav dosti koristiti; vender pa vpliv učitelja nikakor ni tako obrežen, da bi se po njem obvaroval neiskušani vinogradnik marsikake bridke prevare in it-gube. Naše ljudstvo le prerado zametnje znanstveno dognane izkušnje in se da le prelahko zapeljati po besedičenju neukega soseda Kakor maiač zraven učenega zdravnika, tako pokvari i na gosp >darikem poju .zdrava domača pamet" silno mnogo po svojem nasprotstvu proti znanstveni izkušnji.
Ogersko poljedeljsko ministerstvo je svoj namen poskusilo doseči z uvedbo obligatornega kulturnega načrta, katerega se morajo držati vsi, ki hočejo dobiti dižavno posojilo, in kaže se, da js svoj namen tudi doseglo. Ako naj postane naše vinogradništvo sposobno za konkurenco, potem mora pridelovati boljše produkte, kakor sedaj, in ti ga bodo odškodovali za trud in za stroške, katere mu je provzročilo rekonstrukc<jsko delo.
Dasi je torej zbornica odklonila ta, po mojem mnenju prav umestni pred'og, vender ni dvomiti, da bodo pr šli merodajni krogi kmalu do prepričanja, da je popolnitev instrukcij za vinogradnike, ki žele posojil, nujno potreba, ker po sedanjih inštrukcijah nam v kratkem ne bode več mogoče konkurirati z ogerskim vinarstvom. Z veseljem po zdravljamo, da je dež. zbor vsaj druga dva predloga gosp Luckmanna vsprejel
Da je treba več nadzoroval nega osebja kakor sedaj, je ob sebi umevno, zlasti ker sedanje, na sebi jako dobre moči že sedaj ne morejo zmagovati vsega dela.
Kar se tiče podpiranja privatnih trtnic in sploh pospeševanja te industrije, s katero bi lahko dobili precej denarja v deželo, je moje mnenje, da so korist subvencioniranja ne da bolje dokazati, kakor s številkami, katere navaja parlamentu pred* loženo poročilo ogerskega poljedelskega ministerstva. (Konec prih.)
— Državne železnice Pri kilometru 29 0 proge Tfebooice Prostejov ležeča postajic* Koštice, katere zaključenje za zimski čas se je odredilo me-aeca septembra, se dne 15. februvarja zopet izroči javnemu pro.netu. — Dne 15 februvarja t. I. se otvori po-itajica VVaraa mej postajama Diia ia \Vama proge Wama Russ Moldavvitza Siige. Vozni listki se dobivajo pri sprevodniku.
Listnic« nrednistva
Dr. K S. t D.: Žal, M moremo! - Metkov ič: Ni mogoče. — Št. abit. v T.: Poslali .ino VaSe pismo g. R M On Vam sam odgovori Zdravi!
Bz tirati      u iista.
lavrsilnr »li * U k, Uni U u>- dpeskei Marije KavSek posestvo v Gort.-nji vasi, cenjeno 8 Hs gld in Ivane in Franca Harrauer 7rmljiši'a, cenjena 706 gld,, obn dne .'I  in Ml. mana v Zitičiui
Aatona 1'rimca poseatvo v r)ol)repolJBh, cenjeno 5000 gld. (v drngil   dne 4   marca v Ilirski B s rici.
Jožtfa Vombergerja pnMStVO v PSnnični pclici, cenieno 447.") gld. in Andreja Narobe zapuščinsko posestvo v Hntemaznh, ron-eno .'.►!.".*> gld , uba dni 4. marca in •">. aprila v Kranj i.-
Jožefa <*!iča DOSfttvO v Hriaju, 'v drugič) dne 5. marca v Senožečah.
JoJefe P les kovic posestvo v Seginkah, (v drugi'), Une 9 marca ▼ Mokronogu.
Hniihur«. Andrej Kraker v Koče»ji, konkursni komisar okr. sodnik g Brata! vitez Hoffern, upravitelj kouk. mane odvetnik dr Ftanc Golf, oba v Kočevji. Shod upnikov dne 1. in n a. tirjatve |e zglasiti do dne 8 i. marca, likvidacijski Jan 10. a; rila
Umrli so t IjjiilHjjtiil:
V hiralnici:
Dne V4   februvarja: Marija Savelj,  delavka,  41 let, kronični črevesni katar
V deželni b o 1 n ic i:
Dne 5*1. februvarja: France Vodnik, delavec, 09 let, ostarelost.
Dne 22. februvarja: Janez Žagar, gostač, t32 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem .'!••♦> 2 m.
3 E -o ■ K	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v 'C	Vetrovi	Nebo	, Padavina j	J3 a i >
25.	9. zvečer	740-3	38	al. jug	oblačno		
26.	7. zjutraj	739 6	3'2	sr. svzb.	oblačno	3 1	
•	2. popol.	739 3	2 8	»r. jng	oblačno		
	Srednja včerajflnja temperatura 32				°. za 2,4" nad		nor-
malom.
3D*uua.€Ljslca. borza
dne 26. februvarja 1898.
Skupni državni dolg v notah..... 102 gld. 55 kr.
Skupni državni dolg v srebru    .... 102 , 40
avstrijska zlata renta....... 123 „ — ,
Avstrijska kronska renta 4° ,..... 102 „ 80 „
Ogerska zlata renta 4%....... 122 a 50 ,
Ogerska kronska renta 4 ..... 99 , 55 ,
avstro-ogerske bančne delnice     .... 933 , — x
Kreditu« delnice......... 363 , 75 ,
London tista........... 120 7 15 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 „ 72'/, v
90 mark............ 11 , 75 .
20 frankov........... 9 „ 53 „
Italijanski bankovci........ 45 „ 20 „
C. kr. cekini........... 5 . «7
Proda se dobro uhranjena (3'2)
baraka-kavarna
v celoti ali v posameznih delih, z veo upravo ali tndi brez nje — Natančna obvestila daje Franjo Krupe*, kavarnar v ,Zvezdi', Ljubljana.
i'
»"Sli £
« «j rs o-
"jS ee •B -m
V Ljubljani
t tu 2 nt
KISELINE
kateri je kot zdravilni vrelec Že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in pr«*i»«*n, pri protinu, želodčnem in mehur* nem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele I. in mej nosečnostjo. (1-3)
Najboljša dijeHična m »iT«i«valna pijača. Henrik Mattoni, Giesshlibl Slatina.
se dobiš a po vseh lekarnah večjih Specenjuh vinskih in delikatesnih trgovinah.
cKolandsho-ameriška črta.
Paroiki vozijo po Ikrat dn 2k nit na te4«n
Iz Rotterdama v New-York.
Pisarna za kajute: PunuJ, I., Kolowra trtng 0.
I'i«rna u stakni: Dunaj. IV.. Weyrinaerg 7 A
I. ka uta:
Od 1
1.
Od 1
mark 290—400' . 230-320
aprila do 31. oktobra . . novembra do 31. marca
II. kaj uta i avgusta do 15. oktobra , „   16, oktobra do 31. julija. . *) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci parnika. t, 4—9)
mark 2O0 180
Lepo suho stanovanje
b Štirimi sobami in pritiklinami se odda za majev termin: Bfa voglu H\. Petra resi« In Ilesljese ©«•le, (274—3)
Zgodnji grah
pritlikovec in logaš-d, kakor tddi
vrtna »c^uieran
ima (IS7—5)
Peter Lassnik v Ljubljani.
Ces, kr avstrijske
Izvod iz
državne železnica
voznega
reda
veljaven od dne 1. oktobra 189 7. leta. Odhuil I* LJablJaM« juž. kol. Promi SCS Trl»»»
Ob 12. uri 5 m. po uoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Ce.lo7et Fraiiretifeste, Ljubno; čea Selzthal v Ansse, Sol ■ograd; če Klein Keiflirig v Steyr. Line, na Dunaj via Amstetten. — O' 7, uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž. Poutab-l, BeliaK Celovec, Franzensfcste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v So!no »rad ; čez Amstetten na Dnnai. - Ob 11. uri 50 m. dopotudoi osobui vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Seda thal, Duuaj. — Ob 4. nri 2 m popolndne osotmi vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; čez Seb.thal v Solno,'rad, Lenr Oastein, Zeli ob je/.ern, Inomist, Bregenc, Curih, Oenevo Pariz; čez Kleiu-Reitling v Stejr, Line. Badojevice, Plzeuj Marijine vare, Heb. Fra u-ove vare, Karlove vare, Prago, Lip sko, Dunaj via Amstuttan. — Pruu<* v Moro iuea»« ln * KtM-evfe. Ob •>. uri 15 m ijutraj medani vlak. — 01 12. uri :;5 m. popoludne mešani vlak. — Ob H. uri 30 rc. zvečer ujesaui vlak — Prihod v I.iiiMJuuo. j. k. Progu Is TrbliH. Ob 5. url 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaj i via Amstetten, iz Lipskega. Prago, Francovih varov, Karlo vih varov, Heba, Marijinih varov, PUnja, Budejevic, Solno grada, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna,Celovca, Beliaka, Frau zensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne osohni vlak z Du na a via Amstetten, Karlovih varov, Ileba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, SoJuograda, Linca, Stevra, Pariza, Osnove ("urina, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. Ob 4. uri 57 m. popoln dne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Seizthala, Beljaka. Ce lovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. nri tj m. zveče; osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — l*rog« !• Novega nieaia In 1« Ko«er|« Ob 8. nri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. ari 32 m popoladne mešani vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer mešan vlak. — Odhod la l.juMJune d. k. v Kamnik. Ob 7. nri 23 m. zjutraj, ob 2. nri 5 m. popoladne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v 1.1ubijanu d. k. Is Hsuiuik«. Ob B. nri 56 m. zjutraj, ob 11. uri b m. dopoludne, ob t>. ari 20 m. zvečer. (17—46]
55« jvnJocSe
dokazuje nad 1000 izpričeval
l/.bornoHt * (1661—17)
Kdiser-ievjti prsmi1 bonbona?
ki gotovo in hitro pomagajo pri kaiLJu, hripavoatl, katarhn in zagrlenostl Največja specijaliteta Avstrije, Nemčije in Švice. Zavoj po 10 in 20 novč.
Zaloga pri Ubaldu pl. Trnk6ozy Jn in Mr. Ph. M. Mardetsohlagerja, lekarnarjih v I^jabljanl.
Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko
(8i)  parobrodno društvo v Reki. 4)
Preko Reke
uajkrajSa in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta ^ (elegantni, z največjim komfortom oprem-
razsvetljeni parniki) v
'o;
Redne
vožnje;
V noči od sobote „    iSSsr-   S  na   nedeljo hitri ljeni, elektruno j/^    ^^yT parnikvZadcrSpljet-
Gruča, Oravosa (Bagu-Ra -Castelnuovo-Kotor. V noči od nedelje na ponedeljek pofitni  parniki v Zadar-Spljet-*' '     Metkovič. V torek ob 10. nri 20 m.
^^^^^ dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet r y        Gravosa (Ragusa)  in  Kotor.   V sredo
ob pol 10, mi zvečer pofitni parnik v Zader, Šibenik, Trau, Spljet, na otoke Brač, Lešina, Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do't Kotora, petek ob pol ll. uri dopoludne h tri parniki Spljet. in Graiosa R^gusa1. V četrtek ob 1. uri P(,poludne po4tni parniki v Mali Lošinj, Selve, Zad-t, Šebenik, Trau, Cabtelvecchio in Spljet. V petek ob 10. uri 80. m. dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet in Gravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri /.jutraj izlet Beka-Opatija-Lo&inj in nazaj. — Natančni vo/.ni red jo v oticijelui knjigi rDer Conductcur St. 593 t»08.
V
Zader
jPf-jjjJ>>^oj i 12 bor. ^
s| Mrt*},
j Skrbno \ /. ;/
?^^delovan)e/
w
8
lleteantn« prosnesiadnr. oknsn« še-
ullovansk« obleke in rainovrntna «lrii|ra  onlac^ll«  v najnovejiem kroja izdelaje in a-, priporoča tastitim damam
Josipina Bsrtin
Mestni trg it. 9, I. nadstropje.
(33—S)
IJrudiio dovoljena (314)
i. najstarejša psredoval&ica stanovanj ii sloiet
3MB^ Car. FIiUX "9MB
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
l*«e> nujno mu tnVoJ t Prodn|s»lko za trgovino v mosta in na deželi; ve« nulmrlct za Ljubljano. Dunaj, Gradec, Trst itd.; IiIAIiio k posamni dami poleg kuharice; usta* k«rlei» ii« rniss. letna slu ba; prustu aaarejAe tleUle k posamnetnu gospoda; Mrrwlr-bl«tiw|sileskrloo za Zagreb; nosilen Jedi za velik hotel prve vrste itd. itd.
do 300 goldinarjev na mesec
l.ihko zaslužijo osobe vsacega stana v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike ■ prodajo sakonito dovoljenih državnih papirjev ia srečk. — Ponudbe na: I.ndwlg Asterrelcber, VIII , neasaehesnaee S, Baduprst. (110—5)
100
Prodajalka
(m 3)
z dobrimi spričevali, izurjena v prodajalnici Špecerijskega in galanterijskega blaga, iell vaftoplftl do 5. lusrcs v alužbu. — Ponudbe naj se poliljajo pod črkama J. H. pONte restante Hv. Pavi oh Savinji, Atnjerako.
Trgovski pomočnik
18 let star, dober manofaktunst, iell takoj sliiibo Mastopltl.
Ponudbe na upravnifttvo „Slov. Naroda" pod »trgovski pomočnik it. 106". (303-3)
gostilna m usnjarija
v SEagorjI ob Savi se daje pod ugodnimi pogoji v naj ena. — Več <-a izve pri Andreju Maner-fa v Zagorji ob Savi. (810-1)
Zalogo mrtvaških krst
vsake vrste, cene in velikosti, najfinejše izdelane, priporoča
mizarski mojster (983-2) pri Taru I cerkvi h. atev. 79 v Krške na.
Fožlahtnovalne probkovine
kakor vse vrsta probkovih la-maftkov sa sode in steklenice
ponuja (301—1)
tovarna za probkovino Je JSe JL,G^%ry «Sč «ln
v Roudnici n./L., na Češkem.
(106) Ljudevit Borovnik (a)
puškar v Borovljah (Fsrlscb) na Koroiktm
ie priporoča v isdelovanje vaaskovrsrtnlh pasek
za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelal« stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvrSuje. Vse puBke so na c. kr. praskoaevalnici in od mene presknsene. — Zlnitrovanl ceniki laatonj.
Zanimajte se
vendar za izborni domsči izdelek, ■a liker Is kranjskih planinskih zellli,
ki se sove (222—b)
„Triglav".
t^dfljoje f-  J. Klauer ▼ IJublJanl.
Ta liker se mora radi svoje čistoče in nepre-kosljivo zdravilskega učinka na prebavnost naj-tnploje priporočati ter kot okrepčdo ne sme manjkati v uobeui hiSi.
Dohiti je v lekarnah gg O. Ploooll Ja in TJ. pl. Trnk6oxy-Ja, kakor tudi v večini delikatesnih in apeoerljaklh prodajalnlo.
3000 gld.
in več zasluži lahko vsak, ako prevzame naSo agenturo (brez strokovnega znanja). — Oferte pod ,,W. V. »51** prevzema Hudo IT fff oaae, Dunaj.
(316)
dobiva se po najnižji ceni pri (299—1) Andreju ITIauer-ju v Zagorji ob Savi.
Trgovski pomočnik
v 20. leta, dobro izurjen mannfakturist, želi pre-meniti službo do I. aprila t I.
Ponudbe ee prosi pod „Pomoćnik" na uprav-nietvo „Slov. Naroda*. (291—3)
Bt. 7174.
(312—1)
Ustanova za vojaške sirote.
Pri podpisanem magistrata podeliti je za tekoče leto JToalp Niihnlovo uatauovo aa *o|aske sirote v zneska H7 gld. 8© kr.
Pravico do te ustanove imajo uboge sirote vojaškega roda, naj bodo zakonske ali pa nezakonske, in je vložiti prošnje za podelitev te n stanove đo lO. marci|a t. 1. pri magistratnem vložnem zapisnika.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dno 24 svečana 1898.
Fran Bartl 1
jermenar v Ljubljani, Šelenburgove ulice, j
Zzciolovatolj       (151—5) I angleških sedlov in skladišče angleške .j oprave za konje, voznih komatov lahke in težje vrste, civilne in nniformske jez delne opreme in tndi jer menja za stroj s. Poprave ss Izvršujejo naglo In jako ceno.
Ugodna kupna prilika! Čedno posestvo<287_2)
v katerem se je dozdaj izvrševala restavracija, prodaja opojnih pijač in tabačna trafika, 10 minut od Celja, v bližini 2 jako velikih tovarn, se z 2 oraloma njiv in travnikov pri gospodarskem poslopji zaradi bolezni proda prav po ceni. Posestvo nosi prav dobre obresti in je posebno pripravno za rrstavra terje, trgovce z mešanim blagom ali za peke. Oni se na 21 000 gld., kupna cena 18 000 g d., od katerih ostane 12.500 gld. labko uknjiženih Pojasnila daje posestnik H. Altziebler, Gaberje 14, pri Celji
Nobenega slabega duha
in
vedno jedilni v stra
a
o
c3 v
prijeten sopilni zrak v spalnih, h, bolniških in otroških sobah, nišeth, pisarnah, pri rojstnih in smrtnih slučajih itd, itd.
- M
=■= samostojno delujočem -=* aparatu
I „Longlife"
o za čiščenje sobnega || zraka.
Sesa
apnrat i'ltceaje aobneg-a irska vp«r»bl|»Jo In  priporočajo ua| snamealtejel adrnvnlki in
velja komad kompleten z belo ali temno cevjo gld. 8'50.
^9 _
ima na prodaj (217—3)
Jedini zastopnik za KranJaKo
v Ljubljani, Šelenburgove ulice Št. 6.
Poštna naročila se toftno izvrfiujejo.
Velefine kanarčke predpevce
razpošilja proti povzetju 8—20 mark po pevski zmožnosti. 8 dnij na posknsnjo. Tndi praktične pevske in žvrgolilne kletke, prem. na vseh večjih razstavah. Prospekti brezplačno.
(ui—4) W. Heering, St Andreasberg (Harz) 427.
Očiščeno
perje za postelje
pri (1711-16)
Mariji Mik o t a, Pred škofijo št. 21.
LLuser-jev obliž za turiste.
Priznano najbolji« sredstvo proti kurjim očesom, žuljem 1. t. d.
Glavna naloga: {2—8)
LSchwenk-o?a lekarna, Dunaj-Meidling.
Zahtevajte LUSER-JCV
Dobiva se v vseh lekarnah.
Iščem
mal a čeden lokal
ako mogoče v novozidani hiši in z malim vrlom,
pripraven za majhno pivarno.
Natančen naslov z navedbo najemščine na upravnistvo „Slov. Naroda1 pod „T. A..". Posredovalci izključeni. (315)
Šokolada in
Cacao Suchard.
Da se preprečijo dogodi vsa se ne po-razumljenja, se dastito občinstvo opozarja, da tovarna Pil. Siicliard takozvano ..lomljivo Nokoltido" (Bruch-Chooolade) niti ne izdeluje, niti v trgovino spravlja
Sokola de JP/t. Sucftarda se zajamčeno čiste dobavljajo in, kakor znano, le v stan l j ol u zavite s tovarniško znamko in podpisom*      (32—8)
TTI2ImHIC£
priporoča
Narodna TIskarna.
Usojam se najuljndneje naznaniti, da sem z današnjim dnem
odprl *
trgovino s prekajenim mesom
v Komenskega ulici štev. 14
združeno
s sejmskim prodajališčem v šolskem drevoredu
kjer se bodo dobivale vsak dan sveže cerveladi, dunajske in kranjske klobase, dalje klobasice za peči, jetrne in krvave klobase, gnjati In drugo prskajeno meso, dalje asplk, paprika, hamburški In sveži speh, domača in ogerska namizna mast, vse v izborni kakovosti.
Zagotavljajoč naj solidne j So postrežbo, prosi za obilna naročila
(308-1)
Albin Andretto
trgovec s prekajenim mesom Ljubljana, Komenskega ulica št. 14.
IOOI
Radi znatno povečanega izdelovanja
je dobiti Se jedna partija slavnoznanih Czimegovih
(149-5)
i pjon plu ultra-peronospora taagaln"
(za opraSevanje trt in dreves proti boleznim in žuželkam.) £
Obiirnl prospekti teh priznano najboljših aparatov gratis in franko ♦
Reflektanlje naj blagovnic I
spnroCiti svoj naslov in st:m S
ter   približno    k<»liko   bi ♦
potrebovali,  jedinemn fa- ■
brikantu +
Ferd. Kdrdsi l
v Gradcu.!
Pri primerno velikih J kapčijah se zajamči  tndi 4 samoprodaja.
Ako hočete imeti dobro in kaljivo seme
ne naročajte ga prt ogrskih židovskih tvrdkah, ampak pri tukajšnjih stroko vojaški h prodajalcih semen.
Četudi dobite od drugod dobro blago, zanesli ve j Sega in cenejšega ne morete dobiti nikjer, kakor v znani prodajiilnici semen
Alojzija Korsike
Šelenburgove ulice štev. 5 v Ljubljani.
Zato naj se premisli vsakdo, ki hofe kaj naroČiti iz inozemstva. Tu stoji več 100 k<j najbolšega semena zelenjave in cvetlicj* ter vet 1000 kg najrazličnejših travnih semen, ki so došla ravnokar s Škotske ter so p. n. občinstvu ni razpolago.
Ceniki gratis in franko. (1445—25)
Friderik Wannieck & Co.
tovarna za stroje, livnica železa in kovin
prevzema
inštalacija kompletnih parnih opekarnic in zavodov za malto. (1217"28,
Stalila razstava opekarniskih str jev
llustrovani prospekti brezplačno. — Nad 900 zavodov že urejenih.
lastnik pivovarn: Klein- und Gross-Schvvechat, Stein-bruch, Budimpešta, Michelob in Trst
si usoja častitim konsumentom uljudno naznaniti, da je odprl
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6
Zaloga Js v lastni npravi in aa oddajajo najfinejša piva v sodih
in v steklenicah.
Z velespofitovsnjem
(196—13)
Antona Dreher-ja zaloga piva v Ljubljani.
Zs*?" D>-eher-jeva pivovarna obstaja že od leta 1632, tedaj 2G6 let. Zalaga c. kr. vojno mornarico in avstrijski Llovd.   Pivo se razpošilja v ves orijent, Indijo in Ameriko.  Nad 4 milijone steklenic vsako leto.
W
£Z\  l>»il  Tri-iu-n NI. '-J. tX&
Vol i U O
zalogo
pnpuruča
J. Soklič.
^5 I 1*«>«1 '1'rnin-u     < - *-^. |ST;
ikAAAAilkAAAAAA
i    JOSIP REICH ►
1 likanje sukna, barvarija>jj
1 in kemična spiralnica ► j j Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4^]
■i sc priporoča za vsa v to stroku spada-k. I
2 l*&5 joča dola. ^ • > Postrežba točna. — Cene nitke, r
■sj r-v ^ar w v ^
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval <40>
lastnega izdelka za dame, gospodo in
otroke je vedno na izbero. Vtiakcršna naročila  izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vso mt>re so shranjn-jojo in zaznam en u jej o. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzoroo vposlati.
ftT
TtTf
Htigon Ihl
v Ljubljani, Spifalske ulice hiš. št. 4.
priporoča po oenl svojo
veliko zalogo suknenih ostankov.
Ostanki so v raz lož bi 41
rr 3Lrl3a.ersirje-vl33. -villca.il.
Trej •
S/zir Alojzij ErjavsCj.zor;*
e (42)      čevljarski mojster i
6) v Ljubljani, Čevljarsko ulioo št. 31
5priporoča se prečast. duhovščini in slav. fe? občinstvu za obilno naročovanje r*zno* H vrstnih ottu v ji I« katera izvršuje ceno, ? g< pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja B J od najfinejše do najpriprostejse oblike. |U •I Mere se shranjujejo. Vnanjitn naročilom ^ g«      Daj se blagovoljno pridene vzorec. jS>
CSOleOlSOtaji KXKj^su»iot^rasrtt»utsuMfMtfsm toismaji mtsrn ifJaiOtSON
i    Pekarija in slaščičarna 1
tai        s *nrv r#i *^*ir>e s *^tt^#is
Blatni trgovina: Stari trg št.
2. Jakob Zalaznik.
Podružnica:
Vegove ulice št. 12
Tu se dobiva Ikriti na tlan sveže, nknano. idravo In nIumIho pekarsko pei-ivo, vseh vrst kruh na tskii, rivu kruli m prepeeenec (Vanille-Zwiebak) V svojih staAilGarnirah postrežem točno z u»|llnej4lui naaln«lului P<m>i voiii in s I i u < m 3 pristnimi likerji ter z Weriuutk-vineui. Posebno opozarjam mt fine i n tli j Huak f krofe in aavitke h Huielane utspolnene. (Schlagrahm Rollen."
S: Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
* Pleskarska mojstra c. kr. državne in * £ c. kr. priv. južne železnice. ^
p1 Slikarja napisov, jj
3:    itavblatka In pohištvena pleskarja. C Tovarna za oljnato barvo, lak * in pokost. (44)
Zaloga originalne^** kart»ollne>|a.
Maščoba za konjska kopita in usnje. ?r *^JL>* * *"kJkJ*» *♦» *iJk>*  *VJ* 1
iloderci|
B B n al izvrstne ^?one,[jj [5 gj u m najboljši izdelek
flj 45^ in« |«m*ii«*Jo pri
ALOJZIJU PERSCHE
Pred škcfljo 22, poleir mesln«
F. Cassermann
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o. kr. unif. blagajnice drž. železnio uradnikov *sr Hij-vatoljsml, Š9len"b-arg"ove ulico £t-
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih Oblek in nepromodljlvlh
havolokov po najnovejši f»com in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tu/.emsko rol>o ima na skladišča. — Og". uradnikom se priporoča za izdelavanje vsakovrstnih nnlform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, meče, klobnke itd., gg. c. kr justičnim uradnikom pa za izdelavanje
6S
talarjev In baret.
(4*)
[1 Največja izber najnovejšega
{svilnatega blaga
. " eruo in barvasto*
za eele obtoke in hlnzr, priporoča f po najulajllt eeuah (47)
Alojzij Persche
Pred Škofijo 22, poleg mestne hlie.
2&9B
I Avgust Eepič s
1
X Ljubljana, Kolezijske ulice št. 16, J (
T (4*) V Tms-^eisi * (j
♦ se priporoča slav. občinstvo in naznanja, J da izdeluje in popravlja vsakovrstne J O sode iz hrastovega ln mehkega o o lesa po najntsjih cenah. — Kupnje * J ln predaja  "»taro vinsko posodo. £
(60)
HENRIK KENDA
Ceneni lepi klobuki za^ dame.
Vedno zadnje novosti. Popra« I ja
se nrno in prav po ceni. Riki žurnali franko in laslonj.
Tjubljana.
i
I I
4
<
1
I I
J
Fran Kaiser
prodajalec biciklov
iz prvilt tovarn*
(49) Ljubljana Šelenburgove ulice 6.
Najboljše urejena delav-nloa sa popravljanj« blolklov ln ilvalalh strojev. w
Največja tovarniška zaloga
rnskil in angleU
J. S. BENEDIKT-u
11 lil j a » », Sitar I trg.
J. J. NAGLAS
Ljubljana (51) Turjaški trg štev. 7.
Igu. Fasching-a vdove ključavničarstvo (53)
Poljanski nasip št. 8 (Rtitatn hUa)
priporoča svojo bogato zalogo
študilnih ognjidč
11« j pri proHi«-kakor tndi na|t|. d«>|slhf z tolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s p^čnicami ali knhhimi. 1'opravljaii|a lil tro lu po eeul.   Vnunja naročila se hitro izvrše.
Mehanik
(62)   Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani.
Šivalni stroji po najnižjih cenah
Bicikle in druga v to stroko spadajoča popravila izvrši dobro in cono. Vnanja naročila h« točne lavraajej«.
Ljubljana, llunajska cesta št. f 3.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
V»jiil>J«* cene*
mmmrmfmrmrmrni
ravate
in (55)
perilo za gospode
prodaja najoeneje
Alojzij Persche I
Pred škofijo 22, poleg mestne hiše. < OlCilOnOsvttSIOsvOs^^
IBk.
Darila za vsako priliko! Frid. Hoff mann
urar v Ljubljani, Duna ska cesta
priporoča bvojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakortudi
stenskih ur,
budilk in salonskihur
vse  le dobre do najfinejše kvalitete po nizkih oenah. Novosti v žepnih, kakor tndi v stenskih urah vedno v xalogi. 56 Poprave se lsvrsojejo najtoćneje.
Si
Anton Presker
Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, repre-močljivili havelokov itd.
Oblelto po n».'i-l se po najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (57)
Fraia Detter
T-ijulDljatrLei, Stari trg: 6te^r. 1-Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne m lani o-resnlce in mlatlliilve, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (58) Osnlkl sastonj ln poitnlne prosto.
v največji izberi in po najnižjih cenah
trakovekvencem
z ali brez napisov v vseh barvah
(59)
priporoča
Kari Recknagel
na Mestnem trgu.
4U
0^0W
p
DOBRA OSMIMA KUCHJME
Yf«KK'~J*v* Jubsm m«»bel» je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vnaka slaba mesna juha i/redno krepka dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnicah. lasflruo aleltlenlele« we a MmkkI
malo kapljic zadošča. V izvirnih steklenicah od 50 vin. naprej IrtffKl-Jevo stabelo najceneje napolii)u|e|o. (I4i)
Cukerin štev. 20
3000 kosov na 1 kilo. V porcijskih koscih a lkr.
Cukerin štev. 9
2000 kosov na 1 kilo. V porcijskih koscih a l«/, kr.
Dobiva se v prodajalnicah mešanega blaga.
Zaloge oddaja: .j. \Vi>Ih,  DutlfM, VI. oltrnj, EH/ler* liHxyir«HMe nIov. (109—7)
Otvoritev gospodinjske šole.
Druflivo „CjloapofUnjMltn rtola" v l.|ul»lIi»iii naznanja, da otvori <lru«tt-«rnn io'o v drugi polovici meseca marca leto&njega leta v svojih začasnih prostorih na Sv. Jakoba trgn 6fev. 3.
Sedaj se otvorijo samo veeernl kuril {od 1 ,6. do \',9. nre zvečer). Poučevalo so bode domače gospodinjstvo v kolikor je potrebno v mali meščanski al> delavski rodbini.
Predmeti pouka ho: kuhanje, pranje, likanje, livanjs najpotrebnejših itvarij, čiščenje obleke in stanovanja; nadalje teoretičen pouk v v/.gojeslovji in z^ravjeslovii
Ponk na joduem korzu traja skozi «l»a uieiires vsak večer. Izvzete pa so nedeljo in prazniki.
V jeden knrz vzame se dvana'st ljudski Soli odraslih deklet.
■*<» ii k Je 1» rez p 11*''4» ii, samo za kuhana in povžita jedila pla'a se polovica troskov, drugo polovico pa trpi društvena fiola.
Ona dekleta, ki žele vstopiti v to ftolo, zglase naj se ustno ali pism no pri učiteljici voditeljici gospodinjske fiole, gOipej J. Moosovl, Nv. Jakoba trsi al* 'A, od il. do
•/,1, ure.
Za vzprejem v prvi kurz vzprejemali se bodo oglasi «io 13. miren t. I. V Ljubljani, dne 22. febrnvarja 1898.
(297-2)
Odbor „Gospodinjske šole".
Zaloga biciklov!
Najboljše vrste kolesa
____ tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Brennabor,
•J^l Iiifflet Cycle „American*1 in dr.) priporočata podpiaanca
~"        po kolikor mogoče nizkih cenah.
fjsBjjjT* Vsa v to stroko spadajoča popravila ee bodo točno, solidno in po ceni izvrševala,
Cenilce ra.zpozjllja.Tra na zalite oranje.
Z vclespoatovanjem
(i.9-1)
Bohinec t& Majcen.
Mestna hranilnica v Kranji
uradni« za Rtranta s  l. marcem  1898 po^enSi Tesale dan, izvzemal nedelje in praznike, od 9. do 13. ure dopolu- * dne, ob smajnih in  tržnih dneh pa od 9. do 12. ure dopoldne p| in od 2  do 4. ure popoludne.
Ta hranilnica plačuje vlagateljem tudi po novem leta
4°|» obresii
* j brez odbitka novega  reotnega davka, kate
.1
ihc
'log,
reg i bo hranilnica plačevala iz lastnega.
(800)
!
V
Ernest Speil
meliariils
v Ljubljani, Valvazorjev (Turjaški) trg št. 1
priporoča vsakovrstne
šivalne stroje in bicikle
vseli kategorij po najnižjih cenah.
Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno.
Za mnogobrojna naročila Be priporoča
(311-1)
z velespostovanjem
Eiricst Speil.
i___________
l
I
•i ti
P. n. občinstvu si usojam naznanjati, da otvorlui v soboto 2«   Nur«ns lHtt**
novo gostilno „ Zb^L i r sl zao. a- r "
v hiši gospe Milic
na Starem trgu št. 19.
Točila se bodo iintUolJAa latrl|auakn l»eln in «ri«a Vlaa. lsvratu* i\U-1*\ m \ eiluu avrse Ml«>lufVl «IhUo uisrduo pivo brat«»v Itcliiiiigliaum.
Vsak petek sveže morske ribe.
Dobro  xiiHiia  kuhinja, kakor tndi točna postrežba bode vsem zahtevam p. n. gostov najbolje ustregla. Zi mnogobrojni obisk se priporočani
z odličnim spoštovanjem
(313—n
Tosti.
Zahvala in priporočilo.
V*'b spoštovanemu občinstvu in svojim cenjenim p. n. gostom uljudno naznanjam, da sem se iz prejšnjih restavracijskih prostorov pri „Zlati ribi66 v lllbjlli ulleah premestil
v restavracijo „pri Virantu"
Jakoba ^t. SO«
Vsem svojim cenjenim postom, ki so me počastili s svojim obiskom v prejšnji moji restavraciji, prosim, da mi svojo naklonjenost ohranijo tudi v naprej ter se njim, kakor tudi vsem p. n. občinstvu priporočam v mnogobrojen obisk.
Potrudil so bodem kar najbolje svoje cenjeno goste zadovoljiti s prlstlllni tlolciljskllll In  blzcJjMklni vllIOMl ter vedno svežim Kosierjevini carskim pivom.
Tudi bodem skrbel vedno za ukusna gorka ln mrzla Jedila«
Popotnikom dajem na razpolago povsem prenovljene, snažne sobe v prenočevanje.
VspreJni«Jo se tudi dekleta v kiililnjNkl pouk«
Z odličnim spoštovanjem
(273-3)
restavrater „pri Vir a n tu" a v. Jakoba trg št. 20.
Glasovirji
(16:!.r» -18)
tvrdke
Bratje Stingl
tin Mumiji In v 1tEJc1im(itkšii.
najboljše kakovosti z bboiM p'asovno polnostjo v priprosti in elegantni opravi iz on enjene prvo ln najvedje klavirske tovarne m pemlm Izdelovanjem po solidnih cenah in z desetletnim Jamstvom.
Stari klavirji sa jeml.6 v zameno. Ubiranja in popravljanja se izvršujejo
naj točneje
v Ljubljani:
Karol Lorenz
izdelovalec glasovirjev in ubiratelj
„Dunajski" in „Ljubljanski Zvon"
tiporedno od leta 1877 d<» 1892, „Dom in Svet" od bta 1881 do 1892, Matični Letopisi ođ nje početka, vse elegantno \e-ibdo in popolnoma novo, obilo dru ili slovenskih, nemških in angleških knjig (305-D
ceno na pzodao-
tfl   pismena   vpmftanja  reitljs  iz prijaznosti gospod Ivan Komir, knjigovez v Ljubljani.
Vleč prodaiainic
prikladnih »a Vsakovrstno <rg.' vinp, ni najboljšesi trgovskem prostoru v Ljubljani,  v DOVOZidani hifi,
MT se odela..
Kje? pove DpravniŠtvo »Slof Naroda-1. 1940-8)
raso-
1
s predčevljern iz jedne^a kosa valjane.
Jedino varstvo preti mokroti in mrazu.
Neobhodno obutalo za vse slojeve raspotDJa
Ignacij  BiVitr:-, BPiheuj
arlahilferstrasse -St© V« X O V, feuikl l»ri- /.j>l»('3!.> in franku.     (llH—ti)
S i* i*
Vsak, ki posije svojo natančno adreso, dobi proti mali mu povračila in d Deska za carinske stroške
1 gld. 90 1».
30 parodsSaaoisev
in sicer:
l rrgulnvano uro ■ \ srilico, za katero se jamči, da deln-ii ule; 1 prekrasen ustnik /a smmlke; l elegantno kavalirsko kravato za gospoda; l prstan z imitovanim draguljem; 1 iglo za prsa a imitovanim draguljem; 2 mehanična gnmba; 10 komadov finega KngTeikiga papirja; l komadov ti•.jh sngltikuh la-vitki>v . I etm sa s.uodke in 1 predmet, za porsboj ker se nadejam, da si pridobim mnogo naročiteljev s tem, da jim blago takorekofi na pol poklanjam. — Tod vsakomur takoj vrnem denar, fe ne bi ara Sla natanko in bode vsak priznal, da je to podarite v. . i «•« i i n it \ l« >i£ »i iti r*MBsposlll|Ani« proti postnemu povzetju, eventuveino tudi če se denar preje vposlje, pri ,*J(Jf> — 1
Wiener Uhren-Esport S. Bledel:
\\'ifii, 11 a, Hermiueiij^u|ge 19, L.
4 4
4 4 «
Sidrn aaaaa
LIHIMENT CAPSICICOMP.
iz Richter-jcve lekarne v Pragi pi i/i vid Izborno, bolečino tolažečo mazilo;
po t>I kr., T'i kr. ii Zahtevati Daj se bi
i a
trovi
SS dobiva v vseh lekarnah.
to ,uj h -siaj
splešno priljubljeno ebrnažo zdravil o
vedno lo v   izvi itn h  Nteklenirall   ■'. n;ss,i»   var.it veno
" imko ...sidro- is Rchtcrjeve lekarne in sprejme naj se i', opieinoitl le taku ?,t.-kle-nice kot pristne, ki imajo to vani, znamko.
Richtetitv,,!el(ama pri zlatem levu v Pragi.
w w w w
livci.
Fini pristni harš'<i žlahtni l/rgo
(Ei-hte Hsrser Kanarleorollvogal.)
raspoliljsm s povzetjem po 4, 5, O m 8 gid. jedsega, v osmih dneh po-skuSnje j.u tndi samsnjsm\ samico intvi.ii rodu po 1 gld , s copieo po 1 gld. 60 kr. J.unitn z:i vrednost in živi dohod. Pri vpruš.tnjih pros m pi-n . i.o z> amko priložiti.
Srečko Tomažič
Ljubljana, Sv. Petra nsaip st 33.
(IS<*G-!1)
ii
Banka „Slavija
razpisuje več sltižeb
potovalnih uradnikov
za livljeo«ko zavarovanje pioti Stalni plači .u proviziji.
Ponudniki naj izvo'ijo svoje pr čnj** s prilogami nasloviti na generalni zastop banke „Slavlje" v Izubijani («8t--J
Q Q
^   f || lil
'   ■ Prvnia'zdravi*i ^i.aSivih ^oovij bobove. • f-Kathre1n'er-lrile?i.>po va.'?.5ž w- i. • * H -v ^ a:-did?!VO ift$
pospešuje tdlt in jo k\hk^ .  ^ '   i; 'i;,     K5i;hfeifi^ef-KitM^O Osladna kava bSca^^je      Jete^ jec^ako. • čdbm' «ta' otifi^j^ ;*otroke. Z oztrom    z4ry.*y* \n vcrfiivd^iiifpH^^© MK«s^rl^ -jov0M kave no smelo nedostajat? v -nob^nenr: ^ospo^ln^l
nmr^Mmm
m
MsJ(attM*M*lšgB
Usojava si uljudno naznaniti, da sva prevzela is9»-8)
generalno zastopstvo meščanske pivovarne v Plznu
(ustanovljene 1.1842) za Kranjsko, Spodnje Štajersko, za izvoz v Dalmacijo, Grško in orijent, ter tla toodeva odprla najino zalogo dnć 1. snšca t. 1.
Pravočasno bodeva naznanila, v katerih prostorih bodo točili to pivo ter je prodajali
v steklenicah. _ ,     * '
Velespoštovanj eni
Ljubljana, 24. svečana 1898.
"_I
udajatelj in odgovorni urednik: Jo3ip Nolli.
LuHtn-na in tiak „Narodne Tiskarne".
24