glasilo organizacije združenega dela Iskra tovarna baterij Zmaj Ljubljana
glci> zmaja ,®
1978 letnik XIII
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
I
Z
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
57
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
E
'55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
5 23. marec 1923 ?
55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
Slovo od Šmartinske ceste
Prišlo je poletje in začeli so se letni dopusti. Proizvodni delavci ljubljanskega obrata bodo zapuščali delovna mesta koncem julija in s 1. avgustom bo v celoti utihnila proizvodnja. Zadnji delovni dan pred letnim oddihom pa pomeni obenem glovo od Zmaja na sedanji Smartinski cesti.
Prvi delovni dan se bomo srečali že v novozgrajenih prostorih , v novem Zmaju v Stegnah. Nedvomno bo pri vsakem delavcu naraščalo napeto pričakovanje prvega trenutka, ko se bo znašel v novem okolju in spremenjenih ter izboljšanih delovnih pogojih.
Selitev celotne tovarne na drugo lokacijo pa ni enostavna. Kratki
selitveni roki in čas za montažo ter vtekavanje strojev in naprav vzporedno z ustrezno organizacijo in upoštevaje nepričakovane možne ovire nalagajo že formiranim za selitev veliko odgovornost za uspešno in pravočasno izvedeno nalogo.
Možno je, da se bomo ob vrnitvi na delo srečevali z nekaterimi pomanjkljivostmi ali še ne v celoti urejenimi delovnimi mesti. Vendar smo pripravljeni na to in naš skupni cilj je v našem hotenju, da čimpreje v celoti normaliziramo naš proizvodni proces.
Najboljše želje za letni oddih in nasvidenje v novem Zmaju v Stegnah koncem avgusta. My
M estm
E
knjižnic« Grosu/je
Iz dela samoupravnih organov
SAMOUPRAVNI ORGANI IN NJIHOVO DELO V LETU 1977 IN PPVEM POLLETJU 1978
Najprej poglejmo nekaj statističnih podatkov.
Delavski svet Delavski svet je imel v letu 1977 26 zasedanj, za kar je bilo porabljenih 47 ur in 3° minut. Udeležba na sejah je bila povprečno 88 %, s sklepčnostjo torej ni bilo problemov.
V	prvem polletju 1978 pa je delavski svet imel 13 zasedanj, za kar je bilo porabljenih 32 ur, udeležba je bila v povprečju 87 %.
Samoupravna delavska kontrola Svet samoupravne delavske kontrole se je v letu 1977 sestal 3 krat, porabljenih je bilo 3 ure in 5° minut. Udeležba na sejah je bila v povprečju 77 %•
V	prvem polletju 1978 pa je svet zasedal 4 krat, za k»r je bilo porabljenih 6 ur, udeležba pa je bila v povprečju 7* %• V letošnjem letu je bilo težko zagotoviti sklepčnost sveta zaradi daljše odsotnosti nekaterih članov (bolniška, porodniška)
V prvem polletju 1978 je komisija zasedala 14 krat, za svoje delo je porabila 16 ur, udeležba na sejah pa je bila v povprečju 81 %.
Zbor delavcev
.iateljskih razmerij in urejanju našega glasila ter vsebinsko zasnovo glasila, redno pa se na sestankih odbora obravnava problematika izhajanja glasila.
Komisija za delovna razmerja Komisija za delovna razmerja (v prvi polovici leta 1977 še svet za medsebojna razmerja) je v letu 1977 zasedala 18 krat, za seje je bilo porabljenih 24 ur in 3o minut. Udeležba na sejah je bila v povprečju 78 %.
mesec julij in fotografija bo dobila zgodovinsko vrednost
V	letu 1977 se je zbor delavcev sestal 12 krat. Sestanki zbora so trajali v povprečju po eno uro, sestanki so bili ločeno za obrat Šentvid in Ljubljano.
V	prvi polovici leta 1978 pa se je zbor delavcev sestal
6 krat, sestanki so prav tako trajali po eno uro.
Odbor za informiranje se
v enem letu in pol po izvolitvi še ni konstituiral, še vedno ni pričel z de Medtem pa je uredniški aktiven, saj je pravilnik o urejanju i
Odbor za ljudsko obrambo in
civilno zaščito dela po zastavljenem programu. Aktivnost tega odbora je posebno v letošnjem letu posebno velika, ustanovljeni so bili odbori narodne zaščite, redno se spremlja delo civilna zaščite, izdelanih pa je bilo več programov za delo oz. proizvodnjo v vojnih razmerah itd.
delu disciplinske komisije i obširnejše poročilo prihodnjih številk
v novi tovarni bomo za začetek imeli takšne delovne pogoje, da jih bomo lahko izboljševali in ustrezno dopolnjevali
0 čem vse so razpravljali delegati v delavskem svetu, samoupravni delavski kontroli in komisiji za delovna razmerja ter drugih organih, ne bi tu naštevali, saj vsebino in aktivnost razprav poznamo, o tem smo bili seznanjeni preko gradiv za seje organov upravljanja, sprejetih sklepotr in preko delegatov. Večina sklepov organov upravljanja je realizirana, posebna pozornost pa je bila v lanskem in letošnjem letu posvečena novogradnji in čimboljšemu gospodarjenju v podjetju.
Na področju delovanja samoupravnih organov je napravljen pozitiven premik. Naši delegati na sejah samoupravnih organov že dolgo več ne dvigajo rok avtomatično. Vzrok temu je verjetno njihova dobra informiranost , stališče njihove delovne skupine - ali pa imamo v samoupravnih organih v tem mandatu (pa tudi prejšnjem) res dobre samoupravijalce, ki jim ni vseeno kako gospodarimo. Skratka, z delom naših delegatov v organih upravljanja smo lahko zadovoljni, saj aktivno sodelujejo pri odločanju, pretehtajo vsak predlog, poiščejo vse možne variante in na podlagi konkretne razprave odločajo.
So pa ob tem še nekateri problemi, na katere bi tudi delegati lahko vplivali, to je npr. organizacijsko tehnična izvedba in priprava gradiva za seje, predvsem pravočasnost dostave gradiva. Večlfjrat se še zgodi, da gradivo za seje prejmejo prepozno ter ne morejo poiskati stališča delovne skupine.
Delo delegatov in delovanje delegatskega sistema, tu mislimo delo delegacij za Samoupravne interesne skupnosti in Družbenopolitične skupnosti, pa ni najbolj uspešno.
V	letu 1977 je ta dejavnost posebno na področju delovanja delegacije za zbor združenega dela "zaspala", ker se konferenca delegacij za ta zbor, katere nosilec je Iskra -TOZD Vega ni sestajala. Tako tudi naši delegati niso imeli možnosti usklajevati svojih stališč na konferenci, s tem pa jim ni bila omogočena udeležba na skupščinah zbora združenega dela v občini Ljubijana-Center, čeprav so gradiva redno prejemali.
V	letu 1977 smo za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti imeli splošno delegacijo. Nosilec konference je bila naša tovarna. Vendar je ta
tudi deloma "zaspala", saj se sestanki konference niso sklicevali, tako ni bila omogočena udeležba drugih organizacij združenega dela ki so bile vključene v to konferenco, medtem ko so naši delegati imeli preveč dela, saj so se udeležili vseh skupščin SIS družbenih dejavnosti direktno.
V	marcu smo izvedli volitve delegacij - o tem smo poročali v prejšnji številki glasila. Konference delegacij so letos oblikovane drugače,
Zmaj je npr. nosilec konference delegacij za skupščino SIS za raziskovanje,
konference delegacij za druge SIS pa so največ v Iskrinih organizacijah oz. TOZD na Trgu revolucije. Tu pa zopet nastajajo problemi, ko naši delegati niso vabljeni na sestanke konferenc delegacij, ter jim ni omogočena udeležba na skupščinah SIS. Po drugi strani pa nekateri vodje delegacij še vedno niso seznanjeni s tem, kako deluje delegatski sistem preko konferenc delegacij in še vedno pošiljajo delegate direktno na skupščino.
V tem primeru se delegat iz naše DO znajde v nerodnem položaju, ker nima ustreznega pooblastila.
Za naše delegate bo potrebno organizirati krajši seminar in jih seznaniti z načinom delovanja delegacij preko konferenc delegacij na podlagi sprejetega sporazuma.
Pred nami so dopusti in organi upravljanja se ne bodo redno sestajali zaradi odsotnosti delegatov in delavcev iz strokovnih služb. Po dopustih pa bomo začeli z delom v novi tovarni, kjer bomo marsikaj lahko spremenili na bolje, posebno še informiranje, če bomo v tam uspeli, pa bomo videli ob koncu leta, ko bo zopet napravljena ocena delovanja samoupravnih organov.
H.K.
NOVI ZMAJ - ponos sedanje generacije
Leto 1978 bo v zgodovini Zmaja našlo posebno mesto kot prelomno leto obstoja in nadaljnjega razvoja naše tovarne. Selitev celotne proizvodnje baterij in vseh ostalih služb na novo lokacijo v Stegne iz sedanjih objektov na Šmartinski cesti 28, je dogodek, katerega vrednost in pomembnost bomo znali ustrezno ocenjevati še dolgo vrsto let. Dojeli bomo šele kasneje, v kakšnih težkih pogojih dela smo delovali in ki so nekje na primer pri izdelovanju cinkovih čaš in še kje, bili skoraj nemogoči. Dojeli bomo šele kasneje, s kakšno možnostjo lahko povečujemo kapacitete ali uresničujemo prostorsko širjenje, čeprav še danes lahko marsikaj načrtujemo in predvidevamo.
Izgradnja novega Zmaja, novih proizvodnih prostorov in upravne zgradbe, se približuje koncu. Marsikaj je treba še postoriti, dodati, dopolniti vendar se nezadržno približuje mesec, v katerem se bodo zavrteli stroji v novem okolju, spremenjenih in izboljšanih pogojih, pod streho velikih proizvodnih dvoran, o kakršnih si še pred leti sanjati nismo upali.
Pa vendar smo želeli delali, načrtovali, si ustvarjali možnost in osnovo za odločitev, ki nas bo rešila sedanje utesnjenosti, vkleščeno-sti med železnico in tri ceste.
Želje in načrtovanje postajajo stvarnost.
BOMO ZOPET UTESNJENI?
Po sedanjem načrtu razporeditve strojev, polizdelkov, reprodukcijskega materiala in še marsičesa je razvidno, da je delovna in gibalna kvadratura za vsakega delavca v skladu s tovrstnimi veljavnimi normativi. V novih proizvodnih prostorih bodo začrtane transportne poti za viličarje in pešpoti, kakršnih na sedanji lokaciji skoraj ne poznamo, niti jih nismo mogli Vpeljati. Ne samo površina, tudi višina proizvodne hale bo imela svoj vpliv na sproščeno počutje delavcev pri strojih. Večje prostorske razsežnosti so nedvomno pomemben faktor za večjo dinamiko v proizvodnem procesu.
Pes pa je, da se v upravni zgradbi ne bomo mogli razboho-
V juliju bo okolica asfaltirana,
titi. Morda čez leta kasneje, ko bi upravni zgradbi dozidali manjkajoči del, ki bi stekel v liniji do prvotno zgrajenega skladišča. Do takrat pa se bomo razporedili po načrtovani predlogi. Utesnjenost pa nima pravega pomena toliko časa, dokler katerikoli posameznik ne ugotovi, da ne bo imel svoje sobe, nekoliko več delovnega prostora ali karkoli, ki bi še posebej poudarjalo osebno zadovoljstvo, da je v novih prostorih našel takšno fasado, da bi prispevala svoj delež pri ugledu njegovega dela. Slučajno negodovanje kakšnega posameznika v tem primeru je slej-koprej odraz trenutne slabosti ob prisotnosti pomanjkljivega poznavanja preteklih razmer, v katerih je kolektiv Zmaja ustvarjal pogoje za uresni-
otoki pa so namenjeni zelenicam
čitev teh ciljev, pred katerimi se sedaj nahajamo. Pravilno vrednotenje letos uresničenih načrtov, kot je selitev tovarne, pa se ho pri večini delavcev odrazilo v splošnem zadovoljstvu upoštevaje vse možnosti za dopolnjevanje in izboljševanje delovnih pogojev in ne nazadnje, tudi ponos, da je kot sodelavec Zmaja prispeval svoj delež pri uresničitvi tega pomembnega temelja za nadaljnji razvoj naše tovarne.
MIC NE GRADIMO SAMO EUŠIMO
Prvotno zgrajeni objekt je bil že pri sami izgradnji deklariran kot skladiščni prostor in je bil tudi temu namenu v lanskem letu izročen. Z izgradnjo dodatnega objekta, skoraj v celoti podkletenega, namenjenega za proizvodne prostore pa se je začelo načrtovati prostorske rešitve za linije proizvodnega procesa baterij in vskladiščevanje materialov v skladišču z visokopaletnim sistemom. V ta namen so začeli izvajalci napeljevati vse potrebne instalacije, ki so za neko proizvodnjo nujno potrebne. Od elektrike, vode, plina do prezračevalnih in ogrevalnih naprav je bilo treba montirati na za to določena mesta, za kar je bilo potrebno prebijati stene, razne izvrtine in slično. Bazume se, da so pela pne-umatična kladiva, ki so laiku vzbujala vtis nenačrtnega dela. S prizvokom majhne zlobnosti, pa čeprav tudi v šali, so bile od posameznikov izrečene pripombe, češ, namesto, da bi gradili, pa rušimo. Takšne pripombe lahko naletijo na sodelavce, ki procesa gradnje sploh ne poznajo, ki nikoli niso sami gradili in so na takšne izjave še
Kilometri električnih vodnikov se stekajo na mesto, kjer bo razdelilna omara
bolj dovzetni. Za tem se razvijejo komentarji, od nekaterih pobarvani z osebnim ne-zainteresiranjem, zaradi odmaknjenosti novega Zmaja od njihovega bivališča in slično. Pri nekaterih se omajajo zdrava stremljenja, poleti in pod vplivom natolcevanj v končni obliki zapadejo v malodušje.
Sicer pa je o takšnih pojavih, ki so bili k sreči redki, razpravljala tudi osnovna organizacija Zveze komunistbv v Zmaju in se zavzela za pravilno informiranje delavcev na posameznih delovnih skupinah, člani ZK pa so se dogovorili, da v kali zatrejo eventuelno neustrezno obnašanje posameznih "kvazi" kritikov.
Priznati je treba in tudi nimamo kaj derivati, da ob sami selitvi ali takoj za tem ne bo vse rešeno in urejeno brez problemov in še prve dneve
servirano vse najboljše.
Selitev celotne tovarne ni enostavna naloga. Zavedati se moramo in to je in mora biti naš cilj, da proizvodnja čim-preje steče, da bo čimmanj ne-planiranih ovir, čimmanj izgubljenih ur ali celo dni. Sleherni od nas mora prispevati svoj delež, da bo preselitev izvedena čimbolj nemoteno in da bo treba v začetku nekoliko več strpnosti, če ne bodo ostale okoliščine stekle tako kot bi morale. V tem času takoj po preselitvi moramo vso našo pozornost usmeriti v samo proizvodnjo, v proces izdelave naših baterij.
KDO BO SELIL TOVARNO?
V naši zavesti smo že zakoreninili spoznanje, da tovarno selimo sami. Formirani skupi-
/naslednja stran/
GROSUPLJE p. o.
/s prejšnje strani/
ponos generacije
ni naših strojnikov ho za selitev težkih strojev, ki jih je treba spustiti celo iz prvega nadstropja na dvorišče, priskočila na pomoč tudi zunanja mehanizacija, kot je dvigalo, viličar in slično z delavci, ki znajo upravljati takšne transportne stroje. Selitev proizvodnje bo potekala organizirano po mrežnem planu. Nekoliko drugače bo potekala selitev pisarn. Skoraj v celoti bo v novi upravni zgradbi že nameščeno pohištvo - omare, mize in preseliti bo treba le celoten pisarniški in dokumentacijski inventar. V ta namen je že padla pobuda in o čemer je že razpravljala ošnovna organizacija sinsikata kot tudi
na sestanku predsednikov družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih organov, da bi vsak sektor svoje pisarniške materiale preselil sam s svojimi osebnimi avtomobili. Prav tu prihaja do izraza zavest in spoznanje, da vsak po svojih močeh prispeva fizični delež pri selitvi.
VSAK DELAVEC ZMAJA EN DAN ZA SELITEV
Selitev tovarne z Miklošičeve ceste na sedanjo lokacijo na Šmartinski cesti je bil nedvomno leta 1929 velik in pomemben dogodek za takratne delavce, izmed katerih so danes le še redki naši upokojenci. Selitev Zmaja v letu 1978 po skoraj 5o-letih pa zadeva čisto drugo generacijo, kateri je selitev tovarne enkratni dogodek v njenem življenju. Prav zato naj bi sleherni delavec Zmaja
prispeval svoj delež pri selitvi v obliki enodnevnega dela. To pomeni, da bi vsakdo 8 ur svojega prostega časa vključil v organizirano akcijo v okviru selitve. Kaj in kdaj bi vsakdo delal, je v tem trenutku težko predvideti. Vendar bi organizacijske skupine po sektorjih izdelale plan dela, ki bi bil lahko v popoldanskem času, morda dvakrat po štiri ure. To je v tem trenutku samo razmišljanje.
Treba pa je takoj dodati, da v selitvi ni vključeno samo namestitev stroja in ob njem pripomočke in reprodukcijski material, temveč je treba očistiti, prilagoditi, pripraviti in si urediti delovno mesto za sebe. Z drugimi besedami povedano, je zadeva vsakega posameznika v tem, da se že danes spozna s svojim ožjim delovnim okoljem, s svojim gibalnim delovnim prostorom, da si uredi svoje delovno mesto v tolikšni meri, da bo ob zagonu stroja in proizvodnje nemoteno začel z delom, katerega je bil navajen do zdaj. Prav v tem je namen akcije, da vsakdo od nas po svoji najboljši želji in možnosti sodeluje pri enkratnem svojevrstnem podvigu, kot je primer preselitve celotne proizvodnje baterij.
Minevala in minila bodo leta. Ostal pa bo prijeten spomin tudi za kasnejša leta, ko bomo v obujenih spominih s ponosom dejali:
Živel in delal sem v času, ko smo selili Zmaja.
In res bo tako!
«7
Ideja postaja
Že v prejšnji številki glasila smo pod naslovom "Kmalu pomemben napredek" pisali o novi avtomatizirani liniji 3R 12, ki bo prekinila več kot 5o letno ročno spajanje baterij s plinskim spajalnikom in kositrom ter ročno zalivanje z zalivno smolo ploščatih baterij. Tokrat pa vam posredujemo še nekaj zanimivosti okrog same konstrukcije stroja, ki na sredi mehanične delavnice počasi dobiva svojo končno obliko.
Na ogrodju stroja je montiranih že cela vrsta posameznih strojnih elementov za posamezne delovne operacije. Slučajnega obiskovalca v mehanični delavnici pa stroj pritegne zaradi izredno velikega števila stikal in kontrolnih lučk na komandnih ploščah. Zanimivo pa je predvsem vedeti, kaj se pravzaprav skriva za temi ploščami, ki že po svojem zunanjem izgledu vzbujajo vtis kvalitetne izdelave celotnega kompleksa.
Čeprav smo že zapisali, ponovimo še enkrat, da je celoten stroj rezultat naših strokovnjakov v Zmaju in je unikat za baterijsko proizvodnjo. Delo konstrukcijskega oddelka v razvojni službi Zmaja z
nosilcem naloge čamemik ^"rezom dobiva praktično uresničitev pri prizadevnih strojnikih v mehanični delavnici, ki se med drugim borijo tudi s časom, saj vemo, da mora novi stroj v celoti steči takoj po preselitvi tovarne.
resničnost
Celoten stroj v svojih nedrih skriva okrog štiri kilometre kabla kot električnega vodnika, je dejal Novak Ciril, ki je razen merilne naprave, katero je konstruiral Noe Rajko, izdelal celoten projekt električne napeljave. Celoten stroj bo največji potrošnik električne energije in to kar 5° kilovatov, kar predstavila porabo vseh treh strojev za izdelovanje cinkovih čaš.
Takšna bo namreč priključna moč, saj bo celo vsak transformator in teh je šest imel moč 15 kilovatamperov.
Možna bo sicer nastavitev varjenja, vendar bo moč v konicah, to je v trenutku varjenja, izredno velika.
Ob stroju na ustreznih podstavkih bodo montirani šti-
rje kotli za zalivno maso.
V dvojnem plašču ob izolaciji iz tervola bodo montirani električni grelci za vsak kotel z močjo osem kilovatov.
Ko bo stroj v končni fazi izdelave opremljen z ustreznimi zaščitnimi pokrovi, bo pod njimi nameščenih okrog deset mikrostikal in vsak od njih bo v trenutku izklopil stroj v primeru, ko se pokrov odpre oz. zaščita odstrani.
Iz optične signalizacije bo razvidno mesto prekinitve in prav tako bo zasvetila tudi kontrolna žarnica v primeru premajhnega zračnega pritiska.
To je le nekaj zanimivosti okrog izdelave stroja, ki je dosedaj največja, doma konstruirana in uresničena zamisel v okviru nadaljnje moderne avtomatizacije v proizvodnji baterij.
My
Linija ploščatih baterij na doma skonstruiranem in izdelanem stroju, ki je v tem trenutku "bogatejši", kot je razvidno s posnetka v juniju
Izostanki z
Proizvodni sektor Ljubljana
Do 3o dni bolniških izostankov v breme delovne organizacije:
V	januarju je bilo izgubljenih 2.664 delovnih ur, v istem obdobju lani pa 1.976 delovnih ur, kar je za 688 ur več kot
v istem obdobju lani. Vzrok tako velikega izostanka so prehladna obolenja.
V	februarju je bilo izgubljenih 1.827 ur, kar je za 181 ur manj kot v istem obdobju lanskega leta.
V	mesecu marcu pa je odsotnost zaradi bolezni po izgubljenih urah kar 3.261, kar *e za 977 ur več kot lansko leto.
V	aprilu pa je odsotnost zae radi bolezni padla kar na 2,18%.
Odsotnost nad 3o dni v breme zdravstvenega zavarovanja: Odsotnost zaradi porodniških dopustov je v januarju 3,36 %.
V	lanskem letu pa je bila o,27 %, kar je za 3,°9 % več kot
v istem obdobju lani. Druga odsotnost ostaja nespremenjena.
V	mesecu marcu naraste odsotnost zaradi nege družinskega člana iz o,71 v lanskem
letu na 1,34 % v letošnjem,
dela
to je za o,63 % več.
Mesec maj in april ostajata nespremenjena.
Obrat Šentvid pri Stični
V	obratu Šentvid pri Stični višjo odsotnost pogojujejo v glavnem samo porodniški dopusti, saj je odsotnost zaradi porodniške kar 7,oo %.
Skupne službe
Procent izostankov v skupnih službah v mesecu marcu je 4,97 %, v istem obdobju lani pa samo 2,51 %• Poleg ostalih vzrokov je verjetno na veliko odsotnost vplivalo tudi uvajanje novega sistema nagrajevanja.
V	januarju pa je bila odsotnost z dela 12,15 %, v istem obdobju lani pa 9,72 %.
V	februarju letos je odsotnost 15,88 %, lani 13,39 %.
V	marcu je odsotnost letos 14,64 %, v istem obdobju lani pa 13,7° %• v aprilu pa 17,67 %, lani 15,18 % in v maju 15,95 %• v istem obdobju lani pa 12,ol %.
Procent odsotnosti se je v primerjavi z lanskim letom povišal povprečno za 2,5o %.
Predvidevati je, da bo selitev v novo tovarno prinesla s seboj tudi zelo veliko odsotnost delavcev z dela.
Glej tabelo
Absentizemzza 5 mesecev:
Pri izračunu absentizma za obdobje od 1.1. do 31.5.1978 so upoštevane vse oblike odsotnosti z dela (razen službenih potovanj ter nekajurnih odsotnosti).
Kategorije absentizma A. Opravičeni izostanki
Št.izg.ur
Boleznine - v breme DO	ur 19.688	% A,97
- v breme zdrav, zavarovanja	26.573	6,7o
Redni letni dopusti	12.2o7	3,o8
Izredni plačani dopusti	1.928	o,48
Plačana odsotnost	16o	O o -F
B. Neopravičeni	izostanki 78,5o	0 ,ol
Odsotnost zaradi bolezni je 11,68 %.
Absentizem v tovarni za 5 mesecev je 15,31 %.
SOB
o s	Redni letni dopust		Izredni dopust		Bolniška v breme DO		Bolniška v breme skupn.		■Neplačana odsotnost		Plačana odsotnost		SKUPAJ	
a	ure	%	ure	%	ure	%	ure	%	ure	%	ure	%	ure	%
i.	1.73950	2,23	288	o,37	2.44o	3,13	5.o2o	6,A5			16	o,o2	9.503,50	12,15
ii.	1.212	1,48	392	0,48	5.825	7,1A	5.A84	6,72	36	0, oA			12.949	15,88
m.	1.488	l,9o	488	o,62	A. 335	5,5A	5.12o	6,55	16	0, o2			n.447	14,64
IV.	5.192	6,11	384	o,45	3.6oo	A, 2A	5-813	6,84	8	0,00			14.997	17,67
v.	2.576		376		3-A88		5.136		18,5o		144		11.738	
Odmev na televizijsko oddajo
Delavci proizvodnega sektorja se še gotovo spominjate, da so v mesecu decembru snemali v naših prostorih kadre za televizijsko oddajo o možnostih vključevanja bivših zapornikov v združeno delo.
Oddajo pod naslovom "KAM11 ste si lahko ogledali na televizijskih ekranih v mesecu januarju. Naletela je na velik odmev v celotnem jugoslovanskem prostoru. 0 njej so razpravljali sociologi, politologi, psihologi, delavci v združenem delu, skratka vsi, ki jih ta problematika zanima. Kratko rečeno, oddaja je povsod naletela na priznanja.
Prikazali so jo tudi na XIII. festivalu osmih jugoslovanskih televizijskih postaj. Na koncu oddaje so navzoči močno zaplo-=kali Alenki Auspergerjevi, novinarki feljtonsko dokumen-
tarne redakcije TV Ljubljana "KAM". Brez sence sentimentalnosti, pa z globoko občuteno-stjo je orisala tako zunanje kot notranje stiske tistih, ki se po prestani kazni iz zapora vračajo na "svobodo" -na prosjačenje za delo, stanovanje, za oskrbo svojih otrok, na nemo prosjačenje, naj soljudje vendar pozabijo na "žig", ki jim ga je vžgal zapor... Na primeru delavca, ki se je po prestani kazni lepo vrasel v kolektiv ljubljanske tovarne "Zmaj", je oddaja prepričljivo prikazala tudi žal še redek primer prave socialistične človečnosti, kot ugotavlja pisec članka v reviji Stop.
Oddaja je, bi rekli, resnično televizijsko kompletna. Deleži režiserja Pavla Geržiniča, snemalca Ža-^a Tušarja in mon-
tažerke Olge Megličeve so v oddaji res soustvarjalno zliti v enkratno dogmeno, asociativno bogato in profesionalno brezhibno celoto. Dosežek očitno zagnanega profesionalnega teama!
Čestitkam se pridružujemo tudi mi, saj jc priznanje oddaji hkr*i tudi priznanje naši kadrovski politiki in vsem članom kolektiva.
S.F.
I 1
.....	ih	H	
	ti- J	
	■ —M	
		
	
1	
	
		(J	■m ;*®H**'	r
ip: g	: M	'illpfcii	ii »,, mma l
L* g	r	mmm	H 	i
	g | j j
	
	
Bolj ko spoznavamo nove prostore v Stegnah, bolj se čudimo sedanjim delovnim pogojem ob Šmartinski cesti
Ob dnevu šoferjev
O vsakodnevnih težavah, kot so garažiranje, pranje in vzdrževanja avtomobilov, ogrevanje motorjev v zimskem času na dvorišču tovarne na Šmartinski cesti smo skoraj vedno spregovorili pred bližajočim se praznikom Dneva šoferjev. Tokrat naj ne bi več ponavljali, saj smo tik pred selitvijo. Da pa se bomo na novi lokaciji s podobnimi težavami ponovno srečevali, nam je pa že zdaj razumljivo, je povedal vodja transportne službe Milan Jakomin.
0 vsem tem bomo imeli priložnost pisati kdaj kasneje.
Že takoj po selitvi se bodo vožnje na relaciji Šmartinska cesta - Stegne okrnile in kasneje v celoti ukinile, vendar se bo zaradi nove
oddaljenosti od pošte, železnice in zaradi nabave materialov v središču mesta občutno povečalo število prevoženih kilometrov v celoti, kajti delno so se že tekom minulega leta. Spomnimo se namreč, da so bila skladišča preseljena še lani v mesecu juliju.
Tekom leta, od zadnjega praznika šoferjev smo nabavili dva nova avtomobila TAM 60CF5 in TAM llo TIO. Na ta način se je naš vozni park povečal za en avto, drugi pa je nadomestil odpisanega. Kot je povedal Milan Jakomin, nas tare povprečna starost avtomobilov, ki znaša 4 in pol leta. To je le povprečje, sicer pa imamo od novega do več kot deset let stara vozila, ki bi že zdavnaj zaslužila odpis.
Ko sva se pogovarjala o preselitvi tovarne, o novi, oddaljeni lokaciji Zmaja upoštevaje bivališča Šoferjev, je vodja transportne službe mnenja, da verjetno ne bo fluktu-acije. Preje bi jo človek pričakoval zaradi prevelike dotrajanosti nekaterih vozil, je nekoliko v šali dodal.
Zanimiv je podatek, da so naša vozila lani prevozila relacijo, ki bi ustrezala skoraj devet kratnemu potovanju okrog zemlje in da smo prevozili za 45o železniških vagonov raznih materialov. Če že brskamo po nekaterih statističnih podatkih, naj omenimo še karambol v letošnjem marcu, ki pa ni bil po krivdi našega šoferja.
Letošnji praznik, dan šoferjev pade na četrtek, na normalen delovni dan. Pa vendar ima 13. julij zgodovinski pomen. Na ta dan je bila v času narodnoosvobodilne borbe ustanovljena prva avto četa in ki je sodelovala pri osvoboditvi Žužemberka.
Ob njihovem prazniku našim poklicnim šoferjem zaželimo srečno vožnjo z dokajšnjo mero pazljivosti za volanom na prepolnih cestah, nobenega ka-rambola in defekta. Zaželimo jim vse najboljše pri opravljanju njihovega poklica.
My
JAKOMIN Milan,
vodja transportne službe
GROJZDEK Peter
ŽELEZNIK Anton
LIPOVEC Janez
KAMIN Rudi
GRABNAR Alojz
JUHANT Milan
PRETNAR Lado
in
KRIŽ Pavle - Pančevo DIMIČ Rtevo - Pančevo SEMIZ Aleksa - Split potnik-šofer.
Prometni zamaški na Zmajevem dvorišču, skozi katere se je mnogokrat težko prebijati. Na novi lokaciji Zmaja tega problema sploh ne bo.
10 GLAS ZMAJA	JVLfilfiBllIlUŽ^llIl KHJlZMtl
GROSUPLJE p. o.
Tukaj pa delamo mi...!	- Trenutek no mantažnem stroju $R 12 kot
spomin na Zmaja ob Šmartinski cesti v zadnjem mesecu pred selitvijo.
Kje dela mamica, očka...?
Pogostokrat odpremo vrata naše tovarne raznim šolskim strokovnim ekskurzijam. Veliko število učencev osemletk in dijakov srednjih šol si je že ogledalo naše prostore, proizvodnjo baterij in se v grobem seznanjalo z našo organizacijo in ureditvijo, se navduševali nad zanimivimi strojnimi rešitvami posameznih faz dela ali se čudili nič kaj prijetnim razmeram delovnih pogojev. Prihajali so z radovednostjo in odhajali z različnimi vtisi.
Nehote se vsiljuje vprašanje, zakaj še nikoli nismo izrekli dobrodošlico našim otrokom, hčeram in sinovom naših delavcev,. morda tudi zakonskim partnerjem?!
Redkokateri posameznih je že kdaj pa kdaj sprožil idejo,
ki pa je izpuhtela in zamrla. Zato je prav, da to misel kanemo tudi v naše glasilo.
Kako in kdaj odpreti vrata našim svojcem. Ogled tovarne bi bil po svoje zanimiv še v mesecu juliju, ko delamo še v stari zgradbi na šmartinski cesti. Vendar so dopusti že deloma v teku po raznih sektorjih, na pragu je selitev tovarne in so posamezniki obremenjeni z dodatnimi nalogami, delovni prostori so do skrajnosti izkoriščeni in je gibanje obiskovalcev skoraj onemogočeno.
Še in še bi lahko naštevali vzroke za odložitev organiziranega obiska na pozno jesenski čas.
Kako pa takrat?
Iz razmišljanja se izlušči takle predlog.
Vsak obiskovalec si želi videti proces neke proizvodnje takrat, ko je v teku, ko se stroji vrtijo in ko se vidi način izdelovanja nekih proizvodov. Zato bi bila v pozni jeseni najprimernejša delovna sobota in ko imajo na ta dan otroci pouka prosti dan.
Zbrali naj bi se po zaključku naše malice v jedilnici Zmaja, kjer bi jih pogostili s sokom in keksi, morda priložili značko s prospekti, jim v preprosti obliki povedali kaj in kako delamo, nakar bi jih peljali v proizvodnjo. Razume se, da bo vsakdo stremel za tem, da najprej zagleda očeta ali mater in da se bo najdalj časa zadržal ob njem. Nedvomno bo doma in v šoli pripovedoval, da je bil v Zmaju in da je videl, kako delajo baterije in kako delajo starši.
To je le nekaj misli o organiziranem obisku naših otrok in ožjih svojcev v tovarni ZMAJ. Okrog tega bi kazalo spregovoriti na osnovni organizaciji sindikata ob sodelovanju nekaterih mladincev.
Pričakujemo tudi vaše pobude in predloge, da bi našim otrokom omogočili enkratno doživetje.
My
ČEBELICA blagajna vzajemne pomoči
-	če želite postati član
-	če želite vlagati
-	če želite posojilo
Predsednik Franc Lendero in blagajnik Marica Nemec vam posredujeta podrobne informacije
Naš prispevek
Od 1. maja 1978 dalje se uporablja Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. Ob uveljavljanju posameznih oblik iz zdravstvenega varstva prispevajo uporabniki del stroškov za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke :
1.	Za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja - 2o din.
2.	Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev - 6o din
3.	Za zobozdravstvene storitve ter pripomočke:
-	za prvi pregled pri stomatologu - specialistu -
2o din
-	za vsak rentgenski posnetek - 5 din
-	za vsako zalivko - 2o din
-	za polno kovinsko prevleko - 15o din
-	za vse druge prevleke - 18o din
-	za vsako krono - 22o din
-	za vsak člen v mostovni konstrukciji - loo din
-	za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone,
oddelitev vmesnega člena ali gredi - 35 din
-	za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku - 45 din
-	za gred, opornico - 12o din
-	za vsako totalno protezo -32o din
-	za vsako parcialno protezo 4oo din
za zdravstvo
-	za vsak obturator - 45 din
-	za vsako začasno protezo 3oo din
-	za vsako bazo kovinske proteze - 5oo din
-	za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let - 35o din
-	za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podloži tev ali reokluzijo - 5o din.
4.	Za vsak prvi pregled pri zdravniku - specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana - 5o din.
5.	Za vsak rentgenski posnetek v ambulantah in dispanzerjih
-	2o din.
6.	Za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni odkrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 3o dni v koledarskem letu - dnevno 3° din.
7- Za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja - 6o din
8.	Za zdravilo, kontracepcijska sredstva (oralna in lokalna), ki so registrirana kot zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept - 15 din
9.	Za dietetični preparat za dojenčka ob prevzemu v lekarni na recept - 15 din
10.	Za intrauterina kontracepcijska sredstva, ki niso regi-
strirana kot zdravila in jih posredujejo dispanzerji za žene - loo din.
11.	Za proteze, ortotične pripomočke, aparate za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez, invalidski voziček
in mehanične dvigalne naprave - 15o din
12.	Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleko za km po amputaciji - 15o din
13.	Za ortopedsko obutev - 3°o din.
14.	za kilni pas - 15° din
15.	za bergle - 3o din
16.	za inhalator, aparat za aerosol - 4o din
17.	za očala - 4o din
18.	Za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna za opravljanje poklica - 9o din
Pleskanje stene ob vhodu v upravno zgradbo v Stegnah
20.	za lasulje zaradi trajno izražene plešavosti traumatske-ga izvora, posledice jemanja določenih zdravil in umetne dojke - 9o din
21.	za ojačevalni slušni aparat- - 15o din
22.	za aparat za omogočanje glasnega govora - 2oo din
25. za ponovno umetno prekinitev nosečnosti kadar je medicinsko indicirana - 25° din.
K stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke, ki so prej navedeni, ne prispevajo:
1.	predšolski in šoloobvezni otroci
2.	šolska mladina v srednjem usmerjenem izobraževanju ter redni študentje
3.	borci NOB pred 9-9.194-3 oziroma 13.lo. 194-3, vojaški invalidi, imetniki "Partizanske spomenice 1941", borci španske revolucionarne vojne 1936 -1939, narodni heroji, odlikovanci z redom Karadjordjeve zvezde z meči, z redom Belega orla z meči in zlato medaljo Obiliča, borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 ter slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918;
4.	uživalci stalnih družbenih denarnih pomoči ter njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo,
6. občani, ki se zaradi prirojenih telesnih nepravilnosti ali trajne duševne bolezni ali drugega obolenja niso mogli usposobiti za delo in delovni invalidi, pri katerih je po posebnih predpisih ugotovljena najmanj 7° % telesne okvare,
7- kmetje, ki jim pristojni organ odpiše davčno obveznost in jih zdravstvena skupnost oprosti prispevka za zdravstveno varstvo,
8. začasno nezaposlene osebe, prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje in njihovi ne-
preskrbljeni ožji družinski člani, ki jih preživljajo,
9- občani, za katere občinska zdravstvena skupnost ugotovi, da ne morejo prispevati k stroškom zdravstvenega varstva.
Oprostitev stroškov zdravstvenega varstva velja od predložitve dokazil pristojnega organa o oprostitvi plačila davka ali prispevka, dokler ta oprostitev velja.
K stroškom za nekatere zdravstvene storitve in zdravila, uporabniki ne prispevajo in sicer:
1.	ženske med nosečnostjo, porodom ter materinstvom do dokončanega 6. meseca otrokove starosti in v zvezi s kontracepcijo, kadar uveljavljajo pravico po sporazumu o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SRS (6. člen)
-	kurativne preglede v dispanzerjih za žene
-	prvo umetno prekinitev nosečnosti, ki je medicinsko indicirana,
2.	borci NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela NOV priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1.1.45 do 15.5.45 za:
-	zdravila ob prevzemu v lekarni na recept,
-	kurativne zdravniške preglede v dispanzerjih za borce ali splošnih ambulantah
-	zdraviliško zdravljenje
3.	občani, kadar zbolijo, ter se zdravijo za katero izmed nalezljivih bolezni v smislu določil sporazuma za:
-	posebne prevoze, ki se zahtevajo po predpisih o zatiranju nalezljivih bolezni
4.	občani, kadar zbolijo in se zdravijo zaradi rakastih obolenj, 'sladkorne bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih obolenj ter duševnih bolezni
v smislu določil sporazuma za:
-	prevoze z reševalnimi vo-
zili, ki jih odobri zdravnik
5. občani, ki so stari nad 7° let za:
-	zdravila ob prevzemu v lekarni na recept
-	prve kurativne preglede v splošnih ambulantah in dispanzerjih.
Uporabniki plačajo v celoti sami naslednje storitve:
1.	vsak neopravičen obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev,
2.	vsak pregled pri zdravniku
-	specialistu brez napotnice zdravnika, če je ta sicer predpisana,
3.	vsak prevoz z rešvalnim vozilom ali posebnim prevoznim sredstvom, ki je opravljen na zahtevo uporabnika, pa ga zdravnik ne odobri,
4.	lasuljo zaradi močneje izražene trajne plešavosti, ki ni traumatskega izvora, posledice jemanja določenih zdravil,
5.	zdravljenje akutnega opoja z alkoholom zaradi iztrezni-tve,
6.	neobvezna cepljenja
7.	kozmetične operacije, ki niso v zvezi s predhodno boleznijo ali poškodbo.
SOB
postani
elan
samopomoči
Baterije iz muzeja
Obsežen je spisek raznih predmetov, ki jih kot potrošniki kupujemo v trgovinah in katerim je priložen garancijski list z navedbo servisov in garancijsko dobo in še kaj. Tudi naše baterije prodajamo grosistom z navedbo garancijskega roka. V ta namen je na vsaki bateriji odtisnjen podatek o mesecu in letu izdelave. Ker pa vemo, da baterije ni moč popravljati kot katerikoli drug tehnični predmet, pač pa le zamenjati slabo za dobro, jih grosist pod določenimi pogoji pošlje v tovarno v primeru, da se kasneje odkrije skrita pomanjkljivost. Bo tu je vse lepo in prav, četudi se rado dogodi, da grosist zavrne baterije že pred iztekom garancijske dobe zaradi tega - vsaj po naših ugotovitvah, ko ne odkrijemo nobene napake - ker jih ni uspel pravočasno prodati.
Sicer pa namen tega sestavka ni v prikazovanju organizacijskega postopka za reševanje s
tržišča vrnjenih baterij, pač pa navesti zanimivost, ki bi skorajda zaslužila pozornost.
Nekako normalno je, če kupec zavrne baterije po nekaj mesecih, toda, da jih vrne po desetih letih, to pa že zasluži svojevrsten komentar.
Ne bi želeli nanizati grosistov poimensko, ki nam pošljejo marsikaj, ne moremo pa iti mimo Duvanskega kombinata Titograd, ki nam je za letošnje novo leto poslal "čudovito" muzejsko zbirko. Baterije, ki so nam jih vrnili v smislu reklamacije, nosijo leto izdelave 1968 (deset let stare), pa 69 leto in vse tja do leta 197*. To veljaza baterije 3E 12 (BD). Iz leta 1969 so tudi baterije E 14. Sicer pa je bil pogled na pisano zbirko izredno zanimiv od baterij še v rdečih kartonskih stročnicah, preko normal, extra in še katere druge kvalitete, katere že zdavnaj ni več v našem proizvodnem programu.
Navedenemu grosistu bi lahko celo izrekli priznanje, ker naše baterije vskladiščuje na muzejske police.
Poleg tega pa ni redek primer, da nam grosist vrača baterije, ki sploh niso bile izdelane v Zmaju. Tudi že navedeni Duvanski kombinat nam je v omenjeni pošiljki poslal široko paleto baterij raznih svetovnih proizva-r jalcev od japonskih, ameriških, lumine, pa zopet angleških, nemških in drugih.
Eazume se, pravijo v našem prodajnem oddelku, da starih baterij in baterij tujih proizvajalcev ne upoštevamo kot redno reklamacijo. Kupca o tem seveda obvestimo.
Vsekakor pa ostane zanimiva ugotovitev, namreč po gornjem primeru sodeč, da se po raznih prodajnih pnltih in policah "arhivirajo" tudi takšni eksponati, kot je naša Zmajeva baterija.
Ob selitvi Zmaja bodo delavci skladišča in ekspedita praznovali že skoraj enoletni delovni "staž" na novi lokaciji.
človek vedno razmišlja kako bi si s tehničnimi izboljšavami olajšal delo. Tako so na primer kmetovalci že dolgo želeli nadomestiti pastirja z aparatom, ki bi varoval živino na paši.
Že zdavnaj so poskušali uporabiti električni tok, ki bi naj pri tem zamenjal človeka. Žal pa so se z improviziranimi napravami dogajale razne nesreče s katastrofalnimi izidi. Konstruktorji pa so rešili to zamisel - pastirja kot impulzni baterijski aparat za napajanje električne energije.
Pri nas imamo več tipov in tudi sistemov baterijskih električnih pastirjev. Živina se brezskrbno pase, še bolj brezskrbni pa so lastniki, ker vedo, da električni pastir živino dobro varuje. Tako se danes pase živina po vsem svetu, kjer se ukvarjajo z napredno živinorejo.
Še tako popolen pašni aparat ne more delovati brez dobre baterije. Vse električne pastirje napajajo baterije, ki jih izdelujejo samo reno-mirane tovarne baterij po svetu. To pomeni, da je zahtevnost izdelave takih baterij tako velika, da jih brez izkušenj in dobrih strokovnjakov ni mogoče izdelati. Industriji baterij Zmaj -
BATERIJE ZA ELEKTRIČNE PASTIRJE
Ljubljana je uspelo zaradi dolgoletnih izkušenj (saj v letu 1978 praznuje 55-letnico ustanovitve) izdelati baterijo za električnega pastirja, ki ustreza svetovnim normativom.
Baterija z oznako 6 S 4 ima napetost 9 voltov. V plastičnem ohišju z garancijskim rokom 12 mesecev in težo 3 kilograme ima kapaciteto 15oo ur pri obremenitvi 3oo ohmov.
Glede na vrsto električnega pastirja pa je kapaciteta -trajanje baterije 2ooo do 3ooo ur do končne napetosti 4,5 voltov.
dopisujte v GLAS ZMAJA
odnos do dela
Sekretariat osnovne organizacije Zveze komunistov v Zmaju se je v četrtek 22. junija sestal v obratu Šentvid. Seji so prisostvovali tudi direktor Zmaja Milan Slemnik, vodja obrata Šentvid Jože Hren in predsednik 00 sindikata v Šentvidu Nace Strmole.
Med drugim je sekretariat analiziral dosedanja prizadevanja za nadaljnji razvoj tega obrata, ocenil družbeno politično angažiranost mladine in sindikata ter razpravljal o slabostih in kritično presodil nekatere pomanjkljivosti posameznikov, ki niso v skladu z našimi skupnimi težnjami po nadaljnjem razvijanju naših samoupravnih odnosov.
Vsekakor je treba bolj energično utrjevati splošno disciplino in razvijati zdrav odnos do dela in izvajanje dogovorjenih nalog, je bilo slišati stališče sekretariata ZK, ki se je zavzel tudi za ustrezne, izboljšane organizacijske prijeme in nadaljnje premike v smislu izboljšanih delovnih rezultatov na osnovi pravic in dolžnosti vseh delavcev.
prodaja
zapušča
vogal
Dolga leta se je prodajna služba tresla na vogalu naše stavbe. Velikokrat smo v strahu trepetali, kdaj se bo naš že razmajani vogal podrl.
Težki kamioni, ki vozijo mimo nas povzročajo take tresljaje, kot bi bil potres. Nad nami pa grmi in prevaža lokomotiva svoje vagone in uživa v tem, da se zaletavajo skupaj.
Zamislite si, kako prijetno je delati v takšnile družbi:
-	zunaj kamioni
-	nad nami je železnica in vagoni
-	v sobi trije telefoni
-	računski in pisalni stroji zraven pa še stalni kupci, ki se tudi ne pogovarjajo brez glasu.
Bliža pa se čas, ko bomo tudi mi zapustili te prijetno
/	//	z ^ r /
Zdaj gre pa zares. Gornji zemljevid smo sicer objavili že pred novim letom, tokrat pa si ga bomo podrobneje ogledali zaradi prevoza na delo V Stegne koncem avgusta. V primeru uporabe mestnega prometa je najprikladneje po Celovški cesti do tovarne Dekorativnih tkanin, na kar se pravokotno usmerimo proti železniški progi in jo prečkamo.
V tem primeru potrebujemo deset minut hoje.
grmeče prostore in se preselili v Stegne.
Tam bo mir in tišina, ne bo kamionov, ki bi nam zrahljali vogal, ne bo lokomotiv in umazanega prahu s ceste.
Verjetno bomo vse to nekaj časa pogrešali, saj v tem hrupu delamo že veliko let, vendar smo veseli, da se bomo tega rešili.
Brigita
Prodaja na "potresnem" področju pa vogalu ob bučni in prometni Šmartinski cesti. Lahko se zgodi, da nas bosta v Stegnah motila mir in tišina.
*d n
•s« ^ «*
Z letošnje ISKRIADE
Na letošnji ISKRIADI v Kranju smo se pomerili tudi v streljanju
Letošnje športne igre Iskre so že XIV. po vrsti. Tokrat so bile v Kranju v organizaciji Elektromehanike 23. in 24. junija. Svečana otvoritev je bila na Stadionu v Kranju.
Iskrino družino sestavlja 12 delovnih organizacij -industrij, s skupno 7^ temeljnih organizacij združenega dela. Nekatere so večje, druge manjše, med manjšimi je tudi DO ZMAJ.
Iskra kot celota je v zadnjih letih dosegla velik napredek v svojem razvoju. Uresničitev zakona o združenem delu v Iskri uspešno
poteka, saj smo v letošnjem letu sprejeli Samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra, pa tudi večino spremljajočih samoupravnih aktov. Športne igre Iskre pa so potrditev teh doseženih rezultatov. Prav je, da se delavci Iskre tudi športno udejstvujejo, kajti poleg zavzemanja za čimboljše delovne uspehe, se je potrebno zavzemati tudi za rekreacijo delavcev, saj bodo le tako tudi delovni rezultati boljši.
Predsednik sindikata Iskre tov. Čebela je v svojem govoru poudaril, da niso pomembni rezultati, ki bodo na Iskriadi doseženi, ni toliko pomembna zagrizena borba za čimboljšo uvrstitev, temveč predvsem sodelovanje in povezovanje delavcev Iskre iz vseh or-
ganizacij na športnem področju.
Zmajeva ekipa na Iskriadi je štela 2o članov. Sodelovali smo v streljanju -moški in ženske ter v kegljanju - moški in ženske.
Po svečani otvoritvi iger je sledil naporen dan.
Moški so začeli s streljanjem ob lo.uri, prav tako s kegljanjem, ženske pa so streljale ob 13. uri, s kegljanjem pa so pričele ob 18. uri. Vse skupaj se je zelo zavleklo, glede na veliko število udeleženih tekmovalcev, tako da smo s tekmovanji v petek zaključili šele zvečer.
Rezultati naše uvrstitve danes, ko to pišemo še niso znani, bodo pa objavljeni v glasilu Iskra.
Vemo pa, da smo se tekmovalci zavzeli za čimboljšo uvrstitev, čeprav je konkurenca bila zelo velika. V drugih delovnih organizacijah, ki so po številu zaposlenih večje, so organizirali izbirna tekmovanja ter izbrali najboljše športnike. V Zmaju pa je manj zaposlenih, temu sorazmerno je tudi število športnikov.
Kot že rečeno, pa niso toliko važni rezultati, bolj važno je sodelovanje vseh delovnih organizacij na Iskrinih športnih igrah.
0 poteku letošnje Baterijade v Gospiču smo pisali že v prejšnji številki glasila. Tokrat pa še slika pred razglasitvijo rezultatov.
	
	
Ljubljana, 1. julija 1968	Letnik III., štev. 3
ob desetletnici
Nova oblika našega glasila z možnostjo objavljanja fotografij je razveselila slehernega delavca pred desetimi leti
izhajanja
glasilo razmnoževali doma na ciklostil in kot je bilo slišati takrat, je imel značaj in vrednost zbirke zapisnikov - vsaj tako se ga je dalo citati. Z uvedbo treh kolon - stolpcev, pestrostjo in upadijivostjo naslovov in objavljanjem fotografij in risb, pa je glasilo v tistem času postalo popularno, zanimivo in deležno mnogo pohval v smislu napredka tudi na tem področju.
Glasila desetih let imamo
danes vezana v knjigo za vsako leto posebej in jih poseduje tudi naša knjižnica.
Zanimivo je prelistati stare letnike, se spogledovati s takratnimi objavljenimi članki in njihovo vsebino primerjati s sedanjim trenutkom.
Oglejmo si nekaj zanimivosti, objavljenih v julijski številki glasila izred desetih let.
Leto 1968 smo v Zmaju proglasili za leto uvajanja sodobne znanosti in tehnike v našem podjetju. Začeli smo uvajati najmodernejšo tehnologijo po razširjeni licenci, ki smo jo odkupili od angleške firme Vidor.
Začeli smo uvajati objektivno metodo za izbor delavcev na delovna mesta po načelu "pravega delavca na pravo delovno mesto". Premestitve smo začeli opravljati na osnovi psiholoških testov.
Začeli smo uvajati kontrolo kakovosti izdelkov po znanstveni metodi.
Še vedno so bili na delu redki posamezniki, ki se niso hoteli ali znali vključiti v intenzivni proces modernizacije in
V letošnjem juliju poteka lo let, odkar si je naše glasilo NAS GLAS nadelo svečanejšo in izboljšano oblikovno rešitev in z možnostjo objavljanja slik iz našega delovnega okolja. Res je sicer, da je julijska številka glasila pred desetimi leti imela v naslovu podatek, da izhaja že tretje leto in zaradi česar gornji naslov ne drži v celoti, pa vendar je treba priznati, da je šele z uvedbo nove tehnike tiskanja dobilo glasilo tisto vrednost za našega bralca, kakršno si je že dalj časa želel. Pred tem smo namreč
Dva stroja paperlined za 3R 12, kot ju vidite na sliki, sta že na poti iz Anglije v našo tovarno. Montirali ju bomo v juliju mesecu. Tako smo zapisali pod prvo objavljeno sliko točno pred desetimi leti.
Nakladalna rampa, baraka in sodi na dvorišču Zmaja pred desetimi leti
jim je bil lastni interes pomembnejši od interesa kolektiva.
V Zmaju smo se odločili zamenjati "obleko" naših izdelkov. Strokovna služba je objavila razpis za najboljši osnutek zaščitnega znaka, dveh vrst etiket in dveh vrst embalažnih škatel. Na razpis se je prijavilo kar 54 kandidatov, med katerimi je bilo veliko število arhitektov, grafikov in psihologov.
Junija meseca je bil izplačan regres v višini 25 starih tisočakov za vsakega delavca in 4 tisočake za otroka nad 5 let starosti.
vanja in sicer v namiznem tenisu je zmagal Zmaj s 5: o, v malem nogometu pa Croatia s 6:2. Izlet je uspel, izražena pa je bila želja, da bi srečanje postalo tradicionalno.
To je le nekaj zanimivosti izpred desetih let. Vsem sodelavcem, ki so tako ali drugače sodelovali in omogočali izhajanje našega glasila v tem obdobju,se na tem mestu zahvaljujemo, obenem pa želimo nadaljnjega tesnejšega sodelovanja pri oblikovanju in uresničevanju vsebinske zasnove glasila GLAS ZMAJA tudi v prihodnje.
Uredništvo
Pod naslovom "nagradna zmešnji va - maj - je urejena" v PAVLIHI od 5- junija letos smo zasledili gornjo risbo, ki jo objavljamo tudi v našem glasilu.
Tranzistor zabava nas, lučka nam sije, če so na zalogi ZMAJ - baterije.
Imate tudi vi smisel za rimo? Poskusite na temo baterije, selitev tovarne, slovo od Šmartinske ceste, dobrodošlica v Stegnah in še in še.
čakamo na vaše prispevke in z veseljem jih bomo objavili.
Poskusite in dokazali boste sebi, da znate tudi vi zložiti prijetno rimo...!
"Zadnji pozdrav ploščicam" je visel napis pred kratkim v naši pasaži (sedanji mehanični delavnici), kjer se je iztekalo delo na 9 V bateriji V aprilu mesecu 1968 leta se je proizvodnja ploščičastih baterij preselila v obrat Šentvid.
V okviru proslavljanja 1. maja je mladinska organizacija 27-
aprila 1968 priredila izlet v Zagreb, kjer je bilo prijateljsko srečanje z mladino Croatie. Po ogledu tovarne so se pričela športna tekmo-
Glasila
desetih
let
so
vezana
v
knjige
Boris GIBIC
Krvni pritisk - kaj je to ?
Visok krvni pritisk ali - kot mu pravimo zdravniki - hiper-tonija že nekaj desetletij ni več pojav, ki bi ga imeli za spremljevalca starosti in arterioskleroze in proti kateremu ne moremo storiti kaj bistvenega. To je ena najpogostejših in najnevarnejših bolezni odraslega človeka in komplikacije visokega krvnega pritiska so eden najpogostejših vzrokov smrti.
Visok krvni pritisk je prava epidemija našega časa, ki v primeri z nekdanjimi poteka tiho in potuhnjeno daljšo dobo.
Prav zato ostane bolezen toliko časa neodkrita. Ker s pravočasnim doslednim zdravljenjem lahko zelo izboljšamo slab naravni izid bolezni, moramo njeno pustošenje vsekakor omejiti oziroma zaustaviti.
Vsak ima svoj krvni pritisk, to je pritisk krvi na stene arterij - žil (utripalnic).
Pri vsakem srčnem utripu doseže krvni pritisk majhen vrh, ki mu sledi, ko se srce spet razširi, majhen padec. To se zgodi 60 - 80 krat v minuti. Krvni pritisk se spreminja od trenutka do trenutka. Ko spimo ali ko smo mirni, je najnižji. Brž ko se razburimo ali delamo, poraste. Za vzdrževanje pravega pritiska v žilah je potrebno redno delo črpalke -srca. Srce poganja kri po telesu z določeno silo brez večje škode zase. Ko postanejo žile s staranjem trše in manj voljne ter se nekoliko zožijo, poraste v njih upor. Srce premaguje ta nekoliko večji upor z večjim delom.
Zaradi še ne v celoti dognanih vzrokov se pogosto zgodi, da se začnejo žile ožiti že v mladosti, predvsem drobne žile (arteriole). Zmanjša se količina krvi, ki lahko preteče skoznje. Proti nevarnosti, da bi tkiva odmrla zaradi pomanjka-
nja kisika, se samodejno poveča potisna sila srca, ki skuša premostiti oviro. Pride do zvišanja krvnega pritiska; ta' porast pa je trajen in velik ter je vzrok za betežen, proti kateri so danes uprte vse naše misli. Zvečan upor v žilah je vzrok, da mora srce črpati z vedno večjo silo. Ob tem se srčna mišica postopno zdebeli. Srce utegne premagati upor v ceveh do neke meje in le za določen čas. Pri tem se veča. Pravimo, da je razširjeno. Čim večja je ovira, tem večja sila je potrebna za zadostno dovajanje krvi in kisika v tkiva in organe. Postopno pa začne srce pešati in končno opeša.
Haraščanje upora v žilah utegne srce premagovati leta dolgo, ne da bi bolnik imel pri tem kake motnje. Morda se včasih nekoliko zadiha pri večjih naporih. Brž ko začnejo rezervne sile srca popuščati, začne upadati tudi bolnikova zmogljivost za delo: zadiha se že pri majhnih naporih. Pa ne samo to! Ves čas trajanja
visokega krvnega pritiska se v žilah odigravajo bolezenske spremembe, ki bi jih lahko imenovali obrabnostne in so posledica delovanja visokega krvnega pritiska na notranjo plast žilne stene. V žile se začno odlagati razni presnovki, predvsem apnenec, maščobe in holesterol. Končni rezultat tega procesa je zmanjšanje prožnosti žilnih sten, ki postanejo trše in de sodatno zožijo. Ko se nabere večja količina teh presnovkov, utegne priti do popolne zamašitve. Tkiva, ki ne dobivajo več krvi, odmrejo, če se to zgodi v živijensko važnem organu, so posledice zelo hude. Zapora žile v srcu povzroči hudo okvaro, ki ji pravimojniokardni infarkt in utegne biti v hipu smrtna. Zapora možganske žile se kaže z bolezensko sliko, ki ji pravimo možganska kap. Zapora žile na spodnji okončini je vzrok za nastanek gangrene (odmrtje tkiv), ki nam je ne uspe pozdraviti z nobenim zdravilom in zahteva odstranitev (amputacijo) okončine.
Malokdaj utegne telo popraviti vse posledice take zapore žile. Pogosto so posledice tako hude, da bolnik ostane trajni invalid. S sodobnim zdravljenjem pa zmoremo do neke mere in na nekaterih organih zmanjšati posledice zamašitve žil in^nam danes uspe že znaten odstotek bolnikov vrniti v delovni proces, včasih celo na prejšnje delovno mesto. Kljub temu, da more že zmerno zvišan krvni pritisk povzročiti hude okva-
re na srcu, ledvicah in možganih, je vendar res, da more trajati visok krvni pritisk včasih dolga leta brez hujše prizadetosti teh organov. To je velika izjema in zato ne kaže upoštevati teh redkih primerov pri naših načrtih zdravljenja bolnikov z visokim krvnim pritiskom.
Kolikšen naj bo normalni krvni pritisk?
da ne bo prišlo do bolezni, ki so posledica visokega krvnega pritiska. V prejšnjih desetletjih se je ukoreninila domneva, po kateri naj bi bila zgornja vrednost pritiska toliko nad loo, kolikor je bolnik star. Bolnik, star 7o let, naj bi imel zgornji pritisk 17o. Preiskave zadnjih let pa so takšna gledanja ovrgle. Kaj pravzaprav povedo številke, s katerimi izražamo krvni pritisk? Krvni pritisk označimo z dvema vrednostima. Zgornji pritisk (sistolični) izmerimo v hipu, ko srce potisne kri v žile. Spodnji pritisk (diastolični) pove, s kolikšno silo kri pritiska na steno žil v času, ko je srčna mišica ohlapna.
Za merjenje krvnega pritiska uporabljamo aparate - sfigmoman-ometre. Aparat sestavljajo: navpično stoječa steklena graduirana cevka, ki ima na dnu rezervoar z živim srebrom. Cevka je spojena z gumeno manšeto, ki jo pri meritvah pritiska ovijemo okrog nadlahti.
S črpanjem zraka v manšeto iz gumene bučke pritisk v manšeti naraste in vzporedno zraste tudi višina živega srebra v stekleni cevki. Brž ko sta pritisk v manšeti in pritisk krvi v žili enaka, slišimo s slušalko v komolčnem zgibu zvok utripalnice. To je zgornja vrednost krvnega pritiska. Vrednost spodnjega
pritiska pa zabeležimo, ko ob spuščanju zraka iz manšete zvoka utripalnice več ne slišimo.
Poleg navedene oblike meril-" nika krvnegapritiska uporabljamo še druge, od katerih se je za domačo rabo najbolj obnesla tista z manometrom v obliki ure (sfigmomano-meter na anaeroid).
Po obsežnih statističnih raziskavah so strokovnjaki prišli do zaključka, da je za odraslega človeka srednjih let najprimernejši krvni pritisk 12o/8o mmHg (milimetrov živega srebra - Hg - iz latinske besede Hydrargyrum, kar pomeni živo srebro). Krvni pritisk navadno zdravniki imenujejo ER (po začetnicah priimka italijanskega zdravnika Biva Roccija). Idealen krvni pritisk naj bi bil celo nekoliko nižji, okrog llo/75 mmHg. Škodljivi učinki sistoličnega krvnega pritiska se začno zanesljivo kazati, če je ta vrednost nad 14o mmHg. Pri teh vrednostih je škodljivost sicer majhna. Čim višji je pritisk, tem hujše so posledice in pri vrednosti 180/loo so že velike.
Visok krvni pritisk zanesljivo skrajša življenje ker pospeši nastanek bolezni srca, možganov in ledvic, ker pospešuje razvoj arterioskleroze žil teh organov, škodljivo delovanje visokega krvnega pritiska na žile je še večje, če se mu pridružijo nekatere bolezni, bolezenska stanja ali razvade, ki jih imenujemo dejavnike tveganja (rizične faktorje). To so v prvi vrsti povečana količina maščob v krvi, kajenje, sladkorna bolezen, debelost, povečana količina sečne kisline v krvi.
Število ljudi, ki zbolijo zaradi posledic visokega krvne-
ga pritiska, je v tehnološko razviti družbi zastrašujoče. Zato ne preseneča, da se je razmahnil boj proti temu zlu. Svetovna zdravstvena organizacija daje boju proti tej bolezni tudi v letošnjem mednarodnem dnevu zdravja mesto, ki ji pripada. Temu -cilju je posvečeno vse leto tudi pri nas.
Vaak bolnik z visokim krvnim pritiskom bo mnogo storil za svoje zdravje, če bo skrbel za pravilno težo, če bo užival manj slano hrano in če ne bo kadil. Tako pripravljen bolnik bo kmalu dobil zanesljivega zaveznika v svojem zdravniku v ambulanti splošne medicine - v zdravniku, ki je sprejel nenehni boj proti visokemu krvnemu pritisku za svojo stalno obliko dela. Ker je najbolj ogrožena starostna skupina ljudi od 25. do 5o. leta, so naše besede s posebnim poudarkom namenjene prav tej skupini.
V Stegnah je koncem junija stekel visokoregalni sistem vskladiščevanja palet z materiali in gotovimi izdelki
Danici v slovo
Danica BREMEC
V Zmaju je zaplapolala črna zastava.
Na pragu poletja, v katerem bi napolnila komaj 36 let svojega življenja, te je mnogo sodelavcev Zmaja v petek 9. junija pozno popoldne spremljalo na zadnji poti.
Dotrpela si v mukah strašne bolezni
Kako ljubila si pomlad in cvetje, v prijateljstvih iskala si zavetje, z rokami, srcem rada pomagala, koristi zase nisi nič iskala.
Le zdravja sebi si želela, tožila nisi, vse molče trpela.
Ko zjutraj sonce se je skrilo za oblak, zagrnil Te je večni mrak.
Odšla si; minilo je trpljenje, svetoče ugasnilo je življenje.
Zdaj v mislih vedno boš med nami, a Ti mimo počivaj v črni jami.
Za vse, kar si nam nesebično dala, iskreno kličemo Ti v Zmaju - hvala!
Sodelavci
gibanje
MAJ
Sprejeti v delovno razmepje:
MUŠIČ Franc, kovinostrugar, za nedoločen čas od 16.5.1978,
RACAJ Rizah, transportni delavec za določen čas od 16.5-1978.
Prenehalo delovno razmerje:
TROBEC Tatjana, analitik-evi-dentičar, dne 2.5.1978.
MERKLIN Gizela, delavka na av-tomagregatu dne 4.5.1978.
JUGOVIČ Milena, administrator II, dne 15.5.1978.
ZAMAN Fani, delavka na vezanju blokov dne 18.5-1978.
članstva
BERČAN Alojzija, delavka na izdelovanju negativnih elektrod, dne 31.5.1978.
ZELENOVIČ Boško, konstruktor III., dne 26.5.1978.
Z ah vala
Ob mnogo prerani izgubi moje sestre BANICE BREMEC se iskreno zahvaljujem vsem njenim sodelavkam in sodelavcem OZD Zmaj za podarjeno cvetje, poslovilne besede ter številno spremetvo na njeni zadnji poti.
Vsem prisrčna hvala!
Sestra Elza
število
zaposlenih
Proizvodni sektor
Moških	71
Žensk	127
Skupaj	198
Obrat Šentvid
Moških	31
Žensk	87
Skupaj	118
Skupne službe
Moških	61
Žensk	61
Skupaj	122
Dne 31. maja 1978 je bilo v
tovarni ZMAJ zaposlenih 438 delavcev, od tega 163 moških in 275 žensk.
upokoj itev
rojstni dan
Lojzka
Betčan
Ni dočakala dvajset let dela v Zmaju. Ni pričakovala tistega 1. avgusta leta 1959, da bo prav v naši sredini dočakala starostno upokojitev, katero je nastopila v začetku letošnjega junija. Skoraj 19 let je bila zvesta svojemu kolektivu kateremu je dolga leta pripadala v nekdanji štancariji in od koder se je zaradi novih strojev selila na druga delovna mesta. Skromna in tiha, pa marljiva in vestna je bila skoraj neopazna pri pobiranju cinkovih čaš, ki jih je potiskal ropotajoči stroj pod njene roke.
Prišel je čas, prišla so leta in Lojzka BERČAN je odšla v zasluženi pokoj. Vključila se je v krog naših nekdanjih sodelavcev in z njimi vred bo v krog naših nekdanjih sodelavcev in z njimi vred bo v pozni jeseni obiskala Zmaj, ki se bo prenovil na novi lokaciji. Z njo in v njej pa bo ostal spomin na delovne pogoje na Šmartinski cesti, ki ga bo obujala kot prijetne sanje na čas, ko je aktivno sodelovala, takrat, ko smo ustvarjali boljši jutrišnji dan.
Želimo ji mnogo trdnega zdravja in da jo bomo redno videvali na naših srečanjih z upokojenci.
Zupančič Antonija
Tudi delavci obrata Šentvid so po daljšem času izgubili iz svoje sredine sodelavko Zupančič Antonijo, ki se je invalidsko upokojila koncem letošnjega junija. Nedvomno po delovnem stažu spada med najstarejše "Zmajevke" v Šentvidu, saj se je zaposlila 16. oktobra 1957 leta, dobro leto po ustanovitvi tega obrata.
Svojevrstna posebnost je zabeležena pri delu Zupančičeve, saj šele ob njenem odhodu v pokoj dojemamo ugotovitev, da je 21 let bila čistilka in kot trdijo sodelavci, takšne osebnosti za ta dela verjetno ne bodo več zabeležili .
Vedeti je treba, da je vestno in marljivo vzdrževala čistočo v skoraj nemogočih delovnih pogojih vso dolgo dobo s pečmi na trdo gorivo ob prisotnosti "črnine", ki je značilna v pripravljanju depol.paste in ki je polzela tudi v pisarniške prostore na sveže umita tla.
Trla jo je bolezen, vendar jo ni do konca strla. Žilava in vztrajna kljub zdravstvenim težavam ji je uspelo doseči vsaj invalidsko upokojitev, v kateri ji sodelavci obrata Šentvid želijo
V MESECU JULIJU PRAZNUJEJO
DRAB Gabrijela OROŽIM Anton HRANIČ Marija FABJAN Jože
JERLAH Cilka VERBIČ Amalija HAJDAREVIČ Anka KERZNAR Marija ŽAGAR Anton RONČEVIČ Stanislava KRISPER Brigita KOLENC Ana VIDIC Rozalija JOVANOVIČ Nada FILIPOSKA Fanija LEBAN Dragan PETROVIČ Miodrag GRČA Marija ŽINKO Ana SINJUR Tončka ŠVIGELJ Dragica NOVAK Anica PETERLIN Milena VARDIČ Ilija SLEMENJAK Adi RECEK Majda BUTKOVIČ Martin KOLUBČIČ Šalih KASTELIC Anica GROJZDEK Anton TRNOVŠEK Jožefa GOGIČ Jordana STRAH Agata STRMOLE Ignac
ŽNIDARŠIČ Desanka SIMIČ Vuka BAVDEŽ Matjaž ROVANŠEK Slavka
MAVRIN Anica LIVADIČ Suada GORIŠEK Frančiška ILIČ Vojka
še dosti svetlih dni, še mnogo prijetnih ur.
Najboljše želje ji izrekamo tudi delavci ljubljanskega obrata.
čestitamo
My
Zadnji zbor delovnih ljudi
pred dopustom
selitvijo in pripravljeni smo, da čimpreje na novi lokaciji začnemo delati tako, da bodo naši planirani uspehi za letošnje leto v celoti doseženi.
My
"GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v
Zadnji zbor delovnih ljudi pred nastopom letnega dopusta je bil obenem zadnji na sedanji lokaciji Zmaja.
Na zboru v zadnjih dneh meseca junija smo stoodstotno izglasovali Samoupravni sporazum o ustanovitvi interne banke ISKRA. Da ne bi prišlo do prekinitve zavarovalne pogodbe smo sprejeli tudi sklep, da vsakdo od nas do konca leta 1978 prispeva za plačilo premije 14,80 din na mesec. Sprejeli smo še, da se predlog Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v organizacijo družbenega standarda počitniški dom ZATIŠJE Bašanija posreduje delavskemu svetu za sprejem. Bila je podana tudi informacija, da je novi pravilnik o stanovanjskih razmerjih na razpolago za razpravo, na kar bi ga delavski svet sprejel predvidoma septembra letos.
Največ časa je bilo namenjenega razpravi o pričakovani selitvi tovarne. Direktor Zmaja Milan Slemnik je obširneje posredoval informacijo o sedanjem stanju, o predvidenem poteku del pri sami selitvi ter nakazal - kolikor je bilo ta trenutek možno - predvidene razmere v novem okolju delovanja. Opomnil je na možnost nepredvidenih pomanjkljivosti ali težav že po sami preselitvi ob začetku vtekavanja strojev ali še ne dokončno urejenih delovnih mest. Prav zato je treba pričakovati morebitne nestrpneže, ki bi kaj lahko obstali Ob strani in z nerganjem skušali omanjvrednotiti dosežene uspehe. Sicer pa je selitev tovarne enkratni dogodek sedanje generacije Zmajevcev
- kot je dejal predsednik zbora Marijan Mayer, in bi se prav sedaj in na tem mestu morala v celoti izkazati naša samoupravi jalska zrelost, kar pa ne dvomimo, da ne bi prišla do popolnega izraza.
Delavci Zmaja smo na zboru sprejeli tudi pomembno zanimiv sklep, da vsakdo prispeva osem ur prostega časa za selitev oziroma za ureditev svojega delovnega mesta ali vtekavanja stroja in slično, za kar bi vsak sektor za sebe izdelal ustrezno organizacijsko obliko dela.
Ob tem naj zapišemo že sprejet sklep, da bodo delavci v drugih sektorjih in službah z lastnimi avtomobili preselili svojo dokumentacijo in ostale materiale v nove prostore, ki bodo že opremljeni z novim pohištvom.
Znašli smo se torej tik pred
nakladi 550 izvodov organizacija združenega dela ISKRA -tovarna baterij ZMAJ Ljubljana. Glasilo ureja uredniški odbor.Odgovorni urednik: SMOLIČ Franc,urednik:MATER Marijan.Tiska tiskarna LJUBLJANA, Ljubljana.Po pristojnem mnenju štev. 421-1/1975 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Čez dva meseca bodo v tem prostoru brneli stroji za formiranje celic