DKEDKlSTVO Z AH JE je v LjtiftijanJ, FTsnciBKansKa niica st. 8 itiskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. ionoldne in od 5. do 6. roroldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	:	:	:
KAROCNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oisko in Rosno K 2V60, polletna K 10-80, četrtletna K 6-40. mesečna K 1 -80: za Nemčijo celoletno K 26'40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 861—.	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne.	\ \ •
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburpovi nliei Stav. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od 3. do 7. zv*/er lnserati: enostopna petitvrstica 30 vin., porojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Insernte sprejema upravi iitvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
'	  Reklamacije	lista	so	poštnine proste.
Stev. 659.
Po smrti Avgusta Bebla.
V Ljubljani, v soboto dne 16. avgusta 1913.
Leto III.
MRTVI BOJEVNIK.
Vse življenje hodi po grobovih. Večna priroda potrebuje svoje snovi, da se obnavlja in preraja brez konca in kraja v svojih rečeh in bitjih. Kar je dovršilo svojo pot, se mora vrniti k viru, za nove namene, za nove smotre.
Tudi Avgust Bebel se je uklonil večnemu neizpremenljivemu zakonu. Pero je padlo iz njegovih rok, usta so mu obmolknila. Truplo kaže še njegove znane oblike, toda Bebla ni več med živimi. Skrivnostna vladarica smrt je dobila tribut. ki ji ga ne more odreči nihče.
Priroden proces se je izvršil. Ali v tisočerih dušah se vse upira kruti resnici. Kajti Bebel je bil eden tistih mož, brez katerih si je težko zamisliti življenje, eden tistih, ki se nam zde za večnost poklicani med nas. in če nas zapuste, nam je tako, kakor da je prišel nered v svetovne zakone.
Bebel in nemška socialna demokracija. Bebel in mednarodni proletariat. Bebel in boj vseh zatiranih — to je bilo tako neločljivo, da učinkuje Beblov konec kakor nasilno prekinjenje organičnih vezi; in tisoč ran krvavi, ker je smrt iztrgala moža tisočerim in miljonom, in vsakemu so se njene kreljuti zasekale v prsi, ki so ljubile njeno žrtev. Tudi kralji in carji umirajo, in ob njihovih dragocenih krstah se razvija ža-lobni pomp, ki ga premore le s sijajem bogastva obdana oficielna moč. Toda najmogočnejšega despota smrt ne poseže tako globoko v srca miljonov in jih ne razgrebe tako neusmiljeno kakor smrt preprostega moža. ki je ljudstvu podaril svoje srce in posvetil svoje življenje, ne zato da bi dosegel slavo, ne da bi zavladal nad njim. temveč da mu zvesto pomaga na poti iz teme k luči, iz bede k boljšemu življenju, iz sužnosti k svobodi.
Visoko se je povzpel Avgust Bebel iz proletarskih nižin; četudi mu ni bila usojena visoka oficielna čast, je vendar umrl v višavi, kamor ga }e bilo dvignilo zaupanje in ljubezen delavstva. Ali Bebel se ni pehal, ni Silil, ni plezal gor. Pot mu je odpiralo njegovo delo; vsak njegov uspeh le bil plod zasluge. Delavski razred, iz Katerega je prihajal in kateremu je bil vdan iz spoznavajoče i» razumevajoče ljubezni, ga je nostavfial OT,a mest,a- katerih ga je potreboval. Tako je postal vodja nemškega zavednega delavS*va ’n e<^en prv’^ Predbojevnikov vseea mednarodnega proletariata. Tako Je do-hilrv niegovo življenje pomen za miljone ljudi, ta tako le njegova smrt prebridka izguba za nepregledne trume zavednega delavstva na te) fn na oni strani oceana. In zato je brezpnmerna Alnst ki jo ie povzročila vsezmagovalka Smrt tisti hip. ko je položila svojo hladno roko Avgustu Beblu na čelo.
Zasluženo je to žalovanje, ki objema vso zemeljsko oblo; kar je Bebel storil za delavski razred vsega sveta, odseva iz te neizmerne tuge Mrtev je mož, ki je dramil množice in jih vodil v boj, sam izpostavljajoč svoj prsi sovražniku in za vsak udarec pripravljen sprejemati udarce. In delavstvo vidi in čuti: Njegovi so plodovi silnih bojev, ali moža. ki je korakal na čelu, ni več; izkrčena je pot k novim zmagam, ali on. ki je sukal meč pred vsemi, ne bo več hodil po njih.
In delavstvo žaluje.
Pa bi moralo žalovati vse človeštvo. Zakaj Beblova zastava je vihrala pred armado, ki osvaja nov svet vsem ljudem, četudi jih je veliko, ki ne razumejo njegovih krasot. Bodočemu človeštvu je bilo namenjeno vse delo njegovega življenja, v katerem se je družilo dvojno in trojno življenje. In prišel bo dan, ko bo ves ljudski rod od vzhoda do zapada spoznaval v Beblu enega največjih svojih sinov, enega najmogočnejših stavbenikov svojega doma.
Bebel je bil delavec v svoji mladosti in delavec je ostal do svoie smrtne ure. Delo in boj
—	to je vsebina vsega njegovega prebogatega življenja. Človeško razumevanje skoraj presega ogromna množina njegovega vidnega dela, za katerim pa tiči še mnogo več nevidnega, nespo-znanega, a za vidni uspeh neizogibnega. Njegove knjige so pred nami, njegovi govori v državnem zboru in na kongresih nemške ter svetovne stranke so nam znani; kdo pa bi mogel izmeriti vse tisto skrito delo, opravljeno v samoti, v tišini njegove delavnice, o katerem ne govore nobeni zapiski, ker ni hodil resnično velik? mož z njim na trg? Kdo bi seštel prečute nočne ure, kdo vse dneve, ki si jih Je neumorni mož odtrgava! od počitka in zabave, da je mogel uspešneje izvrševati prostovoljno veliko nalogo?
Bebel je bil delavec. A vse njegovo bitje je bilo spojeno z življenjem delavskega razreda, m iz sovraštva do ljudi, ki ne pripadajo ali pa se ne prištevajo delavstvu, temveč iz javnega spoznanja, da more v naših dneh le delavski razred pripravljati tla, na katerih se sezida danes ali jutri dom svobode za vse človeštvo, gilna je bila njegova vera v jasno bodočnost; neomahljivo prepričanje mu je kazalo končno zmago socializma in mu je omogočilo, da je pre-
našal vse trpljenje in premagal vse težave. Ali njegova vera ni bila fatalistična in ne otroško naivna. Kakor se ni najmanjši dvom dotaknil njegovega prepričanja o zmagi ideala, za katerega se je bojeval, tako ni noben hip zasanjal, da bi mogla priti osvoboditev kakor nezaslužen dar.
Zato je klical delavstvo na boj in ga vodil in se sam bojeval v njegovih prvih vrstah kot vzoren junak; zakaj vedel je, da se more upirati krivicam le tisti, ki jih čuti, in gojiti vero v osvoboditev le tisti, ki okuša bridkosti sužen-stva.
Socializem, čigar slavni praporščak je bil Avgust Bebel, daje delavskemu razredu neprecenljive vrednosti, ker ga preko vsakdanjega boja za boljši kos kruha organizira v armado vsega človeškega rodu. bojujočo se zase in za svoje današnje sovražnike. Zatiranje in izkoriščanje delavstva je glavni vzrok bede, ki preplavlja telesni in duševni svet; iz tega izkoriščanja raste privatni kapitalizem, najokrutnejši in najnesramnejši vseh tiranov, kar jih je poznala zgodovina, egoistični sovražnik svobode, blagostanja in kulture, ki upogiba vse sile pod svoj jarem in vprega vse živo pred svoj voz. Ali edini delavski razred čuti to neposredno na svojem telesu; zato mu je zgodovina namenila boj zoper kapitalistično trinoštvo, ki mora pasti, da bo v družbi brez razredov človek lahko Človek in da bodo njegove duševne sile oproščene materijalnih verig. Kadar pade najstrahotnejše despotstvo vseh vekov, bo naloga delavskega razreda izvršena, in človeštvo stopi na plan kot enotna družba, kateri bo enakopravnost podlaga.
Pred to armado je korakal Bebel. Ko je bila še neznatna četica, ji Je s svojim navdušenjem vlival upanje in zaupanje v Žile ter jo vzgajal za apostelstvo med tovariši v mraku. In ko se je množila, je rastla njegova sila, da Je mogla premagovati povečane težave in zapreke. In ko je postala največja stranka v Nemčiji, je bil Bebel tako velik, da je z njegovimi usti govorila vsa mogočna vojska zmagovito prodirajočega pi oletariata.
Pred mnogimi leti, ko se je raznesla po nekih časopisih napačna vest o Beblovi smrti, je sam Marx označil tak dogodek za največjo nesrečo nemške socialno demokratične stranke in imenoval Bebla edino prikazen svoje vrste v nemškem, da v evropskem delavskem razredu. Od tega časa je minilo dobrih trideset let. Bebel je delal dalje in se dalje bojeval. In danes se lahko pravi: Umrl je velikan! Umrl je mogočni bojevnik mednarodne proletarske armade. Drugače ne more biti, kakor da žaluje zavedno delavstvo vsega sveta ob njegovi krsti. ^
V	tej tragični uri blaži dvojna tolažba neizmerno bolest. Četudi je imel pokojnik, še raznovrstne načrte za dela, katerim je zdaj smrt onemogočila izvršitev, so vendar sadovi njegovih trudov tako bogati, da vstaja iz njih brez kiparja in livarja mogočen spomenik dela in boja. Kakor da je priroda iz treh ljudi ustvarila eno samo bitje, tako bogato je Bebel sejal in žel in njegova dedščina delavstvu je tako obilna, da se ne izčrpa nikdar.
In četudi bo socialna demokracija pretežko pogrešala svojega Bebla, je vendar z njegovo neprecenljivo pomočjo danes tako silna, da tudi izguba največjega ne ustavi njenega koraka. Ko je prišel klic iz Nirvane, se je stari bojevnik lahko ozrl po svoji njivi in si dejal: »Velika je in lepa; krasno stoji klasje na njej. 2ivel sem, delal sem, bojeval sem se — ne zaman! Sanje mladega sejalca se uresničujejo, bogata bo žetev, in če je čas, grem lahko mirno, pokojno odtod.«
BEBLOVI ZADNJI DNEVI.
Curih, 15. Bebel je odpotoval dne 1. avgusta s svojo hčerjo, go. Frido Simon, v Passugg, kamor mu je svetoval tukajšnji zdravnik, da bi rabil železnate kopelji. Prve dni se je počutil debro. Četrti dan ga je začela mučiti tesnoba in slabost. Zdraviliški zdravnik dr. Scarpetette mu je svetoval, naj ostane nekaj časa v postelji, ker je bilo srce zelo oslabljeno. Zdravnik mu je tudi svetoval, naj se varuje vsakega dela. Tega Bebel ni popolnoma ubogal, kakor kažejo njegova pisma strankinemu vodstvu v Berlinu. Koncem prvega tedna se mu ie stanje vendar znatno izboljšalo in zapustil je posteljo ter je lahko delal manjše izprehode. Če je sijalo solnce, je rad posedal pred zdraviliškim domom in opazoval vrvenje na trgu. Zdraviliški ravnatelj Brenn je vsak dan povpraševal, kako se mu godi in se z njim pozabavil. V torek mu je prinesel list iz Chura, v katerem je bil članek o Beb-lovih »Spominih«; pri časopisu so bili izvedeli, da je Bebel v Passuggu, pa so mu s tem izkazali svojo pozornost. Ravnatelj mu je prečital nekatere odstavke iz članka. Ko ga je vprašal, kako se počuti, je Bebel odgovoril: »Zdi se mi, da gre na bolje; ali ene reči ne morem prenfr-šati: Imel bi še eno veliko .delo, pa ne smem delati.« Ko je Brenn napravil neko šaljivo opazko. Je Bebel dejal: »Rad bi še živel in de-
lal.« Pri zdraviliških gostih Je Bebel užival veliko spoštovanje, zlasti zaradi svojega enostavnega vedenja. Odkar se je bilo Beblu zdravje zadnjič poslabšalo, je imela njegova hči navado, da je vsako noč enkrat pogledala, kako je očetu. Tudi v sredo je okrog 4. zjutraj vstala in pogledala v očetovo sobo. Spal je mirno in dobro. Ko ga je ob 8. zjutraj hotela zbuditi za zajtrk, je še vedno enako ležal. Bil je pa zelo bled. Gospa Simon se je nagnila in je opazila, da ne diha. Bebel je bil že mrtev. Smrt je bila morala nastopiti med 5. in 6. zjutraj brez bolečin. Bebel je umrl sam; nikogar ni bilo ob njegovi smrtni postelji. Zdraviliški gostje so izvedeli šele opoldne za tragični dogodek; zvečer so položili prvi venec iz ravši na njegovo krsto.
NOČNA POT V DOLINO.
Passugg leži visoko v gorah. Opolnoči, ko Je v zdravilišču vse počivalo, kakor da Je izumrlo, so odnesli Beblovo truplo v dolino. Se zvečer je poskrbel sin ravnatelja Brenna, da Je bilo truplo položeno v enostavno krsto. Opolnoči jo je nekoliko mož odneslo iz zdraviliškega doma na voziček, kjer so jo pričvrstili z Jermeni in pokrili s plahto. Star rudar Je držal vajeti; razoglav je polahko pognal konjička. Poleg njega je sedel zdraviliški hlapec z edinim vencem. Za vozom sta šla dva socialistična časnikarja. Brez besede Je šlo ob slabotni svetlobi acetilenske svetilke nizdol ob vijugasti Sumeči Rabjuzi. Ob 1. ponoči so dospeli do pokopališča v Churu. Vrtnar Je že čakal. Osem rok je prijelo in odnesli so krsto v mrtvašnico. Tam je ostala brez straže, brez sveč.
Ob 10. dopoldne je oživela okolica pokopališča. Z zavitimi zastavami so prišli delavci iz Chura spremit krsto od pokopališča na kolodvor. Prinesli so toliko vencev in cvetlic, r<Ja Je bila vsa krsta pokrita. Medtem ko so polagali krsto v železniški voz, so se nagnile zastave. Predsednik socialno demokratične stranke v kantonu Graublinden dr. Gamser je izpregovo-ril nekoliko besed v slovo. Ob pol 12. se Je vlak odpeljal proti Curibu.
POGREB.
V Curihu, kamor je vlak dospel z enourno zamudo, so bila številna društva z zastavami zbrana na kolodvoru in so spremila krsto do »Ljudskega Doma«, kjer so jo položili na oder. Tam ostane do nedelje opoldne.
V nedeljo popoldne bo truplo na centralnem pokopališču v Curihu sežgano in pepel shranjen.
IZ BEBLOVIH SPISOV IN GOVOROV.
Oblike zatiranja in izkoriščanja so se menjavala v teku treh stoletij, zatiranje in izkoriščanje pa je ostalo. Res, da je kmet devetnajstega stoletja bolj kulturen in civiliziran kakor njegov prednik iz 16. stoletja... ali relativno, v primeri z današnjim stališčem zemljiškega gospoda, se je njegov socialni položaj komaj izboljšal.
*
Vse (meščanske stranke) se boje prosvete mas kakor strupa. Mali krogi meščanskih izo-braževateljev, ki zasledujejo posten namen s svojim delom za izobrazbo mas. so brez moči in vpliva, njihova ekzistenca potrjuje le pravilo v sedanjih razmerah. Vpričo teh razmer preostaja le eno. Organizacije delavskega razreda se morajo same lotiti dela za prosveto; iztrebita morajo, kar so zasejale cerkve in šole vladajočih razredov in oblasti duševnega plevela v glave proletarcev. To nikakor ni lehko delo. Ali hvaležno delo Je, ker odgovarja hrepenenju po bolj človeškem stanju in višjemu spoznanju in ker ga zato hlastno sprejemajo. En lot resnice uniči stot neumnosti. Zato sovra žijo vladajoči tako močno resnico in se boju jejo proti njej.
♦
Moč buržvazije je v denarju, v njenih mi-ljonih in miljardah, ali ogromno število glav daje delavskemu razredu, kakor hitro se zave te okolščine, tako silno premoč, da stre premoč buržvazije in naj ima desettjsoče miljonov v blagajnah.
*
Prvo in glavno temeljno načelo vseli zatiralcev je, da obdrže zatirance v nevednosti
Nobena vera nima privilegija, da bi trajno zadoščala človeštvu, v kulturi napredujočemu in za vsako pride čas. ko stopi v nasprotje s kulturnimi zahtevami človeštva, ker je vera le začasen produkt določne kulturne dobe.
Vedno tičati za pečjo, pri pipi in kozarcu vina, to je ničvredna obrt za ponosnega in inteligentnega moža. Njemu pristoja. da sam poseže in da dela in se bori za najvišje cilje človeštva, ki so obenem njegovi najvišji cilji n njegove družine.
Gibanja ne padajo z neba, tudi posamezniki ih ne povzročujejo; gibanje mora temeljiti v naturi stvari, le potem je zmožno življenja, le potem se lehko razvija.
*
Niso revolucionarji, ki delajo revolucije, iemveč vselej in vedno le reakcionarji. Že veliki Goethe je dejal Eckermannu, da so le vlade krive, če prihajajo revolucije.
*
Velekapitalisti, ti so v resnici revolucionarji, prekucuhi. Cim več delajo ti gospodje, čimbolj so delavni, kakor so danes delavni — n delavni so gotovo — tem več ustvarjajo socialnih demokratov.
*
Cmi fiblj se razvija meščanska družba, tem bolj napreduje socializem.
Ljudje so umrjoči, inštitucije so minljive, ljudstva žive dalje, ljudstva se razvijajo.
•
Zena ima enako pravico kakor moški za razvoj vseh svojih moči in za udejstvovanje teh moči. Ona je človek kakor moški.
*
StevHo žen, ki umrjo ali hirajo vsled porodov, Je vse večje nego število mož, ki pa-'dejo ali so ranjeni na bojišču.
Tudi najgenialnejšega moža Je porodila mati, od katere Je prejel dostikrat najboljše kar Ima. S kakšno pravico odrekate torej ženi enakopravnost z možem? o z
MoŽ ima pravice, žena dolžnosti.
*'
če govorimo o enakosti vsega človeštva, tedaj je nezmisel, da hočemo od te enakosti izključiti polovico človeškega rodu.
SOŽALJE
jugoslovanske socialno demokratične stranke,
Izvrševalni odbor Jugoslovanske socialno demokratične stranke je poslal vodstvu nemške socialne demokracije sledeči brzojav:
Oloboko ginjeni vsled pretresljive vesti O smrti hrabrega in vzornega prvoboritelja Avgusta Bebla se pridružujemo vašemu žalovanju.
Jugoslovanska soc. 'dem. stranka v Avstriji.
*
Sožaljni brzojavi dohajajo vodstvu nemške socialne demokracije v Berlinu od vseh strani. Med drugim so jih poslali;
Izvrševalni odbor nemške socialno demokratične stranke v Avstriji;
izvrševalni odbor češke (centralistične) stranke;
izvrševalni Odbor češkoslovanske (separatistične) stranke;
avstrijska strokovna komisija; češkoslovanska strokovna komisija; hrvaška soc. dem. stranka; srbska soc. dem. stranka; ogrska soc. dem. stranka; ogrska strokovna komisija;
British Socialist Party; francoska socialistična stranka; italijanska soc. stranka; belgijska soc. stranka; holandska soc. stranka; zveza delavskih društev v Švici; poljska soc. stranka v Rusiji; finska socialna demokracija; švedska socialna demokracija; danska socialna demokracija;
British Labor Party;
Maksim Gorkij, itd. itd.
Pokojno je Bebel umrl. Med nami ga ni vet telesnega. Ali v večnosti je ostala njegova sled; njegovo delo živi in bo plodilo od veka do veka. In njegovo ime je nepozabljivo.
Mi pa se spomnimo ob njegovi krsti, da je bil delavec in bojevnik. Jn to bodimo tudinu.
Ljudje zmorejo vse, kar hočejo, ali preden kaj hočejo, morajo uvideti, da je potrebno in uvidevnost prinese sila. Kristjani pravijo: sila uči moliti. Socialisti pravimo: sila uči misliti.
♦
Družba, s popolno demokratično enakostjo, ne pozna in ne trpi nobenega zatiranja. Le najpopolnejša svoboda naziranj omogoča neprestan napredek, ki je življensko načelo družbe.
Dnevne beležke.
—	Pismo iz Bosne. Sodrug iz Kotor-Varoša nam piše: Kotor-Varoš, 10. avgusta. V kotor-varoškem okraju je bila 7. t. m. velikanska nevihta s točo. Toča je napravila ogromno škodo vsi poljski pridelki so uničeni in po hišah je pobila mnogo šip. Ubila je tudi več zajcev in vran. Človeških žrtev ni; pripetila se je le mala nezgoda. Nekdo je gledal ravno pri oknu, ko je padala debela toča. Toča je razsula steklo iti njega močno udarila po glavi. Našli so ledeno
kepo, ki je padla med točo in ki je tehtala dva in pol kilograma. Največ toče je bilo debele kakor kurja jajca. Najstairejšj ljudje v okraju ne pomnijo take toče in vse vprek so Ijudie ugibali, kako da je vse pobila toča. Najrazličnejše vzroke so našli. Nekateri so dejali, da je poslal bog kazen, ker ljudje več ne verujejo vanj in premalo molijo. Drugi so zopet zvračaii krivdo na zenske, zlasti na one, ki so poročene, a ki nočejo ostati pri možu. ker jih možje tepo. Naši kmetje pa pravijo, da ni mož, kdor ne tepe žene. Sedanja sodišča tudi niso tukajšnjemu prebivalstvu všeč; vse bolj so jim ugajala sodišča v turški dobi; turški sodnik je namreč naložil vsaki ženi, ki ni hotela oziroma ni mogla ostati pri možu. kruto- kazen: dva vola sta jo pretrgala na pol. Sedaj pa se takim ženam ne zgodi nič hujšega nego to, da jih imenuje pop javno v cerkvi po imenu in jo prekolne ter jo odloči za večno pogubljenje.
— Slovenskemu dijaštvu. Vse dijaštvo, brez razlike struj, * je osnovalo Osrednji vsedijaški podporniški odbor v Ljubljani, z namenom, da izvede v letošnjih počitnicah veliko podporni-sko akcijo v prid dunajskemu, graškemu in praškemu podpornemu društvu in jim zasigurati nadaljni obstoj in redno poslovanje. Tovariši akademiki, abiturienti, do vas se obrača danes ta odbor, če vam je resno na tem. da nadaljujete, oziroma si omogočite naporen in drag štu-
7!+	z neVas*n'm osebnim fanatizmom!
združite se, bodite solidarni, ker tudi jemali ste m bodete solidarno! Snujte po večjih krajih brezbarvne krajevne odbore, prirejajte po vsem Uovenskem cvetlične dneve, igre, veselice, predavanja ali kaj drugega, za vaš okraj primernega. Kjer pa to ni mogoče, pobirajte prispevke potom nabiralnih pol. Nobena vas ne sme biti brez uje! Pritegnite k delu tudi starejše sred-njesolce ker tudi oni bodo v kratkem živeli akademska leta! Na kratko vam podamo informacije, oziroma sklepe O. V. P. O. v Ljubljani:
I.	vsaka prireditev Se mora, da se firma naše akcije ne izrablja, naznaniti eksekutivnemu tajniku, med K. Luschutzkyju, Ljubljana, Eliza-betna cesta G/JI. Eksekutiva obvesti nato javnost potom časopisja o nameravani prireditvi.
. Nabiralne pole se pošiljajo na željo vsakemu akademiku. Na polah, ki jih razpošilja ekseku-tivii. blagajnik tehnik St. Kadunc, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3, je označeno nabiralčevo tme. Zanjo je odgovoren nabiralec in jo mora vrniti, če tudi prazno. III. Le one nabiralne pole so avtentične, ki so signirane od dunajskega, graškega in praškega podpornega društva in podpisane od predsednika in treh tajnikov
•	J' *• P- v Ljubljani. IV. Nabrani denar se pošle potom poštnih položnic, ki se prilože
tTui1! nah*ra*n* Poli. v Jadransko banko v Ljubljani. Enako nabiralne pole. Tovariši, sezite po nabiralnih polah; vsak prispevek, bodisi se tako majhen, nam je dobrodošel! Prirejajte podeželne prireditve! — Za Osrednji vsedijaški podporniški odbor v Ljubljani: iur. A. Koder, predsednik; tajniki: tehnik Armič F., med K. Luschiitzky, med. Vejkavrh Št.
moi a ^e^a,nacjisM večer, ki ga priredita v mah dvorani »Nar. doma« g. Milan Skrbinšek, >n ‘Kralec in g. Josip Šest. igralec, se xunCMS.’ sotx>to s programom, ki obsega ^ a.vtmji naha)amo od Slovencev Zupančiča, Cankarja, Aškerca. Meškota. Stritarja, od tujih Shakespearja, Calderona, Puškina, Bergerja m Japonca Okurija. Pričetek ob polu devetih zvečer. Blagajna se odpre ob *^opmc (se4eži) P« 3 K, 2 K in 1 K se n?:?o	v Predprodaji. ki jo je prevzela iz*
» dZ11x	K<? ,•/e.rica Dolenčeva, trafikantinja
Li i f)?1	.c'-	kronski	sedeži stanejo za
ljake 60 v, a ti sedeži se dobe šele zvečer pri blagajni.
— Predstava pod milim nebom, ki je bila včeraj uprizorjena ob tivolskem hotelu, je us-
za prvi poizkus in z ozirom na vsakovrstne neprijazne razmere dosti dobro, in vsekakor vzpodbuja na nadaljevanje takega*dela. Največje težave je delalo vreme, ki je hotelo včeraj prekositi vse letošnje svoje blaznosti, l;opoldne Je sijalo solnce. in kdor nima y sebi SL y.r.emei^skega preroka, je bil popolnoma prepričan, da bo izjemoma enkrat krasen dan. udi barometer je kazal lepo vreme; aranžerji
~ —"ul..J-------c-	-	-	.	- - -........   _
so bili torej popolnoma prepričani, da poide vie na vrvici, pa so položili lepake z naznanilom, da bo predstava v slučaju slabega vremena v gledališču, nekam v miznico, češ, da ne zbegajo ljudi. Toda lagalo se je dopoldnevno solnce in lagal se je barometer. Dobro uro pred napovedanim pričetkom predstave se je vlila ploha, kakor da že pol leta ni bilo dežja, potem pa jo je nenadoma zamenjala lin ta toča. Oblaki so se sicer pozneje zadrgnili, niso se pa hoteli izgubiti, tako da ni nihče prav vedel, če bo predstava ali ne. Ker pa ie bilo vendar par. sto ljudi zunaj, so prireditelji sklenili boj z vremenskimi bogovi in predstava se je pričela. Dež pa se tudi ni dal splašiti in igralci so občutili ves dobrote milega neba prav do kože, gledalci pa so z odpiranjem in zapiranjem dežnikov pospeševali živahnost dejanja. Nušičev »Knez Semberijski« nima kdove kakšne literarne vrednosti:	nekoliko patriotizma je v
njem, š^ veliko več ginljivosti. ali za uprizoritev na prostem je prikladen, ker ni treba, da bi se scenerija menjala in ima slikovite prizore množic. To je tudi včeraj učinkovalo. zLasti ker je bilo precej pisanih kostumov in jahačev. Igralci, pomnoženi z nekaterimi diletanti, so pokazaji da še niso pozabil na svoj poklic. G. Skrbinšek je bil v vseh fazah jako dober knez Ivo. kot njegov sovražnik pa g. Danilo, ki je celo jahal, prav dober Kulim beg. Krasno je igrala gospa Danilova kot knezova mati. Hvalevreden je bil nastop gdčne. Medičeve, ki je igrala zasužnjeno Stano. Ostale vloge so majhne... Za nekatere nedostatke bo v bodoče skrbeti, da se odpravijo. Pogled skozi vrfita semberijskega gradu na — tivolske gostilniške mize moti precej. Tudi kulisa, ki je prikrpana k hotelski steni, pa se ne vjema z njo, ne tolaži oči. Razdalja med «odrom« in gledalci je nekoliko premajhna, zlasti če se igra s suflerjem. Ne nekakšen način bi se moral preprečiti naval gledalcev na pozorišče. To so reči. ki se ob daljši izkušnji gotovo popravijo. Ideja je vsekako dobra in če se letošnja gledališka sezona realizira, bi stvar zaslužila, da se zanima zanjo deželno gledališče. Po gledališki predstavi je sledil improviziran variete, ob katerem se je občinstvo prav dobro zabavalo.
— Camping čeških visokošolcev ob Adriji.
Iz Prage se je odpeljalo 2. t. m. 9 visokošolcev v Ičiči pri Opatiji, da bi tam uprizarjali angleški šport camping. Ostali so 3. in 4. v Trstu, da so si ogledali Trst in njegovo okolico. V sredo 5. t. m. so se odpeljali s parobrodom na Brionske otoke, kjer so ostali z dovoljenjem lastnika Brionskih otokov ravnatelja Kuppelwieserja črez noč v svojih šotorih. V noči od 6. na 7. je prišla velika nevihta in široko, da so morali pustiti šotore na morskem obrežju in hitro v največji nevihti iti v hotel, kjer so dobili prenočišče popolnoma zastonj. Zjutraj pa jih je ravnatelj Kuppehvieser dal na svojem paro-brodu prepeljati v Pulj, tudi popolnoma zastonj. Po ogledu Pulja so se odpeljali v Opatijo, kjer jih je pričakoval češki zdravnik dr. Landra. Vsled prijaznosti njegove in ing. Pelikana, bivšega ravnatelja praških elektr. železnic, so bili nastanjeni na vrtu vile Triestine v Ičiči. Tam ostanejo dijaki do nedelje 17. t. m., od tu se odpeljejo v Postojno in pridejo zvečer ob 6:17 v Ljubljano, kjer ostanejo čez ponedeljek in torek, ogledajo si mesto in napravijo izlete v okolico. Prenočišče jim da mestna občina ljubljanska v mestni ubožnici. Visokošolci obiščejo potem še Bled in Bohinjsko jezero, nekateri pa se še peljejo v Benetke, drugi počakajo nanje na Jesenicah, odkoder napravijo izlet k slapu Peričniku in na Golico. V soboto dopoldne se vsi dijaki snidejo na Jesenicah in se vrnejo v Prago. — Obisk čeških visokošolcev-sports-manov gotovo povzroči zanimanje ne le v naših dijaških in športovnih krogih, ampak tudi v vsi javnosti. Ko bi kdo želel kake informacize, jih dobi pri uredniku J. K. Strakatemu. Sodna ulica 3, I. nadstr.
— Umrli so v Ljubljani: Hildegarda Orožen. vdova Brachtl, roj. Zeschko, profesorjeva vdova in hišna posestnica, 43 let. — Marija Breščak, delavčeva hči, 20 let. — Ivan Pa-lovec, dninar, 66 let. — Tomaž Hribar, hlapec, 45 let. — Ivan Cuzak, delavec, 43 let. — Oton Grebenc, davčni nadupravitelj v pok., 60 let.
—	Matilda Krašna, branjevka, 40 let.
Za resnico.
Roman.
Spisal JožefLaichter.
(Dalie.)
XXXI.
nawJfda Jruge?a dne je lva,’a čakala težka
Insi™ * ir' a u tudi tako hudo in ža-
akn ™,cLSe ,e OPO!udne vrniI iz šole, je čul £	- no poročilo. Zdravnik, kateri je pri-
uLma OhlPJe-r , bolnika- se Je izrazil, da ni
Szen	'h	P,UČ da Sta se že vneIi’ da Je
smrH Rnfi? n7a,Lna- Zdravnik je govoril o nrisli' ® te bila zanemarjena. Kvapil ni
i> hn fl°7nT in em casu / Posteljo. Bržkone se je
sramu, da ne bi delal opravkov, zatajil, hodil m premagoval, dokler mu ie bilo mogoče.	1
Ko je Ivan to slišal, je teke! v sobo h Kva-Pilu. Prestrašen je odprl duri in tiho vstopi1!, oolmk je ležal v obkladkih. Njegov obraz je bil I? bol} žolt in shujšan, oči še bolj neizrazne. Kakor da se mu je belina razširila, ko se je alno ozrl v Ivana. Dihal je naglo. Ivanu je postalo tesno, ko je videl, kako naglo se mu dvigajo Prsa. Nikdar še nj videl nič podobnega;
T.u zdelo, da v teh prsih plamti ogenj, ki požiga---------------vedno	bolj naglo —
r ~ vedn? M naglo - - - Tesno mu le bilo. Posedel Je za trenotek in odšel.
'druguTmislf i^LtU-di. !mel P°ln° S,a*o svojih Soommlal se Je, kako ie Blaženki
na plesu malo prenepremišljeno zaupal svo) namen, da hoče izstopiti iz cerkve. Kako pa je potem mineval dan za dnem — dasi je Kvapi-lova nesreča dala njegovim mislim dovolj opravila, — ali kako je vendar preteka! dan za dnem, in on niti za korak ni stal bližje dejanja. »In včeraj zvečer sem se vendar tudi tako zagotovo izrazil. —----------«
Ne, Ivanu ni bilo lahko. Še ko ni vedel o brezupnosti Kvapilove bolezni, mu je postalo precej zjutraj, ko se ie prebudil in se spomnil, da je danes zadnji dan, ko se mora vse odločiti in ko je potrebno, da zvedo domači o neupogljivem njegovem namenu — precej zjutraj mu je postalo težko. »Vendar sem slabotnež!« si je ponavljal neprenehoma. »Toda izstopiti moram
—	Blaženka se prepriča, da nisem tako nizek, da bi govoril v zrak!«
In Jedva se je pokazal v šoli, so ga takoj obsuli tovariši z vprašanji, ali bo spolnil obljubo ali ne, ali pojde jutri k spovedi ali ne? V ušesih mu je zvenelo, v duši ga je bodlo: »No, Hruby, kdaj poveš razredniku, kdaj poveš katehetu, da ne pojdeš k spovedi?«
»Jutri boste videli, kako jima povem, da ne pojdem!«
A sedaj je tu težko bolni Kvapil. in tesnoba, katero vzbuja pogled na ubogega morda umirajočega človeka; na drugi strani pa zopet izvršitev naklepa, zahtevajočega popolnega duševnega osredotočenja! Bridko mu je bilo. Sam v sebi je bil odločen, ni se obotavljal; vsaj pravil si je tako; toda bal se je očeta in matere. In strah ga ni zapuščal niti. ko si je prigovarjal,
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 3. 'do 9. t. m. je bilo 13 novorojencev, umrlo je 18 oseb in sicer 8 domačinov in 10 tujcev. Za Jetiko so umrle 4 osebe, med nijim 3 tujci, vsled nezgode sta umrli 2 osebi.
V	zavodih je umrlo 11 oseb. Za infekcioznimi boleznimi sta zbolela dva vojaka za legarjem, oba se nahajata v vojaški bolnišnici, za vratico je zbolela ena oseba.
— Zglaševalnl urad c. kr. policijskega ravnateljstva bo v ponedljek dne 18. avgusta t. 1. zaradi splošnega snaženja za stranke nedostopen.
— Otroka j|e povozil. Iz Zagorja ob Savi poročajo: V sredo okolo petih popoldne le peljal posestnik Jurij Drolc iz Izlak na postajo v Zagorje voz oglja. Na Lokah pri Habatovi hiši, kjer je malo klanca, ie Drolc zadaj voz zaviral. V tem trenotku pa je prišlo pod konje 18 mesecev staro dekletce rudarja Stuška iz Lok. ki je bilo brez vsakega varuha na cesti, ter je ostalo mrtvo na licu mesta. Konj ii le stopil na glavo in jo zmečkal, kolo pa ji je šlo čez prsi. Voznika Drolca ne zadene krivda.
— Nesrečna smrt. V ponedeljek, dne 11. t. m., popoldne je šel Matevž Sojan. posestnik iz Doba, na bistriški prod po pesek. Tam je po nesreči zašel v deročo Bistrico, ki je vsled neprestanega deževja močno narasla, in našel v njenih valovih smrt. Trupla še niso našli.
— Voz in konji v Savi. Iz Kranja poročajo, da so se splašil, konji, ki so peljali tovorni voz, ob bregu Save in prfdli z vozom vred v Savo, kjer so utonili. Voz in konji so bili last stavbenika Fusa. G. Fuso ima 1600 K škode.
— Vojni film. »Bitka ob Bregalnici« je dospel in sc predvaja do pondeljka. Posnetki tega filma, posebno nekateri deli bitke same, so taki kakor jih ni doslej še bilo videti v filmu, 2al pa. da Je cenzura črtala strašen prizor mrtvih in ranjenih Bolgarov. Danes je popolnoma nov spored z Nordisk dramo. V torek »Kakor so peli stari«, veseloigra z Moricem, dva dela po sramežljivi »Suzani«.
Trst.
—	Krumirska Internacionala. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo, kako so organizirali ital. nacionalci v tržaški prosti luki meseca junija t. 1. stavko proti slovenskim težakom. Potom stavke so hoteli odvzeti slovenskim težakom delo pri parobrodni družbi »Dalmatia«. Stavka se je končala nad vse čudno. Slovenski težaki niso bili odpuščeni; njim so le pridružili nekega »vodjo«, ki je bil glej čuda, predobro znani italijansko nacionalni razgrajač Bressanutti, ki je bil uprizoritelj one Slavke in ki je smrtni sovražnik Slovencev. Ta čudni junak je 30. maja 1.1. predsedoval shodu, ki ga je sklicala organizacija italijanskih podjetnikov, da protestirajo proti »slovenskim krumirjem« in proti »slovanski invaziji« in na katerem se je v vseh tonih ponavljalo znano geslo ital. nacionalcev: Fora I sciavi! Slavni branitelj tržaškega itali-janstva, ki je splezal na tako čuden način na mesto delovodje, je bil zaradi svojega krivičnega in škandaloznega početja takoj obsovra-žen nele od slovenskih delavcev, ampak tudi od italijanskih. Težake izkorišča do krvi. Izvršitev dela naparnikih je popolnoma prepuščena njemu. Težakov sprejme le toliko, kolikor se njemu zlubi. Na tak način odnese ogromne zaslužke. ne da bi ganil zato z mezincem, i oda temu gospodu se je zdelo, da izkorišča in zapostavlja še vse premalo revne težake. Pretečeni četrtek je hotel zato izvršiti še neko posebno junaštvo. Mesto da bi se bil poslužil za izkrcanje blaga (cementa) na parniku »Vita« skupine težakov, slovenskih in italijanskih, ki delajo navadno na parnikih družbe »Dalmatia« in ki imajo svoi sedež na trgu Guiseppina. se je podal na pomol San Karlo, kjer je prevzel za to delo svojega brata in še pa-r drugih »prijateljev«. ki so sicer že bili zaposleni na nekem Lloydovem parniku! Ko so se težaki na trgu Giustpcina. ki so nestrpno čakali prilike, da bi kai zaslužili, videli tako oropane za svoja dela, so pričeli protestirati proti takemu sistemu izstradanja in krumirstva. Dninarji, ki so bili zaposleni na drugih parnikih družbe »Dalmatia« so tudi, ko so zvedeli za to novo junaštvo 13ressani-ttija. takoj pridružili protestu ter so vsi italij. in slov. težaki zapustili delo. Bressa-
da tu prenehajo vse zadrege in vsi oziri na druge, da gre tu za globoko življenjsko vprašanje, za katero je odgovoren le sebi, le svoji notranjosti.
Celi dan se je mučil. Zvečer je šel na ulico s jezo, katera mu je tiščala prsi. A naenkrat ga je nekdo ustavil. Ivan se je urno ozrl in se ljubeznivo, prijazno nasmehnil. Bil je Kačerov-sky. Kakor rešitev je v tem hipu pozdravljal Kačerovskega. Takoj se ga je oklenil in se ponudil. da ga spremi.
Kačerovsky je hitel v kondicijo. Dasi je bil čedno oblečen, bil je vendar ves ogoljen m suh v primeru z Ivanom, katerega rdeča lica so kipela od zdravja in na kojem je bilo vse čisto in novo. Ker ni bil navajen voditi se pod pazduho, je potegnil svojo roko z Ivanove in jo utaknil v žep rdečkastega zimnika. Takoj je povprašal po Kvapilu. in Ivan je pripovedoval
o	nevarnosti, katero je konstatiral zdravnik, in o brezupnosti njegovega položaja.
»Grozno!« je mrmljal Kačerovsky.
»Da, grozno,« je pritrjeval Ivan in se za^ mislil. Potem pa je pristavil: »Ko ne bi človeka pretreslo nič druzega. mora! bi ga pogled nanj-ga in misel, kaj Je povzročilo njegovo bolezen, kaj ga je pričakovalo po prihodu v Prago; človeka bi to moralo odvrniti od takega blatnega jarka, v katerega so ga hoteli zavleči. Ze samo to sili človeka, da bi imel globlje m bolj resnično naziranje na življenje. Jaz, Kačerovsky — to občutim trdno — bodem stal kakor vi do smrti v boju proti podobnim ljudem in proti vsemu, iz česar nastaja tako močvirje. Verjemite, danes
nutti je skušal najprej zlepa potem zgrda pre-govoriti delavce, da naj se zopet vruejo na delo. Stavkujoči so vztrajali. Mislili so pač. da se bo to, kar se godi danes njih tovarišem na enem kraju, pod vodstvom tega junaka, jutri lahko godilo zopet tudi njim samim. Toda Bressanutti je vedel prav dobro, zakaj in s pomočjo koga je prišel na svoje mesto. Od tega trenotka je postalo jasno, zakaj se je svoj čas uprizorila omenjena stavka in kako je Bressanutti postal »vodja« skupin^ slovenskih težakov. Ker so težaki vztrajali v stavki; se Je Bressanutti obrnil nekam, kjer je vedel, da najde opore. Prišlo je delat še tisti dan mesto stav kujočih pet slovenskih kruinirjev Poslala' lih je Narodna Delavska organizacija! Bressanutti jih je takoj sprejel; v petek so že delali na parnikih družbe »Dalmatia« samo slovenski krumirji. Razumete? Bressanutti zagrizem italijansko nacionalni hujskač, ki zabavlja na vseh shodih italijanske gospode proti slovenski »invaziji«, ki izstradane italijanske de-lavce odpusti in sprejme slovenske krumirje. is^e opore pri gospodih v »Narodnem domu;, ki pieskibijo izstradalcu :iji zatiralcu drugih slovenskih delavcev potrebno število sloven-skin krumirjev! Bedasto-hinavska »Edinost« molu. Gnusna drhal pri N. D. O. molči tudi. Nimajo besde, ki naj bi opravičila tako očitno izdajstvo slovenskega delavstva v prid tržaške kamore. Kdo naj še dvomi o resničnosti naše
^li-ye;inaLS0.K0Sp0die v »Narodnem domu« lakad tržaške kamore, da so njih organizacije
S;rne,^°MV Sl,UZ,bi tržaške«a italijanskega ka-pitJizma. Ni od danes, da krumirijo slovenski delavci po zaslugi clrhalske tolpe, ki jo vodi N. L). O. m m ta slučaj za nas dokaz njih brezvestnega izdajstva. Poznamo jih. Le tržaško
S 131 ° /el' tieistvil1 nekai več razmi-motii’ JC' naprav»mo konec taki sra-
0b^ zb°r skupine lesnih delavcev.
I	leteceno nedeljo se je vršil v Delavskem domu redni občni zbor skupine lesnih 1delavcev v Trs n. Tako j)o udeležbi, kakor porazpravah
nam™P, ;1'L0^ni lb°?	Bopolnonm svol
namen in bo za nadaljui razvoj organizacije nemale koristi. Predsedoval je s E r a t h Poročal je strokovni tajnik s. P a vi fn Omenil le
CertSrieSVSK iina"Čni ™ložaJ skupine.
Uei.trala lesnih delavcev nna za skupino v Trstu mnogo več izdatkov nego je dBV. Da se take lazmere odpravijo, bo treba najt« primeru, načm. Predvsem bo treba poglobi« agitacijo po delavnicah ter obenem napravi ti primeren sklep za saniranje finančnih razmer skuJ1,ne' ^uPmo je treba gmotno in številno
ddavcev^v TrslITnf Seda,,5e raz^e lesnih
sramno nla^ni H, , t avci so naravnost ne-
več ur nS S NiS i P-a morate PO deset in
snreime del« n« S« !?	,•	pnsiliio delavca, da
sprejme delo tu akord, ali pa da dela še v il-
rednili urah. Gospodarji zahtevaj Jčhnvečje in hitrejše izvrševanje dela. Delavci si brezobzirno izkoriščan na delu in oslerv,,-L •
Ni se čuditi. če narašča^ leto za i?* bolnih delavcev in če se meri tJ ^om ste.y!
vsakovrstne nevarne bolezni. In čigivf£® da? Lesnih delavcev samih, ki se ne zlnS zadosti za svoje stanovske interese in kfiS skrbe za ojacenje svoje bojne organizadie Organizacija namerava izvesti tekom tega leta razne akcije v prid delavcem. P edvsem i) treba uredit, plačilne in delovne razmeTe ter preosiiovati pomočniški zbor. ki bi ako bi po-voljno funkcioniral, lehko mnogo koristil lesnim delavcem Program dela. ki *a Joče izvesti organizacija bo gotova stvar če se bodo
pokrivajo dt odajalu sami. — Poročilo se ie z odobravanjem vzelo na ‘znanje h, naJzoči so soglasno SKlenili vneto agitirati svojo orgar.izaciio.	K Uldtl za
»antodfe1vSeltol?	mla(lc"Bke °r-
občni zbor naše najnovejše instftudje^aTeni-ske organizacije. Predsednik soS Se je poiocal Vsled naročila odbora organizacije
II.	okraja in osrednjega političnega Sora.
mi Je tako žalostno nad življenjem tako ne-
skončno žalostno. Kako bi neki n™’ bilo! Saj
veste, da bas danes tudi...« In tu mu je začel
lazkrivati svojo bolest in muko. katero mu pripravlja izstop iz cerkve. »Kaj az men samemu je lahko izstopiti iz cerkve. ’ toda to j« grozno, ko so okoli nas samo ljudje, ki žive še
v tem formalizmu. Kačerovsky, svetujte mi!«
Kacerovsky je gledal v zemljo, lahko, sarkastično se smehljaje. Nekolikokrat se je ne-" SVOi'° Svet!o bradico in po-kratko*	S'	naočnike na nosu' re^
»In kaj naj vam svetujem, za Boga?«
Ivana je Potrl tak odgovor. Žalostno ie pokimal in molčal.
Kačerovsky ga je gjecjai trenotek, nasmehnil se neKako zaničljivo, zamahnil z roko in malomarno izj>regovoril.
»Ali mislite, da sem jaz, ko mi je šlo za to vprašanje, hodil kam vpraševat za svet? V takih stvareh si mora človek svetovati sam in poznati svojo pot. Tu,« je pokazal na prsi, »se mora odločiti!«
»O. Kačerovsky,« Je živo vzkliknil Ivan »vrjemite mi, tu je odločeno!«
»Cesa potem še iščete?« je vprašal Ka-čerovsky in krčil rameni, »česa? Cesa?«
Ivan ni odgovoril. Bal se Je ozreti vanj; zdelo se mu je, da b! zapazil le posmehljiv, strog pogled in da bi od sramote zgorel.
(Dalje prih.)
B. Gotzl
Mestni trg št 19. — Stari trg št. 8.
n—-r- ... - urez konkurence!	g
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba.	Aajiiižje	cene.
ojno organizacijo, ki bode šla v boj za socialne ideale in iz katere se bodo rekrutirali W\ vojščaki socialnodemokratični armadi, riintrideset novih vojščakov smo nabrali v ra času. Odkrito priznavam, če bodo izyo-ini zopet oni, katerim ste zaupali usanovi-v naše organizacije, da bomo kmalu prcko-čili število 100. (Pritrjevanje.) Izrekam tem .tom v iinenu vseh navzočih zahvalo za trud delo odbornikov pripravljalnega odbora in Kem le vztrajno na delo! S. Selišek je podal ijniško poročilo in s. Hreščak je poročal o anju blagajne. Obe poročili so odobrili nav-$. Prečitala so se pravila in soglasno odo-rila. V odbor so bili izvoljeni: predsednikom .Rože Josip, odborniki: sodrugi Selišek, Hre-Jak. Škerl, Bančar, Šonc in Skambet; pregled-iki računov: Zuzi, Bizjak in Sovič. Sklenila s je sledeča članarina: redni člani 30 vin. meseno. podporni člani 2 K letno. Pri točki služnosti sta govorila še s.^ Hreščak glede tain-iraškega zbora, s. Selišek glede izleta. H inču Je povzel besedo novoizvoljeni prednik s Rože ter pozival navzoče člane na ožno delo in da agitirajo, da nas bo več in več. Vi prihodnjem občnem zboru nas mora biti e 33 nego 200. Popoldne se je vršil izlet v oper: izleta so se udeležili vsi člani. Mladi »drugi, sedaj pa na delo!
Goriško.
- Državno pravdnlštvo v Gorici -- na iški strani — je zadnji čas postalo še bolj de-Ivno, nego je bilo prej. Zdi se, da je višja dež. odnija iz Trsta poslala sem nove ostro na-rašene škarje, oziroma, da je vsaj kupila nov lodrordeč svinčnik. Te škarje strižejo po la-kem časopisju goriškem in ta svinčnik orje a njem. da je groza in strah v uredništvu likalnega Corrierja. Ni še dolgo, kar je prej-fiji referent dr. Marinaz odšel v Trst; njegovo sto pa je zasedla mlajša moč, ki bi se menda ali po lastni iniciativi ali po višjem nalogu s izkazala tudi za obdelovanje konfiskacij-cega polja dobro uporabna. Mislili smo. da je sava laških liberalnih žunalističnih kolegov, fi res niso vzor spretnosti in opreznosti, tako Orodna, da je beljenje časopisja od strani drž. ‘ravdništva neizogibna potreba in predpogoj 4 obstanek države. A kaj še. Ko smo čitali <r takih člankov v »Corrierju« — od skrivaj tveda! -r smo se naravnost začudili, kako da i mogla biti taka žurnalistična nedolžnost zatajena! Kakšen zmisel naj ima takšna konfis-iicjjska praksa — bognedaj. da bi se izpreme-L v kOH//skacijsko strast! - si res ne vemo bložiti: osobito če se list, ki prinaša zapleta članek že Prei raJpf5a- Ali naj bo to kon-SJS?o po*elienJef dokaz da ie novi mali Si pravdnik doslej malo ur svojega pro-m časa posvetil v to, da je čital Časopise,
IS se mu zato zdl vsaka knvo P°stavliena !i vlita črka že nevarnost, da se doprinese fvavo hudodelstvo? Morda bi ne bilo odveč, a H si na državnem pravdmštvu v Gorici A tudi kak večji list. da bi vsaj spoznali, isvetovni listi še vse drugače m ostreje pito morajo pisati in znajo pisati; nesro lokalni _ in da se vkljub temu svet ne podere, fezpotrebno in neumestno je torej divjanje z l^emodrim svinčnikom proti časopisju — četo se godi ob času. ko so šefi na dopustu! »se nam zdi potrebno pribiti v interesu žur-Mistične svobode, ker si je eventualno tudi mi s bi dali kratiti! Slovensko časopisje v Qo-cj molči — seveda. ■ ■____________________
Zadn!e vesti.
CEŠKO-NEMŠKA SPRAVA.
Praga, 16. »Češke Slovo« poroča, da bo lada vse nemške in češke stranke povabila, naj Sdaljujejo spravna pogajanja z ozirom na željo, ijc izrečena v cesarskem patentu. Spored kon-tenc bo sledeči: 1. Izprememba deželnega ida 2 Ureditev jezikovnega vprašanja pri de-Hnoknežjih uradih. 3. Ureditev jezikovnega irašanja pri avtonomnih uradih. 4. Deželna figlna reforma.
KOLERA.
Sarajevo, 16. V Orašnici v okraju Tuzla je -pan en slučaj kolere. V Brčki in okolici se je smnožilo število sumljivih slučajev, nekoliko lučajev ie bilo smrtnih. Dognano je. da se je Dlera razširila iz Brčke, kamor je bila zane-ina iz Slavonije in Srbije.
KOZE V TRSTU.
Trst, 15. Tekom včerajšnjega dne so kon-iatirali v Magdalenini bolnišnici dva nova slu-$ koz. Obolelo je dvoje malih otrok.
OD TIHOTAPCEV OBSTRELJEN.
Trst, 15. Dvoje sumljivih ljudi, ki sta hotela teko carinske črte. je napadlo komisarja fi-točne straže Kunzerja, ki ju je hotel ustaviti, gtreli. Napadalca sta pobegnila. Kiinzer je bil
prepeljan v bolnišnico. Kroglja mu je prebila nos in levo oko.
T1SZA-PALLAVICINI.
Budimpešta, 16. Mejni grof Jurij Pallavicini je poslal Tiszi poslanca Szemereja in grofa Esterhazyja kot priči. Opozicionalno časopisje naglaša. da ne more ne poiavnava ne dvoboj razveljaviti tega, kar ie Pallavicini na županij-ski skupščini očital Tiszi.
ANGLEŠKI PARLAMENT ZAKLJUČEN.
London, 16. Včeraj je bil parlament zaključen s prestolnim govorom, ki omenja zadnji obisk francoskega predsednika na Angleškem in prihod argentinskega poslanstva. O balkanskih rečeh izreka upanje, da bo v Bukareštu sklenjeni mir trajen in veselje, da so ostale velesile v stikih med seboj. Sicer se bavi prestolni govor z notranjimi angleškimi zadevami.
STAVKA V MILANU.
Milan, 16. Stavka kovinarjev, ki je trajala dva meseca, je končana. Nasprotni stranki: sta se zedinili za razsodišče.
STAVKE NA RUSKEM.
Riga. 16. Število stavkujočih delavcev v luki znaša 5000.
Peterburg, 16. Stavka delavstva pri dobivanju nafte v Kavkazu je končana.
KAJ JE Z REVIZIJO?
Dunaj, 16. V ministrstvu za zunanje zadeVe izjavljajo: O tem ne more biti govora, da se je Rusija v kavalskem vprašanju odrekla svojim zahtevam, ker sploh ni podala nikakršnih zahtev, ampak si Je le pridržala pravico do revizije bukareštske pogodbe. Ce bo Rusija res zahtevala revizijo, se ne more reči. Gotovo pa je, da se Rusija pridruži, če bo kakšna druga velesila predlagala revizijo.
RUSIJA NE ZAHTEVA REVIZIJE.
Peterburg, 16. Kakor poročajo, so tukajšnji diplomati sklenili, da ne bodo zahtevali revizije bukareštske pogodbe, baje zato, da ostanejo napram vsem Slovanom objektivni.
AVSTRIJA IN NEMČIJA.
Berlin, 16. »Germania« se zopet bavi z razmerjem med Nemčijo in Avstrijo in pravi: »Nesoglasje je vsekakor bi!o med Dunajem in Berlinom. Bilo je tako očitno, da se v Parizu in Peterburgu že mislili na novo orientacijo dunajske politike, in znano nam je, kaj je državni tajnik Kiderlen-Waechter označeval za najtežje delo svojega življenja. Toda to so minuli časi.« List svari pred vsem, kar bi utegnilo še poostriti razmerje med obema državama.
ALBANCI PROTESTIRAJO.
Dunaj, 16. »Albanska korespondenca« poroča iz Skad-ra: Barjaktari plemen Hoti, Gruda, Klementi, Kastrati in Skreli so izjavili admiralu Burneyu, da rodovi Malisije ne priznajo meje, ki jo je določila londonska konferenca. Ce velesile ne uslišijo protesta, je vojna med Malisijo in črno goro neizogibna (?) Če ne bo do 20. t. m. odgovora na spomenico, bodo Maljsori korakali proti Tuzi. Enake izjave so podali tudi avstrijskemu in italijanskemu generalnemu konzulu Zambauru in Calliju.
ODRIN.
Berlin, 16. »Beri. Tagebl.« javlja: V ruskih diplomatičnih krogih zatrjujejo, da deputacija, ki roma po Evropi s prošnjo, da bi velesile pustile Odrin Turčiji, ne bo v Peterburgu sprejeta. Turški poslanik v Peterburgu Turkan paša je obvestil svojo vlado o ruskem stališču in ji je svetoval, naj v odrinskem vprašanju izpolni ruske zahteve. Zaradi tega nesoglasja med vlado in poslanikom bo Turkan paša baje odpoklican.
KITAJSKI NEMIRI.
Mukden, 15. Prvi bataljon brigade v Atun-čovu je odpovedal oficirjem pokorščino in jih pobil. Vojaki so se pridružili Čunguzem. V okraju Hvafijan so Čunguzi premagali vojaštvo, ki je bilo proti njim odposlano.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tisk-n "Učiteljska tiskarna« v Liubliani.
Velik koncert
bo Jutri v nedeljo 17. avg. na prostornem vrtu pri Travnu na Glincah-Vič.
-Začeteie o”b -4. popoldne.
Ob neugodnem vremenu bo koncert v prostor-nem salonu.	::::
K obilni udeležbi najvljudneje vabi
Vstopnina prosta.	J.	Traven.
££■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
jj KajboljSi šivalni sfroj seflajnosti je j
faffj
—" ■	—
10 letna £ garancija, jj
Pouk v vezenju brezplačen.
f \7Vvb- Specialna trgovina šival- S
■	V UK) n||| strojev In koles. ■
■ Ljubljana, Sodna ulica St. 7. ■
Ceniki zastonj In poštnine prosto. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B
Posestvo se proda
zaradi bolezni pod zelo ugodnimi pogoji in siceri Hiša št. 213 na Glincah z gostilniško koncesijo in opravo vred, krasen vrt, acetilenska luč itd. — Hiša št. 20 na Glincah z prodajalnišklml prostori, pripravna za vsako trgovino ker lezi ob Tržaški cesti. — Hiša št. 116 na Ollncah iitotam * veliko delavnico. Več se izve pri lastniku Jos. Trlbuč-u na Ollncah št. 37.
Rastlinska destilacija JELEN"
Priporoča svoje Izborne ln na več svetovnih razstavah $ prvimi darili odlikovane rastlinske destilate, kakor
»LIKER JELEN« (sladki)
»JELEN GRENČICA«
azlične drugovrstne likerje:
„HRUŠEVEC“
„MALISOVEC“
„VIŠNJEVEC“
»MALINOVEC«
„KUMNOVEC«
kakor tudi vsakovrstna izborna žganja:
»BRINJEVEC«
»TROPINOVEC«
»SLIVOVKA«
ter vsakovrstni inozemski in tuzemski „RUM“, najfinejši ,ČAJ“ v orig. zavojčkih od 5 kg naprej, ter v zavojih po 10, 20 in 40 vinarjev s primernim popustom.
RISOVA KISLINA po najnižji ceni direktno iz tovarne
Postrežba točna in reelna.
Naročila sprejema rastlinska destilacija „JELEN“, imejitelj
Anton Jelenec v Logatcu.
K'dor „JELENA“ še ni pil, ne ve, kaj vse je zamudili
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni viri
1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega2K; boljšega 2‘40 K: prlnin polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 6'40 K, 8 K j puha sivega 8 K. 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene posteče
ali rumenega nankinga, pernica 180 cm doka, 120 cm široka, z dvema zglavnlcama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stano-vitnlm puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K: puh 24 E; posamezne pernice 10K, 12 K. 14 K, 16 K zglavni ce 8 K, 8'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 18 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 om dolga, 70 cm Sir. 4'50 E 5'20 E, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12*80 K, 14-80 E. Razpošilja se po povzetju, od 12 E naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovnikl gratls in franko.
S. Benlsch, Dešenice štev. 758,>CeSko.
Edna posebnosti likerja je
I  	  I
V
Zdravnik;
želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Odlikovan v Parizu z zlato kolajno In čast. krIZeem.
Naročajte se na Zarjo!
aaaaaDaaoaDaaaaaaaoaDDaaElDDanaaaDoaDaaaooDaaoaDDaoaaoaDDDaopaDaaaDDDDaDDaa
acaoaaDDaaoDaDaaDDaaDDDaaaaaDaDODDDDaaaaaaaDDDDnDaaDDaDaDDaaaaaaDaDaaaaoaa
a a
□	a o n
□	D
□	a u a a a a a a n
□	□ d a a a a a a a a □
□	a a □ a □ a a
□	a a a a □
g g g g
□	□ D □
a a a a
naznanja slav. občinstvu, da otvorl v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. K
(poleg Kmetske posojilnice.)
Ferdinand Palovec
= koncesionirani zobotehnik =
18. avgusta zobotehniški atelje
In se priporoča v obilen poset. — Izdeluje umetna zobovja, zlate krone, zobe na kavčukove plošče, in izvršuje tudi vsa v to stroko spadajoča popravila.
Poseduje že številna priznalna pisma tako n. pr. od vodstva semenišča, predstojništva servitskega samostana v Inomostu In druga.
Točna izvršitev. - Zmerne cene.
aaaanaaDDDDDaDaaaDaaDDaaDaDDDaDDDDaDaDDaaaaDDaoaDDDDDDDDaDaaaDaDDaaaaaaaai
ono
□ Dl
aaaaDaDaaaaaaaaaDaaDaBaaaDaaDaaaaDaaDODaaDDDDaanaaDaaaDaDDDDaDDaDaaaDaDDai
Samo! Si Samo! Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor
K 1*1 ft W JZ J..1H tudi največja izbera zlatnine in srebrnine iv 4 iu. ir iv * iv.	po	,ako nizkih cenah
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
¥IZrki Tovarniška Tlf IV znamka
Zastopstvo tovarne urZENITH.
Št. 410. Nlkel anker Rosk. jako Naročite krasni veliki llustrovanl cenik, ki ga dobit* dobro idoča samo K 4*10.	zastonj	In poštnine prosto.
K. JURMAN
OPTIK IN ŠPECIALIST LJUBLJANA
Šelenburgova ulica
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
= Potniki
v severno In južno AMERIKO
se vodjo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTRO AMERIKANA
Trst-l\ewyork, Buenos Aires-Rio de Janelro
Mjnovejilml brzoparnlkl i dvema vrtnicama, električno razsvetljavo, brezllčnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preakrbHeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, cvet kruh, poetelje, kopelj Itd.
S
ss
s
55
£
0
SS
s
s
z
Odhod parnikov: i m. Ameriko vsako soboto, v jožno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni TrstrKanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno orl plani agenturi za Kranjsko, Štajersko in KoroSko:
SIMON KMETETZ, Ljubljana.
-----------Kolodvorska	ulica	Stev.	26.-1______
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s ten, da je v svoji seji dne 9. svečana 1918 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	=2
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
' Družinski kruh [
iz pekarne „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico"
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1'75 kg vejajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem!
5
■
8
:
I
s
■
■
I
■i
i	S
E	■
s	■
5	■
~	■
■ ■ ■ .	■
\	S
n	——n—n ~ Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani		
Im-TI = r- *- * O. TL 				1=1
	se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. ::	
	Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. ::	
'	Delo je vedno solidno, točno in prav poceni.	
0=1	Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-:: šem času. :: 	--—c	15=1
Konsumno društvo za Ljubljano |
in okolico
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej
hranilne vloge članov po 5VI® 2 U"* *$£
Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubija ni: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta. [
Nadzorstvo.	Načelstvo.	1
ta
f.a
BO
»:
Bi
ifct
vil
bil
va
ral
lot
va:
lla
ok;
t!c
nai
ta«
sv«
ta«
tei
pol
et.
M'
M
sle
n
vo
7.
to;
naj
rii
pei
il;
doi
»lir
m
m
ia’
o
go' 1 el
Z 1 mii )o prr
žel
<v:
bo
jki
in
loj
bo;
V
mn
no
pr«
Ifii'
Hi
sei
fiu
fe
k:i
.il;
r<»
h
|u
ilr
y
je
ie
Bil
pa
cil
iti
izi
L;
mi
«il
Vi
m;