DKEDKlSTVO Z AH JE je v LjtiftijanJ, FTsnciBKansKa niica st. 8 itiskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. ionoldne in od 5. do 6. roroldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : KAROCNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oisko in Rosno K 2V60, polletna K 10-80, četrtletna K 6-40. mesečna K 1 -80: za Nemčijo celoletno K 26'40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 861—. : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne. \ \ • UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburpovi nliei Stav. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od 3. do 7. zv*/er lnserati: enostopna petitvrstica 30 vin., porojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Insernte sprejema upravi iitvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ' Reklamacije lista so poštnine proste. Stev. 659. Po smrti Avgusta Bebla. V Ljubljani, v soboto dne 16. avgusta 1913. Leto III. MRTVI BOJEVNIK. Vse življenje hodi po grobovih. Večna priroda potrebuje svoje snovi, da se obnavlja in preraja brez konca in kraja v svojih rečeh in bitjih. Kar je dovršilo svojo pot, se mora vrniti k viru, za nove namene, za nove smotre. Tudi Avgust Bebel se je uklonil večnemu neizpremenljivemu zakonu. Pero je padlo iz njegovih rok, usta so mu obmolknila. Truplo kaže še njegove znane oblike, toda Bebla ni več med živimi. Skrivnostna vladarica smrt je dobila tribut. ki ji ga ne more odreči nihče. Priroden proces se je izvršil. Ali v tisočerih dušah se vse upira kruti resnici. Kajti Bebel je bil eden tistih mož, brez katerih si je težko zamisliti življenje, eden tistih, ki se nam zde za večnost poklicani med nas. in če nas zapuste, nam je tako, kakor da je prišel nered v svetovne zakone. Bebel in nemška socialna demokracija. Bebel in mednarodni proletariat. Bebel in boj vseh zatiranih — to je bilo tako neločljivo, da učinkuje Beblov konec kakor nasilno prekinjenje organičnih vezi; in tisoč ran krvavi, ker je smrt iztrgala moža tisočerim in miljonom, in vsakemu so se njene kreljuti zasekale v prsi, ki so ljubile njeno žrtev. Tudi kralji in carji umirajo, in ob njihovih dragocenih krstah se razvija ža-lobni pomp, ki ga premore le s sijajem bogastva obdana oficielna moč. Toda najmogočnejšega despota smrt ne poseže tako globoko v srca miljonov in jih ne razgrebe tako neusmiljeno kakor smrt preprostega moža. ki je ljudstvu podaril svoje srce in posvetil svoje življenje, ne zato da bi dosegel slavo, ne da bi zavladal nad njim. temveč da mu zvesto pomaga na poti iz teme k luči, iz bede k boljšemu življenju, iz sužnosti k svobodi. Visoko se je povzpel Avgust Bebel iz proletarskih nižin; četudi mu ni bila usojena visoka oficielna čast, je vendar umrl v višavi, kamor ga }e bilo dvignilo zaupanje in ljubezen delavstva. Ali Bebel se ni pehal, ni Silil, ni plezal gor. Pot mu je odpiralo njegovo delo; vsak njegov uspeh le bil plod zasluge. Delavski razred, iz Katerega je prihajal in kateremu je bil vdan iz spoznavajoče i» razumevajoče ljubezni, ga je nostavfial OT,a mest,a- katerih ga je potreboval. Tako je postal vodja nemškega zavednega delavS*va ’n e<^en prv’^ Predbojevnikov vseea mednarodnega proletariata. Tako Je do-hilrv niegovo življenje pomen za miljone ljudi, ta tako le njegova smrt prebridka izguba za nepregledne trume zavednega delavstva na te) fn na oni strani oceana. In zato je brezpnmerna Alnst ki jo ie povzročila vsezmagovalka Smrt tisti hip. ko je položila svojo hladno roko Avgustu Beblu na čelo. Zasluženo je to žalovanje, ki objema vso zemeljsko oblo; kar je Bebel storil za delavski razred vsega sveta, odseva iz te neizmerne tuge Mrtev je mož, ki je dramil množice in jih vodil v boj, sam izpostavljajoč svoj prsi sovražniku in za vsak udarec pripravljen sprejemati udarce. In delavstvo vidi in čuti: Njegovi so plodovi silnih bojev, ali moža. ki je korakal na čelu, ni več; izkrčena je pot k novim zmagam, ali on. ki je sukal meč pred vsemi, ne bo več hodil po njih. In delavstvo žaluje. Pa bi moralo žalovati vse človeštvo. Zakaj Beblova zastava je vihrala pred armado, ki osvaja nov svet vsem ljudem, četudi jih je veliko, ki ne razumejo njegovih krasot. Bodočemu človeštvu je bilo namenjeno vse delo njegovega življenja, v katerem se je družilo dvojno in trojno življenje. In prišel bo dan, ko bo ves ljudski rod od vzhoda do zapada spoznaval v Beblu enega največjih svojih sinov, enega najmogočnejših stavbenikov svojega doma. Bebel je bil delavec v svoji mladosti in delavec je ostal do svoie smrtne ure. Delo in boj — to je vsebina vsega njegovega prebogatega življenja. Človeško razumevanje skoraj presega ogromna množina njegovega vidnega dela, za katerim pa tiči še mnogo več nevidnega, nespo-znanega, a za vidni uspeh neizogibnega. Njegove knjige so pred nami, njegovi govori v državnem zboru in na kongresih nemške ter svetovne stranke so nam znani; kdo pa bi mogel izmeriti vse tisto skrito delo, opravljeno v samoti, v tišini njegove delavnice, o katerem ne govore nobeni zapiski, ker ni hodil resnično velik? mož z njim na trg? Kdo bi seštel prečute nočne ure, kdo vse dneve, ki si jih Je neumorni mož odtrgava! od počitka in zabave, da je mogel uspešneje izvrševati prostovoljno veliko nalogo? Bebel je bil delavec. A vse njegovo bitje je bilo spojeno z življenjem delavskega razreda, m iz sovraštva do ljudi, ki ne pripadajo ali pa se ne prištevajo delavstvu, temveč iz javnega spoznanja, da more v naših dneh le delavski razred pripravljati tla, na katerih se sezida danes ali jutri dom svobode za vse človeštvo, gilna je bila njegova vera v jasno bodočnost; neomahljivo prepričanje mu je kazalo končno zmago socializma in mu je omogočilo, da je pre- našal vse trpljenje in premagal vse težave. Ali njegova vera ni bila fatalistična in ne otroško naivna. Kakor se ni najmanjši dvom dotaknil njegovega prepričanja o zmagi ideala, za katerega se je bojeval, tako ni noben hip zasanjal, da bi mogla priti osvoboditev kakor nezaslužen dar. Zato je klical delavstvo na boj in ga vodil in se sam bojeval v njegovih prvih vrstah kot vzoren junak; zakaj vedel je, da se more upirati krivicam le tisti, ki jih čuti, in gojiti vero v osvoboditev le tisti, ki okuša bridkosti sužen-stva. Socializem, čigar slavni praporščak je bil Avgust Bebel, daje delavskemu razredu neprecenljive vrednosti, ker ga preko vsakdanjega boja za boljši kos kruha organizira v armado vsega človeškega rodu. bojujočo se zase in za svoje današnje sovražnike. Zatiranje in izkoriščanje delavstva je glavni vzrok bede, ki preplavlja telesni in duševni svet; iz tega izkoriščanja raste privatni kapitalizem, najokrutnejši in najnesramnejši vseh tiranov, kar jih je poznala zgodovina, egoistični sovražnik svobode, blagostanja in kulture, ki upogiba vse sile pod svoj jarem in vprega vse živo pred svoj voz. Ali edini delavski razred čuti to neposredno na svojem telesu; zato mu je zgodovina namenila boj zoper kapitalistično trinoštvo, ki mora pasti, da bo v družbi brez razredov človek lahko Človek in da bodo njegove duševne sile oproščene materijalnih verig. Kadar pade najstrahotnejše despotstvo vseh vekov, bo naloga delavskega razreda izvršena, in človeštvo stopi na plan kot enotna družba, kateri bo enakopravnost podlaga. Pred to armado je korakal Bebel. Ko je bila še neznatna četica, ji Je s svojim navdušenjem vlival upanje in zaupanje v Žile ter jo vzgajal za apostelstvo med tovariši v mraku. In ko se je množila, je rastla njegova sila, da Je mogla premagovati povečane težave in zapreke. In ko je postala največja stranka v Nemčiji, je bil Bebel tako velik, da je z njegovimi usti govorila vsa mogočna vojska zmagovito prodirajočega pi oletariata. Pred mnogimi leti, ko se je raznesla po nekih časopisih napačna vest o Beblovi smrti, je sam Marx označil tak dogodek za največjo nesrečo nemške socialno demokratične stranke in imenoval Bebla edino prikazen svoje vrste v nemškem, da v evropskem delavskem razredu. Od tega časa je minilo dobrih trideset let. Bebel je delal dalje in se dalje bojeval. In danes se lahko pravi: Umrl je velikan! Umrl je mogočni bojevnik mednarodne proletarske armade. Drugače ne more biti, kakor da žaluje zavedno delavstvo vsega sveta ob njegovi krsti. ^ V tej tragični uri blaži dvojna tolažba neizmerno bolest. Četudi je imel pokojnik, še raznovrstne načrte za dela, katerim je zdaj smrt onemogočila izvršitev, so vendar sadovi njegovih trudov tako bogati, da vstaja iz njih brez kiparja in livarja mogočen spomenik dela in boja. Kakor da je priroda iz treh ljudi ustvarila eno samo bitje, tako bogato je Bebel sejal in žel in njegova dedščina delavstvu je tako obilna, da se ne izčrpa nikdar. In četudi bo socialna demokracija pretežko pogrešala svojega Bebla, je vendar z njegovo neprecenljivo pomočjo danes tako silna, da tudi izguba največjega ne ustavi njenega koraka. Ko je prišel klic iz Nirvane, se je stari bojevnik lahko ozrl po svoji njivi in si dejal: »Velika je in lepa; krasno stoji klasje na njej. 2ivel sem, delal sem, bojeval sem se — ne zaman! Sanje mladega sejalca se uresničujejo, bogata bo žetev, in če je čas, grem lahko mirno, pokojno odtod.« BEBLOVI ZADNJI DNEVI. Curih, 15. Bebel je odpotoval dne 1. avgusta s svojo hčerjo, go. Frido Simon, v Passugg, kamor mu je svetoval tukajšnji zdravnik, da bi rabil železnate kopelji. Prve dni se je počutil debro. Četrti dan ga je začela mučiti tesnoba in slabost. Zdraviliški zdravnik dr. Scarpetette mu je svetoval, naj ostane nekaj časa v postelji, ker je bilo srce zelo oslabljeno. Zdravnik mu je tudi svetoval, naj se varuje vsakega dela. Tega Bebel ni popolnoma ubogal, kakor kažejo njegova pisma strankinemu vodstvu v Berlinu. Koncem prvega tedna se mu ie stanje vendar znatno izboljšalo in zapustil je posteljo ter je lahko delal manjše izprehode. Če je sijalo solnce, je rad posedal pred zdraviliškim domom in opazoval vrvenje na trgu. Zdraviliški ravnatelj Brenn je vsak dan povpraševal, kako se mu godi in se z njim pozabavil. V torek mu je prinesel list iz Chura, v katerem je bil članek o Beb-lovih »Spominih«; pri časopisu so bili izvedeli, da je Bebel v Passuggu, pa so mu s tem izkazali svojo pozornost. Ravnatelj mu je prečital nekatere odstavke iz članka. Ko ga je vprašal, kako se počuti, je Bebel odgovoril: »Zdi se mi, da gre na bolje; ali ene reči ne morem prenfr-šati: Imel bi še eno veliko .delo, pa ne smem delati.« Ko je Brenn napravil neko šaljivo opazko. Je Bebel dejal: »Rad bi še živel in de- lal.« Pri zdraviliških gostih Je Bebel užival veliko spoštovanje, zlasti zaradi svojega enostavnega vedenja. Odkar se je bilo Beblu zdravje zadnjič poslabšalo, je imela njegova hči navado, da je vsako noč enkrat pogledala, kako je očetu. Tudi v sredo je okrog 4. zjutraj vstala in pogledala v očetovo sobo. Spal je mirno in dobro. Ko ga je ob 8. zjutraj hotela zbuditi za zajtrk, je še vedno enako ležal. Bil je pa zelo bled. Gospa Simon se je nagnila in je opazila, da ne diha. Bebel je bil že mrtev. Smrt je bila morala nastopiti med 5. in 6. zjutraj brez bolečin. Bebel je umrl sam; nikogar ni bilo ob njegovi smrtni postelji. Zdraviliški gostje so izvedeli šele opoldne za tragični dogodek; zvečer so položili prvi venec iz ravši na njegovo krsto. NOČNA POT V DOLINO. Passugg leži visoko v gorah. Opolnoči, ko Je v zdravilišču vse počivalo, kakor da Je izumrlo, so odnesli Beblovo truplo v dolino. Se zvečer je poskrbel sin ravnatelja Brenna, da Je bilo truplo položeno v enostavno krsto. Opolnoči jo je nekoliko mož odneslo iz zdraviliškega doma na voziček, kjer so jo pričvrstili z Jermeni in pokrili s plahto. Star rudar Je držal vajeti; razoglav je polahko pognal konjička. Poleg njega je sedel zdraviliški hlapec z edinim vencem. Za vozom sta šla dva socialistična časnikarja. Brez besede Je šlo ob slabotni svetlobi acetilenske svetilke nizdol ob vijugasti Sumeči Rabjuzi. Ob 1. ponoči so dospeli do pokopališča v Churu. Vrtnar Je že čakal. Osem rok je prijelo in odnesli so krsto v mrtvašnico. Tam je ostala brez straže, brez sveč. Ob 10. dopoldne je oživela okolica pokopališča. Z zavitimi zastavami so prišli delavci iz Chura spremit krsto od pokopališča na kolodvor. Prinesli so toliko vencev in cvetlic, rn ‘Kralec in g. Josip Šest. igralec, se xunCMS.’ sotx>to s programom, ki obsega ^ a.vtmji naha)amo od Slovencev Zupančiča, Cankarja, Aškerca. Meškota. Stritarja, od tujih Shakespearja, Calderona, Puškina, Bergerja m Japonca Okurija. Pričetek ob polu devetih zvečer. Blagajna se odpre ob *^opmc (se4eži) P« 3 K, 2 K in 1 K se n?:?o v Predprodaji. ki jo je prevzela iz* » dZ11x K hn fl°7nT in em casu / Posteljo. Bržkone se je sramu, da ne bi delal opravkov, zatajil, hodil m premagoval, dokler mu ie bilo mogoče. 1 Ko je Ivan to slišal, je teke! v sobo h Kva-Pilu. Prestrašen je odprl duri in tiho vstopi1!, oolmk je ležal v obkladkih. Njegov obraz je bil I? bol} žolt in shujšan, oči še bolj neizrazne. Kakor da se mu je belina razširila, ko se je alno ozrl v Ivana. Dihal je naglo. Ivanu je postalo tesno, ko je videl, kako naglo se mu dvigajo Prsa. Nikdar še nj videl nič podobnega; T.u zdelo, da v teh prsih plamti ogenj, ki požiga---------------vedno bolj naglo — r ~ vedn? M naglo - - - Tesno mu le bilo. Posedel Je za trenotek in odšel. 'druguTmislf i^LtU-di. !mel P°ln° S,a*o svojih Soommlal se Je, kako ie Blaženki na plesu malo prenepremišljeno zaupal svo) namen, da hoče izstopiti iz cerkve. Kako pa je potem mineval dan za dnem — dasi je Kvapi-lova nesreča dala njegovim mislim dovolj opravila, — ali kako je vendar preteka! dan za dnem, in on niti za korak ni stal bližje dejanja. »In včeraj zvečer sem se vendar tudi tako zagotovo izrazil. —----------« Ne, Ivanu ni bilo lahko. Še ko ni vedel o brezupnosti Kvapilove bolezni, mu je postalo precej zjutraj, ko se ie prebudil in se spomnil, da je danes zadnji dan, ko se mora vse odločiti in ko je potrebno, da zvedo domači o neupogljivem njegovem namenu — precej zjutraj mu je postalo težko. »Vendar sem slabotnež!« si je ponavljal neprenehoma. »Toda izstopiti moram — Blaženka se prepriča, da nisem tako nizek, da bi govoril v zrak!« In Jedva se je pokazal v šoli, so ga takoj obsuli tovariši z vprašanji, ali bo spolnil obljubo ali ne, ali pojde jutri k spovedi ali ne? V ušesih mu je zvenelo, v duši ga je bodlo: »No, Hruby, kdaj poveš razredniku, kdaj poveš katehetu, da ne pojdeš k spovedi?« »Jutri boste videli, kako jima povem, da ne pojdem!« A sedaj je tu težko bolni Kvapil. in tesnoba, katero vzbuja pogled na ubogega morda umirajočega človeka; na drugi strani pa zopet izvršitev naklepa, zahtevajočega popolnega duševnega osredotočenja! Bridko mu je bilo. Sam v sebi je bil odločen, ni se obotavljal; vsaj pravil si je tako; toda bal se je očeta in matere. In strah ga ni zapuščal niti. ko si je prigovarjal, — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 3. 'do 9. t. m. je bilo 13 novorojencev, umrlo je 18 oseb in sicer 8 domačinov in 10 tujcev. Za Jetiko so umrle 4 osebe, med nijim 3 tujci, vsled nezgode sta umrli 2 osebi. V zavodih je umrlo 11 oseb. Za infekcioznimi boleznimi sta zbolela dva vojaka za legarjem, oba se nahajata v vojaški bolnišnici, za vratico je zbolela ena oseba. — Zglaševalnl urad c. kr. policijskega ravnateljstva bo v ponedljek dne 18. avgusta t. 1. zaradi splošnega snaženja za stranke nedostopen. — Otroka j|e povozil. Iz Zagorja ob Savi poročajo: V sredo okolo petih popoldne le peljal posestnik Jurij Drolc iz Izlak na postajo v Zagorje voz oglja. Na Lokah pri Habatovi hiši, kjer je malo klanca, ie Drolc zadaj voz zaviral. V tem trenotku pa je prišlo pod konje 18 mesecev staro dekletce rudarja Stuška iz Lok. ki je bilo brez vsakega varuha na cesti, ter je ostalo mrtvo na licu mesta. Konj ii le stopil na glavo in jo zmečkal, kolo pa ji je šlo čez prsi. Voznika Drolca ne zadene krivda. — Nesrečna smrt. V ponedeljek, dne 11. t. m., popoldne je šel Matevž Sojan. posestnik iz Doba, na bistriški prod po pesek. Tam je po nesreči zašel v deročo Bistrico, ki je vsled neprestanega deževja močno narasla, in našel v njenih valovih smrt. Trupla še niso našli. — Voz in konji v Savi. Iz Kranja poročajo, da so se splašil, konji, ki so peljali tovorni voz, ob bregu Save in prfdli z vozom vred v Savo, kjer so utonili. Voz in konji so bili last stavbenika Fusa. G. Fuso ima 1600 K škode. — Vojni film. »Bitka ob Bregalnici« je dospel in sc predvaja do pondeljka. Posnetki tega filma, posebno nekateri deli bitke same, so taki kakor jih ni doslej še bilo videti v filmu, 2al pa. da Je cenzura črtala strašen prizor mrtvih in ranjenih Bolgarov. Danes je popolnoma nov spored z Nordisk dramo. V torek »Kakor so peli stari«, veseloigra z Moricem, dva dela po sramežljivi »Suzani«. Trst. — Krumirska Internacionala. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo, kako so organizirali ital. nacionalci v tržaški prosti luki meseca junija t. 1. stavko proti slovenskim težakom. Potom stavke so hoteli odvzeti slovenskim težakom delo pri parobrodni družbi »Dalmatia«. Stavka se je končala nad vse čudno. Slovenski težaki niso bili odpuščeni; njim so le pridružili nekega »vodjo«, ki je bil glej čuda, predobro znani italijansko nacionalni razgrajač Bressanutti, ki je bil uprizoritelj one Slavke in ki je smrtni sovražnik Slovencev. Ta čudni junak je 30. maja 1.1. predsedoval shodu, ki ga je sklicala organizacija italijanskih podjetnikov, da protestirajo proti »slovenskim krumirjem« in proti »slovanski invaziji« in na katerem se je v vseh tonih ponavljalo znano geslo ital. nacionalcev: Fora I sciavi! Slavni branitelj tržaškega itali-janstva, ki je splezal na tako čuden način na mesto delovodje, je bil zaradi svojega krivičnega in škandaloznega početja takoj obsovra-žen nele od slovenskih delavcev, ampak tudi od italijanskih. Težake izkorišča do krvi. Izvršitev dela naparnikih je popolnoma prepuščena njemu. Težakov sprejme le toliko, kolikor se njemu zlubi. Na tak način odnese ogromne zaslužke. ne da bi ganil zato z mezincem, i oda temu gospodu se je zdelo, da izkorišča in zapostavlja še vse premalo revne težake. Pretečeni četrtek je hotel zato izvršiti še neko posebno junaštvo. Mesto da bi se bil poslužil za izkrcanje blaga (cementa) na parniku »Vita« skupine težakov, slovenskih in italijanskih, ki delajo navadno na parnikih družbe »Dalmatia« in ki imajo svoi sedež na trgu Guiseppina. se je podal na pomol San Karlo, kjer je prevzel za to delo svojega brata in še pa-r drugih »prijateljev«. ki so sicer že bili zaposleni na nekem Lloydovem parniku! Ko so se težaki na trgu Giustpcina. ki so nestrpno čakali prilike, da bi kai zaslužili, videli tako oropane za svoja dela, so pričeli protestirati proti takemu sistemu izstradanja in krumirstva. Dninarji, ki so bili zaposleni na drugih parnikih družbe »Dalmatia« so tudi, ko so zvedeli za to novo junaštvo 13ressani-ttija. takoj pridružili protestu ter so vsi italij. in slov. težaki zapustili delo. Bressa- da tu prenehajo vse zadrege in vsi oziri na druge, da gre tu za globoko življenjsko vprašanje, za katero je odgovoren le sebi, le svoji notranjosti. Celi dan se je mučil. Zvečer je šel na ulico s jezo, katera mu je tiščala prsi. A naenkrat ga je nekdo ustavil. Ivan se je urno ozrl in se ljubeznivo, prijazno nasmehnil. Bil je Kačerov-sky. Kakor rešitev je v tem hipu pozdravljal Kačerovskega. Takoj se ga je oklenil in se ponudil. da ga spremi. Kačerovsky je hitel v kondicijo. Dasi je bil čedno oblečen, bil je vendar ves ogoljen m suh v primeru z Ivanom, katerega rdeča lica so kipela od zdravja in na kojem je bilo vse čisto in novo. Ker ni bil navajen voditi se pod pazduho, je potegnil svojo roko z Ivanove in jo utaknil v žep rdečkastega zimnika. Takoj je povprašal po Kvapilu. in Ivan je pripovedoval o nevarnosti, katero je konstatiral zdravnik, in o brezupnosti njegovega položaja. »Grozno!« je mrmljal Kačerovsky. »Da, grozno,« je pritrjeval Ivan in se za^ mislil. Potem pa je pristavil: »Ko ne bi človeka pretreslo nič druzega. mora! bi ga pogled nanj-ga in misel, kaj Je povzročilo njegovo bolezen, kaj ga je pričakovalo po prihodu v Prago; človeka bi to moralo odvrniti od takega blatnega jarka, v katerega so ga hoteli zavleči. Ze samo to sili človeka, da bi imel globlje m bolj resnično naziranje na življenje. Jaz, Kačerovsky — to občutim trdno — bodem stal kakor vi do smrti v boju proti podobnim ljudem in proti vsemu, iz česar nastaja tako močvirje. Verjemite, danes nutti je skušal najprej zlepa potem zgrda pre-govoriti delavce, da naj se zopet vruejo na delo. Stavkujoči so vztrajali. Mislili so pač. da se bo to, kar se godi danes njih tovarišem na enem kraju, pod vodstvom tega junaka, jutri lahko godilo zopet tudi njim samim. Toda Bressanutti je vedel prav dobro, zakaj in s pomočjo koga je prišel na svoje mesto. Od tega trenotka je postalo jasno, zakaj se je svoj čas uprizorila omenjena stavka in kako je Bressanutti postal »vodja« skupin^ slovenskih težakov. Ker so težaki vztrajali v stavki; se Je Bressanutti obrnil nekam, kjer je vedel, da najde opore. Prišlo je delat še tisti dan mesto stav kujočih pet slovenskih kruinirjev Poslala' lih je Narodna Delavska organizacija! Bressanutti jih je takoj sprejel; v petek so že delali na parnikih družbe »Dalmatia« samo slovenski krumirji. Razumete? Bressanutti zagrizem italijansko nacionalni hujskač, ki zabavlja na vseh shodih italijanske gospode proti slovenski »invaziji«, ki izstradane italijanske de-lavce odpusti in sprejme slovenske krumirje. is^e opore pri gospodih v »Narodnem domu;, ki pieskibijo izstradalcu :iji zatiralcu drugih slovenskih delavcev potrebno število sloven-skin krumirjev! Bedasto-hinavska »Edinost« molu. Gnusna drhal pri N. D. O. molči tudi. Nimajo besde, ki naj bi opravičila tako očitno izdajstvo slovenskega delavstva v prid tržaške kamore. Kdo naj še dvomi o resničnosti naše ^li-ye;inaLS0.K0Sp0die v »Narodnem domu« lakad tržaške kamore, da so njih organizacije S;rne,^°MV Sl,UZ,bi tržaške«a italijanskega ka-pitJizma. Ni od danes, da krumirijo slovenski delavci po zaslugi clrhalske tolpe, ki jo vodi N. L). O. m m ta slučaj za nas dokaz njih brezvestnega izdajstva. Poznamo jih. Le tržaško S 131 ° /el' tieistvil1 nekai več razmi-motii’ JC' naprav»mo konec taki sra- 0b^ zb°r skupine lesnih delavcev. I leteceno nedeljo se je vršil v Delavskem domu redni občni zbor skupine lesnih 1delavcev v Trs n. Tako j)o udeležbi, kakor porazpravah nam™P, ;1'L0^ni lb°? Bopolnonm svol namen in bo za nadaljui razvoj organizacije nemale koristi. Predsedoval je s E r a t h Poročal je strokovni tajnik s. P a vi fn Omenil le CertSrieSVSK iina"Čni ™ložaJ skupine. Uei.trala lesnih delavcev nna za skupino v Trstu mnogo več izdatkov nego je dBV. Da se take lazmere odpravijo, bo treba najt« primeru, načm. Predvsem bo treba poglobi« agitacijo po delavnicah ter obenem napravi ti primeren sklep za saniranje finančnih razmer skuJ1,ne' ^uPmo je treba gmotno in številno ddavcev^v TrslITnf Seda,,5e raz^e lesnih sramno nla^ni H, , t avci so naravnost ne- več ur nS S NiS i P-a morate PO deset in snreime del« n« S« !? ,• pnsiliio delavca, da sprejme delo tu akord, ali pa da dela še v il- rednili urah. Gospodarji zahtevaj Jčhnvečje in hitrejše izvrševanje dela. Delavci si brezobzirno izkoriščan na delu in oslerv,,-L • Ni se čuditi. če narašča^ leto za i?* bolnih delavcev in če se meri tJ ^om ste.y! vsakovrstne nevarne bolezni. In čigivf£® da? Lesnih delavcev samih, ki se ne zlnS zadosti za svoje stanovske interese in kfiS skrbe za ojacenje svoje bojne organizadie Organizacija namerava izvesti tekom tega leta razne akcije v prid delavcem. P edvsem i) treba uredit, plačilne in delovne razmeTe ter preosiiovati pomočniški zbor. ki bi ako bi po-voljno funkcioniral, lehko mnogo koristil lesnim delavcem Program dela. ki *a Joče izvesti organizacija bo gotova stvar če se bodo pokrivajo dt odajalu sami. — Poročilo se ie z odobravanjem vzelo na ‘znanje h, naJzoči so soglasno SKlenili vneto agitirati svojo orgar.izaciio. K Uldtl za »antodfe1vSeltol? mla(lc"Bke °r- občni zbor naše najnovejše instftudje^aTeni-ske organizacije. Predsednik soS Se je poiocal Vsled naročila odbora organizacije II. okraja in osrednjega političnega Sora. mi Je tako žalostno nad življenjem tako ne- skončno žalostno. Kako bi neki n™’ bilo! Saj veste, da bas danes tudi...« In tu mu je začel lazkrivati svojo bolest in muko. katero mu pripravlja izstop iz cerkve. »Kaj az men samemu je lahko izstopiti iz cerkve. ’ toda to j« grozno, ko so okoli nas samo ljudje, ki žive še v tem formalizmu. Kačerovsky, svetujte mi!« Kacerovsky je gledal v zemljo, lahko, sarkastično se smehljaje. Nekolikokrat se je ne-" SVOi'° Svet!o bradico in po-kratko* S' naočnike na nosu' re^ »In kaj naj vam svetujem, za Boga?« Ivana je Potrl tak odgovor. Žalostno ie pokimal in molčal. Kačerovsky ga je gjecjai trenotek, nasmehnil se neKako zaničljivo, zamahnil z roko in malomarno izj>regovoril. »Ali mislite, da sem jaz, ko mi je šlo za to vprašanje, hodil kam vpraševat za svet? V takih stvareh si mora človek svetovati sam in poznati svojo pot. Tu,« je pokazal na prsi, »se mora odločiti!« »O. Kačerovsky,« Je živo vzkliknil Ivan »vrjemite mi, tu je odločeno!« »Cesa potem še iščete?« je vprašal Ka-čerovsky in krčil rameni, »česa? Cesa?« Ivan ni odgovoril. Bal se Je ozreti vanj; zdelo se mu je, da b! zapazil le posmehljiv, strog pogled in da bi od sramote zgorel. (Dalje prih.) B. Gotzl Mestni trg št 19. — Stari trg št. 8. n—-r- ... - urez konkurence! g Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. Aajiiižje cene. ojno organizacijo, ki bode šla v boj za socialne ideale in iz katere se bodo rekrutirali W\ vojščaki socialnodemokratični armadi, riintrideset novih vojščakov smo nabrali v ra času. Odkrito priznavam, če bodo izyo-ini zopet oni, katerim ste zaupali usanovi-v naše organizacije, da bomo kmalu prcko-čili število 100. (Pritrjevanje.) Izrekam tem .tom v iinenu vseh navzočih zahvalo za trud delo odbornikov pripravljalnega odbora in Kem le vztrajno na delo! S. Selišek je podal ijniško poročilo in s. Hreščak je poročal o anju blagajne. Obe poročili so odobrili nav-$. Prečitala so se pravila in soglasno odo-rila. V odbor so bili izvoljeni: predsednikom .Rože Josip, odborniki: sodrugi Selišek, Hre-Jak. Škerl, Bančar, Šonc in Skambet; pregled-iki računov: Zuzi, Bizjak in Sovič. Sklenila s je sledeča članarina: redni člani 30 vin. meseno. podporni člani 2 K letno. Pri točki služnosti sta govorila še s.^ Hreščak glede tain-iraškega zbora, s. Selišek glede izleta. H inču Je povzel besedo novoizvoljeni prednik s Rože ter pozival navzoče člane na ožno delo in da agitirajo, da nas bo več in več. Vi prihodnjem občnem zboru nas mora biti e 33 nego 200. Popoldne se je vršil izlet v oper: izleta so se udeležili vsi člani. Mladi »drugi, sedaj pa na delo! Goriško. - Državno pravdnlštvo v Gorici -- na iški strani — je zadnji čas postalo še bolj de-Ivno, nego je bilo prej. Zdi se, da je višja dež. odnija iz Trsta poslala sem nove ostro na-rašene škarje, oziroma, da je vsaj kupila nov lodrordeč svinčnik. Te škarje strižejo po la-kem časopisju goriškem in ta svinčnik orje a njem. da je groza in strah v uredništvu likalnega Corrierja. Ni še dolgo, kar je prej-fiji referent dr. Marinaz odšel v Trst; njegovo sto pa je zasedla mlajša moč, ki bi se menda ali po lastni iniciativi ali po višjem nalogu s izkazala tudi za obdelovanje konfiskacij-cega polja dobro uporabna. Mislili smo. da je sava laških liberalnih žunalističnih kolegov, fi res niso vzor spretnosti in opreznosti, tako Orodna, da je beljenje časopisja od strani drž. ‘ravdništva neizogibna potreba in predpogoj 4 obstanek države. A kaj še. Ko smo čitali CeSko. Edna posebnosti likerja je I I V Zdravnik; želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Odlikovan v Parizu z zlato kolajno In čast. krIZeem. Naročajte se na Zarjo! aaaaaDaaoaDaaaaaaaoaDDaaElDDanaaaDoaDaaaooDaaoaDDaoaaoaDDDaopaDaaaDDDDaDDaa acaoaaDDaaoDaDaaDDaaDDDaaaaaDaDODDDDaaaaaaaDDDDnDaaDDaDaDDaaaaaaDaDaaaaoaa a a □ a o n □ D □ a u a a a a a a n □ □ d a a a a a a a a □ □ a a □ a □ a a □ a a a a □ g g g g □ □ D □ a a a a naznanja slav. občinstvu, da otvorl v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. K (poleg Kmetske posojilnice.) Ferdinand Palovec = koncesionirani zobotehnik = 18. avgusta zobotehniški atelje In se priporoča v obilen poset. — Izdeluje umetna zobovja, zlate krone, zobe na kavčukove plošče, in izvršuje tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. Poseduje že številna priznalna pisma tako n. pr. od vodstva semenišča, predstojništva servitskega samostana v Inomostu In druga. Točna izvršitev. - Zmerne cene. aaaanaaDDDDDaDaaaDaaDDaaDaDDDaDDDDaDaDDaaaaDDaoaDDDDDDDDaDaaaDaDDaaaaaaaai ono □ Dl aaaaDaDaaaaaaaaaDaaDaBaaaDaaDaaaaDaaDODaaDDDDaanaaDaaaDaDDDDaDDaDaaaDaDDai Samo! Si Samo! Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor K 1*1 ft W JZ J..1H tudi največja izbera zlatnine in srebrnine iv 4 iu. ir iv * iv. po ,ako nizkih cenah Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. ¥IZrki Tovarniška Tlf IV znamka Zastopstvo tovarne urZENITH. Št. 410. Nlkel anker Rosk. jako Naročite krasni veliki llustrovanl cenik, ki ga dobit* dobro idoča samo K 4*10. zastonj In poštnine prosto. K. JURMAN OPTIK IN ŠPECIALIST LJUBLJANA Šelenburgova ulica Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. = Potniki v severno In južno AMERIKO se vodjo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIKANA Trst-l\ewyork, Buenos Aires-Rio de Janelro Mjnovejilml brzoparnlkl i dvema vrtnicama, električno razsvetljavo, brezllčnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preakrbHeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, cvet kruh, poetelje, kopelj Itd. S ss s 55 £ 0 SS s s z Odhod parnikov: i m. Ameriko vsako soboto, v jožno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni TrstrKanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno orl plani agenturi za Kranjsko, Štajersko in KoroSko: SIMON KMETETZ, Ljubljana. -----------Kolodvorska ulica Stev. 26.-1______ Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s ten, da je v svoji seji dne 9. svečana 1918 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. =2 Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. ' Družinski kruh [ iz pekarne „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico" je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1'75 kg vejajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem! 5 ■ 8 : I s ■ ■ I ■i i S E ■ s ■ 5 ■ ~ ■ ■ ■ ■ . ■ \ S n ——n—n ~ Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani Im-TI = r- *- * O. TL 1=1 se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. :: Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. :: ' Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. 0=1 Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-:: šem času. :: --—c 15=1 Konsumno društvo za Ljubljano | in okolico registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej hranilne vloge članov po 5VI® 2 U"* *$£ Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin. Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. Prodajalne: v Ljubija ni: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli. Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta. [ Nadzorstvo. Načelstvo. 1 ta f.a BO »: Bi ifct vil bil va ral lot va: lla ok; t!c nai ta« sv« ta« tei pol et. M' M sle n vo 7. to; naj rii pei il; doi »lir m m ia’ o go' 1 el Z 1 mii )o prr žel