Posamezna štev. 40 vin. Stev. 234. sms Poštnina VLioDM, v sobote, - paviallrana. loe ii, oktobra 1919. Leto MIL »flLOVBNEO« velja p« potu na na strani Jngo- slavijo U v Ljubljani: u oolo loto napraj.. K B4-— ca pol lota „ .. „ 42"— u 6«trt lota N •. „ 21-— sa 01 fflMM m • » m I"— ta taonmstvo celoletno KM'— m Sobotna Izdaja: n Za oolo loto.....S !••— o Inoiemotvo. ■ Jffl. mmmm Iasozatii mmm Kaeatolpao poUtmta (M mm Sinka ln 3 nun visoka aU nje prostor) ■o enkrat . . . po k 1-tO ■rada! ruglaai . Jf K 1-80 Prt uročili ud 10 objav popu« t. Najmanjit oglas 59/9 mm ■ .L«, a Poslano: i-uia Enostolpna potltvrsta K 3-— liha)« vsak daa livieaAl N-nedeljek ia dan po prunlki. ob 5. ari stntrnk HT Orodnum J« v Kopitarjevi nllot Itov. S/m. Rokopisi o« no vračajo; nolranklrana plana u M sprejemajo. Oroda. toloL Itv. BO, nprn*. itv. 338. Političen list za slovenski narod. Upravo |o v Kopitarjevi nI. 6. — Badnn poStno hrta. ljubljanske St. 690 naročnino In it. 349 eo oglase, avstr. In ieike 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bero. 7563. V domoDlssl. Dr. Korošec se je vrošl z večino naših poslancev v Slovenijo. Zapustil ie kraj huj-skarije in lahkomiselne osebne intrige, da gre v tej težki uri naše države v ljudstvo. Igra, ki se vrši v Belgradu in ki ni vredna, omanjkanje edinstva, ki je posledica raz-ičnosti plemen, tradicij in nacionalističnega individualizma Srbije. Ali prav radi tega smatramo pretiranim, če ne celo neverjetnim, da bi se Jugoslovani odločili k odkritemu prelomu z Italijo in vstopili v vojno ž njo, K večjemu bi upoštevali možnost kake izolirane vojaške akcije, kake Eustolovščine, ki pa bi seveda lahko ime-l kal večjih sporov v sebi. Logično mislimo, da Jugoslovani ne bi mogli za tako pustolovščino iskati pretveze v reških dogodkih. S strani ItaliUmov ni Izšlo nobeno izzivanje proti prebivalcem Suiaka in obmejnega hrvaškega ozemlja. Pohod italijanskih prostovoljcev in ?et na Reko pod vodstvom D' Annunzia in položaj v mestu samem od 12. septembra naprej so prt* motrili zavezniki in italijanska vlada j« stu samem od 12. septembra naprej so premislekom vse, kar je pot:ebno. Sice* pa — in '.o je najbolj važne — je celo rešrto vprašanje, pravzaprav lahko rečemo, ves jadranski problem še sub judice pred konferenco. Zato manjka vsak povoa in vsaka pretveza za Jugoslavijo, kakor tudi za vsako drugo državo, da bi intervenirala in poskušala spreminjati položaj, ki ni še definitiven ne za nas Italijane, ne za druge. Ali si bodo Jugoslovani svesti vsega tega7 Bodo li znali premotriti s pravnega stališča ta položaj? Ali se bo posrečilo Jugoslaviji z ozirom na njen notranji položaj zagotoviti nadaljno ohranitev miru in ali se bo znala vzdržati, da ne bi motila delo konference, ki ni Še dovršeno. Kaj je torej storiti, vprašuje k sklepu člankar, Moramo, zaključuje, ohraniti mirno kri, ter biti previdni in čuvati, da iz male iskre ne nastane velik požar. Vojvoda D* Aosta pregnan? LDU Milan, 9. oktobra, ((DunKU.) listi poročajo, da bo vojvoda d' Aosta za dalje časa odpotoval v inozemstvo. »Popolo d' Italia« pravi k temu, da je vojvoda odšel v pregnanstvo, potem ko je imel dolg, važen razgovor z ministrskim predsednikom Nittijem. Wilson. LDU Washlngton, 9. oktobra. (DunK-U.) Po zadnjem zdravniškem izvestju se zdravstveno stanje predsednika Wilsona vidno boljša. Predsednik je baje izrazil željo, da bi se zopet posvetil drzavhim poslom in dejal svojemu zdravniku, da je doba mirovanja zanj končana. LDU Versailles, 9. oktobra (DunKU.) Posebni porčevalec Usta »Echo de Pariš« javlja iz Washingtona, da bo na vsak način v Zedinjenih državah nekaj časa posle predsednika vodil podpredsednik Mar-shalL Politične novice. 4- Protest proti načrtu šolskega zakona. Kmečka Zveza za kranjski okraj je sklenila na shodu zaupnikov, zbranih dne 6. oktobra v Kranju soglasno nastopno resolucijo: »Protestiramo proti temu, da bi načrt novega šolskega zakona kdaj postal zakon, ker ta načrt izbacuje zastopstvo staršev in drugih faktorjev, ki morajo imeti besedo pri šoli, in ker izločuje iz šole versko vzgojo. Novi šolski zakon ne bodi centralističen in birokratičen, marveč se K temu je skoro gotovo mnogo pripomoglo mnenje, da se moramo kot kulturne pokazati svetu. Mesto da bi skrbeli za to, da b. v produkciji in reprodukcij mogli kmolu stopiti v konkurenco z drugimi, sc bciei"e skrbeli za to, da bi o upn- vi slovenskega gledališča ne izdali, kar je po njihovi zaslugi še dolgo ostalo tajnost, dasiravno javna. Mesto da bi se bile ustvarile zdrave razmere, so se simulirale. Kljub temu pa je jasno, da je uprava na tem kriva, da je stvar začela tako klaverno. Stvaritelji gotovo niso slutili, da so v tem podobni onemu mladeniču, ki je v svojih za-četniških delih trdil, da so najboljša, kar se jih je na svetu komponiralo tekom zadnjih let. Ker je pa moja misel taka, da bodi, kar je dobro, tako močno, da mu nobeno preiskovanje ne bi moglo do živega, bodo moja izvajanja nekoliko različna od izvajanj onih, ki so v gori omenjenem smislu, oziroma nesmislu peli opernemu gledišču toliko slavo, da so nekateri pristaši tega tako nespametnega kakor razširjenega mnenja uprli svoje moči v »stroge pedante«, ki toliko zahtevajo od našega gledališča. V hipnem ali trajnem prepričanju so se za trdno izrekli za to, da je kritika razvoju slovenskega gledališča škodljiva. In res tudi je škodljiva, če že ne za razvoj gledališča samega, pa vsaj za ne-oviren napredek malenkostnih odnošajev. Kajti temu se nc da oporekati, da je kritika stvarem, dokler so slabe, škodljiva. Ne zagovarjam s tem tukajšnje kritike. Dovolj je znano, da — kolikor je je sploh bilo — ves čas ni bila posebno dobra; ali če je ne zagovarjam, storim to iz vse drugih vzrokov in v nikaki skrbi, da bi ne škodila gledališču. Naše premišljevanje se mora pomudi-diti pri tem, kako je novo operno gledišče začelo poslovati. Njen prvi korak je bil otvoritvena akademija, prirejena vsled tega, ker se ni mogla uprizoriti za otvoritveno predstavo nastavljena »Prodana nevesta«.Časopisi so tedaj prinesli notico, da se operno gledišče, ker drugače ni mogoče, otvori z malim domačim slavljem. Tisti čas še nismo vedeli, kateremu delu tega izraza je dan največji pomen. Akademija sama je pa pokazala, da so postavili na prvo mesto, kar jim je bilo najglavnejše. Slavlje je bilo res malo, dasi ne domače, ako razumemo prav to besedo. Na njem nismo slišali več kot na šibkem koncertu, če tudi bolje peto. Jaz za svojo osebo in z mano mnogo drugih, ki se je otvoritev slovenskega opernega gledališča predstavlja-! lo nekoliko drugače kot skromno domače slavlje, nismo le mislili, da bi taka akademija našim razmeram bila zelo primerna, ampak da je kakor nalašč ustvarjena v po-veličanje slovenske pesmi. Naša dosedanja operna produkcija je v primeri z zbo-rovo in z množino dobrih solonapevov dokaj majhna, a za tako akademijo bi na Slovenskem bilo toliko gradiva, da bi ga ne mogla izčrpati niti cela vrsta koncertov, kaj šele ena akademija. In to gradivo bi bilo teko izdatno, da bi se nam ne bilo treba bati, da bi ga mogel kdo zavrniti. Sicer bi pa takega zagotovila ne bilo treba. Ko je gledališče imelo potrebo za otvoritev dati kaj posebno dobrega in primernega, ne bi mogli napraviti lepšega in koristnejšega, kakor spraviti v dvorano vrsto koncertov, ki bi podali najglavnejše iz glasbene literature Slovencev, kolikor mogoče tako, kakor je zgodovinsko nastalo. Za operno osobje so bile že zgodaj redne vaje, tako za zbor kakor za soliste; za oboje so te vaje bile precej brezpotrebne, to pa vsled tega, ker so se učile stvari, ki še davno niso mogle na oder, pa tudi take, ki sploh vso sezono niso prišle pred javnost. Ni bilo torej lažjega, kot naučiti zbor kopico dobrih skladb in dati solistom solonapevov iz naše glasbene literature. Tako bi imeli lahko nad vse lepo otvoritveno akademijo, če bi le poleg vsega kdo znal skladbe zbrati v lep spored. Ali bilo je tedaj pri gledišču tako, da intendant s šefom nista poskrbela za to, kar bi bilo treba in če je v gledališču izven njiju bil tudi kdo, ki bi to vedel in znal, pri vladajočih razmerah ni mogel napraviti ničesar. Žalostna nam majka, da ni bilo temu drugače. Malo je ljudi v Sloveniji, ki bi do dobra poznal našo glasbeno literaturo, jako malo. Ni treba povdarjati, da intendant in šc! lanskega leta med nje qe spa- data. Vsekakor je za kranjske razmere značilno, da je bil za opernega intendanta postavljen človek, ki o slovenski glasbi nima ne pregleda, ne prave misli. Tako bi bili postavili za intendanta tudi Lukče.ega Matijo, ki zna, če prav ali ne prav, meriti glasbo po njeni hitrosti in jakosti in dobro da je vse, kar je tišje, finejše, a kar je ve hitrejše, elegantnejše. V zavesti, da je dobro, če je v gledališču vse fino in elegantno, mu je torej tudi znano, kaj vanje spada in kako. Če bi šlo za šalo, bi razmišljali o Go-vekarjevi terminologiji, o njegovi kvalifikaciji gledaliških moči, o njegovem nazi-ranju glede vsporeda glasbenih vaj, o tem, kako je sedem let pel v enem ljubljanskih cerkvenih i-borov, kako si je tam prilastil mnogo znanja in končno srečno prišel do tega, da razume operno dramatiko z vidika svetovne zarje. Ali sedaj nam ni do šale in edino, kar bi g, Govekarja opravičevalo na intendančnem mestu, bi bilo dei-stvo, da bi bil dober upravnik, spreten re-šiser ali podobno. Toda po vsem, kar se je zgodilo, mu žal vseh teh lastnosti ne moremo pripisovati. Pod njim so bili spreieti pevci takih prednosti, da pod nobenimi poboji niso kdaj mogli biti gledališču v prid. In med tem, ko se je v »Slovenskem Narodu« vseskozi dajala prednost sloven-s cim močem, so se člani gledališča mo ali strniti v organizacijo, zato, da so se pliče uredile in izjednačile. Slovensko glasbo pa oziraj n a potrebe in kulturno stanje slovenskega ljudstva.« + »Polno zagonotk.c Dr. Lotriča jo obdajalo polno zagonetk, ki si jih v svoji duševni preprostosti ni mogel razrešiti. Zato s pomočjo strahotnih pripovedk, ki jih je nabral po kričečih nemških brošurah, rešuje v »Napreju« še nerojeno mlado našo vedo, da se je Cerkev ne polasti. Nadel si je slavnostno togo znastvenega raziskovalca in tako v pozi Nesmrtnika prodaja svojo plitkost. Ne čudimo se mu. Nauki moderne vede (pred vsem logike) so namreč zelo težki. Čudimo se pa marksistom, ki že teden dni polnijo svoje možgane z »znanstvom«, kakor ga je produci-ral meščanski liberalizem pred 40 leti na vagone in je za vse, razen za Naprejeve bralce, že stara »lajna«. -]-. Neljuba zamena. »Naprej« se poln radovednosti povprašuje, čemu je prišel Korošec domov. On tega sicer ne ve, zdi se mu pa, da je prišel zato, da uveljavi »znano politiko«, ki gre za tem, da se organizira država tako, da bo imel »kapitalizem vso moč v državi". »Napreju«, kateremu se čudimo, da se ni že utrudil v laganju, se je pripetila to pot neprijetnost, da nas je zamenjal s socialisti. Mislil je namreč za hip, da smo mi in ne oni zvečani s kapitalistično J. D. S. 4- »Učiteljski Tovarll* se zeletava v Slomškovo zvezo in nje predsednika Štruklja. Grozi mu s konsekvencami, ker je bil proti Ganglovemu imenovanju za mišjega Šolskega nadzornika. Odbor Slomškove rveze je bil mnenja, da učitelji politiki ne sodijo na taka mesta. Temu mnenju je bil pritrdil pri skupnem posvetovanju Gangl sam. Pozneje je Slomškova ■veza vsled razmer akceptirala tudi Gangla, toda le za bivše Štajersko in to ie-le tedaj, ko se je izjavila Zaveza, da nam vzeti mandat odstopi v višjem šolskem svetu. Ker pa je Zaveza cincala in ni bilo videti resne volje, da obljubo izvede, je odbor Slomškove zveze naročil predsedniku, da naj imenovanje Ganglovo prepreči, dokler ne vrnejo Zavezarji mandata. To se je predsedniku posrečilo in zato Se ni korumpiran in ne nesramen, kakor ga neolikano psuje urednik Učit. Tovariša. Vemo kaj nameravate 1 Povemo pa Vam, da v Slomškovi zvezi nam ni za sebe, ampak za ideje. Šel je Jaklič, prišel je Štrukelj; ko bode šel Štrukelj, prišel bode drugi itd. In kako je pri vas v Za-,vezi? — O tem pa molčimo, da ne bodo Vpili, da delamo razdor ln oviramo vzajemno delo za skupno stanovsko organi-cacijo. H- Kako si misli italijanski imperializem slovenske volitve v Primorjn. »II La-rvoratore« poroča poluradno iz Rima o razdelitvi volilnih okrožii v zasedenem ozemlju, Kompetentne oblasti so že popolnoma proučile to vprašanje in takoj ko bodo meje določene, bo padla končnoveljavna odločitev. Tridentin bo tvoril normalno upravno provinco. V Julijski Benečiji bo pa vzhodna Furlanija priključena videmski provinci, iz ostalega ozemlja se stvoriti dve novi provinci. V slučaju, da bo Reka anektirana, bi morali stvoriti tretje okrožje. Temu poročilu dostavlja »Lavoratore«: Že danes protestiramo proti stremljenju, odtrgati Furlanijo in Gorico od ostale Julijske Benečije, ker bi se s tem narodne manjšine porazdelile tako, da bi jih mogli v volilnem boju lažje uničiti. 4- Na pomoč kličejo. »Lid«, glasilo Češlce ljudske stranke poroča: Dogodki na Slovaškem so zopet v ospredju zanimanja češke javnosti. V dveh slovaških stolicah (komitatih), v oravski in spiski je razpi- 1 ______________________'IZ^rr^ si je intendant prilepil na jezik, da bi mu ne bilo treba ukvarjati se z njo. Tako je bilo potem vse v redu in če povem s°., da ta slika za resničnostjo zaostaja, v koliko«-se z vsemi neprijetnimi podrobnostmi ne mara bavici, mitlim, da iem o tem č!o\e-ku, čigar glavno delo je, vedno zopet nanovo pnpiavliati zase ugodna tla, poved jI dovolj, in da ga lahko z mirno vest;) prepustimo usodi. Tedanjemu prvemu kapel-riku in poznejšemu intendantu g. Rukivi-ni slov glasba 'udi ni znana in ga polig tega kaj male briga, spoznati jo. V dru-| gi.čnem slučaju bi namreč gospodje prišli boljše stvari, kot je bila mis?l tistih akademij. Res, da je bilo za odrom toliko dela, da jim ni bilo lahko misliti Se tudi na to. Bodisi, da jc mnogo tega dela bilo srmo itb' rtmen, torej orez pravega namena in zmisla, ali delalo ;c ie in to je glavno. Pevci so, mesto da bi peli, preganjali dolgočasje, dokler se niso konečno vendar začele predstave. Posvetimo zdaj nekoliko zanimanja temu, kar se je preteklo sezono v operi igralo. Najpoprej zapazimo, da je opereta to leto imela v gledališču kmalu tolikšno besedo kakor opera. Dalo se je namreč osem oper in šest operet. Razume se, da je to nekaj nemogočega, če hoče kako gledališče biti središče enega rodu. Nagibi, ki gledišča vedno zopet vodijo k opereti, ostajajo, p« naj bodo kakoršnikoli, za vsako centralno gledališče brez veliav«. fDalie.) sano ljudsko glasovanje, ki bo odločilo, ali hoče pripadati prebivalstvo čehoslovaški republiki ali Poljski, Poljaki so dosegli to glasovanje, četudi tvorijo v obeh stolicah manjšino. V drugih razmerah bi bilo glasovanje samo formalnost, toda pri razpoloženju, ki je nastalo na Slovaškem z ravnanjem čeških uradnikov in vojakov — ne mislimo tu samo na nastop, ki žali verski čut Slovakov, ampak tudi na stroge re-kvizicije iti koruptni sistem nekaterih čeških ljudi — bi moglo glasovanje i z pasti slabo za nas. Naša vlada to že čuti in je zato poslala na Slovaško vodilno osebnost češke ljudske stranke, ki uživa na Slovaškem popolno zaupanje, da bi v oravski in spiški stolici vplivala na glasovanje s posredovanjem katoliške duhovščine. Glasovanje se bo vršilo v najkrajšem časti. Danes moramo na Slovaškem popravljati, kar »o drugi pok azili. Socialistično - agrarni blok kliče na pomoč — katoliško duhovščino ... Ko bo pa stvar končana, bodo postali katoliški duhovniki »črnorumenci«, in vse krščanstvo bo »strup iz Judeje«. + Voditelj lužiških Srbov v ječi. Iz Grlice (Gorlitz) je došla vest, da je bil tam 6>. t. m. aretiran znani voditelj lužiških Srbov, Barth. Preko Prage je prišel z mirovne konference, kjer se je nahajal pet mescev. Njegov trud, da se osnuje samostojna vendska država, je ostal brezuspešen. Med lužiškimi Srbi je vzbudila njegova aretacija zaradi veleizdaje veliko ogorčenje, -f- Zakaj pada vrednost francoskega franka? Francoski frank, ki se je dvignil na ženevski borzi na 90, ko se je sklenilo premirje, je tekom leta 1919, zelo padel in se je njegova vrednost nekaj časa znižala celo pod vrednostjo belgijskega franka, V Curihu so plačali 24. m. m. za 100 francoskih frankov le 24 švicarskih frankov. Padanje francoskega franka angleške finančnike zelo skrbi. Cene franku so se znižale, ker se je vrnilo več milijonov angleških in ameriških vojakov iz Francije domov. Med vojsko so Angleži in Američani potrosili v Franciji ogromne vsote, vsled česar se je za frank močno povpraševalo. Izvoz je v Franciji neugoden v razmerju z uvozom 1 :6. Z bankovci je Francija poplavljena, ker se je število bankovcev dvignilo od 5% milijarde na 351/-> milijarde. Vrednost francoskega franka bo pa še najbrže padala, ker mora pozimi Francija uvoziti velikanske množine živil in stavbnega materijala, -j- Državni dolg Bolgarije je znašal koncem prvega polletja 1919 7252 milijonov frankov, toda uračunali niso še 2 milijard za neizplačane rekvizicije in tekočih dolgov v državnih obveznicah. Čohi in Poljaki Iz Amerike. Kakor poročajo švicarski listi, je naval Čehov in Poljakov, vračajočih se iz Severno Amerike čez Švico domov gromaden. V kratkem času je doseglo njih število stotisoč. Usoda Vzhodne Galicije. Zastopnika Ivovske poljske občine Dabsky in Ldvven-herz (čisti Poljak!) sta se vrnila iz Pariza. Na posvetovanju sta govorila o teku pogajanj o Vzhodni Galiciji. Vsa njihova in tudi predsednika poljske republike 1'ade-revvslcega prizadevanja, da bi vrhovni svet priznal vso Galicijo Poljakom, niso nič pomagala. Vzhodna Galicija bo oddana pod poljsko upravo lo začasno. Čez deset — petnajst let bo ljudsko glasovanje odločilo, kam da narod hoče. Vzhodno mejo bo tvorila reka Zbruč, zapadno pa črta potegnjena med Cjehanovom in llavo rusko, Jaroslavom in Javorovim, Peremišljem in Mostiskami, vzhodno od Dobromilja in na zapad od Turke. (Lvov bo torej odtrgan od poljske zemlje.) Do ljudskega glasovanja bo upravljal deželo gubernator, katerega bo imenoval predsednik poljske republike in ki ne bo odgovoren pred deželnim zborom. Vzhodna Galicija bo imela samostalni deželni zbor s široko samoupravo. Šolstvo v polni meri, verstvo, mestne železnice, pota, kmetijstvo, deželno davke itd. bo vodil zbor. Gubernatorju bo dodan mali kabinet, ali drugače rečeno ministrstvo za dela, o katerih bo odločal deželni zbor. Ti ministri bodo odgovorni pred deželnim zborom. Pri varšavski vladi bo ministrstvo za Vzhodno Galicijo. Galicija bo pošiljala svoje posle v varšavsko zbornico in bo davala novobrance, ki pa bojo služili lc v domači deželi. Statut o avtonomiji stopi v veljavo devet mesecev po podpisu mirovne pogodbe z velesilami. Poljska delegacija jo predstavila proti-predlog, naj so vsa Galicija kratkomalo prideli k Poljski republiki; no proti ti predlogi so bili angleški zastopniki in njihovi nazori so zmagali. Boji na boljševlški fronti. Iz Moskve brzojavljajo: Kolčak ne vzhodu, Djcnikin na jugu in Judenič na severozapadu so začeli skupen nastop proti boljševikom, ki so primorani se povsodi v neredu umikati. Na tisočo ujetnikov, mnogo topov in drugega orožja jo padlo v roke dobrovoljske armade. Na vzhodni fronti se bojuje baje mnogo Japoncev, Italijanski misiji pri DJenlklnu. V Taganrog, v zemlji donskih kozakov, sta prišli dve italijanski misiji: vojna z generalom Bucignaro na čelu .in diplomatična s knezom Medici de Martino in bili sprejeti od Djenikina z velikimi častmi. Dnevne novice. — Seja načelstva K. t. dr. je danes v soboto dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne. Prosi se polnoštevilne udeležbe. — Seja odbora K. t. d. bo pa prihodnji četrtek, dne 16. oktobra ob pol štirih popoldne. — Proslava petdesetletnice smrti pesnika Jenka (18. oktobra 1869 — 18. oktobra 1919). — Višji šolski svet v Ljubljani je odredil, da vse javne in zasebne srednje, meščanske in ljudske šele v obratu deželne vlade za Slovenijo v soboto, dne 18. t. m., s primernimi šolskimi slavn ostmi proslave petdesetletnico smrti Simona Jenka, pesnika rase naredne himne »Naprej zastava Slave!« — Osebne vesti. Začasno vpokojeni okrajni živinozdravnik Hugon Turk je zopet sprejet v državno službo in imenovan za višjega državnega živinozdravnika v IX. čin. razredu. Agrarni zemljemerec v državni službi Fran Dettcr je pomaknjen v IX. čin. razred. — Javno vprašanje na višji šol. svet. Prejeli smo: Meseca avgusta je že poročal višji šol. svet v »Slovencu«, da bode vsaj tekom septembra izplačana katehetom remuneracija in potnina za verouk. September je potekel, že imamo skoraj mesec dni novo šolsko leto, čevlji in obleka se trga, zima se približuje, a deželno knjigovodstvo popolnoma zanemarja katehetom zaslužen prispevek. Čevlji že stanejo 300 kron, kupiti jih ni mogoče, naj li bodimo bosi po ostrem kamenju in mogoče še snegu v šolo?! To ne občutim sam, ampak mnogo prizadetih. — Druga pošiljatev amerikanskih Slovencev — v dveh mesecih. Dobili smo iz Severne Amerike to-le pismo (odposlano 9. septembra t. 1.): »Zavoljo zabojev smo bili v skrbeh, ali bodo prišli aH ne. Naši »rdeči« tukaj v Ameriki so si vse prizadejali. cla bi odvrnili ljudi od pošiljanja darov; žalibog, da jih je dosti poslušalo. Zdaj, ko so zvedeli, da so zaboji srečno prišli, se pa silno jeze na te »ljudske prijatelje« in nas hodijo prosit, naj bi poslali v drugič. Žc smo storili potrebne korake, da bo od-plula ladja z drugo Došiljn tvijo. Ladjo nam je ameriška vlada obljubila; nvslim, da jo v enem mesecu odpošljemo, in sicer čez Dubrovnik—Sarajevo—Zagreb — Ljubljano da ne bomo Italijanom preveč skomin in skušnjav delali. Paketna pošta v Jugoslavijo letos šc ne bo odprta. Lacl'a bo prioe-liala spet vsaj nekaj obleke za z>mo, nekaj živil in — če bo mogoče — nekaj zdravil. V dveh mesecih naši rojaki lahko pričakujejo to drugo pošilja tev, ki bo pa morda še večja od prve.« — Za Cankarjev spomenik na Vrhniki so darovali: Ivan Hribar, poslanik v Pragi, 100 K; Ivan Majaron 100 K; Anton Kobi 100 K; Andrej Peleln 50 K; Pavla Suha-dolnik 40 K; Ivan Drašler 30 K; Hela Švi-gelj, Anton Drašler, Ivan Furlan, Ivana Mavec, Ivan Petrič, vsi po 20 K, vsi iz Borovnice; dalje je poslalo več darovalcev iz Krškega skupno 186 K in iz Podbrezja r.a Gorenjskem 83 K. Imena zadnjih zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče navesti. Vsem darovalcem iskrena hvala z željo, da bi našli mnogo posnemalcev. — Dijaški transport v Brno odide iz Ljubljano 20. oktobra ob 10. uri zjutraj. Prihod v Zidaniniost ob 14. uri, odhod ob 14.18; prihod v Celje ob 15.30, odhod ob 15.52; prihod v Maribor ob 20.0U, odhod ob 21. uri. Na lastno željo potujemo v tovornih vozovih, ker le na ta način so izognemo neugodnemu prestopanju na Dunaju. Toliko v vednost, da sc ne bode zopet po krivici obsojalo uprave juž. žel., ki gre dijakom v vsakem oziru na roko. Na na-daljne prijave za transport sc ne more ozirati. — Z ozirom nanotico »Slov. Naroda« 8. t. m, štev. 234 »Uspeh cvetličnega dne« izjavi Slov, ženska zveza, da ni bila vabljena k prireditvi cvetličnega dneva. Odbor Slov, ženske zveze,. £martno pri Litiji. Slov. kat. izobr. društvo priredi v nedeljo 12. oktobra 1919 Finžgarjevo ljudsko igro »Veriga«. Začetek ob 3. uri popoldne. — Jcsenicc. Igro »Za pravdo in srce« ponovi dramatični odsek Kat. del. društva v nedeljo 12. oktobra ob pol 8. uri zvečer. Igra se potem nc ponovi več. Naj si jo vsak sedaj ogleda. — Vojna blagajna za Slovenijo v LJubljani, Cigaletova ul. 2 (justična pal.) posluje od sedaj naprej samo vsak torek, četrtek in soboto od 9. do pol 12. ure dopoldne, nakar se posebno vsi civilni uradi in osebe, ki imajo zneske iz te blagajne dvigati, izrecno opozarjajo. — Dekliška Marijina družba v Tržiča redi predstavo v NnSom Domn v nede- lž. oktobra ob pol osmih zvečer. Spored: 1. Osem blagrov, žive slike z dekla- macijami in petjem. 2. Sv. Helena, ali najdenje sv. Križa. Igrokaz v treh dejanjih. K obilni udeležbi vabi predstojništvo. — Pošta LitiJa-Sv. Križ in narobe bo odsedaj dalje vozila le po štirikrat na teden. Odkar obstoji tu poštni urad je vozila vsak dan za Sv. Križ in Dole. Na voz je jemala tudi potnike. Sedaj pa pravijo, da preslaba plača ne pusti hoditi vsak dan v Litij o. Poštna uprava je prošnjo za zvišanj o odklonila in rekla, naj hodi pa le štirikrat tedensko. — Uradi in ljudstvo niso zadovoljni. — Kranjski akademiki so podarili A, D. J. T. v Ljubljani K 500 kot polovico čistega dobička prireditve v Kranju z dne 28. septembra. — Odhajajočim tovarišem najiskrenejša zahvala in mnogo uspeha v tujini! — Odbor A. D. J. T. — Odškodnina za izgubljeno civilno obleko vojakov. Vojaški intendanci za Slovenijo je deželna vlada dovolila kredit za 2000 civilnih oblek kot odškodnino za izgubljene civilne obleke vojakov. Kot odškodnina za izgubljene obleke naj se izdaja v prvi vrsti v vojaških skladiščih ostala civilna obleka. Odškodnino je priznavati pod pogoji, objavljenimi v razglasu intendance v Uradnem listu št. 43. Za izgubljeno civilno obleko vojakov se priglasi terjatev pri likvidacijski komisiji bivše Avstrije na Dunaju. — Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika v Sevnici. Interesenti se opozarjajo na ta razpis v Uradnem listu. — Smrtna kazen za tatvine na železnicah in tihotapljenje. Vlada bo v kratkem izdala stroge odredbe proli tatvinam na železnici in tihotapljenju ob mejah. Za krivce bo uvedena smrtna kazen, ki jo bodo izrekala vojaška sodišča v Ljubljani, Zagrebu in Novem Sadu. Pravtako bodo ojačene obmejne straže. — Razpis mesta zadružnega nadzornika. Opozarja sc na razpis mesta zadruž- I nega nadzornika pri deželnovladnem oddelku za trgovino in obrt. Razpis je objavljen v Uradnem listu, št. 154, dne 1. oktobra 1919, z natančnejšim pojasnilom. v/ Sf^Ierske novice. š Shodi Kmečke Zveze v mariborskem okrožju sc vršijo dne 12. t. m.: pri Veliki Nedelji, v Reki pri Hočah, pri Sv. Benediktu in Sv. Ani v Slov. Goricah ter v Negovi pri Radgoni. š Pri Sv. Trojici v Slov, gor. je obhajal dne 8. t. m. tamošnji župni upravitelj č. g. o. Nikolaj Mcznarič 50letnico svoje e-dovne obljube. Starček si je tekom svojega pclstoletnega delovanja pridobil nevenlji-vih zaslug za Slov. gorice. š Č. g. Jos. Ozmecu, dekanu v Ljutomeru, se je njegovo zdravstveno stanje (nedavno ga rahlo zadela kap) dokaj zboij-šalo. Le vid je še slab. Sicer pa se že lahko zopet prosto giblje. š Poroka. V Št. Uju se ic dne 5. t. m. poročil brat tamošnjega župnika Josip Bračko s trgovko Dorico Plevnik. Gostje so zbrali za slovenske vseučiliščnike v Ljubljani 90, za Kmečko Zvezo pa 50 K. š S. L. S. v Mariboru se živahno giblje. Vsak prvi ponedeljek ima mesečne shode. Članov jc že okoli 1000. Dne 6. t, m. se je vršil dobro obiskan shod, na katerem je bilo nad 200 pristašev. Protestirali so proti šolskemu zakonu, proti postopanju magi-stratne kli:cc, napravili sklepe zaradi stanovanjske mizerije, draginje in še več drugih. š Stavka usnjarjev v Mariboru. V ponedeljek so pričeli stavkati mariborski usnjarji; 300 jih stavka. Delavci zahtevajo 80 odstotkov zvišanje plač, pripoznanje zaupnikov in dela prosti plačani 1. majnik; vsem, ki so zaposleni nad 1 leto v obratu, naj se dovoli jplačani 8 dnevni dopust. Plača naj se tudi 7 zapovedanih praznikov in delavcem naj sc zagotovi vsakega četrtlc-ta usnje za par čevljev in podplati vsak mesec. Ob tej priliki beležimo zanimivost, da se plačuje pri nas kg surove kože z 28., v Nemški Avstriji pa s 4 kronami. š Tobakarji niso nezadovoljni samo v Ljubljani, tudi v Mariboru smo ncvoljni in pozdravljamo ukrep finančne uprave, ki je zagrozila s hudimi kaznimi tistim trafikantom, kateri se nc drže predpisov. Kljub temu pa dobivamo le 9 smotk ali pa 4 ovojč-ke tobaka, češ da dobe trafikanti tako malo tobačnih proizvodov. Radovedno se povprašujemo navadni tobakarji,-kako to, da vsaki fantič puši cigarete in da prodajajo vsi natakarji in natakarice smotke in cigarete za bajno visoke cene. Viržinke, ki stanejo v trafikah 56 v, prodajajo v kavarnah po 2 kroni komad. Ali ni tobak državni monopol? Koroške novice. k Gospodarska pisarna pri okrajnem glavarstvu v Borovljah. Pri okrajnem glavarstvu v Borovljah se je ustanovila posebna gospodarska pisarna, ki ima namen, podpirati prebivalstvo v vseh gospodarskih zadevah, daiati mu informacije in ga na ta način privaditi na novi položai, ki jc nastal s tem, da je odpadlo dosedanje gospodarsko središče Koroške, Celovcc, Podobna pisarna se namerava osnovati tudi pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu. Trgovci in obrtniki, ki se zanimajo za koroški trg, naj se obračajo naravnost na omenjeno pisarno za eventualna pojasnila. k Iz Sv, Križa nad Dravogradom. Prelepo je uspel naš veliki ljudski shod v ne-neljo dne 5. oktobra. Privrelo je ljudstva na tisoče iz tužnega Korotana in obmejnega Štajerja. Cerkveni govor je imel znani cerkveni govornik g. O, Lacko Haze-mali iz Celja. Tabor je s primernim navdušenim nagovorom otvoril g. župnik Gabron. Kot prvi govornik jc nastopil na divnem hribu nadpoštar in veleposestnik g. Rav-nihar iz Škocijana v Podjuni na Koroškem ter zbrani narod poučeval in navduševal za plebiscit in Jugoslavijo. Narod ie z velikim veseljem in zanimanjem poslušal izborilo petje gg. pevcev iz Maribora pod vodstvom znanega skladatelja in deže!no>-sodnega svetnika g. O. Deva. Tudi godba, katero nam je poslal g. general Maister, je vzbudila občno veselje in priznanje. Gmotni uspeh pri dražbanju dobitkov, katere so darovali razni gg. rodoljubi zlasti iz Štajerskega, je bil zelo povoljen tako, da se je po odbitku raznih stroškov še precejšnja vsota odposlala Narodnemu Svetu za Koroško v Velikovec. Kako je naše ljudstvo verno in kako zna spojiti sveto in pobožno s posvetnim in narodnim, kaže dejstvo, da se je na dan tabora več nego 500 oseb udeležilo sv. obhajila. k Lončarsko blago. V okolici vasi Klopce v okolišu okrajnega glavarstva Bo-rovije, je precej razvita domača lončarska industrija. Tamošnji lončarji imajo v zalogi precejšnje množine lončarskega blaga. Tvrdke, ki se zanimajo za lončarske izdelke. naj se obrnejo na gospodarsko pisarno pri okrajnem glavarstvu v Borovljah. k Dimnikarji. Gospodarski pisarni v Borovljah se je prijavilo že zadostno število dimnikarjev, vsled česar se na dalj-nje prijave ne more več ozirati. Iz PrefemBirla. p Somboteljska škofija je ustanovila začasen vikarijat za Prekmurje. Vikarja sta dva huda mažarona, dekan v D. Lendavi, Florijan Straus in dekan v M. Soboti Ivan Slepec. p Slovtt sko gimnazijo in meščansko šolo v Soboti otvori vlada, kakor poročajo »Novine«, že s 1. oktobrom t, 1, f> Primorski begunci se nameravajo iti v Prekmurje. Najbolj priporočljiv kraj so velike latifundije kneza Esterhazi-ja pri Doljni Lendavi, kjer je prebivalstvo že precej mažarizirano. p Mlini stoje. V Prekmurju imamo več paromlinov, ki pa že deli časa stoje. Na eni strani primanjkuje oglja oziroma olja, na drugi strani pa ni gonilnih jermenov (boljševiške rckviz;cije!) ali manjka kak posamezen kos tehničnega inventara. Dolžnost vlade je, da ukrene potrebno, da bedo ti p.u ornimi delovali prej kot mogoče. p Tihotapstvo živine, V več strani nam poročajo, da se zadnji čas vtihotaplja mnogo prekmurske živine v Avstrijo. Živino kupujejo razni prekupci in verižniki po znatno nižjih cenah in jo spravljajo po raznih nezastraženih potih in bližnjicah čez mejo v nemške kraje. Značilno je, da se prekupci glede nizkih cen izgovarjajo, da jih veliko stane spravljanje čez mejo, p M. Sobota. Od domačinov je napravil prvi slovenski napis g. Josip Benko (restavracija) in ga zato priporočamo slovenskim potnikom. Pričakujemo, da se bodo kmalu tudi drugi obrtniki in trgovci sprijaznili z novim položajem in odstranili mažarske napise, ne da bi čakali, da jih oblast prisili k temu. Izvestnemu delu so-bočkega meščanstva pa kličemo: Pokonci glave, Izrael! Pot iz Jugoslavije je prosta; tako blago izvažamo brez kompenzacij! p M. Sobota. Na železniški progi med Soboto in Šalovci se je otvoril reden promet. Službo so prevzeli slovenski železničarji. p Tobak pride. Gospodarska zadruga, kateri je poverjena glavna zaloga tobaka za Prekmurje, je dobila te dni velike množine tobaka in bo pričela takoj z oddajo na posamezne trafikante. ljubljanske novice. lj Zadušnica kat, nar, starešinstva in dijaštva za dr, Pogačnikom. Prihodnjo nedeljo, 12. t. m., priredi kat. nar. akad. starešinstvo in visokošolsko dijaštvo za-dušno spominsko pobožnost za rajnega svojega člana dr. Lovro Pogačnika v kapelici oo. jezuitov ob Elizabetni cesti. Sv. maša zadušnica sc prične točno ob pol 11. uri dopoldne. Vsi člani starešinstva in kat. nar. visokošolskega dijaštva so napro-šeni, da se pobožnosti za umrlega tovariša zanesljivo udeleže. lj Pokojni major Logar, ki je bil včeraj Dokooan. ie bil blag mož in skrben oče svojim topničarjem. Ko smo bivali še v Ljubljani je videl jako rad, da smo hodili vojakom predavat. Na Koroškem je bil prideljen s svojimi bitnicami ljubljanskemu polku 37. »Kdaj boš pa zopet kaj mojim fantom povedal«, me je rad nagovoril. Skrbel je tudi zato, da so se pridno udeleževali službe božje. Počivaj v miru, blaga duša! lj Trnovska Vin cen ci jeva konferenca ima redno sejo v ponedeljek 13. t m. ob 7, uri zvečer v župnišču. lj Iz pisarne dramskega gledališča. Premijera novitete »Kasija«, izvirne slovenske drame v treh dejanjih Stanka Majcena se ne bo vršila v torek 14. t. m., kot je bilo pomotoma včeraj objavljeno, temveč v sredo dne 15. t. m. lj Knjigovodski tečaj ak. starešinstva se začne drugi teden. Dan in ura se določi na sestanku, ki se vrši v pondeljek, 13. oktobra ob pol 7. zvečer v Slov. trgovski šoli II. nadstropje na Kongresnem trgu. Vsi, ki so se priglasili, naj se blagovolijo tega sestanka zanesljivo udeležiti. Predsednik. lj Promenadnl koncert godbe Dravske divizije pri ugodnem vremenu v nedeljo 12. oktobra ob pol 12. uri dopoldne v Zvezdi. lj Društvo državnih računskih prednikov za Slovenijo vabi sveje člane, njih svojce in prijatelje na svoj prvi dru*ftbni večer, ki se priredi 11. oktobra, t. j. v p> boto ob 20. uri v salonu »pri Mraku« na Rimski cestL lj Tožba pro!? rt*miridju čekovr^ga urada. Dne 10. t. m. je pričel razpravljati deželnesodni svetnik Potrato o tožbi zaradi razžaljenja časti, katero je vložil oficiial Leonard Dernjevič proti ravnatelju čekovnega urada. Ravnatelj čekovnega urada dr. Rober* Maričič je namreč izven uradnih ur jekel v r.avzcčnosti tajnika g. dr, Krpana oficralu Leonardu Dernjeviču: »Ker ste me denuncirali in lagali o meni, Vim prepovem, da mc pozdravljate na cesti in v uradu.« Zastopnik zasebnega obtožite-Ija dr. Tomin.'ek; »Ne gre, da se nastopa nn tak način, kakor je nastopil g, dr, M i-ričič; odkod ic neki prišel.« Zagjvornik ravnatelja dr. Maričiča je poudarjal, da je bil g. ravnatelj razburjen, ker je dal Dernjevič »baje« aa tarisnik, da poštni čeke -ni urad nir-a zvrr.c z Dunajem in Prago po tavnaie^cvJ krivdi in da ta ne skrbi za razvoj urada, da to dokaže, predlagi. naj se zasliši višji poštni komisar dr. Jan-žekovič, k: ie g, Dernjeviča zaslišavaL Dr. Tomi^Stk: Gospe du Dernjeviču se dennn-ciantclv« ns n tre očitati, ker je bil pozvan od preiskovalnega komisarja, na katera vprašanja naj odgovori, in je moral na nja odgovorili, Zrslišanju dr. Janžekoviča se ne pretivi. Svetnik Potrato nato odhodi razpravo, da se zasliši dr. Janžekovič. lj Tatvine masti in suhega mesa. Na Zelenem hribu, v prekajevalnici »Vnovče-valnice za živino in mast« je kradel, kdor je le mogel. Policija je slednjič posegla, v tatinskoidilične razmere in aretiranih je bilo sedemnajst raznih oseb, a obtoženi so bili končno samo štirje. Krepki mesarski pomočniki: Matija Arzin iz Trzina, Kari Miiller iz Širke, Franc Pasar iz Žužemberka in hlapec Anton Marc, Tržačan. Izmaknili so precej amerikanske masti in suhega mesa. Hrana je bila tam izborna, a kljub temu so kradli. Hlapec Marc drastično opisuje vso manipulacijo in pravi: »Bil sem bos ... nag ... raztrgan. Dobil sem od njih 50 kron, da ne bom »gobca« otresal...« Obsojeni so bili včeraj pred kazenskim senatom ljubljanskim: Matija Arzin na tri mesece, Kari Miiller na šest tednov in France Pasar ter Anton Marc na dva meseca težke ječe. Pri razsodbi je vzkliknil Marc: »To ne gre!« Pozneje so se lepo »zglihali.« lj Drzna vlomilska družba. Dobro, brezskrbno so živeli. Cvrli so kokoši in jajca ter pili v neki gostilni Zelene jame. Na Velikonoč, 20. aprila t. 1. so kuhali kokoši, a policija jih je zalotila, odkrila je gnezdo vlomilske družbe, katere poglavar je, bil prosluli Maček, ki pa je ušel pestem ljubljanske policije. Pestra družba: a) Franc Slugovic, tat po poklicu, večkrat kaznovan, b) Franc Klemen, brezposeln človek, tat, čl Franc Žagar, delavec brez posla, d) Ivan Mrvar, delavec ter c) Marija Kolenc, ljubica Klemenova. Živeli so v skupnem gospodarstvu in skupnem ležišču v hlevu »Kmetijske družbe« v Pokopališki ulici. Po dnevi so spali, ponoči pa na drznih nočnih pohodih. Spomladi je bilo v Ljubljanski okolici, v Rožni dolini in Dravljah, več drznih vlomov. Gornja družba je kradla vse, kar ji je prišlo pod roke: usnje, podplate, sladkor, mast jajca, 14 kokoši, 140 klobas, manufakturo, rjuhe, prte, ogrinjala itd Tudi na Večni poti za Rožnikom so imeli svoj stan. Včeraj je ljubljansko deželno sodišče to »klapo« sodilo. Dobili so: a) Franc Slugovic in Franc Klemen štiri leta, b) Franc Žagar osem mesecev, c) Ivan Mrvar pet mesecev in d) Marija Kolenc štiri mescce težke ječe. lj čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico vabi gg. člane na nadaljevalno zborovanje za ustanovitev »Produktivne zadruge« za Slovenijo s sedežem x Ljub- ljani, katero se vrši v nedeljo, dne 12. t. m. točno ob 2. uri popoldne v gostilni g. Val. Mraka, Rimska cesta 4. lj Mestni popisni urad ostane dne 11. i m. radi snaženja prostorov za stranke zaprt. Izvzeti so samo nujni in neodložljivi slučaji. lj Konjska dirka. Kot so živinorejske razstave važne za prosneh in razširjanje umne živinoreje, tako tli še bolj so konjske dirke važne za procvit konjereje. Tu ne pridejo samo najboljši in najlepši konji z dežele skupaj, ampak se tudi pokaže, kaj se iz konja z vztrajnim vežbanjem lahko naredi in kake zahteve se lahko sta*H na čistost pasme- Kako zanimanje vlada v deželi za konjske dirke, nam kažeta dirki, prirejeni v poletju na Bledu in v Ljutomeru. Posebno krasno uspela ljutomerska dirka, prirejena od ljutomerskih in ptujskih koraVrejcev rvipib, nam lepo kaže, da se naš kfret jasi*o za-veda koristi katere imajo konjske dirke za kmetijstvo. Dravska divirija priredi v nedeljo 19. oktobra v Ljubljani konjsko tekmo, h kateri so vabljeni h>Jj hjcutfovalci Slovenije. Žalibog se lete? še r>.z more prirediti tekma voz, pač pa je v t?kmo uvrstila kmečka jahalna dirka na daljavo 1600 m. Dve mali zapreki približno poJ metra visoki ne prideta niti v požtev. ker čez tako nizke ovire vsak konj z lahkoto skoči. Častno darilo za km-.čko dirko je darovalo naše poverjeni-vlvo za kmetijstvo, katero se za dirko zelo zarvima in podpira oelo akcijo. Drugi dve darli rta v dToarju, ia sicer 1000 K in 500 K. Jezditi "-me sr-n-o p-osc-stnik konja ah član njegove družine, onaoma njegov porel. Radi tujih gostov, kateri bodo obiskali tekmo, se želi, da «?e jezdi v narodni noši. Prijave na dirke Re izvrši najbolje orebno ali pismeno konjskemu referentu dravske divizije g. majorju Barboriču (Tivoli). Radi razdelitve časa in jezdecev je debro, ako pridejo prijava v pravem času. Narišite gBecSiSfe. Opera. 11. oktobra, sobota: »Manon«. Abonement B. 12. oktobra, nedelja: »Dijak prosjak«. Izven abon. 13. oktobra, pondeljek: Zaprto. 14. oktobra, torek: »Manon«. Abonement A. 15. oktobra, sreda: »Dijak prosjak«. Abonement C. 16. oktobra, četrtek: »PosUljon iz Lonjutneau«. Abonement E. 17. oktobra, petek: »Hoffmanove pripovedke«. Abonement B. 18. oktobra, sobota: »Dijak prosjak«. Abonement D. 19. oktobra, nedelja: »Pikova dama«. Abonement D. 20. oktobra, pondeljek: Zaprto. Drama. 11. oktobra, sobota: »Tat«. Abon. E. 12. oktobra, nedelja, ob 3. uri popoldne: »Favn«. Izven abon. 12. oktobra, nedelja, zvečer delavska predstava »Dnevi našega življenja«. Izven abonementa. 13. oktobra, pondeljek, »Striček Vanja«. Abon. A. 14. oktobra, torek: Zaprto. 15. oktobra, sreda: »Kasija«. Izven abonement. 16. oktobra, četrtek popoldan: »Favn«« Dijaška predstava. Izven abon. 16. oktobra, četrtek zvečer: Zaprto. 17. oktobra, petek: »Kasija«. Abone ment D. 18. oktobra, sobota: »Tat«. Abon. C, 19. oktobra, nedelja popoldne: »Snegulčica in škratje«. Izven abonement. 19. oktobra, nedelja zvečer: »Striček Vanja. Izven abonement, delavska predstava. (Naš«; telefonsko poročilo.) ZA KONCENTRACIJSKO VLADO. Belgrad, 10. okt. Opozicija ne stoji nikakor na stališču, da prevzame ona sama vlado, ampak je mnenja, da čim se sestavi vlada Pavlovičeva, so morajo začeti pogajanja z vsemi drugimi skupinami, da se ustvari možnost koncentracije. V tem slučaju bi naravno demisijoniralo toliko ministrov, kolikor je potrebno, da dob6 druge stranke zastopstvo. Opozicija, ki vidi nevarnost za državo, zahteva edino le, da se takoj sestavi vlada. Belgrad, 10. okt. Potem ko je včeraj popoldne ob 4. uri opozicija dala svojo izjavo Pavloviču, je ta takoj poročal ministrskemu svetu o zahtevah opozicijonal-nega bloka. Ministri so se o tem posvetovali in danes cb 10. uri je bila seja demokratske zajedn:ce. Belgrad, 10. okt. Designirani ministrski predsednik Pavlovič je poročal regentu o uspehu oodaiani. Govori se da ie vr- nil mandat. Izvestni parlamentarni krogi pa trdijo, da se bo Pavlovič še naprej pogajal z opozicijo. Verjetnejše je, da je mandat odložil. DELOVNI PROGRAM PARLAMENTA. Belgrad, 10. okt. Delovni program parlamenta bi bil po zahtevi opozicije sledeči: Dvanajstine do konca leta, zakon o agrarni reformi, emisijska banka, začetek nreurejevanja valute, vo-livni zakon in s tem v zvezi zakon za zaSčito volitev ter načrt nove ustava ZOPET SPLETKE. Behjrad, 10. oktobra. Demokratski listi širijo in plakati rajo po javnih lokalih ntjneverietnejše vesti o vsebini dogovora med radikalci in Narodnim klubom z namenom, tla v»b»de vznemirjenje med srbskim prebivalstvom. Jutri bo opozicija razglasila t? dogovor, Belgrad, 10. aktobra. »Tribuna« poroča: »Pravda« je danes objavila po mestu po lepakih, da je opozicionalni blok Pavloviču stavil med drugimi pogoji tudi pogoj o avtonomiji Hrvatske in Slovenije ter da bo vlada v Bosni sestavljena na verski podlagi itd. Ta »Pravdina« vest je tenden-ciozno izmišljena od začetka do konca. Te vesti so prikrojene, da alarmirajo in vznemirjajo ljudstvo ter da bi ljudstvo bolj mirno sprejelo državni udarec, ki ga pripravljajo demokrati. Belgrad, 10. oktobra. Takoj, ko fe »Pravda« plakatirala vsebino dogovora med Narodnim klubom in radikalci, je tudi »Tribuna« razobesila svoje plakate tik zraven »Pravdinih« z napisom: »To kar tn poleg trdi »Pravda«, je laž!« Ljudje stojijo pred temi plakati in se smejejo, RADIKALCI PROTI KRŠITVI USTAVE. Belgrad, 10. okt. Uvodnik današnje ♦Samouprave«, govoreč o slučaju Trifko-vičevem, izvaja, da je odklonitev Trifko-■vičeve vlade protiustaven in neparlamen-taren akt. Ustava kraljevine Srbije, ki bi morala biti za enkrat veljavna tudi za vso kraljevino SHS, kaže, da je država parlamentarna in da parlament določa vlado. Zato mora krona zaslišati zbornično predsedstvo in načelnike strank, nakar poveri sestavo kabineta. V parlamentarnih državah — taka je tudi naša — lahko obstoji vlada, s katero se krona ne strinja, a fi parlament zaupa. Smisel teh parlamentarnih principov je, da se krona obvaruje pred neposrednim umešavanjem v politične razpore in se ohrani njena popolna avtoriteta. V Angleški, kjer je parlamentarizem razvit do podrobnih malenkosti, bi se ti principi nikdar in nikoli ne kršili. Radikalci so vedno čuvali te principe in vidijo v incidentu s Trifkovičem kršitev parlamentarne teorije in logike, ker vprašanje o obstanku kake vlade, potem ko jo je designirani ministrski predsednik sestavil, spada izključno v kompetenco parlamenta. Od tega principa radikalna stranka ne popusti. GLAVNI CILJ DEMOKRATOV. Belgrad, 10. oktobra. Današnja »Tribuna« piše: Kakor slišimo, Draža Pavlovič ne bo pristal na rešitev parlamentarne krize tako, kakor mu je predložena od strani opozicije. Zaradi tega bo še danes vrnil poverjeni mandat. Demokratska zajednica, v čije rokah je Pavlovič samo šahovska figura, ki jo ona premika, kakor potrebuje, hoče vse ali nič. Najglavnejša njena nalo-a je, da ne popusti v ničemer, kar ji ne i zagotovilo večine pri volitvah v konstituanto. Male stranke v tej zajednici imajo najprej dogovor med seboj, a potem vse skupaj s socialisti, da izvedejo svojo volilno politiko. To je vozel celi krizi. Nove policijske volitve bi morale zagotoviti oblast demokratski zajednici ter napraviti koruptivno stanje v državi zaradi bogatenja demokratske gospode redno in nepopravljivo vsaj do tedaj, dokler poslednji demokrat ne reče: »Hej, sedaj imam tudi jaz dovolj. Sedaj lahko popravljate.« Z druge strani je cilj demokratske zajednice, prosveti ono politiko razedinenja, katero so samostalci in naprednjaki začeli že v inozemstvu. Lažni centralizem njihov je tu samo zaradi tega, da zakrije prave namere. SLOVENSKI DEMOKRATI ZAPUSTILI BELGRAD! Belgrad, 10. oktobra. V vrstah Demokratske zajednice je opažati, da se je začela disciplina krhati, ker se posamezni člani ne strinjajo s politiko, ki jo vodi klub v zadnjem času. Slovenski liberalci so že davno zapustili Belgrad, * * • PAVLOVIČ VRNIL MANDAT. LDU Belgrad, 10. oktobra. Davi ob pol enajstih je predsednik narodnega predstavništva in designirani ministrski predsednik dr. Draža Pavlovič poročal regentu o odgovoru, ki ga je prejel od opozicije in je ob tej Driliki vrnil mandat za sestavo vlade ie enkrat draginjske doklade in užitninski uslužbenci! Predsednik Komisije za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave gospod dr. Triller v »Slovencu« od nedelje dne 5. oktobra t. L podaja obSirno pojasnilo in navaja vzroke zakaj se užitninskim uslužbencem nove draginjske doklade niso izplačale in se iste imenovanim sploh ne izplačujejo. Užitninski uslužbenci pa na taka pojasnila ne more pristati, temveč jih najodločneje zavračamo. Državljani iste države, kakor drugi državni uslužbenci so užitninski, zato pa naj država skrbi za vse enako. Izgovor, da }e izguba pri užitnini v tem slučaju ni namestu, zlasti, ker izgube pač biti ne more, ker ni treba nikoli zakupnine plačati.^kavnotako ni utemeljen izgovor, da ni kritja za izplačilo draginjskih doklad užitninskim uslužbencem. Pcrv^a naj se užitninski davek samo od 14.55 na 20 vinarjev pri litru vina in kritje tistih 400.000 K in še več je tu. Železniška uprava je povišala vozni tarif zgolj raditega, da je zadostila zahtevam svojih uslužbencev. Isto naj napravi poverjeništvo financ, ker v danih razmerah užitninski uslužbenci zahtevamo za takojšnjo priznanje in izplačilo draginjskih doklad od 1. julija t. 1. dalje, najpozneje pa do 15. t. m. Od teh uoravičenih zahtev ne odnehamo, ker je za nas prav taka draginja kakor za druge uslužbence. V času ko drugi uslužbenci zahtevajo naj jim država izplača tudi nabavne prispevke, užitninski uslužbenci niti gori omenjenih draginjskih doklad nismo prejeli. Ni li to kruta krivica, ki jo nobeden trezno misleč človek zagovarjati ne more. Je-li nujneje podržavljenje deželnega gledališča nego pa službe deželnih užitninskih organov? Uslužbencem, ki so svoje najboljše moči posvetili deželi v užitninski službi pa se skoro njim služba odklanja. In slednjič naj pridejo službe užitninskih organov v kakršnokolihoče vprašanje, bo sleherni uslužbenec te kategorije s tem zadovoljen, kjer bo potem vsaj vedel v kakih razmerah se nahaja in česa ima pričakovati. Gospodje finančniki: zima trka na vrata im zato apeliramo na vašo razsodnost. Prometni stied u Bo- hlnšski Bistrici, ki se je vršil pred kratkim ob obilni udeležbi bohinjskih hotelirjev in hotelirk pomeni prvi korak, da se probudi zopet Bohinj, kar je nujna potreba. Predsedstvo je vodil hotelir gospod Doktorič. Zborovanje otvori g. Alfonz Mencinger (sedaj tajnik Jugoslovanskega generalnega komisarijata za tujski promet v Ljubljani) ter navede 23 prometnih zadev, katerim je posvetiti posebno pozornost. Po-vdarja, da je treba ceste do Savice in do izvira Bistrice, da je dopolniti markacije, da se ima ustanoviti avtomobilska zveza Bistrica—Sv. Janez—Zlatorog in na jezeru urediti plovba z motornim čolnom, dalje je treba razširiti cesto do Sv. Janeza, kjer dela neporabna električna železnica še vedno velike ovire. Grajal je. da vodovod v Bistrici in električna razsvetljava nezadostno funkcijonirata. Priporoča, naj se napravi ob Bohinjskem jezeru sprehajališča in parke ter večje kopališče in da se preskrbi za Bistrico in Bohinjsko jezero nujno potrebni regulacijski načrt. Želeti je, da gozdno ravnateljstvo pri oddaji lova in ribištva in pri prodaji parcel ob jezeru strogo varuje interese tujskega prometa in domačih podjetnikov. Zimski šport bode treba že to zimo oživotvoriti. Zborovalci so vzeli te točke z zanimanjem na znanje. Zastopnik Jugoslovanskega generalnega komisarijata za tujski promet in turistiko v Ljubljani g. dr. Krisper ze izjavil, da se mora Bohinj, ki je vsled vojne hudo trpel, na vsak način probuditi in vporabiti vse sile, da se tujski promet vsestransko povzdigne na višjo stopinjo, kakor je bil pred vojsko. V ta namen bode pa treba, da se bohinjski interesenti ravnajo po zgledu podjetnih Blejcev ter sami poprimejo inicijativo. Gospod dr. Krisper je povdarjal, da se pri deželni vladi predsednik g. dr. Brejc in podpredsednik g. dr. Žerjav živo zanimata za tujski promet in ni dvoma, da bode tudi bohinjski promet na teh mestih našel odprta vrata. Poverjeništvo za javna dela, posebno vodja g. inž. Anton Klinar in referent stavbeni svetnik g. Zajec so našo prometno organizacijo vsestransko podpirali. držeč se načel previdnosti in solidarnosti, kar je tudi pri tujskem prometu neobhodno potrebno, da se ne zida v oblake. G. dr. Krisper pozdravil je s posebnim zadostenjem oskrbnica gozdarskega rav- nateljstva g. pL Levičnika, povdariajoč, da so se razmere sedaj izdatno izpremenile. V prejšnjih časih je gozdarsko ravnateljstvo in hotel Sv, Janez bilo največja ovira za razvoj tujskega prometa v Bohinju. Neštete so bile zapreke, ki so se nam na tem mestu stavile, slovensko ime se ie v hotelu Sv. Janeza nešteto žalilo, vsega tega ne bodemo pozabili nikdar. Tem razmeram je enkrat za vselej konec in nikoli več se povrnile ne bodo. Stavbeni svčtnik g. Zajec je nujno povdarjal potrebo, da se bohinjski promet probudi in zastopa mncnie, da bi Bohinj, kot turistična postojanka imel lahko sezono skozi celo leto. Blejsko prometno društvo sta zastopala g. Iv. Kenda in g. Ivan Rus, ki sta se tudi udeležila živahno debate. Izvolili so se v odbor Prometnega društva sledeči gospodje: Predsednik Gašoar Arh, načelnik gospodarskega odbora; tajnik Franc Ravhckar, gostilničar; blagajnik Budkovič, trgovec; odborniki gospodje: župnik Žvan. hotelirji: Mencinger, Tritten-vein in Hodnik; oskrbnik gozdarskega ravnateljstva Jos. pl. Levičnik. Mirko Vat-cak, p"*-'cvenačelnik v Bohinjski Bistrici. Sklenilo se je konečno, da se ustanovi v Bohinjski Bistrici posebni Tourist Office. Cer&vprsš v*»stwi&„ c Protest proti brezverstveni šoli. V Monakovem je bilo 18. sept. velikansko protestno zborovanja katoliških staršev, ker je oblast v središču mesta (Haidhau-sen) ustanovila simultano šolo, dasi se je bilo 1559 staršev izjavilo za verstveno šolo in le 252 za simultano. Ker se šolska oblast za ugovore in pritožbe ni zmenila, so starši na shodu protestirali ter sklenili, da prično s štrajkom, ki se je 22. septembra res pričel. Ko je oblast obljubila, da se bo razdelitev okraja iznova kontrolirala, so starši otroke spet poslali k pouku. c Dunajski kardinal Fr. PifU je odredil, naj se obhajajo ta in bodoči mesec po vseh dunajskih cerkvah sv. misijoni. O namenu in pomenu sv. misijona je razglasil to-le: »Sveti misijoni imajo ta namen, da se doseže med katoličani verstvena poglobitev. Sredi svetnih skrbi, v trdem boju za vsakdanji kruh, ko človek tako hitro pozabi na najvažnejše, na skrb za neumrljivo dušo, naj nas govori odličnih redovnih duhovnikov opozore na naš večni cilj. Še vedno se je izkazalo, da je bil čas svetega misijona vsem, ki so se ga z dobro voljo udeleževali, čas preobilnih milosti, da jim je naklonil mir z Bogom, torej najčistejši dušni mir, najčistejše srčno veselje, ki ga svet ne more dati. Dobro izrabljeni čas svetega misijona utrdi vestnega katoličana, da ne omaga in ne otrpne; ogreje verskomlačne osebe, ki je njih srce postalo pusto in prazno, da se zopet zganejo za versko življenje; misijoni privedejo zopet v materno hišo sv. Cerkve tiste, ki so jo zapustili in zato izgubili notranji mir.« c Kdo je povzročil italijEnriki poraz v Benečiji? — To stvar je hotela dognati italijanska vlada. In kai je prišlo iz tega? Framazonsko časopisje hoče sokrivdo valiti celo na papeža. List »Popolo d' Ttalia« je objavil neko karikaturo ireh povzročiteljev onega poraza, r>a ne Kadorna in njegovih, marveč Giolittija, socialističnega poslanca Treve-ja in — papeža. Vsa ta go , nja se pa vprizarja zato, ker se bližajo volitve, ki naj se izvrše pod vidikom odgovornosti za italijansko vojsko. Frostoz>dar-stvo se upravičeno boji, da bo prišlo poraženo iz voli'nega boja, zato pa si hoče na ta n^čin pomagati. c Na češkoslovaških šolah je pouk krščanskega nauka obligatno vpeljan za vso mladino do 14. leta. Izjema se dovoli le vsled posebne prošnje staršev, ki morajo izpričati, če so res brez konfesije, ali pa pripadajo drugemu veroizpovedanju kot otroci. Na Slovaškem je verstveni pouk brez izjeme obligaten za vse razrede sploh in za vse konfesije. c Praški nadškof dr. Fr. Kordač se mudi te dni v Rimu, kamor je odšel v spremstvu svojega tajnika msgr. dr. Hru-bika, da sprejme instrukcije sv. očeta za svojo novo službo. Kordač je bil svoj čas gojenec v zavodu »Germanikum«. Star jo sedaj 65 let, a še čvrstega zdravja. c Japonski posianiški tajnik Imaš Shlnosh jo bil nedavno v rimskem zavodu »Germaniku« sprejet v katoliško Cerkov. Njegova soproga in hčerka sta bili že katoličanki, sam pa je bil doslej protestant. Msgr. Cerretti mu je podelil zakrament sv. birme. c Sv. stolica ln avstrijska republika. Državni kancler se je to dni pogovarjal z apost. nuncljen grofom Valfrč. Poudarjal je, da bodo odnošaji avstr. republike — kakor upa — do sv. stolice prav tako prisrčni, kot so bili doslej. Glede zastopnika pri sv. stolici so Še težave, ker se je treba ozirati na finančno vprašanje in primerno osebo. c Trocky in delavci. Neki ruski častnik, ki je pobegnil iz Petrograda, piše v listu »Times«, da je imel Trocky v Petro-| gradu mesca julija nagovor na delavstvo. Med govorom ga nekdo prekine z beseda- mi: »Pa vi se predrznete govoriti nam o svobodi, vi, ki nas ovirate Boga molili, ki preganjate cerkev ter prepovedujete otrokom brati sv. pismo ter odstranjate sv. podobe iz šol!« Trocky se izgovarja. Toda glasovi ga prevpijejo: »Vi preganjate našo vero, ker ste žid, in zlorabljate svojo moč!« — Vpitje je bilo tako, da Trocky ni mogel več do besede. Prosveta. DVOJE ZBOROVIH PUBLIKACIJ STANKA PREMRLA NAMENJENIH CERKVI. Kako borno je naše knjigotrštvo glede izdajanja muzikalij, ve vsakdo, ki se lc količkaj zato zanima. Med to veliko pomanjkanje se poleg različnih popularnih domovinskih pesmi včasih zasveti tudi izdaja boljše vsebine, po navadi zložena za cerkev. Med vsemi je Stanko Premrl oni, katerega skladbe se danes največ tiskajo. Zadnje čase je zopet izšlo »12 Tantum er-go« in kmalu nato 17 Marijinih, kakršne pesmi je skladatelj že večkrat prej izdal. Izdanih te »Godovnice« ravno ne prekašajo, a za njimi tudi ne zaostajajo mnogo, dasi bi ne mogel trditi, da obsegajo lepoto Hribarjevih Marijinih, kakor se mu tudi ni posrečilo, vvrstiti v to to zbirko tako lepo pesem kot je »Marijina« v njegovih »Šmar-nicah.« Vendar je res, da »Karmelska® vsaj ni mnogo manj lepa. Oblika teh pesmi nobena ne prekorači trodelne oblike, ki je njih najobsežnejša, skladatelj se je je po-služil le ensamkrat, in sicer v pesmi štev. 10. Ostale pesmi so dvodelne, dvodelne z refrenom (primeri isti obliko v narodni pesmi, kakor jo na primer ima »Oj ta vojaški boben«) ali so pa še manjšega obsega. Oblikovno skladbe torej ne sežejo preko narodne pesmi, kakor so tudi njih napevi in stavek priprostega značaja in so zlasti v stavku tuintam nekako ljudske. Nekatere izmed njih so postavljene za enoglasno petje z orgijami, od katerih sta št. 9. in št. 15 lepi malenkosti, zlasti prva, kljub temu, da sta posebno v glasu za petje, sila priprosti »Marija žalostna« pod št. 6 je po ritmu naoeva in harmonizacije preveč enostavna, da bi mogla zanimati. Pri skladbah slične vrste — skladatelj jih ima tudi v zbirki, o kateri bodem govoril spodaj — morata biti napev in harmonizacija izrazitejša, da se ne čuti enakomircn ritem monotono. Čc bi mi bilo treba imenovati najboljše teh »Godovnic«, bi moral v prvi vrsti omeniti št. 9., št. 11 in morda tudi št. 16. V drugi vrsti bi prišli v poštev št. 15, 10, 14. Ostale pesmi so dobre le deloma, kakor je na primer v št. 2. in št. 8 dobra le polovica. Da bi bila št. 12. po invenciji srečna, dvomim. Njen slog je tak, kakor slog Riharjevih skladb, nekako v tonu starih božičnic ali podobnih pesmi. Bila je pametna misel, poslužiti se pri komponi-ranju cerkvenih tekstov veselega značaja; če se mu nje izvedba topot ni posebno posrečila, se mu posreči morda pozneje kdaj. Bral sem, da bi št. 4 morda bila narodna. Tega bi ne hotel misliti, pač pa je res, da spominja. Mene je spomnila na ono mesto »Boheme«, kjer peje zbor »Lizeta molči mi!« Toni, boš mir mi dal!« V št. 11 nagaja le končna formula prvega dela v zboru, ki je bila pisana in peta že tolikokrat, da je sled tega ušesu postala že neljuba. Stanko Premrl tupatam napiše zelo posrečene in zanimive harmonske kombinacije, kakor so na primer v št. 11 na treljo dobo v četrtem taktu predzadnjega sistema ali v št. 8 na četrto dobo v drugem taktu zadnjega sistema in pa tudi drugod. O izdaji »12 Tantum ergo« moram poročati še ugodneje, kajti, da se držimo gornje primerjave, je v njih prekosil skladbe na>isto besedilo od Angelika Hribarja, katerih je v doglednem času bilo v »Cerkvenem Glasbeniku« izšlo deset, v prav izdatni meri. Med tem, ko je od vseh Hribarjevih komaj eden dober, jih je tukaj cela kopica, ki so od njega boljši. Tako so zlasti št. 2, 6, 8, 10 skladbe lepe vsebine. Št. 8. se še med njimi odlikuje po tem, da je pisan v ljudskem tonu, kot izraz verne množice v hipu pebožnosti. Da sc skladba tako glasi, k temu mnogo pripomorejo vzporedne terce, ki so na tem mestu vpeljane z vso srečo. Plemenitosti glasbe v št. 2. ne maram pozabiti, kakor tudi ne z rahlo občutljivostjo komponirane št. 10. Pri tej zadnji skladbi me moti eclino to, da gre v pred zadnjem taktu predzadnjega sistema .iur-monija na toniko, oziroma, da se akord tik pred njim ne izpremeni. Št. 7 bi brez paralelnih terc v zadnjem taktu prvega sistema (katere se pa lahko odstranijo na primer tako, da se druga in zadnja osminka izpusti) in brez »supplcmentum-a«, ki se razteza na dva bolj šibka takta, katerih eden ima ravnotako nesrečne vsporedne sekste, ki so brez vsake izrazitosti. Od ostaiih bi mi bil najljubši »Tantum ergo« št, 9. Moti me edino akord na prvo dobo v zadnjem taktu predzadnjega sistema, ki bi bolje ne bU zvečan. Tudi št. 11 bi ne bil slab, nagaja lc melodični postop v sopranu pri besedi »ritui«, ki je spet napravljen po oni stari formuli, katero sem že omenil. Ravnotako bi zadnji akord pri »Amen« moral ostati molov, kakor bi tudi sopran bolje ostal na c. Kolikor toliko posrečene in dobre so tudi nekatere druge vglasitve tega besedila, a nedostajp jim domiselnosti za ves čas. Šibki sta poleg četrte zlasti prva in zadnja. V št. 3 je po »novo cedatf kompozitorno en takt premalo. Pri komponiranju za en glas je dandanes instrumentalno spremljevanje postalo važen del kompozicije, v katerem najdemo pogostoma mnogo umetnosti in znanja, in je navadno napravljena značilno za glasbilo, katero ima spremljati. V tem oziru uglasbitev »Tantum ergov«, v kolikor so na mnogih mestih enoglasni ali pa tudi za en glas, ne poslužuje lega; pisano je vseskozi tako, kakor bi imel peti zbor, le obseg glasov je nekoliko prekoračen. Vendar nam zato skladbe niso manj drage. Glede spremljevanja so nekatere skladbe v »Godovnicah« bolj razvite. O tem kako je skladatelj ravnal s tekstom, ne maram zgubljati besed. Nešteto ie namreč možnosti, glasbeno dobro predavati katerokol besedilo, in v tem nas zbirki nc motita, Marij Kogoj. pr Dom iu Svet, št. 7. in 8., ki je izšel te dni na štirih oolah 164 strr.n;l ima to-le vsebino: Otroci solnca, pogl. V., VI. (dr. Ivan Pregelj); — Pesmi: Spet čisto in jasno je zvezdno nebo; Solncu: V pozablje-nju; Pri vinu (Rad. Peterlin-Petruška). — Legende o sv. Frančišku: Frančišek in umira:cči r">oež. (Ksaver . \eško.) — Domačija ob Temenici. (Sd. Ivan Zoreč.1 — Pesmi Antona Podbevška: Ob dnevu vpoklica na kolodvoru, Veneči rožmarini, Hipoteza bolnega kra'ieviča (iz cikla: Noč); Titanova rerenada (iz cikla: Megle [Konji belcil); Rdeča lilija, Žolta lilija iz cikla: Lilije); Ah Beg, da nisem godec in ženska (iz cikla: Na prerijah). — Gosoa v kočiji. (Matiia Malešič.) — Pesmi: Deklica na cesti. V daljavo, V mesečini (Fr. Bevki; Naš jug (Vekc'"lnv Skuhala). — Dante Alighi-eri: La Divinn Corpmedia. Vice. Spev XXVIII. fPrevel in razložil J D.) — Bajka. (Fr. Bevk.) Pe^mi: Pod slonom, Tam izza rfozda (Miran Jarc). — Peter Zrinjsjki in Fran Krištof Frankopan. (Jos. Mantuani.) — O Prešernovi de^imi: Studim II. (Dr. Avgust Žigon.) — V knrževnosti so ocenjeni ta-le rlovnska in hrvatska dela: Dr. Iv. Grafemner. Kratka zprr»»rlx. M'steriia Ostrva Znboravi v 5 poi^va (dr. T, Pregeli); Vlpl,o TVr-var. Moj život fO Pnrenfaj; IT (F'lrretl: Domovina P. RarTl-SI; Ant. Matasovič, Susreti (A. K-rrl-n); T?->,-1 ju^cpl. akademre znanosti i umi. (D.l; 7';~rri1-: za "aro-ini ?ivrt i običaj južn-h S'nvena (M,)« Sv. čorovič. U čeTama 'Fr. Br-k); Mirko .Turkič T-c Zn-vrš'"1. Ci rir'če iz zno. Bosne. (Mazo-vec.) — Uvodno fnsir ali sršenovo gn^rdo) je ra-':!Fr. Krnlj; iimo,,iiskc pr'!c,fe n štir;. tri Marka Rnš!~e: Oljkov gaj cb v mraku, Hreocnenie; ?e!ev (Fr. Knli). pr Er. Jezne; Cem^ar, »Spolne bolezni«. Z ilustracijami. Zbirka političnih, gospodarskih in socijalnih spisov III. zvezdi. V Ljubljani 1010. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena 6 K. Po pošti 50 vinarjev več. — Spolne bolezni pri nas pred vojno niso bilo bogvc kako razširjene. Vojna pa je v tem oziru napravila ogromno škodo. Zanesla jih je v zadnjo gorsko vas in tisoči našega naroda sedaj trpijo na njih. No samo sedanji rod. v še večji meri jc vsled njih v nevarnosti naše potomstvo. Zdravnik strokovnjak opozarja v pravkar iziMi knjižici nanje, jim napoveduje boj in skuša njihov pogu-bonesni vpliv čimbolj zmanjšati. Nevednost, alkohol in prostitucija so v največji meri pospeševalci ji spolnih bolezni; zlasti nevednost in nepoučonost jim jo največkrat vzrok. Napačno jc o spolnih boleznih molčati. Dr. Demšar skuta vse to s svojim spisom doseči. V lepi delikatni obliki razpravlja v posameznih poglavjih o boleznih ter pojasnjuje postanek in potek te bolezni. V nadaljnih poglavjih razpravlja strokovnjak o tem, kako naj se varujemo prod spolnimi boleznimi, kako so iste zdravijo in kaka navodila so potrebna za bodoče zakonce. Knjigi je pridejanih 14 slik, doloma med besedilom, naiveč na posebnih polah. Knjigo prav toplo priporočamo vsem trpečim, vsem onim, ki se nevarnosti hočejo obvarovati, pa tudi stari-šem, da poučijo odraslo sinove in hčere. Knjižica se naroča v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. C. pr Tri slovansko pesmi. Izšle so: »Tri slovanske pesmi«; »Bože pravde«, »Lepa naša domovina« in »Tani kjer beli so snež-niki«. Za citre priredil in izdal Ivan Ki-ferle v Ljubljani, Krojaška ulica št. 8. — Cena 1 dinar ali 3 krone. — Pošilja sc oroti predplačilu! Stran S. SLOVENEC, Am 11. tiktdbrm 19». Ster. 234. OrSovskl vestnlk. Žalna seja predsedstva ln vaditelj-skega zbora 0. Z. ae je izvršila v ponedeljek 6. oktobra ob 20. uri zvečer. Odborniki so se seje v žalni obleki udeležili polnoštevilno. Zvezni predsednik je v svojem nagovoru poudarjal zasluge brata dr. Lovro Pogačnika za orlovsko organizacijo in še posebej njegovo požrtvovalno in nesebično delo v predsedstvu, kateremu je načeloval 11 let. Z delom izkaže predsedstvo in vaditeljski zbor svojemu častnemu predsedniku dolžno hvaležnost. Ko so se storili ukrepi glede pogreba, se je seja pod Vtisom žalosti zaključila. Žalno zborovanje O. Z. V sredo pred pogrebom so se zbrali v mali dvorani Lj. doma Orli, ki so prišli k pogrebu k žalnemu zborovanju, kateremu jo prisostvovalo nad 300 udeležencev. Zvezn> predsednik brat Jože Pire je v svojem govoru dal izraza žalosti, ki je napolnila srca naših fantov ob smrti brata dr. Lovro Pogačnika, pozival brate k podvojenemu delu za Orla. V znamenju dela se je vršilo nadaljnje zborovanje. Napravil so je načrt za delo v pozimskem času, posebno se je poudarjala potreba po izobraževalnem delu. Odseki naj prično meseca novembra z rednimi fantovskimi sestanki in predavanji. Z delom proslavimo spomin brata dr. Lovro Pogačnika. Cerklje pri Kranju. Nedelja 5. oktobra je bil vesel dan za cerkljanske Orle, spoznali smo, da živi v nas še orlovska misel, treba jo je bilo le vzbuditi in nam dati ognja in poguma. Imeli smo obenem občni zbor, izvolili nov odbor in pričnemo takoj z delom, s telovadbo in predavanji. Pozdravili smo v naši sredi tudi našega okrožnega poročevalca br. dr. Mala kot zastopnika O. Z. iz Ljubljane. Orli kranjskega okrožja na delo! Mekinje. Občni zbor Orla se vrši jutri v nedeljo, 12. oktobra 1919, ob 3. uri popoldne v društvenem domu. Za O. Z. poroča brat Janko Hočevar. Orli! Pridite polnoštevilno na občni zbor. Odseki kamniškega okrožja skličite svoje občne zbore! Jezdni odsek ljubljanskega okrožja se osnuje v nedeljo 12. oktobra ob 10. uri dopoldne v Jugoslovanski tiskarni (III. nadstropje.) Bratje jezdeci, pridite polnoštevilno. — Načelnik orlovske konjenice. Višnja gora. V nedeljo 12. oktobra se vrši ustanovni občni zbor Orla in krožka Orlic. Govorita brat Jož. Pire in brat dr. Kržan, za Orlice sestra Zupančič. Borovnica. V nedeljo 5. oktobra smo poživili naš odsek, vabilu k prvemu sestanku se je odzvalo nad 40 fantov. Za vrhniško okrožje je poročal brat Furlan, za Zvezo brat Jože Pire. Telovadbo bo vodil začasno br. Furlan z Vrhnike, s fantovskimi večeri pričnemo še ta teden. št. Peter pri Maribora. 5. oktobra se je pri nas ustanovil orlovski odsek. Izvolil se je odbor. Pristopilo je lepo število fantov. Začnemo takoj s telovadbo in fantovskimi večeri. Štajerski fanti na plan! Ribnica na Dolen]skcm. Dne 28. septembra 1919 smo imeli prvi občni zbor pe vojni. Udeležba je bila obilna, priglasilo se je nad 60 članov. Posebno hvalo smo pa dolžni ribniški dijaški podružnici, ki si je stekla največ zaslug, da se ,ie naš Orel poživil; dokazali so s tem, da njihov program Z Bogom za narod! ni samo fraza, ampak življenjska potreba. Predsednikom je bil izvoljen brat kaplan Vinko Lavrič, za načelnika pa učitelj brat Malešič Ivan. Telovadba se vrši v dveh oddelkih enkrat na teden; imamo redne tedenske fantovske večere. Celje. V nedeljo 5. vinotoka 1919 smo imeli pri nas slovesen sprejem in zaobljubo novih članov. Sprejel in zaobljubil nas je br. Jož. Stabej iz Ljubljane. Cestnik S. Mm %e Z. K. s. izobraževalno društvo na Rovih uprizori v nedeljo, dne 12. t. m, ob 3. uri popoldne novo ljudsko igro: Na dan sodbe. Priredil za podeželske odre žup- nik Jos. Vole. Pretresljiva slika iz življenja zatiranih in razžaljenih. DMaškU westnS9e„ d Bivšim »Daničarjem« na znanje. Vsi akademiki, ki niso več člani »Danic?«, bodisi, da so izstopili ali pa prestopili v kako drugo akademsko društvo in imajo še društvene trakove, se naprošajo, da jih vrnejo čimpreje. — Predsednik. d Kat. akad. društvo »Danica« v Ljubljani ima svoje lokale na Poljanskem nasipu št. 10, pritličje levo. Prostori so odprti vsak dan od 10. do 12. ure. — Predsednik. C39s&oc9ers!ke ssetrke. Pospeševanje vinskega prometa in naše zadružništvo. Promet z vinom je v primeri z drugimi državami, v naših krajih še na jako priprosti stopinji. Ako želi kak tuj odjemalec nakupiti v naših krajih nekaj vina, romati mora od ene vinske gorice do druge, poiskati vinogradnike, ki še po večini nc stanujejo na mestu, ampak v oddaljenih krajih, V njihovih, tudi nad vse priprostih vinskih kleteh pravzaprav shrambah najde v vsakem sodu drugo vino, z drugačnim okusom, mesto večje množine vina enake kvalitete, kakor jo rabi on. Vsak bode pripoznal, da na ta način ne bodemo nikoli dosegli, da se bode od nas izvažalo vino v velikem, ampak da bomo vedno navezani le na domače kupce, ki so naših primitivnih razmer ž-j vajeni in ki jim ni za trud in izgubo čara. In vendar je v interesu prometa z vinom, zlasti v interesu njega izvoza neobhodno potrebno, da se te razmere izpre-mene. Prišli bodo gotovo slej ali prej časi, ko bode naš vinski pridelek v deželi težko prodati. Cene bodo padale, vinogradnik ne bode pričel več na svoj račun in vinogradništvo bode propadlo, gotovo na veliko gospodarsko škodo naše države. Treba je torej, da že sedaj zainteresiramo tujega kupca za naš vinski pridelek in da mu nudimo poleg dobrega blaga tudi priliko, da nakupi na enem mestu lahko večjo množino pridelka, kolikor mogoče enake kakovosti. Da mu te prilike ne more nuditi posameznik, je umevno. Ako pa nudi to priliko vinski trgovec, bode pritiskal na ceno vina pri vinogradnku. Za tak namen je najbolje, da se vinogradniki združijo v vinarske ali k 1 e -tarske zadruge, ki prevzemajo od svojih članov vinski pridelek, ga zenačijo, šolajo, da je pripraven za prodajo in izvoz in posredujejo ter pospešujejo tako vinsko kupčijo. Ker je pri taki vinski trgovini vsak posredovalec - nevinoigradnik, izključom, ostane ves dobiček v roki vinogradnika samega, kar je gotovo edino pravilno in pravično. Kar za more dobra vinarska zadruga, videli smo pred in med vojno pri vinarr-ki zadrugi, (kmetijskemu društvu) v Vipavi, ki nam jo je žal sedaj odvzel nenasiten Italijan. Ta zadruga je izvažala že na tisoče hektolitrov vina na leto, v vojski je doba-vala vino za vojaštvo, ves dobiček, ki bi šel sicer v nikdar polni žep ostudnih ve-rižnikov, ostal je v rokah vino gradnika-trpina, ki v potu svojega obraza z največjim trudom in ogromnimi stroški obdeluje svojo zemljo, da jej iztisne dragoceno vinsko kapljico. Že bivša avstrijska vlada je podpirala vsestransko razvoj kmetijskih, torej tudi vinarskih zadrug, dobro vedoč, da. s tem pomaga vsej državi. Da bode to storila in morala storiti tudi naša sedanja, lastna, narodna vlada, o tem ni nikakega dvoma, vsaj bode šlo za vzdrževanje važne kmetijske panoge, vinogradništva, ki je v naši državi vitalnega pomena. Vsaj bode naša država pridelovala na 3 do 4 milijone hektolitrov vina v vrednosti najmanj dveh milijonov kron. Kam z vinom, če ga ne bomo izvažali? Pravilno in potrebno bi bilo, da bi se že sedaj pripravljali na izvoz vina. Vinski odjemalci iz inozemstva (n. pr. iz Češki) se že sedaj pri nas oglašajo in vprašujejo, ali in kaj imamo za prodati. In mi? Mi spimo, kakor po navadi in čakamo na tujo pomoči Zdaj bi bil pravi čas, da se organiziramo v vinarske zadruge, da iščemo stika s tujino in da jej nudimo vse mogoče ugodnosti pri nakupu vina, da si tako že sedaj zasiguramo zunanje odjemalce. In kaj vidimo pri nas? Ravnokar so sklenili gospodje, ki po večini niti vinogradniki niso, še manj pa imajo srca za vinogradnika, da razderejo in razbijejo edino našo organizacijo, ki je nedavno še delovala in koje delovanje je zadnje čase ohromilo le naše nesrečno politično strankar-stvo, ki ne izvzema tudi najpotrebnejših gospodarskih organizacij. Naše deželno vinarsko zadrugo so sklenili razdružiti in pokopati. Niti najmanjšega, tehtnega vzroka ni za to. Zadruga je gmotno dobro fundirana, ima krasen inventar in dobro strokovno vodstvo, Zakaj jo tedaj razbijati? Vinogradniki, vzdramrte se in pobrigajte se vendar za svoje najpotrebnejše stanovske zadeve. Lastna korist vam veli, da razdružitev deželne vinarske zadruge preprečite. Pristopajte v obilnem številu k tej zadrugi in udeležite se kar najštevilnejše prihodnjega občnega zbora (v kakih 14 dneh), ki ima odločevati o usodi naše pre-potrebne deželne vinarske zadruge. B. Skalick^. * g Vinogradniki, vztrajajte! Pri sedanjem izredno toplem in lepem jesenskem vremenu grozdje lepo zori in upati je, da bode tekom štirinajstih dni zadostno dozorelo. Treba je le vztrajati in se ne prenagliti s prezgodnjo trgatvijo. Kakor hitro prične tu pa tam kak grozd malo gniti ali pa kje kaka jagoda poči, potrga mnog nerazsoden vinogradnik vse, čeprav še trdno in nezrelo grozdje in ne pomisli, da z nekaj škafi nezrelega grozdja pokvari ves svoj • vinski pridelek. To ni prav! Gnilo in razpokano grozdje kaže vsekako pobrati, hitro izpre-šati in mošt napolniti v zažveplan sod. Tudi zdravo, zrelo grozdje, nekterih zgodnjih belih vrst bo znabiti v kratkem toliko zrelo, da ga lahko potrgamo. Tako grozdje odpecljajmo, pustimo ga 1 ali 2 dni v kadi kipeli, pri tem pa pridno mešajmo. Nato grozdje iztisnimo in mošt spravimo v sod, kjer mu lahko dodenemo nekaj (kake 2 kg na 100 1) v mošt raztopljenega sladkorja. Kjer najdemo nezrel ali le premalo zrel grozd, pustimo ga na trti, da dozori. Vsak dan prihaja sladkor v njega, vsaki dan postaja grozd bolj sočn, zato bodite pametni, previdni in vztrajajte! Letos bo kakovost vina zelo različna in po tej se bo ravnala tucli cena. — B. Skalicky. g Prijava rentnih knjižic in imovine. Gospodarska pisarna dr. Ivan Černe v Ljubljani nas z ozirem na razglas predsed-ništva deželne vlade, radi prijave depotov in imovine naših državljanov pri poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti, opozarja na okolnost, da so se tozadevne vrednosti, v kolikor se tičejo depotov pri poštnih hranilnicah, že vsled svoječasnih odredb morale v repatriacijo prijaviti, kar se pa tiče imovin na čekovnih računih pri teh hranilnicah, se je pa glede istih tudi že z enkratnimi odredbami posebno postopanje uvedlo. Repatriacijo vrednostnih papirjev hranjenih v inozemstvu, je odredilo ljubljansko poverjeništvo finančnega ministrstva z razglasom z dne 11. marca 1919 št. 1321 ter je bilo v istem naročeno, da naj se vrednostni papirji, hranjeni zunaj pri poštnih hranilnicah in drugih zavodih, priglasijo Jadranski banki, da bode ta za vse skupaj izvedla prevoz vseh zunanjih depotov v Jugoslavijo. Dosedaj je Jadranska banka prejela prijav vrednostnih papirjev za že nad jedno miljardo kron, ter bode v smislu takratnega razglasa ljubljanskega poverjeništva finančnega ministrstva, posredovala repatriacijo čim bode to mogoče. Drugi poziv istega poverjeništva z dne 29. marca 1919 št. 1545 je zadeval prenos čekovnih računov dunajskega poštnohranil-ničnega urada na kr. poštni čekovni urad v Ljubljani, ter je ta urad med tem časom zbral tudi že precejšnjo število vsot za prenos iz dunajske poštne hranilnice v domovino. Novi razglas, ki se sedai objavlja v listih, je torej le nekako dopolnilo prej omenjenega razglasa, oziroma poziva, ter bi bilo vsledtega umestno, da se to tudi pojasni v listih, sicer bodo ljudje vsled tega novega poziva zbegani, posebno na deželi, in ne bodo vedeli, kaj jim je sedaj storiti. To velja posebno za lastnike rentnih knjižic, ki so iste že oddali Jadranski banki, ki pa seveda ne morejo navesti številke rentne knjižice, vrste vrednostnih namrjev in druge podrobnosti, s katerimi je treba izpolniti vprašalne liste, navedene v razglasu predsedništva deželne J^de, Pravilno bi torej bilo, da se k tej »ministrski okrožnici pristavi dodatek, da oni, ki so poskrbeli za repatriacijo svojih vrednostnih papirjev, najsi bodo isti založeni pri poštnih hranilnicah ali drugod, sedaj ne potrebujejo več nanovo priiavliati svoiih rentnih knjižic in drugih depotov. Istotako bi ne bilo potreba prijaviti onim imetnikom čekovnega računa, ki so svoje čekovne knjižice poslali kr. čekovnemu uradu v Ljubljani v svrho prenosa njihove imovine v Jugoslavijo. S tem bode prihranjeno poštnim uradom mrogo nepotrebnega dela, katero se je že sedaj izvršilo, in za katero so že zbrani zadostni podatki, ljudem pa mnogo stroškov in nova nenotrebna pota. g Prodaja lesa. Šumarska uprava v. Ključu bo prodala dne 19. novembra L 1. ob 10, uri dopoldne potom javne ustmene oziroma pismene dražbe okoli 100 m3 češ-njevega, okoli 50 ma hruškovega in okoli 100 m3 lipovega lesa. Pismene ponudbe je poslati do 19. novembra t. 1. do 10. ure dopoldne omenjeni upravi. Tozadevni razglas, ki vsebuje podrobne podatke, je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled, g Prodaja pšrita (žveplenega kršca). Dne 20. oktobra t, 1. se bo prodala v Belgradu vsa množina žveplenega kršca, ki ga ima direkcija plena v Belgradu na razpolago. Natančnejše informacije bo dobiti pri omenjeni direkciji. g Ponndba za razne kemikalije. Tvrd-kam, ki se zanimajo za nakup boraksa, borske kisline, bichromat-natrija, bichro-mat-kalija, krom-galuna, kvebraho-eks-trakta, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled tozadevna ponudba neke inozemske tvrdke. S. Gregorčičevih poezij I. zvezek, je izšel pravkar v zalogi »Jugoslovanske knjigarne« v Ljubljani. — S kako simpatijo je bil sprejet prvi natis Gregorčičevih poezij I. 1882 nam opisuie predgovor. Tako je pisal »Ljubljanski Zvon« »Ti verzi mestoma kar na papirju zapojo, toda v njih ne poje samo poet svoje osebne misli, v njih poje ves slovenski svet, naše zvezde in naša vas, »Nele, da je v svojih narodno donečih pesmih posnel njih notranjo, nelogično strukturo, on je posnel tudi narodne predstave in narodno umevanje,« Knjiga velja lično vezana K 8. Dotični, ki si je izposodil drevo za oranje, naj ga takoj prinese nazaj v Novi Vodmat št. 14, sicer se bo proti njemu policijsko postopalo. Najdena je bila v vlaku 1716 črna površna jopa v nedeljo 28. sept, 1919. Dobi se pri Franici Tepina, Jesenice-Fužine št, 15, Gorenjsko. Kdo ve kai? Pavel Bizjak, knjigovez, doma iz Kranja, je šel 1. 1914. kot vojak s 17. pešpolkom v Galicijo ter se od tedaj ni več oglasil. Kdor bi kaj vedel o njem, se prosi, da sporoči njegovi materi: Mariji Bizjak, Kranj, Glavni trg št. 132. Prazne sleUicn ce VfflSfts?6 Ivan Perdan v Ljubljani. HŽ^rul^kotUlsflainitorte-^ro- rinialL'3 Na3lov pove uprava Sloven UlljiMll, ca pod št. E01S. li llSO! VenliOiO ake 'šo leYnenega 'letnika ter a spričevalom kuharsko-go-spodini^ko šole, želi primernega mesta. Pouudbe se prosijo na upravništvo Slovenca pod »Absolveutinja«. Spfflrm2kroia5ka pomočnikaza boljšo n delo. Ivan Stopica. Dob pri Ki/alah. 6997 I fihl/a t/Offfn enovpre*na z olj. osmi LUun!l UUirljU in usnjato streho v dobrem stanju so proda. Kjo pove uprava „SIovenca" pod št. 5083. 151 "S rl a i • 2 namizna prta in 6 ser-PiU Ui iuiuJ. vlie*ov ln nekaj posteljen«"^ "erila. Zatiška ul 1, I. nadstr, Mn-0 i;nln Wandcrer na 2 cilln-itl"''• ' .'.d"' dra dobro ohranjeno se produ. itoznmn, Ljubljana, Florjan-ska ulica št. 24. Ilidi preselitve prodan dvonadstrop 6*t() V Cički Ponudbe pod , Proda->U V d!anii jnlec ISO' na upravo „ Slovenca", 5990 žbe za popoldanski čas. Ponudbo na upruvo lista pod osino-šoloc. 0029 lepih naorodnin sveliiR prodaj 3. Just.n, ključavuicar, Florjansitn ui. 9. Ctanntranip večje ali manjše išče vliUilL) T 011'Sjf mirna stranka brez otrok. Prijazne ponudbe proti dobri nagradi na upravništvo .Slovenca" pod aifro -ZndQvol|i>ost-. m in vosek preje Primož li;- vernik, Ljubljana, Kolodvorska ulic:-. Urarski vajenec rroS2"&EL sproti glavne pošte v LJubljani. ii več metrov konopnenega pasu iHllii (flufzucjcjurte) 10 in 12 cm širokega, dalje sod za gnojnico in sesaiko (puinpo). IVAN KUBALT valjčni mlin Domžale. sprejmo delo na dom. Corkvo-na ul. 21./IL, vrata 33. Kupitn vsako množino • i Z a bnljšo restav- infra,, ali go-rac.jo se i.-Cc tj Odi jftilUi stilni-Carka na rnSun. Puuudbo na Slovenca pod »Gosllntar., Ivan N. Adamič, vrvarna LJubljana. Apno fcldno in strešno ter drva opeko v collb vagonih ponuja t,jultij. komer-cijatna dražba Ljubi ana, Bloiweisov(> cesia št, lii. Naznanilo. Slavnemu občinstvu, občinskim in župnijskim uradom uljudno naznanjam, da sem preselil svojo tehnično pisarno iz Črnomlja oziroma Utadaca v Novo mesto, Glavni trg št. 94. Priporočam so za vsa cenjena naročila za napruvo načrtov in izpeljavo vseh vrst v to stroko upadajočih stavb, kakor moderna gospodarska poslopja, železobetonsko naprave, stropovo, sto-pnjice, vodovode z vso hidravlično opremo po strokovni izpeljavi in primerni ceni. Spoštovanjem Pavol Biea, mestni stavbonik Kovomo to. — Dunajska uvozna tvrdka prosi — za Uvoza prosto biacjo. Kupec pride te dni v Ljubi ;mo. Ponudbe pod Univer-saie W. V. 940H na unravo Usta. OOOC Lokal za iroovino z usnjem se išče v kakem mestu ali trgu za tako). Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod šifro »iuoical za usujOc. Zadruga uovluskih obetov v Ljubljani potrobuje več vagonov ga oglja in taksa. Ponudbo so prosijo na omenjeno zadrugo. Potrebuje so tudi zgornje in notranje, knkor tudi podplate sv kupi za železničarje. Ponudbe je poslati Gospodarski poslovalnici drfiavno iclcznicc v Ljubljani. l/infl " b''vulsliega ln Štajerskega, o-lIllU zemlja, posebno iz Ptujskega, OrmotKega in Ljutomerskega okraja vsakie vrste, vsake cene in najfinejše kvalitete se veduo dobi pri A. Stoin-■cbeggu v Rogaški Slatini. Naznanjam pretužno vest, da J« nai nepozabni iskrenoljub-ljeni soprog, oče in fin, gospod Jožef Malavašiž natfloma in nepričakovano, previden • tolažili sv. vere dne 2. oktobra v dež. bolnici ▼ Ljubljani nmrl. Pogreb ie je vr&il iz bile žalosti na pokopaliftče v št. Jo-šta nad Vrhniko dne 6. oktobra. Svete maSe se bodo darovale zanj v več cerkvah. Nepozabnega pokojnika priporočam ▼sem znancem v molitev in blag spomin. Št. Jošt, dne 6. okt. 1919. Marija, žena, Marlanca, Roman, Francka, Vik orija, Albina, otroci — Marijana, mati, Jozet, stari oče. ZAHVALA. Vsem prijateljem in znancem, kl so v bolezni in smrti našega ljubega Ludovika go&ustvovali z nami, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo Se g. ravnatelju višje gimnazije in številnemu prof. zboru za častno spremstvo pri pogrebu, predvsem gospodu dr. J. Zrnavcu, ki je vkljub neugodnemu vremenu 3premil svojega učenca prav do groba. In vsem vrlim gg. dijakom sa krasno petje in cvetje, za kolegljalno spremstvo na zadnji poti svojega tovarba najtoplejši: Bog povrni! Št Jurij pod Kumom. Žalujoča rodbina Knez. Mlss Farler has arrived from England and will begin her lessons 15th ol October. lnterviews until 11 o'clock ln the morning and 6—7 o'clock in the evening Dunajska cesta 25. DRVA za knrivo trda ali mehka, eden ali več vagonov se kupi za železničarje. Ponudbe je poslati Gospodarski poslovalnici državne železnice v Ljubljani. Kupim sladkor Ponuditi je: Vratarju hotela .Slon* v Ljubljani. v manufaktumi stroki izurjen, se takoj sprejme pri tvrdki Fr. Mathels nasL Brežiče o/Savl. Trgovski sin izurjen v mešani stroki, želi ptemeniti službo iz domačo hiše v boljšo trgovsko hiSo v večjem kraju na deželL — Pisma trgovcev na upravo lista pod •trgovski sin« 6010. Tovarna umetnih Izdeluje se vsaka množina, barvah in velikostih. Trgovci popust! Viktor Bajt; Ljubljana, Šelenburgova ulica St 6. Trgovci na deželi Deila Je velika mnoilna barhenta, Stolov, nogavic, rlnClc za Čevlje, gum« bov Itd. — FILIP PEtENKO, Ljubljana, Dunajska cesta 6. naznanjam cenjenemu obfinstvu, da sem ©TV0RIL TRG0VIN© s špecerijskim in meJanim blagom v Mostah 79, preje trgovina Cvek in se cenjenemu občinstvu priporočam za obilen obisk Cene nizke I P. J. Peneš. Postrežba točna I <=&=> iri inr^^^ir Kupi se takoj hiša z gostilno in vrtom v bližini Ljubljano ali kje drugod na Kranjskem ali Štajerskem. Pismene ponudbe na upravo tega lista pod »TAtiOJ 5941«. Fi IBBBBBH obstoječe iz 2 ali 3 lepo meblo-vanih sob, 1 kuhinje z vso pripravo in predsobo, drugo stanovanje: 2 ali 3 sobe in kuhinja, po želji tudi nemeblovano, se takoj odda. Leži 10 minut od kolodvora Ledenice pred poštnim in brzojavnim uradom in ljudsko šolo, ter 10 minut oddaljeno od župnijske cerkve.— Več pove Jožei Arnejc, Ledenice, Koroško. zmožna slovenske, nemške, po možnosti tudi hrvaške korespondence, z daljšo prakso, se iš e pod ugodnimi pogoji, za večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe s spričevali in navedbo željene plače pod „Stalno" na anončno ekspedicijo Aloizij Matelič, Ljubljana. mst: Ker " MC Gorenjsko najfinejše kako cesti dobo se v lalogL ona ©mg vv» pissci iz Ia Švicarsko gume, dokler traia zaloga. — Velika izb'ra manufakturnega tor tu- in inozemskega ni tlnoga blaga bogata zaloga oblek lastnega izdelka po najnovejših krojili, srajc liarvanih in bolih. ovratnikov, samovezme, šport-nin čepic itd. itd. v prv< kranjski razpošiljaliu Sehwab & Bizjak, Ljubljana Dvorni trg št. 3 Pod narodno kavarno Lastni modni atelije. Proda se večja množina metel, kamenita miza, kopirna preša, obešalnik za obleko, pripraven za kavarno ali restavracijo, omara za led, 5 zabojev mila, vse veličine kozarcev za vkuhavaniC sadja, 50 kg clkorije, 100 steklenic čajnega ekstrata, 50 st. limono-vega soka, civa rezalca šunke 2 pos. za kislo zelje, 200 raznih steklenic, 200 kg praln. praška, 1 mala stelaža in 1 velik zaboj. Vpraša se: Kolodvorska ul. 32. m r» "*> Občinska hranilnica v Mariboru (prej Gemeinde Sparkasse) Župnijska ulica štev. 2 (PSarrhofgasse Nr. 2) V lastni biši. Stanje hran. vlog: K 42,442.040 26 — Rez. fondi: K 2,749.997 67 Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji ♦<;*.asno običajni obrestni meri. — Hranilnica je pupilarno varna, — Shramba za pupilske knjižice itd. Uraduje vsak delavnik od 8. do 12. ure. jamskega ali z ženo brez otrok, ki rR-zurne vse posle vinogradništva, sad-jar*tva, pa tudi živinoreje. Nastop takoj Začetna plača za oženjen par 150 K stanovame in oskrba. Vpraia naj se; ul.Bazianec. Zagreb, Dras.tovlčeva u. 36. 0 J ■J a a a a u a a u Q ua a Ljg&šiani, d iiastaein domu Iffišhtašičeoa cesla 51 eo. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih □□aaat aaaaaa niča 0 % Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica ln je uneia ionctfin marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog m nad 1 milijon enstoUsoc kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. zmožne finega dela, sprejme takoj v trajno delo proti dobri plači. Hrana in stanovanje event v hiši ali pa plača od kosa. ivan Vrhovec, kroj. mo,9ter v Dravljah, Seut. Vid nad Ljubljano. ki opravlja tudi druca bišna dela se išče v dobro meščansko bišo v Ljub-ljanL Cenjene ponudbe pod »IU. K. — Lj.« na upravništvo tega lista. — Tvrdka KMET & KOMP. Ljubljana, Marije Terezije cesta Stev. 8, KUPUJE suhe gobe m V zalogi ima tudi letošnje lepo zdravo z večletno prakso, dobi službo v pisarni dr. Pegana v Ljubljani, Dunajska cesta 38. — Ponudba naj obsega: 1. dosedanje službovanje, 2. višino zahtevane plače. Nastop se želi takoj ali pozneje. ,, 5910 mM idilo ii in šli SQi2i!-R£k3, ZBQ!3linŠrOB2 UliCS Ž02 Lastnik sledečih hotelov in sanatoriiev: Hotel Penslon „SP£RANZA" „IMPERIAL" Opatija. SanatoriJ In vbhko morsko kopalliča „TViERAPIA" Crlkvenca. Palača Hotel „M!RAMARE" CrUvanica Telelon interurb. 11. Hotoi- ansion In :iiors