St, 252 PrftetMpfflasaimiiM (tort*annti tMjugig van« paadetjck. rak iu z]otr«J. Uredništvo: uifct «v. iL 30. L oMitrori«. n«j m peW»fl|o w # M M rokopu M ne vračajo. Istfa. I, ^.CCj^a Aotoo Otrfrae. — Lastnik tiskarni EcHnoct Ttak Uskara« Eć - r . M a mmc L T.—, t m—c L 19 -J, poi leta L 39.— ta celo Idi L mrfio 4 Hrt vaC. — I' .foo oradalitva ta uprave It 11-Sf- * V Trstu, V torek 23. oktobra 1933. Posamezna številka 20 cent. Let r I t cDINOST Po—m crne Številke v Trotu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo V ttrobocti ene kolone (72 muk.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov nm po 40 cent osmrtnic« »hvale, poslanice ta vabila po L oglasi • denarnih zavedet mm po i. 2, — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se poUJaJo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica m Ptančiika Asiškeg» štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-87. St. 1062 GAB. PrcfsRt pokrajine Furlanlle sciavi, št. i. No. 1062 GAB. II Prefetto della Provincia del Friuli Ker zahteva najvišji interes države in pa posebna korist drugojezičnega ljudstva, vklučenega v meje Furlanije, da se družabni, intelektualni in kulturni odnoŠaji med starimi in novimi italjanskimi državljani olajšajo* in postanejo 'bolj prferčni; ker je izdajanje časnikov v ,TUJEM jeziku, katerega razumejo samo manjšinske skupine, takemu smotru nasprotno; in ker slednjič zadržanje kakšnega časnika dokazuje, da more izključna raba Ritenuto che il sopremo interesse dello Stato e ancor quello particolare delie popola zioni alloglotte incluse nei confini del friuli esigono che i rapporti chrlci, intellettuali e cul turali tra citadini italiani antichi e nuovi sieno agevolati e resi piti intimi; Ritenuto che a tale finali ta contrasta la pubbiicazione di giornali in lingua stra-niera conosciuta soltanto da gruppi di mi-noranza; Considerato, iniine, che 1'atteggiamento Št 3. Minister fientile odaorarlu naSfm poslancem TUJEGA jezika spraviti voditelje do tega, di qualche giornale sta a dimostrare che da pozabijo, da izhaja časnik na italijan- J Tuso eselusivo della lingua straniera pno skem ozemlju. j indurre i dirigenti a dimenticare che la zato izdaja prefekt na podlagi 3. ČSena i pubbiicazione avviene in territorio Ita- deželnega in občinskega zakona nastopni i liano; . . . . „ - ,, « , Visto 1 articolo 3 della Legge Comunale !e Provinciale, onomek: A datare dal 21 Ottobre 1923, tutti i giornali che per 1'addietro si sono pub-blicati nella Proviscia del Friuli soltanto in lingua straniera dovranno far seguire al titolo, agli articoli e ad ogni brano sepa-rato la corrispot&dente tradwzione itaiiana. I giornali che non si atterraimo alla pre- Vsi časniki, ki so izhajali v pokrajini Furlaniji doslej izključno v TUJEM jeziku, bedo morali cd 21. oktobra 1923. dalje DODATI NASLOVU, ČLANKOM IN VSAKEMU POSEBNEMU ODSTAVKU ODGOVARJAJOČO PRESTAVO V ITALIJANŠČINI. Časniki, ki se ne bodo držali pričujoče ,, . ... odredbe, se bodo zaplenjalL Proti kršite- ordinanza saranno sequestrati. ijem odredbe se bo postopalo v .smislu Contro i contravvento« si procedera a zakona sensi zagona. f i; Gli ufficiali e gli agenti della Pubblica Predstavniki javne oblasti imajo nalog, For2a sono ^cari^ della esecuzione da izvrše pričujočo odredbo. Videm, 19. oktobra 1923. Preiekl PISENTI s. r. della presente ordinanza. U dine, 19. ottobre 1923. II Prefetto fto. PISENTL St. 041 - 5323 Št 2. N. 041 - 5323 II Mto della Prana sli Itt Ker je umestno, da se še pospeši sto-pljcnie elementov, ki tvorijo to pokrajino; ker je temu stopljenju med drugim v oviro to, da se objavljajo novine v neita-lijanskem jeziku, ki so zato razumljive samo majhnemu delu prebivalstva; ker je za državo in vse državljane koristno, da se ne tvorijo ali vzdržujejo v državnih mejah narodni partikularizmi, ki bi po zadržanju svojih organov delovali proti svrham mirnega sožitja obmejnega prebivalstva: videvši čl. 3, občinskega in pokrajinskega zakona ukazuje: Od 24. oktobra t. 1. naprej bodo vsi listi, ki so se doslej v tej pokrajini izdajali v ne-italijanskem jeziku, morali imeti poleg italijanskega prevoda naslova celotni in odgovarjajoči prevod člankov, priobčil naznanil itd., ki bo moral slediti neposredno vsakemu članku ali vsakemu ločenemu odstavku. Za prevod se morajo rabiti prav enake črke kakor so rabljene z izvirnik. Radi tega se zasežejo vsi listi, v katerih ne bi se povsem ali deloma upoštevala ia odredba, in proti prestopnikom se bo postopalo po zakonu. Uradnikom in agentom javne sile je naloženo izvrševanje navzočne odredbe. V Trstu, 22. oktobra 1923. Prefekt: CRISPO MONCADA s. r. Considerata 1'cpportunita di promuo-vere una maggior fusione degli elementi che costituiscono questa provincia; ^ Visto che a tale iusione e di ostacolo, fra al tro, la pubbiicazione di giornali in lingua non itaiiana, e quindi inteliiggibili soltanto ad una piccola p ar te della popo-lazione; Considerato 1'interesse dello Stato e di tutti i cittadmi che sia evitato il formarsi o mantenersi, entro il territorio deilo Stato stesso, di particolarismi nazionali, che per Tatteggiamento dei loro organi spieghino un'azione contraria agli scopi di una paciiica convivenza tra le popola-zioni di confine; Visto Fart. 3 della Legge Comunale e Provinciale; determlna A decorrere dal 24 ottobre a. c. tutti i giornali che si pubblicavano finora in questa Provincia in lingua con itaiiana dovranno portare, oltre alla traduzione itaiiana del titolo, la traduzione integrale e corrispondente degli articoli, dei comu-nicati, degli annunzi ecc., che dovra far seguito immediato ad o*ni articolo o brano staccato. Per questa si dovranno usare gli identici tipi e caratteri impiegati per il corpo del giornale. Verrano conseguentemente colpiti di sequestro i giornali, nei quali, in tutto o in parte, non fosse tenuto conto di questa ordinanza, e nei confronto dei contravventori sara proceduto a termini di legge. Gli ufficiali e gli agenti della forza puhlica sono incaricati dell'esecuzione della presente ordinanza« • Trie ste, 22. ottobre 1923. II Prefetto fto. CRISPO MONCADA. Naačno ministrstvo Glavno, ravnateljstvo za osnovno in ljudsko šolstvo Oddelek DL - Prot. št. 1211 Predmet: Učni jeiik v drugojezičnih osnovnih šolah. i V Rimu, 18. X. 1923. Častiti poslanec! Naačno ministrstvo ne more sprejeti prigovora Vašega blagorodja proti pravilnim odredbam, izdanim od kr. šolskega skrbnika glede učnega jezika v drugojezičnih šolah Julijske Krajine. Najvišji interes državljanov kraljevine je, da poznajo dobro jezik nacije, h kateri pripadajo. Tudi ni v tem ni-kake žalitve za krajevni običajni jezik, kateri se bo tudi poučeval. Na drugi strani je, toliko po Casati-jevem zakonu kolikor po določbah o preuredbi ljudske šole, ki se imajo v kratkem objaviti, italijanski jezik temeljni predmet ljudskosolskega pouka in jezik ,v katerem se morajo poučevati vsi drugi predmeti. Italija hoče državljane, ki naj znajo govoriti državni jezik, in Vaše blagorodje sporam jam z upravičenim ponosom na to, da je bila italijanska kultura ▼ vseh časih svetilnik civilizacije ter čast in dika našega naroda. S spoštovanjem Minister Gentile L r. Ministero dejl'lstruzione, Direzione Generale per i'Istruzione primaria e popolare Đivisione III. - Prot. n. 1211 O g g e 11 o: Lingua insegnamento scuo-le elementari alloglotte Roma, 18 X 1923. Onorevole deputato, II Ministero non pud accogliere il redamo della S.-V. On. contro le giuste disposizioni impartite dal R. Provvedi-tore agli Studi, circa la lingua d'inse-gnamento nelle scuole alloglotte della Venezia Giulia. E' supremo interesse , ki je poluradno glasilo, protestira proti glasovom o novi vojni med Poljsko in Rusijo. List naglasa, da se širijo ti glasovi z namenom, da bi se onemogočila finančna reforma na Poljskem ter poziva vlado, naj ukrene primerne korake, da se prepreči delo vznemirjevalcev, ki hočejo ovirati napredek in razvoj repubiike. «Goriška Straža» od 22. t. m. je izšla črno obrobljena in prinaša ▼ obeh jezikih gori natisnjeni ukaz furlanskega prefekta, protestno brzojavko slovenskih poslancev ministru predsedniku in poleg tega samo še inserate. Ukaz pcspremlja z naslednjim člankom. Vsi narodi na svetu imajo pravico izdajati časnike izključno v svojem jeziku. Italijanski časniki izhajajo v Severni in Južni Ameriki, izhajajo ▼ Afriki, na otoku Malti, v Egiptu, t Nemčiji, na Bolgarskem, v Grčiji, Romuniji, v Švici, na Francoskem in drugje. V svojem jeziku so izdajale in izdajajo časnike vse manjšine v drugo-rodnih državah: Poljaki, Madžari, Ladinci, Nemci, Irci, Arabci, Romuni, Grki, Malo-rasi, Turki, Židje in drngL Samo ENEMU narodu * je prepovedano izdajati časnike izključno ▼ svojem jeziku in ta narod so goriški Slovenci in samo ena vlada prepoveduje take časnike in ta je naša vlada! In ml? Nočemo nič dodati k temu, kar je rekla «Goriška Straža*, ker bi vsaka beseda za- ostajala za občutki, ki jih morajo vzbujati, in za sodbo, ki jo zaslužujejo ti dokumentL Za nas je stvar tudi s tehničnega stališča nemogoča. Že zato je skoraj gotovo, da jutri naš list ne bo mogel iziti. Gornji ukaz smo prejeli še le včeraj ob 9. uri zvečer. Do sklepa lista ni bilo še mogoče ničesar deiiniiivnega skleniti. Prafšst slouensKlh poslancev Ekscelenca MUSSOLINI, predsednik ministrskega sveta, minister za notranje zadeve RIM. Preiekt Furlanske pokrajine zaukazuje z odredbo od 19. oktobra zaplenitev vseh slovenskih časnikov, izhajajočih v pokrajini Furianiji, ako se od 21. oktobra dalje ne vključi v besedilo časnika celoten prevod v italijanščini. Podpisani poslanci odločno protestirajo proti tej kršitvi ustavnih zakonov in zahtevajo takojšnji preklic odredbe. Podgornik, Šček, Wilfan. RAVNATELJ SOVJETSKE BANKE O POMENU SVOJEGA OBISKA V PARIZU. PARIZ, 21. Ravnatelj sovjetske državne banke, ki se nahaja od pondeljka v Parizu, je izjavil, da je svrha njegovega obiska v Parizu mnogo skromnejša, nego so pisali nekateri listi. Prišel sem v Pariz je rekel izključno zato, da se bavim z vprašanjem izvoza ruskega žita na Francosko. Ruska državna banka bo dala v ta namen ruskim organizacijam 5 miljonov rubljev kredita. Na drugi strani je v Rusiji mnogo tujih deviz, ki so last zasebnikov in državne banke in ki hi jih Rusija rada produktiv- . . c , no namestila v inozemstvu. Ob koncu je g. J heim in Starkenburg. Sainman izjavil, da je z uspehom dosedanjih pogovorov v Parizu zadovoljen. Uradništvo je ostalo vse na prejšnjih mestih. PARIZ, 22. «Echo de Paris» poroča iz Mainza, da so tudi tam separatisti zasedli vsa javna poslopja ter prevzeli v svoje roke upravo mesta. Policija se ni zoperslavila. Tudi v Mainzu je bila proglašena Porenska republika. Tukajšnji listi prinašajo drugo vest iz Mainza, ki pravi, da je bila proglašena republika tudi v mestih Gross Gerau, Rasch- Kal le z Reko ? BEOGRAD, 21. Italijanski odpravnik poslov na jugosl. dvoru Suramontc že več časa vodi pogajanja s predsednikom vlade PaŠićem in zunanjim ministrom dr. Ninčićcm. Sedaj je poklican dr. Rybaf (ki pa še ni prispel), da poda vladi nekatere informacije. Nekateri pravijo, da pride event. do obnovitve dela paritetne komisije. Pašić je vzel za enkrat vse vprašanje v svoje roke in se drži zelo rezervirano. Toliko sc pa doznava, da še iii padla nobena odločitev. Kakor izgleda, stoji Pašič v direktni zvezi z Mussolinijem. Izgleda, da italijanska vlada ni voljna nadaljevati razgovore o reškem vprašanju potom paritetne komisije. Italijanski ministrski predsednik Musso-lini je v tem smislu stavil predloge jugosl. vladi. KRST JUGOSLOVENSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA BEOGRAD, 22. Včeraj se je vršil na svečan način krst jugoslovenskega prestolonaslednika, kateremu je bilo dano ime Peter. Krst se je vršil v dvorni kapeli v prisotstvu tridesetih oseb, med katerimi je bilo šestnajst članov vladarskih rodo-vin. Navzočni so bili romunski kralj in kraljica, romunski prestolonaslednik, princezinja Ileana, grški princi Nikola s svojo soprogom s svojimi tremi hčerami, med njimi princezinja Olga, ki se poroči, danes s princem Pavlom Karadjordj e vičem. Jugoslovenski dvor je prejel iz inozemstva Številne brzojavke s čestitkami, med katerimi tudi čestitko g. Mussolinija. Bolgarski minister Kalkov v Beogradu. BEOGRAD, 21. Snoči ob 21.25 se je na svojem potovanju iz Rima v Sofijo ustavil v Beogradu bolgarski minister zunanjih poslov Kalkov. Na postaji ga je pozdravil bolgarski poslanik v Beogradu Vakarevski, s katerim se je minister kratek čas razgovarjal- Dopisniku cRiječi* je minister izjavil, da pričakuje uspehov od konference, ki sedaj zaseda, v Sofiji. Kalkov želi ohraniti dobre stike z Jugoslavijo. Na razna vprašanja minister ni dal odgovora in je prešel preko njih. Izjavil pa je, da njegovo potovanje v inozemstvo ni imelo političnega značaja. PRESELITEV TURKOV Z GRŠKEGA NA TURŠKO ATENE, 21. Mešana komisija za izmenjavo grškega in turškega prebivalstva se je sestala včeraj pod predsedstvom španskega zastopnika. Bilo je sklenjeno, da se med muslimanskim prebivalstvom na Grškem preselijo najprej Muslimani vzhodne Macedonije, Krete in Larisse ter oni iz solunske okolice. Proglasitev Porenske republike V mestih Aachen, Mainz, Gross Gerau, Raschheim, Starkenburg je separatistična stranka proglasila neodvisno Rensko re- prbliko. - Edinstvo nemške države < v nevarnosti AACHEN, 21. Danes je bila tu proglašena neodvisna Porenska republika. Vsa javna poslopja, med temi tudi mestni dom, so zasedle čete separatistične stranke, ne da bi bile zadele ob kak odpor policije. Nova začasna vlada je naslovila na narod dva proglasa, v katerem pripisuje vso sedanjo bedo v zasedenih krajih nemški vladi v Berlinu ter izraža voljo porenskega prebivalstva, da hoče živeti v prijateljstvu s sosednimi državami. V drugem proglasu naznanja začasna vlada, da je Porenska republika že dovršen čin ter da bo strogo postopala z motilci reda. Proglasitev so skrivno pripravili separatisti, ki so delali popolnoma ločeno od drja. Dorthena, ki je bil mnenja, da je treba še počakati s proglasitvijo, dokler bodo vse priprave popolnoma gotove. Separatisti so se odločili za zgodovinski korak v soboto zvečer. Kakih 200 separa-tistov-vojakov je prikorakalo iz Duis-burga, nakar so danes zjutraj s pomočjo tukajšnjih separatistov zasedli vsa javna poslopja in nalepiltfomenjene , proglase. Industrijalec Decker in Ing. Gothardt, voditelja gibanja, sta pozvala policijo, naj se vda; policija se je takoj pokorila. Do neredov ni prišlo; aretirani so bili le 3 meščani, ki so hoteli raztrgati proglase. Zdi se, da meščanstvo simpatizira z gibanjem. napetost med Bavarsko In Berlinom se veča Bavarska vlada se ne pokori berlinski. Poziv državne vlade za ohranitev edin-stva Nemčije. BERLIN, 22. Bavarska vlada se ni pokorila odloku državne vlade, s katerim je bil odstavljen general Losow, temveč mu je nalašč poverila še višje mesto kakor ga je imel do sedaj, t. j. imenovala ga je za vojaškega poveljnika vse Bavarske. Bavarska vlada in v. Kahr sta izdala proglas na Bavarce, v katerem trdita, da pomeni odstavitev gen. Losowa kršenje suverenih pravic Bavarske. Berlinska vlada se je obrnila s pozivom na ves nemški narod, naj se strne 0K0li nje v boju za edino stvar, Iti je še preostala Nemcem, za: edinstvo Nemčije. Dalje pravi poziv, da je bavarska vlada izzvala notranje boje v Nemčiji, v trenutku, ko se nahaja država v tako kritičnem zunanjem položaju; početje bavarske vlade je protiustavno. Boj med Berlinom in Miinchenom ni boj med marksizmom in narodno-krščanskim naziranjem, kakor bi ga nekateri hoteli naslikati. Hessen, Wurtemberg in Baden na strani državne vlade DARMSTADT, 22. Vlada Hessena, Wurtemberškega in Badenskega so se domenile, da skličejo za današnji dan sestanek zastopnikov posameznih vlad, na katerem bodo razpravljali o notranjem položaju Nemčije. Vlade so sklenile, da bodo z vso silo branile edinstvo nemške države. mu Ircev in hrvatski separatisti Separatisti v Jugoslaviji se mučijo posebno s prizadevanjem, da bi ugotovili sličnost med Anglijo in Jugoslavijo: med večstoletnim bojem Ircev za svojo, sedaj doseženo < Home Rule», svojo neodvisno vlado in ljudski zastop, in bojem hrvatskih separatistov za hrvatsko ^mirotvorno* republiko. Logika jugoslovenskih separatistov govori: Će je mogočna Anglija slednjič dovolila Irski samostojnost, mora tudi Jugoslavija dovoliti Hrvatom zahtevano < Home RuleU Priznati je treba, da je nekaj sličnosti med Anglijo in Jugoslavijo. N. pr.: kraljevina SHS je ustavna demokratska monarhija kakor je Anglija. Jugoslavija ima vse atribute suverene države — kakor Anglija. Jugoslovenska kraljevina ima svojo organizirano vojsko in druga sredstva, v katerih se očituje avtoriteta vlasti — kakor Anglija. So pa take sličnosti med Irci in Irsko na eni, in hrvatskimi separatisti in njihovo »republiko* na drugi strani? Da vidimo! Irci in Angleži sta dva povsem različna na--roda: po duševnosti, po vseh narodnin svoj-stvenostih. Med Srbi in Hrvati, oziroma Slovenci — pa ni teh razlik. Angleži so skozi 600 let kot zavojevalci «paciliciiaii» Irsko, a Irci so se temu obupno in krvavo upirali. Srbi in Hrvatje, oziroma Slovenci pa se niso v zgodovini nikdar spopadali. Angleži so v letu 1800. proti volji Ircev, s silo in pravico močnejšega narinili irskemu narodu dogovor o zedinjenju Irske z Anglijo. Hrvatska pa je s suvereno voljo svojega naroda (sklep hrvatskega sabora z dne 2V. oktobra 1918. in adresa »Narodnega svela» z dne 1. decembra 1918.J vstopila v edinstveno drža\o Srbov, Hrvatov in Slovencev! Angleži so skozi 700 let svojega gospodstva v Irski eksploatirali ljudstvo, zemljo in mesta, kakor to pač oni znajo, dočim se je hrvatska pokrajina — in posebno še tisti nje deli, ki bi jih hotel Radić aosvobo-diti* — gospodarski povzdignila in ojačila v novi ujedinjeni državi. Če pa že hočejo hrvatski separatisti po vsej sili posnemati borbo irskega naroda, potem pa bi morali čim prej poseči po tistih sredstvih, ki so se jih posluževali Irci v zadnji fazi svoje borbe 1918.—1922. Irci so v tem razdobju izvedli pasivno rezistenco, so sklicali v Dublinu svojo narodno skupščino, so organizirali in oborožili vojsko (okolo 40.000 borcevj, proglasili republiko, uredili svojo nacijonalno policijo, orožništvo, upravo in sodnije. In ko so jim Angleži zaprli 36 poslancev, so Irci začeli z vstajo. — Na silo je Anglija odgovorila s silo, teror je pobijala s terorjem. V tej borbi je angleška vlada izvedla v Irski nad sedemdesettisoč nasilnih hišnih preiskav, je okoli tritisoč ljudi obsodila in pognala v ječe, izrečeno je bilo okoli 300 smrtnih obsodb, ubitih okoli 8(0 ljudi in preko 600 ranjenih. To pot bi morali — ko se že sklicujejo Irce — ubrati tudi hrvatski separatisti in »republikanci«, da dobijo svojo <-Homc Kule Seveda ne smejo pozabiti pri tem, da je h -vatski Ulster (severna pokrajina Irske s prebivalstvom angleškega pokoljenja in protestantske vere, torej zvestim Angliji) mnogo čvrstejši od irskega. A kaj so storili in kaj delajo hrvatski separatisti in «republikanci>? Prirejali so — sedaj pa je precej utihnilo — zborovanja, na katerih so z gromečimi demagoškimi frazami razpa-Ijali nepoučeno in zavedeno maso. So pošiljali spomenice na vse vetrove sveta s prošnjo: inozemstvo, pomagaj nam, reši nas iz t jarma daj nam našo «človcčansko in mirotvorno re-publiko!!» Od inozemstva so zahtevali pomoč, pri tem pa ni nobeden gromovnikov izlz^al nevarnosti ne svoje glave, ne svojih interesov. Kričali in razgrajali so, ker sc imeli zavest, da se jim nič ne zgodi. Ko^ pa so jeli prihajati iz Beograda znaki, da bi se vendar moglo kaj zgoditi, je sam njih vrhovni poglavar junaški odnesel svoje kosti v inozemstvo, od koder pošilja sedaj — lepa pisma in poročila o svojih sestankih z imenitnimi državniki, diplomati in politiki, katerih imena — in to dejstvo govori cele knjige —- pa previdno za* molčuje. Sklicujejo se na Irce, v imenu heroične? >orbe irskega naroda zahtevajo svojo —• zmago, ali Ircev nc posnemljejo z dejanji! Nei ne, hrvatski separatisti niso — Irci. Ni tudi predpogojev za to. DNEVNE VESTI lialneBapalortteKa reforma [e brez dvoma reforma šol, ki jo je zamisli] paučni minister in filozof Gentile. Najgloblje med vsemi reformami so zadele ▼so javnost ravno njegove nesrečne šolske reforme, ki niso izzvale vihar upravičenega ogorčenja samo pri drugorodcih, temveč tudi v laški javnosti. Ta poslednja je posebno razburjena in v skrbeh radi posledic, ki jih bo imela njegova reforma srednjih šol za ogromno šte- podzemeljskih jam in se nanjo sploh ne ozirajo. Zato je umestno, da se nazori v tem ozira razbistrijo. Ze v bistvu lastninske pravice je, da lastnik kakega zemljišča ni samo lastnik površine, ampak tudi vsega prostorni nad površino in tega, kar je pod površino; če bi to ne bilo, bi vendar lastnik zemljišč ne mogel niti orati niti kopati na svojem zemljišču in bi niti ne mogel stopiti na svoje zemljišče. Sicer pa do- vilo srednješolskih dijakov. Vsled določbe, da ločuje avstrijski občni državni zakonik, kateri ne sme biti v srednješolskem razredu več ko 35 učcncev in določbe, da se ne smejo odpi- je še v veljavi v Julijski Krajini, da obsega lastninska pravica kakega kosa zemlje tudi rati paralelke, bodo letos vrata srednjih šol za* navpični zračni prostor nad zemljiščem in vse prta za mnoge in mnoge dijake, ki imajo sicer Ijto, kar je pod zemljiščem v zemlji. ----— —i--------1—----In isto tako določuje italijanski državni zakonik (člen 440), da ima lastnik zemljišča tudi lastninsko pravico do vsega, kar je nad in pod površino zemljišča. V soglasju s tem stališčem zakona stoji določba rudarskega zakona, da pripadejo lastniku zemljišča vse rude, ki se nahajajo pod površino zemljišča, izvzemši rude, ki so pridržane drŽavi, dalje določba občnega državnega zakonika, da sme lastnik zemljišča potrgati iz svojega zemljišča korenine tujega drevesa in tudi odsekati veje tujega drevesa, kolikor vise nad njegovim zemljiščem. Državna oblastva so tudi do sedaj spoštovala to lastninsko pravico do podzemeljskih stvari, tako n. pr. pri napravi železniških tunelov. Tuneli so se napravili le s privoljenjem lastnikov dotičnih zemljišč ali pa vsled razlastitve, vselej proti odškodnini lastnikom zemljišč v^h tunela. Ni torej dvomiti, da so podzemeljske jame last tistih, katerih so zemljišča vrh podzemeljskih jam in da imajo le ti pravico določevati, kdo sme podzemeljske jame upravljati in kdo sme vanje hoditi. To zasluži, da javno povdarjamo, ker se javno mnenje v Trstu ne briga niti najmanj za lastnino podzemeljskih jam in jih smatra kratkomalo za opuščene stvari (res derelieta), katerih sc sme vsak polastiti. Več spoštovanja tujih lastnin pač smemo zahtevati! •vse pogoje za sprejem oziroma prestop v višji razred. Preteklo soboto so bili po vseh srednjih šolah v Trstu obznanjeni imeniki sprejetih dijakov. V znanstveni licej so bili sprejeti vsi prosilci, ravno tako v ženski licej, toda gimnazija je zavrnila 31 dijakov, učiteljišče 80 in nižji tehnični zavod nad 500. Torej kakih 600 srednješolskim dijakom je na ta način vzeta možnost, da bi obiskovali srednjo šolo, odnosno da bi jo nadaljevali. Ko so izključeni dijaki izvedeli za svojo usodo, so priredili s stariši vred malo demonstracijo. Matere izključenih pa so ustanovile poseben odbor, ki naj začne z agitacijo, da doseže primerno odpomoč za izključene dijake. Že v soboto predpoldne je šlo posebno odposlanstvo na prefekturo, kjer je bilo sprejeto od prefekta in šolskega skrbnika. Prefekt in šolski skrbnik sta vzela na znanje želje mater izključenih dijakov ter sta obljubila, da se bosta zavzela zanje. Toda šolski skrbnik je naglašal, da vidi edini izhod iz položaja v tem, da stariši vpišejo izkjučene dijake v dopolnilne šole (scuole compleraentari), katere tudi odgovarjajo nižji srednji šoli. Zraven tega da se bodo ustanovili pri dopolnilni šoii posebni dodatni tečaji, iz katerih bodo dijaki lahko sprejeti v višje razrede srednjih šol. Ta način rešitve te nadvse mučne zadeve jemljejo resno v pretres tudi tukajšnji oblastveni krogi, kajti v soboto popoldne so imeli na prefekturi prefekt, šolski skrbnik, župan dr. Pitacco in ravnatelj dr. Candotti tozadevno posvetovanje in so sklenili pri tej priliki potrebne ukrepe za čimprejšnjo otvoritev do- bodif da inih tečajev k dopolnilni šoli. Stariši pa s V** PT'™ P* ^ tem odpomočkom niso zadovoljni in zahtevajo' lastninsko pravico proti komurkoli si paralelke na dotičnih srednjih šolah. To svojo zahtevo so sporočili na učnemu ministru z brzojavko, v kateri zahtevajo «stariši 530 dečkov, ki so prešli razred, a niso bili sprejeti v nižje razrede tehničnega zavoda, da se zviša sedanje nezadostno število razredov* . Slično zmešnjavo in slično gorje so povzročile Gentilejeve reforme tudi drugod po Italiji in sc vsled tega njegov novi šolski red povsod ostro kritizira. Povsod so povzročile reforme ministra Gentile-ja veliko nevolje in ogorčenja. Odkrita in mm Ma oMastorai STAPIŠEM, KI HOČEJO VPISATI SVOJE OTROKE V SLOVENSKE SREDNJE SOLE. Nočemo tukaj se zgražati in primerno obsojati prehudi udarec, ki ga je zadala srednješolska «reforma» našemu srednjemu šolstvu, takisto se ne maramo tukaj opuščati v debaio o drugem vladnem odloku, ki noče pripoznati izpitov na srednjih šolah v inozemstvu (čitaj v Jugoslaviji). Tu hočemo le na kratko obrazložiti, kaj nam je še ostalo od naših dosedanjih srednjih šol. Po noS i reformi nam je ostalo za tekoče Šolsko leto a) Drugi in tretji razred dosedanjega tehniškega inštituta (6. in 7. razred realke) v Idriji, za one, ki so v preteklem letu dovršili z uspehom 1. odnosno 2. razred istega zavoda. S ! prihodnjim šolskim letom odpade tudi drugi V sobotnem izdanju smo priobčili popravek, ki nam ga je poslala tukajšnja kr. kvestura z ozirem na vest o aretaciji duhovnika v Kobaridu. Naglasiti moramo, da prvi od^lavek tega uradnega popravka nikakor ni v soglasju ^ 7. drugim^ odstavkom. Najprej trdi popravek, < J^zred in č<*z dve leti bo ta zavod tudi žako-da se je hišna preiskava odredila radi državi' pan. nevarnega vedenja g. Nadraha, — torej radi j b) En nižji tečaj na tehniškem' zavodu ▼ Vuf-že ugotovljenega dejstva — drugi pa sporoča, j mn, to je, po 1 prvi, 1 drugi, 1 tretji in 1 četrti t— —; -s—*-----j ' Zavoda. V vsakem učencev. V prvi enanjem pristojnemu obiastvu. Dejstvo je torej tu, da rečeni gospod ni bil aretiran radi okolnosti, ki je — glasom popravka — dala povod za hišno preiskavo, marveč radi okolnosti, ki so jo našli še le na preiskavi. Ostajamo torej v popolni nejasnosti glede dejstev, ki bi opravičevala obtožbo radi državi nevarnega vedenja pred preiskavo. . Obtožba je prišla torej poprej, nego so imeli v rokah opravičbo aretacijc! Zares čudnof Ne nastopamo tu kot branitelji aretiranca: zadene naj ga kazen, če je kaj zagrešil. Dovoljena pa je tudi domneva, da g. Nadrah ni imel tistega revolverja v državi nevarne namene, marveč v svojo osebno varnost. V tem slučaju pa bi bil dan le pogrešek nedovoljene posesti orožja, nikakor pa ne zločin nevarnega vedenja proti državi. Tudi nam ne prihaja na misel, da bi hoteli za duhovnika kak izjemen položaj, ali celo privilegij. Državljan jo in kot tak podrejen državnim zakonom kakor vsakdo drugi. Tudi zanj veljajo kazenske sankcije, čc je prišel v navzkrižje z zakonom. Samo bi menili mi, da modri opravi naj ne velja samo mrtva črka paragrafov, ampak upošteva naj tudi realnosti življenja. Taka realnost je visoki ugled duhovnika in veliko spoštovanje, ki ga goji ljudstvo do njega! Taka nadaljna realnost je neizogibno mučen vtis na ljudstvo in njegovo razpoloženje. Je tu vracs v igri silno važen moralen moment, ki ga modra uprava v lastnem interesu ne bi smela enostavno prezirati! Kakor že rečeno: ne zahtevamo nekaznjivosti za duhovnika. Odkrito pa bodi povedano, da bi morali organi uprave — dokler ni njegova krivda ne-ovržno dokazana — biti previdni vsaj v obli-Jtah postopanja, kajti — ponavljamo — ne gre tu samo za osebo duhovnika, marveč in v prvi vrsti tudi za čustveno stran prebivalstva. Isto velja tudi glede učiteljev, ki istotako — vsled svojega poklica — zavzemajo razen in deli-katen položaj med ljudstvom. Znani so nam slučaji, ko so orožniki gnali učitelja vklenjenega ure daleč k podprefekturi. Je-li treba še le praviti, kako deluje to na ljudstvo in posebno še na šolsko mladino?! Kdo ne f a rume, da se s tem naravnost ubija ugled učitelja in vsega stanu, dela s tem neizmerno škodo sveti stvari: nalegi šole?! Take dogodke je treba globoko obžalovati radi visokih etičnih interesov, ki jih mora še posebno čuvati ravno javna uprava. Tem hujše pa je, čc so do ličnega učitelja, ki so ga gnali uklenjcnega, kakor kakega velikega zločinca, naslednjega dne izpustili, ker je bila aretacija neupravičena, ali pa so mu političnim ali policijskim potom naložili neznatno kazen, ali globo nekai Erlf Radi vzvišene stvari, ki bi moralo bili pred očmi tudi javni upravi, moramo svariti pred preveliko gorečnostjo v takih slučajih in priporočati _ primerno obzirnost vsaj v oblikah postopanja. Ne radi oseb, ampak radi stvari! Čigave so podzemeljske jame ? Vsled nasilstev, uničevanj tuje lastnine, umorov in drugih sličnih lepih dejanj, ki so se vršila v svetovni vojski, so se Čuti za pravico in poštenost precej pogubili in se je pojm lastnine hudo omajal; zato ni čuda, da mnogi ne poznajo nobene lastninske pravice glede vstopi na podlagi vsprejemnega izpita. Zahteva sc od učenca, da je dovršil vsaj 10. leto. V drugi, tretji ali četrti razred vstopijo lahko oni učenci, ki bi sicer imeli pravico pohajati drugi, tretji ali četrti razred dosedanje tehniške šole (nižje realke) v Idriji. Drugi učenci torej tudi učenci dosedanje gimnazije v Idriji) vstopijo le na podlagi izpita vzposobljenostr. (Dosedanji gimnazijci delajo izpit le iz nekaterih predi in deklice. Po dovršenem nižjem tečaju tehniškega zavoda lahko vstopijo, ako prestanejo predpisani sprejemni izpit, v 1. razred znanstvenega liceja, ki daje pravico za vstop na vse visoke šole, ali v 1. razred višjega tečaja tehniškega zaveda, kjer lahko dosežejo naslov «ragionie- aziu terih predmetov). Solo obiskujejo lahko dečki zakrknjenemu avstrijskemu birokratizmu. Mogel pa je biti tak, ker je njegova odkritost imela granitno zasiombo; skrajno vestnost v izvrševanju službene -dolžnosti. Kljub svojstvu državnega uradnika je bil pokojni Jožko Cvek — bodi kot odbornik, bodi kot navaden član — zares aktiven druitvenik ▼ raznih naših društvih: pri «GIasbeni Matici* kot navdušen pevec, pri «SokoIu» kot vnet vspodbuje valeč in neumoren organizator, pri Dramatičnem društvu, pri Planinskem društvu in drugih organizacijah: kamorkoli ga je zvala narodna dolžnost, je bil pokojnik na mestu, brez vsakega obsta vijanja, z vso ljubeznijo in energijo in vztrajnostjo, ki ga je odlikovala v visoki meri. Odhod-njegov iz Trsta je bil silen udarec za našo stvar y Trstu, obenem pa tudi armadi njegovih prijateljev. Tolažilo pa nas je uverje-nje, da bo Joško tudi na svojih novih poteh zvesto nadaljeval svoje tržaško blagoslovljeno delo v prilog svojemu narodu. In pokojnik nas ni prevaril v tem uverjenju. Ostal je tudi po slovesu od nas isti narodni delavec, isti zvesti rojak svojim primorskim rojakom tam zunaj. Vsakomur je šel na roko s pravo očetovsko vnemo in ljubeznijo. Razumljivo je torfcf, da Je vest o nenadni smrti tega moža zadela najljutejše, da občutimo njegov odhod v večnost kot silen udarec. Veliko prerano se mu je odprl grob. Ob tem grobu stojimo v globoki žalosti, blagoslovljamo njegov spomin z najglobokejšo hvaležnostjo svoje narodne duše za vse, kar je storil v prilog svojemu naroda na Primorskem. Počastimo spomin Joškota Cveka z obljubo in prisego, da ostanemo tej stvari nepremično zvesti — v srcu in na delu! Z Bogom, Joško Cvek! Solze bodo rosii* grudo, ki ji skoro izroče tvoje zemske ostanke. Počivaj v miru v posvečeni slovenski zemlji! t Kazimir Markos. Včeraj so primorski akademiki v Ljubljani spremili k večnemu počitku svojega tovariša Kazimira Markona, tehnika jia ljubljanskem vseučilišču, doma iz Trsta. Pokojnik je bil nadarjen in priden dijak, ki mu ni najhujša dijaška beda stria poguma in vzela upanja v boljšo bodočnost; a smrt mu je z neusmiljeno roko prekrižala vse načrte ravno na pragu lepšega življenja. Umrl je za tiiusom. Bodi mu lahka ljubljanska zemlja! ni utegnil preprečiti. Lopov se je kmalu izgubil zasledovalcem v stranskih ulicah. Prelzova je naznanila dogodek orožnikom na orožniški postaji v ulici Istria. Varnostno oblastvo je odredilo natančno preiskavo. Vastl z Goriškega Zgonik. V nedeljo 21. t. m. smo tukaj spre« mili k večnemu počiiku Guština Antona. Vrnil se je komaj pred 14 dnevi iz vojaške službe vesel v svojo rojeno vas. Po dolgo mu ni bilo dano uživanje v krogu svojih dragih. Bolezni, — katero je prinesel s seboj iz vojaške službe — je podlegel. Kruta smrt je prizadjala vsem onim, kateri so pokojnika poznali, hud udarec. Kako je bil pokojnik priljubljen pri vseh, so nam pričali mnogi venci in neštete — bele krizanteme in mnogobrojna množica, katera ga je spremila na zadnji poti. — Domači pevci in pevci.z bližnjega Prošeka so mu zapeli v zadnji pozdrav ginljive nagrobnice. Tonček, naj ti bo lahka ona zemlja, katero si tako ljubil! — Vaščan. Is Kronberga: Komaj smo pozabili veliko tatvino, katera se je zgodila pred 14 dnevi na škodo tukajšnje gostilne Vizin in že se je zgodil v soboto zvečer naravnost roparski napad. Ko sta se včeraj zvečer vračala s kolesi proti domu g. Stano in gdč. Zora Vilhar, hči in sin tuk. šol. voditelja, sta ju napadla dva neznanca ter jim žugala z revolverjem ako jim ne dasta obeh koles. Vzeli so samo žensko kolo, ker je bilo novo in nekaj denarja, ter napravili prizadetim za 1200 lir škode. Ko se je gdč. protivila, jo je eden izmed neznancev udaril z revolverjem po glavi, da se ji je ulila kri, katere je izgubila še precej, in nato sta oba zlikovca zbežala. To se je zgodilo med Ajševico in Lokami. To ni edini slučaj. V bližini je gozd Panovec, v katerem se skriva zločinska druhal. Žalostno je, da sc oblastva zanjo premalo zanimajo. Napadeni gospodični želimo skorajšnjga okrevanja. Borsna ooroif*e. Valuta na fržasbero trga. Trst, 22. oktobra 1923. ogrske krone • • • « avstrijske krone . . češkoslovaške brona dinarji « » • • • • leji marke DrnštvMe vesti MandoUsistična skupina MM* - Jakob ima danes ob 20. redno vajo. — Voditelj. _______ «Odvada» bo imela v petek 26. t. m. ob dolarji 20.30 uri v navadnih prostorih svoj izrecni francoski franki občni zbor. Prisotnost je za vse člane brezpogojno ob-veajj. — Predsednik. • • • • švicarski franki • • • angleški funti papirnati . . . ; . o*t2 .....0.0310 • • • • • 66.— • • • • • 27.—.— .....10.25 za miliardo —50 . . . 23.25 . . . 131.— • • •3P8-— . • . 1(30.80 Tečaji: Iz triaikesa živlfenia Težka nesreča v kamnolomu v Nabrežinl. Včeraj opoldne se je v kamnolomu Pavetio v j, Nabrcžini pripetila težka nesreča. Nekateri Luskino* * * delavci so potom škripcev dvigali veliko skalo; med njimi se je nahajal tudi delavec Martin Godnik, star 41 let, stanujoč v Briščikih pri Kontovclju. Ko so delavci dvignili skalo od tal, se je ta zafugala ter potisnila Godnika h kameniti steni. Vsled strašnega pritiska je ubogi mož obupno krihnil. Navzoči delavci so m-cer takoj rešili nesrečnega tovariša iz nevarnega položaja, a kljub"temu je Godnik zadol il težke poškodbe; tožil je hude bolečine v spodnjem delu trupla. Z nekim vozom so ponesrečenca prepeljali Cosuttdi • , Dalmatia • GeroHmfch Libera Triestina MartinoHch • Occania « • Premuda • * Trlpcovich « — — r • ••••• v tukajšnjo mestno bolnišnico, kjer je zdravnik dognal, da ima Godnik polomljene medenične kosti Ponesrečenec je bil sprejet v kirurgični odelek. Okreval bo v 5 tednih, Če ne nastanejo kake komplikacije. Smrt starca, ki ga je podrl tramvaj. Predvčerajšnjim popoldne je v mestni bolnišnici umrl starec Alojzij Magro, Star 79 let, katerega je preteklo soboto opoldne podrl na tla tramvaj v ulici XXX. Gttobre. Predrzen rop pri Sv. Jakob«* Snoči se je fcri Sv. Jakobu raznesla vest o novem drznem zločinu. V ulici Giuseppe Caprin je bila na drzen način oropana neka ženska; nek lopov ji je na javni ulici iztrgal iz rok ročno torbico, v kateri se je nahajalo denarja in drugih dragocenosti v doslej še neznani vrednosti. Kakor smo doznali je žrtev tega zločina zasebnica Antonija Prelz, lastnica mlekarne, ki se nahaja v ulici del Rivo št. 26. Okoli 21. ure je ženska zaprla mlekarno ter se vračala v • • • • • ••••• czikom nimamo. _ torhico. v kateri sc ic nahajal denar, ki c) Učiteljišče ▼ Tolminu. Po novi reformi sestoji učiteljišče iz nižjega oddelka s štirimi razredi in iz višjega s trema razredi. Dosedanji gojenci in gojenke, ki so dovršili prvi, drugi ali tretji letnik normalne šole, vstopijo lahko v prvi, odnosno drugi ali tretji razred višjega oddelka. Gojenci in gojenke, ki so prestali vsprejenmi izpit za 1. razred dosedanje normalne šole, vstopijo v četrti razred nižjega oddelka. Vse to pa le v kolikor je dovoljenih mest. Noben razred ne sme imeti več nego 35 gojencev. Za vsprejem v prvi razred veljajo isti predpisi kakor za vsprejem v razred tehniškega zavoda ali gimnazije. Dijaki in dijakinje, ki so dovršili z uspehom 1., 2. ali 3. razred dosedanje realke ali gimnazije lahko vstopijo v drugi, tretji, odnosno četrti razred nižjega oddelka učiteljišča. Po dovršenem nižjem oddelku se lahko priglasijo tudi za vsprejenmi izpit v 1. razred znanstvenega liceja ali višjega oddelka tehniškega zavoda. Pristojbine 90 sledeče; a) Za nižji tečaj tehniškega zavoda: Vsprejenmi izpit v I. razred L 60. Vpisnina L 60. Šolnina za vsak razred L 160. b) Za nižji od-dalek učiteljišča: Vsprejemni izpit v f. razred L 60. Vpisnina L 60. Šolnina za vsak razred L 100. c) za višji oddelek učiteljišča: Vsprejemni izpit L 50. Vpisnina L 30. Šolnina za vsak razred L 150. Vsposobljcnostni izpit L 150. Pristojbina za vsposoblj. diplomo L 50. Gojenci in gojenke so lahko oproščeni od plačevanja šolnine, ako so dani od tozadevnih odredb določeni pogoji. t Joško Cvek. Iz Ljubljane došla vest, ki gotovo pretrese vse plasti naše slovanske družbe na tržaškem ozemlju. Vse — smo rekli Ker vsi smo ga poznali, vsi visoko spoštovali in iskreno ljubili. Joško Cvek, bivši državni uradnik pri finančnem ravnateljstvu v Trstu, sedaj ravnatelj pomožnih uradov pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani in podpredsednik tamkajšnjega vzgledno agilnega društva «Soča» je preminul dne 20. oktobra t. 1., nenadne smrti. Kdo se ne spominja Joška Cveka z njegovo okretnost j o, živim in milim očesom, njegovo vnemo za razvoj našega socialnega življenja« ■njegovo narodno zvestobo, njegovim neupoglji- SLUŽKINJA, priletna, za kmetijska dela, se išče. Scorcola CordaroK 272. (1494) DIVJAČINO vsake vrste kupim in plačam po najboljših cenah. Carine prosto. Spetič Karel, gostilna Katinara. 1491 G. DOLLINAH Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic Ur valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 moderno Krasno posestno na periferiji Ljubljane " min od elektr. železnice Hiša zidana pr Torej Se to I Tudi sestra Ela v zaporu! Čutila sem, da se je teža na mojih ramenih podvojila. Sirota E!a, sirota mati! V tem zopet korakajo po hodniku — slišim celo Elin glas. Skočim k luknjici ▼ vratih, a ni je več. Vendar mi je nekako milo« da ie šla vsaj mimo. Bila sem že mirna, ko ml je pozneje zaše-pctal oče pri vratih, da je Ela tukaj. Menil ie, da so jo poklicali menda kot pričo in da bo torej stvar kmalu pri rešena. V soboto dopoldne se je zopet gibalo. Oče je bil pozvan in zasliševali so ga, kakor sem zvedela pozneje. Tega smo si vsi s hrepenenjem želeli, da se prično zasliševanja. K prinaša to vest. Meni je vendar draga vsaka izprememba — selitev vsega tega, moje in Verine garderobe, sicer ne bo prijetna — a kaj — pojdemo nekam drugam. Nikakor ne umevam nekega njegovega strahu. Vprašal je, kedaj se hočem peljati — naroČi mi (ijakerja. Dogovorila sva se na 5. uro popoldne. Naj baje ne izgubim nade, — vse izteče dobro. Kako mila beseda! Kako sem bila (hvaležna, dasi sem pravilno sodila, da je vse to le njegova dobra volja. Oče se je vračal opoldne od zasliševanja. Bil je vznemirjen, hudoval se je na hodniku. Zvedela sem, da so auditorji sedaj eno uro pri obedu, potem pa da nameravajo mene poklicati. Ta vest mi ni delala toliko skrbi in neprijetnosti kakor vprašanje, kako bi pospravila garderobo za odhod, da bi ne bilo preveč svežnjev. Vendar sem si kmalu vse uredila in bila sem pripravljena* 12. Protokol. Prišel je slok detektiv, češ, gospodje auditorji si žele z menoj govoriti. «To deklico si vzemite s seboj«, mi je svetoval, «ne bodo vas tako dolgo mučilif* Itak sem si jo morala vzeti s seboj, saj je nisem mogla nikomur poveriti. Bila je v snažni p crnici in pokrila sem jo z rdečiin šilom. .... Prišla sem v omenjeno delavnico komisarja Janka. Dva častnika sta bila tam, po vojaškem činu oba nadporočnika. Starejši izmed njiju, svetnik dež. sodišča dr. Steer, nekoliko ie sivih las, ostrih črnih oči, droben, energičnega nastopa, me je nagovoril in vodil za- je vsekdar kazala njegovo mišljenje tako re- {dišču. koč na dlani napram vsakomur. Tudi napram mu je meni Je pa prišel komisar Bienert in ml javil, 'sUševanje ter narekoval zapisnik; drugi, mlaj- -*- *----- '* "* • *- -------Si, je pisal. . T , , Gospa doktor}«va Pivkova?« je vprašal dr. vim značajem in njegovo neustrašenostjo, ki da bomo morali HI adtod — k deželnemu so- Preplatila me je njegova opazka, da žal, da mora biti baš on tisti, ki mi Steer. •Prosim*. Opravičujem sc, da sem si vzela dete s seboj, ker ga nimam nikomur prepustiti. Nadejam se, da bo pridna. «Nič nas ne bo motilo — sedite. Pokazal mi je stol tesno pri pisalni mizi, kjer jc zapisoval mlajši častnik, sarn je pa hodil skoro nepretrgoma po sobi, vprašujoč in narekujoč zapisnik. V vsem postopanju je bilo nekaj od-sečnega, a vendar ne despotskega. Postopal jc z menoj kot uglajen mož, ki izvršuje funkcij« preiskovalnega sodnika. Bila je razlika med njegovim postopanjem in postopanjem komisarja Janka, ki je videl v meni absolutno samo zločinko. Zato sem mu bila vso dobo zasliševanja hvaležna in zaupala sem mu. Ce bi bila imela kaj težkega na vesti, bi mi bilo težje tajiti napram takemu taktnemu, odkritemu človeku nego napram onemu, ki me je meril z očmi, da bi našel v meni hudobnosti. V olajšavo mi je bila zavest, da po dolgi dobi govorim z ljudmi, kajti ozračje, v katerem fmo bili, je izključevalo svobodno gibanje, svobodni razgovor in — svobodne misli. Zasliševanje se jc pričelo z običajnimi formalnostmi. Nato je prečital dr. Steer paragrafe, po katerih sem osumljena. Bilo je strašno. Zasmejala bi se bila, — take reči —, toda vse je bilo preveč resno. Nisem skoro niti Doslušala: zločin zoper vojno moč države, sodelovanje pri deserciji, vohunstvo, veleiz-dajstvo itd. — vsega se niti ne spominjam. tGrosslavische Ideen! itd. Nisem vedela, kaj bi rekla na to in kako .bi se držala. Kako naj se branim proti tolikim obdolžitvam? Videla sem, da je najbolje za vse kratko odgovarjati. Dr. Steer je vprašal, ali se čutim krivo. — odgovorila sem, da ne.