Poštnina plačana v gotovini
Maribor, ponedeljek 10. septembra 1934
MARIBORSKI
štev. 204 Lef6 vin. (XV.)
Gena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon urednifttva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase »prejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / PoštnJ čekovni račun št. 11,409
JUTRA”
bm
CELOVEC, iO. septembra. Zadnje dni Celovec. Položaj je zelo napet, se dogajajo na Koroškem čudne stvari,
Najnovejši francoski načrti
Koliko je bilo grandioznih načrtov, ki so se pojavili v zadnjih letih kakor j svetli kometi na evropskem nebu med ’ narodne politike! Razorožitev, svetov-'
gospodarski sporazum, podonavska j 0 katerih je ,e težko izve(leti avtentične
podrobnosti. Avstrijski listi ne smejo o dogodkih poročati niti besedice. Tako se sedaj izve, da so v četrtek hoteli Heirn-wehrovci napasti policijsko ravnateljstvo ter prevzeti v svoje roke vso varnostno službo v Celovcu, Policija, okrepljena s člani domovinskih napadalnih oddelkov pa je to namero Heimwehrovcev preprečila. Ob tej priliki je zahteval minister Fey, da se takoj razorožijo in razpustijo koroške heiimvehrovske čete, čemur se je pa uprl Starhemberg. V dunajski vladi je zaradi tega nastal oster spor, ki še sedaj ni definitivno zaključen. Značilno je, da že nekaj dni ni videti v Celovcu in na Koroškem nobene heimwehrovske uniforme več. Nasprotno pa je vse polno uniformiranih članov napadalnih čet, policistov in vojakov, ki stražijo vse mostove in druga važna mesta. Ponekod so postavljene cele strojnice. Govori se, da se nekje na deželi zbirajo na skrivaj Heitmvehrovei in pripravljajo napad na
Avstrija zastražiia jugoslovansko mejo
Čudni dogodki na Koroškem — MohiBizacisa režimskih čet — Straie na Kobanskem in ob Muri — Izjava avstrijskega vojaka
konfederacija, pakt štirih itd., vse to ie bilo in ni več. Vse, kar je ostalo za njimi, so gore popisanih listov, diplomatskih not in političnih člankov. Zadnji tak komet, ki je zažarel pred meseci kot zvezda prvega reda, je bil Vzhodni pakt, ki naj bi zagotovil Franciji varnost pred Nemčijo, ko je Angleži nikakor niso hoteli. V tem paktu naj hi bile povezane Francija, Nemčija, Če škoslovaška, Poljska, baltiške države, Rusija in eventuelno še Romunija, čc ne bi pritegnila k drugemu načrtu,
3. jadranskemu paktu. In danes? Zve zda prvega reda izgublja svoj blesk, Oddaljuje se vedno bolj in vedno hi-‘rcje s horiconta, sedaj je le še svetla flika desete vrste in le še nekaj dni, Pa je ne bo več. Vzhodni pakt ugaša, danes tudi v Parizu ni več optimistov, ki bi še verjeli v možnost njegove realizacije. Nemčija in Poljska sta sodelovanje odklonili s taktiko zavlačevanja, ki je zadušila še vedno vsako akcijo, ki komu ni bila ljuba in se v diplomaciji zato tako cesto uporablja. Mojstre Francoze so s kopiranjem te najbolj njihove taktike premojstri J.I sedaj Nemci in Poljaki skupaj z baltiškimi narodi, ki morajo biti v trenju velesil previdni, da jih te ne strejo.
Francija je za izkušnjo bogatejša, a kakor je znala za vsakim neuspelim načrtom prezentirati svetu novega, ta-"0 ga prezentira tudi sedaj. Deloma je p vezan na dele vzhodnega pakta, deloma pa je nov, ali pa — star. Gre za vfliko 'novo zvezo treh velesil Evrope:	Francije, Italije in Rusije! Vso
francosko zunanjo politiko vodi po y°jni kakor pred njo bojazen pred ,e m č i j o, in iz nje izvirajo vse nje-?e orientacije in akcije. Pred vojno ]c bila v ta namen zvezana z Anglijo ln Rusijo, in sedaj, ko Anglija ni več Pripravljena prevzemati garancije za evropski status quo. naj bi jo zamenja-a — 1 t a 1 i j a. Želja Pariza je bila vedno, da bi se ustvarilo zavezništvo obeh latinskih sester velesil, in da se iii ustvarilo, doslej ni bila krivda Pariza, ampak s a m o R i ni a, ki je koketiral z Nemčijo. Sedaj pa, ko sta se Italija in Nemčija dokončno razšli za-
CELOVEC, 10. septembra. Vrhovno vodstvo koroških domovinskih napadalnih čet je izdalo 6. t. m. vsem okrožnim poveljnikom zelo zanimivo naredbo, iz katere se more razvideti, da so te čete podrejene redni vojski. Naredba določa, da morajo biti vsi člani vedno strogo pripravljeni na poziv in se ne smejo brez dovoljenja odstraniti iz kraja svojega bivališča. Vse čete se morajo takoj formirati v oddelke po 40 mož, katerim naj stoje na čelu po možnosti bivši častniki, Ta razpored se mora takoj javiti deželnemu poveljstvu v Celovec. Poveljnik mora biti ua razpolago vedno podnevu in ponoči in odrediti tudi telefonsko službo. Čete, ki še nimajo orožja, ga takoj dobe. Napadalne čete na Koroškem se podrede poveljstvu redne vojske. Vse te odredbe so morale izvršiti do danes. Naredba, ki je bila izdana, ni smela iziti v listih.
MARIBOR, 10. septembra. Avstrijske oblasti so odredile najstrožje zastraženje
avstrijske meje vzdolž vse Koroške in Štajerske. V petek je prispelo v Lučane 700 vojakov redne vojske iz Gradca, ki so bili razvrščeni na avstrijsko-jugoslo-vanski meji na Kobanskem. Istega dne je prispelo v Cmurek 1000 vojakov redne vojske, od katerih se jih je 7 vagonov odpeljalo dalje v Radgono. Tudi namen teh čet je zastražiti hermetično vso mejo. Po zadnjih vesteh postavljajo tudi žične ovire. Neki vojak teh čet je izjavi! vašemu poročevalcu, da je bil 5. t, ril. vpoklican kot rezervist, 6. pa je prisegel in bil odposlan na mejo. Obenem je tudi izjavil, da se med vojaki govori, da so odposlani na mejo zaradi tega, ker se v Avstriji boje. da bi v Jugoslaviji bivajoči narodnosocialistični begunci sku šali preko meje vdreti v Avstrijo Govori se tudi. da vodijo vso akcijo preoblečeni italijanski častniki, česar pa ni mogel potrditi. Razne druge alarmantne govorice, ki so se tekom včerajšnjega i« današnjega dne pojavile v Mariboru, pa niso resnične.
BethEenove grožnje na naslov Ita^iie
MADŽARI VZNEMIRJENI ZARADI SPORAZUMEVANJA MED FRANCIJO IN
ITALIJO.
radi Avstrije, smatra Pariz najugodnej si trenutek za uresničenje te stare go-1 eče želje. In ne brez podlage. Italija ^ namreč zaveda, da po svojih veli-zunanjepolitičnih neuspehih nujno r;*bi vsaj nekaj uspehov, taki uspehi bi se dali dobiti v obliki različnih francoskih koncesij. Mimo tega na "Dajo v Rimu tudi to, da bo Francija * svojim ogromnim kapitalom rešila Iaš»stično gospodarstvo pred katastro-0<'Zakai sc torej ne bi sporazumevali s Francijo, zlasti še, ker je Italija na-Uram Franciji v tem trenutku v pologu s n u b I j e n e neveste, Francija ^ "-snubečega ženina.
*Vajania pa so v teku in na tapetu najrazličnejše italijanske zahteve, ni,rno evropskih kontinentalnih še pobrska pariteta s Francijo, nacional-na avtonomija italijanskih kolonistov y 1 nnisu. zaokrožitev italijanske ko lo"iia!ne posesti v Afriki, najetje po-fiil v Franciji itd. Vsi vemo, kakšne težkoče je povzročalo doslej prav
BUDIMPEŠTA, 10. septembra. Bivši ministrski predsednik grof Bethlen je napisal v »Pesti Naplu« senzacionalen članek, v katerem se bavi z zunanjepolitičnim položajem Madžarske. Bethlen pravi, da je sedanja velika diplomatska akcija v Evropi, ki jo je započela Francija, namenjena ohranitvi sedanjega stanja. Usoda podonavskih držav zavisi zaradi tega sedaj v prvi vrsti od Avstrije in v njej je treba iskati tudi izhodišče za nadaljnjo usodo Madžarske. Mnenje, da so evropske države razdeljene na revizioniste in protirevizioniste, ni točno, ker se ravnajo je po trenutnih interesih (Italije!) Nato govori o napetosti med Italijo in Nemčijo in pravi, da js evropski mir bolj na slabem, kakor kdajkoli prej. Tudi položaj Madžarske se vedno bolj slabša. Gotovo je, da se je misel na ohranitev sedanjega stanja močno okrepila in je s tem vsaka misel na revizijo trianonske pogodbe potisnjena v nedogledno bodočnost. Toda Madžarska ne bo nikoli pozabila svojih narodnih manjšin v sosednih državah In se tudi zahtevi po reviziji ne bo odrekla. V tej zvezi govori Bethlen tudi na naslov Italije in Mussolinija in pravi, da bi
Italijani takoj nehati, čim bi bil med Italijo in Francijo dosežen sporazum za status quo.
govo-
Rusija prijavila vstop v Društvo narodov
ŽENEVA, 10. septembra. Sovjetska Rusija je poslala v soboto Društvu narodov uradno noto glede njenega sprejema. Iz tega se sklepa, da je diplomatska akcija že tako pripravila teren, da je sedaj sprejem Rusije v D. N. zagotovljen. Istočasno pa je Rusija sporočila tudi, da je pripravljena priznati manjšinske dogovore v Rigi ieta 1921. sklenjenega sporazuma, kar pomeni koncesijo Poljski. Prav tako je Rusija pripravljena ugo diti tudi raznim drugim poljskim za htevam. Zatrjuje se, da je to uspeh Francije, ki je v tem smislu posredovala v Moskvi. Včeraj sta se v tej zadevi sestala tudi Barthou in Beck, ven dar rezultat sestanka še ni znan. Obenem so se pojavile tudi govorice, da je doseženo med Poljsko in Rusijo direktno sporazumevanje, ki bo trajalo
več časa in se bo zarad! tega razprava se moralo prijateljstvo med Madžari in 1 o sprejemu Rusije v Društvo narodov
odgodila, ki pa so najbrže le rice.
Zasedanje Društva narodov
ŽENEVA, 10. septembra. Danes dopoldne je bilo tu otvorjeno 15. redno plenarno zasedanje Društva narodov, kateremu prisostvujejo zastopniki vseh v društvo včlanjenih držav. Zasedanje je otvo ril sedanji predsednik sveta, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Na dnev nem redu je v prvi vrsti volitev predsednika. Med kandidati so se zjutraj imenovali švetkkj zunanji minister Sandler, irski ministrski predsednik de Valer«, romunski zunanji minister Titulescu in grški delegat Politis.
ITALO BALBO V NAŠI DALMACIJI
SPLIT, 10. septembra. Včeraj je prispel semkaj na jahti »Cyprus« guverner Libije, maršal Italo Balbo. Prispel je iz Korčule in v njegovem spremstvu je tudi predsednik društva »Coirnagnia adriatica di navigazione«, senator Vittorio Cini. Balbo sc je z avtomobilom odpeljal na Marjan, nato si je pa ogledal mesto, zlasti peri-stil Dioklecianove palače. Jz Splita je Balbo odpotoval v Trogir, Šibenik, Zadar in Lošinj.
SCHUSCHNIGG V ŽENEVI.
DUNAJ, 10. septembra. Včeraj sta odpotovala v Ženevo zvezni kancelai* dr. Schuschnigg in zunanji minister Berger-Waldenegg.
vprašanje enakosti italijanskega in francoskega vojnega brodovja. Francozi te enakosti Italiji niso hoteli dovoliti, in prav zaradi tega se je tudi razbila zadnja londonska pomorska konferenca, ua kateri je bilo rešeno vse samo to ne. Sedaj pa poročajo vsaj rimski listi iz Pariza tako, da je v tej točki sporazum že dosežen: Italija dobi pariteto s Francijo. Prav tako se baje razvija ugodno sporazumevanje glede položaja Italijanov v 1 u-nisu, ki bodo glede vsega izenačeni s Francozi, ki jih je tam desetkrat manj. Pa tudi glede »zaokrozenja« kolonialne posesti v Afriki se kažejo obrisi sporazuma. Italijani sicer najbrze ne bodo dobili južne Sahare, kamor si ker jih tam A n g 1 e ž i ne bi radi
žele do Tibestija in Čadskega jezera, videli, zato pa dobe v svoj interesni krog — svobodno A b e s i n i j o, v kateri so bili nekoč, ko so jo hoteU zavzeti, krvavo tepeni. Kaj porečejo k temu Abesinci, ki prav Italijane najmanj marajo, je seveda vprašanje.
Ves ta sporazum pa naj bi služil le za podlago večjemu načrtu, to je zvezi, ki naj bi združila Italijo, Rusijo, Francijo in njene zaveznike v velik »blok miru«. V Berlinu pravijo, da bi služil obkolitvi Nemčije, dostavljajo pa, da se to ne bo posrečilo. V zvezi s tem pa naj bi se dokončno uredilo tudi »p o d o n a v s k o v p r a š a-n j e«, in sicer tako, da bi se ustvarila zveza Madžarske in Avstrije z državami male antante, kateri bi se pri
družili kot nasledstveni državi še I t a l i j a in P o 1 j s k a. Da bi šla Poljska res v to zvezo, ne moremo vei‘ jeti, prav tako si pa tudi skrajno težko zamišljamo Madžarsko v krogu zveze, ki bi garantirala seda-* nje stanje in bi tako definitivno pokopal velike revizionistične sanje. Madžari igrajo va banque in nas ne sme začuditi, ako bodo iz največjih zavez-nikov Italije postali rajše njeni nasprotniki in dezerterji v n e m š k f tabor, kakor da bi se prostovoljno odrekli revizionizmu. In tu je 3 c d r o vseli težkoč sporazuma med Parizom in Rimom, ne morda v P®^or5j<1 P| * teti, Tunisu in kolonijah. Probieni Podonavja je obenem Scila m Ka-> ribda!	r'
Dnevne vesti
Postajališče na Teznem dovoljeno
GENERALA DIREKTOR DRŽAVNIH ŽELEZNIC PODPISAL AKT O GRADNJI.
Narodni poslanec g. dr. Ljudevit Pivko nas je obvestil, da je gospod generalni direktor državnih železnic v soboto podpisal pod št. 65.150 akt, s katerim se dovoljuje gradnja postajališča- na Teznem. S tem je končno ugodno zaključeno dolgotrajno prizadevanje tezenske in vseh sosednih občin, radvanjske, razvanjske, pobreške in svetomiklavžke, kakor tudi raiznih drugih interesentov v omenjenem okrožju in v petem okraju. Ker je vprašanje za gradnjo postajališča potrebnega
materiala in denarja bilo rešeno že prej, smemo pričakovati, da bo tezensko postajališče sedaj v najkrajšem času dograjeno in izročeno rednemu prometu. S tem bo ustreženo okolišu, ki šteje najmanj 16.000 ljudi, ki so se morali doslej posluževati oddaljenega glavnega kolodvora na levem bregu Drave. Sčasoma bo pa seveda treba spremeniti novo postajališče v redno postajo, namenjeno vsemu desnemu bregu, ki se naglo razvija in napreduje.
t Ivan Kasper. Danes zjutraj ob 8. uri je v Budini pri Ptuju umri v starosti 70. let bivši komercialni ravnatelj ptujske Mestne hranilnice g. Ivan Kasper, oče našega stanovskega tovariša in glavnega urednika »Mariborer Zeitumg« Udo Ka-sperja. Pokojnik je v letih svojega službovanja užival ugled izbornega strokovnjaka za naše denarstvo in gospodarstvo. Pri ptujski Mestni hranilnici je služboval nepretrgoma dolgih 50 let in je bil 30 let komercialni ravnatelj ter je kot tak dvignil dober glas zavoda. Bil je tudi strasten lovec, ki so ga vsi lovski tovariši visoko cenili in spoštovali. S svojim odkritim in vedrim značajem si je pridobil na življenjski poti ogromno število prijateljev in 'znancev, s katerimi ga je vezala še v starosti tesna prijateljska vez. Bodi blagemu pokojniku ohranjen med nami časten spomin, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje!
Imenovanje novih učiteljev. Za učitelje pripravnike in učiteljice pripravnico so imenovani:	Ljudmila Bižaljeva pri Št.
Ožbaldu ob Dravi, Marija Hosnarjeva pri Sv. Bolfenku na Kogu, Antonija Horvatova v Gornjem Gradu, Beno Serajnik pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, Franjo Ouček v Tišini pri Murski Soboti, France Kulovec v Kuzmi pri Gornji Lendavi, Božidar Drofenik v Belih vodah, Ivan Židanik pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, Milan Jandl v Lelmu; Ivan Bregar v Št. Ožbaldu ob Dravi, Viktor Vipavec pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Marija Grudnova v Lipovcih, Elza Stempiharjeva v Pohovcih, Marija Celnarjeva pri Sv. Marku niže Ptuja, Ivan Bajlec v Zgornji Kungoti, Andrej Blažič v Bakovcih, Dušan Lenščak v Zavrču, Ana Dolančeva pri Sv. Andražu v Slov. goricah, Frida Kausova pri Sv. Barbari v Halozah, Pavla Kobalova pri. Sv. Duhu na Ostrem vrhu in Marija Cremožnikova v Vur^ergu pri Ptiuju.
Sterosta mariborske Sokolske župe emigrantskemu kongresu. Starosta br. dr. Milan Gorišek nam jo poslal sledeči dopis: »Gospod urednik! Vaše poročilo glede mojih pozdravnih besed emigrant' skemu kongresu je bilo nejasno. Kot Ju goslovan, rojen na ozemlju Jugoslavije sem obžalovaj, da si pridevajo Jugoslovani, rojeni v Julijski krajini, živeči in pristojni v Jugoslavijo, ime »emigranti«. Jugoslavija je vsem nam Jugoslovanom brez razlike rojstnega kraja naiša domo vina. Samo ob sebi umevno je, da je v prvi vrsti dolžnost Jugoslovanov, rojenih v Julijski krajini, skrbeti za to, da mi vsi brez razlike, kje nam je tekla zi belka, ne smemo pozabiti bratov onkraj meja. Od naših bratov pa, katerim je dala Jugoslavija po materinsko svojo streho pričakujemo, da se oddolžijo njej za to tako, da se tudi oni čutijo tukaj domačine in ne emigrante.«
Razburjenje ined narodnimi železničar ji. Včeraj dopoldne bi se bil moral vršiti v Narodnem domu izredni občni zbor mariborske Kreditne zadruge uslužbencev državnih železnic. Občni zbor je bil sklican na zahtevo članov. Mala dvorana) je bila nabito polna. Silno ogorčenje je pa izzvalo dejstvo, da je sedanji odbor izključil 28 članov samo zato, ker so nekateri baje kritizirali delovanje nekih odbornikov, češ, da so s tem škodovali ugledu ustanove. Ogromna večina je pokazala proti sedanjemu vodstvu odločen odpor. Oblast je zborovanje razpustila. Razburjenje med našimi železničarji traja-že več mesecev. Zadeva zato ne tan-zira več samo železničarje-v, marveč po-
staja vprašanje vse mariborske javnosti, ker tvorijo železničarji precejšen del javnega življenja. S tega stališča, pa tudi zaradi božjega miru v železničarskih strokovnih in gospodarskih organizacijah in končno tudi iz službenih razlogov, je že skrajni čas, da bi se napravil takemu stanju konec. Merodajni činitelji nai poiščejo krivce.
Važni sklepi SUZORA. Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev je imelo te dni važno sejo, na' kateri je razpravljalo o premoženju zavoda. Sklenilo je naprositi ministra za socialno politiko, naj bi se uzakonila določba, da; ima oni del prispevka, ki ga delodajalec zadrži od plače ali mezde, značaj etelo-jemalcu zaupanega denarja. Obširno je razpravljalo ravnateljstvo tudi o akciji, ki so jo pokrenile delavske in nameščen ske organizacije, naj bi se pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev razširilo na vso državo. Temeljita je bila nadalje razprava o nalaganju imovine osrednjega urada, ki ima danes v denarnih zavodih naloženih okrog 70 milijonov dinarjev, v vrednostnih papirjih nad 9 milijonov dinarjev, v nepremičninah pa 20 milijonov Din. Sklep je bil, da mora imovina nezgodnega 'zavarovanja nositi najmanj 6 odstotkov čistega dohodka SUZOR namerava uporabiti rezerve in fonde za gradnjo novih socialnih in zdravstvenih ustanov ter na ta. način najboljše izkoristiti denarna sredstva, ki se zbirajo pri delavskem zavarovanju. V obliki hipotekarnih amortizacijskih posojil bo omenjeni denar vsemu našemu gospodarstvu gotovo v veliko korist.
Izobrazba učiteljic za pouk o kmetskem gospodinjstvu. Pretekli petek je bil na banovinski kmetijski šoli pri Sv. J.u-riju ob j. ž. zaključen lepo uspeli eno mesečni k m e t i j sk o-n a da >1 j e v a 1 n i tečaj, ki se ga je udeležilo 24 učiteljic iz raznih krajev naše banovine. Na tečaju so si učiteljice pridobile vse potrebno znanje za pouk o kmetskem gospodinjstvu in je bil tako ustvarjen zopet nov kader usposobljenih učnih moči za povzdigo naše podeželske doraščajoče mladine.
Mojstrska izpitna predavanja se zač nejo v torek 11. t. m. točno ob pol 20. uri zvečer v državni deški meščanski šoli v Krekovi ulici.
Zveza mladih intelektualcev (združenje brezposelnih učiteljev) ima v torek 11. t. m. ob 18. uri važen sestanek.
Kdaj igra Tatay? Tatay igra vsak večer od 9. ure v »Veliki kavarni«.
Dohodki mariborske glavne carinarnice v.avgustu. V preteklem mesecu so znašali dohodki mariborske glavne carinarnice skupno 4 milijone 635.295 Din 50 par, in sicer dohodki uvoza 4 milijone 620.902 Din, izvoza pa 14.392 Din 50 par. Radio Ljubljana; Spored z.a torek 11.. m.: ob. 12.15: plošče; 12.50: poročila; 13; čas, plošče; 18; »O volji« (Pero Horn); 18.20; plošče za otroke; 19: otroška ura (Mirko Kunčič); 19.30: plošče; 19.50: čas, jedilni list; 20: Sokol; 20.20 radio-orkester, vmes klarinet-solo; 21.40: ku-plete poje g. Reš; 22.10: čas. poročila: 22.30: angleške plošče.
Izgubljeno in najdeno. V mesecu avgustu so bili predstojništvu mestne policije prijavljeni oziroma oddani naslednji predmeti: ženska ovratna srebrna verižica, zlata moška ura s srebrno verižico, ročna torbica, zlata zapestna verižica, denarnica s 23 Din, zapestnica, črna ročna torbica, vojaško odlikovanje, denarnica s 45 Din, modri ženski jopič, čoln, denarnica s- 67 Din, ženski dežnik, črn moški klobuk, denarnica s 14 Din. volnen jopič, platnena denarnica s ključi, sveženj kjučev, -zlat: ženski uhan, brizgalna cev, moška ura s srebrno verižico, ženski dežnik in velik volčji pes.
Sejem za prašiče. Na sejem 6. t. m. so pripeljali .306. prašičev. Kupčija je bila srednja in je bilo prodanih 107 živali. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 55 do 80 Din. 7 do 9 tednov 100 do 120 Din, 3 do 4 mesece stari 180 do 200 Din, 5 do 7 mesecev stari 250 do 350 Din, 8 do 10 mesecev stari 400 do 450 Din in leto stari 500 do 600 Din; kilogram žive teže 5 do 6 Din, mrtve- pa. 8!50 do 10 Din.
Grajski kino. Do vključno srede izboren zabavni velefilin »Begunec iz Chi caga«. Gustav Frohlieh. Od čefrtka dalje največje filmsko delo vseh časov »V znamenju križa«. Krasen velefilm iz časov preganjanja kristjanov. V nemškem jeziku.
Kino Union predvaja originalni ruski govoreči film »Pot v življenje«. Mojstr sko delo, ki prekaša po vsebini, režiji in igri vse, kar smo dosedaj videli na plat nu. Film, ki beleži povsod rekorden obisk.
Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad kosečnosti izboljšuje naravna »Franz JO' šefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raz iskovalci na polju zdravniške vede o prc snavljanju zatrjujejo, da so dosegli »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijski trgovinah.. -
Narodno gledališče
Abonirajte se v gledališču! Za nizko vsoto, ki se plačuje v sedmih zaporednih mesečnih obrokih (najmajši obrok velja le 9 Din!), dobi vsak gledališki abonent letos 12 dramskih, 9 glasbenih predstav in en koncert. Abonma je najmanj 10% cenejši od lanskega, kdr dobe letošnji obonentje 22 uprizoritev napram 20 lanskim, torej 2 uprizoritvi več. Cene za vsak obrok na mesec — ves abonma stane 7 takih obrokov — so sledeče: lož-ni sedeži po 58, 38, 31, 24 Din) za uradnike 43, 32, 27, 20 Din); parterni sedeži po 48, 38, 31 Din (za uradnike 41, 32, 29 Din); balkonski po 48, 38, 29, 22 Din (za uradnike 41, 32, 24, 18 Din); galerijski sedeži po 24. 19, 13 Din (za uradnike 19, 14. 9 Din). — Dobe se tudi bloki, ki omogočajo obisk gledališča pri p o 1 j u b-n ih 12 dramskih, 9 glasbenih predstavah in enem koncertu. Tudi bloki se plačujejo sedmih mesečnih obrokih. — Opozarjamo občinstvo na sezonske lepake, ki oodo nalepljeni te dni in bodo vsebovali vse podrobnosti, ki se tičejo nove sezone.
Grajski kino Četrtek 13. sept.
V znamenju križa
Mojstisko veledelo v nemškem jeziku.
Ponesrečen kolesar. Na pravnik se je pri Sv. Mairjeti Ob Pesnici hudo ponesreči! 30-letni posestnik Josip Arnuš. Ko se Je peljal na kolesu domov, je padel in se je pri tem tako hudo poškodoval, da je obležal nezavesten na tleh. Poklicani mariborski reševalci so ga prepeljali v bolnišnico.
Razne nezgode. V Šikolah stanujoča 49 letna delavka Marija Šparovec je padla pri delu tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. V Račah je padel z lestve 8. letni posestnikov sin Tonček Bezjak in si zlomil levo roko:	na	Pobreški	cesti
stanujoči 7-letni sin kuharice Roman Sla-nič si je pri padcu zlomil levo roko. Vsi trije se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Ukradeno kolo. Trgovskemu pomočniku Angelu Turku je včeraj ukradel neznan tait iz veže neke gostilne v Rušah skoro popolnoma novo, čmopleskano, 1400 Din vredno kolo znamke »Šampion«. Kolo ima tovarniško številko 653244, evidenčne številke pa še nima.
Dve aretaciji. Preteklo nedeljo je imela mariborska policija lepo srečo. V njene mreže se je ujel nevaren ptiček, 3S-letni cigan France Bogdan, po rodu iz Medmurja, ki ima na vesti poskušeno tatvino 6000 do 7000 Din vredne kobile posestnika Lorberja iz Slovenskih goric in najbrže tudi tatvino okrog 4000 Din vredne kobile nekega posestnika iz okolice Sv. Lenarta v Slovenski! goricah Na policiji je kljub dokazom zanikal vsako krivdo. Izročen je bil v zapore tu kajšnjega sodišča. Tja je romal tudi že bolj priletni viničar Jože Lavrenčič oc Sv. Ane, obtožen, da je prevaril več mariborskih in okoliških gostilničarjev na ta način, da jim je ponujal v nakup vino in jemal naplačila. Tako je osleparil gostilničarko Hoppejevo za 500 Din, Wochovo za 300 Din, Jelenovo za 500 Din in go stilničarja Wclleja za 600 Din. Pri zaslišanju na policiji je krivdo priznal, iz govarjal pa se je, da ima kopico otrok in da živi v veliki bedi in pomanjkanju ter si je skušal na ta način pridobiti neka .denarja, da bi se preživel čez zimo.
Vremensko poročilo mariborske mete orološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 18 stopinj C nad ničlo; mini malna temperatura je znašala 14 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 19 stopinjah 738, reduciran na ničlo pa 736 relativna vlaga S8; vreme je oblačno iu tiho; vremenska napoved pravi, da se bo , vreme poslabšalo.
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki dosega zairadi tega. ker Čisti kri, že-odec in čreva pri dečkih in deklicah, prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih, največ težko za-gattenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Mednarodne rokoborbe. Danes v ponedeljek se bore na verandi »Uniona« Markovič (Jugoslavija) ; Homann (Nemčija), Csaja (Madžarska : Gromov (Rusija) in Belič (Bolgarija : Kalionta (Indija).
Starši! Zahtevajte nakaznice pri Na-bavljalni zadrugi državnih uslužbencev in kupujte vse šolske knjige in šolske potrebščine za srednje, meščanske in ljudske šole pri Zlati Brišnik, Slovenska ulica 11.
Javna kuhinja na Slomškovem trgu 6
se vsem toplo priporoča. Hrano dostavlja v vseh 3 razredih na dom.
Šolske knjige
šolske potrebščine
Tiskovna zadruga, Maribor
Aleksandrova cesta 13
Odplačila event. tudi na obroke!
Navadne in nenavadne zbirke
Tu pa tam čitamo o čudakih- ki obirajo ni prvi pogled brezpomembne stvari. Malo je na svetu predmetov, ki bi ušli pozornosti strastnih zbiralcev, tm , zbirajo originalne slike, drugi poštne znamke, tretji metulje, četrti hrošče, peti star porcelan itd. Nič čudnega ni, da imajo največje zbirke milijonarji. Fako ima milijonar R. Zinbern največjo zbir-, ko porcelana, W. Jolcev največjo zbirko orožja, W. Wanson zbirko glasbenih instrumentov, angleški kralj pa zbirko ur. To pa niso čudaške zbirke. Mnogi ljudje zbirajo predmete, ki so jim rešili ali pa izoblikovali življenje. Tako ima Bat’a zbirko čevljev, VValdes zbirko zaponk in gumbov, Coty je imel zbirko najrazličnejših kozmetičnih pripomočkov, Anglež R. Tuck, sili očeta prve razglednice, ima zbirko 15.000.000 razglednic, W. Bronsil zbirko 11.000 fotografij velikih zločincev, Henry Ford zbirko motornih vozil itd. Ljudje, ki imajo mnogo denarja, imajo tudi mnogo muhastih idej. Rotschild zbira bolhe, kar je pa bolj trgovsko kakor naravoslovno prizadevanje, kajti bolh je na svetu vedno manj. Bogata Rotschildova zbirka bolh ne bo torej edinstvena, marveč tudi dokumentarna. Američan Vanderbildt ima krasno zbirko damskih robcev. Zanimiva' je zbir ka reklamnih letakov, ki jo ima R. Wal-lenberger, A. WclHngtoti zbira kravate znamenitih mož, W. Edingstern pa njihove ovratnike, a Jammes Warrov nji-
feomlmialfe &MD
V Mariboru. 3ne 15. IX. 1$34.
MferiBorsSl »V e 2 er alfi« Jufra.
Dve pomembni svečanosti na našem
podeželju
OTVORITEV NOVEGA SOKOLSKEGA DOMA IN SIJAJNO USPELI JAVNI NASTOP V FRAMU. — BLAGOSLOVI TEV NOVEGA GASILSKEGA DOMA V
ZRKOVCIH.
Naše podeželje je doživelo pretekla dva praznika dvoje. pomembnih svečanosti, ki bosta ostali trajno zapisani v zgodovini požrtvovalnega društvenega delovanja.
Preteklo soboto na praznik je bil v Framu, najprijaznejšemu kraju mariborske okolice, slovesno otvorjen novi Sokolski dom, včeraj pa je bil slovesno blagoslovljen novi Gasilski dom v Zrkovcih. V obeh krajih je bilo lepo praznično razpoloženje, ki ga je še dvigalo prijetno vreme. Najlepši je bil nedvomno praznik v Framu, kjer se je zbralo častno število Sokolov in Sokolu naklonjenega prebivalstva, da prisostvuje otvoritvi novega Sokolskega doma, ki bo žarišče vzvišene sokolske ideje in svetišče prave ljudske prosvete. Svečanost otvoritve novega Gasilskega doma v Zrkovcih pa se je izlila v praznik ljubezni do bližnjega ter pokazala obenem discipliniranost in pripravljenost našega podežel skega gasilstva.
SOKOLSKA SVEČANOST V FRAMU.
Znan je po vsej naši okolici Fram, ki se skriva med vinorodnimi goricami, po svoji žlahtni'vinski kapljici, krasni legi in daleč slovečih oljarnah in mlinih. Vodno pa je Fram tudi prednjačil v gospodarskem in kulturnem življenju pred drugimi bogatejšimi kraji. V tem je žel uspeh za uspehom, in le tako si moremo zamisliti možnost realizacije načrta novega kulturnega hrama v teh hudih časih gospodarske krize. Na temeljih prave požrtvovalnosti in sokolske ideje stoji danes na najlepšem prostoru v Framu novi ponosni dom, ki je bil v soboto slovesno izročen svojemu namenu. Pri tej priliki moramo podčrtati, da gre velika zasluga podbanu g. dr. P i r k m a j e r j u, ki je kot rojak podprl 7. vsemi svojimi močmi zamisel framskih Sokolov in tako najlepše' dokazal, veliko ljubezen do svojega rojstnega kraja.
Praznično se je oblekla vsa vas in žarela v žarkih. Ves dan je bilo povsod živahno vrvenje. Dopoldne so bile na novem telovadišču pred domom skušnje domačega in sosednjih društev zai popoldanski javni nastop. Kmalu popoldne pa se je pričelo zbirati Sokolstvo in prebivalstvo pred slavolokom, ki je bil postavljen pred vasjo, k svečanemu sprejemu rojaka Podbsna' dr. Pirkmajerja, ki je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo, in drugih gostov, ki so se pripeljali z vlakom in avtobusi. Prihod podbana je oznanilo grmenje topičev, sprejel in pozdravil ha ga je framski župan gosp. K o-d r i č. Prijetno iznenaden nad tako lepim sprejemom so je zahvalil podban županu in obljubil, da bo vselej pazljivo spremljal vse dogodke svojega rojstnega kraja, nato pa je krepko stisnil roko starosti čer n e ju in šolskemu upravitelju Ivanuši ter ostalim sokolskim prvakom. Po sprejemu se je podal v spremstvu okrajnega glavarja g. Maka rja v vas, Sokolstvo in gasilstvo pa se je formiralo v sprevod, ki je navdušeno pozdravljen krenil z mariborsko železničarsko godbo »Dravo« na čelu po framskih cestah pred novi Sokolski dom. Prijazne Framčanke so obsipale naše Sokole in Sokolice s cvetjem.
Pred novim domom, ki je bil ves v zastavah in zelenju, so se na novo urejenem Prostornem telovadišču razvrstile sokolske in gasilske čete. Tu jih je orvi pozdra vil starosta če mej, ki se je uvodoma v toplih besedah spomnil najprej kraljevskega doma in ie zbrano Sokolstvo poslalo vladarju vdanostno brzojavko, godba pa je zaigrala državno himno. Posebej se je starosta zahvalil rojaku podbanu g. dr. Pirkmajerju kot velikemu dobrotniku Sokolstva in pokrovitelju ter imenoma prisrčno pozdravil narodnega &o stanca g. K r e j č i j a, okrajnega glavarja g. M a k a r j a. poslovodečega starosto NSŽ Krajnc a. župnega načelnika T o m a c a, tajnika D o j 5 i n o v i č a, zastopnika slovenjebistriškega Sokolstva dr. Pučnika, mariborske »Perunaše« in druge. Prečita! je tudi pozdrave in če-
stitke, ki so jih poslali podstarosta SKJ Ga n gl, mariborski župan dr. Lipold ter razna društva.
Nato se je pojavil na govorniškem odru domači šolski upravitelj g. Ivanuša. Podal je kratek historiat prizadevanja in dela. Zemljišče, na katerem stoji nova zgradba, je šolska občina na njegovo prizadevanje podarila Posojilnici, ki je zgradila Sokolski dom, ki bo obenem služil tudi v šolske namene. Nova lepa dvorana z odrom je šele del zgradbe, ki bo v doglednem času zrast la iz tal. Dozidani bodo še razni stranski prostori. Načrte za dom je napravil ravnatelj inž. Milan Pirkmajer, gradbena dela so bila poverjena mariborskemu stavbeniku Vrablu, tehnično vodstvo pa je bilo v rokah agilnega sokolskega delavca, gradbenega tehnika Še m er la. Na pobudo rojaka podbana je bila uvedena nabiralna akcija in so domačini tekmovali v požrtvovalnosti ter darovali za novi dom po svojih močeh v blagu in denarju. Prvi tisočak je poklonil za dom podban, v.ečjo količino gradbenega materiala pa so darovali Bezjak, Černej. Golčnik, Hogen-\varth, Kodrič, oba Kranjca, Lesjak, Pu-čelik, Turner, Zamolo. Fras, Prelog in drugi. Osnoval se je ožji stavbeni odbor, ki so ga tvorili Ivanuša, Kodrič, Černej in Bezjak. Članstvo je pridno prijelo za lopate in so se zlasti odlikovali Fras, Terglavčnik, Kerlej, Jarc, oba Iva-nuševa, Kodrič, Teger in Kolar. Pri postavitvi gledališkega odra je mnogo pomagal z nasveti član mariborskega Narodnega gledališča g. Vladimir Škrbin-š e k. Društvu ie šlo zelo na roko elek-triško podjetje Tichy iz Maribora. Svoj nagovor je končal z besedami:	»Če h
koncu povem, da nam je pomagala izdatno tudi banska uprava, še nisem omenil vseh, ki so se žrtvovali. Ali se naj zahvalim? Ne, saj so delali zase! Saj je novi dom last vseh. In zdaj: O Rog veliki. in dobrotni, blagoslovi naše delo, blagoslovi vse naše sokolsko delo, blagoslovi naš Sokolski dom!«
V imenu sokolske mladine je pozdravila pokrovitelja ljubka Tita Kodriče-v a in mu izročila krasen šopek rdečili nageljnov. Nato je povzel besedo pokrovitelj podban g. dr. Pirkmajer, ki je orisal važnost sokolskega dela na deželi, želeč društvu še nadaljnjih tako lepih in vidnih uspehov. Z bodrilnimi besedami je izročil ključe novega doma gospodarju Skrbiču, ki se je kratko zahvalil z obljubo, da bo vedno in vselej čuval novi dom. V imenu mariborske župe je čestital društvu poslovodeči podstarosta Kranjc, ki je obenem dejal, naj ne bo novi dom le vzgojevališče in zabavišče, marveč svetišče s čistimi sokolskimi cilji.
Po končani slavnostni otvoritvi je sledil javni nastop na novem letnem telovadišču. Članstvo je nastopilo brezhibno s prostimi župnimi vajami pod vodstvom agilnega društvenega načelnika Rudolfa Babiča in načelnice Marice Kodričeve, mladina pa pod vodstvom vaditelja Ivanuše. Nastopili so tudi s posebno točko pridni črešnievški četaši pod vodstvom Adolfa L’u b a n j š k a. Pri orodni telovadbi smo videli več dobrih vaj in gibov. Lep uspeli javni nastop so zaključili slivniški Sokoli s simboličnim nastopom »Morje adrijansko«.
Po javnem telovadnem nastopu je bil v novi dvorani koncert, ki sta ga priredila društveni mešani pevski zbor in orkester. Mešanemu zboru, ki je nastopil pod vodstvom šolskega upravitelja Iva-n u š e, se pozna dobra rutina. Vse pesmi bogatega sporeda je zapel z umetniško dovršenostjo in je njegova pesem vse navzoče naravnost presenetila. Pevci In zborovodja so bili deležni dolgotrajnih ovacij. Mladi orkester, ki ga tvorijo domači godbeniki, je na pravi poti in mu je zagotovljena najlepša bodočnost.
Nato se je razvila na letnem telovadišču in v novi dvorani prijetna zabava, pri kateri sta igrala železničarska godba »Drava« in Kobalcjev trio iz Hoč. Rana je že bila ura, ko so se poslavljali po-
slednji; Vsem pa, ki so se prireditve udeležili,-bo ostala v najlepšem spominur saj-so nam framski Sokoli nudili užitek, kakor le redko katero društvo.
BLAGOSLOVITEV NOVEGA GASILSKEGA DOMA V ZRKOVCIH.
Na zelo svečan način pa je bil včeraj blagoslovljen in otvorjen novi gasilski dom v Zrkovcih. Tam se je zbralo gasilstvo vsega desnega brega in tako s svojo. prisotnostjo podčrtalo pomembnost dogodkov. Slovesnosti sta se udeležila
tudi okrajni glavar g. Milan M a k a r in narodni poslanec g. K r e j č i. Svoje odposlance pa so poslale tudi druge gasilske župe. Po svečani blagoslovitvi in otvoritvi novega doma, ki je bil zgrajen s požrtvovalnostjo domačega prebivalstva, je bil delile vseh gasilskih čet. Gasilske čete so tokrat ponovno izpričale svojo discipliniranost in pripravljenost. Po končanih svečanostih je bila velika gasilska veselica, ki se je je udeležilo prebivalstvo domačega kraja in vseh sosednih vasi.
Sprejemljiv predlog „Grazer Tagblatta"
ODGOVOR NA NAJNOVEJŠE LAŽI O HITLERJEVSKIH LEGIJAH V JUGOSLAVIJI.
Naš zunanji minister g. Bogoljub Jevtič je s svojimi mnogimi uradnimi izjavami temeljito pobil trditve avstrijskega klerikalnega tiska o organiziranju na-rodnosocialističnih legij iz avstrijskih emigrantov v Jugoslaviji, pa tudi sam avstrijski zvezni kancelar g. Kurt pl. Scbuschnigg je dejal časnikarjem, da so to le nepotrjene govorice. Vse to pa. ni v Avstriji prav nič zaleglo, kajti graški klerikalni list »Grazer Volks-blatt« je objavil še po teh izjavah, t. j. bare Zustande an der Siidgrenze« (Nevzdržne razmere na južni meji), v katerem na podlagi »poročila očividca« znova nesramno pogreva omenjene laži, trdeč, da žive emigranti v Varaždinu ne-zastraženo svobodno življenje, se uniformirajo in vadijo streljati.
Mimo tega našteva »Grazer Tagblatt« še celo vrsto drugih laži o financiranju emigrantov, o svobodnem obiskovanju, o njihovih zvezah s hitlerjevci v Avstriji, o hitlerjevskih emigrantih v Mariboru, Gornji Radgoni itd. Krona vseh laži pa je, da emigranti ne prejemajo iz Nemčije samo denarja, ampak tudi — orožje. Iz vsega tega pa ustvarja zaključek, da je treba seči po represalijah in »udariti« Jugoslavijo zksti na meji. List trdi, da živi cela vrsta naših obmejnih krajev, zlasti Št. U j, Gornji Cmurek. Gornja Rad gona itd. od denarja Avstrijcev, ki da romajo čez mejo v naše obmejno ozemlje.- neprenehoma v celih procesijah peš, s kolesi, motorji, avtomobili in avtobusi ter puste pri nas vsak mesec okoli ppl milijona šilingov. Kolosalno! Naj bo »Grazer Tagblatt« prepričan, da bi bili zelo veseli, če bi se steklo na ta način k nam vsaj le desetina te vsote, pa se ne. Prav tako bi pa bili tudi veseli, ako bi bilo res, kar trdi ta list, da jugoslovan skega denarja ne pride nič v Avstrijo. Koliko ga znosijo v Gradec že samo Mariborčani, ki hodijo tja nakupovat stvari, ki bi jih prav lahko dobili doma, veseljačit in celo v gledališče!
Zaradi tega predlaga list. naj bi Avstrija onemogočila to romanje Avstrijcev v naše obmejno ozemlje, in če tega že ne napravi dunajska zvezna vlada, naj se zganeta vsaj deželni v Gradcu in Celovcu. Tudi s tem nas misli »Grazer Tagblatt« »udariti«,'pa se zelo moti. Mi ta predlog iskreno pozdravljamo in le želimo, da bi se čimprej in čimpopolnej-še izvedel! Zakaj mi Slovenci imamo od tega romanja Avstrijcev k nam v nacionalnem oziru le škodo, v gmotnem pa nimamo nobenega dobička. Vsi avstrijski Nemci, do malih izjem, obiskujejo naše obmejno ozemlje s prozornim namenom krepljenja nemškutarije in se zato ustavljajo skoraj izključno samo pri naših nemških in nemčurskih gostilničarjih in trgovcih. Narodnozavednih slovenskih gostiln se ogibljejo kakor hudič križa. Posledica tega je, da se nemški in neničurski gostilničarji in trgovci od tega rede, slovenski pa hirajo.
Obmejni in drugi tujski promet z avstrijskimi Nemci torej nam Slovencem ne prinaša nobenega gmotnega dobička in le nacionalno škodo. Zato naj v Grad-
n m ta n	za vse osnovne, meščan-
M P! P £1	ske in srednje šole kupui
“	^ ,jay v knjigarni
Tiskovne Z&dtugei Aleksandrova c. 13.
Tudi na obroke' 3575
cu in Celovcu le ustavijo to »romanje« Avstrijcev v Jugoslavijo. Ako bo zaradi tega šlo na boben nekaj nemških in nemčurskih gostilničarjev, nam zaradi njih ne bo čisto nič žal. Nasprotno, veseli bomo, da se jih iznebimo. Z njimi bodo izginila vzdrževališČa in razširjeva-lišča nemškutarije v našem obmejnem ozemlju in bo potem tempreje izločen iz našega nacionalnega organizma strup stare avstrijske preteklosti, proti kateremu se borimo že šestnajsto leto z vsemi svojimi silami.
HESS HITLERJEV NAMESTNIK.
Iz poučnega vira se potrjuje, da ho namestnik voditelja narodne socialistične stranke in državni minister brez listnice Rudolf Hess postal tudi Hitlerjev namestnik v vodstvu države. Ker je znano, da se za to mesto poteguje tudi pruski ministrski predsednik Giiring, mu bo zato ponudeno podpredsedništvo stranke, kar pa bo najbrže odklonil z motivacijo, da je že preveč zaposlen z vodstvom pruske vlade. Imenovanje Hessa bi pomenilo nadaljnje popuščanje nemške agre sivnosti, ker je znano, da je Hess miroljuben in dalekoviden politik. Griringu hi hila nato poverjena naloga organizirati nemško letalstvo.
Sporf
LEP USPEH MARIBORSKIH MOTOCIKLISTOV V ZAGREBU.
V Zagrebu so se v soboto in včeraj vršile motociklistične dirke za slovansko prvenstvo. Dirk so se udeležili mimo odličnih motociklistov iz Čehoslovaške, Poljske in Bolgarije tudi motociklisti iz jugoslovanskih mest. Tudi Maribor je bil zastopan z najboljšimi dirkači, člani »Penina« in Motokluba, ki so se nadvse častno borili in dosegli zavidljive uspehe.
Rezultati prvega dne so bili naislodnji:
Nacionalna dirka športnih motorjev do 350 ecm (4500 m): 1. Čerič (Maribor) na
Pucli 250 ccm v času 3:30.3; 2. Miler (Osijek) 3:40; 3. Vresnik (Maribor) 3:43; 4. Welle (Maribor) 3:411.1.
Nacionalna dirka športnih motorjev do 250 ccm (4500 m): 1. Čerič (Maribor) na Puch 250 ccm v času 3:33; 2. Vresnik (Maribor).3:39-; 3. Welle (Maribor) 3:39.8.
Nacionalna dirka turističnih motorjev do 250 ccm (4500 m): 1. Čerič (Maribor) 3:34.3; 2. Urovič (Zagreb) 3:34.4!!; 3. Wel!e (Maribor) 3:40.6; 4. Vresnik (Maribor) 3:40.7.
Včeraj so bili rezultati naslednji:
Nacionalna dirka motorjev do 350 ccm (4500 ni): t. Čerič (Maribor na Puch 250 ccm v času 3:33.5; 2. Vresnik (Maribor) 3:40; 3. Popovič (Beograd) 3:44.8.
Nacionalna dirka športnih motorjev do 500 ccm (4500 m):	L	Miler	(Osijek)
3:23.4; 2. Čerič (Maribor) 3:33; 3. Kopič (Zagreb) 3:34.
Nacionalna dirka turističnih motorjev do 500 ccm: 1. Šoštarič (Zagreb) 3:03; 2. Vresnik (Maribor) 3:03.9; 3. Likar (Zagreb) 3:04.5.
V dirki za slovansko prvenstvo motorjev do 350 ccm (7500 m) je zmagal Lucak (čSR) v času 5:49; v dirki za slovansko prvenstvo do 500 ccm (9000 m) je bil prvi Starič (Ljubljana) v času 6:29.2; v dirki za slovansko prvenstvo moštev do 350 ccm (7500 m) prvi Langier (Poljska) 5:30.2. V končni kvalifikaciji za slovansko prvenstvo moštev je dosegla Ceho-slovaška 40, Jugoslavija 37 in Poljska 28 točk.
Sijajno uspele konjske dirke na
Teznem
NAJBOLJŠI KONJI NAŠE DRŽAVE NA STARTU.
700« GLEDALCEV.
ODLIČNI REZULTATI.
Kasaške in galopske dirke, ki jih je v soboto m v nedeljo priredilo Kasaško društvo v Mariboru, so nepričakovano uspele in nudijo dokaz, da se dviga: interes za konjski šport v Mariboru med širokim občinstvom. Udeležba je bila oba dneva izredno velika. Med obiskovalci dirk smo opazili prijatelje konjskega športa iz najrazličnejših krajev, posebno pa iz mariborske okolice. Prav častno sta bila zastopana tudi Ljubljana in Ljutomer, pa tudi Ptuj in Celje. Med predstavniki je bilo opaziti zastopnika okrajnega glavarstva za desni breg veterinarskega inšpektorja g. Zavadlila, mnogi povabljeni odličniki pa so se opravičili
Kakor je bila udeležba od strani občinstva sijajna, tako je bila udeležba konkurentov rekordna. Še nikdar ni bilo v Mariboru prijavljenih toliko konj, kakor za te dirke in ponajveč samo prvovrstni materijal. Prijavilo se je za kasaške dirke 48, za galopske pa 6 tekmovalcev. Pohvalno je omeniti, da so prišli v častnem številu ljutomerski vozači z 12 konji. Kasaški šport je bil v resnici na višku. Tako napetih borb med številnimi konkurenti se redko kje vidi. V nedeljo je tekmovalo 11 dvovpreg, kar še ni bilo v Mariboru. Posel nadštarterja g. Šepoai je bil težak, vendar ga je obvladal strogo, toda objektivno. V Mariboru še ni bilo doseženega najboljšega časa 1.27, kakor v nedeljo, ki ga je postavil g. Fischer z Jonom. Med vozači samimi j*e bila disciplina in se ni med dirkami dogodila nobena nezgoda. Tudi prijatelji stav so prišli na svoj račuii, saj jc to-talizator izplačal za/Bajo na Din. 10.— Din 240.—. Kako veliko zanimanje je bilo med občinstvom, je dokaz, da so vsi vztrajali do konca, ki je bil v nedeljo že v mraku.
V naslednjem rezultati v posameznih dirkah:
I. Velika dirka Dravske banovine.
Handikapna dirka za 4 do 12-letne konje
vseh krajev. Proga 2000 m. 1. Tatjana (Valter V. Vošnjak, Šoštanj) v čaisu 3:11
Krista (Franc Filipič) 2:27 Jon (Karel Weitzl) 2:32 Uskica (Joško Slavič) 2:35
(1:30); 2.
(1:30.);	3.
(1:27!);	4.
(1:38.5).
II. Dirka senatorja dr. Miroslava Ploja.
Za 3-letne jugoslovanske konje, ki so 8. septembra t. 1. v Mariboru startali. Proga 2200 m: 1. Friks (Franc Heric) 3:56 (1:48.75); 2. Peter Pilot (Ludvik Slavič) 3:57 (1:46.75); 3. Vida (Franc Puconja) 3:58 (1:48.25); 4. Giaconda (Kobilarna Turnišče) 4:19.5 (1:58).
III. Dirka Karla Pachnerja, druga vožnja. 1. Krista 2:26 (1:32.75); 2. Tatjana 2:27 (1:30.5); 3. Basta 2:30 (1:33.75); 4. Uskica 2:34 (1:38).
IV. Dirka mesta Maribor. Za 3 do 12-
letne jugoslovanske konje, ki so 8. septembra t. 1. v Mariboru startali. Proga 2200 m: 1. Baja (Mihael Rasteiger) 3:38 (1:39);	2.	Turista (Franc Filipič) 3:46
(1:4025); 3. Friks (Franz Herič) 3:47 (1:40.25); 4. Peter Pilot (Ludvik Slavij) 3:48 (1:46).
V. Dirka Karla Pachnerja, tretja vožnja. 1. Krista 2:24 (1:31.5); 2. Tatjana 2:25 (1:29); 3. Basta 2:30 (1:33.75); 4. Uskica 2:37 (1:39.75).
VI. Handikapna dirka »šoja«. Za 3 do
12-letne jugoslovanske konje, ki so v tem mitingu najmanj enkrat dirkali. Proga 2100 m: 1. Uskok (Franc Kodela) 3:50 (1:38.75); 2. Liliput (Edvard Weitzl) 3:51 (1:47); 3. Nurmi (Ivan Poljanec) 3:55 (1:49.25); 4. Rodaun II (Franc Babič) 3:56 (1:40.25).
VII. Revanžna ;alopskp; dirka. Za konje vseli krajev. Proga 1600 m: 1. podporočnik Rakočevič v času 2:1 minut; 2. podporočnik Popovič 2:7; 3. kapetan Ilič 2:12; 4. narednik Veternjak 2:16.
VIII. Spominska dirka dr. Alfreda Rossmanita. Amaterska dvovprežna vožnja za 3-letne in starejše konje vseh krajev, ki so 8. septembra 1.1. v Mariboru startali. Proga 3000 m: 1. Krista-Tu-rista (Franc Filipič) 5:20 (1:44.75); Ocu-
.	,	/.	.	x	i	?c\	o	a*	li-Duocette (Gvido Hdgenwarth) 5:21
minut (kilometrski cas :35 ; 2. dr. (1;452?);	3> Dalila.Dorjta (Kobilarna
Filipič, Maribor) 3:17 (1:31), TurnišCe) 5:34; 4 jatjana-Denes (Vošnjak) 5:35.
Po dirkah je bila razdelitev nagrad, ki so bile za prvi dan samo častne, za drugi dan pui v denarju, na vrtu hotela »Za-morc«. Zbralo se je lepo število konkurentov in njihovih prijateljev. Predsednik g. Rosenberg je pozdravil iskreno vse navzoče ter čestital zmagovalcem na doseženih uspehih, zahvalil pa se je podpredsedniku g. Konigu in tajniku Novaku za do podrobnosti brezhibno izvedeno organizacijo tekem. G. Konig je podal točno poročilo o poteku posameznih dirk. Čestital je staremu mojstru g. Filipiču, ki si je že devetič priboril modri trak Jugoslovanskega kasaškega der-
Waloh (Fr.
3. Jon (Karel Weitzl, Maribor) 3:19 (1:32); 4. Uskok II (Franc Kodela) 3:21 (1:40).
II. Dirka »Saperlot«. Za 3-letne jugoslovanske konje. Proga 2200 m. 1. Friks (Franc Herič) 3:50 (1:44); 2. Peter Pilot (Ludvik Slavič) 3:58 (1.48); 3. Vida (Franc Puconja) 3:59 (1:48); 4. Luksa (Jakov Vaupotič) 4 min. (1:50).
III. Dirka: Jugoslovanski kasaški der~ by. Zai 4-letne v kraljevini Jugoslaviji 1. 1930. rojene in odgojene konje, kateri še niso zmagali v tujini. Proga 3300 m: 1. Ofelija (Franc Filipič, Maribor)) 5:30 (1:40); 2. Dorita (Kobilarna Turnišče) 5:34 (1:41.25); 3. Zarja (Jakob Vaupotič) 5:47.5 (1:45.25); 4. Nandica (Marko Slavič) 5:51 (1:46.5); 5. Lelka (Jakob Vaupotič) 5:47.5.
IV. Dirka mesta Ptuj. Za 3 do 12-letne jugoslovanske konje. Proga 2200 m:	1. Turista (Franc Filipič) 3:38 (1.38); 2. Peter Pilot (Ludvik Slavič) 3:39 (1:41.75);
3. Baja (Julče Novak) 3:40 (1:38.75); 4. Detla (Josip Fiirtner) 3:45.
V. Ravna galopska dirka. Za konje vseh krajev. Proga 1600 m: 1. Zulajka (podporočnik Popovič) v času 1:45; 2. Grandezzo (kapetan Ilič) 1:49; 3. Tulipana (podporočnik Rakočevič) 1:50.
VI. Spominska dirka Frica Skoberne-ta. Dvovprežna amaterska vožnja za 3-letne in starejše konje vseh krajev. Proga 3000 m; 1. Tatjana-Denes (Valter Vošnjak) 5:26 (1:48); 2. Krista-Turista (Franc Filipič) 5:33 (1:49); 3. Oculi-Duo-cette (Gvido Hogemvarth) 5:45.5 (1:53);
4. Rodaun Il-Usklca (Franc Babič) 5:48.5 (1.51).
Včeraj so bili doseženi naslednji rezultati:
I. Dirka Karla Pachnerja. Heat-vožnja
za 4 do 12-letne konje vseli krajev, ki so
5. septembra t. 1. v Maritoru startali. Proga 1600 m: 1. Tatjana (Vošnjak) 2:26
narjev zasluga še gg. Šepca, Filipiča, Luckmanna, blagajnikov Kovača in Kurnika ter totalizatorja Dušana Kovača in Pavletiča. Omeniti moramo pohvalno še, da je g. Vošnjak iz Šoštanja dobljene denarne nagrade poklonil društvu. Kasaškemu društvu na tej priredbi iskreno čestitamo in mu želimo tudi v bodoče tako sijajnih uspehov.
LAHKOATLETSKI MITING V MARIBORU.
Včeraj dopoldne je priredil SK Rapid na svojem igrišču lahkoatletski miting, katerega so se udeležili atleti SK Železničarja, SK Maratona in SK Rapida.
Rezultati so bjli naslednji:
Tek na 100 m: 1. Mtihleisen (R) 11.2 sek.; 2. Starešina (Ž) 11.5; 3. Venuti (Ž) 11.6; 4. Vidic (M) 11.8.
Tek na 200 m: 1. Miihleisen (R) 23.3; 2. Monderer (R) 23.9; 3. Venuti (Z) 24 sekund.
Tek na 400 m: 1. Miihleisen (R) 55; 2. Hofer (R) 57.3; 3. Muraus (Ž).
Tek na 800 m: 1. Muraus (Ž) 2:12.2; 2. Visnovič (R) 2:14.5; 3. Podpečan (Ž).
Tek na 3000 m: 1. Kangler (M) 10:8.3; 2. Štrucl (M) 10.13; 3. Roškar (R) 10.14.
Štafeta 4 krat pol runde: 1. SK Rapid v postavi Monderer, Jeglič, Hofer, Miihl-eisen v času 1:50.8; 2. SK Železničar v postavi Venuti, Perme, Požar. Starešina v času 1.54.
Skok v višino: 1. Jeglič (R) 1.63 m; 2. Perme (Z) 1.60; 3. Požar (Ž) 1.60.
Skok v daljavo: 1. Požar (Z) 6.13 m; 2. Miihleisen (R) 5.79; 3. Monderer (R) 5.66.
Met diska: 1. Verstovšek (M) 28.54 m: 2. Monderer (R) 28.21; 3. Požar (Ž) 27.21.
Met kopja:	1.	Rudi (M) 49.45 m; 2.
Verbnik (R) 41; 3. Požar (Ž).
Miting je bil dobro organiziran in posamezne točke so se hitro izvršile, za kar gre zasluga celotnemu sodniškemu zboru z dr. Jettmarjem na. čelu.
ISSK MARIBOR V TRBOVLJAH.
ISSK Maribor je včeraj gostoval v Trbovljah ter sodeloval na športnem dnevu, ki ga je priredil SK Amater. Prirejen je bil ob tej priliki nogometni turnir, na katerem sta sodelovala tudi ISSK Maribor in rezerva: ASK Primorja. Rezultati turnirja so bili naslednji: Primorje : Retje 2:1, ISSK Maribor : SK Amater 3 : 0, Primorje : Maribor I : 0. Prehodni pokal inž. Debelaka si je priboril SK Retje, ki je v soboto premagal SK Dobrno z 1 : 0, SK Trbovlje z 1 : 0. SK Triglav s 3 : l in SK Amaterj.1 z 2 : 0.
ZMAGA IN PORAZ SK ŽELEZNIČARJA V GRADCU.
SK Železničar je v soboto in včeraj gostoval v Gradcu, kjer je sodeloval na jubilejnem turnirju SK Gostinga. Prvi dan je SK Železničar premagal SK Siid-bahna z 2 : 1 (1 : 0), včeraj pa je podlegel SK Gostingu z 2 ; 4 (I : 2); graška Avstria je prvi dan premagala Sl< Go-sting, včeraj pa SK Siidbahn s 5 : 0. Prvo mesto v tem turnirju je zavzela Au-stria, drugo SK Gosting, tretje SK Želez-četrto pa SK Sudbahn.
mcar,
Ostale nogometne tekme.
Ptuj: SK Ptuj : Atletik SK (Celje) 4 : 2 (2 : 1).
Murska Sobota: SK Mura : SK Dolnja Lendava 5: 3.
Celje: SK Ilirija (Ljubljana) : SK Celje 2 : 2 (2 : 2).
Beograd: Jugoslavija : BSK 2:1. Osijek: Concordia : Slavija 9 : 0. Apatin: ŽŽS : Tri zvezde 3 : 0.
Split: Hajduk : SK Split 5 : 1.
3 vsako siovenstni in
Razno
PERILO
po meri za dame, gospode in dom, izdeluje ukusno in po zmernih cenah Marica Petrovič, Frankopanova 51. Ent- i lanje 1 Din I m. Ažuriratijc| 2 Din.	3801
Stanovanie
GOSPODIČNO
sprejmem na stanovanje
hrano. Praprotnikova Krčevina.
in
ul 11,
3803
KORUZA
za knino, semensko pšenico in rž dobite pri Kmetijski dru/bi Meljska c- 12, tel. štev. 2083. 3793
DIJAŠKE LEGITIMACIJE
znižane cene. Fotn-atelje Japelj, Gosposka 28.	3753
ŠOLSKE TORBICE
aktovke, nahrbtnike itd, v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13.	3624
Prodam
TRISOBNO STANOVANJE
z vsemi pritiklinami v novejši zgradbi se takoj odda solidni stranki. Naslov v upravi lista.	3710
Dijaška stan.
DIJAKINJA IZ DOBRE RODBINE
se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Ve-černika«.	  3802
DVA DIJAKA ALI GOSPODA
sprejmem v vso oskrbo. Ko-
roška cesta
desno. 379S
Službo dobi
fanta.
16* do 20. let starega sprejmem, ki bi opravljal domača dela in raznašal pecivo. Naslov v upravi lista
3799
ŠOFERJA
s kavcijo takoj sprejme Svej-da, Mlinska 18/1.	3795
Pouk
JEZIKI!
Slovenščina, nemščina, frauco ščina. italijanščina po individualni metodi. Zajamčeno hiter uspeh celo pri jezikovno nenadarjenih! Naslov v upravi.	3733
Soomnite se CMD e
njen divan in nekaj pohištva. Marija Pečar, StroRmajerjeva ul. 11.	3801
Sobo odda
SOBA ZA SOLIDNEGA GOSPODA.
mirna, sončna in zračna, z u-porabo kopalnice, se takoj odda. StroBmajerjeva ul. 28, II nadstr., vrata 9.	3463
PRAZNO SOBO ODDAM.
Naslov v upravi lista. 3796
PRODAM
byja, nato pa razdelil lepe častne nagrade radi odpotovanja dobro ohra in izplačal denarne vsote, kar se menda tudi že dolgo ni zgodilo v Mariboru. Po razdelitvi je g. Novak v daljšem govoru orisal vse težave zadnjih let, s katerimi se je moralo boriti društvo in le vztrajnosti in pogumu nekaterih posameznikov, predvsem predsedniku g. Roseubergu se je zahvaliti, da društvo ni propadlo. Brez kakršnekoli državne podpore, izvzemši neznatno banovinsko, je moralo društvo apelirati na privatno podporo in požrtvovalnost svojih članov in njihovih prijateljev. Opozarjal je na važnost dirk v pogledu povzdiige domače konjereje in postavil za vzor rejo amerikanskih kasačev v ljutomerskem okraju, ki dosega od leta do leta lepše uspehe. Pozval je vse prijatelje plemenitega konjskega športa na skupno sodelovanje s konjerej-ci, ker se dirke prirejajo izključno za razvoj konjereje same. Zahvalil se je tudi navzočim gg- častnikom, ki so omogočili galopske dirke in s tem poživili priredbo Kasaškega društva. Iskren in zanimiv govor g. Novaka je bil sprejet z odobravanjem vseli navzočih.
Da so se dirke tako lepo izvršile, je mimo že omenjenih društvenih funkcio-
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom pre-bridke izgube našega nepozabnega sina in occta, gospoda
Franca Frelfaasa
izrekamo našo prisrčno -zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gg. uradništvu sekcije drz. zelezmc ter delavstvu, trodbi »Drava“ za žalostinke in pevcem, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem onim, k. so dragega pokojnika spremili v to ko lepem številu na njegovi zadnji poti
Maribor, dne 10. septembra 1934.
Žalujoči ostali.
REVHJAL
mast, mixtura in milo proti kožnim boleznim
Reg. pri Min. s. p. in nar. z. v Beogradu. Ime zakonom zaščiteno kon. št. 8407-9-10
MMec: Lekarnar BRHHISLHV MOHDINI. Slovenska Bistrica (torta Mia)
Reg. od S. br. 6540 od
Izdaja konzorcij »Jutra«
v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RAD1VOJ REHAR v
STANKO DETELA v Mariboru.
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik