G a S l'L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJI Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsako sredo - Posamezna Številka 10 din - LETNA NAROČNINA 480 din polletna 240 din, Četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo MO din oziroma 3 amer dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki * Novem mestu 6tev. 60-KB-16-2-24 Stev. 18 (424) LETO IX. NOVO MESTO, 7. MM 1958 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone GoSnik - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave 8t 127 -Nenaročenib rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani ABC našega kmetijstva V petek Titova štafeta k« W Todi leto« bo na tisoče in tiso- „ . . J , Razen štafete vzdolž avto ceste „ . ,i______ , _ . . -___ S snreiemom štafet* **» hndo . . ... . . . ,. Pretres občnih zborov kmetijskih zadrug, načrtov kmetijske proizvodnje in perečih kadrovskih vprašanj — v ospredju razpravljanja na seji upravnega^odbora Okrajne zadružne zveze, ki je bila v Novem mestu 26. aprila Letošnji občni zbori so bili najboljši od vseh dosedanjih — tako po kakovosti kot po številu udeležencev, saj je na njih- v okraju sodelovalo približno 8.000 članov kmetijskih zadrug. Veliko politi trio delo je bilo opravljeno s tem, da so bile kandidatne liste za nova vodstva kmetijskih zadrug letos sestavljene v sodelovanj s članstvom. V razpravi so zadružniki v mnogo večji meri kot doslej dajali predloge za izboljšanje dela. Iz tega lahko sklepamo, da 'kmet želi napredek in išče pot za sodelovanje z zadrugo. Opaziti je bilo celo, da so zadruge kmetu v tem pogledu nudile manj kot je sam želel. Pripravile so premalo načrtnega dela in določenih akcij. Zadruge prosijo za investicijska posojila in jih. mnogokrat trosijo tam, kjer ni nujno. Ker moramo upoštevati vse pravkar omenjene težave, bo OZZ ustanovila posebno komisijo, ki bo prošnje najprej pregledala in odobrila, v kolikor bodo dani pogoji. Zadružna hranilnica in posojilnica bo žele nato prošnje zadrug reševala in odobrila le tiste, ki bodo potrjene. Načrt razvoja kmetijske proizvodnje Na seji so člani upravnega odbora OZZ kritično ocenili delo zadrug in občnih zborov ki pri tem povedali tudi tole: V spomladanskem razdobju pa so zadruge letos žal marsikaj zamudile. Semenski krompir, ki je bil dan kontno v zamenjavo kiilcif-am za kilogram, nitaakor nd šel v promet, ker kmetje pridelek v jeseni težko prodaja. Za/to bi bilo treba skleniti s kmeti pogodbe za pitanj« prašičev, ker bi lahko krromipir v ta namen uporabili. Takih pogodb bi lahiko sklenili zelo mniogo, semenski krompir bi bil prodan, razen tega pa bi bila povečana tudi prašičereja. Opaziti je, da zadruge prepočasi iščejo nove oblike dela in nove priijeme, ki bi j.lh morale ravno v, sedanjem položaju kar najhitreje ustvarjati. Zvezna ljudska skupščina je že lani izdelala resolucijo, v kateri je zahtevala načelno izdelavo načrtov za razvoj kmetijske proizvodnje. Končno so pripravo in sestavo načrtov prevzeli oblastni organi. Dosedanji način sestavljanja in zbiranja prek zadrug je imel mnogo slabosti. Načrti niso bili na ta način nikdar dovolj resno sestavljeni in niso imeli zakonite podlage. Občinski ljudski odbori niso bili za uresničitev teh načrtov dovolj zainteresirani, pa tudi prave povezave med zadrugo in občino ni bilo. Zadruge so bile pri kmetijskem deiu osamljene in skorajda ločene tudi od vseh političnih organizacij. Zdaj je položaj bistveno drugačen. Občinski ljudski odbor sprejme načrt razvoja kmetijstva, ki ga nato uresničujemo kot zakon. (Nadaljevanje na 3. strani) Tudi letos bo na tisoče in tisoče mladincev in mladink iz vse države sodelovalo v štafeti, ki bo nosila prisrčne pozdrave našega mladega rodu tovarišu Titu. Graditelji avto ceste bodo Sta-fetno palico »prejeli v Trebnjem v petek. 9. maja, ob 9. uri. Istega dne ob 11.30 jo bodo na mostu v Bregani izročili nosilcem LR Hrvatske. Mladi graditelji vseh mladinskih naselij bodo ponesli štafetno palico skozi Trebnje, Lukovek, Sent-jurje, Karteljevo, Novo mesto, Mačkovec, Drago in preko Mokri« do Bregane. Na vsej tej 74 kilometrov dolgi poti bodo nosili in spremljali štafetn« palico najboljši mladinci, ki jih bodo izbrali graditelji sami na svojih konferencah. Pred sprejemom štafete bodo v mladinskih naseljih sestanki in predavanja o življenju in doln tovariša Tita. Slavnostnim mitingom v Trebnjem, v Novem mestu, Dragi in vzdolž vse trase bodo prisostvovali vsi graditelji avto ceste in mladina bližnjih krajev. S sprejemom štafete se bodo na avto cesti začele svečanosti v počastitev Dneva mladosti, zaključene pa bodo z velikimi tabornimi ognji v vseh naseljih, seljih. Razen štafete vzdolž avto ceste pa bodo tudi letos krenile ls skoraj vseh predelov okraja lokalne štafete, pri katerih bo več kot 3400 tekačev na 144 km dolgi progi nosilo pozdrave delo\.uih ljudi Dolenjske tovarišu Titu. Deset let »BETI« V okviru prvomajskih proslav je v Metliki proslavila deset let svojega obstoja Belokranjska trikotažna industrija »Beti«. >. maja 1948 so namreč stekli prvi stroji in v teku let se je iz skromnega pletiljskega obrata razvilo podjetje, ki zaposluje danes nad 180 delavk in delavcev. 30. 4. popoldne se je celotni delavski kolektiv s svojim vodstvom zbral v Telovadnem domu, kjer je o pomenu delavskega prazndka spregovoril predsednik delavskega sveta in sindikalne organizacije v podjetju tov. Martin Štefanič. Nato je di- Investicije — da, toda: kam?! To vprašanje bomo morali v kmeUjStvu skrbno reševati. Plan razvuja našega kmetijstva je zelo napet in bomo lahko investirali samo v takšne kmetijske objekte, ki bodo kar najhitreje vloženi denar vračali. To pomeni, da bomo lahko gradili samo kliuine objekte, se pravi: gradnje, ki bodo odločilno vplivale na razvoj kmetijstva. Razna manjia ppjjrvvila in dograjevanja bomo morali zaca4.no opustiti. Nekatere zadruge imajo dovolj sredstev v ustreznih skladih, pa nimajo potreb po gradnjah; druge, ki bi morale nujno graditi, pa spet nimajo Bred3tev. Zato je nujno na posameznih področjih ustrezna sredstva združiti, izposlovati premostitvene kredite in jih uporabiti v zadrugah, kjer' so VREME ZA ČAS OD 9. DO 18. MAJA V drugi polovici tekočega tedna še nestalno vreme s pogostimi, deloma nevihtnimi plohami, ki bodo proti koncu tedna prešle v trajen dež z ohladitvijo Zatem večdnevno obdobje lepega vremena: postopno bo topleje. Proti koncu prihodnjega tedna poslabšanje in pogoste nevihtne plohe. (V. M.) najbolj potrebni. Za uresničenje te naloge bodo morali delati skupno z zadrugami tudi občinski ljudski odbori. Nocoj literarni večer v Novem mestu V okviru prireditev ob letošnjem Dnevu mladosti prireja uprava Doma JLA v Novem mestu nocoj ob 20. uri v dvorani svojega doma literarni večer slovenskih književnikov. Svoja dela bodo brali France Bevk, Mira Mihelič, Ivo Mi-natti in Kajetan Kovic. Vljudno vabljeni! — Vstopnine ni Samoupravljanje v Kanižarici Kanižarski rudarji so si izvolili nov delavski svet. VolHve so dobro uspele, saj so manjkali le redki bolniki in dopust-niki, neveljavnih glasovnic pa ni bilo niti deset. K uspehu je pripomogla dobra priprava na volitve, kajti sindikalna podružnica je poskrbela, da je bil vsak rudar seznanjen s celotno problematiko rudnika. 6 Poročilo o življenju podjetja v lanskem poslovnem letu Je bilo sestavljeno izredno skrbno in temeljito. Razčlenjt^ni so bi i j doseženi uspehi v proizvodnji ter težkoče, ki so onemogočile stoodstotno Izpolnitev planskih nalog, dvig storilnosti na jamskem obratu, finančni uspeh podjetja ter delo organov delavskega samoupravljanja in komosij delavskega sveta. Na- kazane so bile tudi bodoče naloge nidnika, zlasti investicijski program in uvajanje sodobnejših meVj>udarjenja ter gradnje stanovanjskih stavb. Na volitvah samih je bala izbi- Preskrba poteka brezhibno Glavni intendant brigad na avtocesti, tovariš Miran Blaha, je izjavil novomeškemu dopisni; ku »Mladine« na vprašanje, kako poteka oskrbovanje mladinskih brigad: »Nismo računali, da bodo novomeška podjetja, ki nas oskrbujejo, tako uslužna. Pripravijo nam vse, tako da nimamo nobenih težav in upam, da jih tudi v bodoče ne bomo imeli!« Štabu za preskrbovanje MDB, podjetjem in trgovskim kolektivom, predvsem pa Zadružni poslovni zvez; v Novem mestu j« taka izjava več kot le pohvala! ra kandidatov za novi delavski svet zelo pestra, saj je bilo potrebno izvoliti od 30 kandidatov na volilnem listku le 19 članov. Kako bo delal novi delavski svet Novi delavski svet je že iz-voMl sedemčlanski upravni odbor ter si na podlagi odkrite ugotovitve slabih točk dela lanskoletnega delavskega sveta začrtal konkretne smernice za svoje delovanje, Za vse člane novega delavskega sveta bo podjetje organiziralo v začetku meseca maja dvodnevni seminar, na katerem bodo obravnavali razvoj delavskega samoupravljanja s posebnim poudarkom na sam rudnik, način in metode dela delavskega sveta in upravnega odbora ter odnose organov samoupravljanja v podjetju, do sindikalne podružnice in do občine, dalje zakon o delovnih razmerjih ter delitev dohodka gospodarskih organizacij. Material za zasedanje delavskega sveta oziroma seje UO bodo pripravi j ak štiri komisije: komisija za proizvodnjo in investicijsko izgradnjo, za gospodarsko-racun- ski sektor, za tarifna vprašanja in za higiensko-tehnično zaščito; v teh komisijah bodo sodelovali prav vsi člani delavskega sveta ter ostali delavci in strokovno osebje, kd (Nadaljevanje na 2. strani) rektor tovarne tov Dare Inkret v kratkem prikazal razvoj pod* jetja, ki je pred desetimi leti postavilo temelj belokranjski tekstilni industrija, ki se prav zadnje čase lepo razvija in bo dajala Beli krajini in njenim prebivalcem lepe dohodke. Podjetju so od prvega leta dalje ostale zveste tn delavke, in sicer Marija Gašperšii ka Svajger in Marija Flajnik. Vsem trem je kot priznanje za njihovo vestno, požrtvovalno delo direktor tovarne na predlog delavskega sveta izročil zlate za-pestne ure. Hkrati sta bila ta dan odlikovana za uspešno delo v podjetju z Redom dela III. stopnje direktor Dare Inkret, z medaljo dela pa mehanik Anton Gregorčič. Lepo svečanost je povzdignil tudi kratek kulturni program, na katerem je pod vodstvom pevovodje Alojza Pahorja prvič nastopil tovarniški sindikalni pevski zbor. Kostanjevica je dofe*!a prvo industrijo Kostanjevica je v prvomajskih dneh dobila svojo prvo industrijo. Skromno se je začelo, začelo se je pa vendarle. Prvega maja so v razstavnih prostorih Doma kulture v Kostanjevici zabnneli prvi stroji bodoče industrije perila, ki bo že v nekaj mesecih zaposlila okoli sto ljudi. 2e pri prvem razpisu se je prijavilo menda še enkrat toliko ljudi kot jih obrat lahko sprejme, kar priča, da je bila tovarna v Kostanjevici nujna potreba. Sprejeli so jih za zdaj 72, vendar bodo nekateri od teh začeli delati kasneje. V zelo lepih prostorih je razmeščenih večje število strojev, ki bodo izdelovali moško srajce. Na prvomajsko proslavo je prišlo v Kostanjevico več delavcev Tovarne perila iz Novega mesta. Le-ti so po končani akademiji, ki jo je priredila šolska mladina, pokazali, kako bo delo v tovarni potekalo. Mnogi, ki so bili navzoči ob otvoritvi kostanj eviškega obrata, so šli gledat začetek dela. Ob otvoritvi, katere se je udeležil tudi direktor tovarne, je govoril načelnik okrajnega tajništva za gospodarstvo Jože Knez, ki je orisal pomen in potrebe tega obrata. Navzoči so njegove besede navdušeno pozdravili. Dom je bil lepo okrašen, kar so oskrbeli bodoči delavci. Tako zdaj lahko govorimo v Kostanjevici o delavcih, tovarniških delavcih, saj smo dobili prvo tovarno. L. S. S^»i!illWH«!!ll!JM lllll!!linil!IIUIIIIIIIII!lll>!!ll!llll!lllll!]lllll|ll!lli:i!l||l!ll! Sutje&fta SIMBOL ) SE JABI PRIDNIH ANK LJUDI, i: •JMI.AD DVO.JNA POMLAD NA DOLENJSKEM I RA/.tVh \1 Na Sutjeski v BIH bo vse pripravljeno za kar najbolj slovesno proslavo borb iz česa V. sovražne ofenzive Letos 4. julija bo ena Izmed največjih proslav, ki bodo obeležile spomine na najslavnejše dni naše narodnoosvobodilne vojne, v Bosni in Hercegovini, in sicer na Tjentištu, cb gorski reki Sutjeski. To bo vsejugoslovanska proslava najhujših bojev v času naše revolucije, ki se je končala s popolnim porazom nemških, italijanskih in drugih kvislinških napadalcev. Okupator je hotel že večkrat zatreti partizansko gibanje, ki mu ni šlo v račun. Partizanska vojska in odredi so zadrževali na področju Jugoslavije marsikatero divizijo, ki so jo Nemci krvavo potrebovali na vzhodni in drugih frontah. Zato je napadal partizane v več navalih, svoj gnev je znesel v več ofenzivah. Vedno pa se je partizanska vojaka uspela izviti iz obročev in vedno je bila moralni zmagovalec. Toda tako hude preizkušnje za partizansko gibanje kot je bila V. sovražna ofenziva, ki je neposredno trajala od 16. maja do 20. junija 1943. leta nepretrgoma, ni bilo vsa leta. Okupator je hotel zaigrati na poslednjo karto in uničiti glavnino partizanske vojske skupaj z Vrhovnim štabom, kateremu je bil na čelu tovariš Tito. Brigade in divizije, partizanske vojske so komaj preživele IV. sovražno ofenzivo, ko je sovražnik že začel snovati novo zaroto. Takrat, ko so bile našo enote še v črni gori. je skoval načrt, da bi <>hkoli1riit> uničil c/lavnivo. Prav zaradi tega je VrJiomii Š1ab odločil spremeniti smer gibanja partizanskih bripad, ki so bile utrujene in izčrpane JUNAŠTVA Se od pravkar minulih bitk, proti Bosni in ne proti Srbiji, kot je bilo prvotno mišljeno. Ta načrt — prelisiči*', nasprotnika, ki je zbral za te akcije ogromno Število do zob oboroženih vojakov — se je pokazal kot Izredno učinkovit. Partizanske enote so začele svojo vot čez Durmitor, Maglič, ob Pivi, Tari, Sutjeski in Drini proti vzhodni Bosni. Toda ta pot ni bila brez težav. Ranjenci, izčrpani borci, ki jih je tifus že močno oslabel in jim jemal še zadnje trohice moči, so komaj vzdržali to najslavnejšo epopejo partizanskega ribanja sploh. Sto dvajset tisoč Nemcev, ki so bili oboroženi z najmodernejšo tehniko, je dan za dnem naskakovalo lačne in izčrpane borce, ki jih je bil s celoti okoli dvajset tisoč. Se pravi — boriti so se morali proti šestkrat močnejšemu sovražniku. Toda kljub velikim, skoraj štirideset dni trajajočim borbam, v katerih padlo tudi precej naših najboljših " tizanskih borcev in voditeljev, se , partizansko gibanje pozneje, po poboju na Sutjeski, v vzhodni Bosni še bolj razplamtelo. Razredčene enote so dobile nove bovce, ki so zamenjale padle tovariše. In prav v spomin na to legendarna bitko, bo 4. julija na Tjentištu osrednja proslava, kateri bo prisostvovalo najmanj 80.000 ljudi iz vseh krajev države, več sto tudi iz Slovenije. To bo ma- festacija enotnosti jugoslovanskih narodov, ki je hila skovava skozi vso a-rodnoosvohnrlilno borbo, pa tudi na mi Sutjeski, Medtem ko bo osrednja proslava na dan borca, se bo proslavljanje teh I i- je jev pričelo že prej; lahko rečemo, im je že v teku. V Bosn&in Hercegovini ro priprave še toliko bolj intenzivne, ker bo proslava v tej republiki. Pri Glavnem odboru Zveze borcev 2VOT' Bi imajo posebno komisijo, ki prinmvlja vse DO-frebno, da bo proslava resnično uspela. V okvir priprav so pritegnili veliko množičnih organizacij, volitičnih, kulturnih in športnih. Seznam teh dosega skoraj število petdeset. Tudi v vseh obči- ah in okrajih Bosne bodo tekmovali in proslavljali bitko na Sutjeski že mnogo pred osrednjo proslavo. Največ priprav je pa trenutno na samem Tjentištu, kjer se bo zbralo, kot sodijo, okoli deset tisoč preživelih borcev iz V. ofenzive ter desetkrat več ljudi. Načrti, kjer bo stala nova veličastna grobnica, so že narejeni. V teh dneh je že v teku akcija za zbiranje kosti padlih borcev. Izvršni svet Bosne in Hercegovine je že sprejel odlok o zaščit* 45 hektarov zemljišča kot narodni park. Velika pomoč kraj' ,a v okolici Foče, od katere je Tjentište oddaljeno le dobrih dvajset kilometrov, pa bo otvoritev nove moderne bolnišnice, ki bo imela prostora za 200 pr elj. To bolnišnico je zgradil Centralni odbor Zveze borcev Jugoslavije kot spomenik v poča-stitev vseh padlih na Sutjeski. Odprli 70 bodo v dneh proslave. Seveda predstavlja organizatorjem proslave trd oreh gostinstvo in trgovina. Ni malenkost, preskrbeti toliko ljudi s hrano in vodo na samem Tjentištu, kjer sedaj ni drugeau kot žaga in majhno kmetijsko posestvo. Razen tega, da bo treba udeležence proslave nahraniti, nameravajo predlagati trgovini, naj bi pripravila spominke, ki bi jih ljudje kupovali za spomin na Sutjesko in sploh dolino Drine, ki pomeni v turističnem nziru pravi biser. Pripra 4. julija na Tjentištu pnpolnoma uspelo* K. O. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Stran S »DOLENJSKI LIST« Uspehi sindikata v Novoteksu Sindikat v tekstilni tovarni Novoteks v Novem mestu je, kar je dobil novo, mlado vodstvo, pospešil svoje delo. Ne morem reči, da prejšnje sindikalno vodstvo ni delalo, poudariti le hočem, da sedanje mlade vodstvo dela še z večjim poletom. Sadovi pospešenega dela so vidni zlasti v konkretnih primerih, ki posredujejo delavcem kulturno in strokovno izobrazbo, obenem pa pomagajo reševati rasne probleme. Med letošnje uspehe lahko prištevamo kuharski tečaj, na katerem se je usposobilo za ku- 2rtsv pretepa Prvega maja je prišlo zaradi objestnosti in vinjenosti nekaterih -pretep aških fantov iz Mirne poči in Rdečega kala v planinski koči na Frati do pretepa, pri katerem je b:!o več o.reb poškodovan>h. fT*« dicah pretepa in poškodb je med prevozom v • •■• > umrl Jože Jaklič, 26-letni fant iz Mirne peči. Več soudeležencev pretepa so aretirali in bodo prejeli zaslužene kazni. harice kar 25 deklet, potem strokovno izobraževalni tečaj, na katerem je opravilo zaključni izpit z uspehom 73 delavcev. Za prehrano delavcev so poskrbeli z enolončnico, ki jo sedaj koristi več kot polovica vseh zaposlenih v podjetju. Letos je sindikat pripravil tudi kandidatno listo za volitve v delavski svet. Lista je bila zelo dobro sestavljena, kar se je zlasti pokazalo na volitvah. Sindikat je izdelal tudi predlog za dopuste delavcev. Za razvedrilo delavcev imamo sindikalno knjižnico, ki se sproti izpopolnjuje z najnovejšimi knjižnimi izdajami, razen tega pa je sklenjena pogodba z Mestnim gledališčem iz Ljubljane za štirikratno dramsko gostovanje v Novem mestu. Prvič so gostje nastopili z »Večerom v čitalnici«, v kratkem pa bodo prišli z novim delom. Sindikat pripravlja organiza-' cijo kuharskega tečaja, predavanja iz raznih področij, kratke enodnevne izlete v znamenite kraje, več športnih srečanj z drugimi sindikalnimi podružnicami itd. Predolgo bi bilo, če bi našteval rezultate dela sindikata v tem največjem delovnem kolektivu. Se enkrat lahko potrdim, da je bilo dosedanje delo zelo razgibano in novi načrti bodo nudili delavcem še več razgibanega življenja. S. D. Prometna nesreča inozemca Prvega maja se je pripetila Perzijcu Mahmudu Taleju v bližini Broda pri Dvoru avtomobilska nesreča. Njegov osebni avtomobil se je prevrnil s ceste, vendar žrtev ali hujše škode ni bilo: To jc bila hkrati ena izmed redkih prometnih nesreč ob »Prvi maj bom praznovala kar najbolj slovesno in pozorno. Največ v mislih na to, kaj smo pretrpeli in kako težko smo si priborili pravico praznovati ga. Edina grenka kaplja v teh slovesnih dneh bo misel na sina, ki je padel in ne bo mogel z menoj praznovati.« Tako približno mi je odgovorila Ana Simec iz Črnomlja. Bilo je 1. maja. Stal sem v množici Crnomaljčanov, ki so na trgu praznovali, in iskal, koga bi izbral za pogovor. Opazil sem majhno starejšo tovarišico z očali, v sivem plašču in s temno pisano ruto. Stala jc ni robu trga, malo odmaknjena od ljudi. Takoj sem opazil, da zelo živo spremlja program. »Ta bo pravo.,« sem pomislil in stopil k njej. Ko sem jo ogovoril, se je najprej skoraj prestrašila. »Sedem otrok sem rodila, šestero od njih je bilo v partizanih. Sin Milan je bil le 1941. leta junija v Belokranjskem odredu. Bil je med organizatorji našega gibanja v Beli krajUii. Ze od leta 1936 je bil komunist. Mož je moral v prezgodnji grob že pred vojno, zaradi neprilik, ki jih je imel spričo sodelovanja v delavskem gibanju. Najmlajši je prišel iz Krušev-ca, kjer je bit v vojni šoli, in odlsl takoj v partizane, čeprav mu je bilo komaj 16 let. Padel je januarja 1944 nekje na Štajerskem, kot šef agitpropa. Statejši sin Milan je bil obsojen na dosmrtno ječo v odsotnosti, sin Stanko pa na 5 let ječe. Ob kapitulaciji Italije je Stanko prišel domov in odšel takoj v partizane. Mene so s štirimi hčerkami 26. VII. 1942 odgnali v internacijo na Rab. Ko smo prišla nazaj, so starejše tri takoj odšle v partizane, jaz z najmlajšo pa sem pomagala na terenu. , Hoditi ne morem, moje noge so že slabe. Držala se bom doma. V mislih pa bom potovala z vsemi na- prvomajskih praznikih. Ce odštejemo pretepna Frati, ki so ga povzročili vinjeni fantje, so letošnji prvomajski prazniki potekli v prijetnem razpoloženju-v mestih in vaseh po vsej Dolenjski. Samomor v Kotu Dne 4. maja si je ob 13.30 vzel življenje Janez Juran iz Kota pri Semiču. Samomor je naredil tako, da si je vtaknil v usta naboj s kamniktitom; eksplozija mu je odnesla glavo in vrat. Vzrok samomora ni znan. V glavnem mestu Uansk. havnu se je začela konferenca svet« zunanjih ministrov atlantskega pakta. Ta konferenca naj bi omogočila zahodnim državam doseči enotnost ali vsaj izdelati skupno politiko med pripravami za konferenco na najvišji ravni. Zastopane so vse članice NATO. Več je razlogov, ki govorijo za to, da bo v Kjobenhavnu prišlo kvečjemu do kompromisa. Male članice NATO bi rade predvsem videle, da bi čimprej prišlo do sestanka na najvišji ravni, ker si od njega obetajo popuščanje -napetosti v svetu. Danska in Norveška zato nočeta sprejeti raketnih oporišč na svojem ozemlju. Veliki Britaniji tudi ne diši, da bi krepila svojo vojsko v Zahodni Nemčiji, ampak jo nasprotno slabi, Francija pa jc tako resno zapletena v alžirsko vojno, da ji še za tam primanjkuje vojakov. Amerika bi seveda rada napravila iz atlantskega pakta močno vojaško enoto, ki bi bila kos vsakršnemu sovjetskemu napadu. Tega se jI .v vseh devetih letih obstoja NATO nI posrečilo. Kaj več pa o ameriški politiki ni znanega in prav to povzroča zmedo med njenimi zaveznicami Dullcs je pred odhodom na Dansko izjavil, da bo to navadno posvetovanje, po prihodu v Kjdbenhaven pa je novinarjem dejal, da bodo na sestanku sprejeli pomembne sklepe. Take izjave seveda ne vlivajo članicam NATO posebnega zaupanja, ker ne vedo, kaj ZDA pravzaprav mislijo. Morda šp ameriškemu zunanjemu ministru Dullesu ni povsem jasno, kaj bi rad dosegel. V propagandni vojni, ki besni med ZDA In ZSSR, je prišlo v Varnostnem >tva nad Arktikom. Gre namreč za ameriške bombnike, ki oboroženi letajo nad Severnim tečajem in imajo za »teoretični« cilj Sovjetsko zvezo. Tej gre to početje razumljivo na živec in je zadevo sprožila pred Varnostnim svetom. ZDA so spretno odgovorile s predlogom o nadzorstvu nad arktičnim področjem. Ta predlog so utemeljile s trditvijo, da Ministri v Kjobenhavnu se boje nenadnega napada in da morajo potemtakem imeti nekaj, kar jih bo pravočasno opozorilo na nevarnost. Rusi so na to odgovorili, da bi to nadzorstvo zajelo del sovjetskega, a prav nič ameriškega ozemlja. Tedaj jc postalo očitno, da bodo Rusi uporabili veto. Tako je prišlo do pata. Američani so tukaj dosegli rahel propagandni uspeh s tem-le argumentom: med pogajanji v razorožitvenem pododboru v Londonu je Zorin zaničljivo govoril o nadzorstvu nad Arktiko, Češ da so tam samo beli medvedi. Cemu se, prosim, Rusi zdaj tako razburjajo, če nad tem tako malo-pomembnim področjem letajo ameriški bombniki. Torej to področje le ni tako malo pomembno. Predlagamo nadzorstvo. Ob tem vprašanju se je prvič zgodilo, da je postal generalni sekretar tarča sovjetskih napadov in obtožb, da se je opredelil za eno stran. Ham-marskjdld je namreč podprl ameriški načrt v Varnostnem svetu. Generalni sekretar OZN je popolnoma upravičeno ..a vendar mora imeti neko stališče do vprašanj, o katerih razpravljajo v OZN, čeprav je čutiti v zadnjem času njegovo drznejše nastopanje na mednarodnem področju. Čutiti je večjo Ilammarskjoldovo samostojnost. Človek ima vtis, da bi Hamrnarskjold rad vodil določnejšo politiko, da~ ne bi ostal res samo uradnik, to jc izvrševalec sklepov OZN. Da bi pa dokazal svojo nepristranost, jc dejal, da jc bil prav tako podprl sovjetski sklep o enostranski ustavitvi jedrskih poskusov. Predsednik indijske vlado Nehru se je le premislil in sporočil, da ne misli odstopiti. Toda to se je zgodilo po več dnevih zakulisnih razgovorov in šepetanj. Nchru je jasno povedal, da je razočaran nad dirko za stolčki v kongresni stranki, katere voditelj je. Toda ne gre samo za stolčke. Desno krilo stranke očitno ne mara načel socialistične izgradnje gospodarstva in javnega življenja, kot to določa strankin program. Desnim kongresnim poslancem v krajevnih skupščinah se je posrečilo tako uspešno zavreti izvajanje agrarnega zakona, da so ga v osmih letih izvedli komaj za deset odstotkov. Potem je prišel škandal zaradi špekulacij z denarjem državne zavarovaln'ce. Potem so odkrili, da so zasebna podjetja dobila v dveh letih toliko deviz, kolikor bi jih smela komaj v petih letih, itd. Toda najhuje je Nehruja prizadelo nezdravo vzdušje v stranki. Ce se je zdaj odločil, da ostane na svojem meno, po-mrni, da je dobil trdna Bafjotovila od grešnikov v stranki, da se bodo poboljšali. Vsekakor je dobro, da si je Nehru premislil, zakaj ne Indija in ne svet bi ga ne mogla lahko pogrešati. Samoupravljanje v Kanižarici (Prenos s 1. strani) bodo v soglasju obravnavali in zaključevali posamezna vprašanja in naloge. V prostoru, kjer se bo sestajal delavski svet in njegove komisije, bodo izobešeni redno dopolnjeni pregledi in grafikoni o udeležbi posameznih članov na zaseda- ljanja in onemogočil morebitno preziranje posameznih zaključkov. fomembna novost Pomembna novost, ki so Jo vpeljali na rudniku, so mape, ki so namenjene posameznim članom delavskega sveta. V vsaki mapi je shematični pri- njih delavskega sveta in sejah kaz funkcije delavskega sveta, strni delavnimi ljudmi povsod, kamor bodo na te praznične dni šli. Tovariš, jaz vem kaj je 1. maj in zato ga kljub temu, da sem stara, praznujem.« Ana Simec, stara partizanska mamica, se je vključila v reko ljudi, ki se po končani proslain vračajo na svoje domove. Godba, ploskanje, petje in govori, ki so se mešali ves Čas v najin pogovor, so utihnili. Komaj jo opaziš v množici, tako je majhna in vendar se mi zdi večja od vseh ostalih. Kakor lok v mostu, ki povezuje preteklost in sedanjost je. -c -I upravnega odbora, doseganje proizvodnih nalog in izpolnjevanje investicijskega programa, gibanje delovne sile po posa-mc^.ih obratih z izostanki in doseženo storilnostjo ter analitični podatki mesečnih obratnih obračunskih Hstov. — Vsi sklepi delavskega sveta in upravnega odbora bodo registri rand v posebni knjigi, ki bo članom na razpolago na vsakem zasedanju in seji; ta način kontrole izpolnjevanja sklepov bo pri upravljalcih utrdil občutek važnosti sklepov, ki *.ih zaključijo organi samouprav- Osebna vest S 1. majem se je poslovil od uredništva Dolenjskega li-sta tovariš Peter Romanlč, dolgoletni novinar — sodelavec našega časnika. Prevzel-je pokrajinsko dopisništvo »Slovenskega poročevalca* za Dolenjsko s sedežem v Novem mestu. - Za dolgoletno uspešno sodelovanje v domačem listu se mu kolektiv Dolenjskega lista tovariško zahvaljuje. Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA BODOČI STAREŠINE MED BOKLJ V ODMUllb Pu 1'ULMJ NA ft&RKNU V K C BERITE O ŠOLAH ZA VZGOJO OFICIRJEV JLA NA 0. STRANI DANAŠNJE ŠTEVILKE s čimer ima član nakazane naloge, delokrog in način poslovanja delavskega sveta. To mapo bo prejel upravljalec redno štiri dni pred zasedanjem in bo v njej dodatno vložen zapisnik prejšnjega zasedanja, vabilo z dnevnim redom zasedanja ter obdelani material 1% posameznim točkam dnevnega reda. Tako se bo lahko sleherni član dobro pripravil na zase- Neprevidn&M no cesti Neprevidni! voznik motocikla D. M. iz Čudnega sela se je 30. aprila zato, ker ni upošteval prednosti glavne ceste, zaletel v Črnomlju na križišču pri Fabja-nu v osebni avtomobil, ki ga je upravljal J. V. Razen tega je motociklist D. M. vozil po sredi ceste in s preveliko hitrostjo, D. M. ima poškodovani obe nogi (eno zlomljeno, eno zdrobljeno), razen tega pa je večja škoda na motociklu. Avto ni huje poškodovan. Obiski v Glavnem štabu MDB V nedeljo dopoldne 27. aprila so obiskali Glavni štab na Otočcu (Uni CK LMJ s predsednikom tov. Miko Tripalom na čelu. Popoldne »o obiskali Glavni Štab MDB: Jože Borfitnar, narodni heroj in ljudski poslanec, Bogdan Osolnik, sekretar' za Informacije pri Zveznem Izvršnem svetu, in nekateri Mani okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. danje ter posamezne točke in vprašanja že predčasno obdelal s člani kolektiva. Vedno iznova bo lahko posameznik pregledoval ter ugotavljal utemeljenost in plodnost opravljenega dela. Tako bo podana široka možnost slehernemu upravljalcu, da se bo v razpravah lahko oglašal in da ne bodo govorili le posamezniki. Obdelani material bo prejela tudi sindikalna podružnica, ki ga bo lahko predčasno pregledala ter zavzela svoje stališče. Sklicanje delavskega sveta bo objavljeno skupaj z dnevnim redom na oglasnih deskah podjetja, s čimer bo podana Ob cvičku so pokazali svoje barve Dne 2. maja so organi za notranje zadeve aretirali v Trebnjem štiri delavce sarajevskega podjetja Avtoput, ki so bili docela pijani, vendarle pa še toliko pri moči, da so prepevali ustaške pesmi. Ostali so v priporu, čaka pa jih seveda primerna kazen za to svojevrstno, čeprav zelo pozno »junaštvo«. INDUSTRIJA PERILA V NOVEM MESTU Glavni trg 12 poziva na osnovi 70. člena Uredbe o plačah delavcev gospodarskih organizacij, naj se javijo vsi delavci, ki niso več v delovnem razmerju s tem podjetjem, imajo pa pravico do povečane plače nad tarifno postavko za 1. 1057. Pravico do tega imajo: delavci, ki so bili med letom 6 mesecev v delovnem razmerju, pa Jim je to prenehalo zaradi odpovedi; delavci, ki so bili med letom 3 mesece v delovnem razmerju in Jim Je to prenehalo zaradi Izteka pogodbe, zaradi odpovedi podjetja ali po sporazumu s podjetjem. V prijavi navedite čas, ki ste ga prebili na dela. Delavci, ki se ne bi javili v roku 3 mesecev od dneva objave tega oglasa, Izgube pravico do tega povečanj« plače. možnost prav vsem članom kolektiva, da bodo — čeprav brez pravice glasovanja ^- neposredno prispevali svoje predloge in mnenja, hkrati pa se neposredno seznanjali s problemi rudnika ter s sklepi delavskega sveta. Na oglasni deski bodo tudi razobešeni kompletni zapisniki zasedanj, posamezni sklepi s tolmačenji pa bodo objavljeni v mesečnem biltenu podjetja »Belokranjski rudar«. Kolektiv bo imel tudi redne mesečne sestanke, in to po posameznih izmenah. Tako ne bo rudarja, ki ne bi bil v celoti seznanjen z vsemi problemi rudnika in vsf dogajanje v podjetju bo stvar celotnega kolektiva. Po nakazanih začetnih smernicah novega delavskega sveta se začenja na rudniku Kaniža-rica Še plodnejše sodelovanje med organi delavskega samoupravljanja in kolektivom. Poleg tega bodo prišle do izraza tudi ugotovitve, da se mora podjetje še tesneje nasloniti na občino in z njo uspešno urejevati vse skupne probleme prebivalstva v občini! Pb IZ RAZNIH STRANI 9 Predsednik Indijske vlad« Nehru je izjavil, tvu. Zdaj so v*aj deloma razkrinkali! zloglasno Kohlerjevo družbo, kjer so unijski delavci na stavki že Miri leta. Ali Je vlada storila kakšen korak, da bi prišlo do sporazuma med unijo in družbo v smislu zakona o do-liivsklh sporih? Ce posameznik nosi orožje, mu ga takoj vzamejo, njega pa pošljejo v špehkamro alj pa oglobijo. Ta družba pa je imela pravcati arzenal orožja, ki je bilo očitno naperjeno proti uslužbencem samo zato, ke.r oo zahtevali svojo organizacijo, da bi jih zastopala na pogajinjlh z runiibo, ki je bila vsa leta gluha z.a Človeške pravice. Družba nI žalila denarja, k| ga Je trosila ,za orožje in svoije podrtr-niike. Imel« Je uovolj orožja v zalogi, da bi lahko z mahom pokončala delavce v tovarni. Kje Jc enakopravnost? Človek bi mislil, da ta družba r\* obratuje v takozvaini svobodni deželi. Časi se sprnmlnlalo, čeprr.V zelo počasi. Upati je, da se bodo oči našega delav kega ra*" teda odprl* v času depre$tij*t '<<) ne l>o laž imel;! tji.kvpH" va nad nnml. Mnnjri bodo «P°" '[Kili il.i le i.ii m"/ Ini suženj 'n da tu m • h'i rs«' večne Čo.sO. Frank Pernl^hek 370173^3851330409743731^163034^7579141923461508773^1572543015326198751913037437516501673549473085196308450941^011025579^17 ItevlUa 16 7. maja 1958 g DOLENJSKO KMETIJSTV (Prenos s 1. swani) Pot je jasno začrtana Kmetijska zadruga ima jaismo začrtan program dela. Občinski ljudski odbor bo z ozirom na izredno važnost razvoja kmetijstva odslej sodeloval z zadrugo kot z glavnim pomočnikom. .Naloga številka ena pa bo: občine morajo kmetijstvo postaviti tudi pred politične organizacije, ker njihovega vpliva na terenu dosedaj dostikrat ni bilo opaliti. Načrt razvoja kmetijstva je zelo napet. Vložiti bomo morali največje napore, preden ga bomo uresničili. Do. leta 1961 bomo morali vsako leto povečati kmetijsko proizvodnjo za 18%, da bi dosegli predvideni načrt. Večji hektarski donosi in agrotehnične mere Uresničili ga bomo delno z večjim denarnim dohodkom, ki ga bodo dali novi hmeljevi nasadi, delno pa z večjimi hektarskimi donosi, ki bodo posledica upotabe sortnih semen, umetnih gnojil, zaščitnih škropljenj in uvajanja ter uporabljanja ostalih agrotehničnih mer. Načrti razvoja kmetijstva so prilagojeni razmeram na področjih, za katera so izdelani. Tako predvideva načrt za suho krajino in ostale hribovite predele povečano sadjerejo in živinorejo, proizvodnjo krme, zdravilnih zelišč in lanu. v ravninskih predelih sloni vsa teža načrta na povečanju proizvodnje žitaric ter ostalih kmetijskih pridelkov, ob Krki in Kolpi pa na hmelju. V TEM TEDNU NABIRAMO: Cvet dišeče vijolice (^mo temnomodre) po 650 din, črnega trna (trnule) po 400 din. Korenino regrata (110 din). Lubje češminovih korenin (165 din). Rastlino krvavega mlečka (90 dinarjev). NAŠE JEKLO Danes je nekako v navadi, da ekonomsko moč kake dežele merijo tudi po tem, koliko proizvaja na leto jekla. To je naravno; kajti sodobna tehnika in Knanofft, industrija in življenje sploh je usmerjeno na jeklo. Tudi naša država je že dosegla lep ugled kot proizvajalka jekla, posebno zadnja leta. Poglejmo številke! Domača proizvodnja surovega jekla je bila 1954. leta 588.000 ton, elek-trojekla 28 000 ton. Lani Je ta proizvodnja dala že 985.000 ton surovetn iekla in 62.000 ton elektrojekln. torej več kot milijon ton. To je velikanski uspeh In jo dosegel stotine milijard dinarjev. i Svetavrn orolzvodnja unn»»nih gnojil Celotna svetovna proizvodni.) umetnih gnojil je dosegla lani 20.927.000 ton, kar je za 700 tisoč ton več kakor leta 1956. Preveč avtomobilov Ameriška avtomobilska Industrija je lanj izdelala toliko osebnih avtomobilov, da jih je vkljub vsej reklami ostalo neprodanih okrog 800.000. In reklame je bilo dovolj, saj vsi trije glavni tekmecj — proizvajalci osebnih avtomobilov potrošijo na leto več kot milijardo dolarjev za reklamo Ce se trg ne bo odprl, bo na tisoče delavcev ostalo brez zaslužka. ABC našega kmetijstva Potrošnja umetnih gnojil se bo dvignila v toliki meri,' da razpoložljive količine ne bodo zadoščale vsem potrebam. Zato predelovalno industrijo, ki bo sposobna te viške predelati. N. pr.: industrija špirita Iz krompirja in žitaric, sušilnice Z3 NA DESNEM BREGU KRKE PRI SREBRNIC AH AHA SLO ŠIROKO POLJE KOSTANJEVIH IN HRASTOVIH DROGOV. ENI SO BOLJ RAVNI, DRUGI. SPET MANJ. VSI PA SO NA VRHU OBREZANI ... TO SO NOSILCI BODOČEGA HMELJEVEGA NASADA KI BO ZE LETOS O ZELENEL IN DAL PRVI, ČEPRAV SKROMNI PRIDELEK. DELAVCI KMETIJSKE SOLE GRM SO NA POSKUSNEM CENTRU ZA HMELJ V SREBRNIC AH OBDELALI 5 HA ZEMLJE IN POSTAVILI 660 DROGOV. »OBREZANI SO NA VRHU ZATO,« JE POVEDAL JANEZ KOTAR. KI SMO GA NAŠLI MED DROGOVI NA HMELJIŠČU, »DA LAHKO NATAKNEMO NANJE OBROČKE. NA KATERE PRIPNEMO ŽICE MORAMO KAR POHITETI. KO JE TAKO VREME; SADIKE ZE IMAMO . . .« S POMOČNIKOM STA UTRJEVALA ZEMLJO OKROG STEBROV CEZ TRI LETA BODO ZE LAHKO NABRALI V SRBBRNI-CAH POLNO KOLICTNO HMELJA MEDTEM PA BODO UREDILI HMELJIŠČE SE MARSIKJE NA DOLENJSKEM IN V BELI KRAJINI. jih bodo lahko dobili kmetje le na osnovi pogodbenega sodelovanja s KZ. Leta 1956 smo v našem okraju porabili 38 kg umetnih gnojil na hektar, letos jih bomo 134 kg, leta 1961 pa že 414 kg na hektar. Graditi bomo predelovalno Industrijo Ker bo narasla proizvodnja raznih kmetijskih pridelkov, za katere na trgu ni povpraševanja, moramo že sedaj misliti na sušenje vrtnin (korenje, peter-šilj, čebula, por). V načntu je predvidenih v ta namen 770 milijonov dinarjev. Del sredstev bomo ustvarili sami, za ostalo bomo pa morali najeti posojila. Pri uresničevanju načrta moramo imeti pred očmi tudi to, da bomo na vsakem koraku imeli spopade z zaostalostjo našega kmeta im z njegovimi pomisleki proti vsemu, kar je napredno. Za sodobno obdelavo vsakega hektara zemlje se bomo morali pošteno potruditi. Pomanjkanje strokovnih kadrov v kmetijstvu Vprašanje strokovnih kadrov v kmetijstvu 6mo doslej reševali premalo resno in ga močno za-nemarili. V okraju imamo zdaj samo 15 agronomov in 12 kmetijskih tehnikov. Od 35 upravnikov kmetijskih zadrug jih ima samo 14 strokovno izobrazbo, ki jo zahteva nova uredba. Občine bi nujno morale Imeti kmetijske referente za reševanje tehnične plati kmetijstva. Voda nam tako rekoč teče v grlo, zadeve \i področja kmetijstva, ki bi jih morali nujno i možnosti že preče)] prekoračene. Naslednje leto bo selekcija še bolj stroga, ker bomo le tako lahko vzgojili dobre srokovnjake.« (Nadaljevanje na 4. strani) Na našem kakor tudi inozemskem tržišču se vse bolj uveljavlja ter išče mesnati tip rano zrelega in hitro rastočega prašiča. Tem pogojem popolnoma ustreza naša bela požlahtnjena pdinic tJi. • J ••• in- dustrijo zelo dobra ter iskana •urovina. Razen tega pa tudi naši rejci vedo, da 7 do 10 mesečni pitanci te pasme lahko ob primerni hrani dosežejo težo 90 do 120 kg, to je namreč teža najbolj Iskanih ter najbolje pla-Čenlh prašičev. Ce pa hočemo naše rejce oskrbeti z dobrimi < ne zahiranimi pujski, ki bodo dosegli omenjeno težo, moramo začeti s tem delom že pri reji oziroma prehrani plemenskih •vinj. Keja plemenskih svinj Plemenske svinje n iši> p>> zlahtnjetu )>,• m, im.ijo luitno ■ti dobrih pltmenk, ta katar* j« značilna velik« piodnoft, po gnezdu Vzroki ilal.'• Plodnosti In k«>*e,» ;. s!;il>.l! ne •dpornlh pujsA-ov katenlh raz- meroma veliko pogine, so navadno pomanjkljivosti v krmljenju ln oskrbi. Zato moramo plemenske svinje krmiti tako, da so dobro rajone, ne pa pitane, ker se pitane nerade obreje in oprašljo majhno število slabih prašičev. Razumljivo pa je, da svinje ne smejo biti niti oslabljene, ker potem ne dajo dobre prireje. Prehrano plenjfenskih svinj lahko razdelimo na tri obdobja: 1 prehrana v prvih 2 mesecih brejosti, 2. prehrana v tretjem In četrtem mesecu brejosti, 3 prehrana dojnlh svinj. Prehrana plemenskih svinj v prvih 2 mesecih brejosti V prvih dveh mesecih brejosti raste plod zelo počasi ln je zaradi tega prehrana teh svinj e:-nka prehrani nebrrjih aH suhih svinj, v poletnem času je najbolja in vaidostna krma zn te plemeVlt« - paša Ta krma je tragičen izvir lahko prebavljivih belivkovln, vitaminov ter mfnmskih snovi, kar Je vse nujno potrebno za normalen raz- voj zdravih živali. Razen tega se pri taksni prehrani mnogo giblje na. soncu in zraku ter postane oupornejša proti boleznim kot tiste živali, katere so večjnoma zaprte v temnih in vlažnih prostorih. Kjer ni primernih pašnikov, pokladamo zeleno krmo v krmišču aH v Izpustih in »icer damo vsaki plemenki dnevno 15 kg mlade zelene krme aH lucerne. Ta krma naj ima Čim več listov ln čim manj stebel, razen tega je potrebno, da je dobro zrezana, ker jo svinje hitreje in bolj čisto požro. Razen zelene krme, damo v dnevnem obroku vsaki svinji še 1 kg krepke krme: koruzo, Ječmena, pšeničnih otrobov, ln sicer v obliki šrota. (Dokazano je, da 7 kg Šrota zaleže ravno toliko, kolikor 8 kg celega zrna.) Od zrnatih krmil Je za plemenske svinje najbolj priporočljiv ječmen, ker ima največ prebavljivih beljakovin. V zimskem času pa moramo zeleno krmo nadomestiti s krmo, ki bo vsebovala vse hranjive »novi, potrebne za normalen razvoj plemenk, to je beljakovine in škrob. To bomo najlaže dosegli s primerno silažo. Silažo bomo pripravili iz krompirja in lucerne in s tem dosegli ne samo dobro in okusno krmo, temveč bomo preprečili tudi izgubo, ki bi nastala pri gnitju krompirja, razen tega pa izkoristimo še četrti odkos lucerne, katero v pozni jeseni težko posušimo. Silažo pripravimo tako, da krompir dobro operemo, ga skuhamo, stlačimo ter pomešamo z drobno zrezano uvelo lucerno. Na en del kuhanega krompirja mešamo ' dva dela lucerne ali pa dodamo krompirju liste sladkorne pese v razmerju 3:1. To maso dobro stlačimo, jo pokrijemo b slojem plev (kakih 10 cm), po vrhu pa damo še sloj mivke, s čimer preprečimo pristop zraka. Poudarjam, da nikakor ni potreben ravno betonski silos, temveč je dobra vsaka lesena posoda, samo da je nepropustna. Takšna silaža Ima okrog 3 "A, surovih beljakovin več in Je glede vitaminov trikrat bolj ugodna osnovna krma kakor pl sam krompir. Razen tega svinj tako mešanico bolje lzkorist obenem pa del krompirja nad mestimo z deteljo, ki je 'vel'' cenejša. V zimskem času mnr mo prinesti silažo že pred ogj i rabo v hlev, da se pred krmljenjem ogreje do toplote hleva, ter Jo šele nato razredčimo s toplo vodo. Ce bi premrzlo silažo ogrevali naglo z vročo vodo, bi postala preveč vodenasta ter bi ji s tem zmanjšali krmilno vrednost. Tej silaži dodamo v obroku še 1 kg zrnate krme in s tem dobimo obrok, ki popolnoma zadostuje hrani plemenk v tem obdobju. Razen omenjene silaže je najbolj udomačena prehrana prašičev s korenčnicami ln gomolj-nlcami: korenje, j*esa, kavla ter repa. Korenje je poleg sladkorne pese najbolj bogata korenČ-nica na hraniMih anoveh in vitaminih (vitamin rasti); pokladamo ga le surovega, ker b tem ostanejo vitamini nepoškodovani. Dobri goimoljčnioi sta pol sladkorna pesa in kavla. Repa je najbolj vodenasta im najmanj vredna krma. Plemenkam jo dajemo v manjših količinah v mešanici z drugimi krmili. Pri shranjevanju se rada pokvari, zato Jo je najbolje pokrmiti že !o konca decembra. Za vsa ta krmila velja pravilo, da jih popadamo sveža, nikakor pa ne Tnila aH zmrznjena, ker s tem >iv/iočamo povrtfavanje puj-w>v. Ta krmila vsebujejo mno-'■'ode in prav milo boljako- n Ce bi poklr ltt|< ufolj njih, ne bi prebavni organi spričo velike količine vode dobivali vseh snovi, ki jih žival potrebuje, in zaradi tega moramo omenjenim korenčnicam dodajati krmila, ki vsebujejo več suhih snovi. Tako bomo na 10 do 15 kg korenčnic, ki jih požro svinje dnevno, dodali Se 1 do 2 kg drobirja detelje ali lucerne, razen tega pa še Vi do 1 kg žitnega šrota. Celodnevni obroki za plemenske svinje v prvih dveh mesecih brejosti Zimski caa: 1) 8 kg pese, 4 kg krompirjeve silaže, »/»kg koruznega šrota. 2) 5 kg krompirja, 5 kg pese, lVi drobirja lucerne. Letni ftas: 1) 15 kg pese, 1 kg koruznega šrota; 2) 13 kg mlade detelje, 5 kg pese, 1 kg pšeničnih otrobov. Prehrana visoko brejih svinj V drugi polovici brejosti si mora avinja nabrati v telesu zalogo hranljivih snovi za hitrejšo rast plodu ter za obilno izločanje mleka po oprasitvi V času brejosti morajo dobiti pravilno krmljene plemenke na ta« 10—15 kg, poleg teže legla, ki znaša 6kupaj s posteljico 18—20 kg. V drugi polovici brejosti potrebujejo za razvoj pujskov tudi dovolj rudninskih snovi, to je fosforja in kalcija. Da jo preskrbimo s kalcijem, ji pokladamo drobir detelje ali lucerne ter še 2—4 dkg kostne moke dnevno. Fosforja dobi navadno dovodj v zrnati krmi. Poleg tega naj dobi plemenka 8e lVi—3 dkg živinske soli v celodnevnem obroku. Breje svinje morajo dobivati v obroku tudi vitamine, v letnem času jih dobijo dovolj v zeleni krmi ali paši, pozimi pa jjm dajemo surovo korenje ter deteljni ali semeni drotfir. Za plemensko svinjo v tem razdobju velja še prav posebej pravilo, da je veliko na prostem — na paši ali v izpustih. Zadnje 4 tedna pred oprasi-tvijo dajemo plemenkam krmila, "katera jim bomo pokladali tudi po prasitvi, to je v času dojenja. V tem času bi menjanje krme v obroku povzročilo motnje v prebavi. Ko začne svinji nabrekati vime, jI zmanjšamo obrok krme. Tik pred pra-sitvljo in 3 dni po prasitvi ji pokladamo bolj redko krmo ali kašast šrot ter otrobe. Sele 10^ (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4 ►DOLENJSKI LIST Stev. 18 (424) Dvainštirideset kmetovalcev Amaterstvo bo živelo (Prenos s 3. strani) Hmelj in milijoni Soia pa ima zvezo tudi z novomeškim okolišem. Preko zadrug nabavljajo kmečki gospodarji sadike, cepljenke, plemenske prašičke. Za prašiče imajo selekcijsko postajo z angleškimi plemen jaki, s katerimi hočejo izboljšat; pasmo krško-poljskega prašiča. Tudi v živinoreji so s propustom jerseja na sivorjavo pasmo zvišali tolščo mleka za 5 odstotkov pri isti količini hrame. S smotrno razdelitvijo panog na posamezne obrate bodo po-ataviii posestvo na £-jmostojno gospodarsko osnovo. Na Grmu bodo zaradi šole združene vse gjavne stroke, v Pogancih bo živinorejsko mlakarski center z odprtimi hlevi, pregonsko pašo in mehanizirano molžo, na Trški Sori vinogradniški center s čistim nasadom, v Smol en ji vasi sadjarski obrat, v Srebrni-čah pa hmeljarski center. Posebno pozornost posvečajo hmelju. Stari ljudje se še spomnijo, da smo v naših knajfih pridelovali prav dober hmelj. Sedaij ga bodo v Srebrničah posadili na petih hektarih, po vsej Dolenjski in v Beli krajini pa menda kar 180 ha. Dober pridelek na tej površmi bi vrgel približno 100 milijonov — kar je še enkrat več, kot sedanji skupni dohodek vseh zadrug našega okraja. Gojenje hmelja Je donosno, saj je znamo, r'a marsikateremu savinjskemu kmeljarju z nekaij hektari obdelovalne površine ostane ob dobri letini tudi trij milijone čistega. »Navzlic širokim možnostim za pridobitev znanja pa Imajo »Jaz bi sama dal v šolo, ampak pod pogojem, da se ne bo odvadil dela!« V5$š ... vššš... Nekaj čez enajsto fe začne v hlevu opoldainska molža. Zanimalo me je, kako pomolzeio 25 krav, ki stoje v grrnskern hlevu. ... vššš — vššš ... « Skrivnostno, kajne? Prav nič. Molzel je namreč motor in sicer z zrakom. Zdaj sem šele zagledal, d* pri eni od krav storji posoda z mlekom, iz katere gredo na vimena štiri gumijaste cevke, ki so prekinjene s steklenim vložkom, tako da je mogoče videti, kako teče mleko skoznje. Na drugn strani posode je še era, gumijasta cev, skoz,; katero vleče motor zrak iz posode. Kadar izse-ee motor zrak, potegne posoda skozi cevko mleko: »... vššš — vššš ...« Železna cev teče okoli in okoli hleva. Pri vsaki kravi je pipica, na katero pritrdijo gumijasto cev posode za mleko Na koncu železne cevi je motor, ki sesa zrak. Ko je vime prazno, stehtajo pomolženo mleko in stvar je opravljena... Cepljenje na elektriko? Malone prav tako presenetljivo je cepljenje z električnim motorjem. Nikakor si nisem r.io-gel tega predstavljati, dokler nisem sam videl. Pa je tako enostavno: Z malo krožno žagico za žagajo nekaj zarez v podlago in nekaj .v cepič, tako da se zareze obeh koncev ujemajo. Treba je samo, da ju nekdo sestavi, in;ev. Za primerjavo naj dodam, da so Igrice iz zbirke ^Lutkovne oder«, ki Jo Je začela izdajat,; Mladinska knjiga in je v nijei IzSlo 12 Iger, stale le okrog 100 dinarjev Izvod. Krniti žice lahko naročite pr'i Prosvetnem servisu. Ljubljana. Miklošičeva cesitn. d. m. NAŠIH IZSELJENCEV BO SREDI AVGUSTA V NOVEM MESTU. Udeleženci proslave bodo obiskali mladinske delot?-ne brigade na avto cesti. Prireditev bo organizirana skupno s Centralnim komitejem LMS. Za kulturni spored bodo poskrbeli priznani sodelavci Ra~ dio-televizije Ljubljana in mladina. Na to prireditev bo vozil posebni vlak iz Ljubljane preko Zidanega mosta, Sevnice in Trebnjega. IZSELJENSKI TEDEN, ki ga v naši državi prirejamo vsako leto, bo letos od 7. do 14. julija. Glavne prireditve bodo v Sarajevu. Matica bo organizirala poseben izlet na prireditve v Sarajevo iz Ljubljane preko Beograda v Sarajevo, povratek pa prek Mostar ja v Dubrovnik ter z ladjo v Split in Zader, od tam pa z avtobusom prek Plitvičkih jezer in Novega mesta v Ljubljano. Zelo veseli so naši rojaki v tujih deželah tiska, ki prihaja med. nje iz stare domovine. To sta zlasti »Rodna gruda« in Izseljenski koledar, ki ju izdaja Slovenska izseljenska matica. Ti dve publikaciji, ki sta tudi na dostojni višini po vsebini in opremi, sta čedalje bolj priljubljeni pri rojakih. O tem pričajo številna pisma, ki jih prejemata uredništvi. Mimo teh pa dobivajo rojaki Še številne pokrajinske Časnike, ki jim prinašajo obilo novic iz rodnih POli tn domačih krajev. Izredno priljubljena je tudi posebna oddaja Radia Ljubljane za izseljence. To je edina postaja v Jugoslaviji, ki ima posebno oddajo za izseljence, številna pisma, ki jih prejema vodstvo oddaje in tudi matica, pričajo, da te oddaje poslušajo skoraj vsi naši izseljenci v evropskih državah, do koder seže val ljubljanske radijske postaje. Zanimivo je, da poslušajo to oddajo celo na obali Baltiškega morja, v Rigi. Sklep občnega zbora je bil: Še bolj okrepiti stike z našimi rojaki v vseh deželah. Omogo- čiti jim, da bodo spoznali svojo staro domovino tako, kakršna je, domovino, ki jih ni pozabila in je vedno pripravljena, da jih sprejme. Domovina zna -ceniti njihovo pomoč svojcem in raznim ustanovam, ceni njihovo ljubezen in navezanost na rojstni kraj. Slovenska izseljenska matica bo skušala vez med rojaki v inozemstvu in staro domovino še okrepiti. Pri tem računa na izdatnejšo pomoč vseh ostalih organizacij in družbenih organov. uće gostovanj pri mladlU graditeljih avto cest« Ljubljana—Zagreb. Prav veseli smo, da smo lahko kot prvo slovensko gledališče obiskali brigadirje na avtocesti Ljubljana—Zagreb že na začetku njihovega dela in da smo dosegli pri njih lep sprejem. Naša želja je, da bi lahko taka gostovanja še večkrat ponovili, kolikor bodo seveda na razpolago finančna sredstva in kolikor bodo s strani organizatorjev te stvari omogočene. Kaj sodite o dela amaterskih gledališč na sploi- BOT Delo amaterskih gledaliških skupin spremljam z velikim zanimanjem, zlasti kot član republiškega sveta Svobod in prosvetnih društev in mislim, da bo ta dejavnost, ki ima na Slovenskem tako bogato tradicijo, tudi danes živela naprej in se poglabljala. Toda včasih naleti človek pri tem delu vendarle na vprašanja, ki ga neprijetno zadenejo. Tako sem na obisku ene izmed konferenc režiserjev slišal, da med mladino ni zanimanja za amatersko dejavnost in da leži vsa stvar nekako na ramah starejših amaterjev. Mislim in upam, da je to ali krajeven ali prehoden nojav, ki ni tako ti-- pičen, vendar se velja ob njem zamisliti. Kar se tiče finančnt plati teh vprašanj, mislim, da bi morali, in sem tudi prepričan da bodo. tako republiški kot tudi lokalni forumi, ki so za to odgovorni in ki imajo te možnosti, z vsemi svojimi možnimi sredstvi to dejavnost podprli, da se bo lahko razvijala tako, kot bi bilo zaželeno. Rad bi omenil odnose med delom poklicnih gledališč in delom Svobod. Na eni strani mislim, da bi morala poklicna gledališča dajati delu Svobod več pobud in več pomoči. Na drugi pa naletimo na terenu pri svojih prizadevanjih, da bi čim bolj razširili mrežo svojih gostovanj, včasih tudi na nerazumevanje ravno pri funkcionarjih Svobod, kar nas zelo neprijetno preseneti. Imamo vtis, da iz nekakšnega ljubosumja odklanjajo naša gostovanja, kar delu amaterskih gledaliških skupin ne more biti v prid. Razstava izdelkov učencev v gospodarstvu Ob 85. obletnici ustanovitve vajenske lole v Novem mestu Hodnik in vse učilnice Šole učencev v gospodarstvu v Novem mestu so polne lepo razvrščenih izdelkov naših vajencev. Namen razstave je prikazati, kaj mora znati vajenec v prvem letu uka, kaj v drugem in kaj v tretjem. Razstavljeni so izdelki učencev vseh strok, ki jih poučuje novomeška šola: Čevljarjev, šivilj, avtome-hanikov, mizarjev, kolarjev, kovinarjev, ključavničarjev, kleparjev in kovačev. Pogled obiskovalca se ob prihodu v razstavni prostor najprej ustavi na iz lesonita izrezanem zemljevidu našega okraja, na katerem je simbolično prikazano stanje (pravzaprav pomanjkanje) obrtnikov vseh strok v našem okraju. Na tisoč prebivalcev imamo 0,6 ključavničarja, 0,2 kleparja, 0,8 kovača, 0,2 vodovo-darja, 0,7 avtomehanika, 0,1 električarja, 0,06 mehanika, 0,01 zlatarja, 0,07 mesarja, 2,2 krojača, 2,1 čevljarja, 0,2 sedlarja, 0,3 peka, 0,07 urarja, 0,1 slaščičarja, 0,3 brivca, 0,01 sodarja, 2,0 mizarja, 0.04 ko- larja, 0,1 tesarja, 0,3 sobosli-karja. 0,4 dimnikarja, 0,03 steklarja, 0,2 kamnoseka, 0,1 lončarja in 0,04 vrtnarja. Eden alj več kot en obrtnik na tisoč prebivalcev je le v krojaški Čevljarski in mizarski stroki1 V vseh drugih strokah pa je na tisoč prebivalcev manj kot en obrtnik in niso r*dke stroke z eno samo stotinko obrtnika na tisoč prebivalcev!! Veliko povpraševanje po obrtnih storitvah in preobremenjenost obrtnih delavnic sta tor^j razumljiva. Po drugi strani pa ne je razumljivo tudi to, da danje število obrtnikov more zadostiti vsem potrebam m je torej v okraju precej ljudi, ki šušmarijo. Vodstvo .šole učencev v gospodarstvu se trudi, da bi kar najbolj združilo teorijo s prakso, približalo pouk vsem zahtevam, ki jih pred učence \'sak dan postavlja delo v delavnici, in zahtevami, ki jih bo pred njega nato postavljal poklic. Razstava je zelo lepo pripravljena in je vsem, ki so v pripravah sodelovali, v čast. Predavanje o Resslu V okviru spominske razsta ve o J. Resslu v Dol. muzeju v Novem mestu je Muzejsko društvo priredilo tudi predavanje in povabilo odličnega poznavalca in raziskovalca Resslovega življenja univ. prof. dr. Vladimira Murka. Predavanje je bilo 25. aprila v Domu LP. »Ressel je neizčrpen, dasl ga poznamo predvsem kot izumitelja ladijskega vijaka - je de- O reji plemenskih svinj (Prenos s 3. strani) 12 ur po prasitvi damo svinji prvi obrok krme; do tega časa pa jo napajamo le % mlačno vodo. Celodnevni obroki za visoko breje svinje: Poletni čas: 1) 8 kg mlade detelje, 3 kg deteljnega drobirja. pese, V/t kg pol pšeničnih otrobov, '/i kg ječmena. 2) 12 kg mlade sočne trave, lVi kg ječmenovega šrota. Zimski čas: 1) 6 kg pese, 4 kg korenja, Vt ki.ograma drobirja lucerne, lVi ječmena, 20 dkg oljnih tropin. 2) 10 kg pese, Vt kg ovsa, H kilograma ječmena, 1 kg pšeničnih otrobov, y<, kg drobirja lucerne. Prehrana dojnih svinj Dojno svinjo krmimo tako. da V času dojenja ne shujša več kot 10—15 kg. Za vsakega pujska dodamo svinji po 4 kg krme dnevno, v zimskem času ko ni zelene krme, damo svi-nam kaljenegu Žita. ker so v takšni obliki realne snovi ».rn|;i laže in/lopne r;i/> n teg;i M znatno poveča tudi količina vi-laminov. kasto ilovico, krmilno apno dnevno, v 8. tednu pa pol litra, sneto mleko, katerega jim mo- (zmleto kredo) ln lesno oglje. Enako povečujemo obrok Iro- ramo dajati vsaj 2—3 tedne po Po tej mešanici rijejo in jo tudi ta, tako da ga dobi vsak pujsek odstavitvi, ali pa ribjo moko; toliko požro, da dobijo dovolj ob odstavitvi, to je ob 8. ted- 10 dkg dnevno. Mnogo boljši rudninskih snovi. Glino mora- nu, po 1 kg dnevno. Ječmenov uapeh dosežemo, sko dajemo Celodnevni obroki za dojne Take svinje dajo lepe hitro- mo vzeti lz mesta, ki je od- šrot lahko zamenjamo z ovse- pujskom posneto mleko vsaj do svinje; rastne ln zdrave pujske, kateri daljeno od svinjakov, lz mrtvi- nim do V* obroka močne krme. teže 60 kg. Pravilno krmljenl Zimski čas: v 7—10 dneh dosežejo dvakrat- ce, da ne bi bila okužena. Poz- v primeru, da svinla nima prašiči bodo prirasli dnevno 1) za svinjo z 12 pujski — 10 no težo, pri enem mesecu sta- neje, ko pujski že Jedo zdrob mleka, bodisi zaradi vnetja vi- 30—40 dkg ali 2—3 kg tedensko, kilogramov pese, 2 kg pšeničnih rostl imajo težo vsaj 6 kg, ob žita, jim začnemo pokladati mena aij kakr*nlh drugih mo- Najprimernejša doba za nava- otrobov, 2V» kg ječmena, 2*kg odstranitvi to je pri 8 tednih krmilno apno. Na 1 kg zdroba tenjt moramo sesne pujfeke kr- Janje prašiča na voltminozno ovsa, 1 kg lanenih tropin, Vi kg pa 18 do 20 kg. Mleko svinje je ga primešamo 10—20 gr. Lesno miti umRt,no. v prv[h dneh jim krmo je 15. teden starosti. Do prva hrana, v kateri dobijo oglje jim dajemo zato, ker ugod- dajemo večkrat dnevno nekaj t« dobe jim smemo pokladati pujski vse potrebne hranljive no deluje na prebavila ln pre- j]jc kravjega mleka, v katerega 'e manjše količine Čimboj zdrob- snovl (razen železa) v najbolj prečuje lažje pre+iavne motnje, doltjemo V« gorke vode ln ne- '.lenega korenja ln sesekljane ugodnem razvoju in jim to tudi Pomanjkanje vitaminov se pri it^iko fine pšenične moke. Ta- detelje. Vollmlnozna krma na- zadostuje v prvih 2—3 tednih pujskih opaža v manjši odpor- y.Q me&an\co ravno tako posto- vaja prašiče rm večjo ješčnost, starosti. V številnem gnezdu, če nosti proti boleznim. Te posle- povečujemo ob dodatku i« pa tudi zdrava, svinja nima dovolj mleka, jim dlce preprečimo, če krmimo ječmenovega šrota. Ako bi do- Celodnevni obroki za odstav- 2) za svinjo z 10 pujski ''— 4 kilograme korenja, 7 kg pese, SV* kg ječmena, 1 kg deteljnega drobirja, 2 litra posnetega mleka Poletni Čas: 1) za svinjo z 10 pujski — 14 zafnemo m]eko dodajati že ob svinjo z drobirjem lucerne aH kilogramov mlade trave, 2 kg koncu drugega tedna. Železo je detelje s korenjem, poleti pa ječmena, 3 kg pšeničnih otrobov. nUjno potrebno za proizvajanje z mlado zeleno krmo Mleko 2) za svinjo z 12 pujski — 15 rdečila v krvi. Mleko svinje ga svinje vsebuje vitamine le te-kilogramov mlade detelje. S kg vsebuje zelo malo, zato že v t. daj, če jih dobiva svinja v kr-ječmena, 1 In pol kg ovsa, 1 kg tednu vpada količina rdečila v mi. Pujski morajo biti čim več krvi pujskov. Ce se ta količina nfl tekalisčlh in na paši. tnatno zmanjša postanejo puj- Po 2—8 tednih starosti jim fio dkg ječmena, ski slabokrvni — Imajo bled nc zadostuje več mleko, temveč rilček, kožo brez leska, so kla- jih moramo začeti prihranje-vrnl. Cesto dobijo tudi drisko vati. Zato Jim že v tretjem ted-Cgotovljenn je, da prašički bolj nu starosti začnemo dodiijati vanje samih pujskov. Kot smo pogosto obolevajo /a slabokrv- nekoliko ječmenovega fa°**JP° že prej omenili, je odvisen pšeničnih otrobov. Vzrejn pujskov Ko govorimo o prehrani ses-nih pujskov, mislimo tu na prehrano in oskrbovanje dojnih = vinj, delno pa na dokrmlje- bili pujski drisko, jim nastr- Ijence v teži 20 kg: gamo nekaj drobtinic krede v 1)2 kg detelje, 1 kg pese, 25 krmo. dkg ječmena, 50 dkg pšeničnih Celodnevni obroki za sesne otrobov, »/41 posnetega mleka pujske v itarostl 8—8 tednov: 2) 2 kg pese, 30 dkg ječmena, m kg pese, pni litra posnetega 30 dkg pšeničnih otrobov, 30 dkg mleka. 2 del polnega mleka ln koruznega Urota In V« 1 posnetega mleka. tr 11 1 t a Pr> starosti 4 mesecev pujske Krmljenje odstavljencev |,]oolmr> a!1 ra pomensko rejo Pujske odstavimo ko so stari ali pa zn pitanje Temu prlmer- R.....10 tednov. 2—3 tedne pt> od no Je prilagojeno tudi krmlje- ^tavitvl jim pokladamo isto nje enih oziroma drugih. Vse- razvoj zaroda pred kotitvijo, prve tedne po kot it vi od pravilne prehrane Dovolj mleka Imajo le svinje, ki so bile nt to pripravljene že v brejosti. poatjo pozimi, zato moramo v možnosti praženega Ječmenal krmo kakor doslej, samo v ne- knkor pa velja pravilo, da če kem Času še bolj paziti, da ter posnelo mleko in sicer vsa- koliko večji količini. Do staro- hočemo dobili dobre živali bo- dobijo dovolj rudninskih snovi kemu pujsku pol decilitra dnev- sti 4 mesecev morajo dobivati dlsl za pitanje ali plemensko '/.c v prvem tednu starosti jim no. Količino mleka postopoma odstavljene! lahko prebavljivo rejo, moramo do te starosti kr- (iamo v ""»h kot svinjaka me- večamo, tako da ga v 5. tednu krmo, bogato predvsem na ži- miti po opisanih navodilih, sanico rudninskih snovi: rdeč- dobi vsak pujsek 3 decilitre valskih beljakovinah, to je' po- ing. Sonja Poljak jal prof. Murko. -Bil je po stroki gozdar, razen tega pa še strojnik, mehanik, ekonomist, agronom, matematik in skoraj v vsaki teh strok je zapustil več izumov ali razprav Sadovi Resslovega izumiteljskega daru so razen ladijskega vijaka Še merilnik razdalj, valjar-niška naprava, valjčni mlin, razne stiskalnice, kroglični le-žaji, zračna pošta, strojno-me-hanski gledališki oder, hidravlični parni stroj itd. Pomembni so njegovj načrti in ukrepi za gozdarstvo in pogozdovali]« Krasa.. .* Izredno zanimivega predavanja o tem res vsestranskem izumitelju, ki je tako tesno povezan tudi z našo Dolenjsko, se Je udeležila predvsem šolska mladina in predavatelja hvaležno nagradila z aplavzom. Po predavanju je bilo predvajanih še nekaj slik o Resslovem življenju in njegovih načrtih. B. P. Izreden spomin Cez pet sto daljših in krajših narodnih pesmi lahko na pamet izrecitira 19-letni Ra-dotl&V Simunovič iz Strejine pri Makarski, Ce bi mladi gu-slar odpel ves svoj spored pesmi, ki jih zna. bi to trajalo ' l dni in noči. tako so lzr»-^unali. Milijon brezposelnih v Kanadi AmcrlAkl gospodarski zastoj, ■aradi katerega jfi že »*đij ^re/posel n Ih okoli 5,5 milijoni lelaveev. vpliva tudj na go*P"-lirstvo K'mnde Tudi v Kanadi e število hnvp 1 ••'.iw\\ naflo ■ ,1 SI, marca .so imeli regiitri-ranih milijon brezposolnlh. Stev. 18 (424) •DOLENJSKI LIST* Stran 5 Povsod slovesno praznovanje Praznik dela smo počastili na Dolenjskem slovasno in praznično, k čimer je pripomoglo tudi nadvse prijetno pomladno vreme, 30. aprila zvečer so zagoreli kresovi skoraj po vseh pomembnejših vrhovih, na številnih proslavah in akademijah pa so delovni ljudje začeli proslavljati Prvi maj. V Novem' mestu je na slovesni proslavi govoril o delavskem prazniku ljudski poslanec Luka Dolenc, v četrtek Po so odšli številni Novome-ščani na izlete. Gorjanci, Rog, Šmarješke in Dolenjske Toplice, planinske koče na Mirni gori, Debencu, Frati in Opatovi gori so imeli gostov kot ie dolgo ne. V Črnomlju so počastili praznik dela z raketami, s koncertom godbe na pihala in z nočno rokometno tekmo, na kateri so domačinke premagale ljubljansko Svobodo. V četrtek zjutraj so budnice in streljanje možnarjev naznanile Prvi maj; po^ slaunostni povorki skozi mesto je bilo na Glavnem trgu veliko zborovanje s kulturnim sporedom. Govorili so predsednik obč. sindikalnega sveta tov. Zore, predstavnik garnizije JLA in delegat VII. kongresa ZKJ tov. Kočevar. Pionirka Janda Peternelj je lepo recitirala, moški pevski zbor pod vodstvom prof. Andreja Petka pa je zapel več pesmi. Množica ljudstva je navdušeno mani- Pionlrsko šahovsko tekmovanje v Metliki 20. aprila so se v Metliki pomerile v šahu pionirske skupine za naslov občinskega prvak*. Tekmovale so štiri skuipine, ln si-/cer je dala metliška nižja gimnazija dve ekipi, po eno pa šoli ,z Podzemlja in Diašič. Vsaka ekipa je tekmovala na štirih deskah: od 12 možnih točk pa so dosegli: Metlika II 9-5, Metlika I 7.5, Podzemelj 5.5 in Drašičd 1.5 točke. Med mladimi pionirji do desetega leta sta tekmovali ekipi iz Podzemlja ln Metlike. Zasluženo so zmagali učenci iz Podzemlja z rezultatom 3.5 : 0.5. Zelo dobro igro so pokazali vsi trije Zorno-vi. Po končanem tekmovanju Je odigral sodnik Roman Keržan si-multanko s 14 pionirji in zmagal v razmerju 10.5 : 3.5. Od mladih Igralcev sta dobila partijo Bož« Zorn, učenka 2. razreda osnovne šole. in Jože Križan, oba iz Podzemlja. Neodločeno pa so igrali Dako Hrnjak in Rudi Kavčič iz Metlike ter Anton Stampo-har iz Podzemlja. festirala. Tudi iz Črnomlja je odšlo veliko ljudi na izlete. Na Vršnih selih so pozdravili Prri maj z zelenjem in s čedno urejenimi naselji. Prebivalci Vršnih sel, Gor. Sušic. Verduna, Dobin dola, Laz in Travnega dola so se zbrali Jc razvitju prapora krajevne organizacije Zveze borcev. Slovesnost se je začela po po- vorki ob spomeniku sredi vasi, kjer so govorili tov. Florjan-čič, ljudski poslanec Viktor Zupančič, tovariš Staniša, ki ^je prapor razvil, in tovariš Sobar, ki ga je prevzel v imenu krajevne organizacije ZB. -V Smarjeti so proslavili praznik dela na proslavi v nedeljo, 27. aprila, za katero so pripravile organizacije prav prijeten spored. Udeležba jtr bila tudi tu množična. V krajih vzdolž avto ceste so ljudje, praznovali Prvi maj skupaj z brigadami ob tabornih ognjih v naseljih. Povsod je bilo obilo dobre volje, cvetja, zelenja, zastav in toplih, prisrčnih besed v počastitev Prvega maja, velikega praznika vseh delovnih ljudi. Prvi maj v Kostanjevici V Kostanjevici je bila po otvoritvi ■ tovarne perila na razstavišču odprta še razstava DOLENJSKA 2ENA V BORBI, ki jo je odprla tov. Tončka Ahmi-čeva. Ob otvoritvi je spregovorila nekaj besed tov. Mara Saje-vic, tajnica okr. odbora ZZD iz Novega mesta. Razstavo je v glavnem oskrbel Dolenjski muzej iz Novega mesta, s katerim bo Prosvetno društvo Lojze Ko-šak v bodoče v stalnih stikih. Razstave, ki jih bo prirejal Dolenjski muzej, bomo prenašali v Kostanjevico in ljudem omogočili, da se seznanjajo z raznim manj dostopnim materialom in tako izobražujejo. Razstave bomo izmenjavali tudi z drugimi institucijami in tako poskrbeli, da bo na razstavišču vsako tretjo nedeljo odprta nova razstava. Skromne, a okusno urejene prostore hočemo dobro izkoristiti. VEC KOT POL CENTA RIB! Med vsemi prireditvami ne smemo pozabiti uspele veselice, katero So to pot oskrbeli sindikati. Osrednjo pozornost na veselici so uživali praženi somi. Ribiči so se v resnici izkazali, saj so pripravili več kot pol stota somovine. Stanko Vodopivec je ujel za prvomajske praznike 17,5 kg težkega soma, imeli pa so še štiri druge, ki so bili nekaj lažji. Ribe so bile nekoč v Kostanjevici splošno priljubljena jed. Lovil in prodajal jih je stari Medven, ki pa jih je znal tudi peči tako kot nihče drugi. Na prvomajski veselici so prodali vse ribe, kolikor so Jih imeli, in še bi jih bili lahko. Tega dne je bilo opaziti v Ko- stanjevici mnogo gostov, ki so se udeležil; raznih prireditev. Iz vseh strani so prihajali in dali mestu prav praznično podobo. Pred majskimi prazniki je bilo v mestu precej udarniškega dela. Zene so pomagale članom Prosvetnega društva pripraviti lepo razstavo, mladinska organizacija in SZDL pa sta organi- zirali dve delovni akciji v šolskem parku, ki bo že do konca maja urejen, tako da bo služil mladini v vzpodbudo, mestu pa v okras. Prostovoljnega dela so se udeležili tudi starejši pionirji, starši pa so opravili že več kot petdeset brezplačnih voženj in darovali okolj 45 voz gradbenega materiala. Slovo od Pencatovega ateja V visoki starosti devetdesetih let se je v petek 25. aprila popoldan poslovil od svojih domačih, številnih prijateljev in znancev na pokopališču v Kostanjevici Pencatov ate iz Malih Vodenic. Za vedno je odšel iz prijazne podgorske vasice, kjer se je vse življenje trudil po gorjanskih košenicah, obračal zemljo na majhnih njivah v številnih vrtačah ter po vinogradih med trs jem. čeprav najstarejši mož v podgorjan-skih vasi nad Kostanjevico, je še letos sam obrezal domači vinograd. Bil je prava gorjan- ska grča. Vse do poslednjih dni gorjanski partizani, ki smo v prvem radijskem aparatu v vasi in med njimi starega očeta, ki je kar prekipeval od veselja, ko mu je sin montiral radio nad posteljo. Radosten je tistega večera še pel, ko je slišal iz Ljubljane staro, priljubljeno narodno pesem. Vsi, ki smo poznali Pencatovega ateja, smo ga imeli radi, ker je bil ued/ie dobre uolje in šegav. Spoštovali smo ga kot poštenega in naprednega de-Iđvnega kmeta ter kot zelo zna-čajnega moža. Se najbolj pa smo ga ljubili in spoštovali vsi svojega življenja je ostal kre pak, bister in dobre volje, vsak čas pripravljen za šalo. Kako smo se skupaj šalili še letos lepega februarskega dne, ko je~nje.gov sin tovariš Dečko prinesel očetu v dar radijski aparat; v Malih Vodenicah je namreč nekaj dni pred tem prvič zagorela električna luč. Naravnost ganljivo je bilo gledati presrečne vaščane ob njegovi hiši tudi v najtežjih časih našli varno zatočišče. Nikoli ne bom pozabil jesenskega jutra leta 1942, ko sva s tov. Dečkom nekako zaskrbljena vstajala na domačem kozolcu po slabo prespani noči. Ponoči je bil zažgan kostanje-viški grad, lasi ljubljanske škofije. Med Številnimi gradovi pod Gorjanci je moral pasti tudi ta grad, kakor je to tedaj V počastitev 84. letnica ustano-novltve Vajenske šole v Novem mestu je bil v nedeljo 27. 4. dopoldne na Loki atletski dvoboj med reprezentancama vajenskih šol Novega mesta ln Črnomlja. Troboj kegljaskih društev V počastitev delavskega praznika - l. maj —, je okrajna keg-ljaška zveza za Dolenjsko organizirala 26. IV. troboj najboljših društev Dolenjske v kegljanju. Sodelovala so KD Gorjanci, KD Enotnost, oba z moško in žensko ekipo, ter KD Partizan z moško ekipo. Najprej sta se srečali ženski eki.oi, kjer je zmagalo KD Enotnost z 247 keglji proti KD Gorjanci, ki je podrlo 231 kegelj. Rezultat, ki sta ga dosegli obe fk oi. je zelo slab in kaže, da nimata rednega in sistematičnega treninga. Po ženskem srečanju so nasto-. pile mO&ke ekipe KD Gorjanci, KD Enotnost in KD Partizan, vse iz N - ga mesta. Vsako društvo Je !:,, o dva nastopa; zmagala Je ekipa KD Enotnosti, ki Je podrlB ... m_ . jasno narekovala naša parti- Lahkoatletski dvoboj vajencev v Novem mestu zanska strategija. Ker niso vsi ljudje razumeli te nujnosti, naju je nekoliko skrbelo, kaj porečejo domači. Najprej sva srečala ateja pred hlevom in ga vprašala, če je videl, kako je ponoči žarel kostanjeviški grad. -Videl sem požar. Nič ni škoda gradu, dosti je bilo krivice v ■njem!*' se je odločno odrezal kot pravi dolenjski puntar. Tolika revolucionarna odločnost in upornost 70 let starega mo-t.n Tinin jp ntirnvnn«- titpspvp tila. Bila pa je taka izjava nam partizanom v tistem času zelo dragocena moralna podpora. 741 kegljev, KD Gorjanci 716 in KD Partizan 660 kegljev. Najboljši pri KD Enotnost so bili tov. Kočevar Ivan, Stepec Janez in Filip-ič Marjan. Tako Je KD Enotnost prejela obe diplomi — moška ln ženska ekipa za doseženo I. mesto. Uspeh KD Enotnosti Je zaslužen, čeprav ni nastopil s svojo najmočnejšo postavo. KD Enotnost je pred nekaj meseci s svojimi člani odbora nastopilo proti ostalim odborom đru&tev Dolenjsike. kjer je tudi doseglo najboljši rezultat 417 kegljev v enem srečanju, in naj bi prejelo od okrajne zveze prav lep prehodni pokal. Na žalost pa ga društvo po 4 mesecih ni prejelo pač pa Je pokal razstavljen na kegUišču Vrhovnik. Prav bi bilo, da bi pokal izročili društvu, ki ga je častno osvojilo. r. n. Videli smo lepo Športno prireditev, na kateri so prišli številni gledalci na svoj račun. V tem zanimivem dvoboju so zmagali vajenci iz Novega mesta nad svojimi tovariši Iz Črnomlja z rezultatom 6382:4*71 točk. Rezultati v posameznih disciplinah so bili: Tek 10« mi Koprlvnik Bruno (N. m.) 13.0 sek,, Prosenik Janez (N. m.) 13.2 sek., Vrščaj Franc (Črnomelj) 33,6 sek. Tek 100* m: Žalec Jože (Cmo.) 2,56,0 min., Prosenrilk, Janez (N. m.) 2.56,5 min., Macedoni Jože (N. m;) S.06 0 min. Skok v daljino: Koprlvnik Bruno (N, m.) 5.01 m. Levičar Peter (N. m.) 4.89 m, Kramarič Andrej (Crn.) 4.73 m. Skok v višino: Kastelic Karel (N. m.) 1.56 m, Koprivnik Bruno (N m.) 1.45 m. Brudar Jože a> naši le razigrali ln nato vse trt preostale niz,- ., Močili v v.»;o korist. Najboljša sta bila Similč tn Goleš, na mi-rz, pa sta se odlikovala tudi 1>, eni- m M.-cUc Tri gostih Je na]bo\j navdušil požrtvovalni Dju-rl6. Tekme Je pred okoli 400 gle-dak-i sodil Šinkovec u LJubljane 1'aui iz an (i1kograd) ! Partizan :11. tSSll) Ze v začetku naj povemo, da Je bila to ona najboljših in naj-d: ■.ruatiencjfllh trtkntn v letošnji sezon). Obe ekipi sta igrali prav dobro, odločevala pa Je veoja iznajdljivost, v i .»'.>>.' mlh ti*»mitkth Moramo reci, da so mMH naši o s m:I2. u In g ovij« so vae-•*no /iii.il.; i, s 15:13. V drugem nizu so ■prva vodiHl gostje z 10:7 in celo i n :n. tu pa je nawtal preobrni, M.-i . n Ihnikai II mi V.t-oa-Oiill na 13.!3 tn zmagali s 1*:" Tretji niz se je končni n premoč Jo dcmačMi, k.i so vodili s 7:;i, 1" Iti kaU, 14:1.1, toda niz so v«oen<> Izgubili s II:1h V čelrir-m nl/.u s vodstvi1 'ikol nrevze-li Beogrnf*1 nrl ki so vodili a 8:2 ln U:6, toda domač) so z borbenositjo izenačili na lt:M. Upali smo, da se bo ponovil primer iz drugega niza. ko so naši zmagali, čeprav so bili gostje »talno v vodstvu, tod« Beograjčani se niso dali premagati. Osvojim bo niz im s ten- tudi dve važni točfkl, ki Jim bosta precej pomagali v borbi za obstanek v ligi. Tetkmo Je aodiil Kosec iz LJubljane. PARTIZAN (NOVO MKSTO) I BRANIK (MARIBOR) 3:1 (IS :S, 11:15, 15:12) Nedeljska tekma v Mariboru med domačim Branikom in novo- dobro servirali podaje so bile dobre in udarci ostri :n precizni, tako da Braniku ni uspelo osvojiti več kot 3 točke. Tudi v drugem nizu so Novotmeščani že krepko vodili z 9:2 hn kasneje zi 10:7, toda nato so popustili, kar Je Branilk izkoristil in osvojil niz s 16:11. Tretji niz se Je spet začel z očitno premočjo Novome&čanov. Vo-dlili so s 6:0, toda Bra«ni4c je zmanjšal razliko na 6:4, na 8:6 in 10:8. Nato so Novomeščanl spet prevzeli pobudo v svode rolke ln zmagali. V četrtem niau so bili naši odboj karji Malho v vodstvu z dvema ali s tremi točkami naskoka, zmagali pa so s 16:12. Igra Je bila razen v prvem nizu le na momente kvalitetna, tu pa Je precej kriv veter, ki Je igro oviral. Novomeška vršita je v celoti dobro igrala, zato zaslužijo člnk. Tekma je tiP* v okviru proslav 1. maja-v sredo zvečer. Kot po navadi so se tudi to pot Crno-maljčanke znašle sele v drugem polčasu. Crnomaljčanke so premagale ljubljansko Svobodo s 5:2. Med igro srt« s« odlikovali z!lasti Weissova ln Zuničeva. PAPIRNICAR LJUBLJANA : PARTIZAN CRNOMKI.J Ženska ekipa lz Črnomlja Je doblila tekmo s Papirničarjem lz Lj ubijam« z rezultatom 6:0, s čimer je potrdila Jesenski rezultat 8:2. SLOVAN t PARTIZAN — MOŠKI Za nedeljsko tekmo med moškima ekipama je vladalo veliko zanimanje v Ljubldan.. Ekipa Cr-nomilja Je kljub porazu igrala zelo dobro Poraz z rezultatom 20:14 je vsekakor Časten za mlado črnomaljsko ekipo. V soboto, 10 maja, igra moška ekipa Partizan v Csnomilju proti prvaku Gorenjske — Mladosti iz Kranja. Tekma bo ob 20. uri. PARTIZAN Novo mesto : 0K JESENICE 3:2 (8:15, lBiil, 1*!». «»tt, 15:13) V nedeljo Je bi1a n« -lesenrali odigrana prvenstvena odbojkarska tek m« sUn/enske ženske Ume. Domače odbojkarlce so po ogorčen) borbi v petih nizih uspele premagati borbene Jesenlčanke. Pri No-vomeščankah se Je poznal predolg ztmakl odmor, zato niso za- ale kot sicer, Ce hočejo pono-lanskl uspeh, bodo morale Vit.! pridno trenirali. S. D. Na mreži je bilo ludi tokrat večkrat prav vroče mešklm Partizanom Je potrdila mnenje odbojkarskih strokovnjakov, da Je Branik letos zaradi odhoda nekaterih nnibollšlh Igralcev k vojakom (Skerl>.n|c«k, Požar. Mlkiiufi) najresiu Ji! kandidut U slovo od zvezne Mije Novomeška lestovka, ki J* tudi / Mariboru nastopila v običajni ■ i-,!avl — Dolenc, Stmlč, flonu. ing tfergamt, Goleš, Medic, Je • ačel« zelo dobro, kasneje pa po prv«un n,wl 90 Novome- dobro. Vtl so teti » pohvalo vsi igralci, nekoliko boljša od ostalih pa sta tokrat bila Ing. Bei-gant ln Med'c. Tekmo Je pred maloštevilnimi gleda-'cl dobro sodil Andlovič I/. Maribora. F, m. ROKOMET IJSPFLI KFVANZ Prvenstvena tekma ženske ro-Komstn« lige mci v* bodo U ln Partizanom Črnomelj, se Je kon-prepriaijivo smago doma- D0LEN3S Sreda, 7. maja - Stanko. Četrtek, 8. maja — Miha. Petek. 9. maja — Dan zmage Sobota, 10. maja — Izidor. Nedelja, 11, maja — Žiga. Poned., 12. maja —Pankracij. Torek. 13. maja — Servacij. SONCE; 11. maja vzhaja sonce ob 4.35 in zahaja ob 19.22. Dan je d-rmo mogl; stavbo dograditi in ambulanto opremiti, pred vsem podjetjem Avtopro-met »Gorjanci« — Straž-a, Novo-lesu. Gozdni upravi, Kmetijsko-gozdarskemu posestvu Novo mesto. Opekarni Zalog, Kmetijski zadrugi Straža ter Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje Novo mesto, ki nam je mnogo pomagal prt tem, za nas tako \ pžnem dNaj se ob tej priložnosti zahvalim tudi občanom, v- c0 rn-:.--ipvali " lesu več kot milijon 200 tisoč dinarjev. Am-hulanta je sicer skromna, vendar pa za nas veliko pomeni. So naprej se bomo trudili, da jo čimbolj opremimo. Skuhali bomo tudi rediti vprn-anjo ambu- lante v Dol. Toplicah, tako da jo bomo iz zdaj neprimernega prostora preselili v prostore krajevnega odbora. Predno izročim ključe nove stavbe dr. ^Lampertu, naj se mu zahvalim 'za njegovo požrtvovalno preko-urno delo in hkrati predam pismeno zahvalo občine gradbenemu referentu tov. Grabnerju za. njegovo vztrajno delo pri grad-' nji.« Dr. Lampert je prevzel ključe z besedami: »Obljubljam, da bo nova ambulanta služIla ljudstvu in mu vračala zdravje.« Dr. Smrečnik je nato na kratko orisal velik pomen nove zdravstvene ustanove v Straži, ker bo še bolj približala sodobno zdravstveno službo ljudstvu Preventivna dejavnost, ki jo je do sedaj zdravnik opravljal v majhni sobici v Dol. Toplicah, bo v novih prostorih še bolj zaživela. Dr. Lampert je povabil prisotne v stavbo, da so si ogledali prostore. Bolnik bo najprej vstopil v čakalnico, iz čakalnice v sobo medicinske sestre, od tu pa v sobo zdravnika, kjer se bo lahko t njim sproščeno in brez zadrege pogovori] med štirimi očmi. Tak razpored prostorov je zelo ugoden, čeprav ga v naših dosedanjih ambulantah pogrešamo. Sčasoma bodo skušali dograditi še prostor za rentgenski oddelek v zgornjih prostorih pa bodo dogradili zobno ambulanto, seveda če bo denar. Ambulanta je dobro opremljena ■ z vsem potrebnim inštrumentar-iem. M. J. Otvoritveno atletsko tekmovanje Dve te Metlike 20. aprila je v Metliki spet gostoval zabavni ansambel Celjskega akademskega kluba z instrumentalnim kvintptom. pevci in humoristom. Razvedrila željni Metlieani in okoličani, ki so do kraja napolnili dvorano kina, so spet prišli na svoj račun. * 27. aprila je domača icral-<;ka družina v režiji Viktorja SvigJJa uprizorila veseloigro •>Kam iz zadreg«. Tudi dvorana Partizana na Pungertu je bila tokrat polna in so se liudje prisrčno nasmejali ve--1 ••--"'i delu in nagradili igral-nvi?.nanjem. Atleti TVD Partizana lz Novega mesta so imeli letos prvi nastop že 25. aprila. Razen domačinov sta nastopila tudi Groznik, član Odreda, in Jovan član Svobode iz Ljubljane. Prvo letošnje tekmovanje je pokazalo, da so atleti na tekmovanja Že dobro pripravljeni. Izboljšana sta bila dva stara dolenjska rekorda: na teku ha KOO m in v skoku v daljavo. Oba rekorda je popravila mlada Hu-detova. Lahko smo ugotovili, da ni samo dobra tekačica na dolgih progah ampak da tudi dobro skače v daljino. Z rezultatom 4.60 m bi bila lani med najboljšimi v Slovenji. Rezultati: Tek 60 m ženske: l Kotnik Marieta 8,8; 2. Ganter Majda 9,3 Tek 600 m — ženske: 1. Hude lelka l;45,2; 2. Goršin Joža 1:43,4: 3. Kukman Slavka 1:55. Goršinova je lepo tekla in ni mnogo zaostala za Hudetovo. Obe tekmovali« sta tekli boljše od dolenjskega rekorda. 60 m — moški: l, Zurc Emil 7,5; 2. Mazni k Marjan 7,5; 3. Grozni k Pavel 7,6: 100 m — moški: 1. Groznik Pavel — odred 1:56,2; 2. Doki Slavko 1:1,5; 1500 m — moški: 1 Groznik Pa-'el — Odred 4:29.3; 2 Tratar Alfonz 4:47. Višina — moški: 1 Potrč Marjan 1,80 m; 2. Bavdek Miro 1,75 m; Jovan Polde — Svoboda 1,70 m. Potrč je dosegel za začetek sezone lep rezultat ln bo gotovo lahko Še večkrat popravil lanskega 1,9« m. Tudi Bavdek se pri- bližuje viSinl 1,80 m. samo malo več bo moral vaditi. Viiina — Ženske: 1. Kotnik Marjeta 1,35 m; 2. Ganter Majda 1,35 m. Začetnica Ganter je kar precej skočila; ko bo spremenila stil skakanja, bo tudi dosegla lahko večjo višino. Daljina — moški 1. Zurc Emil 6,4i m: 2. Germovšek Rudi 6,33 m; 3. Spllar Marjan 6,18 m; 4. Bavdek Miro 6,10 m. Jožo Glonar Pionirji bodo tekmovali V nedeljo. 11. maja, se bo prICelo ob 9. uri na Loki v Novem mestu zanimivo tekmovanj*. Pionirji nižjih gimnazij bodo nastopili v mnogoboju, atletiki in malem rokometu. Tekmovanje bo gotovo privabilo itevtlne gledalce, iaj so nastopi najmlajših najbolj zanimivi. Vse niije gimnazije v našem okraju bodo poslale po de«et najboljših tekmovalcev in tekmovalk, ki se bodo že poprej Izkazali na razrednih In šolskih prvenstvih. Bazen tekmovalcev za mnogoboj ln atletiko bodo nastopile tudi šolske pionirske representancs v malem rokometu. Za najboljše posameznike tn rtoltva so predvidene lepe nagrade. OkoHIkt Sole vabimo, da si ogledajo to zanimivo tekmovanje! i NAROČAJTE • IN SIRITE i DOLENJSKI UST! Stran 6 »DOLENJSKI LIST« Stev. 18 (424) Oficir Titove armade - Nenavadna trofeja ponos državljana Razvoj naše armade je dosele«, v 1rinaj>stih letih mirne graditve tolikšen napredek tudi n« tehničnem področju, da je za nadaljnji razvoj potreben kader • solidno splošno izobrazbo, ki bo lahko sproti spremljal vojno Btroikiovno znanje, kajti sodobna "tehnika preseneča dan za dnem z novimi izumi. Prav zato se postavlja vprašanje pomlajevanja armade s kadrom, fci bo kos sodobni tehniki. In tato se bodo mladinci lahko tudi letos udeležil i konkurza za sprejem v vojne akademije in iole, in sicer: v vojno akademijo, letalsko akademijo, letal-eko-tehniška, vojno - pomorsko, pomorsko - tehniško, tehniško akademijo za zveze, vojno-tehničko akademijo, initendantsko akademijo in šolo za oficirje aanitete. Gojenci, ki se nameravajo prijaviti za sprejem v eno izmed teh akademij, morajo biti idravi in sposobni za vojaško »lužbo, ne smejo biti v sodni preiskavi, ne smejo imeti omejenih državljanskih pravic in ne smejo biti oženjeni. Posebni pogoji pa določajo, da morajo še v tem šolskem letu končati B. razred gimnazije ali sorodne šole. Za oficirje sanitete zadošča le 6. razredov gimnazije. Kandidati ne smejo biti starejši od 22. let, razen za letalsko-tehniško akademijo, vojino-po-morsko akademijo in tehniško akademijo za zveze, kjer so lahko gojenci starejši od 23. let. Gojenci, ki se nameravajo prijaviti za šanitetsko oficirsko šolo, ne smerjo presegati 19. leta starosti. Vse akademije trajajo 3 leta, razen oficirske šole, ki traja 4 reta. Pravice in dolžnosti gojencev bo predpisane z uredbami in pravili. Gojenci imajo pravico do brezplačnega zdravljenja, dalje prejemajo denarne dodatke in napredujejo po predpisih uredbe o vojnih osebah. Vsak gotfenec ima tudi pravico do 30- dnevnega neprekinjenega dopusta in 10-dnevnega semestra lne-ga dopusta na leto. Gojenec ima za oba dopusta tudi pravico do brezplačne voizne karte. Po končanem šolanju dobi oficir 150 tisoč din za nakup uniforme Ln civilne obleke. Po končanem šolanju morajo gojenci ostati v aktivni službi jla najmanj dvakrat toliko, kolikor je trajalo šolanje, razen v tehniško-letalski akademiji, vojno-pomorski strojni akademiji, vojno-tehniški akademiji in tehniški akademiji za zveze, Skupina reaktivnih letal med poletom renta. Nič koliko poglavij, dolgih ah kratkih, tvori zgodovino pomorskih tragedij. Eno takih prav posebnih nesreč na morju je neke jesenske noči lani doživel in preživel pogumni norveški kapitan, Ron Hansen, ki se je 7 ur in 42 minut boril z ledenimi valovi ,.. »KAPITAN JE ZGINILI« Iz Južnega obrtečajnega morja proti Capetownu je rezala valove kitolovka »Setter IX«. Kazalec je kazal deseto uro zvečer, čas, ko je kapitan Hansen običajno popil skodelico turške kave. Kuhar jo je skuhal in z Pozdravili smo kongres Med delegacijami, ki so pozdravile VII. kongres ZKJ, je bila tudi delegacija brigadirjev mladinske delovne akcije s ceste »BRATSTVA IN ENOTNOSTI«. V tej delegaciji nas je bilo devet: zastopnik Glavnega štaba, komandant naselja, komandant brigade in šest brigadirjev — iz vsake republike po eden. V torek 23. aprila smo se navsezgodaj odpeljali z Otočca. Z nestrpno neučakanostjo smo pogledali na uro in hkrati na brzinomer. Radi bi Čimprej bili v Ljubljani, radi bi čimprej pozdravili delegate in tovariša Tita. In če smo odkriti, moramo še priznati, da smo imeli tudi precej treme pred nastopom, da ga ne bi polomili, saj nas je bilo vseh devet prvič pred tolikimi očmi, ki so zrle na nas s tako zavzetim ponosom. Presenetila nas je svečana Ljubljana, ki je tako praznično sprejela delegate iz vseh krajev naše države, obenem pa tudi iz mnogih drugih dežel sveta. Nevoljo zaradi slabega vremena smo pregnali iz naših misli s tihim, radostnim pričakovanjem velikega dogodka. Trenutki čakanja pred vrati dvorane, v kateri je zasedal kongres, so bili napolnjeni z marsičem, najbolj pa smo si želeli, da bi dobro opravili. Končno smo priSH na vrsto. Drug za drugim smo odkorakali skozi dvorano tribune in se obrnili proti delegatom. Tovariš iz Glavnega štaba je stopil na govorniški oder in prebral pozdravni govor. Ploskanje in bliski fotografskih aparatov to nas ni zmedlo, ampak nas je navdalo še z večjim ponosom, da smo ravno mi tisti, ki nam je sedem tisoč brigadirjev zaupalo nalogo, da pokažemo tovarišu Titu in vsem ostalim delegatom bratstvo in enotnost mladine ter pripravljenost mladih sil, da si zgradijo lepše življenje. Ko smo pozneje poslušali govor tovariša Rankoviča, smo spojili naše želje in zavest vseh tistih, ki smo prišli gradit cesto bodočnosti, v iskreno navdušeno pesem, ki je zaorila po vsej dvorani: »Druže Tito, mi se H kunemo, da sa tvoga, puta ne skrenemo ...- Na povratku se je vpletal v pogovor največ kongres z vsem tistim, kar smo videli ter doživeli, obenem pa se je začela oglašati skrb, kako bomo vse to povedali našim tovarišem-brigadlrjem. Poskušali bomo, vendar — to vse je treba doživeti! Tone Srebrnjak džezvico v roki potrkal na ka-pitanovo kabino. Nobenega odziva. Odnesel je kavo nazaj v kuhinjo. Ob dveh ponoči je radijski telegrafist sprejel radiogram, naslovljen osebno na kapitana. Odnesli so mu ga, potrkali — spet nobenega glasu. Čez pol ure je šel trkat h kapitanu njegov namestnik, kajti na radio-gram je bilo treba odgovoriti. Ker je tudi on trkal zaman, je odprl vrata, da bi kapitana prebudil. Pogledal je po kabini — kapitana nikjer ... Cez nekaj trenutkov so v vseh prostorih kitolovke zapeli alarmni zvonci. Mornarji so preiskali vso ladjo, toda: *Kapi\an je zginil!« Kaj se je zgodilo z njjirn? BOJ ZA ŽIVLJENJE Okrog desete ure zvečer j„ kapitan Hansen odšel na krov. Težko potovanje je srečno potekalo. Še nekaj dni, pa bodo v Capetownu uživali zasluženi počitek... Kapitan je rta krovu naredil komaj dva koraka, ko je na ladjo pljusnil arjašfii val, zgrabil kapitana Hansema in ga po-metel v morje. Z vsio močjo, mahajoč z rokami in nogami, je vzplaval na površje. Ledena voda mu je mrtvila telo. Obupno si je prizadeval, da bi držal glavo nad vodo, toda valovi so ga venomer prelivali in boriti se je moral za vsak dih. Počasi si je •lekel težko mokro obleko, ki ga je vlekla na dno — plašč, pulover, srajco, čevlje. Kako naj se reši? Do najbližje obale je 300. milj, morje razburkano. Rešitev ni mogoča. Kvečjemu, če bi na kitolovki opazili, da je zginil in se vrnili sem. Toda minila je ura, dve, o ladji pa ne duha ne sluha... Strahotna bolečina mu trga telo. Desna noga mu drhti, leva roka je otrpnila, toda kapitan Hansen se ne vda. Z ledenimi valovi se bori za življenje. Na kitolovki tulijo alarmne sirene. Kapitanov pomočnik je prevzel poveljstvo in iv.dal ukaz, da kapitana iščejo po morju. Ladja se je obrnila in z vso naglico vozi nazaj. Po valovih skačejo luči žarometov. Vključen je radar. Vsa posadka straži in išče. Ladja je prevozila že 30 milj, kar je kapitana odnesel val, nihče pa niti približno ne ve, kje naj ga iščejo. kjer morajo gojenci službovati trikrat toliko, kolikor je trajalo šolanje. Po končanem šolanju je gojencem priznana visokošolska izobrazba. Kandidati, ki obiskujejo trenutno 7. ali 8. razred gimnazije ali ustrezne razrede strokovnih Sel, imajo pravico do štipendije v višini od 4 do 6 tisoč dinarjev mesečno. Gojenci pre-jemarjo štipendije tudi med počitnicami. Pravico do štipendije imajo tudi študentje naslednjih fakultet: strojne, elektrotehniške {oddelek za elektrokomunikacije), tehnološke (za kemijsko tehnološki oddelek), gradbene, arhitektonske, medicinske, stomatološke in farmacevtske fakultete. Vojaški štipendisti so dolžni, da v predpisanih rokih polagajo izpite in da v predpisanem roku končajo s študijem. Po končani šoli za rezervne oficirje morajo ostati v službi JLA v skladu s predpisi. Četrta proletarska brigada je pravkar pripravljala napad na Kolašin. Najhujša ovira na poti v mesto, Jablanov vrh, je bila že zavzeta, ko so četnikom prišli na pomoč Nemci. Kratek spopad z Nemcj pred Kolašinom je prinesel Četrti brigadi najrazličnejši plen, vmes tudi zanimivo trofejo. Ko je neki borec ubitemu Nemcu odpenjal samokres, je opazil blizu njegovega pasu komaj viden razrez, v njem Mekaj za športnike 21. in 22. junija leta 776 pred našim štetjem je bila prva olimpiada na svetu, za katero imamo natančni datum. Zmagal je tekač Coroe-bas. 13 golov je na neki prvenstveni tekmi leta 1885 dal J. Petrie, kar je doslej rekord golov, ki jih je na kaki tekmi dosegel posameznik. 75.000 gledalcev (spet svetovni rekord) je bilo leta 1951 v Berlinu na košarkarski tekmi, ko je nastopilo črnsko moštvo »Harlem Globetrot-ters«. Edini kolesar na svetu, ki je trikrat po vrsti zmagal v največji kolesarski dirki na svetu — »-Tour de France« — (prvič prirejena leta 1903), je bouis Bobet. Zmagal je v letih 1953, 1954, 1955. je ocean Ladja je orala valove skozi vihar v dolgih cikcakih. Le malo je pomorščakov, ki so med viharjem, padli v morje in ostali živi. Takih, ki jih je posadka a krova opazila in rešila šele pett minut po tistem, ko jih je odneslo, pa še manj. Kapitan Hansen se pa je boril z morjem že šest ur. Slednjič je v ledeni vodi zgubil vse moči in plaval kot bruno. SE DESET MINUT Protix jutru je vihar ponehava! od ure do ure. Ob štirih videl, toda čutil je, da se mu bliža ladja. Rešen?! Ali je to sploh mogoče? Poizabil je na bolečine in smrtno utrujenost. Zaplaval je proti ljudem, ki so pluli proti njemu. In njegovi tovariši, zbrani na desnem boku ladje, so nemeli od strahu, da jim v zadnjem trenutku ne zgine v globino. Ob kapitanu je pal v vodo rešilni pas. Ni ga opazil. Plaval je in plaval na slepo, dokler ni trčil ob ladjo, kjer so ga številne krepke roke zgrabile Ilustracija akademskega slikarja Bogdana Bor čiča zjutraj je plula kitolovka 14 milj od kraja, kjer je val kapitana Hansena odnesel v morje. Posadka je že zgubila vsako upanje, da bi kapitana našli, le njegov pomočnik, ki je sedaj poveljeval, nd odnehal. Dobro je poznal Hansena, tega hrabrega, drznega pomorščaka, ki je prebrodil že marsikatero nevarnost v surovi antarktični plovbi. Slednjič je tudi on obupal-»S« deset mLnuit ga bomo tekali, nato pa poslali radiograrn in obrnili prati Capetownu!« je dejal s hripavim glasom. Zdajci je pa žaromet osvetlil beli predmet, oddaljen pol milje od kitolovke. Kapitan!... V ZADNJEM TRENUTKU Kapitan Hansen jo plaval z zaprtimi očmi. Od slane vode tn butanja Valov so mu otekle veke, glavo mu je prebadala ositra bolečina. Nenadoma je začudi, da mu je čez obraz zdrsnila bleSčeča svetloba. Ni za ostanke obleke, za lase in roke. Ura v navigatorjev! kabini je kazala 4.45. Torej se je kapitan Hansen boril z divjimi ledenimi valovi 7 ur in 42 minut! Boril, zmagal ln tako vpisal še eno poglavje v letopise zmage pogumnih pomorščakov nad razburkanimi valovi oceanov. t Naročnikom »Dolenjskega lista«! Te dni pobirajo plsmo-noie /.»padlo naročnino za 1. polletje 1958. Vse naročnike, ki le niso poravnali svojih obveznosti do Hjrta prosimo, da naročnino takoj vplačajo. Uprava Najtežji od vseh svetovnih prvakov v boksu je bil Italijan Primo carnera. Ko je 29. junija 1930 v Long Islandu (ZDA) postal prvak sveta v boksu, je tehtal 122 kg in pol. Največjo simultanko v zgodovini šaha je leta 1946 odigral v Buenos Airesu G. Stahlberg. Imel je 400 nasprotnikov. Zmagal je v 379 partijah. pa se je nekaj svetlikalo. Po« segel je po predmet, pa ga nI mogel izvleči, ker je bil prišit na podlogi. Pogledal je natančneje in videl, da je to lepa kovinska petokraka zvezda s srpom in kladivom. Borec se je razveselil nenavadne trofeje. Taka peterokraka je bila takrat redkost, ki so jo včasih našli le pri kakem vojaku z Vzhodrre fronte. Odparal je zvezdo in pohitel z njo v štab bataljona. Člani štaba se nikakor niso mogli zgovoriti, komu naj pripade ta simbol borca prole-tarca. Vsekakor ga mora dobiti kak starešina, so sklenili in darovali petokrako Mitru Bakicu, komisarju divizije. „Atomske toplice" To ime so dali ljudje izviru pri vasi Podčetrtek na sloven-sko-hrvatski meji. Izvir so odkrili pred nekaj leti in kmalu je dobil številne kopalce, ki so »Pijanski« V Tel Avivu (Izrael) so štirje fantiči, najmlajši star 9 let, najstarejši 11, vdrli v neko klet in ukradli 1700 steklenic izvoznega vina. Ko so steklenice znosili iz kleti, so jih 8 odprli in takoj popili. Policija jih je našla povsem pijane, jim pobrala vino, nje pa zaprla. Čudak — bosjak V vasi Željezno pri Sisku imajo svojo znamenitost — 65-letnega kmeta Posilovića, ki še nikoli ni obul čevljev. Svoje dolgo življenje je preživel oziroma prehodil bos. Naravna hladilnica V podnožju Suve planine je pečina, skozi katero nepretrgoma vleče mrzla sapa. Mlekarska zadruga iz Pirota je to pečino izkoristila za hladilnico. V njej je vskladiščenih 20 vagonov raznega sira, ki ga zadruga postopoma pošilja na trg. Čevlji iz žabje kože Na mednarodni izložbi obrtništva v Beogradu bodo kot modna novost razstavljeni tudi ženski čevlji iz žabje kože. Razstavil jih bo mojster Markov iz Zrenjanina. Markov trdi, da je žabja koža trpež-nejša kot ševro in lepa kot kačja, pri tem pa mnogo cenejša. v njem iskali ozdravljenja raznih bolezni. Čeprav zdravniki niso posebno cenili te majhne in še sedaj neurejene toplice, so nedavno preiskave pokazale, da naziv -»atomske toplice* ni tako neopravičen. Z analizo vode so namreč ugotovili, da je to najmočnejši radioaktivni izvir v Jugoslaviji. (Jugopres) Najgloblja reka v Evropi Strokovnjaki Jugoslovanskega rečnega brodarstva so nedavno izmerili največjo globino Donave — 82 m. To globino ima Donava v velikanskem kotlu, imenovanem »-Gospe j in Vir*«. Doslej je bila znana največja globina Donave okrog 70 m. To je največja rečna globina v Evropi in med največjimi rečnimi na svetu. Sava je pri Zagrebu globoka 6 m, pri Beogradu 17 m, največjo globino pa ima blizu Sremske Mitrovice — 26 m. Slovenija na prvem mestu Čeprav sodi Slovenija med manjše naše republike, zavzema v marsičem prvo mesto. Slovenija je republika z največjim odstotkom pismenih (97,5'1*), z najnaprednejšo industrijo in s poljedelstvom, z največjo produktivnostjo dela in z največjo proizvodnjo elektroenergije na prebivalca (1.470 kWh; jugoslovansko povprečje ie 342 kWh). (Jugopres) BASEN . Miš pade v čeber z vinom. Nikogar ni v bližini, le maček. »Joj, maček, pomagaj mi!-" zavpije miš v obupu. »Dobro,** priteče maček. »Pomagal ti bom pod pogojem, da te potem, ko te potegnem iz čebra, požrem.« »Velja,- pravi miš, samo da se reši. Maček potegne miš iz vinske kopeli, zdajci pa se mu miš izmuzne in zgine v svojo luknjo. »To je pa grdo,- sikne maček. »Zakaj nisi mož beseda?« »Oh,- pravi miš, previdno kukajoč iz luknje, »kaj človek vsega ne obljubi, kadar je pijan .. PREZGODNJE VESELJE Po hudem prepiru z možem steče žena na prag in zatrpije: »Tako, sedaj mi je vsega dovolj, grem k svoji materi!« Zdajci pa opati nasmeh sreče na moževem obrazu in hitro doda: »Nikar se ne veseli prezgodaj! Grem ponjo in jo pripeljem sem.« »Čudna sta, ta dva moja otroka. Ko sta bila majhna, se je hčerka stalno igrala z lutkami, sin pa z vojaki. Zdaj je pa narobe: sin išče lutke, hčerka pa vojake.« Brez liiMnl 81. »Ne boj se,« sem mu /.aftepetal. »Učili smo e človeške modrosti, oni pa ne ve nič o njej.« Kari il je pomignll s trohr.em ln se zagnal v nasprot ega slona. Vsa čreda ju Je ohstopila in ju gledala ,,koliko stran od črede je slala mlada samic« i tudi opazovala boj. Takoj sem si dejal: Ta ln-t-rad i zmagovalcu. Najprej sta se zaletela dnu: .1 in i z glavo in Klasno zatrobila. Kailievl okli o bili ie premajhni, da bi mu motrli kaj koristiti /a t o je moral pri vsakem spopadu zelo paziti, da ga nI nasprotnik zadel s svojimi. 82. Naposled sta se njuna trobca zavozljala In prtv&iala obe telesi tesno drugo k drugemu. VI Uctl je bilo, kakor da se velika gora neprenehoma ^tičp v krogu. Potem sta se za trenutek ustavila Kari se je v/pel kvišku ln držal prednje, noge visoko v zraku. Isti hip je divji slon spustil Kari jev trobec ln se zagnal prod KarlJu, da b| mu t nkll riv/mesiirll trobec; ali preden mu je to uspelo ga Je Kari že zadel v glavo In oni se je opotckrl nazaj. Bil bi padel, ko hI se ne Ml z zadkom zadri v drevo — a 6e pade, je dvoboj končan. 83. Kari, ki je mislil, da je nasprotnik pntolčen, je stal pred njim ie z ohčutkom zmag« ln videl icm, kako mu Jc telo zadrhtelo od olajšanja. Toda nasprotni slon se je znova i vso močjo naletel vanj. se preden se Je Kari zavedel, kaj se dogaja, je nasprotnik žc zabodel vanj svoj« okle. Kari je as»-tulll od bolečine In se l>r#. odmaknil na*aj, d« se le ■ tem reill nasprotnikovih zob, ki ho se mu bil! zasadili v tilnik,